Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt/Poštni urad 9020 Klagenfurt/Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 34959K50E VESTNIK Celovec • četrtek» 17. junij 1999 štev. 24 (3018) • letnik 54 • cena 10 šil. • 0,73 evra Proti ločevanju po etničnih Upi miih . J I LORD OtrTHE FLIES V r t' Premiera 24. 6. '99,20h Ponovitve 25. + 26. 6.'99,20h Farovž Šentjakob POLETNA SOMMER ARENA 119.6.99 ŠENTJANŽ I OD 18l00 Ivil SI JOHANN Prireditelj: SPD Šentjanž RAZSTAVA • FILMI • BRANJA AUSSTELLUNG • RLME • LESUNGEN KONCERT ral MIHGROUP AFTERHOUR: DJ GEORG Preteklo soboto je društvo Mauthausen aktiv Karnten/Koroška petič priredila svečanost v na in žrtve KZ Mauthausen, izpostava Ljubelj-sever. Obisk prireditve je bil izredno dober. Med častnimi gosti sta bila mdr. predsednika avstrijskega in slovenskega parlamenta, dr. Fischer in dr. Podobnik. in jezikovnih kriterijih DOBRLA VAS Jeseni bo odprt vrtec Nositelji privatnega dvojezič- ob potrebi ustanovila tako sku-nega otroškega vrtca v Dobrli pino. Doslej pa še nihče ni vasi, ki naj bi 13. spetembra odprl vrata, nemoteno delajo naprej, kljub temu, da se občina, ki je dolga leta preprečevala ustanovitev dvojezične skupine v javnem vrtcu, zdaj oglaša z napovedjo, da bo jeseni morda sama nudila večjezično skupino. Pristojni občinski referent Michael Krujnik je v pogovoru za SV dejal, da bo občina samo vložil ustrezne prošnje. Trenutno nudi občina Dobrla vas 100 mest v štirih vrtcih. Prijav pa je že 104. Krujnik meni, da je potreba po dodatni skupini dana in da je v prihodnje računati s še več prijavami. S slovensko zasebno pobudo pa da ni srečen. Izrekel se je proti temu, da bi v en vrtec hodili slovenski otroci, v drugega pa nemški. Za uvedbo dvojezične skupine za zdaj tako ne vidi možnosti. Po lastnih besedah pa že dalj časa poskuša graditi most v obliki omenjene večjezične skupine. Štefan Kramer za privatno iniciativo »Mavrica« pa meni, da brez njihovih prizadevanj sploh ne bi bilo te razprave. »Začeli so šele tedaj, ko so videli, da podiramo streho,« pravi Kramer. Sicer so ob posredovanju mediatorja pripravljeni za pogovore z občino. Ta pa še vedno ni odgovorila ne na pismo iniciative s 25. febraurja ne na drugo meseca maja. A. L. Prvi korak Pristojni odbor pri Deželnem svetu je v torek, 15. junija, obravnaval peticijo koroške brambovske organizacije, v kateri si le-ta prizadeva za ločevanje šol po jezikovnih kriterijih. Peticijo je vložila gospa Kreuzer (FPÖ). ^"\dbori Zveze slovenskih or-v^ganizacij so na svoji klavzuri obravnavali aktualne pobude po ločevanju po jezikovno-etničnih kriterijih v šolstvu. Odbori so zavrnili vsako obliko etničnega ločevanja. Avstrijska in evropska zaščitna zakonodaja za manjšine namreč izhaja iz takoimenovane »priznavalne svobode«. Pripadnost k neki narodni skupnosti se ne sme preverjati in je tudi ni treba dokazovati. Prijava k dvojezičnemu pouku ima torej lahko različne motive, vsekakor po avstrijski zakonodaji in po ustreznih odločitvah ustavnega sodišča nihče nima pravice, da bi preverjal prijavo k dvojezičnemu pouku po etničnih kriterijih ali pa jo moral dokazovati. Tudi kar se tiče ravnateljskih mest na veljavnostnem območju dvojezičnega šolstva, je tako, da je prav zaradi zakonsko definirane »priznavalne svobode« jasno, da je edini objektivno preverljiv kriterij ustrezna kvalifikacija, ki si jo učitelj pridobi na pedagoški akademiji, ne pa narodna pripadnost. Koordinacijski odbor Nadalje so odbori obnovili predlog ZSO glede koordinacijskega odbora koroških Slovencev. Aktualne tendence po ločevanju po etničnih kriterijih ponovno potrjujejo pravilnost ZSO-jevske manjšinske politike, ki se je vedno zavzemala za strpnost in odprtost. V danih pogojih je torej sodelovanje med ZSO in NSKS vsekakor potrebno. Tudi znotraj manjšine ne sme priti do ločevanja in ugotavljanja manjšine. Odbori ZSO so razpravljali še o nadalj- nih reformah znotraj ZSO in so zaradi tega ustanovili tri pododbore, ki bodo pripravili predloge za bolj efektivno nastopanje ZSO na znotraj in na zunaj. Klavzura odborov ZSO je bila izredno dobro obiskana in je potekala v konstruktivnem delovnem vzdušju. -an Preberite PREBLISK Evropa Volitve v evropski parlament so v znamenju nizke volilne udeležbe in premika na desno Stran 2 Manjšine 10 let »Heimat fremde Heimat«. Toda kako naprej z manjšinskimi oddajami. Prispevek Katje Weiss Stran 3 Premiera V Vogrčah se skrbno pripravljajo na veliki gledališki dogodek, premiero Desetega brata. Mirko Štukelj v pogovoru z režiserjem Končanom in organizatorjem Kerbitzem Stran 4 Jubilej Ob 80 letnici Slavice Kropivnik Stran 5 ■ Ob volitvah v evropski parlament smo. v Slovenskem vestniku objavili oglas stranke, ki je nastopila s koroško Slovenko na listi kandidatov. Pa se je nam pripetilo, da je bil oglas objavljen brez dopolnila, da je plačan. Da to je, se razume samo po sebi, saj je glasilo Zveze slovenskih organizacij nadstrankarsko, kot je to organizacija sama. Morda se kdo sprašuje, zakaj je bil v časopisu edinole ta oglas, saj so med bralci lista volilci vseh mogočih strank. Te stranke pač očitno niso imele zanimanja, da bi se predstavile s kakim kandidatom v Vestniku. Tako lahko nastane na primer vtis, da se je le eni izmed strank zdelo pomeb-no, da posebej nagovori bralce Slovenskega vestnika. V volilnih bojih imajo konkurenčne stranke praviloma interes, da dosežejo čim več potencialnih volilcev in to čim bolj natančno. Odvisno od vrste volitev so ta prizadevanja zdaj večja zdaj manjša. Volilni boj je vsekakor zadeva strank in njihove strategije. Mediji, kot je SV, so Plačan oglas jim pri posredovanju njiho\’e volilne propagande pod običajnimi pogoji na razpolago. Kdor želi s svojim izdelkom doseči svojo ciljno publiko, bo ustrezno postopal. Ali pa naj bo naloga manjšinskega časopisa, da gre stranke prosit za plačane oglase? A. L. 20 let KULTURNI DOM NA RADIŠAH 110 let POSOJILNICA-BANK Borovlje Slovesnost bo v nedeljo, 20. junija 1999, ob 14. uri v kulturnem domu na Radišah Sodelujejo: člani/skupine Slovenskega prosvetnega društva Radiše in pihalni orkester Breg pri Trstu Prisrčno vabljeni! ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV IN PRIJATELJEV PROTIFAŠISTIČNEGA ODPORA vabi na tradicionalno SRltANIE PRI PERŠMANU v nedeljo, 27. junija 1999, s pričetkom ob 14. uri. Zbrali se bomo na zgodovinskem kraju protifašističnega boja na Koroškem, da skupaj obudimo spomin na čase, ko smo se uprli nacističnemu nasilju. Na sporedu bodo polaganje vencev ob spomeniku protifašističnega boja ter nastopi kulturnih skupin, za zaključek pa bo družabno srečanje. Vabimo vas, da se s svojci, prijatelji in znanci udeležite našega tradicionalnega srečanja. VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT Premik na desno -skromna volilna udležba »Bruselj je daleč«, je že standardni stavek, kadar je govor o Evropski uniji. Politiki in strokovnjaki pri tem seveda ne mislijo toliko na geografsko lego, ko razlagajo, zakaj velik del občanov unije se ne zanima preveč za dogajanje in soodločanje v evropskem vrhu. Pogoste so tudi trditve, da veliko ljudi niti ne ve, kaj tam v Bruslju ali Strasburgu pravzaprav delajo. - Tudi to najbrž ni več nobena tajnost, da okoli 80 odstotkov vseh v avstrijskem parlamentu sprejetih zakonov nastaja že pod vplivom unijske politike. Ne samo v Avstriji so vlade in unija s široko zasnovano kampanjo pozivale ljudi, naj se vendar udeležijo volitev. Kampanja ni kaj dosti zalegla, a kakšen bi bil rezultat, če bi je sploh ne bilo? Vsekakor se je (spet) razvnela razprava o Evropi brez občanov. Kajti skoraj vsi komentarji po volitvah imajo en skupen imenovalec: Na teh volitvah je poraženec Evropa. Če se volina udeležba ponekod že bliža meji 20 odstotkov, se je treba res vprašati, kaj je napak. Jasno je, da bodo kakršne koli stranke zasedle sedeže v parlmentu tudi tedaj, ko se bo le še nekaj borih odstotkov ljudi udeležilo KOMENTAR Andrej Leben volitev. Prof. Pelikan je lakonično menil, da je taka udeležba normalna in da se je Av-strijcem pač treba na to šele navaditi. Vendar Evropa ni Amerika in tvegano bi bilo, če bi mlada Evropska Unija zanemarjala integracijo volicev v politične procese. Projekt Evropa sicer ni ogrožen. Prve analize med ne-volilci v Avstriji pa vendar kažejo, da so se volilci ravno iz političnih motivov odrekli glasovanja. Razlogov za domnevno nezanimanje za politiko v evropskem parlamentu ni treba iskati kje daleč. V državah na evropskem jugu, ki prejmejo največ subvencij, očitno vedo, zakaj jim volitve niso vseeno. Saj jim Evropa morda lahko nudi celo več stabilnosti kot lastna vlada. V razvitejših državah unije pa ne bo škodovalo, če bi nacionalne vlade posvetile več pozornosti občutkom politične nemoči in resignacije med volilci. Kajti sporno je, koga zastopniki volilcev tam dejansko zastopajo. 