Poštnina plačana v gotovini.
Letnik X
17.
V Ljubljani, dne 21. februarja 1928.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI
ljubljanske in mariborske oblasti.
V'» © 1» i	a s
53. Uzance ljubljanske borze za blago in vrednote za trgovanje z vrednotami.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti. — Razglasi sodišč in sodnih oblastev. — Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave.
Uredbe osrednje vlade.
53.
Uzance
ljubljanske borze za blago in vrednote za trgovanje z vrednotami.
I.	Obče odredbe.
§ 1-
Ysi posli z vrednotami (valutami, devizami, efekti), ki se sklenejo na ljubljanski borzi za blago in vrednote, se smatrajo za sklenjene na podstavi teh uzanc, kolikor niso dogovorile stranke izrečno kaj drugega.
Za posle z vrednotami, ki se sklenejo izven ljubljanske borze, pa veljajo uzance za trgovanje z vrednotami v teh primerih:
1.	) če so se stranke izrečno sklicale nanje;
2.	) če je pristojnost razsodišča ljubljanske borze osnovana po njegovem pravilniku in so se stranke izrečno in pismeno podredile pristojnosti tega razsodišča, ne da bi bile kaj dogovorile o uporabi uzanc;
3.	) če ni pristojnost razsodišča ljubljanske borze osnovana po predhodni točki, a sta oba pogodnika člana ljubljanske borze in nista ničesar dogovorila glede uzanc.
§ 2.
Po teh uzancah se umeje:
1.	) za trgovanje z devizami:
a)	če je predmet sklepa «izplačilo» —- kupovanje in prodajanje inozemskih novčanic, ki se izvršuje po sklenitvi tako, da dobavlja prodajalec kupcu inozemske novčanice v onem inozemskem mestu, ki je odrejeno z borzno koto, odnosno v dogovorjenem inozemskem mestu;
b)	če so predmet sklepa vrednote: kakor čeki, menice in nakaznice na inozemsko mesto ter se glase na inozemsko valuto — kupovanje in prodajanje teh vrednot;
2.	) za trgovanje z valutami pa se umeje kupovanje in. prodajanje efektivnih inozemskih novčanic (papirnega in zlatega kovanega denarja);
3.	) «roke» so neposrednji pogodniki v poslu;
4.	) z «nakazilom» prenaša eden izmed pohodnikov na tretjo osebo dobavo ali prevzem pohojenih vrednot na svoj račun in na svojo nevar-11 ost;
5.	) z besedo «adresa» se označuje pri vseh borznih vrednotah ona tretja oseba (firma), ki dobavlja ali prevzema na podstavi nakazila pohojene vrednote za nakazovalca.
V trgovini z devizami se razlikuje razen tega:
a)	adresa za polog, t. j. ona adresa, ki jo označi kupec devize v inozemstvu zato, da se pn njej položi znesek devize, in
b)	adresa za plačilo, t. j. ona inozemska adresa, pri kateri daje prodajalec kupcu na razpolaganje znesek devize za izplačilo, če mu kupec ne javi o pravem času adrese za polog.
Po načinu, kakor se opravljajo posli, se razlikujejo:
1.	) direktni posli;
2.	) posli na obračunavanje.
Če ne dogovore stranke kaj drugega, se morajo opravljati na obračunavanje vsi oni posli z vrednotami, ki spadajo po odredbi borze pod obračunavanje, ostali pa kot direktni.
Obračunavanje se lahko vrši tedenski, polmesečno (per medio) in koncem meseca (per ultimo). Borzni svet določa, kateri posli se opravljajo v katerem teh rokov.
§ 4.
Direktni posli se opravljajo neposredno med pogodniki, najsi se sklenejo osebno ali po posredniku. Pri teh poslih je vsak pogodnik upravičen, označiti tretjo osebo kot adreso (§ 2., točka 5.). V istem poslu pa smo vendarle tako kupec kakor tudi prodajalec samo enkrat uporabiti to pravico. Tako nakazilo ne poseza v odgovornost pogodnikov (§ 2., točka 4.). Nakazovanje na drug način ni dopustno; kaznuje se v denarju do Din 2500—, v ponovnem primeru pa z izključitvijo iz borze.
Če prevzame ob sklenitvi direktnega posla eden izmed pog'ođnikov ali posrednik, ki nastopa kot pogodnik, molče ali izrekoma obvezo, odrediti z nakazilom prevzemnika, odnosno dobavitelja (§ 2., točka 4.), mora prispeti ta odredba (nakazilo) pismeno v poslovalnico drugega pogodnika do 9. ure, in sicer: če sta določili stranki izvesten rok, naj-kesneje na zadnji borzni dan tega roka, če pa ni take določitve, najkesneje na dan dobave.
Če se odredi nakazilo po tečaju, ki je različen od pogojenega, mora pogodnik, ki odreja nakazilo, sam nemudoma neposredno poravnati drugemu po-godniku razliko, ki nastane zaradi tega na njegovo škodo.
Če se posel, po tečaju označen različno od pogojenega, ne izvrši, mora povrniti pogodbi zvesta stranka, ki postopa po § 19. teh uzanc, drugi stranki razliko v tečaju, ki jo je eventualno že prejela.
Če pa se sploh ne odredi nakazilo ali če se ne izda ta odredba po pogodbi, je pogodbi zvesta stranka upravičena, eksekutivno pokriti posel na borzi tega dne po odredbi § 19., L, točke. c).
Ce pogodbi zvesta stranka ne uporabi pravice eksekutivnega pokritja, se smatra, da se je odrekla nakazilu.
Če se glasi nakazilo, dano nasprotni stranki in tretji osebi (nakazancu), enako, ostane nakazovalec s pogodbo vezan proti drugemu pogodniku, dokler ne priznata le-ta in tretja oseba (nakazanec) nakazila molče ali izrekoma.
Opravljanje poslov na obračunavanje se vrši po odredbah pravilnika za obračunavanje.
Vsak borzni član, ki sklepa take posle, jih mora označevati in opravljati po odredbah pravilnika za obračunavanje.
§ 5.
Direktni posli se izvršujejo s predajo (prevzemom) borznih vrednot in s prejemom (piačilom) denarne protivrednosti. Izvrševanje poslov na obračunavanje se opravlja po predpisih pravilnika za obračunavanje.
Delna izvršitev posla se ne sme odkloniti, če ni količina, v ta namen ponujena, odnosno popisana i
v obračunu po odredbi § 39., petega odstavka, manjša od količine, ki je potrebna za enega ali več polnih borznih sklepov.
§ 6-
Borzni svet odredi in razglasi po razmerah, katera količina tvori en tak sklep, odnosno, če gre za valute, kateri kosi in v kakšnem razmerju morejo biti v enem sklepu.
§ 7.
Po dobi izvrševanja se razlikujejo posli tako-le:
li.) Posli «v g o t o v i n i» (per c a s s a).
To so vsi oni posli, glede katerih je bila izrečno sklenjena izvršitev v gotovini, in oni posli, ki ne spadajo pod obračunavanje in glede katerih se ni dogovoril dospetni rok.
Posli «v gotovini» se morajo izvršiti direktna, in sicer: posli z devizami na borzni dan, ki je določen v § 39., posli z ostalimi vrednotami pa najkesneje drugega borznega dne po sklenitvi posla.
2.	) Posli «na obračunavanje».
To so vsi posli z borznimi vrednotami na tedensko obračunavanje, kolikor ne spadajo med posle, označene pod 1.) ali 3.). Vsi ti posli se morajo označiti onega prvega dne po sklenitvi posla, ki je odrejen za označbo za tedensko obračunavanje.
Posli z borznimi vrednotami, s katerimi se trguje po odredbi borznega sveta polmesečno ali koncem meseca, glede katerih pa se je izrečno dogovorilo, da se morajo izvršiti v gotovini ali ob drugem času, nego je določeno v pravilniku za obračunavanje, se morajo izvršiti kot direktni posli.
3.	) Posli «na stalne roke» (ročni posli).
To so posli, pri katerih se označi poseben dospetni rok.
Med ročne posle spadajo tudi posli na premijo.
Pri ročnih poslih se določa dospetni dan ali z izvestnhn koledarskim rokom ali pa z rokom, čigar trajanje se označi s številom dni, tednov ali mesecev. To trajanje se računi od prvega dne po sklenitvi.
Ge ni pri poslih, ki se sklenejo na en mesec ali na več mesecev, v dotičnem dospetnem mesecu ustreznega koledarskega dne, se vzame za dospetni dan zadnji dan dotičnega meseca.
Ročni posli, ki ne spadajo pod obračunavanje, se morajo izvršiti direktno prvega borznega dne po dospetnem dnevu.
Ročni posli z borznimi vrednotami, ki spadajo pod tedensko obračunavanje, se morajo opravljati, ko dospejo, po odredbi pravilnika za obračunavanje.
Ročni posli «per medio» in «per ultimo», ki se obračunavajo po odredbi borznega sveta edino «per medio», odnosno «per ultimo», se morajo opravljati po razporedu za obračunavanje, ki ga objavi borzni svet.
Posli z borznimi vrednotami «per ultimo», ki se obračunavajo tedenski, se morajo označiti in predati v obračunavanje zadnji tedenski dan v dospetnem mesecu, ki je odrejen za označbo.
Posli z borznimi vrednotami «per ultimo», ki sploh ne spadajo pod obračunavanje, se morajo opraviti onega blagajničnega dne, ko se morajo dobaviti vrednote, pogojene za isti ultimo.
§ 8.
Roki za dobavljanje vrednot teko zdržema, ne glede na to, ali na kateri dotičnih dni borza posluje ali ne posluje.
§ 9-
Ce je zadnji dan roka nedelja, praznik ali dan, ko borza ne posluje, se morajo dobaviti vrednote prihodnjega borznega dne.
§ io.
Če dospe posel z vrednotami (izvzemši delnice), ki se žrebajo, tako blizu dnevu pred žrebanjem, da bi se moral izvršiti po § 7. na dan žrebanja ali prihodnji dan, se morajo izvršiti direktni posli na zadnji dan pred žrebanjem, posli na obračunavanje pa se morajo označiti za ono obračunavanje, ki se vrši pred žrebanjem, da je moči dobaviti vrednote še pred dnem žrebanja.
§ 11-
Kolikor ne izhaja iz sklenitve ali po značaju posla samega kaj drugega, je mesto za dobavo in izvršitev vseh poslov, sklenjenih po teh uzancah, Ljubljana; osnova obračunu pa je vedno zakonita valuta kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
§ 12.
Borzne vrednote se dobavljajo od 9. ure do 15 minut pred začetkom borznega sestanka tako-le:
Če kupec ni denarni zavod, mora priti kupec sam ponje k prodajalcu ter mu dati protivrednost; če pa je kupec denarni zavod, mu jih preda prodajalec v poslovalnici, kjer tudi prejme protivrednost.
