mm Virtory SONDE I in fllUMKE AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 19, 1945 LETO XLVIII—VOL. XL7III PJSIJA ZAVEZNIKOV I SODILA JAPONCE kodo začeli še pred božičem. Ja-' [vatj Y^da bo morala najbrže sama kazno-I 8voje vojne zločince. Bkio, j o . - litih sePt-*— Zavezniki bodo postavili odbor sod- < lotJo SocMi japonske vojne zločince. Z obravna- ] |ere,n^rže začeli še pred božičem. Japonski premir ' ■ Pok §en> MacArthur z japonsko vlado na ] I aterem bo dana naloga japonski vladi, da sama ( L .jjl* vojne zločince. | PijaV6 stričnik cesar- - ' jviada rekel» da b0 iNisiiama imenovala Pile, J0, ki bo položila ft 1 So odgovorni za i stan vr K1"^Arthurja še |ot0von s°dnikov, toda F Po 1 bcr imenovan »Slih zastoPnik vsa-|ve i Prodov! Za |8Wajbrže imeno" zvezni prav- Od bivšega kabineta premier-ja Tojo so že vsi člani pod ključem. Samo bivši zunanji minister Togo še ni bil aretiran in ne bo, dokler si ne opomore od zadnjega napada srčne napake. Od listine vojnih zločincev, ki jo je predložil gen. MacArthur, je še 8 oseb na svobodi. V tem se pa že pripravlja druga lista japonskih vojnih zločin- J cev. Imena teh bodo dana v javnost v dveh tednih. Nnijo se vrste dokazi o nečloveški t, Totalnosti naciiev z ielniki a r'%imčija- - Pred |obra„ s°dnij0 je že K>ava Proti Jo-la iftiosjf. 47 njegovim r K!,'" ženskam, |Wuh J.000,000 jeU a p. (la sen' Priče ! P bVe bil° v neki t' 1% * grajena za li< hsh 37'°00 bol-„ žensk. Kot * fCnC0 brutalnega i H n;v 2 jetniki bo-I likajoče sli- Pravcata zver v človeški podobi je slikana 21 letna Irma Gre-t se, prva pomočnica Kramerja, ki ga imenujejo "zver iz Belsena." ( Ta ženski stvor je imel posebno veselje mučiti bolne in noseče j ženske, na katpre je v raznih.1, slučajih naščula celo pse-volčja-ke. Obravnava je v teku že dva1 dni in angleška sodnija zaslišuje obtožence v imenu vseh drža-! vam, katerih podaniki so bili v tem taborišču izpostavljeni mučenju, ali ki so bili mučeni do smrti. Kbil včeraj j [>"1 tajnikom PC f redsednik |H f1 vojnim taj-il^nr" attersona. li PraL Stimson, I r°JHtvy ^-let-I Je odstopil I ie bil |XL Republikanec IV^k Roose-II1* rePubli- IVJ Yorka. Bil od 1940. 15jOB 0 VI %Surach tMniJi je umri v K ! ]Cl Lawrence mS Sf6t' »Snujoč i> £ TUkaj za- |\l>hine roj. IS^^arda SOM |>v>k v Paw IV ^Ugih so- -vasi i IXS^m. kjer 'KN bvbTukaJ ' WK > iS pogre- ,, k cesti. PlSit ?°lo,čena-KSljeagSP°- V v*e po- i>, e id'in k j ska pasn; |v,Sbil a iz Var" i °bso- m Xd0.Jeci'bo- i Spravite stvari v red do petka P|asadlema, Kal. —. Rlev. Charles G. Tong, bivši misijonar metodistovsJce vere pravi, da bo v petek konec sveta. On in pa 2U njegovih privržencev so se že postili 24 ur, zdaj se pa samo pripravljajo* na konec sveta. Mr. Tong sicer pravi, da ni gotov, če bo konec sveta ravno v petek, ampak gotovo pa enkrat med 21. in 30. septembrom. Izračunal pa je, da bo to v petek 21. septembra. Pozabil pa je povedati, če bo konec sveta v petek dopoldne ali popoldne. -o-- Vodjo Gestape so že obesili v Pragi Praga. — V jetnišnici Pan-krac v Pragi so obesili Djrt Blaschotiwška, ki je bil načelnik Gestape v Pragi za časa nemške okupacije. -o-— Vremenska postaja za severni tečaj Washington. — Senatni trgovinski odsek je odobril predlog, da se ustanovi v arktičnih krajih vremenska postaja v sporazumu z vladami drugih držav. -o-- Preveč je nastrelil veveric Zanesville, O. — Howard Cor-bin je plačal $150 kazni, ker je imel v svoji posesti 18 veveric prvi dan lova na to "zverjad." Dovoljeno število je 4. Gradbena kontrola bo dvignjena 15. okfobra poroča vlada j Washington. — S 15. okto-ibrom bodo dvignjene vse re-strikcije, ki so bile postavljene v času vojne za zgrado stanovanjskih hiš, uradov, hotelov in drugih poslopij. Istočasno je obljubil urad za vojno produkcijo, da bo kolikor mogoče najbolj pohitel z dobavo gradbenega materiala, da bo šla gradbena industrija lahko naprej. . | Chester Bowles, načelnik OPA, je šel pa pred senat ter mu toplo priporočal, naj postavi določeno ceno za nove hiše. OPA ima kontrolo nad gradbenim materialom, ne pa kontrole nad ceno zgrajene hiše. Bowles trdi, da je tukaj kongres poklican, da prepreči previsoke cene novim hišam. -o--- Shirley Temple se bo zdaj poročila Glendale, Kal. — Bankir George Temple je šel s svojo 17 letno hčerko Shirley in 24 letnim vojakom John G. Agarjem po poročno licenco za mladi par. Oče je moral biti zraven, ker je nevesta mladoletna. Shirley Temple je filmska igralka, ki je zna-1. na po vsem svetu iz svojih mladinskih vlog v filmu. --o-- Lorain bo praznoval dan zmage Lorain, O. — Loraniski-okraj bo praznoval dan zmage na 29. i in 30. septembra. Slavnosti se bo ii udeležil tudi admiral Ernest j: King, vrhovni poveljnik ameri-!, ške bojne mornarice, ki je rodom iz Loraina. S Bogoslovje slovenskih beguncev v Italiji Dr. Alojzij Odar, vseučilišni profesor iz Ljubljane ,je organiziral bogoslovno učilišče za slovenske bogoslovce-begunce v Italiji. Naselili so se v samostanu benediktincev v Praglia zra-j ven Abano, ne daleč od Padove.' Večina jubljanskih bogoslov-' cev, ki so študirali n« ljubljanski teološki fakulteti, je zbežalo pred komunističnim divjanjem, ki je zajelo Slovenijo. 39 bogo-slovcev so žalibog kasneje bru-1 talni Angleži izročili Titovim1 partizanom skupaj z drugimi 12,000 fanti. P0 vsej verjetno-] sti je večina teh pjfdla kot žrtev partizanskega terorizma. Ostali' so sedaj zbrani v gori imenova-! nem kraju in so tam začeli-zno-j va s študiran jem. Dobivajo nekaj podpore od Vatikana, ki je tudi posredoval j za prostor, potrebovali pa bodo mladi fantje mnogo podpore od drugod, če hočejo dokončati svo-1 je študije. Zbežali so, ne da bi mogli nesti seboj kaj drugega razen kar so trenutno imeli na sebi. Manjka jim torej obleke,! knjig itd. Tem .bo morala nova Liga slov. katol. v Ameriki pri-! hiteti nemudoma na pomoč. Med begunci bogoslovci je 17 novomašnikov. Silno značilno je, da je med duhovniki, ki so morali bežati iz domovine pred komunisti 97 duhovnikov, ki so morali poprej bežati pred Nemci. I« sedaj te žrtve dveh .....totalitarnih režimov r še zmerjajo z izdajalci. Delajo z to ljudje, ki se jim je celo voj- r sko dobro godilo in ne vedo, kaj 1 je trpljenje beguncev, ki so iz- I gubili radi svojega prepričanja ^ vse, tudi domovino. ; Razne vesli od naših borcev v službi Strica Sama Mr. in Mrs. John Rogell iz i 1011 E. 64. St. sta prejela od mor nariškega oddelka PlSfo^ žalostno vest, da je njun sin Henry T. Rogell, 1 F l/C, ki je bil prej po-ročan med pogrešanimi, izgubil svoje življenje na križarki Indianapolis, ki se je pogreznila 30. julija 1945. Doma zapušča soprogo Stello, 2 leti starega sinčka Richarda, starše, brata Pvt. Johna v Nemčiji in tri sestre. Naše iskreno sožalje prizadetim nad izgubo dragega sina, soproga, brata in očeta, ki je našel svoj mrzli grob tam na daljnem Pacifiku. ■m m mt Liet. Matt. Beljan, sin Mr. in Mrs. Mathew Beljan iz 5421 Stanard Ave., ki se je nahajal! v službi Strica Sama 32 mesecev pri zdravstvenem oddelku, je dobil kasten odpust in se nahaja pri svoji soprogi Jean in 17 mesecev stari hčerki Marcia na 6401 Varian Ave. Zdaj bo nadaljeval v svoji profesiji kot zobozdravnik in sicer v prostorih sedaj pokojnega dr. Mallya v S. 