44° Književna poročila. Na isti strani, pa tudi na strani 218. izreka Oblak mnenje, da je v zvezi maf duj (I. 1, 2, 12) duj kontrakcija iz dvoje. Da je duj brati dvie (stsl. d%ve), o tem pač ni dvoma z ozirom na pisavo imii, imiite, imit, ftipha (XI. 1) i. t. d. V drugih primerih se piše duj maffe (I. 4, 9) duj maje (II.), due maje (V.), mife dui (VI. 3) in pa duj maf/ (I. 12) in duj maf (I. 14). Praša pa se, ali bi bil sploh v teh slučajih dvoje prav? Kar se tiče maf duj v zapiskih I. 1, 2, dvojim o resničnosti Oblakovega mnenja. Ako namreč berem v drugih zapiskih je Ji ojiauil . . . Jolad tridejet inu dua (I. 3), je Ji ojiauilla . . . flatlch trj {}$), jeji ojiauil flatich dua (16), zakaj bi isti pisavec ne smel imeti da fe ima Jitioriti maf duj, t. j. maš dve" ? Ker je to stavo besed pisavec sam občutil za tujo slovenščini, prestavil jo je v drugih gore navedenih primerih ter je prav povedal duj mafe, sam6 v zapisku v 12. in 14. je pustil maf namesto mafe; to je torej po mojem mnenji prav tako pisna napaka kakor fa gnich duf namesto dufe ali dufu v zapisku I. 1., ali pa je Ji cuplen jedno dobro (I. 14) namesto cupleno, ali fa fuoi dufu (VI. 3) namesto fuoiu i. t. d. Ako pak Oblak na str. 222 17ns- misli »der gen. in jeft oftauilla flatich trj (15), jeft oftauil flatich dua (16) sind wohl volksthum-lich, da im Gorzer Mittelkarstdialect beim adj. und pronom. im plur. fiir den acc. der gen. eintritt*, pozabil je, da bi v tem slučaji moral stati tudi števnik dua, trj v genitivu, torej dveh zlatih, tteh zlatih. Že karakteristična stava besed trj, dua nam kaže, da imamo opraviti z drugačnim genitivom. Postaviti je namreč tem konstrukcijam na stran tč-le: je Ji ojiauil fita solad tridefet inu dua (I. s), fe plagia fita folad tridefet ino dua (I. 6). Solad je tukaj gen. plur. in substantiv, dua pa acc. Genitiv zlatih, solad je namreč partitiven (Miklosich, Vergl. Gramm. IV. 476); nastal pak je tako, da se je od substantivnih števnikov (od pet naprej) prenesel tudi na adjektivne števnike (dva, tri, štiri) in to tedaj, kadar se je šteti predmet postavil pred dotičnt števnik. To stavo pa je naš pisavec vzel iz italijanščine, od koder je po knjigovodstvu, katero izvira kakor znano z Laškega, prešla tudi v druge evropske jezike. Dr. K. Strekelj. (Dalje prihodnjič.) v. Bibliographische Uebersicht iiber die slavisehe Philologie 1876—i8pr. Verfasst von Dr. Fr. Pastrnek. Berlin, VVeidmannschc Buchhandlung 1892. 8\ VIII, 415. Kedor ima se slavistiko opravila in dela, čutil je že nekaj let sem živo potrebo, da bi se tudi za novejšo dobo sestavila po lepi navadi roma-nistov in germanistov biblijografija slovanske filologije in njenih pomožnih • Književna poročila. 441 znanosti. Ta potreba je bila tem veča, ker so zadnja leta celo" strokovni listi več ali menj opustili zaznamovanje in objavljanje novih prikazni na tem polji. Gospod dr. Pastrnek, rojenja Ceh, privatni docent na dunajskem vseučilišči, nam bi zatorej ne bil mogel š čem drugim bolj ustreči, kakor se zgoraj omenjeno knjigo, katera je izšla kot dopolnilni zvezek časopisa »Archiv fiir slavische Philologie« pred nekaj dnemi. Pisatelj si je se svojim trudapolnim delom zaslužil zahvalo ne samo vseh strokovnjakov, ampak tudi vseh prijateljev slovanske filologije v najširšem pomenu te besede. Svojo nalogo je izvršil sestavitelj kar se dž vestno in tako pregledno, da bo moči brez velike težave najti vse, česar naj kedo išče v nji. Gledt; na razredbo vse ogromne tvarine se je pisatelj držal načrta, po katerem se je ravnal v enakem spisu Jagič v prvem zvezku svojega »Archiva«. Najprej se govori o splošnih pomagalih, namreč o filologičnih strokovnih listih, biblij ografijah, kritikah, prispevkih