Če ne prejme oni, ki naj bi predal vrednote, protivrednosti ob prvi prezentaciji vrednot, odnosno če ne prejme ob prvem poizkusu, izplačati protivrednost, vrednot, ki naj bi jih prevzel, ni prvi več dolžan, drugič prezentirati vrednot, in drugi ne, drugič ponuditi izplačila protivrednosti, ampak prvi je upravičen zahtevati, naj se dvignejo vrednote o pravem času, drugi pa, naj se mu pošljejo o pravem času.
Nihče ni dolžan, dobavljati in tudi ne sprejemati vrednot v kavarnah, gostilnah in podobnih javnih lokalih.
V borzni dvorani se vrednote ne smejo ne dobavljati ne prevzemati.
§ 13.
Če se izvrši na predlog ene stranke sporazumno posel po preteku roka, ki je odrejen za izvršitev poslov z dotičnim! vrstami vrednot, ima stranka, ki je dovolila to podaljšavo, pravico, zahtevati pri izvršitvi posla od druge stranke tekoče obresti v višini, ki jo odredi borzni svet.
Te obresti teko od onega dne, ko bi se bil moral posel izvršiti, ako ne bi bil prvotni rok sporazumno podaljšan.
§ 14.
Za posle na premijo (nagradne) in za stelažne posle velja to-le:
I.	Za enojen posel na premijo:
1.	) Kupčeva premija:
Plačnik (kupec) premije pridobi pravico, vzeti na odrejeni dan pri nasprotni stranld (prodajalcu premije) sklenjeno količino izvestnih borznih vrednot po dogovorjenem tečaju.
2.	) Prodajalčeva premija:
Plačnik premije pridobi pravico, dati na odrejeni dan nasprotni stranki sklenjeno količino izvestnih borznih vrednot po dogovorjenem tečaju.
Dogovorjena premija se mora plačati najkesneje 15 minut pred začetkom borznega sestanka na prvi borzni dan po sklenitvi posla.
H. Pri poslih na predpremijo, odnosno na povratno premijo (dont, odstopni posli) sme kupec premije, če poravna dogovorjeno odstopnino (dont, odstopna premija), na izvesten dan odstopiti od izvršitve posla. V tem primeru mora plačati kupec premijo v gotovini najkesneje 15 minut pred začetkom borznega sestanka na prvi borzni dan po odstopu.
Višina dogovorjene premije se označi s prištet-kom na tečaju ali z odbitkom od tečaja.
IH. Za dvojen posel na premijo (na dajanje in jemanje):
Plačnik premije pridobi pravico, da sme' dati na odrejen dan nasprotni stranki sklenjeno količino izvestnih borznih vrednot po dogovorjenem tečaju ali pa vzeti isto količino po dogovorjenem tečaju pri
njej-
Dogovorjena premija se mora plačati najkesneje 15 minut pred začetkom borznega sestanka na prvi borzni dan po sklenitvi posla.
IV. Za posel po «še», odnosno po «treba»:
Ena stranka kupi od druge sklenjeno količino izvestnih borznih vrednot ob pogoju, da je upravičena,
vzeti od nasprotne stranke na odrejen dan po enakem tečaju še toliko količino istih borznih vrednot (posili po enem «še»); ali ena stranka proda drugi stranki sklenjeno količino izvestnih borznih vrednot ob pogoju, da je le-ta druga stranka dolžna, vzeti od nje po enakem tečaju na odrejen dan še toliko količino istih borznih vrednot (posli po enem «treba»).
Lahko pa se tudi dogovori, da znaša število ko-, sov, ki niso stalno kupljeni (odnosno prodani), izvesten mnogokratnik stalno kupljenih (odnosno prodanih) kosov (posli po dvakrat, po trikrat itd. «še», odnosno po dvakrat, po trikrat itd. «treba»).
Pri poslih z devizami po «še» in po «treba» dospe tudi stalno kupljeni (odnosno prodani) znesek prav tako na dan, ko se izpolni posel na premijo. Pri poslih z vsemi ostalimi borznimi vrednotami dospe stalno sklenjena količina takoj, posel pa se mora opraviti po odredbi § 7.
Pravice, naštete pod L, H., III. in IV., sme vršiti pooblaščenec tudi deloma (pri efektih in valutah samo v celotnih borznih sklepih) ali pa mu jih sploh ni treba vršiti.
V. Za stelažne posle:
En pogodnik (prodajalec stelaže) se zavezuje, dati nasprotni stranki (kupcu stelaže) po njenem izboru na odrejen dan ali po dogovorjenem nižjem tečaju sklenjeno količino izvestnih borznih vrednot ali prevzeti od nje enako količino po dogovorjenem višjem tečaju ali dati en del, toda samo celotne borzne sklepe, drugi del pa prevzeti.
V	drugem primeru mora biti število dobavljenih in prevzetih vrednot skupaj (nominalni zneski) popolnoma enako številu pogojene količine.
Pri enem borznem sklepu se mora dati ali vzeti celotni sklep; deliti se ne sme.
Kupec stelaže je ne samo upravičen, ampak celo dolžan, opraviti posel na enega izmed označenih načinov.
§ 15.
Izjava o premiji se mora predati na dospetni dan.
Pri vseh poslih na premijo, ki se sklenejo «per ultimo» in ki se opravljajo na obračunavanje, se mora dati izjava zadnjega borznega dne pred onim dnem, ko se mora označiti dotični posel na obračunavanje.
Pri vseh poslih na premijo, ki se sklenejo «per medio» in ki se opravljajo na obračunavanje, se mora predati izjava zadnjega borznega dne pred onim dnem, ko se morajo označiti «per medio» posli z vrednotami.
Pri poslih na premijo, ki niso sklenjeni ne «per medio» ne «per ultimo», nego na druge roke in ki se morajo opravljati na obračunavanje, se mora dati izjava na dan, ki je odrejen za to, če pa to ni borzni dan, prihodnjega borznega dne; označi se na obračunavanje na dan izjave, če pa ta dan ni odrejen za označbo, na prihodnji dan označbe.
Izjave o premiji se morajo dati na dan za izjavo najkesneje, dokler se ne da znamenje z zvoncem za konec borze. Če se izjava ne da, se smatra premija za zapadlo (abandonirano), toda samo, če ne more biti po višini dotične borzne vrednosti dvoma, kako bi se glasila izjava. V tem primeru mora smatrati prejemnik premije (prodajalec stelaže), da se je dala izjava molče. Če pa vendarle dvomi o tem, mora to prijaviti borznemu tajništvu takoj, ko poteče čas za izjavo.
Če plačnik premije ni mogel dobiti nasprotne stranke, mora prav tako predložiti o tem borznemu tajništvu prijavo takoj, ko poteče čas za izjavo.
Če se kupec stelaže ne izjavi, če pa ni po višini tečaja kar nič dvoma o (molčeči) izjavi, je prodar jalec stelaže upravičen smatrati, da je kupec voljan, vzeti polovico pogojene količine po dogovorjenem višjem tečaju, drugo polovico pa dati po dogovorjenem nižjem tečaju. Pri lihem številu sklepov je prodajalcu stelaže na izvolji, preostali sklep dati ali vzeti, prav tako pa tudi, če gre za en sklep.
V	vsakem primeru mora prodajalec stelaže, če se njegova nasprotna stranka ne izjavi, to prijaviti borznemu tajništvu takoj, ko poteče čas za izjavo.
§ 16-
Posli na posodo (podaljšavo) se lahko sklenejo ali kot direktni posli ali pa kot posli na obračunavanje in trajajo po dogovoru (ali na odrejen čas ali na odpoved).
Posli na posodo (na podaljšavo), ki se sklenejo na odrejen čas, se smatrajo za ročne posle.
Posel na posodo (na podaljšavo) se mora vselej odpovedati na borzni dan do konca borznega sestanka.
Če bi se o trajanju posla nič ne dogovorilo, se mora opraviti dotični posel direktno ali po obračunu,
kakor je pač posel direkten ali pa posel po obračunu, in sicer direktni posel na borzni dan po dnevu prevzema, posel po obračunu pa po odpovedi, ki jo lahko da katerakoli izmed strank na prvi dan obračunavanja po dani odpovedi.
Posli na posodo (podaljšavo) se lahko sklenejo:
a)	proti stalni obrestni meri od danega denarnega zneska (obresti za podaljšavo),
b)	brez posebne odškodnine (zastonj),
c)	proti plačilu posojnine (ki jo mora plačati dajalcu po pogodbi oni, ki vzame na posodo, ali obratno).
Pri poslih pod a) pripadajo obresti, ki teko po uzancah, onemu, ki daje na posodo, pri b) in c) pa onemu, ki jemlje na posodo. Pri b) in c) se morajo povrniti obresti za čas od 30. do 31. dne v mesecu onemu, ki jemlje na posodo, obresti od kosov za čas od dne 28. februarja do dne 1. marca pa onemu, ki daje na posodo. To velja, če ni dogovorjeno kaj drugega.
Obresti za podaljšavo proti stalni obrestni meri se morajo računiti prav tako kakor posojnina za resnično minule dni.
Dokler traja posel na posodo, se sme zahtevati boljše pokritje samo, kadar in kolikor je to izrečno dogovorjeno. Če se je dogovorilo boljše pokritje, a se ni za to določil rok, se mora izvršiti pokritje 15 minut pred borznim sestankom prvega borznega dne po pozivu na pokritje.
Če pozvana stranka ne izvrši zahtevanega pokritja, sme stranka, ki ga je zahtevala, prodati, odnosno kupiti dotične borzne vrednote na način, označen v §§ 19. in 22.; vendar pa mora dokazati, da je pozvala nasprotno stranko, naj izvrši pokritje.
§ 17.
Ročni posli se morajo izvršiti po uzancah, ki veljajo ob sklepanju posla, če se izpremeni, dokler traja posel, z odredbo borznega sveta način obračunavanja ali sposobnost dotične vrednote za dobavljanje, se mora sicer posel opraviti po predpisih, ki veljajo ob dospetnem času, toda stranki morata med seboj izravnati razlike, ki nastanejo zaradi izpre-membe uzanc.
Če je treba iz kakršnegakoli razloga (poplačilo ali odplačilo, vnovčitev ali nevnovčitev kuponov
i.	sl.) kaj odbiti od tečaja ali pribiti na tečaju dotične vrednote, se po tem v isti meri zviša, odnosno zniža, tečaj, ki je bil določen ob sklenitvi posla,
Ce se vnovčijo, dokler traja ročni posel, kuponi vrednot, ki se plačujejo samo v zlatu ali v inozemski vrednosti, se računi, ako ne odredi borzni svet kaj drugega, ob izračunavanju tekočih obresti razlika računa v dinarski vrednosti po onem denarnem tečaju dotične novčanice, ki je notiral na dan, preden je bil dotični kupon vnovčen.
Nobena stranka ne sme zahtevati dobave ali prevzema kuponov v naravi, ki dospejo na vnovčitev, dokler traja ročni posel.
Pri vseh poslih z vrednotami, ki se žrebajo, izvzemši posle na posodo (podaljšavo), pripada prodajalcu eventualni izžrebani dobitek, ki ga zadene med trajanjem posla do dobave.
Pri poslih z delnicami na posodo (podaljšavo), ki se žrebajo, in kateri spadajo pod obračunavanje.’ :ii oni, ki jemlje na posodo, ne upravičen ne dolžan, prijaviti številk poedinih delnic, razen če je to izrečno dogovorjeno.
