100 LET A VTOM OBI LOV OPEL Ob stoletnici avtomobilov Opel vam predstavljamo nove modele Astra, Frontera in Vectra s posebno ugodnimi cenami. ÍOO OPEL^ Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil OPEL avtotehna - KOS EC d.O.O. Kamniška 19- Domžale, Salon: lel 061/716-092. Servis: tel. 061/715-333 S4VI d.o.o. Trgovina z gradbenim materialom Krakovsko 4b. DOMŽALE TEL: N.C 0611720-020 TRGOVINA 0611720-560 FAX 0611713-288 e-mail. dom@sam st htlp:ii^vw.sam.st Trgovina z gradhenim materialom Zg. Stranje I A, Slahovica TEL. 0611827-030. 827-035 FAX: 0611827-045 e-mail: dom@sam.si VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO ■.KORISTITI-: UGODNE CEN /.V GOTOVINSKE POPUSTE: PUKA Bramac. Borovec. Tondach in drugih kritin rna nar,onih mrei. betonskega železa rve za polepšanje vašega doma one plošče. tlakova, robniki 'h vrst izolaci] ostalega gradhenega maicriala GOTOVINSKI POPUSTI OD 5% 1)0 17rc lKCIJA AMUi AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA OPEKA POROBLOK WEINEKBERGER ORMOZ Sl'DIMO VAM MOŽNOST BREZPUČS'E DOSTAVE 1. AVTOI)\ HALOM Izkorístile čas za nakup pred bliiajočo uredbo davka na dodano vrednost ■ NOVO: OPAŽ ZA OKROGLE STEBRE \ Irgovinah raspritakujemo vsttk (ton od 7-19 tue. ob sobotah pu otl 7 do U. ure Intern, i: WWW.SAM.SI NOVOST lastn;oDNJA m Blagajne za gostinstvo in trgovino z neposrednim vnosom DDV-ja! Servisiramo in prodajamo pisarniško opremo vseh vrst. Za zaupanje se vam zahvaljujemo. imamo razloge za praznovanje Lani sem v majskem uvodniku zapi-.Maj je bil prazmčen, naj bo prazni-tudi junij!« Takrat sem rruslil na ju-'šk referendum o osamosvojitvi Trz-a'lri je uspel, tako da je bil junij res napučen. Letos misel o tem, da naj bo -•ažničen tudi junij, ponavljam. Kljub ob--irim težavam z vremenom je tudi le-ios "maj za Trzince zelo pra2ničen, prav gotovo pa se bo marsikdo krepko od-oâhmi tudi junija, ko bodo končno odprli uvoznico Trzina in s tem presekali gor-jjjjsk vozel trzinskih prometnih zmeš-njav iňf težav. /obvoznico je bilo precej zapletov. ne-. jovani m porodnih krčev, vendar me-mm. daje zdaj većina že prepričanih, da -, -. :av, da obvoznico naš kraj le dobi. Kako bo prispevala h kakovosti življenja v yiëlju. bomo še videli, in čeprav bono večino denamega bremena, ki odpa-je :i3 lokalno raven, Trzinci plaćali kar um, se mi zdi, da bodo koristi le večje, .pače bi čakali, da zgradijo avtocesto d. Maribora. Že zdaj je jasno, da bo av-c-sta speljala rrurno naše občine veči- ODSEV - glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Namestnik odgovornega urednika: . loje Štih Tehnični urednik: Imil Pevec Urednica fotografije: "ojta Ručigaj 'rienje: rone Ipavec Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): '•"Una Učen, Marija Lukan Ostali člani uredništva: Erčulj, Uria Mandeljc, Nuia Matan, !*"' Mui'i. GaSper Ogorelec, Viktorija aï - Ob'ak, Katja Rebec, Mojca Senica Tisk: »*«nt Trading d.o.o., Ljubljana Oklada: 'iOOirvodov »"flllii. ISSN °Hse» izhaja enkrat mesečno in ga dobijo oo »sa flospodinjstva in podjetja v Trzinu. 1408-4902 A«-«- « kulturo Republike Slovenije t, , krajuvrii časopis Odsev spada med intormalivjiega značaja i? 13. točke tarifne P***^" kale"1 " P'aćuje 5% davale od prometa no tranzitnega prometa, tokovi dnevne migracije pa bodo še naprej precej močni. Kaže, da bo obvoznica druga pridobitev Trzina, odkar je postal občina - prva je bila plezalna stena v telovadnici osnovne šole, kmalu zatem, najverjetneje še v juniju, pa bodo odprli tudi nove občinske prostore - tretjo pridobitev. Občina bo s tem lahko še trdneje samostojno zaživela. V poso-dobljenih pisarnah bodo svoje delovne prostore dobili strokovnjaki, ki jih trzinska občinska uprava vse bolj potřebuje. Ob tem je treba povedati, da bo občina zdaj imela šest zaposlenih, čeprav ji po državni sistematizaciji glede na šlevilo prebivalcev pripada osem redno zaposlenih urad-nikov. Ko se zdaj ozremo na lanska pričakovanja in dosežke v minulem letu. smo ob letoš-njem praznovanju krajevnega praznika lahko zadovoljni. Razen nekaterih neuča-kancev, većina ni verjela, da bo občina tako hitro in tudi trdno zaživela. V marsi-čem je občina prehitela druge, in kot ka- že, bo v kratkem sklenjena tudi delitvena bilanca z domžalsko občino. Vsi smo pričakovali težavna in dolgotrajna poga-janja, zdaj pa se zdi. da bo šio vse precej hitreje in da se bomo v kratkem lahko povsem osamosvojili. Po zadnjih podatkih vse kaže, da bo že letos trzinski vrtec dobil dodatne začas-ne prostore v starem delu Trzina in da bo postal samostojen zavod. Vse bolj izoblikovani so že tudi nacrti, kako priti do prizidka k trzinski osnovni šoli. Napovedujejo, da bodo že letos ali naj-kasneje v začetku prihodnjega leta zgradili povezovalno cesto med industrijsko cono in preostalim Trzinom in nenazad-nje se zdi, da je posebna komisija občinskega odbora za okolje in prostor, ki je pristojna za iskanje primemega prostora za bodoče trzinsko prokopališče le našla prostor, ki se većini tistih, ki so za predlog slišali, zdi še kar sprejemljiv. Med uspehe občine lahko