'N. D./na St. Clair Ave. želimo mu mnogo1 uspeha. « m n Mornar Andrew F. Zakrajšek, ki se nahaja nekje na Pacifiku, bi rad videl, da bi se ga prijatelji spomnili s kako kartico. Tukaj je njegov najnovejši naslov: j Andrew F. Zakrajšek, S l/C i 2860738 Navy 3964 Box 16 c/o i F. P. O. San Francisco, Calif. Frank L. Gerchar, 1132 E. 71. j St. je bil častno odpuščen iz ar- j made in vodi zdaj mesnico na I istem naslovu, želimo mu dober uspeh. «5» Bffl K» Edward Markel, sin Johna in Mary Markel iz 15807 Trafalgar Ave. bo odšel v pondeljek 24. i septembra k vojakom Strica Sa- i ma. Bil je nad 6 let priden raz-n a š a 1 e c Ameriške Domovine. I želimo pridnemu fantu vso sre-' čo in pa zdrav povratek. »» N w Pfc. Harold W. Sirk, sin Mrs. I Mary Klun iz 24331 Glenbrook j Blvd., Euclid, O. je bil častno i odpuščen iz armade z 125 točkami. V armadi je bil od 24. nov. 1941. Udeležil se je bojev s 1. divizijo v Afriki, Siciliji, Normandiji, severni Franciji, Pore-nju in v centralni Evropi. Na 17. j nov. 1944 je bil ranjen v Nemčiji. Vsega skupaj je prejel 6 odlikovanj in sicer za vzorno obnašanje, višnjevega srca, bronasto zvezdnato, ameriško službeno, službeno svetinjo z 8 bronastimi zvezdami ter odlikovanje za boje po Evropi in Afriki. sa pa Willianr A. Stusek, sin poznanih Mr. in Mrs. Anton Stusek iz 950 Grand Blvd. Euclid, O. je bil častno odpuščen iz ameriške mornarice po 4 letih službe. Služil je na rušilcu in je ž njim doživel mnogo hudih bojev, tako pri Afriki in Siciliji, kot tudi na Japonskem. fMOMfRANjE HRANE BO MORDA POTREBNO DLJE Predsednik Truman pravi, da bomo morali mi tukaj varčevati z živili, če bomo hoteli rešiti Evropo pred lakoto. Washington. — Predsednik Truman pripoveduje ameriškemu narodu, da bo moral morda potrpeti z racioniranjem nekaterih živil še več mesecev z namenom, da se pomaga, lačnim ljudem onstran morja. Nemogoče tudi ni, je rekel predsednik, da bo treba nekatera živila, ki so bila že vzeta iz racioniranja, zopet deti v odmerke. | Mr. Truman je spomnil ameriški narod, da je svečano ob-j ljubil na konferenci velikih | treh, da bo ta dežela preskrbela živež in druge potrebščine razdejanim deželam in to do skrajnosti svojih moči. "To obljubo, ki je bila narejena tako, našim zaveznikom, kot našemu narodu, je treba držati," je rekel predsednik. Poljedelski tajnik Anderson I je pa obljubil, da bo za ameriško prebivalstvo nekaj več mesa na razpolago drug mesec in sicer v razmerju 140 funtov na osebo na leto. Pomladi in čez poletje ga je bilo komaj 115 funtov na osebo. Gotovo še ni, če bo drug mesec odpravljeno racioniranje mesa, kot se je pred nekaj dnevi obljubovalo. Vse zavisi od tega, koliko mesa bomo poslali v Evropo. Sladkor bo racioniran še v letu 194B, je rekel Mr. Anderson, toda zabela, sirovo maslo, margarin in mast bodo pa najbrže iz racioniranja do 1. januarja 1946. -o--- Bivši profesor na katoliški univerzi je umrl 'St. Paul, Minn. — V bolnišni-1 ci sv. Jožefa v tem mestu je umrl msgr. John A. Ryan, star 76 let, bivši profesor na katoliški univerzi v Washingtonu in splošno znana avtoriteta v socialni dobrodelnosti. Rojen je bil v okraju Dakota, Minnesota ter posvečen v maš-nika leta 1898 v St. Paulu. V svojem življenju je pisal mnogo znanstvenih knjig o socialni rekonstrukciji in drugem. ohijskaIt^ divizija pride kmalu domov Tokio. — Glavni stan gen. MacArthur j a naznanja, da je vojni oddelek odobril, da se vrne domov s Pacifika v kratkem slavna 37. diyizija (ohijska). Ta divizija je bila sestavljena prvotno iz narodne garde in med prvimi poslana na Pacifik. MacArthur je priporočil tudi, da se vrneta domov 31. in 38. divizija, ki sta bili tudi sestavljeni iz narodne garde. Prvi ognjeni krst je prejela 37. divizija v bojih na Bougain. vil le. tfovs član najvišje soctoije Harold H. Burton Washington. — sednik. Truman je vzeraj popoldne naznanil, da je imenoval kot člana najvišjega sodišča Zed. držav republikanskega senatorja Harold H. Burtona. Imenovan je bil na izpraznjeno mesto Owen j J. Ilobertsa. Mr. Burton je star 57 let in je bil trikrat izvoljen županom v jClevelandu, O. [ Burton je liberalnega mišljenja in ne bo potegnil z radika-nimi novimi dealerji pri najvišji sodniji, ampak z zmernimi sodniki, kot so Stone, Reed in Jackson. Burton služi prvi termin v senatu in si je v tem času pridobil toliko prijateljev, da bo njegovo imenovanje brez ugovora potrjeno. Guverner Lausche mora zdaj imenovati v senat namestnika Mr. Burtonu. Govori se, da bo imenoval James M. Cox-a, bivšega guvernerja iz Day tona,, ki je bil leta 1920 kandidat demokratske stranke za predsednika. Guverner Lausche pa tudi lahko napravi tako, da odstopi svoje mesto podguvernerju, nakar bi ta imenoval Lauscheta v senat na Burtonovo mesto. Toda njegovi prijatelji trdijo, da tega ne bo storil. -o--— Republika Bolivija je odpravila cenzuro La Paz, Bolvia. — Vlada je odpravila vso cenzuro, ki je bila vpeljana za časa druge svetovne vojne. !---. i - v berlinu že pripravljajo grobove, ker pričakujejo mnogo smrti Berlin. — V Berlinu so že organizirani pod okupacijsko oblastjo oddelki grobokopov, ki bodo pripravili grobove, predno zemlja zamrzne. Pričakujejo namreč na 'z'imo mnogo smrtnih slučajev, nekaj od j bolezni, nekaj od lakote in pa samomore. 1 V zoni, ki je pod angleško oblastjo so jim že povedali, da mrličev ne bodo sežigali, ker ni kuriva in ne pokopavali v krstah, ker ni lesa. Zagrebli jih bodo kar v skupne grobove. Na pokopališča zdaj vozijo tisoče mrličev, ki so jih izkopali iz plitkih grobov po parkih in vrtovih, zakopanih tje 'ob času obleganja mesta, število smrtnih slučajev v Berlinu je zdaj 61 na 1000, kar je pet-(krat več kot pred vojno. Razne drobne novice iz Clevelanda in pa te okolice Poroka— V soboto 22. sept. se Jsosta poročila v cerkvi sv. Vida ob desetih Joseph Wolf iz 5204 St. Clair Ave. in Yolanda Seman iz 1357 E. 52 St. Poročna slav-nost bo zvečer ob osmih v Hrvatskem narodnem domu na St. Clair Ave. Na državni kolegij— Olga Janša, 'hčerka poznane družine Mr. in Mrs. Anton Janša iz 1297 E. 55 St., odide 26. sept. v Kent State kolegij, .Kent, O. Tam bo posečala te-jčaje za fizično izobrazbo in [glasbo, želimo ji najboljši us-jpeh. Važna seja nocoj— Veselični odbor Honor Roll Boys ima nocoj ob 7:30 važno sejo v SDD na Waterloo Rd. Vrniti odrezke— Vsi tajniki društev, ki imate listke za prireditev fantov vojakov v ameriški armadi, sto prošeni, da jih vrnete tajnici na 15614 Huntmere Ave. še ta teden, prodane ali neprodane. V nedeljo se bo že dvignilo dobitke. Borštnarji imajo sejo— V petek 21. sept. zvečer bo glavna ali letna seja društva Dvor Baraga št. 1317 COF in. sicer v. sobi št. 2 nove šole sv. Vida. Volitev odbora bo na dnevnem redu. Prosi se številne udeležbe. Zlasti naj pridejo člani, ki se še niso zgla-sil'i za dividendo. Dvanajsta obletnica— V četrtek ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Johna Widervol v spomin 12. obletnice njegove smrti. Prva obletnica— V petek ob 7:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebo-vzete maša ža pokojnega Pvt. Rudy Korena v spomin prve obletnice njegove smrti. Vrnitev s počitnic— Mr. in Mrs. Jos. Planinšek, 16210 Huntmere Ave., sta se vrnila z dvotedenskih počitnic na Eveleth, Minn., katere sta prebila pri starših' od Mrs. Planinšek, Mr. in Mrs. John Debelak. Starša sta zdaj oba na vladni pokojnini (social security). Mr. Debelak je bil usluž-ben polnih 32 let pri Oliver Mining Co., kot elektrikar. Oba zelo rada prebirata Ameriško Domovino, ki prinaša zanimive novice, pa, seveda, Ja-katovo kolono. Naj pokličejo— Ona stranka iz Bonna Ave., ki ima v najem stanovanje, je prošena, naj še enkrat pokliče HEnderson 1748 zaradi natančnega naslova njih stanovanja. Osemnajsta obletnica— V petek ob šestih bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca maša za pokojnega Dominika Perko v spomin 18. obletnice njegove smrti. Žalostna vest od doma— Joe Birk in Mrs. Milka Fili-pič sta prejela s posredovanjem Kollandrove firme iz Ljubljane žalost vest, da je umrl njiju oče Joe Birk, ki je i mnogo let vodil gostilniško obrt v Clevelandu. Nazadnje je imel dobro idočo gostilno v Kamniku, Majstrova cesta 15. Kdaj in kako je umrl, pa poročilo ne pove. AJTERIŽKA DOMOVINA, SEPTEMBER 19, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEO. Editor) eil7 St. Clair Ave. HEndcrson 0628 Cleveland 3. Ohio. Published dully excejjt Sundays and Holiday« NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto »8.50. Za Cleveland, do DOdtl. celo leto 17.80. Za Ameriko In Kanado, pol let* »3.50. 