UDK 808-3
Metka Furlan
ZRC S AZU, Ljubljana
O SLOVANSKEM *sëlb IN HETITSKEM seli- - SLOVANSKO-HETITSKI
IZOLEKSI?
Slovensko narečno besedo sei (ž. sp.), rod. seli"setev; zrnje, žito' bi bilo možno uvrstiti v plast slov. leksike, ki je le fonetično pretvorjena iz praindoevropščine.
The Slovene dialectal lexeme sei (f.), gen. se/f seeding; grains' may belong to the group of Slavonic lexemes which are inherited from the OIE. stage.
Razmejevanje slovanskega gradiva na tisto, ki je nastalo na podlagi slovanskih oblikoslovnih, besedotvornih in skladenjskih vzorcev, in na tisto, ki predstavlja le glasovno prevedbo podedovanega indoevropskega gradiva, se uvršča med glavne naloge slovanskega primerjalnega jezikoslovja. Tako delo od slovanskega primerjalnega jezikoslovja pričakuje indoevropska komparativistika, ki iz njega črpa dogajanja in gradivo pri rekonstrukciji ievr. prajezičnega sistema in njegovih mlajših razvojnih stopenj, neobhodno pa je tudi pri ustvarjanju okoliščin za natančnejše odgovore na druga vprašanja slovanskega primerjalnega jezikoslovja, kot je na primer vprašanje praslovanščine in njenih posameznih razvojnih stopenj, vprašanje oblikovanja in nastanka posameznih slovanskih jezikov, njihovih medsebojnih razmerij in razmerja do izhodiščnega praslovanskega jezika, vprašanje arhaizmov v praslovanščini, v posameznih slovanskih jezikih kot tudi v njihovih narečjih itd. Očitna nepogrešljivost takega dela zato slovansko komparativistiko toliko bolj zavezuje, da z vsemi razpoložljivimi metodami iz obilice gradiva, ki ga posamezni slov. jeziki nudijo, lušči tisto, ki je gotovo ali pa verjetno podedovano. Luščenje takega slov. gradiva pa je opravilo, ki nujno zahteva uporabo metode tako notranje kot tudi zunanje evidence. Poseganje v druge ievr. jezike je pri kronološkem opredeljevanju nastanka slov. gradiva potrebno tudi pri tistem, ki bi ga zaradi tvornega slov. vzorca lahko proglasili za internoslovansko. Naj se tu pomudim pri vprašanju nastanka slovenske narečne besede sel (ž. sp.), rod. seli 'Saat; Getreide'.
0	samostalniku je prvi pisal Miklošič, ki ga je v svoji primerjalni slovnici slovanskih jezikov prištel med slov. tvorbe na *-/ł' in ga tako kot že v slovarju Lexicon palaeoslovenico-graeco-latinum priključil k številni slov. besedni družini z osnovo *së- 'sejati'2 iz istopomenskega praievr. korena *seH- > ievr. *së-. Miklošičevo korensko povezavo je v Esejih o slovenskem jeziku sprejel Bezlaj in opozoril, da samostalnik glasovno in pomensko popolnoma ustreza lit. sèkla, tudi sèklà 'seme, semensko zrnje' in let. sękla 'seme' < ievr. *së-ilâ.:> Taka podedovana tvorba bi se v sin. razvila v *séla, zato bi bilo pri teh samostalnikih bolje govoriti
1	Miklošič, VGr. II, 103.
2	Isti, Lex. pal., 974; sin. besedo navaja Miklošič tudi v SEW, 294.
3	Bezlaj, Eseji o slovenskem jeziku, 1967, 166; k bait, oblikam glej tudi Fraenkel, LEW II, 772, kjer se skuša bait, dolgi ë izvesti iz ievr. *-s(i)-. Sprejemljivo se o prvotnem vokalizmu v lit. in let. oblikah odloča Pokorny, IEW, 890.
