J g JTfgibBM^ ?he Oldest and Most Popular Slovene Newspaper, lin United States of, IAmerica. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKL Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico— od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene OrganizationsX Najstarejfi in najbolj priljubljen slovenski list v Zdruienih Državah 'Ameriških. ŠTEV. (No.) 205 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 22. OKTOBRA — SATURDAY, OCTOBER 22, 1932 LETNIK (VOL.) XLI fail - Francija bo plačala dolg SEDANJA VLADA V WASHINGTONU PODOBNA ZA-PRAVLJIVI DRUŽINI, KI ŽIVI PREKO SVOJIH SRED-I STEV. —NEUTEMELJENO PLAŠEN JE VOLILCEV OD j§ STRANI REPUBLIKANCEV. — BONUS SE BO IZPLA-]f ČAL, KO SE BO IZRAVNAL PRORAČUN. Pittsburgh, Pa. — Naša dežela je najbogatejša na svetu. Ima toliko virov, da lahko mirno pogleda vsakemu problemu V oči in ga uspešno reši. To pa le tedaj, ako ima razumno vodstvo, ki nesebično dela za ljudstvo. Tega pa se žal ne more reči o nje sedanjem vodstvu. Te misli je izrazil governor Roosevelt, demokratski predsedniški kandidat Roosevelt v svojem govoru, ki ga je imel v sredo zvečer v tukajšnjem mestu. Vsaka umna družina živi tako, da se njeni izdatki ujemajo z njenimi dohodki. Taka družina ima kredit in, ako v kaki krizi potrebuje posojilo, ga lahko dobi pod ugodnimi pogoji. Kadar pa začne brezumno Razmetavati z denarjem, je pa tudi že na potu bankrota. Taki brezumni zapravljivi družini je podobna vlada v "Washingtonu. Njeni izdatki se kupičijo leto za letom in, da pokrije svoje zapravljanje, navija davčni vijak, ki končno pritisne najbolj ubogega delavca. Roosevelt je povdarjal, da se morejo sedanji vladni izdatki znižati najmanj za 25 odstotkov, in da bo on, ako bo izvoljen predsednikom, tudi na to pritiskal. Od članov, katere bo izbral za svoj kabinet, bo zahteval obvezo, da bodo pospeševali pobijanje vladnega zapravljanja. Povišali pa se bodo vladni dohodki, med drugimi z davki na legalizirano pivo. O načinu, kako republikanca stranka vodi sedanjo kampanjo, se je Roosevelt bavil le v nekaj besedah. Ko se ljudstvo sPlošno odvrača od republikan-Cev, so ti Kdaj v obupu zgrabili Za zadnje sredstvo in so pričeli ^ed ljudstvom razširjati strah ^ alarm, češ, kaj se bo zgodi-K ako se bo zdaj premenila v'ada, ko se je Hooverju ravno Posrečilo, da je premaknil voz Proti prosperiteti. Vse bo zopet Padlo nazaj in bo še slabše ka-*or do zdaj, pravijo, in depre-siJe ne bo konca. O tem plašenjiir je izjavil Roosevelt, da je žalitev razumih vcrfilcev. Kako morejo ven-j.ar pričakovati, da se bo dalo Judstvo še enkrat voditi za j!0a- Leta 1928 je Hoover obujal delavcem poln "dinner ako bodo njega izvolili. n.v letu 1932 jih plaši, da bo "dinner pail" ostal za ved-0 Prazen, ako njega ne bodo Volili, Kakor se je njegova tfua ol)ljuba mal° izpolnila, Se je malo bati njegove "anje grožnje florn bonusa vojnim vetera-Pad ',?aradi katerega so ga na-Ujem r.epublikanci, da se o Velt d"? iZrazi j*18"0- je R°ose- Svoi C °la1, da je o tem podal in mneni® že meseca aprila hamA še Se(Jaj isto mnenje, VlaaniC' dok,er Re ne izenači *°val dpr°,račun. da ne bo Izka-kliajaT, biljard primanj-fta plVJi ni mogoče . misliti CUo bonusa. Najprej zni- VOJAŠKA PARADA V NEW YORKU PLAČILO FRANCIJE Francija bo plačala v decembru Ameriki 72 milijonov dolarjev na račun trgovskega vojnega blaga. —o— Pariz, Francija. — Pred posebnim odborom je min. predsednik Herriot podal v sredo večer izjavo, da je Francija pripravljena, da bo plačala Zed. državam takoj, ko bo iztekel Hooverjev moratorij, 16. decembra, svoj obrok na vojni dolg v znesku 72 milijonov dolarjev. Povdarjal pa je Herriot, da bo to plačilo samo za tako-zvani trgovski del dolga. Francija razlikuje dve vrsti vojnih dolgov Ameriki. Eno vrsto tvorijo trgovski dolgovi, drugo pa politični. Glede političnih dolgov se je Herriot izrazil, da bo pričel za nje pogajanja z ameriško vlado takoj po volitvah in bo skušal, da se izbrišejo, ali pa vsaj znižajo. Nasprotno pa je Herriot odločno za to, da Francija vestno poravna ves svoj trgovski dolg napram Ameriki, namreč dolg, ki ga je napravila, ko je od Amerike kupovala vojni materijah "Francija nima pravice," je dejal Herriot, da bi se proti svoji nekdanji vojni zaveznici! posluževala metode trgovskih | sleparjev, ki kupijo blago na kredit, ga prodajo in nato izgi-! nejo. Pri tem igra vlogo naša I lojalnost in naše spoštovanje do' mednarodne trgovske časti. Po- i vdarjam, da bo poravnan ves trgovski dolg, ki smo ga napra-1 vili v Ameriki za 400 milijonov dolarjev pri nakupu nje materijala." -o- VIHAR NA VZHODNEM OBREŽJU Boston, Mass. — Silovit vihar je divjal preteklo sredo po tukajšnjih vzhodnih državah, ki je povzročil smrt devetih oseb in ogromno materijalno škodo. Od smrtnih žrtev jih je šest utonilo, trije ribiči na morju pa so našli smrt, ko je vihar zagnal njih čoln ob pečine. -o- LJUDOŽRCI V RUSIJI Varšava, Poljska. — Ukrajina, ta bogata dežela, je pod sovjetsko vlado tako obubožala, da vlada v njej strahovita lakota. Enako strahovite so tudi nje posledice. V neki vasi, Mo-lodecki, je neki kmet zaklal svoja dva otroka in njih meso deloma razprodal, deloma sam povžil. V neki drugi vasi je "ženska ubila enega sina, da je z mesom prehranila druga dva otroka. Zopet drugje so naleteli na žensko, ki je cvrla svojega štiriletnega otroka v ponvi. — Tak je blagoslov boljševizma. Iz Jugoslavije. VESEL ZAČETEK IN ŽALOSTEN ZAKLJUČEK FANTOVSKEGA GODOVANJA NA ŠTAJERSKEM. — VZORNA KMETIJSKA PRIREDITEV V KRŠKEM OB SAVI. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NESREČE iN DRUGE NOVICE. žati izdatke in zvišati dohodke, potem bodo tudi vojni veterani prišli do svojega. SLOVENCI ZA PRAVICO Zahtevajo, da pride morilec pred pravično sodbo. La Salle, 111. — Oblasti okraja Tazewell so prejele resolucijo, katera je bila sprejeta preteklo nedeljo na shodu tukajšnjih Slovencev v njih dvorani in v kateri se izraža zahteva, da se osebe, ki so umorile Martina Viranta, postavijo pred pravico in se po zakonu kaznujejo. Virant, kakor znano, je umrl v okrajni ječi in je proti šerifu Skinnerju in dvema njegovima pomagačema izdana obtožnica, da so moža umorili s pretepanjem, ker so ga hoteli prisiliti, da prevzame na se umor nekega Nelana. Na shodu', kjer je bilo navzočih več sto Slovencev, sta bila tudi brat in sestra umorjenega Viranta, namreč J os. Virant in Mrs. Frank Fran-ko, ki sta se zahvalila za zanimanje Slovencev, da se doseže pravica. -o- ŽELJA SE MU IZPOLNILA Chicago, 111. — 351etni R. Campbell iz Chicago Heights je prišel pred sodišče, ker se je bavil s prodajanjem narkotičnih sredstev. Obtoženec je vedel, da bo obsojen. Nekje pa je tudi slišal, da v federalni ječi lepše ravnajo s kaznjenci, kakor po drugih ječah, in je zato zaprosil sodnika, naj ga obsodi na leto in dan zapora, da ga bodo lahko poslali v Leavenworth. Sodnik je še več storil zanj, kakor ga je prosil. Prisodil mu je namreč dve leti. -o-- ZAPRAVLJIVI GROF UMRL Pariz, Francija. — V četrtek zjutraj je tukaj umrl grof Boni de Castellano. Ta plemenitaš, ki je bil zdaj star 64 let, je bil koncem preteklega in začetkom sedanjega stoletja splošno znana osebnost v Franciji, in sicer v prvi vrsti po svojem razkošnem življenju. Leta 1895 je o-ženil Anno Gould, hčer nekega ameriškega milijonarja. Žena pa se je leta 1906 razporočila od njega. Pokazalo se je tedaj, da je tekom petih let zapravil pet milijonov dolarjev njenega denarja in poleg tega je napravil dolga še za drugih pet milijonov. Ko je tako obubožal, se je v naprej preživljal z delom, v prvi vrsti s pisateljevanjem. KRIŽEM SVETA PROTI ZLATI VALUTI Angleška zarota proti deželam z zlatim standardom. — Talca, Čile. — 2e več dni trpi tukajšnja ckoliqi pod vulkanskimi izbruhi, kiiso napravili veliko škodo na poljih in poslopjih. Posebno aktiven je vulkan Descabezabo Grande. London, Anglija. — Angle- — Berlin, Nemčija. — Zad- ška vlada ima v načrtu pravo nje dni so se po Nemiiji razšir-1trgovsko zaroto proti državam, jale vesti, da predsednik Hin- j katerih denar stoji še na podla-denburg boleha. V sredo pa je gi zlatega standarda, in te ste bila iz predsednikove pisarne j v prvi vrsti Amerika in Fran-bila izdana izjava, ki trdi, da so ;Cija. Iz tistih držav, ki so opu-vse te govorice neresnične. stile zlato valuto, namerava u- — Bukarešta, Rumunija. — 'stanoviti nekak ekonomski im-Vodju