za zgodovino slovanske filologije in pa o enciklopedijah. V drugem poglavji poroča pisatelj o novih prikaznih v slovanskem jezikoslovji ter navaja, koliko se je storilo za primerjajoče jezikoslovje in za slovnico posameznih slovanskih jezikov, koliko za primerjajočo slovnico slovanskih jezikov in koliko za njih etimologijo, leksikografijo in za jezikovne spomenike. V tretjem poglavji se nam kažejo dela na polji v ... slovstva (izvzemši najnovejšo dobo). Četrto poglavje se peča s preiskavami in deli, v katerih se najlepše javlja slovanski narodni duh in značaj, to je z narodnimi pesmimi, pravljicami, vražami, šegami, sploh se slovansko folkloristiko. V petem naposled nam pisatelj odpira razgled na slovanske starožitnosti, navajajoč dela o stari zgodovini in geografiji slovanski, o pravnih starožitnostih, o bajeslovji, zasebnih starožitnostih in pa o slovanski paleografiji in orna-mentiki. Natančen imenik završuje to lepo delo. Sestavitelj sam dobro v6 (gl. str. 1.), da je nezmotljivost in popolna natančnost v enakih delih stvar, katero bo težko doseči celo tedaj, kadar sodeluje cela vrsta strokovnjakov in kadar drug drugega nadzoruje. Vendar reči moram, da sem beroč in pregledujoč to delo, zapazil le malo stvari, katerih ni omenila. Ker pisatelj sam želi popravkov in dostavkov, objavljam v naslednih vrsticah, kar se mi zastran popolnosti še zdi potrebno in vredno, da se omeni. K opomnji 197. (str. 45.): Geitlerjev nekrolog je prinesel tudi Lje-topis jugoslav. akademije za god. 1889. na str. 109.—112.; spisal ga je F. Rački. — K opomnji 206. (47.): Glede biblijografije Miklošičevih del tudi dostavek M. Murka v Letopisu Mat. slov. za 1. 18 91. ni popoln. Malo dopolnilo k Trstenjakovemu spisu je podal že A. Kragelj v Ljubljanskem Zvonu IV. (1884), 310—313, omenjajoč 13 ocčn Miklošičevih v časopisu Zeitschrift fur osterr. Gvmnasien. Nekaj dodatkov podajem jaz v spodaj 442 Književna poročila. stoječih opomnjah. — K št. 230. (54., 55.): Tukaj je imenovati tudi Miklošičev spis Ueber die Lautverbindung kt in den indoeuropaeischen Sprachen, 4 str. (iz knjige Festgruss an Otto v. Bohtlingk zum Doctor-Jubilaum, Stutt-gart 1888, p. 88—91). — K št. 485. (94.): Namesto ,Gymnasialprogr.' beri: ,Realschulprogr.' Na taisti strani je tistim, ki so si nabrali zaslug za jezi- v kovni popis kakega starega pisatelja, prišteti tudi Skrabca, ki je 1. 1889. na platnicah svojega znanega lista lepo razložil jezik v Cusanijevi knjigi v,Christianus moribundus*. — K št. 565. (106.): V slovarji Dictionnaire abrčgč de six langues slaves je Miklošič spisal samo, kar je staroslovenskega in bolgarskega; francoski in nemški del je kar naravnost prevzet iz slovarja Reiffovega, kateri je vsemu bil v podstavo. — K str. 116.: Nepopolna je literatura o narodni etimologiji v slovanskih jezikih. Popolnejšo najdeš v Krekovi knjigi Einleitung in die slav. Literaturgesch2. 563 (Brandl, Cerny, Sobotka, Maretič). Pa tudi h Krekovemu spisku je še treba dostaviti : a) Kruševskij, Ob analogii i narodnoj etimologii (Rusk. nI. Vestn. II. 109 do 120, 264; to delo je sicer Pastrnek navel na str. 58., vendar mora biti imenovano pred vsemi tudi na našem mestu); b) K. Appelb, K. slavjanskomu narod-nomu slovoproizvodstvu (Rusk. fil. Vestn. III. 86 — 90, IV. 63—66); prim. o poslednjem delu kratko oceno Baudouina de Courtenav v časopisu »Filologi-českija zapiski« leta 1880., vyp. 5. — K št. 685. (121., 122.): O »ogledu" akademičnega rječnika je svoje mnenje povedal v časopisu »Filologičeskija zapiski« leta 1880., 2. vyp. tudi Baudouin de Courtenay; to mnenje je vredno omembe. — K št. 713. (125.): Bolj od Fehringerjevega krajnega imenika kraljevine češke hvalijo Cehi »Ortschafts-Verzeichnis des Konigreichs Bohmen, herausgegeben von der k. k. bohm. Statthalterei, Prag 1886." V knjižar-stvu je že razprodan. — K str. 126. in 413.: Ime ,Unterforscher' je prav pisati /Unterforcher*. Pod št. 715. navedena razprava je nadaljevana v gimn. programu hebskem (Cheb, Eger) za leto 1890. z naslovom: »Beitrage zur slavisehen Namensforschung aus Ost - Pusterthal." — Na isti strani je še omeniti nasledni razpravi Miklošičevi: a) Die slavisehen, magyarischen und rumunisehen Elemente in turkisehen Sprachschatze. VVien 1889. 