o njihovi medsebojni sorodnosti, ne pa tudi o identičnosti. Sin. sei je med slov. tvorbe na *-lb prištel tudi Vaillant, ki je samostalnik uvrstil med slov. novotvor-jenke ženskega spola na *-b iz pridevniških oz. deležniških tvorb na *-b4 tipa sbh. pomrzao ž, rod. pömrzli 'zmrzal' k pomrzao, ž pdmrzla 'zmrzel'. K takemu nastanku sêl se je, kot je možno sklepati iz sobesedila, nagibal že Miklošič. Obe razlagi, tj. Miklošičeva in Vaillantova, implicirata, da spada sêl v plast slov. novotvorjenk in da samostalnik posredno potrjuje obstoj slov. opis. delež. *sël~b, ki je v č. sel5 in v obeh lužiščinah (dl. set, gl. syl) tudi dejansko izpričan. To pa pomeni, da bi bil vsak poskus, najti tvorbi starejši izvir, neuspešen, saj naj bi beseda nastala na podlagi slov. besedotvornega postopka.
S stališča metode interne rekonstrukcije bi Miklošičevi in Vaillantovi razlagi nastanka sêl ne mogli oporekati. Za mlad, tj. slovanski nastanek besede bi se bilo z istega stališča možno opredeliti tudi zaradi njene osamljenosti. Vzporednice mi namreč v drugih slov. jezikih ni uspelo najti6. Pa tudi o njenih izpeljankah bi zaradi obstoja slov. opis. delež. *sil~b k *sëti, *sëjç 'sejati', prim, csl.sëti, sijç 'isto', stč. sieti, siju, nč. siti, seji, dl. seś, seju, gl. syć, syjif, težko govorili. Izvajanje sin. sęlnica 'sejalna košara' (dol.) in skupnega imena sêlje s 'Saatfrüchte, Getreide' (vzh. štaj.)8 iz sêl je sprejemljivo s stališča sinhrone obravnave besedne družine iz tega samostalnika. Vprašanje pa je, če sta tvorbi tudi njegovi zgodovinski izpeljanki, tj. taki, kot je na primer ievr. *oui-no-s (> psi. *ovbm, 'oven', lit. ävinas 'isto') iz ievr. *oui- 'ovca, oven' oziroma slov. *pet'bnica 'pečica' (> sin. pečnica 'isto', sbh. čak. pećńica) iz slov. *pet'b 'peč' (> sin. peč 'isto', sbh. peč itd.)9. K taki presoji me namreč navajata tvorna slov. besedotvorna postopka tipa *s-bpal~b, opis. delež, k *sT>pa-ti —> *sT>palhn-b, ž. sp. *s~bpalbna + samostalnik ž. sp. po krnitvi
4 Vaillant, Gr. Comp. I, 558.
s Poleg te pozna č. tudi obliko sil (Priručni slovnik jazyka českeho, III, 335), ki kaže na slov. izhodno obliko z /-jevskim vokalizmom, tj. *sil~b. Razmerje sel :sil < *sčlt: *stih bi bilo možno razložiti na isti način, kot je Bezlaj, Eseji o slovenskem jeziku, 1%7, 167, razložil sin. pkm. silje (sr. sp.) 'Feldfrüchte, Getreide' (Pleteršnik. II, 477), tudi silje, 'žito, zrnje', silje 'isto' (Novak, Slovar beltin-skega prekmurskega govora, 1985, 97, 103), silnica (ž. sp.) 'žitnica' (Pleteršnik, II, 477 po Murku in Danjku) ob sin. sêlje, sęlnica. Tu je upravičeno opozoril, da oblike z /-jevskim vokalizmom ne morejo odsevati pkm. razvoja iz *-è-, ampak kažejo ob sêlje in sêlnica na podedovano dvojnost *-/- : *-ê- < ievr. *-€i-: *-ë-. Ta je v okviru besedne družine iz *seH- 'sejati' mogla nastati na podlagi sedanjiške osnove *sê-ielo-, prim, psi *sëjç, lit. sèju, let. sëja, got. saian, stvn. säen itd. /-jevski refleks za slov. *-ê- je možen le v pkm. nenaglašenih zlogih, prim, sinon < *sëno : zvéjzda < *zvëzdâ : sidèli < *sëdëti.