§ 18.
Če nastopi, dokler traja posel, zadnji rok za izvršitev opcijske pravice, se mora redoma izvršiti opcijska pravica.
1.) Zaradi tega sme zahtevati dobavitelj (prodajalec, dajalec na posodo) pri ročnih poslih, ki niso posli na premijo in tudi ne stelažni posli, da prevzemi prevzemnik (kupec, jemalec na posodo) po preteku opcijskega roka nove delnice (začasna potrdila, skrips) proti poravnavi založenega zneska; lahko pa dobavi na dospetni dan tudi stare delnice z novimi vred. V tem primeru mora dobiti poleg zneska, izdanega za nove delnice, obresti od tega zneska, ki se računijo v višini, odrejeni po borznem svetu, in sicer od predzadnjega dne roka za opcijsko pravico do dobave. Kupec (dajalec na posodo) ne sme zahtevati, da bi se mu prej dobavile nove delnice.
Kupcu (dajalcu na posodo) pristoji pravica, odstopiti od izvršitve opcijske pravice. Vendar pa se mora o tem, da je odstopil od izvršitve opcijske pravice, obvestiti nasprotna stranka najkesneje en borzni dan pred zadnjim dnem, ko se opcijska pravica še lahko izvrši, in sicer do 15 minut pred začetkom borznega sestanka, bodisi ustno na borzi, bodisi s priporočenim pismom. V tem primeru ne sme zahtevati prodajalec (jemalec na posodo) od kupca (da-
jalca na posodo), naj prevzame vrednote, ki jih je morda že prejel, ko je bil izvršil opcijsko pravico.
2.	) Pri poslih na premijo in pri stelažnih poslih mora dobavitelj dobaviti, nasprotna stranka pa prevzeti nove delnice s starimi vred proti povračilu izdanega zneska in obresti, računjenih po točki 1.).
Toda pri enojnih poslih na premijo in pri poslih s «še» ali «treba» sme ona stranka, ki naj eventualno prevzame stare delnice, izjaviti drugi stranki, da se odreka izvršitvi opcijske pravice.
Ce bi prišlo v tem primeru do dobave, se morajo dobaviti samo stare delnice, in sicer brez onih novih delnic, ki spadajo pod opcijsko pravico.
Pri stelažah in dvojnih premijah lahko izjavi vsak pogodnik, da se odreka izvršitvi opcijske pravice, če bi moral prevzeti stare delnice.
Ce podasta obe stranki tako izjavo, se morajo ob svojem času dobavljati in prevzemati stare delnice brez novih. Če to izjavi samo ena stranka, mora tudi prevzeti stare delnice brez novih. Nasprotno pa je druga stranka, ki ne poda take izjave, upravičena in dolžna, prevzeti ob zvršetku posla s starimi delnicami vred nove delnice, ki spadajo pod opcijsko pravico.
Toda za ta odstop mora zvedeti nasprotna stranka najkesneje en borzni dan pred zadnjim dnem, ko se še lahko izvrši opcijska pravica, in sicer do 15 minut pred začetkom borznega sestanka, bodisi ustno, bodisi s priporočenim pismom.
3.	) Če se po pogojih emisije (prospekta) novih delnic ne more izvršiti opcijska pravica na popolno število pogojenih starih delnic, tako da preostane tako zvana konica (Spitze), mora kupec, če hoče izvršiti opcijsko pravico tudi glede te konice, izrečno obvestiti prodajalca o tej svoji nameri tri dni po razglasitvi emisijskih pogojev.
Kolikor kupec sam ne priskrbi nedostajajočih opcijskih pravic, mora glede tega pristati na sklep prodajalca, ki sme
a)	ali zahtevati od kupca, naj mu dobavi zaradi izvršitve opcijske pravice o pravem času toliko delnic (plaščev) s pravico optiranja ali opcijskih pravic, odnosno potrdil poleg takih pravic, kolikor jih je treba, da se dopolni konica, ali
b)	predati kupcu toliko delnic (plaščev) s pravico optiranja ali opcijskih pravic, odnosno potrdil poleg takih pravic, kolikor jih je v konici, z odredbo, da izvrši kupec sam opcijsko pravico.
V obeh teh primerih se morajo vrniti v dveh delavnikih delnice (plašči), ki so bile predane zato, da se izvrši opcijska pravica, opremljene z istimi številkami.
Če kupec ne obvesti prodajalca ali ne pristane na njegov sklep pod a) ali b), se smatra, da se je v prodajalčevo korist odrekel opcijskim pravicam, ki izvirajo iz konice.
Borzni svet si pridržuje pravico, določiti v posebnih primerih vrednost opcije tako, da odredi odbitek od tečaja. Ta določitev velja za vse one posle z dotično vrednoto, ki dospejo šele po onem obračunavanju, ob katerem se konča pravica opcije.
Ta določitev se mora opraviti in razglasiti na borzi zadnjega borznega dne, ko se še lahko izvrši opcijska pravica, in sicer pred koncem borznega sestanka. Pri tej določitvi je treba vzeti v poštev vrednost opcijske pravice tega dne in obeh predhodnih borznih dni.
§ 19.
Če ena stranka na dospetni dan ne izpolni pogodbe, sme pogodbi zvesta stranka:
I. pri direktnih poslih:
a)	odstopiti od posla, kakor bi niti ne bil sklenjen, ali
b)	zahtevati razliko med dogovorjeno in ono povprečno ceno, ki je službeno notirala za dotično ATednoto na ljubljanski borzi na dan izvršitve (§ 7.), ali
c)	kupiti, odnosno prodati, na račun malomarne stranke dogovorjeno vrednoto na borznem sestanku na dan izvršitve ter zahtevati od nje razliko med dogovorjeno in višjo kupno, odnosno nižjo prodajno ceno, razen tega pa poATačilo stroškov za eksekutivno pokritje.
Za podstavo določitvi razlike med dogovorjeno in Ariš j o kupno,- odnosno nižjo prodajno ceno sme služiti samo oni tečaj, ki je bil na dan eksekutivnega pokritja službeno notiran.
če pri eksekutivnem pokritju kaj preostane, ko so se poravnali razlika in stroški, pripade ta prebitek malomarni stranki.
n. Za posle na obračunavanje veljajo odredbe pravilnika za obračunavanje. Pri takih poslih ni dopustno, odstopiti od pogodbe.
§ 19. a.
Če se pogodba ne izpolni na dospetni dan, a prevzame pogodbi zvesta stranka pozneje dobavljene vrednote, je upratučena, zahtevati zamudne obresti (§ 40., četrti odstavek).
Zamudne obresti se računijo od dne, ko bi se bila morala dobava izvršiti, do dne, ko se je izvršila. Če gre za dobavo z retrogradno valuto, se mora zaračuniti razlika med zamudnimi in kreditnimi obrestmi od dne valutacije do dne izvršene dobave.
§ 20.
Če uporabi pogodbi zvesta stranka pravico po § 19., L, točki c), mora to naznaniti drugemu pogod-niku na dan izvršitve do 17. ure s priporočenim pismom ali s protestom po borznem tajništvu, ker sme drugače zahtevati samo razliko po § 19., L, točki b).
§ 21.
Zahteva iz § 19., L, točk b) in c), zastara v 180 dneh. Rok zastaranja se šteje od dne izvršitve. Po preteku 180 dni se sme pobotati zahteva po ugovoru samo, če se obvesti nasprotna stranka, dokler traja rok zastaranja, s priporočenim pismom o namerja-nem pobotu (kompenzaciji).
§ 22.
Eksekutivni nakup ali eksekutivna prodaja (§ 19., L, točka c) se mora opravuti na borzi po borznih mešetar j ih.
Če dotičnih vrednot, valut, deviz, efektov ni bilo mogoče povsem ali deloma kupiti ali prodati tega dne, se sme opraviti, odnosno nadaljevati eksekutrv-no pokritje prihodnjega borznega dne.
Izvedba eksekutivnega pokritja in doseženi tečaj se mora dokazati z borznimi zaključnicami ali na drug verodostojen način.
O vsakem poizkušanem ali (povsem ali deloma) izvedenem eksekutivnem pokritju mora obvestiti stranka, ki se eksekutivno pokriva, nasprotno stranko s priporočenim pismom, oddanim na pošto še istega dne, ter o tem obenem predložiti pismeno prijavo borznemu tajništvu do 17. ure.
§ 23.
Prezadolženost (insolventnost) stranke nastopi:
a)	če izjavi stranka sama, da ne more plačati;
b)	če prijavi obračunski zavod, da ni poravnala razlike, ki nastane po obračunu;
c)	če ustavi stranka plačila ali zahteva od upnikov^ odlog ali se pogaja z njimi glede popusta;
d)	če ostane sodna izvršba, ki se uvede zoper njo, brezuspešna;
e)	če jo proglasi borzni svet, odnosno v nujnih primerih, upravni odbor, za nesposobno, da bi plačala.
§24.
Ce nastopi prezadolženost enega pogodnika, ne sme drugi odstopiti od posla, nego mora po odredbi § 22. pokriti svoje posle, ki jih je sklenil za nasprotno stranko, na dan, ko dospejo. Če gre za posel na premijo, ki se ne more eksekutivno pokriti z vrednoto iste vrste, po istem tečaju in z enakim dospet-kom, je treba postopati, kakor bi bil dospel posel onega dne, ko se je izrekla nesposobnost nasprotne stranke.
Ko se je razglasil konkurz, je dopustno postopati edino po predpisih konkurznega reda.
§ 25.
Borzni svet odreja, koliko znaša mešetarina (Courtage) za poedine vrste poslov.
II. Trgovanje s stalno obrestonosnimi vrednotami, vrednotami, ki se žrebajo, in z delnicami.
§ 26.
Tečaji delnic (začasnih potrdil, užitnic) se umevajo tel quel, t. j. s kuponi, ki se še ne morejo iz-kupiti.
Z vsemi srečkami se trguje po kosu.
S stalno obrestonosnimi vrednotami se trguje po nominalni vrednosti; notirajo se v odstotkih tel quel.
Tečaj 2%%ne loterijske rente za vojno škodo se umeje po kosu tel quel.
Jemlje se, da so vrednostni papirji pogojeni v onem stanju, v katerem so bili ob času, ko je bil posel sklenjen. Kupec ima vse koristi in škode, ki so združene s posestjo dotičnega papirja in ki nastanejo po dnevu, ko je bil posel sklenjen (dospetek kuponov, žrebanje, konverzije itd.).
§ 27.
Efekti se morajo dobaviti z vsemi kuponi, ki se še ne morejo izkupiti.
Pri papirjih z dividendami odreja in razglaša borzna uprava glede vsake vrste delnic dan, od katerega je moči trgovati z delnico brez kuponov' za poslednje poslovno leto. V razglasu morata biti označena tudi znesek, ki se plača za dotični kupon, in plačilno mesto.
§ 28.
Če se kupon ne izkupi, mora ostati na efektu, dokler ne razglasi borzna uprava drugače.