pnštejemo tudi sporazum z investitorji bodočega centra Trzina, saj so se le uklonili nekatenm zahtevam Trzincev. Sporazum še vedno precej občanom ni všeč, vendar je boljši in hkxati sprejemljiv za već ljudi kot većina drugih možnost:. Lahko bi omenili še nekaj drugih dosež-kov in uspehov zadnjega obdobja, vendar že zda] lahko ugotovimo, da Trzin letos upravičeno praznuje svoj prvi občinski praznik. Urednik I županov koticek Maj je za Občino Trzin praznični mesec in zato se spodobi, da začnemo lo pisanje v vedrejšem tonu in z dobrimi novicami. CESTA BO IN PRIKLJUČCI TUĐI SODO To, da smo z Direkcijo RS za državne ceste že blizu dogovora o podpisu pogodbe o sofi-nanciranju modernizacije glavne ceste G 10, najbrž je dobra novica. Zlasti po vsem tem, kar snio lahko v zvezi s to cesto prebrali v javnih glasilih ali slišali v zadnjih tednih. Zdaj, po već sestankih kaže, da smo se ven-darle sporazumeli o tem, da bodo izvedena vsa delà, ki so bila predvidena s sporazumom med DRSDC, SCT in bivšo Občino Domžale, in da država razume tudi to, da Občina Trzin, ki po zakonu prevzema levji delež občinskih obveznosti po I. januarju 1999, tega preprosto ne more plaćati v enem letu. Zato se trenutno dogovarjamo, da bi te svoje obveznosti poravnali v treh le-tih, čeprav tudi to ne bo lahko. BiStveno pa je, da bo cesta, vsaj v trzinskem delu, odpr-ta za ves promet 14. junija in da bodo zgra-jeni tudi vsi priključki in vse ceste za vzpo-redni promet, kjer je to potrebno, četudi bo morda kakšna izmed teh stvari dokončana nekoliko kasneje, kot je bilo prvotno predviđeno. ZA ČISTO OBČINO TUDI PO PRA2NIKIH Čistilna akcija (17. aprila) je uspela. Še vřeme je bilo prijazno, čeprav so celo vremeno-slovci napovedovali, da bo tudi na tisto soboto dež. Akcije se je udeležilo, če štejemo tudi vse, ki so nabrali vsaj kakáno vrečo smeti ali očistili ulico pred svojo liišo, precej več kot sto ljudi. Najbolj vneti in najbolje organizirani so bili člani nekaterih trzinskih druš-tev, zlasti planinci, Žerjavčki, športniki ... Verjetno pa posebno pozornost zasluži to, da se je tokratne akcije udeležilo že tudi kar precej občanov iz Mlak in celo iz obrtne cone. Zabojniki so bili v večini prime-rov premajhni, tako da smo odlagali od-padke tudi ob njih, čeprav jih je bilo na voljo več kot deset. Skratka, če zdaj pou-darim še manj vedro plat, smeti in celo nevarne odpadke očitno odlagamo, kjer-koli nam pade na pamet. Po lastnem okol-ju svinjamo, kot da živijo tod naši najhujši sovražniki, in ne mi sami. Upam, da bo tudi ta čistilna akcija pripomogla, da bomo poslej in do naslednjega občinskega praznika že ravnali nekoliko bolj razsodno. Zato smo se odločili, da znova postavimo za občinsko zgradbo in ob Kidričevo ulico dva velika zabojnika, v katera je mogoče odlagati razne manj običajne odpadke, ki ne sodijo v smetnjake ali navadne zabojni-ke, namenjene za gospodinjske odpadke. Upajmo, da bomo to vsi sprejeli in odlagali razne gradbene in podobne odpake v ta dva zabojnika, vendar res v zabojnika, in ne ob njiju. Že letos pa bomo začeli tudi graditi prve ekološke otoke za ločeno zbi-ranje odpadkov. PRAZNOVANJE Prireditve, organizirane v znamenje občinskega praznika, ki so že za nami, pričajo, da v Trzin prihaja poleg koledarske nemara še kakšna druga pomlad. Praznovanje Florjanove nedelje je několiko zmotil dež, vendar na razpoloženje udeležencev to ni vplivalo. Rock koncert v dvořani KUD Francela Kotarja je bil zelo dobro obiskan in radoživa predstava trzinskih gledališč-nikov ravno tako. Že prej smo se prvič to pomlad zbrali ob smučišču na prvomaj-skem pikniku, čeprav se křesu nikakor ni ljubilo zagoreti. In prav je, da se družimo in spoznavamo med seboj. Prepričan sem, da bodo tudi druge prireditve v teh dneh, ki bodo ob iziđu teli vrstic že za nami, ravno tako privabile veliko občanov in še dodatno utrdile našo skupnost. ŠE ŠILČEK GRENČICE... Brez očitkov in prepirov kajpak v polřtiki gre. In tudi v občini kajpak se dogaja po; ka. Tako tudi v Odsevu, v katerem vedm, znova berem o tem, kaj misii in (slabo) d la župan ali kak drug občinski politik. Nfc hudega. To smo vzeli v zakup, ko smo st odločali, da se bomo potegovali za te fun) cije. Včasih pa je le treba tudi odgovoriti. Res je, da kdor molči, devetim odgovori, i res je tudi, da včasih kdo misli, da očitkj držijo, če ne odgovoriš. V zadnjem Odstv. je gospod Kralj, ki nasprotuje gradnji T 2 tudi po lem, ko smo vendarle dosegli sprt, jeniljiv kompromis z investitorji, objavit pj. mo znanega odvetnika, ki po njegovem mnenju dokazuje, da kot župan nisem sto: vsega, kar bi bil lahko storil za to, da bi preprečil gradnjo. Naj torej povem, da str poslal vlogo na upravno enoto in v njej za-hteval, da ponovno preverijo, ali gradbene dovoljenje je pravnomočno ali ne glede na sklep Ustavnega sodišča na nastali položi in res tudi, da sem ga prosil naj odpravii-ti del sklepa, ki govori o začasnem zaržaii. veljavnosti odloka, saj zaradi tega delà ski pa zdaj ni mogoče na celotnem območju 1 3 zakonito zgraditi niti vstopne ceste, ki K jo bilo treba zgraditi