2a Cleveland, po poitl. pol leta K00. Za Ameriko ln Kanado. detrt leta.l^OO, Za. Cleveland, po poŠti 6etrt leta »2.25. Za Cleveland ln jEuclld. po ramaialcih: Celo leto W-60. X>ol leta »3 A). tetrt leta »2.00 Posamezna številka S cent« SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. »8 JO par Tear. Cleveland, by mall. VIM par rear. U. S. and Canada. tt.60 for 8 month*. Cleveland, by mall. »4.00 tat 6 months. O. 8. and Canada. »2.00 for S month*. Cleveland, by mall, 82-28 tor S month«. Cleveland and Euclid by Carrier. W-50 per year; »3.50 far • month«. »2.00 for 3 month«. Single oople* 8 cent«. Entered as aecond-cla«« matter January 6th, 1108. at the Port Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 187». No. 218 Wed., Sept. 19, 1945 Kako je s Kuhljevim priseganjem? Zadnjo soboto smo brali v A. D., kako so komunisti pobijali razorožene domobrance. Med njimi je bil duhovnik Kunstelj, ki je nesrečne fante blagoslavljal in jim dajal zadnjikrat odvezo. Pa so mu partizani odsekali zato roke pri komolcu. On pa je z ostanki rok naprej delil poslednjo versko tolažbo. Na to so ga zgrabili in vrgli živega v skupni grob, nanj pa nametali mrličev. Vedno bolj jasno je: Dva svetova — vera in nevera — sta udarila v starem kraju drug ob drugega. Kaplan gre s fanti, ki so se borili proti komunizmu in umira z njimi vršeč svojo dolžnost do zadnjega trenutka. Veruje, zato blagoslavlja, daje odvezo. Oni drugi — komunistični partizani — sovražijo, divjajo, more, iščejo živalskega maščevanja. Začetnik krščanstva je napovedal ta boj. povedal je _______________ svojim učencem z vso določnostjo: Iz shodnic vas bodo me-| Vražnikov"krščanstva' tali radi mene. Iz shodnic so metali one, ki so jih'izobčili I iz narodnega občestva. Zato pomeni Jezusova beseda učencem dejansko: Za izdajalce vas bodo proglasili! — Ta zgodba se je ponavljala skozi stoletja. Kdor se je uprl brezbožnim oblastnikom, je umiral zasramovan kot izdajalec. To je pesem od dni prvih kristjanov, ki jim je bilo krščanstvo več kot zapoved, da darujejo cesarju, pa do Tomaža Moora, ki ga je dal Henrik osmi obglaviti na Tower Hill-u sredi Londona, ker se ni uklonil njegovi krivični želji, pa do mek-sikanskih mučencev, ki jim je bil Kristus Kralj več kot nepravičen ukaz tirana. Danes se ta zgodba uresničuje na Slovenskem. Kar ni z diktatorjem Titom, je proglašeno za izdajalsko, kdor se upira komunističnemu partizanstvu in njegovemu krivičnemu nasilstvu je kot izobčenec. Boj med vero in nevero je dobil v Sloveniji najtežje oblike. Redko kdaj je sovražnik krščanstva toliko zmerjal kristjane z "izdajalci," kot to dela danes v starem kraju. S posebno ljutostjo so se zagnali proti škofu Rožmanu. Dan za dnem so ponavljali tudi ameriški častilci Tita, da je Rožman izdajalec. Na čelu ameriških Titovih malikoval-cev je marširal preljubi tajnik SANSa Mirko Kuhelj. Tej partizanski veličini je bila posebno pri srcu zaprisega domobrancev. Mirko je oznanjal svetu, da jih je Rožman zaprisegel in izvršil po partizanski veri zločin veleizdaje. Kot norec s fiksno idejo je slavni Kuhelj to gonil in ponavljal tako, da je nazadnje sam verjel in za njim verniki "naprednih" listov. To zapriseganje torej res lahko imenujemo Kuh-ljevo zapriseganje. Sedaj je izšlo poročilo Titove državne komisije o Rož-manovih "zločinih" in glejte med "zločini" ni Kuhljevega zapriseganja. Tu v Ameriki se tajnik SANSa trudi, da bi svetu dopovedal, kaj je škofov največji greh, tam pa ta komisija na to pozabi. Tu gonili — tam pozabili. Ali je to partizanska hvaležnost Mirkotu, ki se v potu svojega obraza muči. kako bi zmetal dovolj blata na ljubljanskega škofa? Z Mirkotovim škofovskim priseganjem torej ni nič. Celo tista Titova komisija se na to ne spomni. Zgodilo se je kot s Kristusom pred Kajfežem: Priče se ne vjernajo. Mi pa ne bomo tako hitro pozabili, da so celo nekateri katoličani radi tistega zapriseganja Kuhljevega delali škofu krivico. Vedno je nekaj starih koštrunov, ki mislijo, da je bolj moderno verjeti sovražnikom kot domačemu človeku. Kdo so ti, že sami vedo. Pa vendar poročilo je tu, poročilo same državne komisije Titove Jugoslavije "za ugotovitev zločinov okupatorjev in njih pomagačev." Poglejmo mirno, kaj ta slavna komisija komunistov očita katoliškemu škofu. Prvi greh je, da neka italijanska spomenica med drugim poroča, kaj da se je baje govorilo v škofovski palači proti komunistom. Drugi greh je, da spet poroča italijanski komisar, da je na čelu bele garde škof. — Torej dve poročili sovražnika Slovencev, iz katerih ne more nihče dognati, kaj drži in kaj je samo čenča, naj bi naenkrat izpričali krivdo škofovo. To naj bi bil naenkrat "dokaz." Pred katerim sodiščem bi tako dokazovanje držalo? Pridejo še hujši grehi. Dva škofova pastirska lista sta pozivala ljudi, naj se branijo pred partizani. To tudi drži. Vprašujemo se samo, ali bi radi kaj takega obdolžili kakega škofa v deželi, kjer je res verska svoboda in sme imeti vsakdo, tudi škof, svoje mnenje o komunizmu. Prav s to točko poročila je podan najboljši dokaz, da, v Jugoslaviji ni niti sence verske svobode. Škofa preganjajo, ker je proti partizanom. To je tisti greh. To je njegov zločin po parti-, zanskem mišljenju. Vprašujemo se, ali je res kak greh proti Jugoslaviji, proti državi, če je kdo proti partizanom? Ali so partizani Jugoslavija ali država? Kdo jih je postavil, da sodijo druge? Ali je delal škof z nastopom proti partizanskim komunistom proti kaki oblasti? Morda proti partizanski. Pa se niti Kuhljevemu Mirkotu ne bo sanjalo, da je bila taka partizanska oblast, ki je na primer obsojala sloven^ ske fante v Kočevju, kaka postavna, legitimna oblast. Ali je škof storil s tem kaj za Nemce, za okupatorje? Ali je rekel kje eno samo besedo zanje? Nikjer! Odgovorite vi ameriški partizani, odgovorite resno, ali je res zločin že to, da je kdo proti komunistom, tili je to res nekaj, kar je po mednarodnemu pravu zločin? Prebirali smo določila mednarodne komisije za presojo vojnih zločinov. Tam ne najdete niti ene stvari, po kateri bi kdo mogel obtožiti škofa Rožmana! Če jo kdo najde, naj se dvigne in pove. Še en greh ima škof Rožman po tistem poročilu Titove komisije. Menda je prisostoval 30. januarja letos pri de-filiranju domobrancev skupaj z generalom Rosenerjem. Mogoče, da je. Toda sama prisotnost menda še ni nikak zločin. Morda bo kdo rekel, da tq ni bilo potrebno. Lahko se to reče. Ali pa ve kdo, če ne bi škofiji in Slovencem več škodovalo, če bi se škof ne udeležil? To so tedaj "zločini" škofa Rožmana kot jih je našla Titova komisija. Opajmo, da Kuhlja ne zadene kap, vsaj ne na možgane, ker je komisija pozabila na njegovo priseganje maja meseca 1944, s katerim je revež celo leto vlekel SANSove vernike za nos. Vemo pa prav dobro, da bi bil škof Rožman obsojen, če bi prišel pred "ljudsko" sodišče svojih sovražnikov partizanov. Obsojen bi bil kot je bilo obsojenih toliko in toliko drugih, ki niso zakrivili ničesar, drugega kot da so z vso doslednostjo odklanjali sodelovanje s komunizmom. Pri teh obsodbah se ni vpraševalo po resničnem zločinu, to je po dejanju, ki je proti nravnemu redu, ampak,samo po tem, ali si bil res proti partizanom. To je kot pri tistih ljudskih sodiščih, ki linčajo zamorce, ne da bi dognali, če je bil res on tisti, ki je napravil krivico. Kakšna so ta ljudska sodišča pove najbolj slučaj državnega pravdnika dr. Dostala, ki se je kot smo brali, ustrelil, ko je videl, kakšno pravico deli komedija z ljudskimi sodišči. To je boj dveh svetov. Eden od njih — komunizem — ne vprašuje po pravici, utemeljeni na božjih in naravnih postavah. Temu je vse sila — moč. Cilj njegovih sodišč ni pravica, ampak maščevanje. S terorizmom hoče ustrahovati ljudstvo, da, bi si nihče ne upal ganiti proti njih nasilju in izvajanju komunističnega programa. Drugi-verni del naroda trpi in prenaša krivice v zavesti, da je končna zmaga zagotovljena tistim, ki vzdrže v trpljenju. Ob tej delitvi tudi ameriški Slovenci ne bodo mogli sedeti na dveh stolih. ,Zmaga pravice v starem kraju ne bo nič kasnejša, če SANS fše toliko obrekuje z izrazom "izdajalci" po zgledu vseh so- Odpri srce, odpri roke.. . J "Ali je komunizem resnično nasproten veri?" Na gornje vprašanje odgovarja Amerikanski Slovenec takole: "Da! Vera v Boga zagovarja in brani pravice človeka, komunizem pa te pravice odreka in taji. "Dalje uči komunizem človeka nemoralnosti. Taji