Pri papirjih z dividendami se ne snie dobaviti kupon, ki dospe onega dne, ko se sklepa posel, če se je prodajal papir že tega dne brez kupona. Če pa se izvrši sklep po tečaju, ki ga je razumeti s kuponom (tel quel), mora poravnati prodajalec kupcu vso izkupno vrednost dospelega kupona, ki ga ni dobavil.
Pri papirjih z dividendami se sme nadomestiti kupon, ki dospe prvi, z drugim odrezkom iste vrste, ki ima drugo številko, toda dospe v istem roku. Prav tako se smejo dobaviti, ko se jim pridoda ne-dostajajoči kupon, tudi delnice ali začasna potrdila, ki so za en kupon ali za delen znesek pričakovane dividende (polovica ali četrtina kupona) manjše od ostalih delnic, ki naj se dobavijo, in izvirajo iz prejšnjih emisij.
Stalno obrestonosne vrednote se smejo dobaviti brez kupona, ki dospe prvi, samo, če privoli kupec in če se povrne njegova vrednost. Vendar pa se morajo obračuniti tudi v tem primeru tekoče obresti.
§ 29.
Ne notirajo se naposled one delnice (začasna potrdila), ki izvirajo iz poznejših emisij, odnosno ki jih je izdati šele pozneje (nove delnice) in ki se razlikujejo od starih delnic glede pravic, združenih s posestjo delnice, n. pr. pravica do odrejenega dela dividende v tekočem letu (polovica kupona) ali popolna izguba dividende za leto emisije (kuponska razlika za vse leto). Sicer je mogoče trgovati s takimi delnicami; toda ob izvršitvi sklepa, ki ima za predmet stare delnice polne vrednosti, se morejo dobaviti samo, če se nadopolni njih vrednost z vrednostjo starih delnic na način, označen v § 28. (s predložitvijo kuponov, ki nedostajajo), ali če se pogodnika zedinita v tem, za koliko odškodnino naj se izvrši dobava.
§ 30.
Opcijske pravice se morajo dobavljati po odredbah, ki veljajo za dobavljanje efektov, vendar pa z razliko, da se mora izvršiti dobavljanje opcijskih pravic vsaj dan pred zadnjim dnem, odrejenim za izvršitev opcijskih pravic.
Dobavljati se smejo:
a)	delnice (plašči) ali
■b) potrdila, izdana po pooblaščeni ljubljanski pod-pisovalnici, ki dajo po pogojih emisije pravico, da se vzamejo nove delnice iz prometa;
c)	konsignacije obračunskega zavoda (člena 76. in 79. v pravilniku obračunskega zavoda);
d)	pismeni nalog na obračunski zavod, s katerim daje prodajalec kupcu na razpolaganje opcijske pravice franko valuta (člen 79. v pravilniku obračunskega zavoda).
Če pa mora dobaviti pooblaščen trgovec z vrednostnimi papirji (denarni zavod) opcijske pravice kupcu, ki ni pooblaščen za trgovanje z vrednostnimi papirji, sme dobaviti prodajalec kupcu namesto opcijskih pravic nove delnice (začasna potrdila), odnosno istovredne stare delnice (brez opcijske pravice in eventualne razlike v kuponih) proti plačilu založene protivrednosti.
V tern primeru se mora urediti vprašanje konice po odredbi § 18., točke 3.).
Predmet trgovanja na borzi smejo biti začasna potrdila samo, če jih izda pooblaščena poslovalnica v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Izjeme-od tega pravila odreja borzni svet.
§ 31.
Dobava povsem «čistih» kosov se mora izrečno dogovoriti.
Za dobavo niso sposobni:
a)	kosi z nepravilnimi cesijami;
b)	kosi z neustreznimi kuponskimi polami ali taloni;
c)	kosi, postavljeni pod zapor deponiranja, brez razveznega pristavka;
d)	kosi, pri katerih je vrsta indosamentov (giro) prekinjena;
e)	jako poškodovani kosi.
Vendar pa se smejo dobaviti tudi poškodovani kosi ali kuponi, še je na njih videti zaporedno številko, označbo vrednosti, podpis, plačilne roke in žig.
Vsak pogodnik je upravičen zahtevati, naj odloči o obstoju enega izmed nedostatkov, navedenih zgoraj pod a) do e), kakor tudi vobče o obstoju zunanjih nedostatkov (ki se opažajo na kosu samem) odbor izvedencev (§ 68.).
Dobavi kosov, ki niso sposobni za dobavo, je treba ugovarjati takoj ob prevzemanju. Pozneje se sme priglasiti tak ugovor samo, če nedostatka' ni bilo moči opaziti ob prevzemanju, a se dokaže, da je že obstajal. Vsekakor je treba ugovarjati temu nedostatku, ki se je opazil pozneje, takoj, ko se opazi, najkesneje pa v osmih dneh po prevzemu, ker se sicer smatra, da se je stranka odrekla ugovoru.
Dobavitelj mora dati namesto kosov, ki so nesposobni za dobavo, takoj druge, Id so sposobni za promet.
Če so se že izdali definitivni kosi, se ne smejo več dobavljati začasna potrdila. Nikoli se ne smejo dobavljati blagajniška potrdila o vplačilu.
Kosi, ki se glase na večje zneske, nego je normirano za veljavnost enega borznega sklepa, ali na nominalno vrednost, ki je nižja nego nominalna vrednost celotne delnice č/s, 1Jio, 1/ig itd. delnice)', se smejo dobaviti samo s pristankom drugega pogod-nika.
§ 32.
Posli z efekti, ki se žrebajo ali odpovedujejo, se morajo izvršiti v kosih, sposobnih za promet, t. j. v neizžrebanih in še ne odpovedanih kosih, najsi se je sklenil posel onega dne, ko so bili izžrebani ali odpovedani.
Prejemnik sme odkloniti ponarejene ali amortizirane efekte, odnosno one, glede katerih je uvedeno amortizacijsko postopanje ali glede katerih je razglasilo javno domače oblastvo, da so bili ukradeni, izgubljeni ali da se pogrešajo. Ali se more priznati takemu razglasu inozemskega oblastva ista veljavnost, presodi v vsakem poedinem primeru pristojno sodišče, odnosno razsodišče.
Če se dobavi efekt, ki ne ustreza pogojem predhodnega prvega in drugega odstavka, imata obe stranki pravico, zahtevati v šestih mesecih zameno za kose, ki so sposobni za promet. Če ne zahteva noben pogodnik zamene v tem roku, prestane ta pravica.
Izgubo na obrestih od dne dobave do dne, ko £e zahteva zamena, trpi za prvih šest mesecev dobavitelj, ostalo pa prevzemnik.
Če je dokazano, da je prevzenmilc, še preden je prejel ugovor, v dobri veri dalje prodal vrednoto, mora zameniti kupec vrednoto samo, kolikor mu je to mogoče, in če mu prodajalec povrne vse stroške.
§ 33.
Prodajalec mora vročiti kupcu z računom vred seznamek številk dobavljenih kosov.
Ta račun služi obenem za denarno potrdilo.
§ 34.
Efekti, ki so predmet borznega trgovanja, se morajo glasiti na prinosnika ali pa morajo biti opremljeni z indosamentom in bianco.
III. Trgovanje z devizami.
§ 35.
Tečaji deviz, s katerimi se trguje na ljubljanski borzi, se umevajo samo za devize «na vid», comptant in na bančne poslovalnice.
§ 36.
Če ni dogovorjeno drugače, sme dobaviti prodajalec čeka edino ček, ki ga je sam izdal.
Če se dogovori dobava čeka, ki ga je izdal kdo drugi, mora prodajalec opremiti ta ček s svojim žirom.
Dobavljati se ne smejo antidatirani čeki in tudi ne čeki, ki se ne glase na odredbo. Čeki, pri katerih je v trenutku dobave že toliko potekel zakonski rok za prezentacijo, da se mora smatrati pravočasna prezentacija za nemogočo, pa se smejo dobaviti samo s kupčevim pristankom.
Če ni dogovorjeno nič drugega, se mora dobaviti v enem appointu celotni znesek čeka. Prodajalec pa mora izdati več čekov na delne zneske pogojene devize, če poravna kupec večje stroške, ki so združeni s tem.
§ 37.
Če se proda deviza brez natančnejše označbe, se umeva pismeno izplačilo in tako se mora tudi dobaviti.
Ček ali brzojavno izplačilo se mora dobaviti, odnosno prevzeti, samo, če se je to ob prodaji izrečno dogovorilo. Stroške za brzojavno izplačilo trpi kupec: če pa gre za kabelsko izplačilo New York, trpi te stroške prodajalec, pričenši s $ 5000—.
§ 38.
Če je treba plačati zaradi devize kolkovino ali državno takso, bodisi v naši državi, bodisi v državi, v kateri se honorira, mora plačati to pristojbino prodajalec devize.
§ 39.
Če so predmet posla čeki, nakaznice, menice ali papirji na prinosnika, se morajo dobaviti najkesneje drugega borznega dne po onem, ko se je posel sklenil.
Isti rok velja tudi, če se sklene «izplačilo» brez odrejenega dne za izvršitev, a se izrečno dogovori, da se valutacija inozemske novčanice ne kompenzira s plačilom za protivrednost.
Roke za izvršitev poslov z «izplačili» s kompenzirano valuto (posli s kompenzirano valuto) odreja borzni svet.
Če pa je predmet posla «izplačilo», ga je prodajalec upravičim dobaviti v roku, ki je določen v § 49.
«Dobava» inozemskih izplačil se opravlja tako, da preda prodajalec kupcu obračun, ki je opremljen s predpisanim podpisom firme in v katerem so označeni vsota, dogovorjeni tečaj inozemske valute in inozemsko mesto, kjer naj se izplača ta vsota, če je dogovorjeno mesto različno od onega, ki je odrejeno z borzno koto.
§ 40.
Kupec mora plačati protivrednost istočasno, ko prevzame vrednote, označene v § 39.; če pa gre za «izplačilo», mora položiti kupec protivrednost v 72 urah po sklenitvi posla.
Če dogovorita stranki, da se ne izplačaj kupnina takoj, ampak šele, ko se izpolni izplačilo v inozemstvu, mora označiti kupec prodajalcu adreso za polog (§ 2.); kupnina pa se mora plačati takoj, ko se izvrši izplačilo.
Prodajalec mora dokazati s potrdilom adrese za polog, da je izvršil to izplačilo.
Višino zamudnih obresti ob zakesnitvi odreja upravni odbor.
§ 41.
Kuppe sme označiti prodajalcu adreso za polog (§ 2.); več adres za polog sme označiti samo, če kupec privoli v to.
Če kupec najkesneje do predaje (§ 39.) ni označil adrese za polog, je prodajalec upravičen, dati devizo na razpolaganje kupcu ali pri sebi na «brezobresten plačilni račun» ali na izplačilno mesto pri adresi za plačilo (§ 2.), ki jo sam označi; prodajalec pa mora obvestiti kupca (s priporočenim pismom), da mu je dal devizo na razpolaganje. Če mu je dal devizo na razpolaganje v inozemstvu, mora označiti v tem pismu tudi dotično adreso za plačilo.