narodne kmetske stran-; perij, ki bi se s posebnimi cake, Juliju Maniu, se je posre-irinskimi pogodbami zvezale čilo, da je v sredo sestavil no-jHied seboj in izključile iz svo-vo rumunsko vlado namesto!,lih trgov blago tistih dežel, ka-prejšnjega odstoplega kabineta terih denar sloni na zlati va-Vaida-Voevoda. Titulescu je luti. dobil mesto zunanjega ministra. — Havana, Kuba. — Po celi Kubi je zadnje dni politični Paulina St. so trije črnci na-položaj skrajno napet vsled padli nekega J03. Poppa in mu bližajočih se volitev. Po več me- sezuii gevlje in vzeli denarni- SREČA V NESREČI Chicago, 111. — Na Lake in Smrt pred ostrino kose Slovenska Bistrica, 29. sept. — Vas Sele pri Zg. Polskavi stoji danes pred dojmom žalostnega dogodka, ki je ves okraj globoko pretresel. — Pri posestniku Mihaelu Leskovarju so se namreč zbrali prejšnji dan fantje, da dostojno proslave go- Gen. major O'Ryan in polkovnik Tobin sta nedavno inspicirala čete newyorske državne spodarjevega patrona. Vse je milice in ob tej priliki je bilo izbranemu moštvu podeljeno odlikovanje "Škrlatnega srca" v spo- |ob zvokih harmonike, katero je min njih vojnega službovanja v Franciji tekom svetovne vojne. j prebiral Franc Kovačič iz vasi — Pokoška, in ob pijači, veselo potekalo. Končno je že pozno ponoči fante premagala dre-mavica in veselo razpoloženje jih je minilo. Nekateri so kar ob mizi zaspali, med temi je bil tudi Avgust Cafuta, katerega je harmonikar Kovačič počel dregati in ga buditi, češ, da pojdeta domov. Cafuta se je samo grobo obregnil in začel mahati z nožem okoli sebe. Tedaj ga je Kovačič prejel in ga vrgel po tleh, nakar je Cafuta šel skozi vrata, Kovačič pa čez nekaj časa za njim. Oni ga je počakal pod šupo in klical na korajžo. Z ročico oborožen je stopal Kovačič proti Cafuti, ki je, ko je prišel Kovačič dovolj blizu, zamahnil s koso in zadel Kovačiča v hrbet tako močno, da je kosa spredaj izstopila iz telesa. Z zadnjimi močmi je ranjenec še zakričal: Jezus, Marija, pomagajte, in se zgrudil na tla. S težavo so mu potegnili strašno orožje iz telesa, pri čemer se je Kovačič vsled hudih bolečin zavedel in kmalu nato izdihnil. Cafuta je pobegnil v temno noč in se drugi dan sam javil sodišču. -o- Kmetijska razstava V nedeljo, 2. oktobra, je bila v Krškem na svečan način o tvorjena kmetijska razstava za okraj Krško. Razstava je bila prirejena po inicijativi mini-sterstva za kmetijstvo, ki je v ta namen določilo lepo svoto 10,000 Din, za katere se naj nakupi kmetijskega orodja in poljedelskih strojev, od katerih bi imeli koristi tamošnji kmetje. Razstava je bila nameščena v krški osnovni šoli in je bila otvorjena omenjeno nedeljo po sv. maši. V teku dopoldneva so bili razstavni prostori naravnost oblegani od bližnjega in daljnega občinstva, ki se je vidno zanimalo za razstavljene predmete in se niso mogli dovolj načuditi lepim predmetom in posamezni razdelitvi skupin. — Razstava je trajala tri dni in je bila razdeljena v več skupin, kot sadjarsko, vrtnarsko, poljedelsko, vinogradniško in čebelarsko. Vse tri dni so ljudje kazali svoje zanimanje in nekateri so prišli celo iz Zagreba jin Ljubljane. Gotovo je, da bo Razstava veliko pripomogla j kmetom krškega okraja do j boljšega spoznanja stvari in do posnemanja vsega dobrega, v lastno korist. Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Andrej Fine, strojevodja v pokoju. — Na Viču pri Ljubljani je umrla Uršula Robežnik, trgovka, go-stilničarka in posestnica. — V Gruševlju pri Rečici ob Savinji pri Celju je umrl Jernej Av-belj, občinski revež. — V Št. Rupertu v Slov. goricah je umrl Jožef Voglar, župan občine Čermlenšak. stih so v sredo izbruhnili izgre^ di, v katerih so bile tri osebe u-bite, večje število pa ranjenih in aretiranih. ŠE BO GORKO Chicago, 111. — Profesor zvezdoslovja na Chicago univerzi, Dr. MacMillan, je imel v sredo predavanje, v katerem je povedal, da .sonce polagoma izgublja svojo energijo in toploto. Ni pa se nam bati, da bi mi ali naši otroci to izgubo kaj čutili. Po profesorjevih izvajanjih so namreč zaloge sončne moči tolikšne, da bodo zadoščale še za celih 15 miljard let. -o- ZANIMIVO ODKRITJE Johannesburg, južna Afrika. — Neki ameriški zemljeslovec je prišel na sled kostem neke živali, ki po svojem ustroju popolnoma sliči avtralskim kan-garujem. Danes živijo te živali le še v Avstraliji in nekaj jih je tudi v južni Ameriki. Iz tega sklepajo, da je bila pred mnogimi desettisoČletji Afrika zvezana s celino, bodisi z Avstralijo, bodisi z južno Ameriko, in | da se je ta celina pozneje po-greznjla v morje. Najdeno o-kostje kaže, da je bila žival velika kakor podgana in da je imela na trebuhu kožno vrečo za prenašanje mladičev, kakor jo imajo kangaruji. Ni pa do-gnano, je li bila tudi tako hi-itra, kakor so današnji kanga-'ruji v Avstraliji. co. Policijski avto, ki je pripeljal pozneje mimo, je vzel bosega Poppa nazaj, kjer se je rop izvršil. Ne daleč od tam je ležala moževa denarnica, iz katere so banditi pobrali $4, prezrli pa so $31 v drugem malem predalčku. -o- PRED VOLITVAMI V KANADI? Ottawa, Ont. — Niso vse stranke zadovoljne s pogodbami, ki jih je Kanada sklenila na zadnji imperijalni konferenci; zlasti liberalci so jim ostro pro-tivni in zahtevajo, da ljudstvo izrazi svoje mnenje glede njih ter naj se v to svrho razpusti parlament in razpišejo nove volitve. Vlada bo bržkone prisiljena, da se zahtevi ukloni. ——o- SMITHOV PRVI GOVOR New York, N. Y. — Preteklo sredo zvečer je imel Al Smith svoj prvi kampanjski govor. — Pozival je volilce, naj oddajo svoj glas za demokratskega predsedniškega kandidata, kakor tudi za celotno demokratsko listo korigreenikov, da se na ta način omogoči, da se uzakonijo napredne reforme, ki jih ima demokratska stranka v svojem programu. Smith bo ponovno govoril v ponedeljek v Newark u, N. J. — Chicaški župan Cermak je prispel semkaj, da pridobi Smitha, da bo imel kampanjski govor tudi v Chi-cagi. Lipovo cvetje Da so Dolenjci letos nabirali lipovo cvetje, je bilo že poroča-no. Nekatere družine so s tem zaslužile po tisoč in več dinarjev. Največje zasluge, da so toliko zaslužili, ima pri tem trgovec Joško Grom z Vrhnike, ki je z letaki ljudi poučeval, kako naj s cvetjem ravnajo, da ga dobro prodajo. -o-- Splošen konj Hlapec Ivan Debeljak iz Škofje Loke je krotil splašene-ga konja. Konj je pa poskočil in zadel z nogo Debeljaka naravnost v trebuh ter ga nevarno poškodoval. -o- Prepodeni roparji Na hišo posestnika v Zavrču, po dom. Matoka, so neke noči navalili maskirani roparji. Ko so raVno pričeli udirati skozi vrata, so prišli po cesti iz Hra-stovca domači fantje, katerih so se roparji ustrašili in zbežali. -o- Ji ni uspelo Iz neznanega vzroka je nedavno poskusila prostovoljno s tega sveta 881etna zasebnica Amanda Kastafirekova na Jesenicah. Zastrupila se je z l;u-minalom, pa so jo v ljubljanski bolnici rešili. ŠIRITE AMER. SLOVEN CA 1 Gozdni požar Velik gozdni požar je bil na Kolblovem hribu nad vasjo Plavškim rovtom na Gorenjskem. Veliko okoliških gasilcev je neumorno gasilo ogromen požar in se jim je posrečilo, da so ga v teku enega dneva pogasili. Vodo so črpali iz Save do 18,000 čevljev visoko. -o- Lepa starost Iz Oselice poročajo o 951et-ni ženici, vdovi Barbari Peter-nelovi, ki je kljub svojim številnim letom vsa čila in zdrava in opravlja tudi vsa težja dela. Sedaj na jesen prav pridno seka in pripravlja drva za zimo. Brez očal še vedno dobro vidi, šiva, pere in tudi kuha. Duševno je še vedno vsa bistra, le sliši nekoliko slabo. Kot žena delavca je morala vedno trdo delati. Vdova je že nekako 30 let. Imela je več otrok, ki so ji pa pomrli. Vnuki in pravnuki se sami že bolj težko preživljajo in tako živi od tega, kar ji dobrosrčni ljudje podarijo. — Občina Oselica je ravno na državni meji med Italijo in Jugoslavijo, katere večji del pa spada pod Italijo. snuunia teVE^EČ Sobota, 22. oktobra 1932 1 frAMERIKANSKI SUOVENEC [Krvi t« najstarejši slovenski k. iisč jjF"*' Ustanovljen let« liti f lakaja vaak dan raztm nedelj, pone-Ijrtjltov in dnevov po praznikik. Izdala in tiska i pDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in nprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III Phone: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto----- Za pol leta-- Za četrt leta______ Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto _$6.00 Za pol leta ____________ 3.00 Za četrt leta___1.75 _$S.OO . 