154
O mlekarstvu nekaj.
Večkrat smo na tem mestu našim gospodarjem priporočali živinorejo, pred vsem drugim: rejo goved, sklicaje se na to, da nam v vseh drugih strokah kmetijstva tuje dežele kaze ceno pridelkov, pri govedi pa nas brani primerno visoka uvožnina po eni strani, — na izhodni strani pa celo prepoved uvažanja zarad nevarnosti kuge.
Vse to nam je poroštvo, da bode v bližnji prihodnosti naši imela goveja živina—mesena in plemeskna — dobro ceno. — Zato smo noveji čas našim živinorejcem večkrat priporočali večjo skrb pri obdelovanji travnikov.
Kdor je vsaj zadnji dve leti poslušal naše opominje-vanje, gotovo mu je bilo uže mogoče travnike svoje zboljšati, — in ta ima letos zadostenje, da se ravno zdaj travniki njegovilepo odlikujejo od druzih, za katere skrbeti malomarni gospodarji prepuščajo ticam neba.
Gospodarjem zboljšanih, umno obdelovanih travnikov pričenja se zdaj z zeleno pičo za krave čas bogatstva z mlekom, posebno ako so tudi nekoliko poslušali naše svete: kako prirediti si samo bogato-mlečnih krav, — zato bode tudi na času in mestu, ako o mlekarstvu v „Novicah" začnemo govoriti nekaj bolj obširno.
V vsakem gospodarstvu je mleko zelo imenitno, ia umna — dobra gospodinja ve pri družini in otrocih mleko tako obračati, da je to skoraj pol hrane, in gotovo je, da se z mlekom in kruhom dobro živi in bolje skrbi za zdravje, kakor s kavo (kafetom) in z druzimi znajdbami novejega časa^ za katere gospodinje izdajajo dostikrat vse svoje denarje, in ako je zraven tega še gospodar navajen večkrat obiskovati gostilnico, — ako
155
se navadi žganja, — potem je pa uže naprej' podpisan propad hiše. Vrnimo se toraj k mleku in držimo se ga!
Največja težava je pri vsakem gospodarstvu, vse mleko, kar ga ostaja nad domačo potrebo, — dobro v denar spraviti. — Prvo je pri tem pač , mleko samo prodajati, ako je cena le primerna, kar je pa med Slovenci le redko kje, — morebiti v Trstu, deloma v Gorici, ali v nekaterih manjih pa bogato obljudenih krajih. Ljubljana večidel še plačuje mleko po stari meri in ceni, to je star bokal po 10 krajcarjev, Trst ima boljšo ceno kljub slabejega mleka in za nas je posebno važno, da se s plač uje Lahom z Benečanskega dovažati frišno mleko v Trst po železnici, — pri tem se nam zdi, da bi se moralo tudi za nas splačevati vsaj s Kranjskega mleko pošiljati v Trst, — zdaj, ko se vožnina za kmetijske pridelke na železnicah sploh znižuje. — Dunaj nam bo za mleko preoddaljen, — tam velja liter frišnega neposnetega mleka poprek 16 krajcarjev. — Ako bi pa ne kazalo mleka pošiljati na Dunaj, — pa ni dvomiti, da bo kazalo tje pošiljati dobro izdelano surovo maslo. Tam ima surovo maslo sploh dobro ceno, — Dunaj pa ima tudi mnogo dobrih zvez z unaj-nimi, zapadnimi in izhodnimi trgi, kjer se tako blago za silo dobro ceno prodaja in v velikih množinah. Pisatelj teh vrst govoril je zadnje dni z večjim posestnikom Bukovincem, kateri mu je trdil, da na izhodno stran v Piomunsko prodaja svoje surovo maslo sedaj po pet frankov (okroglo tri goldinarje) kilo. — Na Slovenskem pri nas ima surovo maslo navadno ceno 40 krajcarjev stari funt, ali malo nad 70 krajcarjev kilo.
Ako se pa hoče misliti na kupčijo z mlekom ali mlečnimi izdelki, treba je umnega ravnanja — in to na vse strani; — preskrbeti je treba dobre mlečne živine, dobre krme, treba je dobrozračnih, snažnih živinskih hlevov, umnega krmenja; v prvi vrsti je snažno s t in red, to je podlaga zdrave živine in zdravega, dobrega mleka. — Pri mleku je zopet snažnost prva podlaga njegove dobrote, snažna mora biti dekla, katera molze, posoda, v katero molze, posoda, v katero se mleko pretaka in v kateri se spravlja, in snažna mora biti shramba, v kateri se mleko spravlja. Tudi le mala napaka pri eni teh reči kazi nam mleko, skazi nam smetano, surovo maslo itd.