nesmrtnost duše in odgovornost pred Bogom v večnosti. ■ "Diktaturi prol-etariata je potrebno, da izgine vsaka vera iz človekovega srca. Kaj višjega nad seboj ne sme priznati, kakor je oblast države. Tudi por slušati in ubogati ,niraa kake druge oblasti, razen države. "Lenin je izjavil: Za vsakim znamenjem Kristusa ni videti drugega kakor brutalne geste kapitalizma. "Lunačarski, komisar za ljudsko vzgojo, je poudaril: Mi sovražimo krščanstvo in kristjane. Tudi najboljše med njimi maramo smatrati za naše najslabše sovražnike. "Jaroslavski je pa zapisal: Samo oportunisti morejo verjeti, da so ljudje lahko verni in obenem komunisti." * * * To je sicer vse že stara roba, pa je čisto prav, da se spet na novo pove. Zelo prav je, da se na te reči spet spomnimo v naših dneh, ko je toliko slovenskih katoličanov prišlo med žrtve komunizma, Pa jim mnogi to še privoščijo in pravijo: Zakaj so pa nasprotovali Osvobodilni Fronti. . . ? Kaj je Osvobodilna Fronta, o tem menda zdaj nihče več ne dvomi, razen če je namenoma slep. Nič drugega ko gol in surov komunizem! Boris Kidrič je povedal slovenskim duhovnikom, da je bil vstop v 0-svobodilno Fronto vsem slovenskim katoličanom odprt, tudi duhovnikom in samemu škofu Rožmanu. To verjamemo. Odprt jim je bil pod pogojem, da bi postali komunisti ali bi vsaj tiho sprejeli vse komunistične ,prakse, kakor je očividno storil duhovnik Mikuž. Ako bi tega ne naredili, bi jih Osvobodilna Fronta kmalu likvidirala, kakor je likvidirala tisoče drugih. Ali pa so mogli postati komunisti ali vsaj tiho sprejeti vse komnistično nemoralno in neupravičeno početje? Pa či-tajmo dalje, kaj pravi o tem A-mtrikanski Slovenec: ■ "Komunističnega. nazirmia o življenju noben kristjan ne more odobravati, še manj sprejeti, če hoče ostati pri svo-jem krščanskem naziranju o življenju. . . ker komunizem je na vsej črti brezobziren smrtni sovražnik krščanstva." * * * Ko je torej škof Rožman spoznal, da je Osvobodilna Fronta komunistična revolucija, je storil samo svojo dolžnost, ko je iz. dal pastirski list o brezbožnem komunizmu. Duhovniki, ki so se ravnali po Rožmanovem pastirskem listu, so storili samo svojo dolžnost. Enako vsi svetni slovenski katoličani. Zakaj za božjo voljo jih zdaj celo nekateri katoličani zmerjajo z "izdajalci?" Ne izdajalci — muče-niki svoje krščanske ideje so! Tako oni, ki v domovini trpijo preganjanje in umirajo v strašnih mukah, kakor tudi tisti, ki so radi svojega nasprotovanja komunizmu postali brezdomci. Kar se jim še drugega očita, je prišlo samo od sebe, ker so jih komunisti namenoma spravili v tak položaj, da bi imeli zoper nje umetno napravljeno pretvezo, češ, da so paktirali s sovražniki slovenskega naroda. To je bilo že dostikrat poudarjeno v nekem najnovejšem pismu, ki ga je poslal sem čez dr. Jože Basaj, je pa to na novo potrjeno. Vi vsi, ki te reči spoznavate in jih priznavate—vi vsi, ki se zavedate, da slovenski katoličani niso mogli iti s komunistično Osvobodilno Fronto — ste že člani LIGE KATOLIŠKIH SLOVENCEV V AMERIKI. Vsakdo, ki pomaga, da pride svet do tega spoznanja, je dober agitator za LIGO. čeprav s samo tako agitacijo ne moremo rešiti trpečih katoličanov v domovini iz rok njihovih preganjalcev, jih vsaj ne bomo zmerjali z "iz-' dajalci." In onim, ki so se umak-' nili v tujino pred komunizmom, samo s tako agitacijo ne bomo olajšali življenja. Vendar jim bo lažje pri srcu, ako vedo, da jih ne prištevamo zločincem. Lažje jim bo, če to vedo, kakor bi jim bilo, ako bi brali oni dopis v Amerikanskem Slovencu, ki ga je poslala Ana Žitko iz Kanade in jih je ozmerjala, češ, da "nimajo čiste vesti." « *. * LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV seveda ne želi ostati samo pri tem, da našim ubogim beguncem skuša vrniti dobro ime. To je sicer že veliko, vse pa še davno ni. Skuša jim tudi pomagati, da si ohranijo življenje in versko prepričanje in narodnost. O tem ste že veliko brali in boste še,,če Bog da. Glavno pa je, da LIGO tudi podpirate in ji pridno pošiljate svaje DAROVE. Ameriška Domovina večkrat sporoča, koliko nadaljnih darov je prišlo. Cast njej in vam, ki darujete! Toda kaj mislite, ali bi se ne dalo narediti v tem pogledu še mnogo mnogo več? * * * Ko ima komunizem v resnici tako stališče do vere, kakor je to dobro povedal Amerikanski Slovenec, ali ni potem čudno, zakaj se danes sovjetski komunistični mogotci toliko zavzemajo za ujedinjenje vseh pripadnikov izlama ali "turške vere," kakor smo včasih rekli? In za ujedinjenje vseh pripadnikov pravoslavja? List COMMONWEAL je dovolj znan kot prijazen Rusiji, do neke meje celo samih Sov-jetov. Ta list je imel pred kratkim dolg članek o razmerju med Rusijo in Turčijo. Spisal ga je vseučiliški profesor A-leksander Baird. V tem članku čitamo: "Do zadnjega časa je bilo sa. mo nekaj znamenj, ki so kazala, kako imperialistično nastopa Rusija na Srednjem Vzhodu. Eden teh znakov je prišel na dan leta 1944, ko se je začelo ujedinjevanje osmih pravoslavnih patriarhatov pod vodstvom ruske pravoslavne cerkve, ki jo kontrolirajo Sovjeti. Podobno akcijo je podvzela sovjetska vlada s tem, da je začela z reorganizacijo in ojačenjem mohamedanskih središč. To je storila zato, da bi se širila sovjetska propaganda potom mo-hamedanstva. Ni bilo dolgo, pa je bilo po vsem Srednjem Vzhodu polno mohamedanskih organizacij, ki so delale zgolj sovjetsko propagando. Bilo je prvič v sovjetski zgodovini, da je moskovska vlada dovolila skrbno odbranim 'pravoslavnim državljanom obiskati božji grob v Jeruzalemu in nekaterim mo-hamedancem, da so šli na božjo pot v Meko. To se pravi, da so potovali po vsem Srednjem Vzhodu in skozi Egipt kot sovjetski propagandisti." * * * Tako zelo se torej ruski komunistični mogotci naenkrat zanimajo za vero, naj bo že za te ali one vrste, čeprav še vedno živo verjamejo, da je vsaka vera "opij za ljudstvo." Zakaj in čemu? Sicer pa tudi drugod znajo ti tiči lepo govoriti o veri. Morda ste brali, kako je celo sam Kidrič trdil, da nova jugoslovanska vlada nima nič zoper vero, niti zoper katoliško ne! Ali je Kidrič nehal biti komunist, ali je Amerikanski Slovenec narobe povedal, ko je razložil komunistično naziranje glede vere — ali kaj je narobe? ♦ * » Nič ni narobe, vse je v skladu s komunistično taktiko! Komunizmu pride vse prav, samo da služi njegovi stvari. Kadar ne gre gladko s samim odkritim komunizmom, je treba vpreči v propagando vse, kar je pri roki. Ce bi zmanjkalo drugega, bi komunist celo sama sveta nebesa vpregel v svojo propagando, ako bi služilo namenu. Dandanes je komunistom zmanjkalo "slovanski}} bratov," da bi s pomočjo teh silil naprej v svet. Te ima že v svoji malhi — vsaj tako si domišlja. Na Srednji Vzhod ne more riniti pod geslom "slovanskega združenja," zakaj tam žive Turki, Kurdi, Kabardi, Kavkazijci, Karapapaki in drugi. Zato je treba mednje z geslom "združenja mohamedanstva." Tudi v Mandžurijo in Korejo ne more pod geskmi "ujedi-njenega slovanstva." Tam bo tudi treba kaj čisto drugega "združiti." Zanimivo se sliši o Koreji tole: Amerikanci so za nekaj časa pustili tam na obla- \ C« verjamete > al' pa ne ainmsiNiiiw "Ko je odšumela Micka v kuhinjo, se je v sobi toliko prevre-drilo, da smo moglj- mi možaki začeti s pametnim pogovorom," je nadaljeval Herblan svojo po- sti še Japonce, ker sami še ni-no nared, da bi prevzeli oblast. Korejci so se razjezili in v nekaterih krajih sami pognali Japonce. Niso pa hoteli spustiti na oblast domačih komunistov. Brž se je oglasila Moskva in zakričala, da so Korejci — fašisti in bo treba z njimi napraviti to in to. . . * # * Ruski predavatelj iz Wash-ingtona, zastopnik Sovjetov, je oni dan nekje povedal, da šteje Sovjetija 190 milijonov ljudi, pa je med njimi le sto milijonov Slovanov. To drži. Da bo pa Sovjetija še bolj "slovanska država" kot je že, je seveda treba dobiti pod oblast še nekaj desetin milijonov ob vzhodnem Sredozemlju. Ko so male baltiške državice izginile, je ta ali oni preveč vesten, zraven tega pa morda še "fanatičen in histeričen" človek dejal, da to ni ravno potrebno za "ujedinjenje