2.50 . 1.50 The first and the Oldest Slovene Newspaper in Amerigo Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday* Published By.' EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111 Telefon CANAL 5544 Subsc ription i For one year______ For half a year______ For three months_____ 45.00 _ 2.50 . 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year__________$6.00 For half a year _ 3.00 For three month* _ 1.75 POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj*imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega Domena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. in zato je smatral Gandhi za najvažnejšo potrebo, da ga izpod-bije. Pod pritiskom strahu za njegovo življenje so končno konservativni Indci popustili in pristali na sporazum v korist političnih pravic parij. Šele nato so imeli Britanci priliko, dati svojo pritrditev. Smelo bi se reči, da se je s tem sporazumom napravil zelo velik, naravnost ogromen korak v smeri k demokratizaciji Indije. Lahko bi morda imenovali tudi epohalen dogodek, toda zdi se, da je na mestu previdnost. Prvič se je dosegel sporazum šele v glavnih obrisih in drugič je zadeva z "nedotakljivimi" tako zapleteno in težavno vprašanje, da bo brez dvoma še mnogo reakaije in obilo odpora, preden se bo sporazum zadovoljivo realiziral. Ali eno stoji trdno, začetek je storjen, najtežavnejši del je opravljen. SMRT NE PRIZANAŠA Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. Sporazum v Indiji Pozornost politične javnosti je danes tako zavzeta z ev-,kami ropskimi problemi, tako ujeta v obzorje evropskih napetosti/ ki se ravno v zadnjem času stopnjuje v vznemirljivi meri, da ne more posvečati pažnje drugim dogodkom, ki se zdijo za sedaj za naše območje malo važni. Tak dogodek, ki bi ga v drugačnih razmerah podrobneje in pravičneje oceniii tudi v Evropi, je sporazum v Indiji glede parij. Vprašanje parij ali "nedotakljivih" je gotovo ena najhujših notranjih težav Indije, in ostane brez dvoma še dolgo ena najhujših notranjih ovir za popolni notranji preporod Indov. V zvezi je z indskimi verskimi uredbami, s kastami, ki so pač najbolj široko znana posebnost indskega sveta. Parije še v kaste ne spadajo, marveč so še pod njimi; torej najnižja, najbolj zaničevana 'plast prebivalstva. Bog varuj, da bi se kdo, ki pripada kastam, družil s parijami; kaj družil, niti dotakniti se jih ne sme, ne sme hoditi po istih cestah, niti bivati v istih sobah. Skratka, ta najnižja kasta, kakor se na kratko označujejo, čeprav so še manj, obsega dobesedno zares nedotakljive. Take strašne socialne pregraje med prebivalstvom so brez dvoma izredno velika ovira modernemu1 narodnemu gibanju. Po pravici so zlasti levo orientirani Evropci očitali ind-skemu nacionalizmu, da se briga samo za kaste, odnosno za zgornje kaste, ne pa za parije, ki jih je v Indiji še nad 60 milijonov, torej ne veliko manj ko muslimanov. Da, usoda parij bi se morda pod vlado indskega nacionalizma v primeri z današnjo še poslabšala; kajti pod angleškim pritiskom so se začele razmere vsaj tu in tam izboljševati. In nekaj časa se je celo napovedovalo, da namerava angleška politika pričeti sistematično podpirati parije ter jih nekako naščuvati zoper indski nacionalizem, kar bi bila seveda samo nova oblika starega pravila: divide et impera. Pod vplivom moderne dobe so se parije pričeli tudi sami gibati in staviti svoje zahteve; ravno iz parijskih vrst samih so se culi že prav trdi glasovi zoper andski nacionalizem. Seveda pa v političnem svetu tako siromašna in zapostavljana, nezavedna in neorganizirana plast kot so parije, ne pomeni mnogo kljub ogromnemu številu. Gandhi se je postil zato, da bi dosegel pravice za "nedotakljive", zlasti pa zanje politično zastopstvo pri volitvah. Na videz, ali vsaj na prvi pogled, je bilo to naperjeno zoper brit-sko vlado, ki še vedno izdeluje ustavo za Indijo. Toda v Londonu so že poprej postavili v načrt volilno pravico za parije. V kakšnem razmerju in v kakšni obliki naj jo dobijo, to pa je še stvar bodočnosti in, kakor se more iz zgornjih navedb raz-videtri na prvi pogled, zelo kočljivo vprašanje. Zato je tudi razumljivo, da je britska vlada Gandhiju odgovorila pozitivno, da se ni pa še hotela in tudi ne mogla vezati za podrobnosti. Saj je zastopstvo manjšin najtežje vprašanje volilnega reda za Indijo in morda sploh cele indske ustave. Toda poglavitni faktor, ki se je zoper njega obračal Gan-dhijev post, ni bila britska vlada, marveč konservativni krogi v indskem taboru samem. Tu se je pojavil močan odpor zoper zastopstvo nedotakljivih. Nihče se mu ne more čuditi, saj gre za tisočletne socialne in verske nazore, za tradicijo, ki je tako vkoreninjena, da je ne more podreti nekaj let nacionalistične propagande. Ta odpor je ogrožal tudi uspehe nacionalizma Ely, Minn. Dne 6. oktobra je preminul v Ely Matija Kapsch v starosti 77 let. Rojen je bil v Rožancu pri Črnomlju. Bil je samski in je prišel v Tower, Minn., leta 1888. Prejšnja leta je krošnja-ril okoli po naselbinah z oble-Ko se je pa ustanovilo mesto Ely, je tudi on s svojim bratom Johnom prišel v Ely, kjer sta se oba brata nastanila in ustanovila trgovino z mešanim blagom in sta prodajala tudi pivo. Pozneje je John otvo-ril tudi mesnico. — John je u-mrl pred par leti. Vselej, ko sem prišel z njim v pogovor, ni pozabil omeniti, da bi, preden umrje, rad še enkrat videl svoj rojstni kraj. Predolgo je odlašal, potrkala je bolezen, kateri je sledila smrt, ki mu je uničila njegovo upanje. Bil je član podpornega društva sv. Barbare št. 200 JSKJ. Pokopan je bil v soboto, 8. oktobra, s peto sv. mašo. Pogreba se je udeležilo številno sorodnikov, prijateljev in znancev ter društvenih so-bratov. Cerkveni zbor mu je zapel v slovo nekaj žalostink, nakar se je sprevod pomikal proti pokopališču, kjer smo ga položili v hladni grob. Njegovo svežo gomilo krasi osem krasnih vencev, katere so pokojne mu poklonili pokojnikovi sorodniki po bratu in sestri in sicer: John, Matt; Mary, Anna, Margareth in Katie Kapš, Matija, Jakob, Joseph, John, Stefan in Mike Grahek. Tako smo izgubili enega pijonirja Vermillion okolice, katerega smo navadno nazivali Kapšev stric. Naj mu sveti večna luč, sorodnikom pa izrekamo naše soža-lje. Mrs. John Logar je pred časom obiskala slovenske farmarje na Willardu in rojake v Milwaukee. Prinesla mi je košaro pozdravov z Willarda z izjemo, če sem še živ. Za kar se iskreno zahvaljujem vsem. Naznanim tudi, da me depresija še ni odnesla in da se bom sedaj v zimskem časii kaj večkrat oglasil. Dne 9. oktobra je bil velik "šauer party" mladima zaročencema Anton Pavlišič in Štefanija Peshel. Ženin je sin Mr. in Mrs. Math Pavlišič, nevesta pa hči grobokepa na elyskem pokopališču, Mr. Fr. Peshel. Ob takih prilikah se vidi, koli- vzročila njen brat in žena nje^ gova. — Zadnji teden, bilo je v četrtek, si je napravila načrt, kako se bo maščevala. Odpravila se je od doma, s seboj pa je vzela oba bratova otroka, petletno punčko in štiriletnega fantka, katera je peljala v trgovino, da jim kupi obleke. Nato vzame teksi in se pelje z o-trokoma v Schroeder hotel, kjer najme v 16. nadstropju sobo, kamor se poda z otroci. Ko je bila z otroci sama, je obema otrokoma s svilenimi nogavicami zvezala roke in noge ter ju nato vrgla skozi okno, iz katerega se je za otroci še sama pognala. Vsi trije so bili na mestu mrtvi. V sobi, iz katere je to strašno dejanje izvršila, so našli na mizi listek papirja z besedami: "Jaz se nad vama maščujem. To maščevanje pa še ni dovolj veliko za vse krivice, kar sta jih meni storila. ko prijateljev in prijateljic ima To maščevanje naj vama bo človek. To ni bilo podobno par-tyju, to je bila že kar cela oh-cet. — Poročencema želimo, da Bog podeli svoj blagoslov. Jernejčan. -o- RAZNE NOVICE IZ MILWAUKEE Milwaukee, Wis. Ker so nastopili hladni dnevi, zato so tudi muhe zunaj hiše in v hiši že bolj redke in ni z njimi več veliko dela. Prostega časa torej imamo na preo-stajanje in kaj lahko premišljujemo današnjo depresijo. Ne bom pa na dolgo in široko razkladal, kako je, zlasti ne, kako je z delom, ker bi vse to vzelo preveč časa, v listu pa preveč prostora. Raje naj napišem nekaj novic, da boste tam okoli po naselbinah vedeli, kako se kaj imamo v Milwaukee. Pred par tedni nas je zapustil nepriljubljeni gost našega mesta, Mr. W. Cunningham, "dry