300 milijonov ljudi je bilo konec tedna pozvanih, da soodločajo o prihodnjem sestavu evropskega parlamenta. A več kot polovica volilnih upravičencev se volitev sploh ni udeležila. Izid volitev v Avstriji je bil po pričakovanjih napet, vendar brez večjih presenečenj. Raziskave javnega mnenja so bile tokrat točnejše, saj so nazadnje favorizirale SPÖ, ki je z 31,7% glasu tudi tesno zmagala. Zadovoljna je tudi Ljudska stranka, ki je s 30,6% sicer zdrsnila na drugo mesto, vendar je povečala relativno število glasov. FPÖ pa je bila z rezultatom razočarana. Zgubila je 4 odstotke in s tem en mandat ter pristala pri 23,5% glasu. Veliko je razočaranje tudi pri Liberalnem forumu (2,6%), ki je kot izrecno evropsko orientirana stranka izpadel iz parlamenta, čeprav je liberalna frakcija v celoti zabeležila prirastke. Kandidatura Krščansko socialne alianse (1,5%) očitno ni šla na račun ÖVP, vendar bi z glasovi za Karla Habsburga lahko dosegla celo relativno večino. Drugi zmagovalec na volitvah so Zeleni, ki so dosegli 9,2 odstotka glasu, na Dunaju in v Gradcu pa celo več kot 15%. Zabeležili so največji uspeh v zgodovini stranke in zaželeni drugi mandat. Manjše prirastke je zabeležila tudi KPÖ z 0,7%. Na Koroškem je SPÖ prehitela FPÖ in skoraj v vseh dvojezičnih občinah prepričljivo zmagala. Razmeroma dobro sta se odrezala tudi Ljudska stranka in Zeleni. Končni izsledki volitev bodo znani 29. junija, po preštevanju volilnih kart. Skromna udeležba V Avstriji je bilo 5,8 milijona ljudi pozvanih, da se udeleži volitev, toda le 49% jih je prišlo na volišča, na Koroškem pa celo le slabih 44%. V primerjavi z Anglijo, kjer je bila volilna udeležba z 23% najnižja, je Avstrija sicer še v boljšem položaju, vendar to ne more prikriti dejstva, da so volitve v evropski parlament postale še bolj drugovrstnega pomena, če- prav je evropski parlament nedavno pridobil nekoliko več političnih kompetenc. Pred tremi leti je bila udeležba za 18% višja. Kaže, da je treba protestne glasove tokrat iskati predvsem v vrstah nevolilcev. Volitve so tudi pokazale, da ima evropski jug, ki prejme tudi največ podpor s strani unije, več zanimanja za evropsko politiko, medtem ko na evropskem severu in v Srednji Evropi vidno upada. Uspeh konservativnih strank Iz evropskega vidika so volitve prinesle premik v desno, saj so socialdemokratske stranke predvsem v Nemčiji in Angliji krepko zgubile. Prirastke so zabeležili mdr. tudi zeleni, liberalci in frakcija levih strank in Radikalna evropska aliansa. Ali so rezultati posledica notranjepolitičnih zadev ali vojne v Jugoslaviji, ki je posredno vplivala na volilni boj in izid volitev tudi v Avstriji, je zaenkrat še vprašanje. A. L. LJUBELJ KOROŠKA/SARAJEVO Odprt multietnični dom za otroke Poražena Evropa Spominska svečanost ob meji Rflinulo soboto je društvo IVlMauthausen aktiv Kärnten/ Koroška že petič priredilo svečanost v spomin na trpljenje in žrtve KZ Mauthausen, izpostava Ljubelj-sever. Obisk letošnje prireditve je bil izredno dober, v vrsti častnih gostov sta izstopala predsednika avstrijskega in slovenskega parlamenta dr. Fischer in dr. Podobnik, vrsta bivših deportirancev iz Francije, Italije, Slovenije in Avstrije, predstavniki borčevskih organizacij oz. organizacij deportirancev in izseljencev iz omenjenih držav. Na letošnji prireditvi je sodeloval tudi 5.a razred Bachmanno-ve gimnazije iz Celovca, katerega zastopnik je prebral sporočilo mladine, v katerem se zavzema za upoštevanje zgodovinskih izkušenj pri gradnji »boljšega sveta«. Predsednik društva univ. prof. dr. Gstettner je v svojem nagovoru med drugim poudaril, da je molk o dogajanjih na Ljubelju trajal petdeset let. »To je naš problem, ki ga nikomur ne moremo delegirati ...<< Ker seje povojna družba branila vsaj s spominom vrniti žrtvam koncentracijskih taborišč čast in spoštovanje, smo postali sokrivi ob »smrti zaradi pozabe«. Predsednik avstrijskega parlamenta dr. Heinz Fischerje v svojem nagovoru poudaril, da zgodovina nacionalsocializma od nas zahteva, da si prizadeva- mo za sožitje in resnično demokratično družbo in se zaradi tega vsakodnevno zoperstavljamo rasizmu, ksenofobiji, fiih-rerskem kultu in vsaki obliki nacionalizma in populizma. Svečanost so še pozdravili predsednik slovenskega parlamenta dr. Podobnik, predstavnik francoskih deportirancev Ma-thieu in predstavnik avstrijskega združenja Mauthausen dv. sv. Hans Marsalek. Spominske svečanosti se je udeležila častna delegacija avstrijske vojske, vojaški ataše francoske ambasade na Dunaju, slovenski ambasador na Dunaju, slovenski generalni konzul v Celovcu, nemški konzul v Celovcu in ne nazadnje župan boroveljske občine. Po prireditvi so se udeleženci udeležili tudi spominske proslave na slovenski strani Ljubelja, kjer je imel slavnostni govor mariborski titulami škof Vekoslav Grmič. S pomočjo koroške Caritas in drugih dobrodelnih organizacij so preteklo soboto uradno odprli dom za oskrbo in vzgojo otrok »Egipat« (Egipt) v Sarajevu. Leta 1995 so kongregaciji »Služabnic otroka Jezusa« vrnili najstarejšo bosansko sirotišnico. Ustanovljena je bila leta 1899 in bila po letu 1948 nacionalizirana. Stavba je bila po obeh svetovnih vojnah in vojni v Bosni že tako močno poškodovana, da ni bilo misliti na takojšnje obratovanje. LJUBJANA Podpora za projekte Ljubljanska izpostava Avstrijskega inštituta za vzhovno in jugovzhodno Evropo finančno podpira znanstvene projekte med Slovenijo in Avstrijo ter celoletno razpolaga s sredstvi v podporo priprav na bilateralne projekte v okviru evropskih programov kot Sokrates, Interreg ipd. Sklad, ki ga financira avstrijsko ministrstvo za znanost in PORABJE Gotthard Expo 99 Od 23. do 27. junija bo v madžarskem Monoštru na pobudo slovenske narodne skupnosti v Porabju prvič splošni sejem Gotthard Expo 99, ki ga organizira Porabje Ktf skupaj z regio- Medtem so obnovitvena dela zaključena. Od letos spomladi spet sprejemajo otroke in mladince do 18. leta. 40 otrok že obiskuje tudi vrtec, za sestre pa so zgradili nove stanovanjske prostore. Pomen in posebnost sirotišnice »Egipat« je predvsem v tem, da vzgaja otroke po mul-tietničnih in večverskih načelih. Voditeljice in Caritas upajo, da s svojim delom lahko soustvarjajo osnove za trajni mir in zadovoljiv socialni in gospodarski razvoj v Bosni in Hercegovini, red promet kot odškodnino za izdatke Slovenije v okviru delovanja avstrijskega inštituta, obsega 525.000 šil. oz. 7.350.000 tolarjev. Del sredstev je rezerviran za Filozofsko fakulteto Univerze Ljubljana. O dodelitvi podpor projektom bo odločal štiričlanski avstrijsko-slovenski odbor jeseni letos. Prošnje morajo biti v nemškem ali slovenskem jeziku. Rok za oddajo projektov je L julij 1999. Obrazce lahko dobite v internetu na domači strani inštituta: http://rcul.uni-lj.si/~ffars-lo/ nalno zbornico in gospodarsko zbornico iz Murske Sobote. Sejem naj bi poživil gospodarstvo in omogočal predvsem manjšim podjetjem nove poslovne kontakte. Na sejmu bodo razstavljala tudi podjetja iz Slovenije, iz vrst Slovencev v Italiji in koroških Slovencev. Govornik dr. Heinz Fischer 1 I ponedeljek, 7. junija, je V uredništvo oddaje »Heimat, fremde Heimat« v velikem krogu in slavnostnem ambientu na Dunaju pod geslom »Facts & Vision To Diversity« praznovalo svoj 10-letni obstoj. Preden so govorniki slavili in hvalili manjšinsko redakcijo, so na odru spregovorili znanstveniki in strokovnjaki iz Nemčije, Anglije, Nizozemske in Švedske na temo »Raznolikost v evropski televiziji«. Oddaja in redakcija Ob začetku je oddaja »Heimat, fremde Heimat« trajala le 20 minut in je v prvi vrsti bila servisna oddaja za tujce iz bivše Jugoslavije in Turčije. V njihovem jeziku je ORF ponujal orientacijsko pomoč pri občevanju z uradi in v pravnih vprašanjih ter avstrijskem šolskem sistemu. S časom so se zunanjost, vsebina in obseg oddaje spreminjali. Prav tako kot pri »Dober dan, Koroška« je bil oddajni čas podaljšan na 30 minut. Oddajo je slišati tudi v radiju in videti na oddajniku 3sat. Leta 1990 so se avstrijske avtohtone manjšine pridružile oddaji »Heimat, fremde Heimat«. Združitvi v eno oddajo so sprva predvsem avstrijske narodne skupnosti nasprotovale. Najnovejša inovacija pa so obširnejše reportaže, ki obravnavajo posebnosti v življenju raznih migrantov. Temeljni cilji in perspektive oddaje so skupnost, kulturna raznolikost in integracija v Avstriji. Sodelavci manjšinske redakcije so aktivni tudi v različnih drugih akcijah in projektih, tako da se sami imenujejo kar »eksperti za tujost«. V krogu voščilcev so se med drugim zbrali sedanji gerneral-ni intendant Gerhard Weis, bivši intendant Thaddäus Podgorski in prof. dr. Walter Schup-pich, predsednik Lige za človekove pravice. Dejstva in vizije različnosti Gospa Beate Winkler, vodja evropske ustanove za opazovanje rasizma in sovražnosti do 10-LETNI JUBILEJ »Heimat, fremde Heimat« Pred desetimi leti je na iniciativo tedanjega generalnega intendanta Thaddhäusa Podgorskega avstrijski javno-pravni