Dokler kupec ne prejme takega obvestila, sme vedno označiti adreso za polog; v tem primeru se računijo poštni dnevi (§ 49.) od onega dne, ko je prodajalec prejel obvestilo o označbi adrese za polog.
Če ne označi kupec adrese za polog o pravem času, ga zadenejo vse omejitve v prometu z dotičnim plačilnim sredstvom, najsi jih odredi naše državno oblastvo ali oblastvo one države, na katero se glasi dotična deviza.
Razen tega zadene malomarnega kupca vsa nevarnost, ki je združena z naložitvijo denarja v inozemstvu.
§ 43.
Kupec je upravičen, disponirati s plačilnim nalogom preko zneska, ki mu je dan na razpolaganje na plačilnem računu, če označi obenem adreso za polog (§ 2.).
To nakazilo se mora izvršiti po odredbah teh uzanc.
V takem primeru se morajo računiti poštni dnevi (§ 49.) od dne, ko je prejel prodajalec obvestilo o označbi adrese za polog.
Če pa je dal v primeru, navedenem v § 41., drugem odstavku, prodajalec izplačila, ki obrtoma trguje z devizami, pri sebi na razpolaganje na brezobresten plačilni račun v tuji valuti znesek inozemske novčanice, mora predati kupcu na zahtevo ček na inozemsko mesto, odnosno več takih delnih čekov (§ 36.) za skupni znesek devize.
Prodajalec ni upravičen, izpremeniti naknadno brez kupčevega pristanka že dane dispozicije glede tega, da je dal na razpolaganje inozemsko novčanico; če pa je dal znesek devize na razpolaganje pri sebi na brezobresten plačilni račun v tuji valuti, je upravičen, poravnati ta račun tako, da pošlje kupcu ček na inozemsko izplačilno mesto, glaseč se na prav tolikšen znesek.
Kupec pa ni upravičen, zahtevati brez prodajalčevega pristanka, da bi se mu dobavil ček namesto pogojenega izplačila in obratno.
V vseh primerih, kjer izda prodajalec ček za znesek, ki je pri njem na brezobrestnem plačilnem računu v inozemski valuti, je upravičen, postaviti na ta ček kot dan izdaje oni dan, od katerega je prodajalec odgovoren za devizo po § 43.
§ 43.
Ce je dal prodajalec kupcu znesek na razpolaganje pri sebi na «plačilni račun», zadeva nevarnost kupca od trenutka, ko je dal obvestilo; če pa je dal prodajalec kupcu znesek na razpolaganje v inozemstvu, zadeva nevarnost kupca šele po preteku poštnih dni (§ 49.), ki teko od dne, ko je dal obvestilo o označbi adrese za polog.
§ 44.
Prodajalec mora odrediti najkesneje na dan dobave, odnosno, če je kupec pozneje označil adreso za polog, prihodnji delavnik po prejemu obvestila o tem ob svojih stroških s priporočenim pismom — odnosno na kupčevo zahtevo, ako ta poravna stroške, brzojavno —da se izvrši izplačilo devize.
Pri poslih s kompenzacijo valutacije se daje ta odredba najkesneje prvi delavnik po dnevu sklepa, odnosno, če je označil kupec pozneje adreso za polog, prihodnji delavnik po prejemu obvestila o tem.
Če da prodajalec znesek izplačila po § 41., drugem odstavku, kupcu na razpolaganje na izplačilnem mestu pri adresi za plačilo, ki jo sam označi, mora odrediti istega dne, ko o tem obvesti kupca, ob svojih stroških v inozemstvu s priporočenim pismom — odnosno na kupčevo zahtevo, ako ta poravna stroške, brzojavrfo — da se daj znesek kupcu na razpolaganje.
Prodajalec mora dati kupcu na njegovo željo izjavo, opremljeno s predpisanim podpisom firme, da
je dal to odredbo pravočasno, bodisi brzojavno, bodisi s priporočenim pismom, in kako se glasi.
§ 45.
Če prodajalec odkloni izjavo o dani odredbi (§ 44.), sme postopati kupec po odredbah § 19., L, točkah a) ali b), pri čemer mora vzeti v poštev oni dan, ko se je izjava odklonila, namesto dne izvršitve, ali pa sme c) kupiti na prodajalčev račun dogovorjeno devizo na prvem borznem sestanku, ko je prodajalec odklonil izjavo, in zahtevati od njega razliko med dogovorjeno in višjo kupno ceno in povračilo stroškov za eksekutivno pokritje.
§ 46.
Kupec mora obvestiti prodajalca na dan, ko se je odklonila izjava, s priporočenim pismom ali s protestom po borznem tajništvu, katere pravice, naštete v § 19., L, pod točkama a) in b), in v § 45. pod točko c), želi uporabiti, ker ostane drugače posel še nadalje v veljavi.
§ 47.
Tudi zastaranje se računi od dne, ko se je izjava odklonila.
Drugače pa se uporabljajo odredbe § 31.
§ 48.
Če se prodajalec zakesni z dobavo devize ali kupec z izplačilom dospele kupnine, se uporabijo odredbe §§ 19., 20. in 21.
§ 49.
Če se ne sklene posel s kompenzacijo valutacije, ne sme zahtevati kupec izplačila na izplačilnem mestu (§ 39.), preden minejo poštni dnevi, ki se določajo za sedaj:
a)	za Amsterdam, Dunaj, Berlin, Bruselj, Budimpešto, Bukarešt, Kopenhagen, Kristijanij o, London, Madrid, Pariz, Prago, Sofijo, Stockholm,
Trst in Zürich na 5 dni;
b)	za Solun in Varšavo na 5 dni;
c)	za New York na 18 dni (kabel New York na
2 dni).
Ti poštni dnevi teko od dne predaje po § 39., odnosno, če je označil kupec adreso za polog po-
zneje, od dne, ko se je prejelo dotično obvestilo
(§ 410.
Pri poslih s kompenzacijo valutacije mora prispeti inozemski denar v inozemsko mesto onega dne, ko plača kupec njegovo protivrednost, samo če se je o pravem času označila adresa za polog.
§ 50.
Ce kupec ne označi prodajalcu adrese za polog, a le-ta naznani kupcu, da mu daje na razpolaganje znesek na izplačilnem mestu pri adresi za plačilo, ki jo označi prodajalec sam, teko poštni dnevi od dne, ko se je dalo obvestilo.
§ 51.
Öe se ne izvrši do zadnjega poštnega dne izplačilo v inozemstvu, odnosno če ni mogel do zadnjega poštnega dne kupec disponirati z zneskom, ki bi se mu bil moral dati v inozemstvu na razpolaganje (§ 41.. drugi odstavek), mora dati kupec prodajalcu naknaden rok treh dni za izvršitev izplačila.
Ta naknadni rok se začne z dnem ustnega, telefonskega ali brzojavnega opomina, potrjenega s pismom (priporočeno ali z vročitvijo).
Za obračunavanje obresti od izplačila na inozemska mesta je odločilna valuta, s katero je prodajalec izvršil izplačilo.
Izgubo na valuti zaradi inozemskih uzanc trpi kupec.
§ 52.
Öe se kupljeni ček na inozemstvo protestira zaradi neplačila, pristoje kupcu vse pravice po § 54., kakor bi šlo za neizvršeno izplačilo po preteku naknadnega dobavnega roka.
Prodajalec mora povrniti kupcu vse stroške (§ 51.. četrti odstavek) po regresnem računu.
§ 53.
Zamudne obresti in provizija (§§ 51. in 52.) se morajo računiti v oni valuti, na katero se glasi dotična deviza, preračuniti pa v našo valuto po onem tečaju, ki notira za inozemsko devizo na ljubljanski borzi onega dne, ko je prispel h kupcu dobropis.
§ 54.
f'e se do zadnjega dne naknadnega tridnevnega roka (§ 51.) ne izvrši izplačilo v inozemstvu, odnosno če se do tega dne ne da kupcu deviza na razpolaganje v inozemstvu (§ 41., drugi odstavek), pristoje kupcu pravice, naštete v § 45., s to razliko, da je odločilen v primeru § 19., I., točke b), prvi borzni dan po preteku tega roka,
§ 55.
V vsakem primeru mora prodajalec vrniti, odnosno plačati kupcu poleg zamudnih obresti in provizije, navedenih v §§ 51. in 52., že prejeto kupnino 'kakor tudi obresti od te kupnine v višini, ki jo odredi borzni svet, in sicer pričenši z zadnjim dnem naknadnega tridnevnega roka.
§ 56.
Kupec mora obvestiti drugi borzni dan po preteku naknadnega tridnevnega roka prodajalca s priporočenim pismom ali s protestom po borznem tajništvu, ali želi uporabiti pravico, označeno v § 54. (§ 45., točki c), ker sme drugače zahtevati samo razliko po § 19., L, točki b).
§ 57.
Zastaranje terjatev po § 19., L, točki b), in po § 54. (§ 45., točki c), se računi od zadnjega dne nak-nadnega tridnevnega roka.
Drugače pa se uporablja odredba § 21.
IV. Trgovanje z valutami.
§ 58.
Z inozemskimi novčanicami se trguje v oni količini denarne edinice, ki jo odredi borzni svet, z zlatim kovanim denarjem pa po kosu.
Vrste denarja, ki niso cele, ki so poškodovane ali glede katerih se je razglasilo, da se vzamejo iz prometa, se ne smejo dobavljati.
Ne smejo se dobavljati prevrtani kosi zlatega denarja, pa tudi ne oni, katerih teža je bila kakorkoli zvišana ali znižana.
Zlati novci se smejo dobavljati tudi v polovičnih kosih in v četrtinskih kosih, kjer jih je kaj, tako, da se dobavita namesto enega kosa omenjenega zlatega denarja dva polovična kosa, odnosno da se dobavijo štirje četrtinski kosi iste vrsto. Kosi, večji od borzne
kote, pa se smejo dobavljati samo s posebnim sporazumom. Kovani zlati dolarji se smejo izjemoma dobavljati v vseh obstoječih kosih.
§ 59.
Za zlati denar se določa nastopna normalna teža:
za 1000 novcev po 20 kron v
zlatu................................ 6.750	gramov,
za 1000 cekinov ...... 3.487 gramov,
za 1000 novcev po 8 goldinarjev ali 20 zlatih frankov (napoleondor) 6.440 gramov, za 1000 sovereignov .... 7.974 gramov,
za 1000 turških zlatih lir . . . 7.204 gramov, za 1000 novcev po 20 mark v
zlatu ............................... 7.950	gramov,
za 1000 novcev po 10 dolarjev (eagle)............................. 16.634	gramov.
§ 60.
■ če ima zlati denar večjo težo od normalne ali če je njegova teža manjša za manj nego poln gram, se ta presežek, odnosno manjek, ne jemlje v poštev.
Manjke enega grama ali več gramov mora prodajalec povrniti kupcu sorazmerno z dogovorjeno ceno.
§ 61.
Pri sporih zaradi teže zlatega denarja se določa ta teža na normalni tehtnici, ki je postavljena pri borznem tajništvu.
§ 62.