chief". Uspeha v našem mestu ni imel in ga je zapustil mokrega, kakor ga je našel, ko je prišel sem. — Mesto kot je Milwaukee pa nikakor ne more biti brez takih gostov, zalo so nam poslali naslednika, ti bof osuševal našo mesto, dokler ne odbije zadnja ura 18. amend-mentu. Ta naš novi "chief" je Mr. Maurice Silverman, ki je prišel k nam iz St. Paula. Proti raznim "reporterjem" se je izjavil, da bo pač gledal na to, da se bo v tem mestu malo vpošte-val 18. amendment. Seveda mi nismo kdo ve kako veseli takih gostov, pa kaj hočemo, če nam jih vlada pošlje. No ja, imamo vsaj moža, ki bo hodil lepo oblečen po ulicah našega mesta. Bral sem v časopisju, da je bil on v St. Paulu "best dressed man". Zadnji teden je naše mesto pretresla strašna novica. Mrs. Aurelia Libo Lorenc, stara 31 let, ki je stanovala pri svojem bratu, s katero sta pa on in njegova žena skrajno grdo ravnala, slabše kakor s psi, se je strašno maščevala. — Bila je namreč prav slabega zdravja in poleg tega še v velikih finančnih težkočah, katere sta ji po- spomin na me. — Sedaj se lahko zabavata s svojim psom." — Te besede so veljale bratu in ženi. njenemu STARI IN MLADI V INDIA-NAPOLISU Indianapolis, Ind. Podružnica št. 5 SŽZ. v In-dianapolisu priredi v soboto, 12. novembra, to je za Martinov večer, lepo igro v štirih dejanjih. Igra se 'imenuje "Stari in mladi". Že naslov te igre pove, da bo všeč vsem, ki jo bodo videli, starim in mladim. Če pa še povem, da bo igro vodil in učil izvrsten učitelj in igralec Frank Velikan, pa že veste, da bo to nekaj res lepega. — Po igri bo ples, da se malo zavrtimo. Zakaj pa ne, saj je Martinov večer. Ta večer hočemo pozabiti na vse vsakdanje skrbi in težave, ki nas tarejo. Za prazne želodčke bo vsega dovolj na razpolago in že samo MIH Prvič v življenju — Hči neke družine bi morala za nedeljo speči gos. Ker mi gospodična še nikoli v življenju imela opravka z gosmi, ji je seveda delalo preglavice že skubljenje. Končno je vzela v roke škarje in gos enostavno ostrigla. Medtem je stopil oče v kuhinjo in dekle je v zadregi hitro vtaknila gos v pečico. Ko je oče odšel, jo je vzela ven— a takrat je bila, žal, že vsa počrnela. Tudi sedaj si je pomagala — z milom in krtačo in ker se koža gosi ni hotela dovolj hitro posušiti, je segla po električni pripravi za sušenje las. Končno je bilo vse v redu samo po milu je imela pečenka okus. Znal je oglašati Lastnik Tatvine so v Milwaukee in v predmestjih na dnevnem redu in je že vse to tako daleč prišlo, da ni več nobenemu zaupati. — Bilo je pred par tedni v Wauwatosi, ko je motorični policaj hotel oropati neko prodajalno. Lastnik te prodajalne se pa ni dolgo pomišljal, kaj naj stori. Pograbil je samokres, pomeril nanj in žrtev je padla po tleh, a ne preveč nevarno ranjen, ker je že okreval. Kakor se vidi, ne bo veliko kaznovan, le zvezde ne bo več nosil. Po celem mestu ljudstvo godrnja in se pritožuje nad visokimi davki. Tudi jaz sem eden tistih. Resnica je pa, da davki morajo biti in se ne dajo več znižati. Pač pa se lahko znižajo razni stroški, kar bi pomagalo, da bi se davki več ne dvigali. — Kako pa delajo na znižanje stroškov, naj bo v dokaz samo en slučaj: Letos meseca septembra se je povišala plača B. Glassbergu, direktorju "Outdoor Relief-a", od $3900 na $4500 letno. Takih slučajev je več in prav nič čudno ni, da davki rastejo in se večajo. — Od mnogih tukajšnjih davkoplačevalcev v 5. wardi sem slišal, da se pritožujejo nad visokimi davki in skoro povsod je eno in isto. — Ljudje, priprosti delavci in gospodarji dobro vedo, kje bi se lahko znižali stroški, oni pa, ki so hodili v razne visoke šole in kolegije, pa tega ne morejo razumeti. — Bližajo se volitve in tedaj naj vsa-kteri dobro premisli, kako bo volil. Jaz za svojo osebo nisem proti nobeni stranki. Mislim pa, da bo veliko glasov oddanih popolnoma zastonj ali bolje povedano, izgubljenih, na kar se zna zgoditi, da bo republikanska stranka zopet najmočnejša. Potem bomo pa še imeli enako vodstvo, kakor ga imamo danes in prav nič čudnega ne bo, če bomo popolnoma propadli. — Pozdrav vsem Čitate-Ijem. G. W. Raly. po sebi se razume, da bomo tajneke toSllmce J« P^d kratkim večer tudi vino krstili, toliko !napovedaI za neko soboto> če bl smo ga že naprešale, da ga bojbll° vreme pwmerno.velik ume za krst. To bo vse za naše članice in njih može. Zato, le pripeljite jih s seboj, da bodo videli, da nismo samo za piskre pomivat. Posebno naj pridejo vsi Martini, mladi in stari. — Uljudno ste pa vabljeni vsi rojaki in rojakinje, da nas pose-tite ta večer, posebno pa ve, članice, kajti sklenile smo, da je vsaka članica obvezana, da vzame eno vstopnico. Če se ne more udeležiti veselice, naj jo skuša prodati drugim. S tem pomagate blagajni, ker veste, da je blagajna last vseh članic in če je prazna, je strašno dolgočasna. — Torej cenjene članice in vaši možje, dobro pre-tipljate svoje žepe, če morda ni tam kakih lukenj in potem previdno spustite noter tu pa tam kai okroglega, in potem ne pozabite priti 12. novembra na omenjeno prireditev. Dekleta in ,žene, fantje in možje, svoje podplate tudi dobro preglejte, da bodo za ta večer celi. — Pozdrav vsem članicam nave podružnice. Tajnica. -o- SEJA DRAMATIČNEGA KLUBA Chicago, 111. Člani in članice našega dramatičnega kluba "Ilirija" ste vabljeni, da se polnoštevilno snidemo danes, v soboto, 22. oktobra zvečer, v navadnem prostoru na naši redni mesečni seji. Poročalo se bo o uspehu naše zadnje igre in veselice. Po seji bo članstvu na razpolago okrepčilo. Pridite, da se med seboj razvedrimo. Tajnica. -o- WAUKEGAN NEWS Waukegan, 111. Have you decided on attending the annual Mother of God School Alumni's Harvest Dance Sunday, Oct. 23, 8:30 P. M.? You did? Well, that's just fine for Wankegan and No. Chicago are ready to welcome you. This is the largest social affair and is largely attended from all talni ogenj. Prišlo je vse polno ljudi, a čas je minil, ure so bile že pozne, nikjer pa ni bilo videti priprav za umetalni ogenj. Končno so poklicaN gostilničarja in ga vprašali, zakaj se obotavlja s tem ognjem, ko je noč vendar tako lepa in jasna. Bog mi odpusti, je odvrnil ta, kaj pa morem za to, da danes ne dežuje ! * * * Oprostila se je — Učiteljica osnovne šole je prejela naslednje oprostilno pismo: Spoštovana gospodična učiteljica! Oprostite, da je moja hči Rezika včeraj izostala. A jaz sem dobila preko noči mahoma gnojno oteklino na palec in poleg tega tri neodrasle otroke, saj veste. Z vsem spoštovanjem pozdravlja gospa Roza K. * * * Dobra priprava — Hočete torej stopiti v sveti zakonski stan, je vprašal župnik zaročenca pri izpraševanju. Ali sta se dovolj pripravila za ta važni korak? — Seveda, gospod župnik, je menila zaročenka, prašiča smo zaklali, pa dvanajst kokoši, pa pogače smo spekli in pripravili mnogo drugih dobrih reči, da se bo miza šibila. Mislim, da bo dovolj. # * ♦ Zapomni si svoje prijatelje danes; in svojim sovražnikom odpusti jutri. parts of Waukegan. Ted Bolte and his famous orchestra from Joliet, 111., will furnish the music. The orchestra has a number of clever novelty acts, and its quartet is recognized as exceptional. This dance is open to all dance lovers all over the North Shore. We also invite Chicago, Joliet, Milwaukee and So. Chicago to attend this gala event. Tickets to this dance are 35c in advance, and 40c at the door. Everybody is invited. John A. Cankar, Pub. Agt- TARZAN GRE PO ZLATO V OPAR. (58) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS < POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU I Ako je poleg Vašega imena številka "10-32", je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Tarzan, lifglat in Chulk so se konečno dogovorili, da odidejo nu zasledovanje proti vasi Ahmed Zeka. Mlajši goriUki s,amcc Chulk je bil razposajene narave in izredno močno razvit. Taglat pa je bil še močnejši, praven starejši z večimi skušnjami ter pretkan, pprezen in zvit. Te dva torej je Tarzan vzel kot svoja spr«:r-Ijsvnlca za zasledovanje Arabov. Tarzan je zdaj premišljeval pnčin zasledovanja. . . Dočiru je bil samec Chulk proti Tarzanu res odkril in ga jc udano ljubil in mu bil zvest, j; starejši sa-nec Taglat bil neke vrste zakrnlje-noc. V srcu je sovražil belo opico Tarzana. Toda nastopiti se ni upal proti njemu, ker je čul od svojih tovarišev o veliki moči Tarzana od opic in da ubije vsakega, ki se mu postavi po robu. Tarzan je imel obiio posla z samcema, da jih je odvračal od raznoterih zanimivosti po džungli. Ostala gorska družba pa se je podala po svojih običajnih potih po džungli iskajoč si vsakdanjega živeža. Tudi Tarsaijp/a spremijo vnlca gorilska samca xta se vsak č*r> tuintam zamotiin, zdaj s. te 11 »4aj * drugim. Samec Chulk je našel neko staro drevo, pod katerega skorjo jc bilo polno nekih črvov, katere gorilp z^ veliko slastjo vživajo. Lupil jc drevo in ,-obal črve kakor črešnje. Tarzan ga ni mogel odpraviti naprej, dokler je bilo kaj fryov. . . Vr.e to je zavlačevalo zasledovanje za več dni. Tarzan je imel teža,-o, -4« •« obdtžal pri'o--bi oba spremljevalca. Cliulka jc sicer naudušil, da namreč, bo dobil obilo dobrega živeža v arabskem nattelju. Taglat pa se je bolj nemarno vlekel z njim. Toda Tarzan je moral vse to potrpeti, poznal pa ie tudi gorile, lwko so malenkostne, kako jih zamoti vi.aka mala reč, ki jo najdejo in da z njimi #ni mogoče potovati tako hitro. Kaj pride zdaj? AMKRIKANSKi SLOVENEC, 1849 W. 22nd St.. Chicago. 