6	Pleteršnik , II, 467, za razliko od Miklošiča v Lex. pal., 974; VGr. I, 314; II, 103; SEW, 294, kjer vira za sêl, nikjer ne navaja, pravi, da se beseda pojavlja tudi v Habdeličevem slovarju, torej naj bi bila tudi kajkavska. Po večkratnih neuspelih poskusih, da bi v tem slovarju tako besedo prebrala, bi si upala reči, da je ta Pleteršnikova navedba vira verjetno napačna. K takšnemu mnenju me navaja tudi dejstvo, da besede ne beleži niti akademijski Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, ki Habdeličevo gradivo sicer upošteva, npr. ral 'iugerum' (ARj. XIII, 25). Morda bi bilo vzrok Pleteršnikovi napačni navedbi vira iskati v nerodnem izpisovanju Miklošičevih objavljenih tekstov.
7	Nedoločnik *sëti se ohranja tudi v sbh. nareč. sëti (Senjska Reka), sel (Vrbnik), opozarja Skok, ERHSJ III, 230.
8	Obliki navaja Pleteršnik, II, 467.
4 Izpeljava vmesnega prid. ž. sp., ki jo tu implicira samostalnik *pel'uiica - ta je s posamostaljujočo pripono *-ica nastal po krnitvi zveze *pet'bnâ + samostalnik ž. sp. -, je tu gotovo izsamostalniška in bi jo bilo možno primerjati z lit. tipom sùktinas 'zapeljiv' ob suktis, -iès 'zapeljiva namera'. O tem Vondrâk, VGr. I, 533 si.
zveze s posamostaljujočo pripono *-ica nastalo *shpalhnica in *prçfh —> *prçtbje, *zelen~b —* *zelenbje, ki kažeta, da bi omenjeni sin. tvorjenki kot tudi verjetno sorodni besedi v sbh. sionica 'razsadnik' (Konavlje)10 in r. nareč. sélbnik 'shramba za zrnje, moko, kašo'" lahko nastali tudi iz deležniške predloge. K natančnejši odločitvi ne pripomore niti naglasno stanje omenjenih besed. Obe izpričani predlogi sta namreč cirkumflektirani, zato pri njunih izpeljankah upravičeno pričakujemo enako naglašene tvorjenke. Resnici na ljubo pa bi bilo potrebno opozoriti, da bi - upoštevajoč ugotavljanja o slov. naglasnih tvorbenih vzorcih12 - tvorbe lahko izvedli tudi iz akutirane predloge, n. pr. sęlnica z možnim sin. novim cirkumfleksom iz *selbnica namesto pričakovane sin. oblike *selnica13; sin. sêlje, kjer zaradi netonemskega naglasa v štaj. Pleteršnikov cirkumfleks ponazarja le dolg zlog, to pa pomeni, da sin. refleks lahko odseva slov. *sëlbje kot tudi *sëlbje itd. Nepojasnjena vprašanja okoli nastanka omenjenih tvorjenk mi ne dopuščajo, da bi na njihovi podlagi sklepala o širšem areału tvorbe, ki jo izkazuje sin. sêl. Čeprav se zdi, da je sin. sêl v slov. svetu osamljena beseda, zato še ni nujno mlada. Opis. delež. *sèl~b v sin. ni evidentiran, pa tudi tvornost posamostaljujočega besedotvornega vzorca iz deležnikov oz. pridevnikov z zamenjavo *-ђ —> *-b v sin. ni dokazljiva. Beseda je zato v sin. po vsej verjetnosti podedovana. Na vprašanje, ali predstavlja sêl < slov. *sêlb slov. neologizem ali arhaizem, pa morejo odgovoriti katera druga dejstva.