Ugovor, da je dobavljena vrsta denarja poškodovana ali da je izven prometa, se mora priglasiti ob prevzemu. Naknadni ugovori se ne vpoštevajo.
§ 63.
če se priglasi ugovor glede dobavljenih novčsu-nie, mora izdati dobavitelj takoj dvojen popis, opremljen z datumom dobavnega dne, v katerem morajo biti označene serije, če jih je kaj, številke novčanic, ki jim kupec ugovarja, in izjava, da je prevzemnik ugovarjal dobavi teh novčanic.
Če prevzemnik zahteva, je treba vpisati v ta dvojni popis ime izdatelja dotične novčanice, mesto in čas njene izdaje.
Ta dvojni popis morata podpisati obe stranki.
Po en izvod tega popisa ostane pri dobavitelju in kupcu.
Četudi ni ugovora glede dobavljenih novčanic, mora prodajalec kupcu na njegovo zahtevo vendarle izdati zgoraj omenjeni popis.
§ 64.
Če se priglasi ugovor glede dobavljenega zlatega denarja, mora dobavitelj takoj omotati kose zlatega denarja, glede katerih se je priglasil ugovor.
Ta omot morata prodajalec in kupec podpisati in opremiti s svojim pečatom.
Ce prevzemnik neče podpisati popisa ali zapečatiti omota-, je prodajalec upravičen, postopati po odredbi § 19., I.
§ 65.
Če prevzemnik ugovarja dobavljenim kosom, ima dobavitelj pravico, dobaviti na dan, ko se je ugovor priglasil, do 15 minut pred začetkom borznega sestanka prevzemniku namesto kosov, ki jim je ugovarjal, druge kose.
Če ugovarja kupec tudi tem drugim kosom, je treba zopet postopati po § 63., odnosno § 64.
§ 66.
Ce ugovarja prevzemnik enemu delu dobavljenih kosov, mora vendarle prevzeti oni del kosov, glede katerega ni ugovarjal, ako znaša ta del najmanj en borzni sklep (§ 6.).
§ 67.
Prevzeti se mora tudi manjša količina, nego znaša en borzni sklep, če ne znaša del, ki ni za dobavo, več nego 5 % enega borznega sklepa.
V tem primeru sme uporabiti kupec odredbe § 70. samo glede onega dela, ki je izključen od dobave, in sicer s to razliko, da je upravičen, kupiti onega dne, ko je ugovarjal, ali prihodnjega borznega dne tudi izven borze po dnevnem tečaju na prodajalčev račun ono količino dogovorjenih kosov, ki jim je ugovarjal.
§ 68.
O sposobnosti za dobavo odloča odbor izvedencev.
Organizacijo in poslovanje tega odbora izvedencev določa borzni svet.
Razsodilo tega odbora je dokončno in obvezno za vse stranke.
§ 69.	%
Če kupec ugovarja dobavljenim kosom, mora zahtevati prodajalec najkesneje na prvi borzni dan po priglašenem ugovoru odločbo odbora izvedencev. V ta namen mora pokazati na dan, ki je odrejen za preiskovanje, odboru izvedencev kose, glede katerih se je priglasil ugovor, ne glede na to, ali nasprotna stranka pride k preiskavi ali ne.
Če prodajalec ne izpolni vsega tega, se smatra ugovor za upravičenega.
§ 70.
če spozna odbor izvedencev ugovor glede dobavljenih kosov za upravičenega ali če se mora smatrati ugovor za upravičenega po § 69., pristoje kupcu z omejitvijo v § 67. pravice, naštete v § 19., L, pri čemer se vzame v poštev dan ugovora namesto dne izvršitve.
§ 71.
Z isto izpremembo, omenjeno v predhodnem paragrafu, se uporabljajo odredbe § 20.
§ 72.
Za terjatve po § 70. (§ 19., I., točkah b in c) teče rok zastaranja:
a)	če ni predlagal prodajalec preiskave, od dne ugovora;
b)	če ni prišel prodajalec na dan, ki je bil na njegovo prošnjo odrejen za preiskavo, pred odbor izvedencev ali ni pokazal spornih kosov, od tega dne;
e)	če je razglasil odbor izvedencev svoje razsodilo, od dne te razglasitve.
Drugače pa se uporabljajo odredbe § 21.
§ 73.
Če spozna odbor izvedencev kupčev ugovor glede dobavljenih kosov za neupravičenega, pristoje prodajalcu z omejitvijo § 67. pravice, naštete v § 19., L, točkah a) in b), pri čemer je odločilen dan ugovora namesto dne izvršitve; razen tega pa ima prodajalec tudi
c)	pravico zahtevati, naj kupec prihodnji delavnik po onem dnevu, ko je odbor izvedencev razglasil svoje razsodilo, prevzame sporne kose.
§ 74.
Prodajalec mora v primeru § 73., točke c), obvestiti kupca o izboru te svoje pravice s priporočenim pismom ali s protestom po borznem tajništvu — če pa ima kupec svoje stanovanje izven Ljubljane, tudi s telegramom, predanim proti potrdilu — na dan ugovora, ker sme drugače zahtevati samo razliko po § 73. (§ 19., L, točki b).
§ 75.
Za terjatve po § 73. (§ 19., L, točki b) teče rok zastaranja od dne, ko je odbor izvedencev razglasil svoje razsodilo.
Drugače pa se uporabljajo odredbe § 21.
§ 76.
Če je proglasil odbor izvedencev kupčev ugovor za neupravičenega, a hoče prodajalec uporabiti pravico, označeno v § 73., točki c), mora prevzeti kupec prvega borznega delovnega dne po dnevu, ko je bilo razsodilo razglašeno, pri prodajalcu od 9. ure do 15 minut pred začetkom borznega sestanka kose in takoj plačati njih protivrednost, ker sme drugače prodajalec postopati po § 19., I.
V tem primeru se vzame za dan izvršitve, označen v § 19., L, točkah b) in c), prvi borzni dan, ko je odbor izvedencev razglasil svoje razsodilo.
§ 77.
Odbor izvedencev določi obenem, ko razglasi razsodilo, koliko stroškov za preiskavo trpi prodajalec in koliko kupec.
V. Menice.
§ 78.
Menice morajo biti izdane vsaj na 60 in ne na več nego 180 dni ter se morajo glasiti na kraj, v katerem je poslovalnica Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Samo če privoli prevzemnik eskompta, se smejo dobaviti kosi manjši od Din 10.000— ali večji od Din 1,000.000—.
§ 79.
Kratkoročne menice teko od 7 do 14 dni.
Srednjeročne menice teko od 44 do 60, dolgoročne pa od 77 do 180 dni.
§ 80.
Ce postane akceptant diskontirane menice insolventen, mora prodajalec izkupiti to menico proti povračilu stroškov in sorazmernega zneska svoje-časno zaračunjenih obresti.
*
Na podstavi člena 1. zakona o javnih borzah in člena 11. uredbe o ustroju ministrstva za trgovino in industrijo in v zvezi z odločbo svojega predhodnika VI. br. 1943 z dne 8. aprila 1927. odobrujem in potrjujem gorenje uzance ljubljanske borze za blago in vrednote za trgovanje z vrednotami. Istočasno si pridržujem pravico, te uzance ali njih po-edine odredbe izpremeniti, kadar bi se mi zdelo to potrebno.
V Beogradu, dne 1. junija 1927.
Minister za trgovino in industrijo:
dr. M. Spahe s. r.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
H. št. 14/5.	314 3—3
Razglas o ofertni licitaciji za dobavo cevi za vodovod v Prekopi, Čepljah in Stopniku.
Po odloku gospoda ministra za poljedelstvo in vode D. V. br. 13.023 z dne 14. novembra 1927. in po členih 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu razpisujem na dan 5. marca 1928. ob 11. uri pri oblastnem hidrotehničnem oddelku v Mariboru (soba št. 52) ofertno licitacijo za dobavo nastopnih vodovodnih cevi:
1.	) Mannesmannovih jeklenih asfaltiranih cevi z mufami, tip C, s premerom 60 mm, v dolžini 80 m,
2.	) Mannesmannovih jeklenih asfaltiranih cevi z mufami, tip C, s premrom 80 mm, v dolžini 1250 m, z vsem zagostitvenim materialom vred in za skupno vsoto 105.600 Din, postavljeno franko v vas Prekopo pri Vranskem v Savinjski dolini.
Pismene ponudbe se morajo vložiti najkesneje do 11. ure na dan licitacije.
Natančnejši razglas glej v Uradnem listu 14 z dne 13. februarja 1928.
V Mariboru, dne 3.februarja 1928.
Veliki župan mariborske oblasti: dr. Schaubach s. r.
Razglasi sodišč in sodoib oblaste;.
Preds. 952/4/27—5.	3—3
Razpis.
Pri okrožnem sodišču v Mariboru se odda mesto pisarniškega pripravnika v 5. skupini II. kategorije.
Za to mesto se zahteva popolna srednješolska izobrazba z zrelostnim izpitom ali pa srednja strokovna šola s predpisanim končnim izpitom.
Vpoštevajo se le moški prosilci.
Pravilno kolkovane prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane in opremljene po členu 12. uradniškega zakona, naj se vlože najkesneje do dne 2 5. marca 1928. pri podpisanem predsedništvu.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru, dne 10. februarja 1928.
Preds. 715/4/27—5.	3—2
Razpis.
Pri okrožnem sodišču v Novem mestu se odda mesto pisarniškega pripravnika v 5. skupini II. kategorije.
Pravilno kolkovane in svojeročno spisane prošnje naj se vlože do dne
2 0. marca 1928. pri podpisanem predsedništvu.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 16 z dne 18. februarja 1928.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu,
dne 15. februarja 1928.
S 3/28—2.	377
Koßkafzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini grofa Karla C h o r i n s k e g a in grofice Edite Chorinske, veleposestnikov v Gornji Radgoni, registriranih pod firmo: Karl grof Chorinsky, trgovina z deželnimi pridelki v Gornji Radgoni.
Konkurzni komisar: dr. Tomo Turato, okrajni sodnik in predstojnik okrajnega sodišča v Gornji Radgoni.
Upravnik mase: dr. Karel Šabec, odvetnik v Gornji Radgoni.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Gornji Radgoni dne 2 5. februarja 192 8. ob desetih. Oglasitveni rok do dne 5. aprila 192 8. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 19. aprila 1928. ob desetih.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, oddelek III.,
dne 16. februarja 1928.
T 1/28—3.	397
Amortizacija.
Na prošnjo Lovrenca Lužarja, delavca pri stavbniku Schellu za artiljerijsko vojaščnico v Ljubljani, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: Hranilna knjižica Vzajemne posojilnice, r. z. z o. z. v Ljubljani, št. 7020 z vlogo 5000 Din 64 p.
Imetnik te hranilne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od dne te objave v Uradnem listu, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je hranilna knjižica brez moči.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 31. januarja 1928.
E 384/27—4.	291
Dražbem oklic.
Dne 5. marca 1928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Hrastnik, vi. št. 77 (zidana hiša z gospodarskimi poslopji in zemljišči v skupni izmeri 119.218 m2).