111. Priloženo vam poiiljam svoto )....................Za obnovitev moje naročnine za "Amer. Slovenca''. Ime .„ Naslov Mesto 1oooooooooooooooooooooooc c Sobota, 22. oktobra 1932 AMERlKANSKf StOVENEC Sfrsa 8 ^ *®<><>0<><>0<><>CK><><><>0CK^^ Slovenska Ženska Zveza. Ustanovljena 19. dec. 1926. Inkorporirana 14. dec. 1927. GLAVNI IZVRŠEVALNI ODBOR: Predsednica: Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wisconsin. Tajnica: Mrs. Josephine Račie, 2054 W. Coulter St., Chicago, 111. Blagajničarka: Mrs. Anna Motz, 9630 Ave. L., So. Chicago, 111. Slovenska Ženska Zveza je edina Slovenska ženska organizacija v Ameriki. Pod njeno okrilje bi morala spadati vsaka zavedna katoliška Slovenka v Ameriki. Članarina je samo 25c mesečno. Naselbine, ki še nimate podružnice Slovenske Ženske Zveze, ustanovite jo. Za pojasnila pišite glavni tajnici. Organizacija izdaja svoje lastno glasilo "Z AR J A" HITRI KANGARU ki je prvi in edini slovenski ženski list v Ameriki. Izhaja v obliki Ma-gazina in prinaša le to, kar je v korist in izobrazbo žen in deklet. Naročnina za članice je že uračunjcna pri članarini, za nečlanice pa stane $2.0z letno. Ako še nimate tega lista v Vaši hiši, pošljite naročnino še danes na naslov: "ZARJA", 2054 Coulter St., Chicago, 111. OCK><}0CXK><>O<>OO<>^^ SLAVNOST PRI PODRUŽNICI NA WEST ALUS Že par tednov poprej so se pripravljale, ugibale in skrbele, kaj bi pripravile, kako uredile, da bi bil uspeh slavnosti izročitve Spominske knjige popo-len. Posrečilo se jim je. Vsak udeleženec se je pohvalno izrazil ii> bil zadovoljen s programom. Številne častitke, katere so prejele od ostalih podružnic po Ameriki, kakor prisrčne častitke, katere so bile na odru izrečene in zapisane v Spominsko knjigo, so jim dokaz, da se je vse veselilo njihovega odlikovanja in jim privoščilo priznanje, katerega šo si s svojo pridnostjo po vsej pravici zaslužile. V teh slabih razmerah, Pa dobiti 155 novih članic, kakor jih je ta podružnica dobila, pač ni nekaj vsakdanjega. Zato je prav, in lepo je od vseh, kateri so jim častitali na njih Uspehu. Poleg podružnice so bile odlikovane še tri posamezne članice. Cekin za $10.00, ali drugo izpisano nagrado v zadnji kampanji je dobila nad vse agilna in marljiva tajnica te Podružnice, sestra Jennie Juži-na. Zlato zaponko z zvezinim znakom sta pa prejeli sestri Bi-tenz in Tratar. Tudi ti dve sta se izredno odlikovali v zadnji kampanji ter sta veliko pripomogli, da je podružnica zmagala in dobila Spominsko knjigo. Naj omenim še, kako odlični gosti so se na slavnosti nahajali: Rev. Schiffrer, Rev. Potočnik, župan mesta West Al-\ sodnik okrajne mihvauške s°dnije, ki je obenem tudi pred-Sednik velike ameriške organizacije "American Fraternal Congress"; dalje sta bila naroča dva aldermana iz West fllis ter več odličnih Slovencev West Allis in Milwaukee. — r.uštva sočastitala: naj prvo P°dr. št. 12 po svoji predsednici 1(1 glavni uradnici sestri Mary Kopač, zatem podružnica št. 43 po predsednici sestri De-lopst; dalje podružnica iz She-boygana po blagajničarki sestri Mary Ribich, nato pa zastopniki in zastopnice društev spada-jočih pod okrilje KSKJ. in SPZ. Sloga. Med programom so nastopila dekleta domače podružnice ter zapela par mičnih pesmic. Ta dekleta so nastopila tudi zvečer v predstavi šivalnega in pevskega kluba SPredstavo je spisala in učila predsednic^, podružnice iz West Allis, sestra Josephine Schlosar. Cela slavnost se je jako dobro završila, za kar gre pohvala navdušenim odbornicam in članstvu westalliške podružnice, ki je vedno voljna vse storiti, kadar se gre za njihovo ljubljeno podružnico. Spominska knjiga, katera j'lm je bila 2. oktobra izročena, bo po njihovem zatrdilu tudi koncem druge kampanje pri njih ostala. Pravijo, da je še kakih 200 zavednih Slovenk in Hrvatic na West Allis, katere morajo dobiti pod okrilje svoje podružnice. No, z 200 novimi članicami bodo pa že lahko obdržale prvenstvo med podružnicami SZZ. Iskrene častitke odbornicam in celokupnemu članstvu podr. št. 17 na West Allis, kakor tudi prisrčna zahvala za njih trud in požrtvovalnost. Aktivnost, kot jo je pokazala ta podružnica, znači, da je ženska organizacija med nami potrebna in koristila ter da so njene smernice prave. V času, ko vse druge organizacije zaznamujejo izgubo v članstvu, pa SŽZ. lahko pokaže v osmih mesecih 792 članic novega prirastka. To so številke, ki same govore in vabijo vse one, ki še ne spadajo k tej organizaciji, da se nam takoj pridružijo in postanejo članice edine slov. ženske organizacije v Ameriki. Marie Prisland. Kangaru brzega konja, Gornja slika živali. je ena najhitrejših živali, ki prehiti tudi najbolj . Pri begu dela skoke, dolge nad 38 čevljev. — je bila nedavno vzeta v Avstraliji ob lovu na te RAZNOTEROSTI. prav tako skrivnosti, ki jih je treba varovati pred vohuni, kakor tajne pogodbe ali pa načrte o novem orožju. V Angliji se vsej policiji in angleški proti-(vohunski službi ni posrečilo, da bi preprečili delovanje tiije vohunske družbe, ki se je zlasti zanimala za načrte angleške banke. Ta vohunska družba je hotela zvedeti, ali bo vlada u-kinila zlato valuto in s tem znižala funtu vrednost. Družbi se je posrečilo, da je izvedela za najbolj tajne načrte angleške banke in vohunska družba je po svojih zastopnikih začela prodajati angleške funte na vseh važnih mednarodnih borzah po najvišjem tečaju. Dober teden za tem pa je angleška vlada ukinila zlato valuto in funt je padel. Vohunska družba pa je zaslužila pri teh kupčijah 10 milijonov funtov čistega dobička v enem tednu. Razumljivo je, da se je tudi Poljska zelo zanimala za početje sovjetov in je več let pošiljala brez nevarnosti svoje vohune na sovjetsko ozemlje. Več let niso sovjeti prijeli niti enega poljskega vohuna. Nenadoma pa se je začela katastrofa. Enega za drugim so sovjeti prijeli in obsodili. V Varšavi pa so stali pred nerešljivo u-ganko, kako je bilo mogoče so-vjetom prijeti skoro vse poljske vohune. Naglica, s katero so u-darili sovjeti, je kazala, da je izdajalec med Poljaki. Previdno so začeli raziskovati v Varšavi (in zapazili, da neki poljski štabni častnik redno zahaja k znameniti plesalki Majevski. Ker se je to zdelo vsem sumljivo, so ju strogo nadzorovali. Delj časa niso mogli opaziti ničesar sumljivega. Nekega dne pa se je plesalka Majevska odpeljala z neznanim moškim v avtomobilu protii Gdanskemu. Na pol pota pa so ju že ustavili in jima preiskali vso prtljago. V skritem predalu so našli na- tančen seznam vseh v sovjetski Rusiji zaposlenih poljskih vohunov. Prijeli so plesalko in njenega spremljevalca in par tednov nato so ju postavili pred zid. V juliju 1. 