Ravnanje z mlekom je tudi prav pomenljivo, posebno tedaj, ako se mleko frišno daleč pošilja na trg; — o tem spregovorimo pri drugi priliki.
Gospodarske stvari.
0 mlekarstvu nekaj.
(Dalje.)
Po sedanjih razmerah se izmed vseh mlekarskih izdelkov in v večih množinah najboljše prodaja surovo masi o ali puter, to je za surovo maslo dobre vrste dobiva se primeroma najviša cena in dobi se za-nj denar najhitreje. — Od kod ta prikazen, ni treba tukaj razpravljati, omenjati pa hočem vendar toliko, da, kakor naravno, surovega masla potrebujejo velika mesta, ali po domače rečeno, one vrste ljudje, katere sploh imenujemo „gospoda"; gospoda pa je kočljiva, ne mara veliko srednjega blaga, neče slabega, rajše plača višo ceno, da je le ponuđeno jej blago zares dobro.
To velja sploh in izrekoma od kupčije s surovim maslom; tega ne kupi nihče brez pokušnje, pri poku-šanji pa navajena usta v trenutku spoznajo vsako napako, pa tudi vsako boljšo lastnost surovega masla, posebno njega starost in pa iz katere vrste smetane bilo je izdelano, ali iz sladke ali kisle, iz zdrave ali pokvarjene; žaltov okus pa se ve da spoznajo vsaka tudi ne-navajena usta.
Za dobroto surovega masla odločilno je tedaj, iz česa, iz kakošnega blaga se izdeluje in kako se izdeluje.
Odločuje pri tem tedaj v prvi vrsti dobrota mleka, katera se zopet ravna po dobroti piče in po zdravji krave.
Sploh velja tukaj pravilo, da le zdrava krava, katera dobiva dobro, naravno, nepokvarjeno pičo, tudi daje dobro mleko. Da je k zdravju živine treba hladnih, zračnih in snažnih hlevov in snažnosti sploh, to smo omenili uže zadnjič.
Kavno tako naglasili smo na kratko, da se mora mleko pomolženo in ohlajeno spravljati v snažnih, zmi-raj do po pičice snažnih posodah, v snažnih, zračnih in hladnih shrambah.
O izdelavanji surovega masla treba nam pa je spregovoriti nekaj več. Pri nas izdeluje se surovo maslo navadno le v malem, poprek so pri nas kmetije tako male, da se na vsaki molzejo le 3 do 4 krave,  ker  se na dobro krmenje le tu in tam gleda.
162
posebno zato, ker naš živinorejec navadno bolj gleda na število repov, kakor pa na lepoto in dobroto živine in blaga, katero se od nje pridela in priredi.
Pri večih gospodarjih, ki štejejo po pet do deset in več molznih krav, nahaja se tudi pri nas navadno boljša živina in umetnejše krmenje; kaj pa z mlekom početi, pri tem vprašanji so pa navadno tudi veči naši živinorejci v zadregi, posebno tedaj, ako svojega posestva nimajo blizo večega mesta ali obljudenega kraja.
Ako pogledamo k večim mestom druzih dežel, na priliko, na bližnjo Koroško, na gornje Stajarsko, gornje Avstrijsko ali bližino Dunaja itd., nahajamo tam hleva, v katerih stoji po 60, 80 do 200 molznih krav, vse enega plemena, vse bogate mleiia, tako, da se odvaža dan za dnevom po več voz mleka v sosedna mesta, ali po železnici, ako je kraj bolj oddaljen; ali se pa izdeluje koj na mestu surovo maslo ali sir. — Tako je drugod; pri nas še čakamo takih izglednih mlekarij.
Po množini mleka ravna se pa tudi izdelovanje surovega masla.
Kdor le malo mleka prideluje, ne izdeluje iz njega
ničesar, temveč porabi ali prodaja mleko,   kakoršno prideluje.
Kdor prideluje nekaj več mleka — vsaj o gotovih čsih nekaj veča — navadno zmeša smetano v skledi. Ako se more nabrati več smetane, rabi se za izdelovanje surovega masla pri nas navadna pinja, po konci stoječa, v kateri se mede smetana z lesenim , navrtanim , na kolec nataknjenim kolesom, katero se vzdiguje skoz smetano na vzgor in navzdol.