slovan-tva." Zdaj so baltiške državice srečno prebavljene, pozabljene in pokopane. Zdaj ima delo za "ujedinjenje slovanstva" čisto nove naloge. Vse kaže, da slo-vanstvo ne bo nikoli "ujedinje-eno," dokler ne bo imel vsega sveta pod peto — brezbožni komunizem. Kaj to pomeni, ste lahko brali v Amerikanskem Slovencu, ki je do"bro opisal in razložil, kaj je komunizem in kako dela. . . * * * Mesečnik THE LAMP piše ta mesec, da je Tito poslal v Sovjetij.o 20,000 mladih Jugoslovanov v moskovsko komunistično šolo. Mnogo jih je baje poslal celo zoper voljo njihovih staršev. Kako dolgo se bodo tam "šolali," seveda THE LAMP ne ve. Pač ve Tito. Isti mesečnik piše, da na Češkem mobilizirajo v "narodno vojsko" 15 in 16 letne fante. Češka vlada izjavlja, da se bo njihova "narodna vojska" vež-bala enako kot sovjetska in se vojskovala z ramo ob rami z njo. Zoper koga in kdaj? Odgovor je: Rusija in Češkoslovaška v resnici ne mislita na vojno, ampak za to gre, da pridejo fantje zgodaj do komunistične vzgoje, ki jo je v sovjetsko- češki vojski dobršna mera . . . * * * Tole je star nauk, pa ga neki učitelj na novo in prav poceni prodaja; Kadar ti kdo ne piše po volji, pa ne znaš povedati, kaj je narobe v njegovem pisanju, stopi predenj in se potrkaj na prsi. Zraven pa reci: Ti si bil še v povojih, ko sem jaz že politiziral. Potem navr-zi še nekaj o fanatizmu in histeriji, pa si zmagal nad njim in mu ovrgel do konca vse njegovo pisanje! Zelo čeden nauk in strašno poceni! — Zaplot. -—o-— Razne novice iz La Salle La Salle, 111. — Ker že čitamo novice iz raznih slovenskh naselbin, bom pa še jaz malo poročal, kaj kaj novega v La Salle. Tudi pri nas smo imeli malo domačega "štrajka," a je bil kmalu zravnan. Zastavkali so bili delavci v tovarni, kjer delajo različne ure. Dne 9. septembra zjutraj je pričelo goreti poslopje, v katerem je bila grocerij,a in mesnica in ki je. last Mr. Joe Grego-richa. Og^nj je napravil za S10.000 škode. V začetku septembra so nas obiskali rojaki iz Clevelanda, O. j in sicer: Mr. in Mrs. Frank' (Nadaljevanje na 3. strani) I vest. "Kaj je bil dež, ^ vedriti ?" si nisem gati, da ne bi fte^ radovednega jezička-, "Kakšen dež, "I, saj ste rekli-® vedrilo, ali niste?"j pri tem, kar sem 3,1 na ušesa. "Tisto so samo si pravimo. Saj i®811! 4 vadno reči, da bomo' ij. pa sejemo le seme^ če sem pa rekel, d» drilo, sem mislil s 6 dati, da človek ne * s| no govoriti, poset"10! av stih nerodnih letih. |0l okrog kakšna kik% ( ta svet pelja in mc J ft "Stric Herblai^j, p so nerodna leta- , j), rad vedel, ki niš«" j Za koli tako radoved«1 0, ni- ' -d i1 "Japček, to del, kadar ^ dar ti bo začela u^ ^ pomagaj. Ne S f », ^ menom, ampak ^ ^ je to, ker tli i* ^ ^ ni moč izlepaJ r ^ stiva to in P°J° lf(| Trst. ' j«*' ij Z Andrejcem , ^ pomagala do P ^ i če. Rečem ti, ^ žernadnikov : losten, ker bi* « j !o strah in Sl0i ^ ' ga spravili- J Prijazni.^ o pridno naliva ^ da so se nam ^ ' beseda je P°stae f u udarkom, da J pt? a Birt naju je> je zaneslo v 1 ^J ^ ko sva mu P0^ L sala med > priborila s sV'jf ® miljanu tro"> ; Ls štajna vedi ^ S morje. Birt ^ , M umna, ce / k take stvari, ^lA« ne gredo. in na njem zanj sam, jf^i^ to pametno "Ako bo : primaknil JaZ' % ^ siki zelo nar^f><] odneha bo dosti P°f VI besedo jaz-je stvar iz£U>:| J' "Dosti začudeno oge 8 "Veste, kjer je nekoč j b, zadnjo pre*y|S Turke, ki jjjffc oglede, Pa 3e krvave bUje^l\ zavoljo mo) ^ pradeda K>f oj • sem mu tp J zgodovine- .'/i^'M' ci so bili zaKe>ihti se pa neka* J^l "V šoli s0eV; C* bil tisti, ki J y premo bPŽ<^ ^ ljaka doma- .>,, i svojo pripf $ k?" "Beži, bf Vj > kako je » ; * da je bil t*V In še celo^vf;; H oče, ^ JV premog/i le je držal V, U p <*f£4 K ma še od oK /, » morda ^ prema od » j, V, lesenimi P^m Herblan.^1^ | O tem pe jkel. nnMPVTNA. SEPTEMBER 19, 1945 r 8 'isana mati SPISAL J. F. MALOGRAJSKI je ponavljal c: er se zasukal tako, videti. Nepopis-. -®u je bil njen pogled, j^^avno je zapazila akoravno je vedela, Mlakar nikoli ni U,.'j« približala in 'as Priliznjenim gla. ki Pa se imate vi kaj, '80 vas nisem vide- lovoli j sem zdrav, hvala l^ori starček na ® i« j °sorno. Trga-i da bi bil naj-%Ves njej ne bi bil io J SVet- Ce ga je že ga t0' da * bi" Cf še bolj jezilo, Kuj, K0 Predrzna in ga tik:,' ko si vedar ni- dobra. In s ka- e; pJe Ogovorila be- •^b.rav. kakor bi jo bl'a že njegova f'sj ■Saj Potem bi je K b"mislil stari Mla" iijavknPriSli dru«i Pri-a' Poznam te do- W se . Hajti ZOpet vstran Se Stari Mlakar ni e • da bi bil prikrila du m čustva. Iiz l*ajnice se je V'Ufče bi ji bil . ki e bolj jasen na-kJ*. je občutil do :itav Vedenje star-tijto motilo. Dasi iit0 Vo nevoljo in je ^ j Poznala njegove ii«nilaVendar še silila 5I)0SaHJ.e svojo hčer s k a Poleg Anice, : Vegovi strani iJ'^0ro obedve sta t »tj Pa Saj sta tu-^ enaki. Va-S noči, oe a Pa o sv. Mi- !» k a • • ■ • \ : K Anici in jo " t»a zl prideš nič k Saj?"80 bi se lahko NC0rila nič. Bo-i C a k dedku, ka-te ženske. | < Ljudje: S nlm. "jej je bi-1 feStat , Jj. °J0 neprijaz-* ^ mogla pre- ■5 Si f e: i'frtt,1^ tukaj! ,f | ''Osti p Jte, glej-A K nj0 rav taka je, «li mati, ki ■ garala, ako-i vzroka, |T M ji Zoprna. Jaz i Prizadela f S * Vendar ni i-i š6 . Pega pogle-, otrok! Pa | Ožein'lovori, ot- f^iev, /H>loh?mu jezde-j, < S l Oljema-j J ta mu sinahb. tf ^Nl-j ga besedo-! / e z odločnim , ^Wj^cil ona & C 1 JeZe ne i Vi „ugega! i'' \ , . aVad0 111 črez ko- f Je i1' '*SeU^% nevolja 1st. i) Usala poto-le i oče! morda ' tCS' inVZdi ^rsi- :C'fV-sija. Mor. o tako o ' Pa sva se l obe motili. No, jaz sem jo vse-, eno rada imela! Ne morem po-■ vedati, kako težko mi je po nji!" In pritisnila je predpasnik na oči, kakor bi si hotela obrisati solzo. Staremu Mlakarju se je gabilo v dno duše toliko hinavstvo. Že je imel ostro besedo na jeziku, ko stopi njegov sin J v izbo. Precej nato pokleknejo zbrani ter začno moliti rožni venec za dušo one, ki so jo bili pokopali predpoldnem. Po končani molitvi so se prijatelji rajnice še malo pomudi-li. Dekla prinese iz stranske sobe polno rešeto narezanega kruha, gospodar pa poseže po steklenico pijače, ki je stala že na polici pripravi jena* Nato pe začneta pomikati po sobi od e-nega do drugega. Vsakdo je dobil kos kruha in kozarček pijače. V tem ko sta gospodar in dekla delila in ponujala kruh in pijačo, se je vnel živahen razgovor. Večinoma so se ljudje spominjali rajnice in ta ali oni je vedel povedati kaj dobrega o nji. Semtertja je izrekel kdo, gospodarju tudi svoje obžalo-J vanje radi izgube, ki ga je bila j • zadela. Storil je to, ker je na-j' vada taka, dasi je vedel, da se1 Mlakar ne čuti nesrečnega. Ta! pa je na take besede zgibal z' ramama ter ponavljal:. "Kaj hočemo? Božja volja 1 je bila tako! Ce bi še tako jokal za njo, ne bi nič pomagalo. ! Kar je mrtvo, je mrtvo!" Ljudje so molčali vpričo takih besed. A semtertja sta se 1 ujela dva pogleda, ki sta izda- 1 .jala, kaj si ljudje mislijo po J tihem. » i Tako je bila prišla na vrsto ' Vrtačka, da dobi kruh in pij a- J čo. Mlakar je poiskal največji,1 kos, ter ga dal njeni hčerki, na- : to je ponudil še njej kruh in 1 pijačo. Izpregovoril ni nič. Cu- '' til je pač, da so obrnjene oči i' mnogih vanj in zdržal se je bc-'; scd. Ni pa mogel zatajiti nj'e-1J gov obraz veselja, ki ga je ob-j; čutil, ko jo je videl sebi naspro-,! 