O slov. tvornem posamostaljujočem besedotvornem postopku iz pridevnikov oz. deležnikov je prvi pisal Miklošič in opozoril, da je na primer slov. *s-bchlb ž 'suhljad' po zamenjavi izglasnega *-ђ z *-b nastalo iz prid. лђс/ј/ђ14. Za njim je o tem spregovoril Brugmann, ki je postopek skušal osvetliti s stališča ievr. primerjalnega jezikoslovja. Kot Miklošič je tudi on pri besedotvornem razmerju, ki ga izkazujejo številni slov. pari tipa *zT>/b ž 'zlost' : *гт>/т> prid. 'zel'; *zelenb ž 'viriditas' : *zelem> prid. 'viridis'; *tep!bï 'toplota' : *tepl~b prid. 'topel' ; *teklb ž 'tekočina, smola' : *tekli> delež, 'tekel' itd., govoril o slov. drugotni priponi *-b za tvorbo pojmovnih/glagolskih in skupnih imen. To je vzporejal (ne pa tudi enačil) z *-b v slov. primarnih glagolskih samostalnikih tipa csl. blçdb 'fraus' k blęsti, blędę 'errare' in ugotavljal, da so postanku slov. drugotne pripone *-ł, tj. tiste v *s~bchlb, *z~blb, *zelenb, *teplb, *teklb itd., in njeni tvornosti botrovali besedotvorni pari s podedovanimi praievr. priponskimi pari *-to- : *-ti- oz. *-no- : *-ni-. Ob tem je Brugmann opozoril, da pozna podoben besedotvorni postopek tudi litovščina, npr. drütas 'močan' : drûtïs 'moč' poleg pogosteje izpričanega tipa tlgas 'dolg' : il gis, -io 'dolgost, dolžina'. Istočasno je navedel gradivo, kfnaj bi kot podedovano omogočilo vzpostavitev internoslov. oz. internolit. besedotvornega vzorca15. Brugman-novo razlago je sprejel Lohmann, ki je slov. samostalnike na *-lb razložil kot
10	ARj. XV, 46. Na povezavo sbh. besede s sin. sêlnica naletimo že pri Skoku, ERHSJ III, 230.
11	Melbničenko, Opyt slovarja govorov kalininskoj oblasti, 1972, 232.
13 O akcentuacijskih derivacijskih vzorcih Dybo, Slavjanskaja akcentologija, 1981.
13	Regularno naglasno tvorjenko npr. predstavlja sin. dolinica, sbh. štok, dùinica, čak. duinica, kar je prek prid. ž. sp. dhlihnä (poleg m. sp. *dblibm>, s *dblihno) nastalo iz samostalnika dblgi,.
14	Miklošič, VGr. II, 103.
15	Brugmann, Grdr.2 II/l, 383 si, 172 si.
internoslov. nastale na podlagi prid. oz. delež, na *-/ђ16. Mnenju o slov. nastanku slednje vrste samostalnikov so se pri tistih, ki imajo v slov. izpričan ustrezen prid. oz. delež, na *-/?>, pridružili tudi kasnejši avtorji, kot na primer Vaillant, Sławski17.
Trditev o obstoju oz. tvornosti slov. posamostaljujočega besedotvornega vzorca *-t, *-b za tvorbo pojmovnih/glagolskih in skupnih imen je povsem sprejemljiva, saj o njem na eni strani pričajo tvorjenke iz sposojenk, npr. csl. poganb ž 'die Heiden' k pogani, prid. < lat. pägänus 'poganski', na drugi strani pa slov. besedo-tvorje izhodiščne besede, npr. sbh. pogïbao ž, rod. pàgïbli 'Untergang, Gefahr' k opis. delež. *po-gyb-h> v csl. pogybl~b 'perditus'. Tudi Brugmannovi trditvi, češ da predstavlja ta besedotvorni vzorec slov. nadaljevanje prajezičnega besedotvornega postopka, s katerim je bilo vsakemu delež. oz. prid. na *-to- oz. *-no- možno tvoriti ustrezni samostalnik na *-ti- oz. *-ni-, ne bi bilo možno oporekati. Nanj kažejo številni besedotvorni pari tipa sti. lü-nä- 'odrezan' : lü-ni- (ž. sp.) 'odrezovanje', hû-tà- 'poklican' : hü-ti- (ž. sp.) '(po-)klicanje', sattó- 'ki se je usedel' : satti-ž 'sedenje', gr. yvœTÔç 'poznan' : yvdxng 'spoznanje' itd. Vendar je Brugmann tudi opozoril, da je na nastanek praievr. priponskih parov *-to- : *-ti- oz. *-no- : *-ni-vplivala praievr. pripona *-i- za tvorbo izglagolskih imen dejanja'8, npr. sti. drsi-h ž 'videnje', psi. *l-bžbi 'laž', het. ueši- (skupni sp.) 'paša' itd. Ista pripona naj bi tudi vplivala na nastanek praievr. pripone *-ri- ob *-ro-, *-li- ob *-lo- itd., je menil Brugmann19. K slednjim prim, praievr. *ak'-ro- (prid.) 'oster' : *ak'-ri- ž 'ostrina', ki se kot par še ohranja v gr. ôlxqoç 'oster' poleg axqiç 'konica, gorski vrh', brez ustreznega samostalnika pa je prid. izpričan v psi. *ostvb in stlit. aštras; *dhü-lo-prid. : *dhu-li- ž v lit. dàlas 'prismojen' poleg 'temnosiv, sivkast' in sti. dhüli-ž 'prah', lat. fuligö 'saje', srir. diiil 'želja'. Na podlagi takih ugotavljanj pa bi bilo možno predpostavljati, da na postanek slov. posamostaljujočega besedotvornega vzorca *-ђ —> *-tni vplivala le količina podedovanih besedotvornih dvojic s praievr. priponama *-to- : *-ti- oz. *-no- : *-ni-, ampak lahko tudi količina podedovanih besedotvornih dvojic s praievr. priponama *-ro- : *-ri- oz. * -lo- : *-li- itd.