zaradi modernizaciji-G 10, niti nadstrešnice ob mizarski delav-nici, ne parkirnih prostorov ob novi stanu-vanjski zgradbi itd. In kaj navsezadnje pn g. Starman v svojem pismu? Piše, da naj zastvim ves svoj vpliv! Kaj pa je vpliv? je vpliv pravno sredstvo? Ni! Vpliv je politk! in ne pravna kategorija. V pismu ni niti b. sede o tem, katero pravno sredstvo sem opustil ali zanemaril. Torej nič o tem, če? nisem storil. Pismo govori o mojem (poS-tičnem) vplivu. V tej zadevi pa ne gre za politični vpliv, temveč za pravna sredstva in zato je tudi objava tega pisma v Odse-po moji presoji, navadno politikantstvo. Župan Tone Per> občinski svet potrdil delitveno razmerje med občinama domžale in trzin § Spoštovani bralci Odseva, m ^ spet smo vam dolžni opravičila zaradi zamude tokratne številke našega s» glasila. Nevzdržne prometne konice, ki v teh dneh hromijo življenje Trzina so onemogočile ažurno delo naših novinarjev. Prepričani smo, da bodo naslednje številke Odseva, ko bodo odpravljene prometne zagate našega W kraja, med vas prihajale prej kot bi pričakovali. % Uredništvo Odseva 2a šesto redno sejo Občinskega sveta -án, kije bila 10. maja, lahko rečemo, jí bila že podobna sejam, kakršne lahko ^akujemo v prihodnje. Občinski svet je mreč na prejšnjih sejah sprejel že većino . pomembnejših odlokov za delovanje ob- tako da se bo poslej njegovo delo •/tno nekoliko umirilo. Vendar Trzin še r nekaj časa ne bo dolgočasna, urejena . »tara občina, ko bo najtežje vprašanje hgnskih mož, ali naj na zelenici pred ob-:» posadijo rdeče ali modre rožice, •.sta seja trzinskega občinskega sveta je ■j najkrajša do zdaj, na njej pa so sprejeli jmanj občinskih odlokov, poslušali pa so čporočil in informacij o tekoči dejavnosti ■Cine. setniki so najprej sprejeli odlok o ustanovi in organizaciji organa občinske upra-S tem so omogočili, da bo trzinska ob-iska uprava po prvem juliju lahko samos-.nozaživela, saj imamo zdaj, kot nova vina, še začasno skupno upravo z dom-tlsko občino. MtOČIU DELITVENO RAZMERJE MgV OBČINAMA DOMŽALE IN WIN -xinski svet je nato sprejel sklep o dolovi delitvenega razmerja med občinama :/in in Domžale. Osnovno merilo za do-.itev delitvenega razmerja je bilo šlevilo vhivalcev v oběh občinah. "Wini Domžale naj bi bilo zdaj 29.028 vhivalcev, v trzinski občini pa je po urad-• merilih 3.022 prijavljenih občanov, za-Mj bi pri vseh delitvah, ne glede na to sre za dobičke ali dolgove, 90,57 % ;cnih sredstev připadlo občini Domžale, "■«inu pa 9,43 %. Tazmerje se komu verjetno ne zdi naj-J posrečeno, vendar je po zagotovilih awvalcev takšen način delitve za Trzin - "goden. Na Trzin tako pride plačilo •^ga delà dolgov stare občine, ki jih v sPlol> niso najemali za Trzin, tište >ržke, ki bi jih ob ugodnejšem razmerju fan dobili več, pa bomo lahko že v pri-Btfto i, preseííl1 večiimi lastnimi do-:;''ker "am ne bo treba več denarja na-' ' 3ti z delitveno bilanco določenim ob- . "stim. za plačevanje obveznosti do gos-javnih služb, bodo uporabljali , í>.razmerie. s sklepom pa so tudi katere pristojnosti pridejo iz- ključno pod finančně obveznosti ene in kate-re pod obveznosti druge občine. Ob tem je župan Tone Peršak opozoril, da sklep še ne pomeni zaključka delitvene bilance med občinama, saj je še precej odprtih vprašanj, povedal pa je, da pogajanja vseeno dokaj dobro potekajo in da bi jih lahko kon-čali že v bližnji příhodnosti. PRAVILNIK O STIPENDIRANJU Dl JAKOV, STUDENTOV IN UČENCEV GLAS8ENIH ŠOL Sorazmerno dosti pozornosti je pritegnila problematika Stipendiranja v občini Trzin. Občina ima zdaj v proračunu predvidenega tudi nekaj denarja za stipendiranje. V predlo-gu je bilo zapisano, da naj bi s štipendijami spodbujali predvsem nadarjene, vendar so svelniki opozorili, da naj bi to možnost dobili tudi otroci iz sociálno ogroženih družin. Že zdaj stipendijo prejema G trzinskih učencev in studentov, vendar bodo zdaj število štipen-dij lahko še nekoliko povećali, odločili pa so se tudi, da bodo stipendije nekoliko višje, kot so predvideli v predlogu. Učenci in dijaki naj bi tako prejemali največ 23.210 SIT na me-sec, študentje pa 30.595 SIT. Razpise za stipendije bomo objavljali v Odsevu. PRIZNANJA OB OBČINSKEM PRAZNIKU Svetniki so brez posebne razprave polrdili predlog komisije za občinska priznanja o tem, kdo od Trzincev naj bi v tem letu přejel občinska priznanja. Komisija je přejela kar veliko predlogov, komu podělili nagrade, vendar se je odločila, da letos ne bo podělila najvišjega priznanja, naslova častnega občana trzinske občine. KJE NAJ 80 TRZINSKO POKOPALIŠČE Več pozornosti so svetniki namenili razpravi o tem, kje naj bi v Trzinu uredili pokopališče. Župan je med drugim povedal, da lastniki zemljišča ob Pšati za kmetijsko lopo ob Če-bulovem mostu ostro nas-protujejo ideji, da bi tam uredili pokopališče, z idejo pa niso zadovoljni tudi nekateri sosedje, zato je komisija skušala najti druge rešitve in je k sodelo-vanju pri tem pritegnila tudi strokovnjake zunaj Trzina. V dosedanji razpravi se je pokazalo, da bi bilo smiselno iskati lokacijo ob novem delu Trzina, saj