oddajnik (ORF) poslal prve oddaje za avstrijske manjšine v eter. »Dober dan, Koroška«, »Dober dan, Hrvati«, »Adja isten magyarok« in »Heimat, fremde Heimat« so v zadnjih tednih obhajali svoje okrogle rojstne dneve. tujcev na Dunaju, je pri svojem raziskovalnem delu opazila, da sovražnost do tujcev in rasizem naraščata, medtem ko družbeno zanimanje za tujce in manjšine pojema. Zato so potrebna »omrežja vednosti« (Netzwerke des Wissens) ter nove smernice na raznoraznih področjih interkul- mora vsak oddajnik, ki pomisli na gospodarski položaj na trgu, upoštevati potrebe in želje manjšin, saj prav tako plačujejo davke in naročnine in so tudi publika medijev. Pravi multikulturni program se da po njegovem uresničiti le, če oddajniki ukrepajo na štirih ključnih strategije, mimo katerih dandanes ne more nobena institucija, ki dela po ekonomskih vidikih. Daljnovidne medijske inštitucije že dolgo analizirajo in urejajo program oziroma vsebino in format medijskih izdelkov na podlagi raziskav. Diskusijski prispevek Martena Anderssona iz Švedske je bil, da je treba poskusiti to in ono, in najhuje je, če »se ne spreminjaš s časom«. V tem vidi tudi problem oddaje »Heimat, fremde Heimat«. Ostala je v niši in to da lahko postane njen geto, v katerem se najdejo le somišljeniki. Nizozemec Frans Jannekens pa je dejal, da naj bo cilj manjšin ta, da pridejo v medijski program širše publike. Omenil je analize trga in tudi raziskave komunikacijskih ved kažejo, da ljudje danes - predvsem na televiziji - najraje konzumirajo zabavne oddaje. Saj je »info-tainment« (zmes informacije in zabave) otrok našega časa. In prav na tem področju da je treba vključiti tudi manjšine. Menil je, da so kakovostne in izobraževalne oddaje tudi potrebne, vendar komu koristijo, če si jih nihče ne ogleda? Katja Weiss Silvana Meixner in Lakis Jordanopoulos, dolgoletna prezentatorja oddaje »Heimat, fremde Heimat« Foto: ORF/H. Leitner turnega sožitja in sporazumevanja. »It is not difficult to live it, why should it be too difficult to show it? (ni težko to živeti, zakaj naj bi bilo pretežko to tudi pokazati)«, seje vprašal Patrick Young, namestnik vodje za multikulturni programm pri Channel 4 v Angliji. Vsi živimo multikulturnost, nosimo kavbojke, jemo suši, gledamo oddaje iz vsega sveta, zakaj naj bi potem ne bilo možno, da to, kar živimo, tudi pokažemo na televiziji. Young je menil, da področjih. Oddajniki naj v raznih programih na različne načine zasidrajo manjšine že pri načrtovanju programa. Produkcija novic je zelo senzibilna tema, kajti kar vemo o dogodkih v svetu, izvemo iz medijev, glede manjšin pa je tu velika nevarnost, da se posredujejo in zasidrajo stereotipi ter predsodki. Kvalifikacija manjšincev v raznih medialnih poklicih je osnova, da se približajo mediji družbeni realnosti (personalna politika). Analiza trga oziroma analiza želja publike - to so ~I e deset let gledamo sloven-Lmsko, hrvaško, ... oddajo. Zdaj praznujejo, čestitajo, pojejo hvalospeve, ob robu pa še bereš, kateremu politiku se je treba za to zahvaliti. Pogrešam vsebinsko razpravo o oddajah ORF za narodnostne skupnosti! Ko v 80ih letih politično niso več mogli zanikati zahteve po manjšinskih oddajah, so brez znanstvenega raziskovalnega gradiva uresničili programe za peščico manjšin v Avstriji. Zastopniki manjšin so zgodaj opozorili na pomen oddaj v manjšinskem jeziku, vendar so bile zahteve zgolj politične in manj vsebinske. Komu naj koristijo? Pogrešam koncepte, ki se ozirajo na realne potrebe jezikovnih manjšin. Medijska oskrba manjšin, posebno jezikovnih, je nujno potrebna in zelo pomembna za jezikovno kompetenco skupine. Oddaje, ki jih gledamo zadnjih deset let, so zaostale v getu. Tudi, če bi bile v nemščini, si jih človek večinskega naroda ne bo ogledal, kvečjemu morda, če ima KOMENTAR Katja Weiss to za eksotičen skok v drug svet. Oddaje poročajo o svetu, ki skorajda ne obstaja več. Tradicija, vzvišen pedagoški pomen, folklora, klerikalna kulturna ideologija ... Kaj naj recimo mladina dandanes lahko s tem počne? Oddaje zanjo nimajo praktičnega pomena. Medijska oskrba, ki po- 10 LET IN KAJ? kriva celovitejša območja, bi dvignila pomen jezika. Vzbudila bi smisel, zakaj se učiti in negovati jezik manjšine. Če bi bili koncepti usmerjeni na jezikovno kompetenco in na koristi, ki jih posameznik v vsakdanjiku doživlja, bi bilo manjšini bolj pomagano. Seveda bi bil tak program nekoliko manj ideološki in istovet-niški, ampak nam v korist. (Morebitne pripombe in podobno prosim na naslov: a9205581@unet.univie.ac.at) Ati je neverjetna tendencioznost Vestnika res potrebna? Ker me je že spet nekdo napadel glede načina poročanja SV o vojni v Jugoslaviji in imajo kritiki dejansko tudi prav, sem se končno odločil, da napišem to pismo. Vsem kritikom sem priporočal isto. Zdi se mi namreč dejansko boljša in konstruktiv-nejša varianta kot tista, s čim so nekateri grozili, da namreč stornirajo naročilo SV. Na začetku hočem povedati, da je SV glasilo ZSO in da je le ta znana po tem, da goji posebno povezanost s tradicijo NOB in partizanstva. Da se ob takšnem ozadju redakciji tega našega časopisa ne zdi potrebno, da ob poročanju o vojni v Jugoslavi- ji pokaže situacijo uravnovešeno iz zornega kota obeh udeležencev, se mi zdi kratkomalo neokusno. Pa če sama tega ne zmore, bi lahko vsaj poiskala kakšnega pisca kot gosta. Da to ni mogoče v treh mesecih poročanja, pa nihče ne bo verjel. Istovetiti Miloševičevo morijo z uporom borcev UCK ali govoriti o tem, da gre Albancem bolje kot Srbom, ker se lahko umaknejo v sosednje države, ni le skregano s stvarnostjo, temveč je tudi višek ignorantskega cinizma. Odgovorni v SV delajo glede vojne v Jugoslaviji ravno tako, kot to dela še zmeraj del udeležencev druge svetovne vojne glede partizanov: Obračajo storilca v žrtev! Joža Rov-šek obtožuje NATO in UCK na podoben način, kot to dela glede partizanov velik del tistih, ki jih je Hitler poslal v Jugoslavijo s kljukastim križem na čelu: Obtožujejo partizane in ne Hitlerja, da so izgubili del mladosti ali imeli tudi sicer kruto usodo. Tako kot je res, da se je pod partizansko zastavo zgodilo marsikaj krivičnega, je tudi res, da UCK ni ostala v vseh ozirih nedolžna. To pa še zmeraj ne spremeni dejstva, da je iztočnica za vojno jasna in da se ve, kdo jo je zakrivil. Čeprav nisem prepričan o pravilnosti stališča, pa imam vendarle določeno razumevanje, če nekdo od- klanja napad NATA kot odgovor na Miloševičevo politiko na Kosovu. Ali je to pravilno ali napačno, verjetno tudi ni tako enostavno oceniti in je dejansko več resnic. Iz dejstva, da se nič ne naredi za Kurde, pa vsekakor ni mogoče sklepati, da se ne sme posegati ob drugih krivicah. Tudi argument, da si ZDA zagotavljajo vpliv v stilu svetovnega policaja, sam po- sebej še ni razlog, da sem za Miloševiča. Pomanjkanje svetovnega ravnotežja po zlomu sovjetskega imperija pa ni moč nadomestiti na hrbtu albanskega naroda. Res pa je tudi, da se poskuša najti politične rešitve tako dolgo, kot je mogoče. Vsekakor pa je nevzdržno, da se Vestnik glede vojne v Jugoslaviji obnaša kot propagandni list in ne kot časnik s obzorjem; poroča kot uradna Miloševičevo politika in s tem niti ne tako, kot to vidi srbska opozicija ali navadni ljudje v Beogradu. Ni potrebno, da zavzameš stališče NA TA ali Albancev, ampak vsaj nekoliko refleksije in diferenciacije pa si človek lahko pričakuje. Lep pozdrav Filip Ogris-Martič P. S.: Kar se tiče komentarja v predzadnjem preblisku glede EU, pa samo toliko: Z izraženim mnenjem se nahaja Vestnik v vrstah Janše in Jelinčiča. Ne samo jaz se od tega globoko distanciram. Mir? Jugoslovanska vladaje podpisala sporazum o Kosovu, Nato je prenehal bombardirati državo, Združeni narodi so se vključili v reševanje konflikta, jugoslovanske vojaške enote zapuščajo Kosovo, Natove in ruske čete vkorakajo. Ena vojna - napad Nata na Jugoslavijo - je končana: morda samo prekinjena. In druga vojna, ti- sta znotraj Jugoslavije? Bati se je, da se je še niso odkrižali. V naslednji številki se bomo ukvarjali z bilanco smrti in razrušenja, v kolikor jo je pač sploh mogoče sestaviti. Tokrat objavljamo pismo bralca, ki se tiče našega poročanja o vojni v Jugoslaviji. Vabimo še druge, ki so se v zadnjih tednih nanj tako ali tako odzivali, da nam svoje mnenje posredujejo tudi v pisni obliki. Uredništvo Priprave na premiero so v polnem teku. Zakaj ste se odločili za Desetega brata? Kerbitz: Mislim, da imajo Vo-grče kar dolgo tradicijo na področju igralske in odrske dejavnosti. Odločili smo se, da uprizorimo igro na prostem, kar je za nas nekaj čisto novega. To je bila tudi želja v društvu. Prosili smo režiserja Francija Končana za pomoč. V društvu se nam je zdela igra Deseti brat primerna za naš kraj. Z gospodom Končanom sva si ogledala tudi prizorišče in se končno odločila za to igro. Končan: Deseti brat je v slovenski literaturi prvi roman in se mi zdi