Prepoznavanje tiste plasti podedovanih tvorb, ki so omogočile, da se je določen ievr. besedotvorni vzorec v slov. pretvorbi kot živ sploh ohranil v praslovanščini oz. tudi še v kateri mlajši slov. stopnji kljub zunanjim vzporednicam - te so poleg netvornega slovničnega vzorca med najbolj merodajnimi dejavniki pri ugotavljanju podedovanega - ni hvaležno opravilo. Razmejevanje med starejšo podedovano in mlajšo internoslov. plastjo je namreč pri gradivu, ki je nastalo na podlagi istega, a kronološko različnega besedotvornega vzorca, tako opravilo, pri katerem se da kot nedvomno mlado internoslov. prepoznati le tisto, ki s katero drugo značilnostjo, npr. prevzeta izhodiščna beseda, kaže, da ne more biti podedovano. Pri ostalem gradivu pa se odgovori sučejo le v okvirih verjetnosti. Zunanja vzporednica lahko pri takem gradivu verjetnost o podedovanosti bolj ali manj poveča, o gotovo podedovani tvorbi prav zaradi tvornega slov. vzorca ni možno govoriti, pa čeprav je istočasno gotovo, da je del gradiva iz istih vzrokov podedovanega in
16	Lohmann, KZ LVIII (1931), 208 op. 1.
17	Vaillant, n. m.; Sławski, SI. psi. I, 106.
18	Brugmann, n. d., 285 si.
" N. d. 381.
seveda tudi, da količina podedovanih besedotvornih parov, ki jo vzporedni besedotvorni vzorec implicira, v posameznih jezikih ne more biti niti količinsko niti kakovostno enaka. Verjetnost, da je taka slov. tvorba podedovana, pa je ob najdeni vzporednici vendarle večja, če vsaj na eni strani lahko izključimo možnost vzporednega razvoja. Merila, ki bi dopuščala, da smemo slov. besedo, ki bi bila zaradi tvornega slov. besedotvornega vzorca lahko tudi internoslov. nastanka, proglasiti kot lahko oz. verjetno podedovano, bi lahko strnila takole (zaporedje a, b, c... ponazarja večanje verjetnosti o podedovanem, pri čemer bi bilo merili c in d možno celo postaviti na isto kvalitativno raven):
a)	slov. beseda nima znane besedotvorne ustreznice v katerem izmed drugih ievr. jezikov, vendar ni internoslov. razlogov, na podlagi katerih je ne bi smeli prišteti v plast glasovno pretvorjenih ievr. besed, npr. *dblgostb < ievr. *dlßhosti-20\
b)	slov. beseda ima besedotvorno ustreznico v jeziku, kjer je vzorec tako kot v slov. tvoren, npr. *dblgota < ievr. *dlgho-tä > sti. dirghatä21 ;
c)	slov. beseda ima besedotvorno ustreznico v jeziku, kjer je vzorec tako kot v slov. tvoren, vendar kateri drugi dejavniki (fonetika, prevojno alterniranje...) kažejo, da je ustreznica v lastnem jeziku stara, npr. *sestrim> < *sue-sr-ino-s > lat. sobrinus 'bratranec' < *sin materine sestre' < *'sestrin'22;
d)	slov. beseda ima besedotvorno ustreznico v jeziku, kjer vzorec ni tvoren. Pod slednje merilo bi lahko prištela sin. sêl.