za to obslaja več tehtnih razlogov. Eden od njih je tudi ta, da ima večina prebivalcev starega delà Trzina svoje svojce pokopane na dosedanjih pokopališčih (Mengeš, Domžale) in da jih bo precej, vsaj še nekaj časa, družinsko tradicijo pokopov nadalje-vala. Potencialne uporabnike pokopališča je treba zdaj iskati predvsem v novem delu Trzina. Strokovnjaki so predlagali, da naj bi se pri ureditvi pokopališča izognili klasičnim ure-ditvam grobnih prostorov. Spodbujali naj bi predvsem žarni način pokopavanja, ob tem pa naj bi izbrali gozdni oz. parkovni tip pokopališča, ki se vse bolj uveljavlja tudi drugod. Predvidevajo, da bi za takšno pokopališče potřebovali približno 12.000 ni" površine, kot možno lokacijo pa so omenili območje »Pajkovega gricka« v goz-du med novim delom Trzina in industrijsko cono. Predstavniki komisije za okolje in prostor so ob tem opozorili, da je to za zdaj le ideja, vendar pa je ta že naletela na kar dober sprejem. KAKO DO DODATNIH PROSTOROV ZA VRTEC Občinske svetnike so na seji seznanili tudi z vse večjim pomanjkanjem prostora v trzinskem vrtcu in nujnosljo iskanja začasne rešitve. Župan Anton Peršak je ob tem povedal, da je nekaj možnosti za prostor v starem delu Trzina, da pa je ob tem treba izpolniti zelo stroge sanitetne in druge po-goje. Na 6. redni seji so občinski svet seznanili tudi z nalogami in delovnim načrlom nad-zornega sveta občine. Predsednik nadzor-nega odbora Andrej Senica je, med drugim, tudi povedal, da je imel nadzorni odbor že sestanek s predstavniki vseh porabni-kov proračunskih sredstev, ki so jih seznanili s pravili pri dodeljevanju in porabi občinskega denarja. Kot je običaj na vseh sejah, so svetniki ob koncu seje postavljali še vprašanja in dajali pobude za boljše delo občine in za izboljšanje živl-jenjskih razmer v Trzinu. Miro Štebe slavnostna akademija ob občinskem prazniku Olavnoslna seja občinskega sveta s slav-nostno akademijo sta vrhunec vsakega občinskega praznika. To je dobro vedela tudi režiserka letošnje in hkrati tudi prve slavnostně akademije, Brigita Dane Cotman, ki je ob tem želela tudi prikazati del trzinske umetniške in kulturne ustvarjalnosti. Mlajši trzinski kudovci smo znani po tem, da vedno iščemo nove izzive, in ker Brigita prihaja iz naše generacije, ni čudno, da je poskrbela za nov pristop, kakršnega v Trzinu še nismo bili vajeni. Že na samem začetku slavnostně akademije, ko sta Eva in Adam Oblak, na violini zaigrala slovensko himno, so navzoči spoznali, da bo ta večer nekaj posebnega. In slari rek pravi, da tisto, kar pričakuješ, lo tudi dobiš. Sledil je županov govor, ki ga ne nameravam komentirati, saj ga objavl-jamo ludi v tej številki Odseva, omenil bi le, da sta bili slični točki županovega govora in prograinskega in kulturnega programa moto Trzin smo Ijudje in misel, da samo s skupnimi močmi lahko naredimo kaj dobrega za naš kraj. Na prvi občinski praznični akademiji smo videli tudi prvo dokumentarno, videopred-stavitev našega kraja in delà trzinskih društev. Trzin še nikdar ni bil filmsko prikazan na tak način, treba pa je reči, da so avtorji prikaza že poželi številne pohvale in laskave ocene. Prikaz prve dokumentarne filmske upodobitve Trzina je zato praznični večer naredil še bolj prazničen. Slojljo: Emil Pevec, Janez Štebe, Ivan Orel, flleksander Nadi, Igor Krali, Miro Štebe, sedilo pa Majda Ipavec, Tone Ipavec In Jožlca Valenćak K slavnostnemu, prazničnemu razpolo-ženju pa so prispevale tudi recitacije in predstavitve pesniških in literarnih del naših soobčanov. Saša in Andrej Župane sta recitirala pesem Kresničke, ki jo je spesnil domači trzinski pesnik, Milan Kuferšin. Simona Savor je za-blestela ob Virkovi pesmi Tečeva čez polje, ob čudoviti pesmi Marjetice, ki jo je napisal Milan Kuferšin in sem jo recitiral jaz, je sicer odpovedala tehnika, vendar so se zelo dobro znašla dekleta, ki so v sklopu te pesmi prepevala. Alenka Borštnar, Anila in Mateja Cimerman, Marina Kurent Kompara, Nataša Lève, Simona Pivk in Mirjani Štih so neprijetno zadrego rešila tako dobro, da većina obiskovalcev sploh ni vedela, da je bilo kaj narobe. Sledila je pesem Janija Virka Zdaj sem močan, ki jo je interpretiral Andrej Lippai. Na koncu je Robert Moravec prebral še odlomek iz Per-šakove novele o junaku Albertu, ki govori, da za svoja delà ni nujno, da si tudi nagrajen. Na slavnostní akademiji pa smo se zbrali predvsem za to, da bi letošnjim nagrajen-cem podělili priznanja. Čeprav smo jih objavili že v iz-redni številki Odseva, mi dovolíte, da jih znova napišem. Denarne nagrade so přejeli: Igor Kralj, Aleksan- der Nadj in Emil Pevec. Bronasta prizn: ja so dobili Majda Ipavec, Miro Štebe in Jožica Valenčak, srebrni priznanji pa Ivr Orel in Janez Štebe, najvišja lelošnja na;, rada, zlata, pa je připadla Antonu Ipavec jože Š: : folo: Mojca Ruč Na koncu naj omenini še sodelavce, torej ljudi brez katerih slavnostna akademija nc : bila tisto kar je bila. Vsem se ob tej priloi-nosti v imenu KUD-a in v imenu režiserke najlepše zahvaljujem Celotni program slavnostně akademije su izvrstno povezovala