zanimivo, da se s tem bavi teater na prostem tukaj v Vogrčah. To je prozna predloga in nima veliko gledališčnosti v sebi. Zanimivo pa je to, da lahko zaposli veliko igralcev in bistveno za ta trenutek je, da se Vogrjani združijo okrog tega projekta, ki mu rečemo »Deseti brat«. Kako so sprejeli igralci in aktivisti ta predlog, oziroma ali so si sami zaželeli Desetega brata? Kerbitz: Kot sem že povedal, je bilo zanimanje za Desetega brata zelo veliko. Sam sem videl že nekaj predstav na prostem, ki so me zelo fascinirale. Odločil sem se, da prevzamem odgovornost za organizacijo. To sem tudi predlagal na društveni seji. Skoraj cela vas je vključena v ta projekt in vsi radi pomagajo. Končan: V taki skupini je tako, da je nekaj takih, ki opravljajo PRED PREMIERO »DESETEGA BRATA« V VOGRČAH Igranje združuje in krepi... Gledališki projekt »Deseti brat« pred župniščem v Vogrčah je tik pred zaključkom. V projekt je bila vključena skoraj vsa slovenska srenja. Ob tem velikem dogodku smo se pogovarjali z režiserjem Francijem Končanom in oganizatorjem predstave Lojzom Kerbitzem. Režiser Franci Končan in organizator projekta Lojz Kerbitz svoje delo več kot stoodstotno, drugi pa skušajo nekako pripomoči k temu. Pri skupini petdesetih ljudi pač ni tako, da so vsi enakomerno navdušeni. Res pa je, da ni oportunizma, kar bi se lahko tudi zgodilo pri taki skupini, in bi bil lahko zaviralen moment. Tega ni in to me hrabri pri mojem delu. Josip Jurčič je napisal roman v sredini 19. stoletja. Tematika je življenje in družba na vasi. Ali ste tekst spremenili, posodobili? Končan: Ne. Jurčič sam govori skozi ta svoj tekst. Teh vprašanj je bilo že veliko. Kaj hočemo pri Desetemu bratu posodobiti? Mislim, da bi potem dobili spako, ki ne bi bila ne zgodovinski dokument ne današnji dokument. Jurčič je bil dober poznavalec predvsem kmečkega življenja, ker je tudi sam živel na Muljavi in je te prigode tudi dobro opisal. Prigode s Krjavljem, gostilna pri Obrščaku itd. To je za moj občutek enkratno. Zakril sem ta sleme-niški del in dal več poudarka kmečkosti. Ta dramatizacija je sežetek dveh dramatizatorjev: Davorina Petančiča (1938) in Andreja Inkreta (1993). Jezikovno smo se opirali na novo izdajo romana, ki je izšel lani v Ljubljani. Predstava tu v Vogrčah bo izvirna, odločili smo se za nekaj sekvenc, ki bodo za ljudi tudi zanimive. Vpletel sem tri mlade vile sojenice, ki napovedujejo v igri prelomnice v usodah ljudi. To je naš dodatek in sojenice so le nek element slovanske mitologije, kar bo po mojem predstavo tudi poživilo. Zadnja uprizoritev na prostem je bila pred desetimi leti. Organizacijskega dela za tak projekt je veliko. Kdaj ste začeli s pripravami? Kerbitz: Pričeli smo lani pravzaprav v Fiesi s razgovorom s Francijem Končanom. Po novem letu smo se lotili dela. Režiser nam je povedal bistvene stvari in tudi to, kar sam pričakuje. Domače podjetje nam je dalo prostore za izdelavo kulis, delavce, stroje, les itd. Delamo pač v prostem času. Končan: Mislim, daje to organizacijski podvig za Vogrjane. Vidim se kot pomočnik pri organizaciji dela. Njihovo delo je ogromno. Moje delo ni klasična avtorska režija, gre pravzaprav za urejevanje prometa, medse- bojnih odnosov. Njim lahko samo čestitam. Pri Desetem bratu ne sodelujejo poklicni igralci. Namenoma ne? In kakšna je jezikovna in igralska raven domačih gledališčnikov? Končan: Moja teza je, odkar delam na Koroškem in to že 21 let, da na vaseh, kjer delam, nikdar ne vključujem profesionalnih igralcev. Res je, da gre to na račun kvalitete, jezikovne podobe. V tej predstavi se lomita dve jezikovni podobi. Igralci iz časa Vinka Zaletela imajo svoj stil igre, mlajši pa, ki so že obiskovali gledališko delavnico v Fiesi, imajo spet svoj stil igre. To dvoje skušam sedaj združiti. Prav je, da s svojimi močmi naredijo to, kar je mogoče. Kakšno je vzdušje nekaj dni pred premiero? Kerbitz: Vzdušje je kar dobro. Seveda so tudi trenutki resignacije. Se pa spet poberemo. Pomembno ob tem projektu je tudi, da imamo spet eno vaško skupnost. Igranje povezuje in igralci se veselijo srečavanj ob vajah. Ali nameravate za naslednje leto kaj podobnega? Končan: Najina tiha želja z Lojzom je, da to ni enkratna akcija, in da bi ta prostor pred župniščem lahko zaživel kot center letnega gledališča na področju Podjune. Kerbitz: Priključim se Franciju in upam, da bi tu nastal tak poletni teater. Pripravil Mirko Štukelj PLIBERK Brošura o ljudeh in okolici Mladinci iz Pliberka in njihovi vrstniki iz Ljubljane so lani poleti teden dni raziskovali v Pliberku in okolici s težiščem na vsakdanji kulturi. To je bila raziskovalna delavnica, ki jo vsako leto organizira Slovenska prosvetna zveza skupaj z Zvezo prijateljev mladine Slovenije v eni izmed dvojezičnih vasi na južnem Koroškem. Doslej so bile raziskave v Šentjanžu in Bilčovsu, na Radišah, v Škoci-janu, na Ziljski Bistrici in dvakrat v Pliberku. Rezultati raziskovalnih delavnic so zajeti v posebni brošuri. Pretekli petek, 11. junija, so prireditelji prezentirali (že) drugo brošuro z nazivom »Na poti v vas« v foajeju novega kulturnega doma v Pliberku. Milan Piko in Jožko Hudi s strani pliberških krajevnih društev ter Janko Malle in Romana Savnik s strani SPZ in Zveze prijateljev mladine Slovenije so z zadovoljstvom poudarili, da mladina rada deluje v raziskovalnih delavnicah in da jim pri tem starši in kulturniki iz domačega kraja radi pomagajo bodisi kot informanti bodisi kot gostitelji. Mladina iz Pliberka in Ljubljane se je pri prvi raziskovalni delavnici izredno dobro ujela, poleg veselega druženja so nastala tudi prijateljstva, ki so konec koncev bil eden izmed odločilnih razlogov, da so prireditelji lani že drugič v Pliberku izvedli raziskovalno delavnico. Teme raziskav so zaobjele razna vprašanja pliberškega življenja kot npr. življenje mladih, šege in navade ob rojstvu, ob poroki in ob smrti ter bivalno kulturo v Pliberku. Brošura je dokument o podobi kraja in odpira mladim nova spoznanja, predvsem odkrivanje novega znanja in spoznavanja novih ljudi. Vodja raziskovalne delavnice Irena Destovnik v uvodu v brošuro pravi, da mladinci »s pomočjo mentoric niso posegli le v preteklost, naučili so se, da je možno s kritičnim očesom pogledati tudi lastno vsakdanjost«. Predstavitev brošure »Na poti v vas« je po prijetnem koncertu »Pesem ne pozna meja«, ki je bil teden dni prej, nadaljevanje kulturnega dela, ki potemtakem v novem in še nedokončanem kulturnem domu že razvija svojo lastno dejavnost. To je seveda želja, ki leži kulturi pri srcu. Brošuro »Na poti v vas« (Pliberk in okolica) je možno prejeti pri SPD »Edinost« v Pliberku. J. M. GRADEC/KSŠŠ Predavanje o Romih Znano je, da so Romi narod, ki je raztresen po celi Evropi. Okoli 20.000 jih živi v Avstriji. Za boljše rarazumevanje problematike naroda, ki živi v pribl. 20 državah Srednje in Vzhodne Evrope, so se srečali aprila leta 1997 društva in posamezne osebe. Vsa ta društva, ki se bavijo z narodom Romov, so se srečala na avstrijsko-slo-venskem strokovnem posvetovanju. Srečanje so organizirali štiri organizacije iz Slovenije in Avstrije: Izpostava Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo v Ljubljani, Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani, Kulturno društvo avstrijskih Romov in Zveza romskih društev Slovenije. Pri srečanju so se pogovarjali o različnih problemih (pravni položaj Romov, problemi izobraževanja). Letos je Inštitut za narodnostna vprašanja izdal zbornik z naslovom: »Poti za izboljšanje položaja Romov v Srednji in Vzhodni Evropi - izziv za manjšinsko pravo«. Za cikel predavanj, ki ga je Klub graških študentk in študentov priredil v teku prejšnjega meseca, smo povabili v torek, 8. junija, oba urednika zbornika, dr. Miroslava Polzerja (Avstrijski inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo v Ljubljani) in mag. Vero Klopčič (Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani). Mag. Klopčič je najprej predstavila nastanek zbornika, nato pa je razložila situacijo Romov v Sloveniji. Po uradnih podatkih živi v Sloveniji okoli 7.000 Romov, po neuradnih pa okoli 10.000. Večina Romov, ki živijo v Prekmurju in na Dolenjskem ter Sinti na Gorenjskem, so avtohtoni. Največja problema, ki jih imajo sloven- ski Romi, sta zaposlovanje in bivalne razmere. Dr. Miro Pol-zer je predstavil avstrijske avtorje v tem zborniku, nato je orisal situacijo Romov v Avstriji. Po letu 1989 je bilo v Avstriji ustanovljenih več romskih kulturnih društev, leta 1993 pa so bili avstrijski Romi priznani kot 6. avtohtona narodna skupnost. Tudi ta prireditev v ciklu predavanj o manjšinah je bila za publiko zanimiva, kajti predstavljeni zbornik je glede na vsebino aktualen. Letos naj bi izšel tudi nemški prevod. Marko Callob Šopek pesmi v Šmihelu Z revijo domačih in tudi nekaj nemških in tujih pesmi so preteklo nedeljo gostje navdušili Šmihelčane: Pevska instrumentalna skupina Žvabek, Vidrinska dekleta (slika), Oktet Suha in učenci ter učenke glasbene šole Šmihel M. Š. SVEČE Razgibana gledališka improvizacija Pveška mladinska gledališka ^skupina je novejšega datuma, deluje od leta 1997 naprej in je svoje prve izkušnje dobila na gledališkem taboru leta 1997 v Centrisu v Šentjanžu, kjer je skupaj z mladinci iz Slovenije in Italije preživela nekaj gledaliških dni. Tokrat so se preteklo soboto in nedeljo predstavili z neobičajno - vsaj za razmere na dvojezičnem ozemlju - uprizoritvijo z nazivom »Ni predstave«. In kakor piše v gledališkem listu, so besedilo pripravili »Brezstrašni« iz Sveč. Kakor smo zvedeli, so to bili otroci sami, ki jim je režiserka Magda Kropivnik pomagala, vsekakor pa je dopuščala, da se je na sveškem odru v gostilni »pri Adamu« lahko realizirala otroška fantazija o gledališču. Kropivnikova pravi: »Ker vse nastopajoče rade pojejo, smo vpletle v igro tudi petje in ples. Izmislile smo si temo, ob kateri smo začele improvizirati. Jaz sem zapisala tekst, ki so si ga izmislile v glavnem deklice same, ga prevedla v slovenščino - in tako smo začele z delom.