Zabeležbe hetitskega samostalnika šeli- kažejo: a) da samostalnik v besedilih lahko stoji namesto halki- (skupni sp.) 'zrnje', tudi 'ječmen'23; b) da označuje količino žita: V PA ZIZ še-li-in KUB XXX 24 III 37, tudi v [UL DUMU.] [HJ.ULÙ'"-ai še-li-in da-a-i nu UL tu-uk dKu-mar-bi-in hu[-d(a-ak BAL)-an(-zf)] KUB XXXIII 103 II 11 »Ali tebi, Kumarbi, človeštvo ne postavlja šelija in hitro ne daruje?«; c) da beseda označuje nekaj, kamor/v kar lahko pridejo (a ne bi smele) svinje oz. kamor se lahko spustijo orli; d) da označuje nekaj, kar se napolni: še-li-aš šu-un-nu-ma-an-zi- KUB XXI 17 III 10; še-li-uš-ma šu-un-na-an-[zi] 14; e) leksem se pojavlja tudi v zvezi z EZEN 'praznik' : EZEN še-li-[-ia]-aš KUB XVIII 16 II 4. Dejanski pomen tega samostalnika se je zato verjetno sukal okoli 'zrnje, žito ipd.', vendar tudi 'količina zrnja, žita ipd.' in 'kraj, kjer je zrnje, žito ipd. spravljeno, kašča, žitnica'24.
Na podlagi takega samostalnikovega pomenskega polja je Carruba pri njem sklepal o prvotnem pomenu *'seme' in ga povezal s praievr. korenom *seH-
20	Enakost med het. dalugašti- 'dolgost, dolžina' in slov. *dhlgosth (tako Bonfante, IF LV (1937), 133; Porzig, Die Gliederung, 188) je le navidezna. Het. daluki- (prid.) 'dolg' namreč ne moremo izvajati iz praievr. *d[Hgho- > psi. *dblgi,, ampak iz *dolu-g-l. O tem Čop , ŽA III (1953), 172 si; isti, Indogermanica minora, 1971, 26. Pa tudi izpeljava je v het. primeru verjetno izglagolska, kot opozarja Kronasser, Etymologie der hethitischen Sprache (= EHS) II, 208.
21	Na vzporednico opozarja Trautmann, BSW, 55; o vzporednem razvoju govori Mayrhofer, KEW II, 47; glej tudi Wackernagel, Aind. Gr. II/2, 616 sl.
22	Na vzporednico je opozoril Wa 1 de-H o f m a n n , LEW* II, 550. K pomenski razlagi lat. samostalnika Leumann. Lateinische Laut-und Formenlehre, 1977,206.
23	O pomenskem polju fjalki- Hoffner, Alimenta hethaeorum, 1974, 60 sl.
24	O pomenskem polju šeli- Ot ten, Hethitischen Totenrituale, 1958, 140 z navedbo starejše literature; tudi Carruba, StBoT 2, 52 op. 76; Siegelové StBoT 14, 47; Oettinger, Die Stammbildung des hethitischen Verbums, 1979, 541 op. 29.
'sejati'25. Istočasno je pokazal, da het. samostalnik tvorbeno ni osamljen, češ da kažejo na podobno izpeljavo tudi stir, sil 'seme', kimr. hil 'seme, potomstvo' in lit. pasèlys 'Saat, Aussaat'. Slednje oblike je izvedel iz skupne ievr. tvorbe *së-lo-. Medtem ko izvajanje stir, in kimr. oblike iz ievr. *së-lo- prepričuje, tega za lit. pasèlys, tudi pasëlis z rod. pàsèlio m in pasèlies ž ne bi bilo možno trditi, saj sta besedi gotovo internolit. glagolski izpeljanki26. Carrubovo ievr. povezavo het. samostalnika je sprejel Oettinger, ki je iz iste ievr. iztočnice *së-lo- < praievr. *seH-lo- izvedel tudi šeli-11.