11'- ^ |! i Vrtačka je bila krepka žen-1' ska tridesetih let. Njena lica j' | so bila še sveža in zdrava. Po- J ! znalo se ji je, da še nikdar ni P i trpela hudega in da nikdar ni j I preveč delala. Svetle in žareče ; so bile še njene oči, toda pohlep je sijal iz njih. Ko se je ozirala tako po sobi, se je zdelo, kakor bi vedno nekaj iskala in zasledovala. Mlakar se je pomudil pri nji dalje, nego se je spodobilo. Izpila je bila polovico kozarčka, a on ji je dotočil. Njegov oče, ki je opazoval vse to in ga je bilo sram ljudi, je zaklical: "Anton, daj, daj, hiti! Poglej, dosti jih je še, ki niso še nič dobili!" Mlakarju se je stemnil obraz. Srdito je pogledal proti o. četu, a šel je vendar dalje . . . Ko je bilo rešeto prazno in i je bila pijača pošla, so se zače-| ii ljudje razhajati. Ker se gospodar ni spomnil, je zaklicala i dekla tem'u in onemu: "Bog | plačaj!" Tudi stari Mlakar se ' je oglasil včasih s slabim, one-! moglim glasom. Zunaj pa se je začela zopet sodba nad Mlakarjem. "Saj mu ni nič za ženo! Ali1 ste ga videli, kako mirno in po-j nosno je stopal semtertja? In j na njegovem obrazu — ali jej bilo zaznati kaj žalosti " "Z Vrtačko pa le ni govoril!" se potegne nekdo zanj. "Govori se z besedo, pa tudi s pogledom," ugovarja drugi. "Jaz sem videl, kar sem videl! in prepričan sem, da ne bo nobena druga gospodinjila pri Mlakarju nego Vrtačka. Zapomnite me, kaj sem vam povedal!" (Dalje prihodnjič) , -o- RAZNE NOVICE IZ LA SALLE 'Na.dnUevanle ? •> strun P Oberstar in sin. Ti imajo več prijateljev v naši naselbini, kakor tudi v Oglesby in Depuw, 111. Hvala za obiske. Veste Mr. F. Oberstar je Tonetu na Hribu sporočil polno in natlačeno mero lepih pozdravov od poznanke in prijateljice, Mrs. Margaret Kogovsek in sina Evgena. Hvala za pozdrave, Margit! Ona je rojena v kamniškem okraju kot pisec teh vrstic. Dalje se je mudil par dni med Lasallčani Mr. Math Povše. Obiskal je sestre Mary Baznik in Mrs. Math Komp in seveda tudi Toneta na Hribu. Math in Anton sta si že stara : znanca in prijatelja kot nekdanja pevca — basista — pri cer-kvenem pevskem zboru Sloveni-ji ja. Prav lepa hvala Math za ob-1; isk in prav tako hvala tudi Tvo- ■ ji soprogi. Prav lepa hvala za : 3bisk tudi Mr. M. Kobalu. On je | ___k\. I bil tudi moj nekdanji sopevec in sicer tenorist pri zboru Slovenija. Iz Jolieta pa so nas obiskale Mrs. Helen Gregorič in Mrs. Francis Hrovat. Obiskali sta Miss Urško Kobal, Miss Margit Kobal in Toneta. V St. Mary bolnišnici se nahajajo sledeči slovenski rojaki in rojakinje: Mrs. Pavel Feren-čak, Mrs. Mary Jaklič,. Mrs. Geo. Florijan, Mrs. Marija Ur-banija, Martin Barlič, Frank Ravnikar, Val. Trdin, ženske so se večinoma morale podvreči raznim operacijam, a možje pa so drugače bolni in pohabljeni. Miss Anne Pelko pa se je že vrnila iz bolnišnice in je sedaj pri svoji mami na 1216 — 7th Ct. Vsem bolnikom želimo skorajšnjega okrevanja in da bi se kmalu pozdravljeni vrnili med svoje drage. Vsem prijateljem v Clevelandu pošilja lepe pozdrave, Tone s Hriba. Pismo o dogodkih v Ljubljani pred prihodom lita Piše begunec i Slovensko domobranstvo je bilo na videz organizacija ge-' nerala Rupnika, toda v resnici je bila to armada slovenske po-litihie ilegale. "Slovenska zaveza," ki je bila že od aprila 1942 ilegalni vrhovni odbor slovenskega političnega udejstvo-1 vanja, sestavljen iz zastopnikov starih legalnih strank (brez komunistične seveda), je pristal na ustanovitev domobran-' stva, ker je taka policijska varnostna obramba dovoljena po mednarodnem pravu, pod pogoji, da ji ostane zvesto in ! da ne bo v madež slovenskemu imenu. Tako nekako se je tedaj govorilo v zaupnih krogih.1 Da bi se domobranstvo ne zlorabljalo, je poslala "Slovenska zaveza" jz sjvojega ilegalnega vojaškega vodstva ljudi v le-' galno vodstvo1 domobranstva ter ga vsega peneiriralo s svo ji-mi zaupniki. Tako je tudi veči.' no svojih ljudi, ki jih je imela' zbrane ilegalno, poslala V nje- j gove vrste, dasi je še vedno o-j hranjevala svojo ilegalo. Naj-j močnejša ilegala je bila "Slo-! senska legija" (SLS), ki je i-1 mela čez 8000 pristašev in veči- i no dobobrancev. Liberalci so vzdrževali "So-' kolsko legijo" in socialni demo-kratje "Narodno legijo." častniki, ki so pripadali tej ilegali, so bili tudi na vidnih meštnh v do-mobranstvu ter pazili, da po težnjah nekaterih nad njimi ne zaide na pota, ki bi utegnila škodovati slovenskemu imenu. Ogromna večina domobrancev, (99%) je bila orientirana v smi-i slu zapadnih zaveznikov ter se; je zavedala, da mora ustvariti, močno disciplinirano vojsko, ki j bo v danem trenotlcu lahko sto-\ pila ob stran aliirancev in zašči- p iila Slovenijo za zapadno evropsko kulturno sfero. (Zato so domobranci, kjer so le mogli, reševali pred nemškim ujetništvom ameriške in angleške padalce. Pri tem so tvegali svoje glave. Kako so z njimi domobranci ravnali in naša ilegala, bi vedel povedati marsikak Amerikanec, na pr. letalski po-! ročnik Maurice A. Brash, 1616,! Jefferson St. Muskegon Hts.,j Michigan, U. S. A. On je opečeni padel iz aviona pri Devici Mari- j ji v Polju, domobranci so ga re- i šili pred Nemci, na domobran-! ski ambulanci namazali in obvezali, skrili pred Nemci, ki so ga divje iskali, spravili v bolni-, co, ozdravljenega dali na okreva-! nje k nekemu kmetu v ljubljan-' ski okolici, na to pa ga poslali v 8. bataljon kraljeve jugoslovanske vojske (četniki). Prav tako je domobranska posadka št. Jošt rešila tri ali štiri take padalce, jih oskrbovala pri sebi, dala domobranske plašče in jih s svojo patruljo spravila v omenjeni od. red kr. jugsl. vojske. Imena vseh te ameriških in angleških padalcev v tem odseku bi mogel povedati zgoraj omenjeni ameriški letalski poročnik Brach!) če so nkeateri drugače mislili so to bili samo posamezniki. Tudi prisega se je tolmačila samo kot njuno zlo, da se reši domobranstvo za zaveznike, zlasti še, ko je vodstvo to tudi izrečno potrdilo in zagotovilo. Nato še le so domobranci bili voljni priseči, kar so storili v zavesti, da je stilizacija prisege taka, da je nikakor ni treba smatrati kot prisego Hitlerju. Tako je torej domobranstvo v svojem bistvu vojaška moč ilegalne politike, ki je v njem gledala edino sred-I stvo, ki je še ostalo, da se reši [ r.arod pred komunizmom, poma-' ga zaveznikom pri končni osvo- z boditvi naroda pri zadnjem od-- gonu okupatorja in ustvari temelj za bodočo slovensko vojsko. ; Pri nas je šel boj za odločitev, . ali bomo pripadali po vojni sov-. jetski Rusiji ali zapadnim za-; veznikom. Za prve so bili partizani, za druge domobranci. In čimbolj so nekateri posamezniki povdarjalj — iz taktičnih potreb ali iz prepričanja, to pustimo ob strani — lojalnost do okupatorja, temvečji je bil napor v ilegalnem delu, zlasti v propagandi. V Ljubljani je izhajala množica podtalnih listov, ki jih je izdajala slovenska an-glofilska ilegala. Najstarejši in največji med njimi, ki je izhajalo od jeseni leta 1941. do konca in je bil oficielno glasilo SLS, se je imenovalo "Svobodna Slovenija." Druge naj imenujem samo po imenu: "Delavska bodočnost," "Slovenski Trst," "Beli orli," "Glas naroda," "Vest-nik," "Legijonar," "Svoboda ali smrt," "Jugoslovanski vojak," "Nardona edinost," "Pobratim," "Pohod," "Prebujena Slovenija," "Novice," "Zemlja in kri," da jih imenujem samo nekaj. Nekateri so imeli kratko življenje, drugi pa so se držali dolgo. S temi listi (v katere so pisali tudi legalni novinarji, zlasti od "Slovenca") se je vzdrževal pravi duh v domobranstvu in narodu, ki je bil itak odločen za za-padne zaveznike. Vojaška ilegala, zlasti "Slovenska legija," je imela zbranega mnogo orožja in 1 dobro vojsko v civilu, ter je te-'sno sodelovala z višjimi častni-! ki v domobranstvu. Tako sta bi-I li legalna vojaška organizacija : in politična ter vojaška ilegala ! tesno povezani z namenom, da 'se ob danem trenotku iz vseh teh sil ustanovi močna slovenska osvobodilna vojska kot najbolj- 1 ša opora zapadnim zaveznikom. * (Dalje prihodnjič.) 1 --o- — Znanstveniki so odkrili neko jabolko, ki ima v sebi skoro prav toliko vitamina C kot ena ] pomaranča. s * * * — Bing1'Crosby je v svojih mladih letih delal ob počitnicah v tovarni kislih kumare v Spokane, Washington. 1 -o--I Pomagajte Ameriki, kupujte ■ Victory bonde in znamke. MALI OGLASI" Rože naprodaj Prodajo se zimske rože, različne barve. Dobijo se na 1129 E. 174. St. Vprašajte zgorej. (Sept. 20, 22, 24.) Soba se odda Odda se opremljena soba poštenemu moškemu. Vprašajte na 1162 E. 60. St. (219) Kdo je vzel rože? Dotična oseba, ki je vzela rože z okna pri Mrs. Oblak, 15220 Saranac Rd. je prošen, da jih prinese nazaj, ker so bile za spomin. DELO DOBIJO Službo dobi Zanesljiv prileten moški dobi . službo oskrbnika v Twilight Gardens. Hrana in stanovanje ter plača po dogovoru. Zglasite se v trgovini na 6217 St. Clair Ave. (219) MALI OGLASI Samec išče sobe Samec želi dobiti stanovanje 3 sob, zgorej. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči v brivnici Geo. Kovačiča, 6312 Št. Clair Ave. (219) Kupite od lastnika Prodaja 136 akrov, 3 in pol milje od Parkman blizu ceste 422; 85 akrov rodovitne zemlje, dobra 6 sob hiša; hlev; elektrika se dobi; 1,000 božičnih dreves, cena manj kot $65 od akra. Zglasite se med tednom na 2669 E. 126. St. Tel. CE 5340. (220) Hiše naprodaj Na 74. cesti se proda moderna hiša za 2 družini, lot 40x175. Hiša na Prosser Ave. za 4 družine, 3 garaže, lot 80x135. Na Kewanee 5 sob bungalow. Na 207. St. hiša za 2 družini, najemnina $63, cena je $6,800. Nadaljne informacije dobite pri George Kasunic • 7510 Lockyear Ave. HE 8056. _(220) Grelec naprodaj Proda se circulating heater na premog; kakor nov; zglasite se na 1113 E. 67. St. suite 4. (220) Dve peči naprodaj Na prodaj sta 2 peči na plin; ena za kuho, ena za gretje. Isto-tam se proda tudi dve veliki postelji. Vprašajte na 8104 St. Clair Ave. - Tri sobe iščejo Dvojica išče stanovanje 3 sob. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči na 6930 Hecker Ave. _(219) V najem 2 sobi V najem se odda dve opremljeni sobi za 2 osebi. Si lahko tudi kuhate. Vprašajte na 1127 E. 72. St. (218- Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite f KE 5200 550 E. 200. St. ___(X) PIVO V ZABOJIH Leisy . . . Schlitz Dortmunder . . . Standard in dobro vino na galone EMERY'S 961 Addison Road _ (x) Hiša naprodaj Nahaja se na 1018 E. 70. St. ima 5 sob in kopalnico, zimska okna, beneške zastore in položen linolej. Lastnik prodaja sam. Cena je $4,750. (219) Stanovanje v najem V najem ^e odda stanovanje 5 sob, odda se odrasli družini, j Nahaja se na Diamond Ave. Vprašajte na 1128 E. 71. St. ' 1____(218) Furnezi! Popravljamo vsake vrste Resetting $15, čiščenje $5 Termostat kontrola Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdlcott 0487 _(x> Hiša naprodaj Proda se hiša za eno družino, 5 sob, cementni dovoz, garaža, veliko dvoriče in vrt; jako' ugodna cena. Pokličite Mrs. Batic, LI 5171 ali se zglasite na [661 E. 159 St. (Sept.10,14,19.) DELO DOBIJO MOŠKI ZA LIVARNO Jako lepa prilika pri The National Malleable Steel & Casting Co. Nič problema spremembe Divilna produkcija v polnem razmahu Služimo že 77 let prevozni industriji The National Malleable Steel & Casting Co. 10590 QUINCY AVE. (222) Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje ženske za hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 zj. Zglasite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. ženske za čiščenje Ponoči Plača od ure Poln ali delni čas Vprašajte Forelady Soba 360 Hanna Bldg. 14. St. in Euclid __(218) Sprejme se takoj na delo zidarje in težake Išče se zidarje in težake. Dobra plača. Kogar zanima, naj se zglasi na 960 E. 185 St. (x) Moški na West Side Picture moulding Finishers and Sprayers Garantirana plača od ure. Plača od kosa Stalno delo 48 ur. The F. Zimmerman Co. 2040 W. 110. St. _(219) Za likanje se takoj potrebuje operatorice Odprto mesto za več izkušenih žensk, ki bi popravljale moško obleko. Zaposlitev poln čas in stalno delo s plačo. Halle Bros. Co. 1228 E. 12. St. (222) Molderji Pour-off Men Izkušeni na monterskem blagu iz medi Plača od ure Republic Brass Co. 1622 E. 45. St. Severno od Payne _(220) Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. Komaj nad vrhovi dreves leti B-25 bombnik, ki je opremljen s, posebnim tankom, iz katerega prši DDT razstopino, ki je poseb no učinkujoča pri uničevanju raznega mrčesa. S tem poskušajo zatreti muhe, o katerih sodijo, da prenašajo, bacil paralize. Slika je bila posneta nad mestom Rook ford, III., kjer so nad polovico mesta razpršili 1,650 galo-nov te razstopine, da bodo lahko primerjali učinek nad drugo ne poškropljeno polovico mesta. AMERIŠKA DOMOVINA. SEPTEMBER 19, 1945 KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN In nato si je Premisl res vselej oddahnil in vselej je molče stisnil očetu Dobrogostu desnico kar najhvaležnejše je mogel. "Tukajšnje podnebje vpliva na me . . . Zato ne morem sam. . . . Res, da ne morem!" IV. V Bukovskem so se pripravljali k svatbi. In zdelo se je, da se cela vas oblači v najbolj svatovsko oblačilo. Hiše, hišice in koče so bile, kakor da so naj skrbne je počesane, na dvorih je bilo vse v najlepšem redu, vsem je gledala iz oči radost, kakor da se ima • pomnožiti ali poženiti cela vas. . . . Drevesa po vrtovih so bila sicer gola, skoro niti lističa ni bilo videti na njih, a zato so na- : sekali v gozdu smrečja, da je bil starostin dvorec od praga do strehe okrašen s temnim ze- i len jem! Toda nevesta je bila nekako bleda! Vendar tega ni nihče opazil. : ■ - . ' ' v, "X, | V BLAG SPOMIN j PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA! DRAGEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Joseph Sedej ki je za vedno v Botru zaspal večno i spanje 18. avRiista 1944 Eno leto je že poteklo, kar si Ti zapustil nas. Oh, kako prazno je življenje, cdkar med nami več Te ni. Predragi seprog in ljubljeni oče, na gomilo Tvojo spomini nam hite, počivaj mirno v hladnem grobu, in preoi ljubega Boga za nas. Žalujoči ostali: SOFROGA in OTROCI. Cleveland, O. 13. avgusta 1945. Kadar potrebujete zavarovalnino proti ognju, viharju, za avtomobile, šipe itd, se lahko in zanesljivo obrnete na L. Petrich - IV 1874 19001 KILDEER AVE. OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61 »t St. HE $730. Vsak je imel polne roke dela. e Tako redki, tako visoki gost-i- je pridejo. Drugoval bo sam 1. danski kraljevič, in družica bo a hči češkega kneza . .. i. Starostova soproga sama je večkrat postala na pragu, sklenila roke in se zamislila. Toda '■■ potem se ji je pod rokami vse bliskalo. Saj ni čudno. Kako s bi si mogla misliti, da doleti Ji-u truško taka sreča, i, Rod Bukovskih starost je bil .- v Bodrski deželi že od pradav- - na eden najimenitnejših. Na a shodih je njihova beseda odlogi čevala največ. In sreča za nje, da so se znali vsaj deloma pri-a lagoditi razmeram, katerim se i ni bilo mogoče izogniti. Brez te. . ga pa je ostalo starih rodbin, j ki so se spominjale kneza. Kru-t ha, tako malo, da bi jih lahko - seštel na prstih. V tukajšnjem kraju so bili > BukoVski staroste zatiranemu ljudstvu vse: uteha, nadeja in . zaščita . . . Od-onega časa, ko je prišel j pod njihovo streho oče Dobro-! gost, je stal v dvorani na pro-! čelni strani med obema oknoma križ . . . Vendar so bili tukaj tudi še obrazi dedov. Ti križa ne sramotijo in ga ne bodo sramotili. Spoštovanje starih oče t.ov je med vsemi narodi, in po nauku tega križa je ena največjih pregreh, če vnuki preklinja, jo pradede, da so kdaj grešili. . . . Nedotaknen je ostal tudi jžrtvenik, samo da je stal na !njem tudi križ; a ta je bil zelo dragocen. Bil je iz čistega srebra, in Križani na njem izdelan silno umetno. j Oče Dobrogost ni niti enkrat i rekel: "Pojdite, posekajte sve-^ i te gaje in pokončajte stoletna drevesa, iz katerih šumenja razlagajo voljo večno živečih bogov . . ." Niti z .besedico se ni nikdar dotaknil domorodnih navad in zato si je povsodi takoj pridobil zaupanje vseh. In letos se je udeležil tudi velike lepe jgromade za'mrtve, katere pla-jmeni so brezdvomno ožarjali |celo bodrsko deželo ... To je 'bila veličastna slavnost.. Le eno so mu morali obljubiti: da ne bodo na grobovih plesali, če prinesejo svojim dragim medice in peciva iz bele moke, da se sami tega ne dotaknejo in da zapojo pesern, katero jih je naučil: "Počivajte v miru . . ." To prekrasno slavnost je motilo le temno ukanje sov in sko-vikanje skovirjev, katere so ba. je žreci nalašč segnali v ta kraj, da bi prestrašili ljudstvo, češ da duše dedov naenkrat nimajo miru in se morajo vsled grehov svojih propalih vnukov preseliti v nočne ptice . . . Jitruška je zlasti zvečer sil-I no dolgo klečala pred žrtveni-kom,na katerem je bil srebrni križ — dar ženinov — zatopljena v najbolj gorečo molitev . . . ;Premislova hči jo je v teh dneh, 'odkar sta se spoznali in skupaj živeli, naučila neene. Le ti beli cveti na licih se nikakor