« Songi in kabaret Predstava sama pravzaprav v ožjem pomenu besede niti ni bila gledališka predstava, pač pa so bili v njej zaznavni elementi kabareta, ki so ga v glavnem nosili songi. Nekaj uprizorjenega besedila je služilo uvodu in povezavi songov. Uprizoritev je bila režijsko in scensko narejena z dokaj preprostimi sredstvi, težišče pred- stave same pa so tvorile glasba (Edi Oraže), odrski gib in pesmi. Samozavestno in sproščeno so mladinci podajali svoje vloge, pri čemer so se izkazali predvsem v dobro obvladajo-čem odrskem gibu in lepo izvajanim petjem songov v slovenščini, nemščini in angleščini (Kovič, Brecht idr.). Predstava prepriča, videti je, da so otroci pri nastajanju ideje aktivno sodelovali, prav tako pa je videti, da se istovetijo s tem, kar so postavili na oder. Razgibana, vesela in zabavna predstava. Verjetno je to lahko to, kar otroci, prevsem pa mladinci, tudi hočejo v gledališču. Sodelovalo je 12 deklet z relativno veliko starostno razliko, saj je med najmlajšo in najstarejšo igralko prav gotovo 10 let razlike. Toda vse so bile med seboj dobro uigrane. Glede na to, da je jezikovno znanje različno in da večina deklet ne zna slovensko, predstava dobiva še dodatno vrednost: dokazuje, da je v gledališču možno praktično izvajati dvo- in večjezičnost in da je mogoče brez vsakršne prisile stimulirati otroke, da se ob konkretni kulturni dejavnosti družijo in veselijo. Geslo »Kultura povezuje« je v tem primeru geslo, ki so ga udejanili mladinci iz Sveč. J. M. Slavica Kropiunig 80 let Na Brnci je postala sinonim za kulturno delo, letos maja pa je obhajala svoj 80. rojstni jubilej: Slavica Kropiunig. Že pred leti se je preselila v Beljak, kjer še danes živi v ličnem stanovanju, obdana s slikami svojih otrok. V javnem kulturnem življenju sicer ni več aktivna, vendar se še vedno zanima za dogajanja in neguje stare vezi s prijatelji. Slavica Oman se je rodila 14. maja 1919 v Beli Peči / Fushine lagi. Pozneje se je z družino preselila v Kranjsko Goro in se takoj vključila v kulturno dejavnost. Vzljubila je gledališče, se učila balet in pela v zboru. V Kranjski Gori je tudi spoznala svojega moža, Ferdinanda Kropiuniga, ki je bil doma pod Ljubeljom. Med vojno se je moral mož vojskovati na italijanski fronti, Slavica pa je ostala pri očetu v Kranjski Gori, kjer se je leta 1943 rodil njen sin Robert, prvi izmed šestih otrok. Po koncu vojne se je družina preselila na Brnco. Ferdinand je bil organist in je prevzel zbor in cerkveno petje, Slavica pa se je posvetila gledališču. Organizirala je igre in poučevala balet. Nekaj časa so Bmčani imeli celo lastni orkester in z njim uprizarjali spevoigre Miklavž prihaja in Študentje smo. Povojna kulturna dejavnost na Brnci je prav zaživela. Ljudje so prihajali h Kropiuni-govim, kjer so pogosto vadili za nastope. Srečavali so se tudi v gostilni »Pri Prangerju« ali v Mrakovi domačiji. V teh letih so igrali Miklovo Zalo, Zlatarjevo zlato. Zlatoroga in še kaj. Za te dejavnosti sta leta 1959 Slavica in Ferdinand prejela Drabosnjakovo nagrado SPZ. Sredi petdestih let pa se je »Dobrač podrl«. Tako se je govorilo, ko se je družina z Brnce preselila v Beljak. Povod za preselitev je bil narodno politični pritisk, ki se je po sklenitvi državne pogodbe in ponovni ustanovitvi Heimat-diensta močno povečal. Kulturna dejavnost na Brnci, predvsem zborovsko petje in gledališče, je po tem dogodku začela zamirati. Vendar sta Slavica in Ferdinand ob obiskih le še kdaj pa kdaj »nastopala« v cerkvi, Ferdinand kot organist in Slavica kot pevka, kar bilo potem pravi kulturni praznik. Leta 1983 seje Slavica spet vključila v kulturno življenje na Brnci. Marjan Galob jo je prosil za pomoč pri obnavljanju gledališke dejavnosti. Iz Beljaka se je vozila na Brnco in režirala igre Naši ljubi otroci, Sveti plamen, Zdravnik po sili in Nenavaden dogodek. Potem so delo prevzeli mlajši režiserji, med drugim Peter Militarov. Leta 1990 je Slavica v Ljubljani prejela še visoko priznanje Žveze kulturnih organizacij Slovenije. Poslej se je Slavica, ki vse življenje skrbela za gospodinjstvo, umaknila iz aktivnega kulturnega življenja. Zdaj se posveča sebi in svojemu vrtu, ki ga je najela v Beljaku.Vsak dan gre šest kilometrov na Ferdinandov grob, pozimi uživa ob smučarskem teku, trenira pa tudi doma. Ob tem pa piše spomine na svoje bogate življenjske izkušnje. Na mnoga leta! CELOVEC »Postati želimo še boljša šola« Na akademiji slovenske gimnazije v Celovcu so dijaki in učitelji v kulturnem sporedu pokazali pregled svojega letošnjega delovanja. Ravnatelj dr. Reginald Vospernik je v pozdravu z vidnim zadovlj-stvom orisal najnovejše šolske dejavnosti. Ni čuda, saj bo gimnazija za vzgledno prek-mejno sodelovanje v okviru projekta »Živeti ob meji« prejela nagrado ministrice za šolstvo. S humanitarnimi akcijami pa so dijaki v tem šolskem letu zbrali več kot 100.000 šilingov. Vospernik je izpostavil zanimanje evropskih ustanov za gimnazijo, ki bo prihodnje leto poleg angleškega, športnega in glasbenega težišča nudila še trijezični Ku- gyjev razred s paralelko. Kljub uspehom pa je napovedal, da želi šola postati še boljša in še naprej iskati nove oblike učenja. Kulturni spored, ki je v recitalih in pesmih predstavil »pisan šopek« avstrijskih narodnih skupnosti, so spremljali številni častni gostje, starši in prijatelji dijakov. Pevski zbor pod vodstvom Stanka Polzerja in godalni orkester šole, ki ga vodi Roman Verdel, sta oblikovala glasbeni del večera. Dijaki so predstavili tudi odlikovani prekmejni projekt in mlada telovadna skupina je pokazala gimnastični vložek. Tehnično in scensko je bila prireditev dobro pripravljena. Vendar je ji je ob taki dolžini manjkal vsaj nek napetostni lok. Ob tem je reklamna dia-serija iz Tinjskega doma skrbela za dolgo cesuro. Kdor želi podrobnejše informacije o dejavnostih gimnazije za Slovence, jih najde v letnem poročilu, ki bo v kratkem izšlo. A. L. ROŽEK Dvojna razstava v galeriji Šikoronja V soboto 12. junija 1999 je bila otvoritev razstave Draga Druš-koviča in Ute Steigerwald-Lehmann v galeriji »Sikoro-nja« v Rožeku. Drago Druško-vič, rojen 1950 v Celovcu, je otroška leta in mladost preživel v Lešah pri Šentjakobu. Nato se je odpravil na študij v Gradec in pozneje v Solnograd. V Rožeku razstavlja oljnate risbe in objekte. Oblikoval pa je tudi dizajn za preproge. Razstavljal je že po vsej Avstriji, v Italiji in Sloveniji. Mnogo njegovih del je meditativnega značaja. Ukvarja se predvsem z magijo Indijancev in dediščino budizma. Uporablja zelo site, izstopajoče barve. Slike so zanimive in vredne ogleda. Najdete jih tudi v internetu. Ute Steigerwald-Lehmann razstavlja abstraktne plastike. Priznana umetnica je kakor Druškovič razstavljala že po celi Avstriji in drugod. Ob otvoritvi se je v galeriji Šikoronja zbralo veliko prijateljev likovne umetnosti. Pripravljena pa je bila tudi malica in dobro vino. Večer je olepšala še jazzovska skupina. M. R. v "7 e tretje leto deluje v študent- koncertu v klubskih prostorih L. skem Klubu na Dunaju pod predstavil svoj novi program vodstvom Anje Kapun kot svet- Contrappunto alla bestiale -la zvezda stalnica klubski zbor. pesmi, kakor že pove ime, s te-V petek, 11. junija, je na letnem matiko iz živalskega sveta. PRIREDITVE ČETRTEK, 17. 6. BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje 19.00 Zaključni koncert Glasbene šole PETEK, 18^6._________________ SLOVENSKA BISTRICA, -Mladinski dom, SPZ 14.00 »Blazno resno«. Nastopa Odštekano gledališče TINJE, Dom v Tinjah - Sodalitas 16.00 Pripoveduj mi pravljico. Predavatelj: Pavel Zablatnik BOROVLJE, Posojilnica-Bank 18.00 Sentjanški dnevi v Posojilnici-Bank Borovlje VOGRČE, župnišče - KD Vogrče, KKZ 21.00 Premiera »Deseti brat«. Gledališka skupina KKD Vogrče SOBOTA, 19. 