Toda šeli- je tako kot halki- j-jevski samostalnik skupnega spola. O tem pričajo oblike, kot še-li-in KUB XXX 24 III 37, XXXIII 103 II 11 (tož. edn. skupn. sp.), še-li[-ia]-ašXVIII 16II 4 (rod. edn.), še-e-li-ia Zakon. § 86 (daj.-mest. ed.), še-li-uš XXX 17 III 14 (tož. mn. skupn. sp.). Carruba in Oettinger razhajanja med het. samostalnikom in predpostavljeno ievr. iztočnico nista pojasnila, pa tudi Kronas-serja, ki je pred njima šeli- prištel med het. primarna i-jevska debla28, nista komentirala. Kronasserjevi trditvi se lahko zoperstavlja le rodilniška oblika šelaš v zvezi EZEN še-e-la-aš KUB XXVII 15 V 22 ob EZEN še-li[-ia]-aš XVIII 16 II 4, XXV 18, 5. To bi bilo namreč možno izvesti iz het. a-jevskega samostalnika iz praievr. *seH-lo-. Na podlagi te rodilniške oblike je o soobstajanju het. i-jevskega in a-jevskega samostalnika, tj. šeli- in šela-, sklepal Ose29. Vendar soobstajanje šelaš in šeliiaš nujno ne odraža podedovane besedotvorne dvojnosti *seH-lo : *seH-U-. Obliko šelaš bi bilo namreč možno prav tako izvesti iz /-jevskega samostalnika, saj je lahko v het. predzgodovinskem času nastala v okviru podedovanega prevojno premenilnega sklonskega vzorca debel na -/-. Ta se je v het. kot tvoren ohranil v prid. sklanjatvi, prim. im. ed. skup. sp. šalliš, rod. ed. šallaiaš, po izpadu medglasnega -/- zlito v šallaš, im. ed. skup. sp. aššuš, rod. ed. aššauaš itd., medtem ko v sinhroni shemi het. jezika z-jevski in м-jevski samostalniki praviloma sledijo prevojno nepremenilnemu sklanjatvenemu vzorcu, prim. im. ed. skup. sp. tuzziš < *teu-ti-s, tož. ed. skup. sp. tuzzin < *teu-ti-m, rod. ed. tuzziiaš < *teu-ti-os itd. Toda k het. samostalniku ueši- (skupn. sp.) 'paša' < ime dejanja *ues-i-k *ues-ti 'pase' sta iz sthet. znani obliki uešaeš (im. mn. skupn. sp.) < *ueša[-eš in uešauš (tož. mn. skup. sp.) < *uešai-uP°. Ti kažeta, da so v het. predzgodovinskem času prevojno premenilnemu sklanjatvenemu vzorcu mogli slediti tudi podedovani i-jevski samostalniki. Obnašanje podedovanih /-jevskih samostalnikov v het. torej dopušča, da bi sklonske oblike obravnavanega samostalnika kljub zagotovljeni praievr. tvorbi *seH-lo- izvedli kar iz enega, izhodnega /-jevskega samostalnika *seH-li- k praievr. korenu *seH- 'sejati'.
25	N. m.
26	Oblike so povzete iz K u r sch a t o ve ga litovsko-nemškega slovarja s strani 1778. V lit. sinhroni shemi veljata omenjena samostalnika za izglagolski imeni dejanja iz pa-sèli, -séju '(po-)sejati' ( O t r ç b -ski. Gramatyka języka litewskiego II, 106-7), zgodovinsko pa moreta biti izglagolski tvorbi, ki tako kot lit. sëlimas 'čas setve, setev' ( Kurse h at, Lit. Wtb. 2148) kažeta na obstoj lit. izimenskega glagola *(pa-) selëti, *-sëliu oz. *-séléjau. Šele ta bi lahko kazal na posreden obstoj ievr. *se-lo- v lit.