niso hoteli umakniti ljubkim stolist-kam. j Ko so položili Niklotov pepel | v glinasto, zelo umetno izdela-jno posodo, položili k pepelnici meč starega vojvode, zagrebli poleg tega tudi njegovega konja v globoko jamo in nasuli nad slavnim knezom veligo go-imilo ter jo zasadili z najpestrej-šim cvetjem, — je prišla nekega večera semkaj in se zagledala v stran, kjer leži danska dežela, ne da bi opazila, da že več časa stoji poleg nje čudna človeška postava, zavita od glave do peta v sivo oblačilo. "Gledaš — gledaš v novo domovino — misliš — misliš na * ženina?" | j Jitruška se je pri teh besedah s stresnila, kakor da se ji je ovi-j | la strupena kača okoli bele ro-j ke . . . "Povej mi, kaj s te strani, ka-| mor si se zagledala, najpogosteje prihaja?" Čudna človeška postava jej pristopila tesno k starostovi j hčerki, i "Nevihta . . .". Jitruška je morala odgovori-: t.i... ( "Nevihta — nevihta; prav , praviš ... In od tam pride nevihta tudi za te. In ta nevihta,! , ki pograbi tebe, uniči vse — popolnoma vse — tudi tvoje življenje . . .' ' | "In zakaj — ti vlhevec?" , Jitruška se je naenkrat oju-načila. V čudni postavi, ki se ji je nenadoma prikazala na Niklotovi gomili, je spoznala e-nega izmed žrecev, ki so ovijali glave njenih družic z lipovim zelenjem v znamenje obljube, da nočejo poznati moža, dokler ne bode osvobojena domovina. "Ali ni cela naša domovina prostor sovražnikov?" "Vprašaš zakaj, in na jezik ti je prišlo še vprašanje, ki prižene v obraz kri vsakemu, kdor časti stare dede in ljubi večne bogove? — Ce se je domovina oprostila enega, je vstalo deset hujših! — Razumeš: deset hujših! — In zato poslušaj: Obljuba tvoja in vseh tvojih družic velja še vedno; razvezati je ne more nikdo, niti jaz — ali slišiš? — niti jaz. — Tvoja in vseh tvojih družic obljuba preneha in izgubi veljavo šele tedaj, ko zablišči Arkona v nekdanjem blesku, ko bo Svantovitova roka segala od polnoči do poldneva, od vzhoda do zahoda ... In do tega časa zaželeni v naši domovini še marsikaka pomlad . . . Ti moraš- ostati devica . . . Prav tako vse tvoje družice . . . Sto-jiva na gomili, pod katero počiva pepel človeka, na katerem so stari bogovi najjasnejše pokazali svojo moč . . . Dokler jim je bil zvest, dokler je bilo njegovo srce čisto, mu nikdo ni mogel škodovati; niti ko so ga poskušali usmrtiti, mu niso naredili nič hudega . . . Perun se ga je dotaknil šele tedaj, ko je začel omahovati . . . Zmagali bi bili tudi brez danske pomoči. . . . Pomagali so nam le naši bogovi — nikdo drugi; pomore-jo nam tudi v bodoče; in zato ne smeš — ne smeš prelomiti svoje obljube — sicer pogineš, kakor je poginil ta, na katerega mogili stojiva . . ." "Pusti njegov spomin v miru ..." "Tudi če ga jaz pustim . . . Poglej!" Nad gomilo so letali krokarji. ''' ^ ' '' ' Shujšan in postaran se je po treh let ujetništva iz japonskega taborišča vrnil i general Jonathan M. Wain-wright, junaik iz Correg\i- I dor-ja. Ko je z letalom do- E spel v Chungking iz Muk-dena v Mandžuriji, se je B kmalu nato pridružil gene- H ralu MacArthurju v Tokio * zalivu, kjer je bila podpisa- I na splošna japonska preda- H ja. Pozneje je bil poslan na Filipine, kjer je nadzoroval predajo japonskega genera- fl la Yamashita v Severnem H Luzonu, a sedaj je dospel ™ domov v Ameriko. | "V tem prvem ptiču je njego-, va duša!" | "Lažeš!" i "Da lažem — Že za to bese-j j do boš na vekov veke kukavi-l |ca | Čudna človeška postava se je izdaj hitrih korakov oddaljila. | Od dvorca sem je prihajalo nekoliko oseb: starosta Ljudevit, oče Dobrogost, Premisl in gospa Adleta z Draguško in Vra-tislavom. Ko so prišli k Jit.ru-ški, so se je prestrašili. Tresla se je po celem telesu in bila je1 bleda, kakor da v lepem nje-! !nem obličju ni ostala niti kap-' Ijica krvi. : "To je bil zli skušnjavec . . .! Glej, devica, da pozabiš njego-' ve besede.—Poznal sem ga po ! hoji! — Ko se vaš kraj le teh! oprosti! — Odrecite jim vse zaupanje, ne dovoljujte jim niti, da bi prestopali vaše prage, ne občujte z njimi, in v kratkem času jih ne bo več . . ." "Niti Niklotovega spomina ni pustil v miru!" , "In potem se baha, da je ver-j ni sin te dežele. — Hudodelec i je, kdor bi se le z eno sramotil-I no besedo dotaknil Niklotove !časti . . . Bil je stare vere, oma-|.jati se ni dal, umrl je kot častilec malikov, toda njegovo dobro ime je brez vsakega madeža." Jitruška si je po teh tolažil-nih besedah očeta Dobrogosta oddahnila, in v telo se ji je zopet vračala toplota, da so ji od nje zardevala lica že temno-škrlatno; težko je povedati, če je bilo to dobro znamenje. Tudi !se je že smehljala, in spustili ; so se z Draguško in mladeničem ,naprej po pobočju, od koder je ■ bilo videti morje, na katerem se je v daljavi nalik beli lastovici lesketala jadrnica. ' Toda v ušesih ji je neprenehoma zvenelo: "Na vekov veke bodeš kukavica!" In ta grožnja ji ni hotela iz spomina niti po mesecih, in ko se je vse pripravljalo k svatbi, ko se je povsodi glasil zvonki smeh, ko je od vseh strani odmevalo razkošno popevanje, ko se je njihov dvor,, dasi v jeseni, oblekel v zelenje kakor v najhujnejši pomladi,— je postajala nevesta bolj in bolj zamišljena. Hodila je na gomilo za dvorom, zakrivala si bela lica z o-bema rokama, in slišati je bilo tudi zadrževano plakanje. Ljudje so rekali, da se poslavlja od deviških let. In če bi bili bodoči dnevi še bolj blaženi in če bi .se še bolj zvonko za-smejala mladi ženi v obraz sreča, sedla na njeno glavo, ožari-la njeno čelo in prodrla v dno njene duše—od čistega devištva se deklica — nevesta ni še nikdar rada ločila. Noč pred svatbo je že neena plakala, celo tudi če je ljubila ženina ne vem kako. Leta devištva imajo v sebi res čarobno moč, katere ni mogoče popisati ... In zato že pravijo od pamtiveka, če joka nevesta pred svatbo, da se poslavlja od deviških let. Jitruškina svatba s krvnim sorodnikom Niklot°jj enem tudi velika n^ nost ... V BukovskoP; di nekateri Lutici. Estrichson, ali kaj vijo povsodi med B^ nec, je še na bru»\ je hodil po gradovih ževal posadke najve' moštvom; ti so bili i ' "rl O* dobro oboroženi,in je bilo odbiti tudi naP nikov, katerih bi bl1 njih. V vo j vodstvu Je. mirno; toda udajf" skrbnosti ni bilo ^ so bili tudi Slovaf1. napadeni, ne da b1 j tega le v sanjah. W (Dalje prifiod'| ___0-^1 — Kokošja jajca® birati iz gnezd naJ^Bjj na dan in to še P°l|P čem poletnem času'"l4 takoj ohladiti in i nem prostoru. .jfe Bolje je kasno kot nikdar. — Z velikim veseljem so prejele predstraže v džunglah okraja Wawa Dam na Luzonu, vest o japonski predaji, kar jim je sporočil Pfc. Steve Sarich iz Gary, Ind. (levi spodaj na sliki). Od veselja so kričali in vihteli pitške nad glavami. Vojaki redeče armade morajo biti zelo previdni na stražrvi službi po ulicah mesta Hailer v Mandžuriji, katerega so vzeli Japoncem. Premier Stalin je naznanil popolno zmago nad Japonci, ko je rdeča armada zavzela vso Mandžurijo. SERVICE ALL TYPE OF WIRING j JZmiflite se na 1 M ,ai RADIO - PRALti in CISTILEC ZA POPR* MODERNA OPREMA 14 LET IZKUŠNJE Vse delo garantirano MALZ ELECTRIC, 6902 St. Clair'Ave. H^f 9:30 dop. — 9:00 zvečer MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIII""^ 11 Razpis službuj š * .if fi4 I GOSPODARSKI ODBOR SLOVENSKEGA NAROD^ J E RAZPISUJE SLUŽBO ZA OSKRBNIKA iN ° a ZA SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. i : ja) ■ : Kdo* se zanima, za to pozicijo in za stalno služb0' jj : uradu SND, kjer bo dobil od odbora pojasnila glede d"' j Stanovanje, elektrika in kurjava je prosto. g ji GOSPODARSKI ODB°P J UČITE SE ANGLEŽ"1 iz Dr. Kernovega ^ i MGLEMO-SLOVENSKEGA "ENGLISH-SLOVENE READ!®"^ /jI kateremu je znižana cena fl* y,V| in stane samo: 5 ** Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GR#j 6113 St. Clair Ave. clevel^j .nip Vsem sorodnikom, prijateljem in zna ncem sporočam, da je umrla 14. april® v Ljubljani Marija Slapšak absolv. m edicinka $ Njeno truplo počiva od 17. aprila 1945 na pokopališču sv. Roka v Dravij^' Vid nad Ljubljano. Pokojno sestro priporočam vsem, zlas ti duhovnim sobratom v pobožno JULIJ SLAP^ kapi*11'