Cenilna vrednost: 50.941 Din 40 p; najmanjši po-nudek: 33.961 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Brdu, oddelek II.,
dne 4. januarja 1928.
E 248/27—14.	~~	383
Dražbeni oklic.
Dne 9. marca 1928. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin:
a)	zemljiška knjiga Drenovec, vi. št. 80 in 437,
b)	zemljiška knjiga Sušica, vi. št. 102 in 104 (hiša z gospodarskimi poslopji, vinogradi s hramom,' njive, travniki, pašniki in gozd), c) zemljiška knjiga Sušica, vi. št. 648 (njiva).
Cenilna vrednost: ad a) in b) 33.980 Din 50 p, ad c) 3710 Din; vrednost priteklin: 9370 Din 75 p; najmanjši ponudek: ad a) in b) 28.900 Din 50 p, ad c) 2474 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek III.,
dne 28. januarja 1928.
E 967/27—11.	384
Dražbeni oklic.
Dne 9. marca 1928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Župelevec, vi. št. 102 (gozdi [parcele a) 335/1, b) 364/1, c) 365/1 in č) 948/141]).
Cenilna vrednost: ad a) 1150 Din 50 p, ad b) 1308 Din, ad c) 852 Din 50 p in ad č) 1974 Din; najmanjši ponudek: ad a) 767 Din, ad b) 872 Din, ad c) 568 Din in ad č) 1316 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek III.,
dne 28. januarja 1928.
E 2765/27—10.	304
Dražbeni oklic.
Na predlog nedoletne Terezije Jelarčičeve po varuhinji Tereziji Kopačinovi, posestnici v Medlogu, zastopane po drju. Antonu Božiču, odvetniku v Celju, bo dne 1 0. m a r c a 19 2 8. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nepremičnin:	zemljiška
knjiga za katastralno občino Sv. Nežo, vi. št. 94: hiša št. 75 in drvarnica, cenilna vrednost 30.200 Din, zemljišča, cenilna vrednost 11.331 Din, skupaj 41.531 Din; najmanjši ponudek 27.687 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Vadij: 4153 Din.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek III.,
dne 23. januarja 1928.
E 325/27—8.	329
Dražbeni oklic.
Dne 8. marca 1928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Selšček, vi. št. 107, 377, 401, 404 in 433.
Cenilna vrednost: 12.600 Din; najmanjši ponudek: 8403 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Cerknici, oddelek II.,
dne 15. januarja 1928.
E 589/27—5.	170
Dražbeni oklic.
Dne 5. marca 1928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Belčji vrh, vi. št. 32.
Cenilna vrednost: 26.190 Din; vrednost priteklin: 200 Din; najmanjši ponudek: 17.460 Dim
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek II.,
dne 29. decembra 1927.
E 398/27—17.	179
Dražbeni oklic.
Dne 1. marca 1928. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin:
1.	) zemljiška knjiga črešnjevci, vi. št. 33 in 198;
2.	) zemljiška knjiga Rihtarovci, vi. št. 43; 3.) zemljiška knjiga Murščak, vi. št. 10; 4.) zemljiška knjiga Murščak, vi. št. 15; 5.) zemljiška knjiga Murščak, vi. št. 23; 6.) zemljiška knjiga Rožički vrh, vi. št. 1; 7.) zemljiška knjiga Hrastje-Mota, vi. št. 69.
Cenilna vrednost: ad 1.) 69.815 Din 20 p, ad 2.) 215.353 Din, ad 3.) 6170 Din 30 p, ad 4.) 6821 Din 40 p, ad 5.) 7011 Din 20 p, ad 6.) 22.062 Din 60 p, ad 7.) 40.483 Din; vrednost priteklin: vračunjena pri vi. št. 33 in 198, katastralna občina Črešnjevci, in pri vi. št. 43, katastralna občina Rihtarovci; najmanjši ponudek: ad 1.) 46.544 Din. ad 2.) 198.601
Din, ad 3.) 4113 Din 53 p, ad 4.) 4547 Din 60 p, aä 5.) 4674 Din 13 p, ad 6.) 14'.708 Din 40 p, ad 7.) 26.988 Din 67 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, oddelek II.,
dne 20. januarja 1928.
E 621/27—7, E 485/27—7 in E 410/27—14.	175
Dražbeni oklic.
Pri podpisanem sodišču bo dne 2 5. februarja 19 28. v sobi št. 3 dražba nastopnih nepremičnin:
1.	) ob devetih: zemljiška knjiga Kočevska Reka, vi. št. 272, cenilna vrednost 1240 Din, najmanjši po-nudek 826 Din 66 p;
2.	) ob desetih: zemljiška knjiga Trava, vi. št. 107, cenilna vrednost 63.205 Din, najmanjši ponudek 41.504 Din;
3.	) ob enajstih: zemljiška knjiga Polom, vi. št. 161 in 289, cenilna vrednost 21.875 Din, najmanjši ponudek 14.000 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek II.,
dne 16. januarja 1928.
E 363/27—9 in E 852/27-8.	299
Dražbeni oklic.
Dne 8. marca 192 8. ob devetih bo pri pod-pisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin:
1.	) zemljiška knjiga za davčno občino Smednik, ■vi št. 144 (gozd); cenilna vrednost 6000 Din, najmanjši ponudek 4000 Din;
2.	) zemljiška knjiga za davčno občino Ravno, vi. št. 319 (stavba, vinograd in pritekline); cenilna vrednost 7800 Din, najmanjši ponudek 5200 Din; ‘ •
3.	) zemljiška knjiga za davčno občino Rako, vi. št. 135 (dve hiši, gospodarsko poslopje, 13 zemljiških parcel); cenilna vrednost 96.000 Din, najmanjši ponudek 64.000 Din;
4.	) zemljiška knjiga za davčno občino Rako, vi. št. 655 (pašnik in vinograd); cenilna vrednost 3000 Din, najmanjši ponudek 2000 Din.
Frančiški Skrjančevi, omoženi Cešnovarjevi, posestnikovi ženi na Raki, ki je odšla v Argentinijo in ki ji ni mogoče vročiti pravočasno obvestila o dražbenem naroku, je postavljen za skrbnika za vročitev Fridolin Beniger, sodni uradnik v Krškem.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je .nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem,
dne 19. januarja 1928.
E 777/27—10.	301
Dražbeni oklic.
Dne 6. marca 1928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zabava, vi. št. 2 in 3.
Cenilna vrednost obeh vložkov skupaj: 38.736 Din; vrednost priteklin: 75 p; najmanjši ponudek za oba vložka skupaj: 25.824 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji,
dne 31. januarja 1928.
E 4744/27—7.	289
Dražbeni oklic.
Dne 2. marca 1928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zgornja šiška, vi. št. 709.
"Cenilna vrednost: 1,791.299 Din 40 p; vrednost priteklin: 113.714 Din; najmanjši ponudek: 996.200 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 12. januarja 1928.
E 6304/27—(3.	290
Dražbeni oklic.
Dne 6. marca 1 928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastralno občino Želimlje, vi. št. 51.
Cenilna vrednost: 39.658 Din; najmanjši ponu-dek: 26.440 Din,
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 26. januarja 1928.
E 6514/27—5.	50
Dražbeni oklic.
Dne 7. marca 192 7. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Skoke, vi. št. 167 (stanovanska hiša z gospodarskim poslopjem [hlev, skedenj in drvarnica] in vrt).
Cenilna vrednost: 36.714 Din 50 p; vrednost priteklin: 25 Din (že všteta v cenilni vrednosti); najmanjši ponudek: 24.510 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 6. decembra 1927.
E 778/27—7.	222
Dražbeni oklic.
Dne 5. marca 1928. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičninskih deležev, in sicer hiše št. 11 z gospodarskim poslopjem, vrta, travnikov, gozdov in njiv, zemljiška knjiga Kruplivnik, vi. št. 4 in 224.
Cenilna vrednost: 18.859 Din 4 p; vrednost priteklin: 525 Din; najmanjši ponudek: 12.922 Din 70 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
dne 18. januarja 1928.
E 748/27.	224
Dražbeni oklic.
Due 9. marca 1928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba polovice1 nepremičnin: zemljiška knjiga Paka nad Šalekom, vi. št. 81.
Cenilna vrednost: 1155 Din; najmanjši ponudek: 770 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šoštanju, oddelek II.,
dne 14. januarja 1928.
E 399/27.	296
Dražbeai oklic.
Dne 2. marca 1928. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Polzela, vi. št. 97.
. Cenilna vrednost: 132.582 Din; vrednost priteklin: 3497 Din; najmanjši ponudek: 88.390 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vranskem, oddelek II.,
dne 21. januarja 1928.
Razglasi raznih uradov in eblastav.
Št. 2686.
Natečaj.
Uprava kraljevega fonda razpisuje natečaj za delo, v katerem naj se poda na podstavi dejstev stanje, celokupnega narodnega gospodarstva glede na vso našo državo, lokalno pa, kolikor je potrebno kot sestavni del celote. V tem delu se morajo oceniti vsi pogoji in vse činjenice, od katerih so zavisne smeri in vrste gospodarstva, stopnja njegove tehnike, kapital, donos itd.; končno je treba razložiti na podstavi vsega tega možnosti in izglede za bodočnost in pogoje za to.
Delo ne sme obsezati več nego dvajset tiskanih pol velike osmerke (garmond s presledki). Rokopisi naj se pošljejo s pisateljevim imenom ali z označbo do dne 1. oktobra 192 8., ker želi uprava nagrajeno delo objaviti do konca tega leta. Nagrada znaša 40.000 Din. Rokopise bodo ocenili naši strokovnjaki.
Iz pisarne uprave kraljevega fonda v Beogradu,
dne 18. januarja 1928.
Freds. 37/3c/28—2.	g_3
Razpis.
Upravno sodišče za Slovenijo s Prekmurjem v Celju razpisuje mesto služitelja-dnevni-č a r j a s prejemki, ki se določijo dogovorno v okviru člena 12. uredbe o pogodbenih uradnikih in dnevničarjih (Uradni list z dne 7. septembra 1927., št. 397/94).
Prošnje, opremljene z vsemi potrebnimi listinami in s kolkom za 5 Din (priloge s kolkom po 2 Din), naj se vlože pri podpisanem predsedništvu najkesneje do dne 2 9. februarja 192 8.
Predsedništvo upravnega sodišča v Celju,
dne 13. februarja 1928.
Predsednik: dr. Vrtačnik s. r.
Št. 1804/28.	378
Razglas.
Klavnica za Gorenjsko, r. z. z o. z. na Savi-Jesenicah, uživa po naredbi gospoda ministra za finance z dne 25. decembra 1923., br. 43.322 (Uradni list z dne 7. januarja 1924., št. 3/1), oprostitev od plačevanja taks, navedenih v tej naredbi, izza dne 20. februarja 1928. za čas, dokler veljajo sedanja pravila.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 14. februarja 1928.
Št. 267.	366 3—2
Razglas o drugi ustni licitaciji za dobavo gramoza na progah od km 57 do km 72 Trojanske državne ceste.