naša moderatorja Simona Vrhunec in Osmir Ružnič. Hostesi f podelitvahjsriznanj sta bili Urša Manddk in Mirjam Stih Videospot je posnel in zmontiral Borko fc dešček. pomagal mu je Jure Mezek, sne"'' ca je z letaloin popeljal Francek Lukan.A' torsko glasbo za videospot |e zložil Igor Razpotnik, pomagal pa mu je Jure Lajovi-. Verzi v lilmu so delo Emilijana Pevca, bra pa sta Simona Vrhunec in Franci Cotman Tekste, foto in videomaleriale so prisp«: Urša Cvilak, Urša Mandeljc. Stane Mesa' Rudi Schoss, Míro Štebe, Feliks Urmaž ir Janez Žnidar, za luč in zvok je skrbel Tor Lajovic. ki mu je pomagal Urban Gracfiša za tehniko pa je skrbel Miha Klep. Za pomoč pri izvedbi proslave se zahvali mo Občini Trzin, Mengeškemu muzeju, Skladu RS za Ijubiteijske kulturne dejavt^' ter vsem nastopajočim posameznikom m društvom. govor župana ' ,je| slavnostně seje občinskega sveta ob Irzinskem prazniku je bil govor trzinskega -!(i3 Antona Peršaka. Potem ko je pozdravil goste in druge udeležence slavnostně aka-' :iije, jerekel: poštovani, Občina Trzin živi in deluje. iwjiodjena je bila avgusta lani, novembra , hili izvoljeni prvi člani in članice občin-^jjj sveta ter župan nove občine. ■"> mnbra smo se prvič sestáli in doslej ^H-jali šest rednih sej občinskega sveta. Z > : .voljstvom lahko ugotovim, da je občin-it svet teh prvih nekaj mesecev opravljal c delo zelo zavzeto in brez nepotrebnih .. '•rtij in zdrah. Ravno lo bi želei posebej ...Ilariti. Člani in članice občinskega sveta .ine Trzin ste izpričali veliko modrosti ■.rpnosti in niste tratili svoje energije in : : za jalove politikantske prepire, o ka-.-ih včasih beremo ali poslušamo poro-.. s sej nekaterih drugih občinskih svetov pomembnih državnih organov, na kate->i sodelujoči nemalokrat nasprotujejo : i zato, ker so pač iz različnih strank. da bi se odrekali stránkám, ki so nas Jlagale, so naši svetniki znali postaviti v • vtdje skupne interese in blaginjo obča-. in zagovarjati svoja stališča in predloge način dialoga in iskanja najboljših reši-Predloge aktov, ki smo jih sprejemali, ' preverjali na sestankih kolegija in de-;ih teles občinskega sveta in tako smo naposled na seji lahko sprejeli brez več-" :a mučnih zapletov. Prepričan sem, da tudi v prihodnje svoje delo opravljati 'izagnano in obenein enako strpno. rtjeli smo statut občine, poslovnik o de-teSnskega svela, odlok, ki nam omogo-:inašnje praznovanje in podelitev priz-";. odlok o občinskem glasilu, najprej a o začasni skupni upravi in zdaj že •!dlok o lastni občinski upravi, odlok o Mvitvi javnega zavoda OS Trzin in o '••m šolskem okolišu, ustanovili in imen-«no četrtni odbor za območje OIC. ■".t'mara za občane najpomembnejši že i1-'" akt lahko navedem prvi občinski '■čun, na podlagi katerega bodo v teh • objavljeni že tudi prvi razpisi za šti- in druge namene. Danes popoldne • ^rv?6'' olvoritev Prve saniostojne na-Odprli smo umetno športno plezal-•lov telovadnici OŠ Trzin. Začeli ćelavo strategije razvoja Občine Tr-7"1' P^e korake na poti do zasnove «sBčnega razvoja Trzina za naslednje .'•ročno obdobje. Načrtujemo prve na eestah, na javni razsvetljavi in ;Jtno ^nacijo vodovoda v OIC. Po mnenju smo zadovoljivo razrešili zaplet z gradnjo T 3 - centra Trzina, blizu smo dogovoru z Interino, kako omogočiti za-dostno oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom do uvedbe zemeljskega plina. Tudi del delitvene bilance z Občino Domžale smo že spravili pod streho in navsezadnje se zdi, da nam bo tudi vprašanje sofinanciranja modernizacije glavne ceste G 10, s priključki in komunálními napravami ob tej cesti vred, uspelo rešiti tako, da bo Občina Trzin to zrnogla brez hujših pretresov in da bo hkrati izvedeno vse, kar je bilo predvideno in je potrebno. V tem času se je že nekajkrat sestál in po mojem mnenju zelo kakovostno zastavil svoje delo nadzorni odbor Občine Trzin. Prvo sejo ima za seboj tudi nedavno ustanovljeni četrtni odbor za območje OIC Trzin. Spoštovani, najbrž se sprašujete, čemu vse to suhoparno naštevanje? Rad bi odgovoril dvomljiv-cem, ki včasih še zastavljajo vprašanje, ali je bilo prav in smiselno, da je Trzin postal samostojna občina. Takšni, ki tako sprašujejo, nas nemalokrat svarijo, češ da bo Trzin tako ali tako kmalu poslal spalno predmestje Ljubljane, torej naselje, ki ne bo zmoglo ostati neodvisno v načrlovanju svoje podobe in lastnega načina življenja. Drugi, tudi nekateri naši občani, menijo, da bo Trzin po osamosvojitvi začel zaostajati, ker ne bo imel na voljo dovolj sredslev za izrazito razvojne naložbe in ker se lahko zgodi, da bo v Trzinu prevladala težnja po zapiranju vase, po odklanjanju razvojno usmerjenih načrtov ipd. Takšna svarila niso od muh. In prav je, da se zavedamo vseh teh nevarnosti in hkrati samozavestno vzamemo načrtovanje svoje příhodnosti v svoje roke. Trzin ima za to vse možnosti! To so Trzinci, naši predhodniki dokazali že v preteklosti. Trzin ima pestro zgodovino in bogato tradicijo ter za nadaljnji razvoj pri-merno lego. Od nas, ki imamo to srečo, da živimo v času epohalnihsprememb, pa je od-visno, ali