6._________________ TINJE, Dom v Tinjah - Sodalitas 09.00 Tečaj za keramiko: Objekti za razsvetljavo. V.: Nežika Novak ŠENTJANŽ, k&k - SPD Šentjanž 18.00 Poletna arena, glej stran 1 BISTRICA NAD PLIBERKOM, Galerie Mühle - mlin - mulino 19.19 Otvoritev razstave »Ko je lipa začela zeleneti ...«. Lorenz Kraut predstavlja oljnate slike ŠENTRPIMOŽ, kulturni dom -SPD Danica 20.00 Koncert »S pesmijo v poletje«. N.: MePZ PD Sele, Trio Drava iz Borovelj, MePZ »Danica« SUHA, Suški grad - KPD Drava, Oktet Suha, KKZ 20.30 7. mednarodni oktet-festival »Suha 99« - Vocalitas (A), Close Harmony Friends (SK), MoPS Akord (I), Dravograjski oktet (SI), Oktet Suha; pozdrav: Pevsko-instr. skupina Zvabek, povezava: Danilo Katz NEDELJA, 20. 6._______________ OBIRSKO, Šotor na sejmišču -Obirski farni svet 09.06 Obirsko žegnanje. Za zabavo bo skrbel Trio Paulič RADIŠE, kulturni dom - SPD Radiše 14.00 20-letnica kulturnega doma VOGRČE, župnišče - KD Vogrče, KKZ 21.00 »Deseti brat«. Nastopa: Gledališka skupina Vogrče PONEDELJEK, 21. 6.____________ ŠMIHEL, Farna dvorana -Glasbena šola 19.00 Javni nastop Glasbene šole TOREK, 22. 6._________________ ŠENTPRIMOŽ, Kulturni dom -Glasbena šola 20.39 Javni nastop Glasbene šole SREDA, 23. 6.______________ SELE, Farni dom - Glasbena šola 18.00 Javni nastop Glasbene šole ŠENTJAKOB V ROŽU, Višja šola v Šentpetru 18.30 Kuharski tečaj za moške. Nataša Partl poučuje o prehrani, kuhanju in postrežbi CELOVEC, Mladinski dom -Glasbena šola 19.00 Javni nastop Glasbene šole ČETRTEK, 24. 6.______________ ŠENTJAKOB, Farovž - SPD »Rož«, SPZ 20.00 Premiera »Gospodar muh« VIDETI / SLIŠATI PREMIERA - TEATR TROTA MORA »Gospodar muh« Faust. Pri vas, gospoda, že ime / največkrat bistvo vse pove, I da jasno je ko beli dan, / če kdo lažnivec, Škodnik, mušji bog je imenovan. (Goethe) Je možno sožitje v popolni svobodi prvinske narave? Naše izkušnje v velikem, svetovnem in majhnem šolskem merilu nam narekuje usodno spoznanje: človek ni zrel za preživetje v sožitju, dokler ne bo družba sestavljena iz posameznikov, od katerih bo vsak prežet z etično zavestjo. »Pazite! Zlo je v nas vseh!« je svaril Golding poslušalce leta 1983, ko je dobil nobelovo nagrado za literaturo. Premiera: Četrtek 24. 6. 1999 ob 20.00 v Farovžu v Šentjakobu. Nadaljnje predstave 25. in 26. 6. 1999 ob 20.00 POLETNA AKADEMIJA 1999 Univerza Celovec ponuja tečaje slovenskega, angleškega in italijanskega jezika. Tečaje slovenskega jezika vodi gospa mag. Ljubinica Črnivec. Osnovna stopnja I Osnovna stopnja II Čas: 5. 7. do 16. 7. 1999 19. 7. do 30. 7. 1999 2. 8. so 13. 8. 1999 Kraj: Univerza Celovec Informacije in program tečajev: »Slovensko v Avstriji«, Andrea Pirker, Universitätsstraße 82, A-9020 Klagenfurt/Celovec, tel.: 0463/24 180, faks: 0463/24 180-3 ali dr. Herta Lausegger, tel. 0463/2700-315 SREDA, 16. JUNIJA 1999, OB 19. URI V KULTURNEM DOMU V DOBRLI VASI LETNI KONCERT UČENCEV GLASBENE ŠOLE (nastopili bodo učenci iz vseh oddelkov GŠ). Javni nastopi v oddelkih Glasbene šole: ■ Borovlje, pri Cingelcu na Trati: četrtek, 17.6., ob 19. uri ■ Šmihel, farna dvorana (skupno z Globasnico in Šentlipšem): ponedeljek, 21.6., ob 19. uri ■ Sentprimož, kulturni dom (skupno z Dobrlo vasjo in Galicijo): torek, 22.6., ob 19. uri ■ Sele, farni dom: sreda, 23.6., ob 18. uri ■ Mladinski dom: sreda, 23.6., ob 19. uri ■ Pliberk, farna dvorana: sreda, 25.6., ob 19. uri ■ Bilčovs, ljudska šbla: sobota, 26.6., ob 19. uri ■ Škofiče, društvena soba: sreda, 30.6., ob 19. uri PRAZNUJEJO! Antonija Kosmak iz Globasnice - rojstni dan; Tonči Dolinšek iz Celovca - rojstni dan in god; Toni Krušic iz Kotmare vasi - dvojni praznik; Emi Koren iz Podrožce -40. rojstni dan; Anton Pucelj - 64. rojstni dan; Engelbert Pernuč iz Sinče vasi - osebni praznik; Ivanka Živkovič iz Kotmare vasi - 57. rojstni dan in god; Amalija Vavti v Repljah pri Pliberku - 65. rojstni dan; Lojze Kelih iz Sel - 70. rojstni dan; Antonja Pe-grin s Kota - osebni praznik; rojstne dneve člani društva upokojencev Pliberk: Alojz Krištof, Marija Nachbar, Peter Hutter; Monika Smrtnik - Hribar z Obirskega -39. rojstni dan; Klara Dovjak z Borovnice v Selah - 40. rojstni dan; Bernardka Sadovnik - 30. rojstni dan; Lojz Male iz Dolih pri 1 sporoča, da bo letos letovanje otrok v Poreču od 18. do 28. julija. Cena za enajstdnevno letovanje in prevoz v obe smeri znaša 3.400 šil. Svoje otroke lahko prijavite na sedežu ZSŽ, tel. 0463-51 43 00, kjer prejmete tudi nadaljnje informacije. Borovljah - 67. rojstni dan; rojstne dneve člani društva upokojencev Podjuna: Germanija Golob, Gretej Vučovnik, Ignac Zirgoj in Jože Hribernik; Kristijan Kotier iz Čemer-nice - 62. rojstni dan; Marjan Miki z Bele pri Železni Kapli - rojstni dan; Liza Müller iz Šentjanža - rojstni dan; Franc Wutte iz Male vasi - rojstni dan; Hani Kuchar iz Železne Kaple - rojstni dan; Vida Brumnik z Obirskega - rojstni dan; mag. Melitta Trunk iz Celovca - rojstni dan; Helga Maurer iz Celovca - rojstni dan; Lojze Lach iz Grabalje vasi - rojstni dan; Peter Kert iz Konovec - 40. rojstni dan; Fabjan Hafner z Bistrice v Rožu - rojstni dan Slovenski vestnik - usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin. tel. 0463/514300-0 • faks -71 UREDNIKA dr. Andrej Leben (-34) ..........Jože Rovšek (-30) Tajništvo........................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba ...............Milka Kokot (-40) Prireditve .................Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 _______________________ VSI------------------------- Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec VESTNIK čestita! RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE ČETRTEK, 17. 6.__________ 18.00 Rož - Podjuna - Zilja PETEK, 18. 6.____________ 18.10 Utrip kulture SOBOTA, 19. 6.___________ 18.10 Od pesmi do pesmi -od srca do srca NEDELJA, 20. 6.__________ 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (mag. Martin Doyjak) 18.00 Glasbena oddaja PONEDELJEK, 21. 6. 18.00 Kratek stik TOREK, 22. 6.____________ 18.10 Otroška oddaja SREDA, 23. 6.____________ 18.10 Glasbena oddaja 21.04 Večerna oddaja DOBER DAN, KOROŠKA NEDELJA, 20. 6.______________ 13.30 0RF 2 • Na prostem so domačini v Vo-grčah izvedli dramatizacijo Jurčičevega romana »Deseti brat« • Retrospektivna razstava Bogdana Borčiča v slovenjegraški galeriji. • Kongenialno partnerstvo v razstavi Draga Druškoviča in Ute Steigerwald-Lehmann. • Novim igralcem na sledi: Je Oto Barič na tekmi Slovenska športna zveza -LASK našel nove igralce za reprezentanco? • »Lipov cvet« iz Velikovca prihaja vam zapet: Pevsko-instrumentalni vzklik otrok Prosvetnega društva »Lipa« PONEDELJEK, 21. 6.___________ 3.40 0RF 2 (Ponovitev) 15.00 TV SL01 (Ponovitev) RADIO KOROTAN na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9 6.00 Dobro jutro, sonce 8.00 Domače viže in zborovska glasba 8.30 Živa (do 10.00) 14.00 V taberni 16.00 Od štirih do šestih -informacije o dnevnih dogodkih NEDELJA_________________________ 8.00 Zajtrk s profilom (Franz Klammer) 15.30 Voščila RADIO AGORA Dnevno 10.00-14.00 in 18.00-02.00 na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9 10.00 P0-PE: Kalejdoskop; SO: Forum (prilično, sicer glasba), 11.30 Campus radio (14-dnevno); NE: Evopa v enem tednu (BBC), 11.00 Literarna kavarna, 13.00 Out of Carinthia 12.00 Poročila BBC 12.10 Divan (glasba) 13.00 PO: Alpe-Adria; TO: V poao-voru; SR: Po Koroškem; ČE: Glasba; PE:. Kultura; SO: Die Welt ein Dorf; NE: Special 18.00 PO: Glasba; TO: Šport; SR: Glasba; ČE: Šoja und Elster; PE: Glasba; SO: Sto decibelov; NE: Glasba 18.45 Poročila BBC 19.00 P0-PE: Otroški kotiček 19.15 vsako drugo sredo: stay tuned 20.00 PO: Take the jazz train, TO: Noche Latina, ob 23.00 Nachtfalter; SR: Ruff Radio, ob 22.00 Mad Force; ČE: Musič for the masses, ob 23.00 Freakshow; PE: Soundcheck; SO: Jugorock, ob 23.00 Klub Karate; NE: Sunday loops, ob 22.00 For those about to rock 500 udeležencev na 28. srečanju slovenskih zamejskih planincev »Tako lepo in prijetno kot na Radišah še ni bilo nikdar!