Kjer je veče gospodarstvo, so tudi pri nas navadni manji ali veči, krajši in dalji sodi ali putrihi, v katerih se, ležečih na kozi, smetana mede z lopatastim kolesom, katero se vrti sred soda, in katero se nočno obrača z vrtilom , privitim na os,  ki štrli  skoz  Ijukno,   zavrtano
na sredi sodove končnice. S tako pinjo (sodom) vmede se navadno rado in hitro, vendar se ji ugovarja troje: prvič se tik osi skoz luknjo sodove končnice poceja smetana, drugič je snaženje in sušenje, ako ne ravno zmiraj težavno, vsaj sitno, in konečno je delo pri večih sodih precej vtrudlijvo.
170
o mlekarstvu nekaj.
(Dalje.)
Danes si hočemo ogledati bolj na drobno drugo tako imenovano „Holsteinsko p i njo", na prodaj pri A. Pfanhauser-ji na Dunaji, IX. Maximilian-platz Nr. 10.
Gospod Pfanhauser, ki izdeluje in prodaja vsakovrstno mlekarsko orodje in stroje, pa tudi mnogo dru-zega pri živinoreji in kmetijstvu potrebnih reči, obljubil je letos ob času 6001etnice pri razstavi goveje živine razstaviti tudi svojih izdelkov in posebno tudi pinje, o katerih hočemo par besed danes spregovoriti.
Pinja Holsteinska je po koucu stoječ putrih, kateremu je vrhna končnica razdeljena v dve enaki polovici, ki pa imate na sredi tečaj za os od vretena z dvema lopatama. Na dnu soda znotraj sred druge končnice vdelan je drug železen tečaj, toda tako, da spodnja putrihova končnica ostane cela. Znotraj putriha pribiti ste druga drugi nasproti dve lopati, podobni onima na vretenu, pa se ve da tako, da se vre-j teno ne zadeva v nji.
Os vretenova železna  za  dobrega pol palca debela toliko moli izven po-
krova putrihovega, da se lahko z vso roko prime in z železno na vzgor premakljivo puško spravi v trdno zvezo z vrtilno pripravo pritrjeno na zgornjem delu odra, na katerega sredi je putrih obešen v druge tečaje z osjo, pritrjeno na vnanji strani putrihovih dožic, tako, da se lahko prekucne, izprazni, snaži in suši, kakor je zgoraj oproštena vretenova os in odpet kavelj, kateri je vrh putriha zapet va-nj na enem v oder pripet na drugem koncu.
Izmed štirih tukaj dodanih obrisov Holsteinskih pinj kaže prri veliko p i njo, katera se vrti ali s parom ali vodno močjo ali z živino in v kateri se vmede na enkrat od 160 do 500 litrov smetane ali mleka; drugi obrisi kažejo ročne pinje, v katerih se vmede na enkrat po različnosti  velikosti po 30 do 125 litrov sme-
tane ali mleka. Zadnji obris kaže pinjo deloma prekuc-njeno s snetim pokrovom in izvzetim vretenom, vidi se tudi ena na notranjo steno dožič pribitih lopat.
¦^r
Culi smo, da se bode letos pri razstavi medlo na te pinje in tako se bode vsak kmetovalec lahko sam prepričal o pripravnosti pinj, na pr., koliko časa treba je, da se vmede okusno surovo maslo iz pomolže-nega mleka.                                          (Dalje prih.)
181
o mlekarstvu nekaj.
(Dalje.)
V zadnjih „Novicah" popisali smo stoječe pinje z vrtilno pripravo, katera enako služi največim mlekarskim zadrugam, pri katerih se rabi za vrtenje vodna ali parna moC, kakor tudi za manje mlekarske zadruge in veča gospodarstva, pri katerih za medenje zadostuje ročna moč povekšana z vrtilno pripravo in kolesom gonjačem.
Omenjali smo tudi uže pinje v podobi ležečega pu-triha in priobčimo ga danes tudi v obrisu (glej podobo Lefeldt-ove pinje) z opazko, da se za maniša gospodar-
------•/           o—A----------
stva take pinje priporočajo, ker se v njih z malim trudom in dobro izdeluje surovo maslo, in ker se v poprečni višini 30—35 cetimetrov, lahko napravi daljša ali krajša po velikosti gospodarstva, za katero je namenjena dolga od 15 do 50 centimetrov.
Tudi te vrste pinje
^ prodaja fabrikant gosp.
A. Pfanhauser, Wien
X, Maximilianplatz 10;
sicer se pa nahajajo tudi med Slovenci pn večjih m manjših gospodarjih. — Vmede se v njih po 15 do 100 litrov smetane; napolniti smejo se samo do tretjine notranjega prostora; znotraj v pinji ne sme biti nika-koršne železnine. Napaka pri pinjah te vrste pa je, da se težko snažijo in suše in pa da se pri osi vretena kolikor toliko poceja smetana.                      »