bomo znali izkušnje iz preteklosti in priložnosti, ki nam jih ponuja ta prehodni čas, izkoristiti. Če se bomo znali in hoteli pogovarjati med seboj in usklajevati različne interese in če si bomo kot inerilo svojih dejanj vedno postavili skupno korist in blaginjo oziroma kakovost življenja občanov Občine Trzin, potem se nam ni treba bati příhodnosti. Če pa bomo trmasto gnali vsak svojo in ostali gluhi za za argumente drugih, bomo vlekli voz vsak na svojo stran kot voli v stari pripovedki o neslogi. Čakajo nas številne naloge, ki jih bo treba rešiti v tem prvem mandatnem obdobju. Prizidek k šoli, razširitev vrtca, pred vrati katerega čaka trenutno kar sedemdeset malčkov, prostor za dejavnosti in zabavo za mlade Trzinke in Trzince, dom za starejše občane, povezovalna cesta med Kidričevo in OIC, obnova Jemčeve ceste, parkirni prostori v coni in v Allakah, športnorekrea-cijske površine. To in še mnoge druge so naloge, ki nas čakajo. Zato je potrebna strategija, da se dogovorimo o vrstnem redu po pomenu in možnostih, o virih sredslev in predvsem o tem, kako zagoloviti občankam in občanom, vsem nam, čim viš-jo kakovost življenja in blaginjo. Za kakovost življenja pa ni več dovolj le velik zre-zek za kosilo in velik avto pred hišo. Občan bo poslej od občine zahteval veliko več: možnosti in prostore za rekreacijo in zabavo, kabelsko televizijo, zdravnika v lastni občini, lékárno lamle čez česlo, varnost in družabnost in še marsikaj drugega. Takšno življenje in takšna občina mora biti naš cilj, da bomo tudi v prihonje radi in z veseljem vsakoinur povedali, da srno Trzinci. Prepričan sem, da smo na dobri poti. In veliko zaslug za to imajo tudi gospe in gospodje, ki bodo nocoj přejeli prva priznanja in nagrade nove Občine Trzin. Seveda ne le oni, tudi mnogi, ki so bili že deležni podobnih priznanj, in mnogi, ki jih niso ali jih, žal, tudi nikoli ne bodo dobili. Toda pomembno je, da sta komisija, ki je izbira-la med predlogi za priznanja in nagrade, in občinski svet, ki je njen predlog potrdil, prepričana, da je izbor pravi, kajti gre za ljudi, ki so veliko storili za društveno in družabno življenje v Trzinu, za to, da je Trzin že dosegel visoko raven razvitosti, in za to, da je danes samostojna občina. Spoštovani gospe in gospodje svetnice in svetniki, goslje, občanke in občani, želim Vam čim lepše počutje nocoj in čim lepši praznik. Vsem Trzincem pa bi rad posebej voščil, da bi ga še velikokrat praznovali z enakim veseljem in ponosom, ker smo Trzinci. pogovor z dobitnikom zlate nagrade občine trzin za leto 1999 gospodom tonetom ipavcem L 'cpo je přejeti nagrado, saj gre za priznanje drugih tvojemu delu ili prizadevanjem. Ob po-deljevanju nagrad pa se skoraj vedno pojavijo kritiki, ki menijo, da bi bil kdo drug bolj pririie-ren kot tišti, ki je nagrado prejel. Ob (em vedno pomislim, da vsem že ni mogoče ustreči, rada pa se spomnim tudi basni, ki to na svoj način slikovito opisuje: Nekoč sta se oče in sin odpravila z vasi v oddaljeno mesto po nakupili. Da bi jima bilo lažje, sta s sabo vzela osla Oče je sedel nanj, sin pa je vzel v roke povodec in odpravila sta se na pot. Srečevaia sta ljudi in nekateri med njirni so se zgražali Oče, moćan in postaven, sedi na oslu, sin, majhen in slaboten, pa hodi ob njem Oče je pomislil "Res je, sinu bo bolje, če bo on sedel na oslu," in sta se zamenjala. Čez nekaj časa sta opazila, da ju ljudje zopet čudno pogledujejo. Sin, mlad in zdrav sedi na oslu, oče, star in onemogel, pa liodi ob njem. Oče je spel premislil in sklenila sta, da bo osel nesel oba. Vendar so se ljudje spel zgražali. Ubogi osel, ves majhen in utrujen, pa še dva postavna in moćna moška mora nosili na svojem že lako upognjenem lirbtu. V mesto je prišla čudna druščina: oče in siri, ki sla na hrbtu nesla osla. Pa ludi tega ljudje niso razumeli . Veni, da so tudi ob letošnjem izboru nag-rajencev med nami takšni, ki bi nagrade razdelili drugače, vendar mislim, da nisent daleč od resnice, če zapišem, da se većina Trzincev strinja, da ima gospod ipavec največ zaslug pri osamosvajanju trzinske občine. Vsi pa se verjetno tudi strinjamo, da je tudi prispevek, ki ga je dal k razvoju trzin-skega kulturnega življenja, tolikšen, da bo oslal v zgodovini KUD-a zapisan z vidnimi črkami. V uredništvu Odseva smo se odlo-čili, da letošnjega zlatega nagrajenca, gospoda Ipavca, nekoliko bolje predstavimo. Na njegovem domu sva se pogovarjala o njegovem delu, o njegovem življenju, o njegovih željah, ambici-jah ... o Trzinu, o stvareh, o katerih se običajno po-govarjamo med sabo ljudje, ki se sicer ne poznamo zelo dobro, pa vendar vemo drug za drugega. Pogovor je potěkal v zelo sproščenem ozračju, zato ni vmesnih vprašanj, je le povzetek razmišljanj o življenju, o gledališču, o poli-tiki ... Gospod Ipavec je bil rojen v Kamniku. Že od mladih nog se je rad ukvarjal s športom, najbolj pa ga je v življenju pritegnilo gledališče. Leta 1962 je na kamniški gimnaziji režiral Molierovega Skopuha in tam je spoznal tudi svojo ženo, gospo Majdo Ipavec. Lahko napišem, da ga je Iju-bezen pripeljala v