Ker prva javna ustna licitacija za dobavo gramoza na progah od km 57 do km 61 in od km 61 do km 72, ki se je vršila dne 14. februarja 1928., ni
uspela, razpisuje podpisana gradbena sekcija po nalogu gradbene direkcije z dne 4. januarja 1928., št. 72, drugo javno ustno licitacijo na s r e d o dne 14. marca 1928., in sicer ob desetih za progo od km 57 do km 61 in ob pol enajstih za progo od km 61 do km 72.
K licitaciji morajo prinesti ponudniki poleg potrdila davčnega urada o plačanih davkih pobotnico o položeni kavciji, ki mora znašati 10 % preraču-njene vsote. Kavcija v gotovini se mora položiti pri podružnici Hipotekarne banke v Ljubljani, kavcija, sestoječa iz državnih in državno garantiranih obveznic, iz založnic uprave fondov ali garancijskih pisem, pa pri davčnem uradu v Celju-.
Popolni razglas o licitaciji je bil objavljen v Uradnem listu 4 z dne 12. januarja 1928.
Gradbena sekcija v Celju,
dne 15. februarja 1928.
Št. 333/F.	401 3—1
Razglas o drugi ustni licitaciji za dobavo gramoza v območju gradbene sekcije v Kranju.
Ker prva javna ustna licitacija za dobavo gramoza ni uspela, razpisuje podpisana gradbena sekcija drugo javno ustno licitacijo na sredo dne 14. marca 1928. ob devetih po redu, predpisanem za prvo ustno licitacijo.
K licitaciji morajo prinesti ponudniki poleg potrdila davčnega urada o plačanih davkih pobotnico o položeni kavciji, ki mora znašati 10 % proračunjepe vsote. Kavcijo v gotovini je treba položiti pri podružnici Državne hipotekarne banke v Ljubljani, kavcijo iz državnih ali državno garantiranih obveznic ali garancijskih pisem pa pri davčnem uradu v Kranju.
Popolni razglas glej v Uradnem listu 5 z dne 14. januarja 1918.
Gradbena sekcija v Kranju,
dne 18. februarja 1928.
Št. 150.
351 3—3
100 Din, 1 denarnica s 7 groši in 2 ključema, 1 ročna torbica (v njej 1 robec in 2 Din), 1 par rokavic, 4 rokavice brez para, 2 šala, 1 denarnica s 5 Din 75 p,
1	lornjon, 3 žepni noži in 8 ključev. — V železniških vozovih so se našli ti-le predmeti: 1 moški dežnik, 1 ženski dežnik, 3 palice, 2 šala, 1 kuhalnik,
2	zavitka perila, 1 denarnica z manjšo vsoto denarja.
Policijska direkcija v Ljubljani,
dne 16. februarja 1928.
Št. 280/28.	311 .3—3
Razpis glede najema uradnih prostorov.
Podpisano rudarsko glavarstvo potrebuje z dnem 1. maja 1928. za svoje uradne prostore pet do sedem sob sredi mesta.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 5 Din, naj se vlože do dne
2 0. februarja 192 8. pri podpisanem glavarstvu v Ljubljani, Knafljeva ulica št. 9/1. V njih je treba natančno popisati prostore in navesti najemnino.
Rudarsko glavarstvo za Slovenijo v Ljubljani, dne 4. februarja 1928.
Ing. Strgar s. r.
Št. 1416/11 in 1417/H.	370 2—2
Razpis dobav.
Razpisuje se dobava:
a)	100 bal strešne lepenke št. 90;
b)	140 m8 jamskega lesa.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 2. marca 1928. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 15. februarja 1928.
:. -rsasssgs
Opomba: Z oddajo gorenjih mest se ne zvišuje stalež nameščencev pri podpisanem uradu.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani
(Miklošičeva cesta št. 20), dne 20. februarja 1928.
4 )2 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 15. februarja 1928.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna podloga.................... 419,790.581-13
Posojila......................... 1.590,487.908-45
Račun za odkup kronskih novčanic 1.072,664.873-70
Račun začasne zamene.............. 299,148.122-00
Dolg države....................... 2.966,355.034-—
Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novčanic . . 2.138,377.163— Saldo raznih računov............... 864,216.086-86
„ .	9.351,039.859-20
Pasiva.
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano ....	30,000.000-—
Rezervni fond........................ 10,931.045-57
Novčanice v obteku................. 0.401,774.125-—
Državni račun začasne zamene • •	299,148.122-06
Terjatve države po raznih računih 311,626.482-09
Razne obveznosti.................. 1.076,127.061-48
Terjatve države za zastavljene domene ............................... 2.138,377.163—
Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde.................. 83,055.870-—
9.351,039^59-20
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za en dinar, švicarski in francoski frank za en dinar, dinar v kovanem srebru za en dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike — 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto.
Razne objave.
405
Objava.
Razglas o prvi ustni licitaciji za dobavo gramoza za Varaždinsko državno cesto.
Po nalogu gradbene direkcije v Ljubljani št. 485 z dne 23. januarja 1928. razpisuje podpisana sekcija prvo ustno licitacijo za dobavo gramoza za progo Varaždinske državne ceste od Murskega Središča do Drave.
Licitacija se bo vršila v petek dne 16. marca 192 8. pri sreskem poglavarju v Čakovcu ob 10. uri.
Popolni razglas glej v Uradnem listu 14 z dne 13. februarja 1928.
Gradbena sekcija v Murski Soboti,
dne 10. februarja 1928.
Št. 46/4.
Razglas.
Seznamek izgubljenih predmetov, prijavljenih pri po-licijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. februarja 1928.:
1 črna usnjena lakasta ženska ročna torbica, v njej 1 robec, več ključev in približno 250 Din; ena rjava usnjena listnica, v njej 3 bankovci po 100 Din, 2 do 3 bankovci po 10 Din, 1 šoferska in 1 sokolska legitimacija; 4 ključi; 1 srebrna ženska ura s črnima kazalcema; 3 bankovci po 100 Din in 22 bankovcev po 10 Din v belem zavitku; 1 pasji ovratnik s pasjo znamko št. 114 iz leta 1928., Ljubljana; ena zlata zapestnica v obliki verižice; 1 bankovec za 100 Din; 1 črna usnjena listnica, v njej 1 bankovec za 100 Din, 10 do 12 bankovcev po 10 Din, 1 dolžna knjižica Krške posojilnice, 1 sokolska legitimacija in druge listine.
Seznamek najdenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. februarja 1928.:
1 čoln za dve osebi; 1 bankovec za 100 Din; 1 obrabljena denarnica, v njej manjša vsota denarja in 1 zapestni gumb; 2 bankovca po 10 Din; 1 bankovec za 100 Din in 4 bankovci po 10 Din, 1 črna usnjena leva rokavica; 1 zlat poročni prstan; 1 suk-njena denarnica, v njej 1 bankovec za 100 Din; 1 železno dvigalo. — V Unionski kavarni so se našli ti-le predmeti: 1 dežnik, 3 palice, 1 bankovce za
Opr. št. 1330/1—1928—1.	404
Razpis.
Po sklepu seje ravnateljstva z dne 15. februarja 1928. razpisuje podpisani urad na podstavi §§ 11. in 42. službenega pravilnika za nameščence osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu ta-le mesta:
1.	) po eno mesto kategorije A, položaja IV. in V., in dve mesti položaja VIL v strokah te kategorije;
2.	) po eno mesto kategorije B, položaja IV., V. in VI., v strokah te kategorijo;
3.	) po eno mesto kategorije C, položaja V., VII. in VIII., in po dve mesti položaja VI. in IX. v strokah te kategorije;
4.	) po eno mesto kategorije D, položaja IX., X. in XI., služiteljske stroke;
5.	) vsa ostala mesta kategorij A, B, C in D v položajih in strokah, kakor se izpraznijo z oddajo gorenjih mest.
Pripadajoče prejemke in pogoje za razpisana mesta določa zgoraj omenjeni službeni pravilnik. Poleg splošnih pogojev mora imeti prosilec:
a)	za mesto kategorije A popolno fakultetno izobrazbo-;
b)	za mesto kategorije B popolno srednješolsko izobrazbo;	,
c)	za mesto kategorije C štiri razrede srednje šole;
d)	za mesto kategorije D potrebno pismenost. Svojeročno spisane prošnje je treba opremiti s
krstnim listom, domovnico, poročnim listom, rojstnimi listi otrok, šolskimi izpričevali,1 izpričevali o dosedanjih službah, nvrastvenim izpričevalom, zdravniškimi izpričevali in potrdilom o ureditvi vojaške dolžnosti. Zdravje se mora dokazati z izpričevalom. izdanim po zdravniku državnega ali javnega urada, in še z enim izpričevalom, izdanim po državnem ali drugem javnem dispanzerju, odnosno zdravniku specialistu za tuberkulozo, s katerim se potrjuje, da je bil prosilec vsestranski pregledan in da ni bolan za tuberkulozo.
Prošnje naj se vlože pri podpisanem uradu do vštetega dne g_ marca 192 8.
ob dvanajstih. Kesneje došle in nezadostno opremljene prošnje se ne .bodo vpoštevale.
Izredni občni zbor delničarjev Slovenske banke, d. d. v Ljubljani, sklican z vabilom v Uradnem
listu 11 z dne 1. februarja 1928. na dan 23. februarja 1928., je preložen. Dan, ko se bo vršil iizredni občni zbor, se objavi pravočasno.
V Ljubi j a n i, dne 20. februarja 1928.
Upravni svet.
400	Objava.
Ker preodkazujejo sodišča in tudi druge korporacije in druga oblastva papilarne vloge in depozite Državni hipotekarni banki v taki meri, da utegne priti hranilnica v neprilike z gotovino, se določajo po členu 11. hranilničnih pravil za nakazila, odnosno za izplačila papilarnih vlog in drugih depozitov Državni hipotekarni banki ti-le odpovedni roki: za zneske	nad	100	Din	do 300	Din	14 dni,
za zneske	nad	300	Din	do 500	Din	1	mesec,
za zneske	nad	500	Din	do 1.000	Din	3	mesece,
za zneske	nad	1.000	Din	do 5.000	Din	6	mesecev,
za zneske	nad	5.000	Din	do 10.000	Din	1	leto,
za zneske	nad	10.000	Din	do 15.000	Din	2	leti,
za zneske	nad	15.000	Din	do 20.000	Din	3	leta,
za zneske nad 20.000 Din do konca leta 1932.
Ti odpovedni roki veljajo izza dne 1. januarja 1928., toda samo za navedena nakazila; izplačila strankam pa se bodo izvrševala kakor doslej.
Mestna hranilnica v Mariboru, dne 5. februarja 1928.
Gerent: dr. Rudolf Ravnik s. r.
362 3—3	Poziv upnikom.
Kmetijsko društvo za Kranj in o k o 1 i c o, r. z. z o. z. s sedežem v Kranju, je prešlo v likvidacijo.
Upniki se pozivljejo, naj mu prijavijo terjatve.
Likvidatorji.
Popravek.
V Uradnem listu 16 z dne 18. februarja 1928. mora biti na straneh 102., 103. in 104. številka 16 (ne: 17).
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.