« Takšne je bila enotna ocena I udeležencev 28. srečanja slovenskih zamejskih planincev v nedeljo na Radišah, ki se ga je udeležilo blizu 500 slovenskih planincev 14 planinskih društev iz Slovenije, Italije in Koroške. Tradicionalno prireditev so letos organizirali Slovensko planinsko društvo Celovec (že šestič), Slovenska športna zveza (SSZ), ki v tem letu praznuje svojo 50-letnico, ter Slovensko prosvetno društvo »Radiše«, ki je nosilo glavno breme organizacije srečanja in - po slabem vremenu v noči pred prireditvijo - nekako le še skrbelo zato, da so udeležence pozdravile »sončne Radiše«. Dobrodošlico izredno razpoloženi publiki so po opravljenem pohodu v okolico Radiš ter po kosilu pred poslopjem kulturnega doma izrekli predsednik Slovenskega planinskega društva Celovec Hanzi Lesjak, predsednik SPD »Radiše« Tomi Ogris ter podpredsednik Slovenske športne zveze Danilo Prušnik. Predsednik SPD Celovec Hanzi Lesjak je izrazil svoje zadovoljstvo nad dobro udeležbo na srečanju in poudaril, da planinci gojijo prijateljstvo ne le med seboj, temveč med vsemi ljudmi dobre volje. Poklical je v spomin, da je Slovensko planinsko društvo Celovec že leta 1953 oblikovalo prvo zamisel o srečanju planincev iz treh držav, do uresničitve ideje pa da je prišlo šele v začetku 70-ih let, ko so se 2. in 3. septembra 1972 prvič srečali zamejski planinci na Golici v organizaciji PD Jesenice. Dosedanjih srečanj se je udeležilo že najmanj 10.000 planincev. Skupno kandidaturo treh dežel je v svojem govoru izpostavil tudi podpredsednik SŠZ Danilo Prušnik ter udeležence opozoril na 50-letnico Slovenske športne zveze, katere jubilejno geslo »Šport povezuje« še kako velja tudi za planince. Povezujejo in zbližujejo jih skupne prireditve, skupne poti, planine in gore s svojimi sreča- nji pa že dolga leta uresničujejo idejo iger »brez meja«. Predsednik SPD Radiše Tomaž Ogris pa je udeležencem srečanja predstavil kraj Radiše ter široko kulturno dejavnost domačega slovenskega kulturnega društva. Pridružil se je tudi ostalim govornikom, ki so se izrekli za nadaljnjo krepitev sodelovanja Slovencev prek meja ter graditev zaupanja med sosednjimi narodi. Predstavniki planinskih društev iz Slovenije (Nova Gorica, Bohinj, Dovje-Mojstrana, Javornik - Koroška Bela, Kranj, Ljubljana-Matica) in Italije (Trst, Gorica, Benečija, Slog-Devin itd.) so organizatorjem iskreno čestitali k vzorni izvedbi srečanja in prav tako poudarili potrebo po povezovanju med slovenskimi planinci tudi v prihodnosti. Udeležence srečanja je pozdravil tudi generalni konzul R Slovenije v Celovcu Jože Jeraj. Bogat kulturni spored, ki ga je moderiral Miha Traunik, so oblikovali Godba na pihala iz Jesenic (letos že 28.!), ženski zbor »Matice« iz Ljubljane, MePZ Radiše, Radiški fantje ter folklorna skupina »Zarja« iz Železne Kaple. Naslednje 29. srečanje slovenskih zamejskih planincev bo junija leta 2000 v organizaciji PD Gorica. Ivan Lukan /"■ as je divji, kaj? No, pri V* nas, v našem narodnem vrtičku, niti ni tako hudo. Seveda si tudi dajemo s kijci po buči, to ni nič novega, končno je tudi pri nas človek človeku vovk, z »v« ali z »w« pisano. Hvala bogu je naše orožje še pero ali osebni računalnik, pa ta ali drugi tednik. In gre nam za nekaj milijonov, za ta ali oni stolček, nadvlado v tem ali onem društvu ali zvezi ali zastopstvu. V primerjavi z drugimi konflikti v bližji in daljnejši okolici pravzaprav prava idila. Hvala bogu tudi ni pričakovati kakšnih dramatičnih sprememb; vsaj ne zgleda tako, da bi obstajala šansa, da dobimo kakšne državne strukture in oblastne organe. Kajti v takem primeru bi me že nekoliko bolj skrbelo, da ne bi kdo komu nalepil kakšen obliž čez usta in ga skušal odriniti kam daleč čez mejo. To bi se zgodilo seveda izključno za narodov blagor, brez kakršnihkoli ideoloških ali celo rasističnih motivov. Samo da bi bil mir v vrtičku pridnih, poštenih in delovnih narodno zavednih ovčic, lepo vnešenih v narodni kataster, in seveda Z izvoljenim zastopstvom. Toda kaj blebetam in razvijam čudne fantazije. Saj mi vendar nismo takšni kot ostali svet! Raje se posvetim prijetnejšim zadevam. Pomlad počasi prehaja v poletje, bliža se čas dopusta, in dopust naj bi pomenil počitek, brezdelje. Ko sem slučajno spet pri tej temi, bi cenjeno bralstvo rad opozoril, kako važno je, da ne delamo preveč. Še več - veliko delati je v zadnjem času postalo prav nevarno. Ni šala! Ni namreč še dolgo od tega, da so časopisi poročali o vlomu v neko dunajsko juve-lirsko trgovino, iz nje so storilci odnesli dragocenosti v vrednosti 20 milijonov šilingov. Posebnost pa je bila, da so vlomilci pripluli z gumijastim čolnom po kanalskem si- Prof. dr. Anton Zmeda stemu prav do hiše, v kateri se nahaja juvelir, v katerega klet so se nato prebili s pomočjo kladiva in zasekača. Od tam so prebili več zidov in se pre-grebli prav pod prodajalno mizo, ki je stala izven dometa alarmne naprave, ki so jo spretno prelisičili. Policija je ugotovila, da so vlomilci postopali izredno profesionalno, saj so morali imeti točne načrte kanalizacije in poslopja, s seboj so morali nositi agregat za proizvodnjo električnega toka, zlato in nakit pa so po opravljenem delu odpeljali z Že omenjenim gumijastim čolnom. Storilcev policija doslej še ni našla. Nekaj pa je bilo za varnostne organe takoj jasno: vlomilci so bili tujci! Kajti (poleg profesionalnosti, ki očitno tudi uradno ni avstrijska moč) - morali so verjetno dneve, če ne tedne kopati in toliko, tako je sklepal odgovorni raziskovalec, domači vlomilci ne bi garali. Torej, pozor, ljudje! Če delate preveč, lahko postanete sumljivi. Lahko bi bili tujci, delavci na črno, no, in kot manjšinci na svobodnjaški politično-socialni lestvici niti niste daleč proč od tujcev. Kako se z njimi v Avstriji postopa, pa tudi vemo. Zato pazite, ne garajte preveč, in ko bo tako daleč, še posebej uživajte dopust! Ne delajte preveč! Pogovor s pisateljem Sašo Vugo 1 / knjižnici Dravograd je pote-V kal pogovor z lanskim Prešernovim nagrajencem, pisateljem Sašo Vugo, ki se ga spominjamo kot govorca z neponovljivo barvo glasu z radijskih valov in urednika dramskega programa slovenske televizije. Je Primorec, rojen v Mostu na Soči, kjer tudi sedaj prebiva, poročen s koroško Slovenko iz Celovca. Med naslovi njegovih knjig so Krtov kralj, Erazem Predjamski, Opomin k čuječnosti in Na rožnatem hrbtu faroni-ke. Pogovor je vodila domačinka, pisateljica dr. Silvija Borovnik. Vabilu se je Saša Vuga odzval tudi zato, ker s tem uresničuje dolg do svojega očeta, Maistrovega protovoljca, koroškega borca leta 1919, ko je vojaška enota bila nastanjena v Dravogradu. Dobesedno ganjen je pisatelj uvodni del večera posvetil mladostni poti očeta Primorca, ki se je najprej bojeval na soški in nato na tirolski fronti, nato prebegnil k Rusom, ki so ga navdušili, ter se vrnil v okupirano Primorsko. Kot prostovoljec, borec za severno mejo, 1919. leta skoraj pade pod streli nekdanjega soborca s soške fronte, sedaj na nasprotnih strani, v bližini Labota na avstrijskem Koroškem. Življenje mu je na kolenih izprosil domači duhovnik. Iz ujetništva »lakote« (vladalo je splošno pomanjkanje) je s soborci uspel pobegniti s podkupovanjem. Vrnil se je v boj. Koje vojna črta tekla preko Dravograda, so mladeniči debatirali v nekdanji gostilni Kresnik (stavba še stoji), kjer sta se spoznala z Lovrom Kuharjem - Prežihovim Voran-cem in mu je oče prenašal izkušnje iz Rusije. Pisatelj Prežih gaje upodobil v knjigi Požganica (izšla je po drugi vojni), srečala pa se nista več. Na Primorsko se je oče vrnil z dvema izgubama -Koroško in Primorsko. Saša Vuga Ko je dr. Borovnikova poudarila natančnost in izredno pozornost, ki jo Saša Vuga posveča jeziku, smo izvedeli nove zanimivosti. Kot študent slavistike in književnosti v Ljubljani (od leta 1949) je slovenski jezik slabo znal, a je gojil do njega take simpatije, da se je v materijo zagrizel. Poleg uglednih profesorjev na univerzi so se intelektualci zbirali med drugim v kavarni Union, ki je bila druga univerza. Tudi zaradi pomanjkanja denarja se je kmalu zaposlil in kot govorec na radiu dodatno izpilil jezik. Pripomnil je, da je takrat delati na edinem nacionalnem radiu pomenilo poslanstvo, ki je terjalo pošteno in trdo delo. Poleg tega so Primorci gojili svojstven odnos do slovenskega jezika, saj jim je italijanska okupacija odvzela veliko in sleherni tekst v slovenščini je bil težko pričakovan. Pesmi Simona Gregorčiča so bile prava luč. Takrat še gosto poseljeni primorski hribi s preprostimi ljudmi so se napajali iz Gregorčiča. Rezultat vsega tega je izredna ljubezen do jezika, ki jo Saša Vuga rad omenja češ, iz tega jezika dobiš vse, ko ga znaš ! O metaforah, ki jim posveča veliko pozornost, saj brez njih ni dobre literature, pravi, da ne ve ravno, od kod prihajajo; ker pa jih ljudje cenijo, meni, da se splača potruditi. Postregel je s tisto o cekinjenju (zlata barva) cerkvenega petelina in z drugimi. Z dr. Borovnikovo sta soglašala, da smo v času krajših literarnih del, ki zahtevajo manj časa in truda, kar pomeni, da bomo lahko prebirali več del Saše Vuge, sicer med drugim pisca obsežnih zgodovinskih romanov. 