8°. 26 (Sitzungsb. der phil.-hist. Cl. der k. Akad. d. W. Bd. CXVIII. V), kratek referat gl. v »Ljublj. Zvonu« IX. (1889) 628 — 630; b) Ueber die Ein-wirkung des Turkisehen auf die Grammatik der siidosteuropaischen Sprachen Wien 1889. 8°. 12 (Sitzungsb. der phil.-hist. Cl. der k. Akad. d. W. Bd. CXX. L). — K str. 153.: Več prispevkov za srbsko epigrafiko je svoj čas prinesel dobrovniški »Slovinac« ; nekaj jih ima »Glasnik zemaljskog muzeja« ; tudi Ruvarac jih je več objavil in razjasnil; dotičnih spisov pak nimam pri roki, da bi mogel natančneje podatke postaviti semkaj. — K št. 928. (159.): Dober referat o papeških pismih v britanskem muzeji je podal Krek « Listek. 443 v sKresu* I. 345 — 354. — K str. 187.: Ker Močuloskij in Karnčev v svojih razpravah o fizijologu ne omenjata razprave Gasterjeve, dasi je izšla gotovo že leta 1888., in ker je rumunski fizijolog preložen iz slovanščine, mislim, da bi bilo vredno omeniti Gasterjevo razpravo. Izšla je v Ascolijevem časopisu Archivio glottologico italiano X. 272—304 (1886 —1888) z naslovom : II Phvsiologus rumeno, edito ed illustrato da M. Gaster. — K št. 1963. (326.): Najboljšo oceno 2. dela Mtillenhofove »Deutsche Alter-thumskunde* je spisal Kosinna v časopisu »Anzeiger fiir deutsches Alter-thum und deutsche Lit. XVI. (1890) 1—60; prim. tudi Deutsche Litera-turzeitung 1890, št. 3. in Lit. Centralblatt št. 7. — Na str. 326. ali 327. bi bilo omeniti Miklošičevo razpravo »Ueber die Nationalitat der Bulgaren" (Estratto della Miscellanea di filologia, dedicata alla memoria dei professori Caix e Canello, Firenze 1885). — K št. 1989. (330.): Kratko oceno o Luczakowskega prelogi Nestorjevega letopisa je spisal Miklošič v časopisu „Zeitschrift fiir osterr. Gymn." 1888, na str. 1051., kjer kratko omenja tudi nekega drugega spisa istega pisatelja o Antonu Ljubvči Mohyl'nyckem. — K št. 2006. (333.): Obširno oceno Thomsenovega dela »Der Ursprung des russischen Staates* je podal Krek v časopisu Gottinger Gelehrte Anzeigen 1880, 513—539. — K št. 2250.(380.): Izvirnik spisa »Tehnički termini« se glasi: O techničeskich terminach v zakonodatelbstvš. Ctenie V. V. Bogi-šiča. St. Petersburg 1890. To berilo je Bogišič predaval v ruskem filolo-gičnem društvu na st. peterburškem vseučilišči dnč 13. januvarja 1887. leta. Taistega učenjaka francosko razpravo De la forme dite inokosna i. t. d., katero je Pastrnek omenil na str. 315., preložil je na srbščino Jovan Ači-movič z naslovom: O obliku nazvanom inokoština u seoskoj porodici Srba i Hrvata. U Beogradu, 1884. 8°. 60. Prepričani, da bo ta knjiga mnogo pripomogla k vspešnemu delovanju na polji slavistike ter krepko pospeševala njen razvoj, izrekamo željo, da bi se nam v bodoče enaki pregledi dajali vsaj vsakih pet let. Na Dunaji, dne" 24. maja 1892. leta. v Dr. K. Strekelj. LISTEK. Osnovni nauki iz fizike in kemije za ljudske in meščanske šole. Veselo naznanjamo to novo knjigo, ki nam kaže prav jasno, kako lepo napreduje naša šolska literatura Hvala gre" najprej visokemu deželnemu zboru kranjskemu, ki je sklenil pospeševati in podpirati izdavanje šolskih knjig, potem pa g. pisatelju, kateremu je bilo orati celino,