27	N. m.
28	Kronasser,, EHS II, 204.
24 Ose, Supinum und Infinitiv im Hethitischen, 1944, 89.
30 Kammenhuber, Handbuch der Orientalistik, 1969,281.
Ista praievr. iztočnica *seH-li-3' > ievr. *së-li- pa bi ustrezala tudi slov. *sčlb v sin. sêP2. Zato menim, da bi besedo mogli uvrstiti v tisto plast psi. besedja, ki je le glasovno pretvorjena s praievr. stopnje. Pa tudi to: besedotvorno razmerje med praievr. tvorbama *seH-lo- (kelt., slov.) in *seH-li- (het., slov.) bi bilo prav na podlagi nastanka priponskih parov *-to-: *-ti-, *-no-: *-ni- itd. možno razložiti s slovničnim razmerjem deležnik proti ime dejanja. Iz take slovnične vrednosti samostalnika *seH-li- so tudi razumljivi izpričani dejanski pomeni v het. in sin., prim. ievr. ime dejanja *se-men- 'sejanje' > 'seme, zrnje ipd.' oz. ievr. dejanja *pek"-ti- 'kuhanje, pečenje' > sti. pakti- 'kuhanje' poleg 'kuhana hrana' proti psi. *pet'b 'peč' < *'kraj, kjer se peče', vendar lahko tudi nastalo prek vmesne pomenske stopnje *'kraj, kjer je pečena (hrana ipd.)', tj. prek imena izvršitve. Keltska samostalnika sta zato kot npr. lat. nätus 'sin' (poleg 'rojen') < praievr. delež. *g'nH-to- po vsej verjetnosti posamostaljena iz prvotnega deležnika, prvotno slovnično razmerje pa se lahko ohranja v slov. *sël-b (delež.) : *sëlb (ž. sp.).
SUMMARY
The Slovene dialectal lexeme sêl (f.), gen. seli, has been explained by Miklošič and Vaillant as formed from perf. part. *sèli> to *sëti *sëjç 'seed' at the Slavonic stage. But the external evidence shows that it may, as Hitt. Seli- 'Getreide(haufen), Speicher', reflect the OIE. form *seH-li- ""seeding'. So despite the productive Slavonic word-formation model *-ђ —» *-b, which forms substantives from adjectives or participles, it may belong to the group of Slavonic lexemes inherited from the OIE. stage.
31	Praievr. samostalnik *seH-li- lahko odražata tudi arm. narečno heli 'mlada pšenica' in eli 'isto' ( D ž a u k j a n , Očerki po istorii dopisbmennogo perioda armjanskogo jazyka, 1967, 311, brez izvenarm. povezav). Žal mi sklanjatveni vzorec arm. besed, ki naj bi pokazal, ali obliki odsevata podedovano o-jevsko oz. ä-jevsko tvorbo, ni znan. Samostalnika namreč lahko pričata o skupnem ievr. izhodišču
*sëliio- kot tudi *seliia. Prehod iz i-jevskega sklanjatvenega vzorca v o-jevskega oz. ä-jevskega gotovo ni internoarm. Fonemsko zaporedje *-//- namesto pričakovanega *-[-, prim. ievr. *mari- : *mario- = lat. mare : psi. *more, je tu posledica delovanja Sievers-Edgertonovega pravila. S stališča arm. zgodovinskega glasoslovja se heli oz. eli izvajanju iz *selii_o- oz. *sëliiâ zoperstavljata le v arm. e, ki ne more predstavljati rednega razvoja iz ievr. dolgega *č, prim, arm prepovedno nikalnico mi iz ievr. *mč > gr. цг\, sti. mš. Vendar bi bilo razhajanje možno pojasniti z internoarm. sporadičnim prehodom i v e pred arm. velarnim I, prim. arm. aseln 'igla', rod. aslan namesto pričakovanega *asiln ( M e i 11 e t, Esquisse d'une grammaire comparée de l'arménien classique2, 1936, 43). Arm. velarni I pa je v heli oz. eti kot tudi v ali, rodilniški obliki k al 'sol', nezgodovinski (o tem Meillet, n.d, 47). Sozvočje het. šeliia-, o katerem priča tož. mil. šeliiaš, prim, tudi luzzi[aš poleg tuzziuš, z arm. oblikama lahko tudi ni zgodovinsko povezano.
32	Vznik cirkumfleksa v sêl. tj. v tvorbi s podedovanim t i. težkim vokalizmom, je verjetno iste vrste kot v *sym, *zvërb itd. O tem Stang, Slavonic Accentuation, 10 sl.