Trzin. Nikoli mu ni bilo žal. Že v Kamniku je živel na po-deželju in življenje na vasi mu je bilo vedno bolj všeč kot v urbanih naseljih. V Trzinu je že prvo leto začel delati s kulturniki, takrat pa je bilo še lako nare- jeno, da so těsno sodelovali z Mengšani, zato je kol igralec nastopal bolj v letnem gledališču pri predstavah Pod svobodnim soncem. Celjski grofje ... Ker je imel primerno izobrazbo za režiserja (večmesečni lečaji), njegovi učitelji so bili: prof. Mirko Zupančič, Mile Korun, Maja Sevni in drugi, v Trzinu pa se je pokazalo veliko pomanjkanje, je prevzel režijo pri igralskem ansamblu v Trzinu. Prva igra "Hči mestnega sodnika" je doživela velik uspeh, kar je tudi g. Ipavca prepričalo, da je izbral pravo pot. Poudaril je, da je imel srećo, da je v Trzinu naletel na tako kolegialne ljudi, saj je delo lažje teklo. Včasih je bilo vse drugače. Ansambel je bil tako številčen, da so lahko naredili tudi 3 premiere v sezoni, kljub temu da so dělali v zares slabih pros-torskih razmerah (garderobe, ogrevanje ...), svetlobni in zvočni park so postopoma ses-tavljali. Samo s kulisami ni bilo nikoli težav, saj so imeli dobre in poceni mizarje, ki so z veseljem kaj naredili za uspeh trzinskih ralcev. Vse so dělali Ijubileljsko bazi, st so zbirali denár za rekvizite, za gostovar ... iz izkupička po so potem nabavljali r. opremo za oder. Dotacije takratne druž so bile zelo skromne. Zato zdaj nima ni. proti honorarjem v ljubiteljskih gledališí in imeli so velike ambicije in želje. Hott. so ustanoviti polpoklicno gledališče z ir. bo domžalskega abonmaja tudi po dru^ krajih. Bil je režiser mnogih lepili, klasičnih gk-daliških del, tri pa so mu še posebej o.s! v spominu: Ko bi padli oživěli, Hlapci in Strast pod bresti. Veliko poslanstvo gledališča je bogatenj. slovenskega jezika, tudi narečnega. VT inu bi morali imeti klasično gledališče b ■ jedro, poulično gledališče pa naj bi bila popestritev tega jedra. O nagradi pa razmišlja takole: medaljom pismenim priznanjem ne pripisuje nika!;-ne vrednosti, ker so le-te neka vidna oh! ka. Če pa za a slojijo določeit ljudje, ki človť-poznajo in je I-izraz njihovega priznanja, poli pa to globokii. ni. in pravio; zlala nagrada -priznanje Tr® za njegov trud njegovo delo |j področju kulte in za ves trud, ki ga je vložil, da živimo svoji občini. Ko je Trzin postal občina, se je tudi za » turo obrnil nov list, in to moramo izkor-tit i. In - kako je že nastala nova občina? Konec leta '96 so začeli razmišljati o O čini Trzin, ker so spoznali, da kot krty" skupnost nimamo nobene možnosti. J-arja '97 je Svet sprejel sklep za pripr-predloga in upali so, da bomo lahko s svojo občino sporazumno z Občino D-1 žale. To se je izkazalo kot čista iluzija-so spoznali, da Občina Domžale zavl naš postopek, so pohiteli s pripravo rata (pri lem je največ pomagala ga. j' Valenčak) in ga poslali na državni zb*1' Vmes je bilo nekaj sestankov z vladnuý službami za lokalno samoupravo, s slu-barni državnega zbora ..., ker pa to ® jj so morali svoje pravice uveljavljati ■ •• listavnega sodišča. Krajevna skupnost 'a je bila član skupine 31 krajevnih mosti, ki so naslovile pritožbo na dr- zbor in se pripravljale na pritožbo na jnarodno sodišče za člověkově pravice v . jssbourgu. Državni zbor je upošteval ustavnega sodišča. Najbolj odločilna ;e bila jasno izražena volja Trzincev na lrendumu. udarili je treba, da krajevna skupnost ni veliko vplivati na prostorski načrt -sna. Ravno ob razpravah za T3 je bil g. vec najbolj prizadet z ozkosrčnostjo ne-vrih svojih najožjih sodelavcev in z mal-ueííansko miselnostjo posameznikov. irenutku, ko je potěkala razprava o načr-: T3, je imel največ delà z ustanovitvijo •Cine in je temu dal absolutno prednost, .to, ker je vedel, da kot krajevna skup- nost ne bi mogli veliko vplivati na razvoj do-godkov, ki so se - kot se je izkazalo kasneje - le obrnili v prid Trzincem. Nikoli ni gledal na osebne koristi, ampak na koristi širšega kroga, in objektivni poznavalci njegovega delà to seveda vedo. Trzinu se kot samostojni občini obeta zanes-ljivo lepša příhodnost kot krajevni skupnosti. In za konec: Gospod Ipavec je že od malih nog vses-transki. V mladosti je bil dober atlet, nogometaš in odbojkar, zdaj pa je v pokoju in si čas krajša s kolesarjenjem. Poletí gre rad v hřibe, pozimi pa smuča. Seveda pa je še vedno njegova največja ljubezen gle-dališče. In rad vrlnari. In želel je še poudariti, da je vesel, da se z ljudini lako dobro razume in da je najbolj hvaležen ženi, gospe Majdi Ipavec, za vso nesebično podporo, da mu je ves čas stala ob strani in ga podpírala. Nuša Malan (olo: Mojca Ručigaj in Míro Štebe Tudi Uredništvo Odseva gospodu Ipavcu čestita za přejeto nagrado. županov molk BRALC ZiUpan je zadnjič obveščal občane Trzina rwblematiki v T-3 Center Trzin na zbo-ubčanov I. marca. Takrat nam je kazal maketi, po kalerih naj bi se gradilo v vJišču Trzina. Župan se je zavzemal za keto št. 2, ki predstavlja deliio znižano -onto. Na tišti maketi je predstavljenih • Mokov severno od sedanje ceste M-10. len dni zatem pa je župan na seji oličin-;a sveta predlagal sporazum z investi- I mi, ki predvideva gradnjo sedmih blokov, i še dveh blokov južno od M-10. Nekaj mkovje hotelo preložiti sprejemanje • nibčutljive odločitve, ker tudi ustavno - 'iTia razsvetljava Jemčeve in Kmetičeve •V. .