5. Š. SLOVENSKI VESTNIK SPORT NOGOMET: Dobra predstava selekcije SŠZ proti LASK Vreme organizatorjem sicer ni bilo naklonjeno, toda številni gledalci se od dežja niso pustili motiti pri prijateljski tekmi v torek med selekcijo Slovenske športne zveze in prvoligašem LASKom. Postava SŠZ je bila precej privlačna, saj so sodelovali poleg igralcev različnih domačih moštev tudi trije legionarji slovenskih vrhunskih klubov, ki so še okrepili moštvo. Kuliso sta dopolnila častna gosta - kolesar Peter »Paco« Wrolich in avstrijski selektor Otto Barič. Tekma se je začela precej izenačeno, čeprav so bile boljše možnosti na strani prvoligaša. Toda selekcija SŠZ je prav od začetka predvsem v obrambi dobro harmonizirala in tako je »legionarju« Primožu Glihi skoraj uspela senzacija - vodstvo, ko se je nenadoma sam pojavil pred vratarjem LASKa Pavlovičem. Le-ta pa je z dobrim refleksom ubranil žogo. V 35. minuti je Markus Weissenberger v lepi akcij poskrbel za 1 : 0 za goste iz Zgornje Avstrije in le 7 minut pozneje je obrambo SŠZ presenetil Michael Mehlem, ki je hladnokrvno izkoristil dobro možnost. V 52. minuti je Panis dosegel 3 : 0 za LASK. Po odmoru pa so imeli svoj nastop rezervni igralci SŠZ. Kot prvi je prišel Galo, le nekaj minut pozneje pa poleg Plesch-gatterniga še »globaška brigada« z vratarjem Smrečnikom, Pasterkom in Buchwaldom. Ko je selektor Marjan Velik na igrišče poslal še mladega Wald-hauserja in Oražeja, je ekipa SŠZ prišla do lepih možnosti, ki sta jih mdr. zapravila Adi Blažej in Roman Oraže. Za končni izzid s 4 : 0 pa je le spet poskrbel LASK z golom Bren-nerja v 80. minuti. Kljub porazu dobra predstava selekcije SŠZ! SŠZ: Oraže Erich (62. Smreč-nik Janko), Zanki Robert (74. Waldhauser Valentin), Sadjak Simon, Sadjak Lojze, Blajs Anton (62. Buchwald Mario), Marjan Šmid (74. Oraže Roman), Barjektarjevič Edo (62. Pasterk Pepi), Gliha Primož (46. Galo Erwin), Progega Nenad (62. Pleschgattemig Erich), Pajantschitsch Ewald, Blažej Adi Izid turnirja pod 8: L ASV I, 2. SAK Šentprimož, 3. SAK Celovec, 4. SAK Pliberk I, 5. SAK Pliberk II, 6. ASV II NOGOMET REGIONALNA LIGA Kljub trem rdečim kartonom je SAK letošnje prvenstvo zaključil z zmago (1:0) proti LUV Gradec. Zlati gol v 78. minuti je dal sredinski igralec Marjan Šmid. Sodnik je pred tem izključil kar dva igralca SAK: v 43. minuti Simona Sad-jaka po hudem prekršku oz. v 47. minuti Ewalda Pajantschit-scha (rumeno-rdeči karton). Sodnik je pokazal rdeči karton še tretjemu igralcu SAK, vratarju Malleggu, ki je sicer sedel na rezervni klopi, pa je brez do-voljejna šel na igrišče, da bi pomagal poškodovanemu igralcu SAK. SAK je v prvenstvu 1998/99 slavil devet zmag, osemkrat je igral neodločeno, devetkrat pa so varovanci trenerja Vrabca zapustili igrišče kot poraženci. Med petimi koroškimi klubi v tretji najvišji avstrijski nogometni ligi so slovenski nogometaši tokrat bili šele tretji, medtem ko so lansko leto bili še najboljši. Prvak regionalne lige-sredina pa je moštvo iz Hartberga na Štajerskem. REZULTATI SAK - LUV Gradec 1 :0, St. Florian - Pliberk 3 : 1, Leibnitz - Lienz 0 :1, WAC - Grieskirchen 4:1, Wels - Hartberg 2:1, Gratkorn - Pa-sching 3 :0, Šentvid - Voitsberg 0:1 1. Hartberg 26 17 6 3 51:12 57 2. Pasching 26 13 8 5 42L21 47 3. Wels 26 11 10 5 34:22 43 4. Gratkorn 26 11 9 6 44:28 42 5. SVR Lienz 26 10 7 9 30:28 37 6. Voitsberg 26 9 9 8 30:29 36 7. Šentvid 26 7 14 5 28:26 35 8. SAK 26 9 8 9 273 6 35 9. WAC 26 8 9 9 38:34 33 10. Pliberk 26 6 10 10 33:44 28 11. St Florian 26 7 7 12 37:51 28 12. Leibnitz 26 4 13 9 20:33 25 13. Graz 26 5 6 15 22:52 21 14. Grieskirchen 26 4 6 16 35:55 18 PODLIGA-VZHOD V svoji zadnji tekmi v podligi so Globašani proti Bilčovsu po prvem polčasu še vodili z 2 : 1, v 60. minuti pa je Partl poskrbel za to, da Globasnica v vi-grednem delu prvenstva ni mo- Kapetan SAK Lojze Sadjak je s svojim moštvom uspešno zaključil sezono gla slaviti niti ene zmage! Tako je Bilčovs prvenstvo zaključil na 8. mestu, Globašani pa bodo v naslednji sezoni spet nastopili v 1. razredu D. 1. Mostič 26 15 9 2 53:24 54 2. Liebenfels 26 11 10 5 41:23 43 3. Velikovec 26 12 6 8 41:30 42 4. Welzenegg 26 9 11 6 38:31 38 5. Šentpavel 26 9 9 8 31:38 36 6. Pokrče 26 10 5 11 38:42 35 7. Vetrinj 26 9 6 11 31:34 33 8. ASV 26 8 9 9 34:39 33 9. Bilčovs 26 7 12 7 31:43 33 10. ATUS Borovlje26 8 7 11 40:38 31 11. Žrelec 26 8 7 11 25:29 31 12. Gurnitz 26 7 10 9 33:38 31 13. DSG Borovlje 26 7 7 12 29:39 28 14. Globasnica 26 6 4 16 30:47 22 1. RAZRED D Ruda je imela naslov prvaka že predčasno v žepu in tudi 2. mesto Metlove v zadnjem krogu ni bilo več ogroženo. Toda na koncu lestvice je potekal še napet boj proti predzadnjemu mestu na lestvici, ki bi pomenilo kvalifikacijske tekme z drugouvrščenim iz 2. razreda. Odrešilno 12. mesto sije zagotovil Šmihel. 1. Ruda 26 16 8 2 47:12 56 2. Metlova 26 14 8 4 47:28 50 3. Klopinj 26 14 7 5 64:36 49 4. Žitaravas 26 14 3 9 53:37 45 5. Šentlenart 26 10 12 4 32:24 42 6. Šteben/L. 26 9 9 8 46:43 36 7. Grebinj 26 6 12 8 31:41 30 8. Eitweg 26 6 11 9 30:42 29 9. Rikarjavas 26 7 7 12 40:48 28 10. Vovbre 26 6 9 11 29:39 27 11. Žel. Kapla 26 6 9 11 27:42 27 12. Šmihel 26 6 8 12 34:39 26 13. Labot 26 7 5 14 26:45 26 14. M. Rojach 26 2 10 14 29:59 16 2. RAZRED C Šentjakob že lahko dela načrte za sezono v 1. razredu, medtem ko je SAK II pred zadnjim krogom le na razočarljivem 12. mestu. Ekipa Sel, ki je odigrala že vse tekme, bo zaključila prvenstvo na 5. mestu. REZULTATI Ledince - Sele 2 :2, Treffen - Kriva Vrba 6:1, Škofiče - Osoje 0 : 6, Hodiše - Dholca 1 : 3, Rožek - Šentjakob 0:3, Donau - HSV 3 :3 ZADNJI KROG (I8./I9. 6.) SAK II - HSV, Osoje - Poreče, Donau - Hodiše, Kriva Vrba - Ledince, Dholca - Rožek 2. RAZRED E Šmarjeta/L. si je predčasno zagotovila naslov prvaka v tem razredu. Žvabek (6.) in Dobrla vas (8.) bosta zaključila v sredini lestvice. REZULTATI Šmarjeta - Dobrla vas 2 : 0, Žvabek - Reichenfels 2 : 2, Djekše - Preitenegg 1 :3, Mau-terndorf - Frantschach 1 :3, Galicija - Važen-berk 0 : 2, Tinje - Sinča vas 2 :2, Pliberk II -Šentpeter 1 :3 ZADNJI KROG (18./I9. 6.) Dobrla vas - Tinje, Sinča vas - Žvabek, Šentpeter - Šmarjeta, Frantschach - Pliberk II, Reichenfels - Djekše, Preitenegg - Galicija, Važenberk - Mauterndorf ŠPORTNE VESTI Kolesarjenje Peter »Paco« Wrolich je na avstrijski dirki dosegel kar nekaj dobrih rezultatov, v končnem seštevku pa je osvojil dobro 11. mesto (+3:31). Dirko čez 7 etap je zmagal Italijan Maurizio Van-delii pred najboljšim Avstrijcem Georgom Totschnigom. SPD «DOBRAČ« NA BRNCI VABI NA piknik v soboto, 26. junija 1999 ob 16. uri v gostilni Prangar v Zmotičah. Na sporedu je nogometni turnir, pri katerem bodo sodelovala naslednja moštva: ŠD Zahomc, Posojilnica-Bank Žila, Cerkveni pevski zbor Bmca, Zveza Bank Celovec, gostilna Prangar in SPD »Dobrač«. Poleg tega pa so organizatorji pripravili tudi program za otroke in poskrbeli za jedi na žaru ter brezplačno pivo. Dobiček je namenjen obnovitvi brnške-ga cerkvenega stolpa. Vsi prisrčno vabljeni! Olimpijada V soboto, 19. junija bomo končno zvedeli, kdo izmed šestih kandidatov (Zakopane, Helsinki, Sion, Poprad-Tatra, Torino, Celovec) bo lahko priredil olimpijske igre leta 2006. Favorizirana sta sicer švicarski Sion in italijanski Torino, toda tudi prekomejna kandidatura »Senza confini 2006« ima na vsak način dobre možnosti. O »zmagovalcu« bo v soboto odločala posebna komisija mednarodnega olimpijskega komiteja v korejskem Seoulu. @ E-mail Športno uredništvo Slovenskega Vestnika od sedaj naprej nudi možnost, da tako športna društva kot tudi posamezniki lahko posredujejo svoje opombe, novice, informacije, vabila, komentarje, itn. po e-mailu. Veselimo se vaših prispevkov! Naš naslov: vestnik_sport@hotmail. com Tran/sport Telesna kultura je del splošne identitete našega naroda. Zato je zavezništvo kulturnikov in športnikov le naravno, saj prihaja nasproti težnjam mladega rodu in splošnega razvoja narodne skupnosti. Slovenska športna zveza kot izdajatelj, Mohorjeva kot založba ter obe osrednji kulturni organizaciji koroških Slovencev, KKZ in SPZ, vabita na URADNO PREDSTAVITEV KNJIGE MIRKA BOGATAJA »TRAN/ SPORT« v sredo, 23. junija 1999 ob 19. uri v k&k-cen-tru v Šentjanžu v Rožu. Predstavitev knjige naj bi bila priložnost za prvo koor- dinacijsko srečanje športnih in kulturnih društvenih delavcev, kjer naj bi - ob žaru in pijači - zbližali naše poglede in se dogovorili za redno sodelovanje. Slovenski spored ORF v tem smislu pripravlja tekmovanje (sedmeroboj naših vasi, o katerem bo redno poročal od jeseni naprej). Na predstavitvi navzoč bo predvidoma (med drugimi) tudi dvakratni olimpijski zmagovalec in večkratni svetovni prvak, podpredsednik OK Slovenije Miro Cerar. Na svidenje v sredo, 23. junija ob 19.00 v Šentjanžu! ŠAHOVSKI OREH ŠT. 67 Silyo Kovač Berg - Eliskazes / Beverweijk 1959 V materialno izenačeni poziciji ima beli bolj aktivne figure in že pripravlja napad na zavarovanega črnega kralja. Ali naj beli krene v napad s kmeti na kraljevem krilu ali naj v napad vključi še druge a b c d e f g h bele figure. Beli, ki je na potezi, je na hiter način obvladal črno obrambo in zmagal. Analiza vam bo odkrila lepo kombinacijo pri trenju oreha! Rešitev št. 66 Za napad na belega »sultanovega« kralja črni žrtvuje trdnjavo, s potezo l...Te4+!! 2.Se4: Na umik kralja 2.Kh3 sledi 2...Lfl+. Sedaj črni nadaljuje s šahi 2...Ld7+ 3.Kh4. Na utesnjeni h-liniji belega kralja ne čaka nič dobrega! 3...Th2+ in po 4,Th3 Th3: mat! Zagotovo se je sultan Khan še dolgo spominjal tega neprijetnega razpleta v partiji!