1931 pa so aretirali nekega poljskega majorja nekaj trenotkov pred tem, preden je vstopil v predsobo sovjetskega poslaništva. V njegovi aktovki so našli vse mobilizacijske načrte Poljske za slučaj vojne s sovjeti. Tudi ta se je moral pokoriti za izdajstvo, katero mu je preprečila čuječ-nost domače protivohunske službe. Manj hud konec pa je imela zgodba, ki se je zgodila na italijanskem poslaništvu v Berlinu. Tam je namreč izginil tajen besednjak, ki je omogočil branje vladnih brzojavov, ki so bili sestavljeni v tajni pisavi. Besednjak je hranil ataše poslaništva Garbeccio, ki je imel staro tajnico, katero je zelo slabo plačeval. To tajnico sta začela nagovarjati vohuna tuje države,'naj jima proda besednjak, ki ga hrani ataše. Slabo plačana tajnica ni mogla premagati skušnjave, in je v soboto, potem ko je odšel predstojnik, vzela besednjak. Pri tem se je spomnila, da bi morda tudi še kaka druga država plačala lepo svoto za ta besednjak. Stopila je k nekemu drugemu poslaništvu, kjer so z veseljem fotografirali besednja, nato ga pa izročila šs vohunoma, ki sta ji naročila, naj izmakne besednjak. Tudi ta dva sta fotografirala knjigo in izročila tajnici v nedeljo ponoči besednjak nazaj. V ponedeljek je prišla tajnica že zgodaj zjutraj v službo z namenom, da položi knjigo tja, kamor spada. Tam pa je našla že atašeja Garbec-cia, ki je delal že vso noč in se trudil, da bi brez besednjaka razvozljal sicer nerazumljive brzojave. Besednjaka namreč nikjer ni mogel najti! Tajnica se je tako prestrašila, da je ko-, maj stala na negah. Toda Garbeccio ni zinil niti besedice. Tajnica je porabila prvo priložnost in hitro odnesla knjigo, katero je hotela položiti na sta-, ro mesto, iz poslaništva domovi in jo sežgala. Ataše pa je obvestil le poslanika in ker sta se oba bala Mussolinijeve jeze,1 sta molčala. Med tem pa sta dve drugi državi s pomočjo natančnih fotografij besednjaka lahko prečitali vsak telegram, i ki ga je odposlal Mussolini ali italijansko zunanje ministerstvo v tajni pisavi v inozemstvo svojim poslanikom. Zanimivo je zlasti to, da ena država ni vedela za drugo, ker je stara tajnica previdno molčala. Pet mesecev je šlo tako, ko so šele v Rimu zvedeli, da je bil besednjak ukraden. Mussolini je pognal na delo vse svoje vohune in tako je počasi prišla resnica na dan. Ker je bil tako jezen, se ni nič premišljal in je odpustil v berlinskem poslaništvu vse od poslanika do snažilke stopnic. Nekaj od teh jih je še vedno v pregnanstvu na otoku Lipari. -o- ZAKAJ NAS VROČINA utrudi? Telo ureja temperaturo z oddajo vode, ki izhlapi na zraku v paro. V veliki vročini pa je zrak često tako nasičen z vodnimi parami, da telo ne more več oddajati toplote od zgorevanja, zaradi česar mora vročino spet vase vsrkavati. To vsrkavanje vročine pa povzroča v nas občutek utrujenosti, ki pa še ni treba, da bi nas delala zaspane. Utrujenost pa nam vendarle otežkoča telesni napor in duševno delo. Zaradi tega je v južnih deželah navada, da ljudje v veliki vročini ležijo na hrbtu in lenarijo. -o- PRAZEN STRAH Nekega večera v prošlem poletju je nenavaden naravni dogodek zelo razburil okoličane romarske cerkve sv. Roka. O-poldne , se je prikazal skozi stolpne zvezde gost dim. S strahom so se ljudje spogledovali in gledali na priljubljeno romarsko svetišče. Šmartinski in mestinj-ski gasilci so se že telefonično posvetovali in mnogi so hiteli na hrib, da se prepričajo, kaj je. Cim bližje pa so prihajali, tem manjši in redkejši se jim je videl dozdevni dim in ko so prišli prav blizu cerkve so spoznali, da to ni dim, ampak velikanske množice letečih mušic, ki so oblegale stolp. --o- KOLIKO STANEJO ZNAMKE V NEMČIJI V Nemčiji porabijo za znamke vsako leto skoro pol milijona dolarjev papirja. Tiskanje pa stane eden in tri četrt milijona dolarjev. Iz teh številk se še vidi, kolika mora biti vsota, ki jo predstavljajo znamke. -o- DIHALNE VAJE OTROK Zdravnik dr. Otmar v Haar-lemu je prišel na originalno misel, da si otroci lahko izboljšajo pljuča z dihalnimi vajami, če spuščajo mehurčke iz milnice. Dal je napraviti za otroke posebne cevke, katere pomaka de-ca v milnico in piha mehurčke, da postanejo čim večji. Te vrste dihalne vaje so za otroke zabavne, obenem pa tudi zelo uspešne. -o- SENZACIJA Rumunsko ministerstvo za vojsko in mornarico je naročilo v Italiji tri manjše vojne ladje in sicer eno podmornico pri ladjedelnicah na Reki in dva tor-pedna rušilca v Neapolju. Nedavno je bila podmornica, ki so jo zgradili na Reki prepeljana v Konštanco v Rumunijo, kjer so jo z velikimi slovesnostmi krstili in pri tej slavnosti je bil navzoč celo sam kralj. Izkazalo se je pa pozneje, da je podmornica tako slabo zgrajena, da ni mogla pluti -niti pod vodo, niti nad vodo. Tudi oba torpedna rušilca nista bila zgrajena po naročilu. Rumunsko ministerstvo za vojno in mornarico je podmornico vrnilo in zahtevalo povračilo 150.661 funtov šterlin-gov ter odškodnino, obresti in povrnitev stroškov za komisijo. — Razna preiskovanja cele te zadeve v Rumuniji so pa odkrila, da so, razni visoki častniki oškodovali državo za milijonske svote, namreč za okroglo 90 milijonov lejev. španija proti CERKVI Madrid, Španija. — Državni zbornici se je predložil zakonski načrt, po katerem se zapleni cerkvi vse njeno premoženje, torej vse katedrale, cerkve, posestva in dragocenosti, materij al ne, kakor tudi umetniške. Vse predpravice, ki jih je doslej uživala cerkev, se ukinejo. Vse pobožnosti se smejo ^opravljati samo v cerkvah. BOZICHI IZLET v Jugoslavijo Tak Božič kakor včasi za-morete imeti, ako praznujete v praznike s svojimi sorodniki in prijatelji v stari domovini. Prisrčnega sprejema boste deležni, samo pridružite se enemu naših izletov pod o-sebnim vodstvom. Posebna odplutja iz New Yorka. ALBERT BALLIN - -HAMBURG - -■ 10. DECEMBRA 14. DECEMBRA senator thomas J. courtney Kandidat za urad okrajnega državnega pravdnika Mr. Thomas J. Courtney, demokratski kandidat za urad okrajnega državnega pravdnika, je rodom Chicažan, živi na 7820 Loomis Blvd. Izšolal se je v chicaških šolah. Pravne študije je dovršil v Chicago Kent College. Vse njegovo življenje je podobno veliki neprestani borbi. Iz navadnega priproste-ga dečka si je priboril do potrebne izobrazbe, da je postal eden najuglednejših pravnikov v Chicagi in državi. Za časa vojne je služboval v armadi. Leta 1926 je bil izvoljen v državno senatsko zbornico v 11. distriktu mesta Chicage. —• Takoj ko je prišel v zbornico, je kmalu postal vodilna osebnost v prizadevanju za ljudske koristi. Pozneje je bil imenovan članom odbora za postopanja proti kriminalstvu, v katerem se je zelo odlikoval. Posebno je on poznan kot energičen bojevnik proti davku na gazo-' 'lin. Leta 1928 je kandidiral kot generalni državni pravdnik države Illinois. Ker je sigurnost javne varnosti odvisna od zanesljivega in res energičnega državnega pravdnika, je koristno, da ima okraj v tem uradu zanesljivega in res dobrega človeka. Tak človek je na vsak način Mi'. Courtney, ki kandidira za ta urad. -o- Kdor hoče norca imeti, mora si ga najeti. > * * * Veliko deklet, zlasti postaranih, se resno kesajo, da so se kedaj naučile izgovarjati besedo "ne". H. 1 LANCASTER DENTIST 2159 West 22nd Street, (ogel Leavitt St.) Tel. Roosevelt 3817 CHICAGO Kako vohunijo v miru Zabavni in napeti romani in so vohunstvo obdali z ne-clKUiženim vencem junaštva in ^antike. Tako je vedno edi-u sila, ki žene človeka v ta u-, u2ani poklic, ljubezen, časti-JePnost, maščevanje itd. Le jn kdaj pa se omenja edini . KPlošni vzrok vohunstva — ^ar. Človek bi skoraj mislil, ne JG tak P°kltic nekaj veličast-n.it'|u' v resnici pa je vohunstvo olJ umazana kupčija in vedo^ VollUn°v, ki dela za svojo ciH ,°vino, ne dela z zavestjo, &i g]01?8** domovini, ampak da ^uz! — denar. letos,Je m°K°če. da se je v V0huJe* letu ustanovil celo koneJki trust. Odkar se je huijJ a vojna, ni cvetelo vo-to&n J° tako zelo, kakor v Ie-OrofcjL U 'Gtu> ko se vršijo raz-konference^ ena za f'-lu 55]'. 'em je v resnicf napo-»n .;„Vl,;i doba za talco nevarni ^lost 111 Poklic prodajanji a in kupovanja državnih tajnosti. Vsaka država ima v svojo obrambo razpredeno močno vohunsko omrežje. V Berlinu, Varšavi, Rimu in Parizu pa je gotovo največ vohunov. Podrobnosti prodrejo le redkokdaj v javnost. Vendar se je zvedelo, da so letos v juliju a-retirali v Parizu 4 vohune, ki so skušali izdati tajnosti o novi francoski brzostrelni puški. Ti štirje vohuni so pripadali k novo ustanovljenemu vohunskemu trustu, ki je vršil svoje posle popolnoma na trgovski podlagi, kakor vršijo drugi trust! svoje bolj ali manj lepe posle. Ta trust je rad pripravljen krasti komurkoli in prodajati naprej zopet komurkoli in države se takih novih trgovskih podjetij prav rade poslužujejo, saj vedo, da bodo lahko v slučaju odkritij ogorčene utajile vsako zvezo s takimi sleparskimi podjetji. V denarnem gospodarstvu so DENARNE P0Š1LJATVE božična darila svojim domačim v stari kraj je bolje, da pošljete malo preje, kakor pozno zadnji teden. Cemu plačevati posebne stroške za brzojav? Ako pošljete pravočasno si vse to prihranite. Mi pošiljamo denar v stari kraj zanesljivo in točno brez vsakega odbitka po dneyngm kurzu. Denar prinese poštar direktno na dom prejemnikov. Včeraj smo računali: DINARJI: 100 din ..............................$ 1.95 250 din .............................$ 4.50 500 din ..............................$ 8.50 1000 din ..............................$16.75 2500 din ........................ $42.00 5000 din ..............................$81.00 LIRE: 100 lir ................................$ 5.75 fl§? 200 lir ................................$11.40 300 lir ................................$16.60 400 lir ................................$22.00 500 lir ................................$27.00 1000 lir ................................$52.75 Za izplačila v ameriških dolarjih: Za izplačilo $ 10.00 morate poslati ............................$ 10.80 Za izplačilo $ 20.00 morate poslati............................$ 21.00 Za izplačilo $ 30.00 morate poslati ............................$ 31.10 Za izplačilo $ 50.00 morate poslati ............................$ 51.30 Za izplačilo $100.00 morate poslati ............................$102.50 Prejemniki dobijo izplačila v dolarjih. JOHN JERICH 1849 We»t 22nd Street, Chicago, III. Dospeli boste začasno za božične svečanosti. Nagla vožnja iz Hamburga v kraj, kamor ste namenjeni. Posebni zastopniki naše proge bodo spremljali vsak izlet. Preskrbite si $159 zgodaj prostore. IZ NEW YORKA DO LJUBLJANE IN NAZAJ TRETJI RAZRED Za nadaljna pojasnila vprašajte kateregakoli lokalnega agenta ali HAMBURG-AMERICA* LIHE Isg6936 177 N- M1CHIGAN AVE" CHiCAG0©žffi Kakovost Točnost Poštenost A. F. WARHANiM — LEKARNA — Posluje preko 32 let. 2158 West 22nd Street, ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL. — FRANK R. DRAŠLER — SLOVENSKI ODVETNIK V CHICAGI — Opravlja vsa odvetniška dela za tu in stari kraj. Med dnevom uraduje na: 111 W. Washington Street, Room 1601 Redno vsak tedpn, ob torkih od 7. ure zvečer naprej na 1849 West 22nd Street, nad uradom "Am. Slovenca" Za posebne slučaje na razpolago katerikoli večer po dogovori:. Pokličite na telefon in dplpcitp sestanek. Telefon v mestu: CENTRAL 0888. Za razne informacije lahko kličete tudi upravništvo A. S.: CANAL 5544. PLUMBARSTVO Mi popravljamo vsa plumbarska 3ela. — Inštaliramo kopalne, umi-iralne in kuhinjske sinke, tojlete, po cmerni ceni. — Račune plačujete lahko na obroke. Thomas Higgins PLUMBING, GAS FITTING AND SEWERAGE 2313 So. Oakley avenue, Tel. Canal 0610 . CHICAGO, ILL DR. ALLAN J. HRUBY Specialist za pljučne in srcu* bolezni Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel Av*. Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 Went jzeth Street Uradne ure: 5 do 9 zveč. razen sredi ob sredah 9 do 11 dop.j oh soboUb t do 4 pop. »JPOu —r—i ■■ Kmečki punt 1 ' \ £ •t * AVGUST ŠENOA: Poslovenil Joža Glonar, f I /l Ift««««*^ "Sem, gospod ban, pri Bogu, storil bom po Vaši zapovedi," je rekel Gašpar. "Bog Vas blagoslovi, gospod Alapič," je rekel škof in z vzdignjeno roko odslovil plemiča. Črez nekaj časa je stopil v sobo drugi ban, knez Franjo Frankopan. "Baš prav ste prišli, gospod tovariš," je rekel škof, "glejte, ravno danes sem prejel pismo iz Bratislave, berite ga! Kakor sem rekel, se je zgodilo. Velika preiskava proti Tahu se je popolnoma razblinila, počakajte še kak mesec dni, pa boste od samega začudenja izbulili oči. Susjedskega gospoda ne moremo naravnost potegniti iz kraljeve zaščite, ampak samo po ovinkih." Frankopan je pismo prečital, stisnil usta, vrgel pismo na mizo in rekel: "Prav imate, pre-častiti, mi vojščaki smo v državnih rečeh pravi otroci, ker mislimo, da večna pravica nikdar ne dremlje." /.V*".. XXII. Na Margaretino, popoldne — bil je krasen julijski dan — se je pripeljala velika popotna kočija pred vrata gradu Susjeda. Gospod Tahi je menda goste pričakoval, ker je prišel po stopnjicah, prišlece zelo prijazno sprejel in jih spremil v svoje sobane. Bila sta dva moža, po navihanih brkih in zategli latinščini sodeč oči-vidno tujca. Eden ,velik debeluhar s cvetočim licem in nosom, se je zval Juro Hoszu, drugi, majhen suhljač, kašljajoč in žolt, pa Andrej Majenyi; oba sta bila Madžara, oba carinika iz Nedeljišča, ki ju je kraljevska komoro poslala kot poverjenika, da preiščeta, in poravnata spor komorskih ljudi s Tahom. Toliko so izvedeli ljudje o njima od njunega kočijaža Medži-murca. Madžara sta se komaj nekoliko ogledala po gradu in ko je drugo jutro Štefan Grdak prišel, da bi se jima poklonil, sta bila "kajpada že pred svitom s Tahom krenila na lov in proti Stubici, odkoder ju pred osmimi dnevi ni bilo nazaj pričakovati. Desetega dne se je pred gradom začulo silno lajanje. Cela tolpa psov je pridrvela na dvorišče, za njo pa na konjih komisarji in Tahi s sinom Gabrijelom, ki je za-klical Bošnjaku, naj Grdak popoldne pride na grad pred gospoda, naj prinese račune in vse ključe. • Po obedu so sedeli na Susjedu za mizo gospod Hoszu, ki je bulil pred se in si bezal po zobeh, Majtenyi, ki je zakopal svoj podvrnjeni nos v šop pisem, in gospod Tahi, ki je komisarjema veselo natakal čaše. "Torej, presvetli," je začel Majtenyi s svojim počasnim, hreščečim glasom, "zakupna pogodba je podpisana, najino delo je opravljeno. Sedaj treba samo še Grdaka poklicati, da predloži račune." "Hvala Vama, plemenita gospoda, za Vajino dobroto in pravičnost," je rekel Tahi, "kraljevi svetlosti se bom še posebe zahvalil. Ta mali dar, kd sem Vam ga izročil, je samo del moje dolžne hvaležnosti, moja skrb bo, da se Vam še obilneje oddolžim." Majtenyi se je v zahvalo poklonil, Hoszu pa je pripomnil: "Krasne lovske pse imate, blagorodje ; jaz te reči razumem, ker sem sam lovec." "Izbral bom za Vas par angleških, gospod Hoszu," je odgovoril Tahi, "jaz sam se ne pečam toliko z lovom, ki je glavna stvar mojega sina Gabrijeda." "Hvala, blagorodje," je prikimal Hoszu, "Vaš sin je imeniten gospodič." V tem trenotku je stopil v sobo Grdak in se poklonil. Hoszu ga je prezirljivo pomeril od nog do glave, da je upravitelj zardel. "Ali ste Vi Grdak?" je vprašal Majtenyi. "Sem, gospoda." "Ali ste prinesli ključe od vseh poslopij?" je ponovil mali Madžar. "Tukaj so," je odvrnil Grdak in položil šop ključev na mizo. "In račune?" je vzdignil Majtenyi svoj nos. "Kako morem, gospoda, v par dneh položiti račune od treh let? Nič mi ni bilo rečeno, za to delo pa je treba vsaj treh mesecev. Pomislite tudi, da je sedaj največ dela v gospodarstvu." "E, dragi moj," je nadaljeval mali Madžar in si mel roke, "mi ne moremo lahko tri mesece čakati. Cujte, kaj smo sklenili. Pregledali smo Susjed in Stubico." "Kedaj, gospoda ?" se je vzravnal Grdak. "Tudi Stubico," je nadaljeval Majtenyi, "in smo našli, da slabo pazite na korist kraljevske komore." "Da slabo gospodarite," je primaknil Hoszu. "Jaz?" je Grdak prebledel. "Da sprejemate goste, gledate na svoj žep in da računi niso v redu," je planil Hoszu. "Gospoda," je razburjeno zaklical Grdak, "bodite pravični, poslušajte me —" "In zato," je nadaljeval Tahi, ne da bi se oziral na upraviteljeve besede, "smo v imenu komore sklenili polovico komorske posesti na tem posestvu dati v zakup velemožnemu gospodu Tahu za 2400 ogrskih goldinarjev na leto in mu tukaj svečano izročimo ključe." "Gospodu Tahu?" se je prestrašil Grdak in pogledal Taha, ki je nepremično sedeč zapičil svoje žarke mačje oči v upravitelja, "gospodu Tahu? Ali veste, kaj delate? Ali je komora pozabila moja pisma in predlansko preiskavo? Ali ji ni nič za ubogo ljudstvo?" Kraljeva svetlost je vse preiskala," je rekel Hoszu, "in ve jsumničenja razlikovati od dokazov." "Sumničenja?" je zaškrtal Grdak in sklonil glavo, "ali je sumničenje, da solnce na nebu sije? In kaj bo z mano?" "Vi lahko greste, kamor Vam je drago," je suho odgovoril Majtenyi. "Toda moja plača, moja krvavo zaslužena plača?" je vprašal Grdak in se prijel za glavo. "Od 1. 1566. se potim tukaj, pa nisem dobil za to niti počenega groša." "Ako imate kaj dobiti," je rekel Hoszu, "boste dobili ob svojem času, ko bodo pregledani računi, kajti, Bog ve —" "Da, Bog ve, da sem poštenjak," je Grdak odvrnil z vzdignjeno glavo, "da kralja nisem prevaril niti za en bob. Saj. vidim to mrežo, gospoda; to je kleveta gospoda Taha, njegova peklenska kleveta. Grem, z Vami se ne bom pravdal, ker je Vaša duša gluha — grem, toda Vaša krivda bo, če bo krvavi dvor zajel žar in uničil kraljevino. Toda kralj mora izvedeti vse, vedite, hrvaški plemič se ne boji madžarskega carinika." Madžara sta sklonila glave. Tahi pa je planil kvišku in zakričal: "Ničvrednež, poberi se z gradu! Tukaj sem jaz gospodar!" "In tukaj te bo zadela strela božje pravice, krvnik!" je odvrnil Grdak in vzdignil roko. Užaljen in razjarjen je zapustil prejšnji upravitelj grajske dvore, ko pa je prišel blizu vrat je gospodič Gabrijel s krohotom zaklical za njim: "Ha! Ha! Ha! Lahko noč, prijatelj! Ali sedaj veš, kaj je baron?" (Dalje prih.) DVE NOVI COLUMBIA PLOSCI 25180—Dekle, kdo bo Tebe troštav, Jaz pa vrtec bom kopala, pojeti Mary Udovich in Josipina Laushe ........................................... [^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOiS <>ooooo»oooo<>ooooooooooooooo<>oooooooooooooi< RICINOVO OLJE — MAŽA V Italiji pridelujejo toliko ri-cinovega olja, da ga ne morejo več s pridom prodajati. Zato je pač sila odkrila nov način porabe. V Italiji nameravajo porabiti ricinovo olje za mažo pri bencinskih motorjih. — Zopet znamenje, kako se obilica božjih darov napačno porablja. -o- nadvlado nad situacijo in razpršila izgrednike. Nemiri so se pričeli na trgu sv. Jurija, kjer so se brezposelni zbrali z namenom, da prirede demonstracijo pred okrajnim uradom in nato odkorakajo pred parlament. Povod so dali poostreni predpisi za podeljevanje brezposelnih podpor. -o--•* 75c .75c .75c .75c ščil si je to zabavo tudi nad ljudmi, ki so prihiteli, da vidijo, kaj streljanje pomeni. Policija je ugotovila, da je bil mož pijan kot klada. -o—— HOOVER PRIČNE Z VNETO KAMPANJO Washington, D. C.— Te zadnje tri tedne pred volitvami namerava predsednik Hoover temeljito izrabiti. Dočim se je do zdaj le redko oglasil, bo pa v naprej delal govore drugega za drugim. Vsega skupaj namerava imeti še šest govorov. Prvi od teh bo v soboto v Detroitu. Menda ima v načrtu tudi, da bo obiskal države ob pacifični obali. -—o- NAJVEČJI PARNIK NA SVETU Pariz, Francija. — V Saint Nazaire bo 29. oktobra prvikrat spuščen v morje nov par-nik, kateremu so dali ime Nor-mandie. Ta parnik bo največji na svetu in bo meril v dolžino/ 1020 čevljev. -o- NEMIRI V LONDONU London, Anglija. — Ljuta bitka se je vršila v torek zvečer med tisočero množico brezposelnih in policijo, katera je končno pozno ponoči dobila TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva!— Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec N 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. 25181—Želel bi, da bi bil ptica, Oj z Bogom ti planinski svet, poje John Germ........75c DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE 25065—Samo še enkrat, valček Ven pa not, polka, inštrumentalni trio ............. 25066—Kranjski spomini, valček mim0vozeče avtomobile. Privo Luna valček, orkester ...........-....................................'oc|Y 25067—Fantje se zbirajo, moško petje, Na planine, petje, zbor "Jadran" ..................... 25068—Črne oči, valček Fantje se zbirajo, moški kvartet ....................... 25069—Stari šotiš Odpri mi dekle kamrico, trio s petjem ....................75c 25070—Al' me boš kaj rada imela Carlota valček, orkester ............................................75c 25071—Regiment po cesti gre, s petjem Sebelska koračnica, harmonika ................................75c 25072—Štajerska Moj prijatelj, polka, moški kvartet..........................75c 25074—Sokolska koračnica Kje je moja, harmonika in kitare.................... 25075—Slovenske pesmi V slovo, ženski duet in klavir....................................75c 25076—En let' in pol Ljubca moje, ženski duet in klavir............................75c 25077—Dolenjska polka Štajerski Landler, godba ..........................................75c 25078—Dunaj ostane Dunaj Neverna Ančka, harmonika in kitare ......................75e 25079—Danici Domače pesmi, ženski duet in klavir........................75c 25080—Oberštajeriš Slovenski poskočni šotiš, godba ..............................75c 25081—Nemški valček Černiška polka, godba ..............................................7Sc 25082—Bod' moja, bod' moja Nebeška ženitev, Anton Shubel bariton..................75c 25083—Čez Savco v vas hodiš Sladki spomini, ženski duet in klavir........................75c 25084—Nočni čuvaj Pevec na note -.......................................................... 25085—Cingel congel So ptičice zbrane, ženski duet in klavir..................75c 25086—Se kikelco prodala bom Gor čez jezero, Anton Shubel bariton......................75c 25087—F—Tiha luna, moški kvartet, petje. Rojakom, moški kvartet, petje ............................75c 25088—F—Takrat v starih časih, moški kvart., petje Pozdrav, moški kvartet ......................... ............75c 25089—F—Kje je moj mili dom, narodna, Moja ljubca je. . ., narodna, Ant. Subelj..............75c 25090—F—Megla v jezeru, narodna, Zaspanček, narodna, Ant. Subelj ........-...............75c 25091—F—Oj pastirčeki, božji ljubljenci. Vsi verni kristjani, božična, poje A. Subelj..........75c 25092—F—Sveta noč, Sv. Jožef in Marija, božična, poje A. Subelj ......75c 25093—F—Moja Francka, Potepuh, valček, harmonika ................................75c 25094—F—Fantje po polj' gredo, Soča voda, pojeta M. Udovich in J. Laushe ........75c 25095—F—Sladke vijolice, valček, Double Eagle, koračnica, harmonike ..................75c 25096—F—Treba ni moje ljubce plavšati, Ko ptičica ta mala, pojete M. Udovič in J. Lavše..75c 25097—F—Dekle to mi povej, .. Pastir, bariton, A. Subelj.........................................75c 25098—F—Golobička, polka, Repač, banda, dve harmoniki ................................75c 25099 F—Zvedel se mnekaj novega, Micka, ženski duet, Udovič in Lavše ....................75c 25100-F Zagorski zvonovi, narod, pesem, Vsi so prihajali, nar. pesem; poje A. Subelj......75c 25101 -F—Bleski valovi, valček, Lepa Josefa, polka, harmonika, Spehek..............75c 25102-Morje adrijansko, pevsko društvo Zora, Ciciban, bariton Ant. Subelj ....................................75c 25103-Moj očka ima konjička dva, Urno stopaj; Spehek in sin, harmonike....................75c 25104-F—Gozdič je že zelen, Po gorah je ivje, petje Udovič in Lavše..............75c 25105-F—Kak ribcam dobro gre, < Ciganski otrok, petje, Udovič in Lavše ..............75cj 25106-F—Al' me boš kaj rada imela, Ljubca moja, kaj si strila, petje, sestri Mihilič..75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c e* poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino ml. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati na-ravno«! n« , ČUDNA ŠALA Chicago, 111. — 451etnega Franka Douglas, 639 So. Ashland Ave., sta zasačila dva policista, ko se je ravno zabaval na nenavaden način. Postavil, .,,... , se je namreč na križišče Madi- (strokovnih knjig iz vseh panog son in Paulina St. in streljal na SOVJETI IN KNJIGE V prvi polovici leta 1932 so izdali v Rusiji 32 milijonov izvodov raznih brošur in knjig-Med izdanimi knjigami je 5000 ; znanosti. UTRINKI Na svetu je dvojne vrste podjetnikov; eni čakajo na pro-speriteto, drugi pa drvijo za njo in jo love. * * * Brez katoliškega dnevnika bi bili ameriški Slovenci brez modernega obrambenega orožja. # * * Prava ljubezen malo govori, a veliko stori. * * * Če se kmet z gospodo brati, kmalu drugim mlati... * * * Ženske, so v največjih skrbeh tedaj, kadar prerokujejo kake novice o svojih sosedah, pa se potem ne pripete. /fin TEXTURE in your cakes. THE DOUBLE TESTED DOUBLE ACTING POWDER | SAMENUtt FOR OVER > 42 YEARS 25 ounces for 25$ xx n JAQUH tOOjCO million; of pounds u;ed bv OUR COVERNMIN1 Eat this fine cheese food oftener! ncdhtfLotiafl AafiitQ JUI + + + S (TRIPLE PIUS) No wonder millions love Kraft Velveeta..... spread it, slice it, cook with it. Mellow, tempting flavor from fine old Cheddar cheese. Digestible as milk itself. Approved by the Food Committee of the American Medical Association. Meriting the high nutritional rating ol plus, plus, plus! Get another package from your grocer today. KRAFT Velveeta y The Delicious New Cheese Food SUCH IS LIFE Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West 22nd Street, Chicago, |II. "I see by the fashion hints, Bill, that stripes ain't beiu' worn by the best people this spring." Tou ptUil it, Osbert. Bum lawyers net thin ntyle for we."