«munalci pa se zdaj dogovarjajo tudi o ■iitvi desetih od t. i. ekoloških otokov za m> zbiranje odpadkov, tečejo pa tudi •rave za spremembo zazidalnega nacrta l'močje T-12, kjer bo treba drugače (jati povezovalno cesto med indijsko cono in ostalim delom tma. Napovedujejo, da bo po-■ Jlna cesla zgrajena v začetku Jnjega leta, po nekaterih bolj ' -iisHčnih ocenah pa bi je lali---adili še pred koncem tega ' ' •tadevami, ki jim zdaj namen-•rf pozornosti je tudi pridobi-• 1' -ioJatnih prostorov za vrlec. ! k mogoče, bodo, kot nam -'I župan, prostore za tri ; "ddelke vrtca uredili še : --četkom jeseni. Msimo ocene, da je Trzin bogata • njem prebivaici po premoženju v - »odijo v višji srednji razred, čep-kkaj !udi 'akih, ki to povprečje kre- pko presegajo. Koliko pa je tistih pod tem povprečjem? Na Občini so nam povedali, da teh podatkov za zdaj še nimajo, da pa vedo, da je v občini tudi nekaj brezposelnih in tudi sociálno ogroženih, vendar je njihovo število relativno majhno, tako da naša občina res sodi med premožnejše. Sploh pa je ocena te ga kdo je bogat in kdo reven, zelo subjektivna in težko določljiva.Na Občini so dobili kar nekaj vlog za uvrstitev posameznikov v nižji plačilni razred pri plačevanju vrtca, vendar na Občini nimajo ustreznih dokumentov, da bi tem vlogam lahko ustregli. Zgodi se celo, da je kdo od staršev, ki prosijo za uvrstitev v nižji plačilni razred, podjetnik. Pri tem je zelo ležko ugo-toviti kako uspešen podjetnik je kdo. V šoli je več primerov, ko so starši zaprosili za pomoč ali nižji delež pri plačevanju prehrane otrok, med Trzinci pa je tudi nekaj taih, ki jim mora občina pomagati z deležein pri oskrbnini v domovih za ostarele. V našem kraju je tudi nekaj starejših občanov, ki potrebujejo pomoć na domu. Občina to rešuje s pomočjo instituta javnih del in Centra za sociálno delo. Prav zaradi pomoći manj premožnim družinám so na Občini glede dodeljevanja štipendij predvideli tudi možnost, da dobijo takšno Stipendijo tudi učenci ali študentje iz revnejših družin, ki sicer pri učenju ne dose-gajo najvišjih rezultatov, so pa prizadevni in redno opravljajo svoje dolžnosli. Stipendije so še vedno v prvi vrsti namenjene nadarje-nim učencem in študentom. VSI ČAKAMO 0BV02NIC0 Odprtje trzinske obvoznice z nestrpnostjo čakajo tudi na Občini. Tudi tam imajo poda- tivno pomoč. Ob tem pa so nam na Občini povedali, da se pri gradnji obvoznice vsak dan pojavljajo kakšni novi zapleti. Delà motijo prcbivalce, ki živijo v neposredni blizini gradbišča, saj je tam dosti lirupa, tresenja in drugih nevšečnosti. Zaradi gradnje so prekinili nekatere poli in lako otežili ali celo onemogočili dostop do po- tek, da bo otvoritev 14. 6., telinični prevzem pa 9. 6. Pri tem bo soudeležena tudi občina, saj bo za čas tehničnega prevzema poskrbela za potrebne prostore za sestanke, ki bodo potrebni in da je ponudila tudi administra- sameznih parcel, kar še zlasti vliva nezadovoljstvo pri nekaterih kmetih. Na Občino takorekoč vsak dan prihajajo občani s protesti, vendar so se zdaj dogovorili, da jih pošiljajo kar neposredno k direktorju gradbišča, ki skuša z njimi urejati zaplete. Ob otvorit« naj bi bila končana vsa delà, ki jih financira država, ostalo pa bo še nekaj del in nalog, ki so v pristojnosti Občine. Vse gradbišč tako po olvoritvi še ne bodo od-pravili, vendar si bodo prizadevali, da bi vsa delà kar najhilreje končali, to pa bo odvisno tudi od načina plačevanja. Z Družbo za državne ceste oziroma Direkcijo za ceste se še pogajajo, da naj bi Trzin svoje obveznosti izplačal v treh letih, saj enem letu to ni mogoče. Dogovor je, da bodo naredili vse kar je bilo načrtovano. NAPOVEDUJEJO, DA BODO VT5 LE ZAČELI 2 DELOM Na jugozahodnem pobočju Ongra bi morali po napovedih že brneti gradbeni slroji, vendar se na terenu do zdaj še ni zgodilo nič. Izvedeli smo, da je prišlo do zapleta zaradi delne spremembe položaja bodočih cest oz. ulic, saj teren zahteva nekoliko drugaćno speljavo ceste. Zaradi tega so morali nekoliko spremeti tudi razpored in obliko nekaterih hiš. SGP Gorica, ki je investitor gradnje na območju T 5, ima zdaj gradbeno dovoljenje za osemnajst hiš, za dve hiši, ki ju bodo postavili nekoliko drugače, pa dovoljenje še čakajo. Predstavniki SGP Gorica so nam zagotovili, da se bodo njihovi stroji na območju T5 oglasili v naj-krajšem času. MŠ true oddelki vrtca tudi v gornjem delu trzina _ pomanjkanju prostora v vrtcu za nove malčke smo že pisali. V trzinskem vrtcu so letos zavrnili 75 prošenj za varstvo otrok, ker za več varovancev enostavno nimajo prostora. Ob tem v vrtcu vedo, da je v Trzinu še precej več malčkov, ki bi jih starši dali v trzinski vrtec, če bi imeli možnost za to. Prošenj sploh niso vložili nekateri starši, ki otroke vozijo v ljubljanske in druge vrtce, da o tistih, ki po Trzinu iščejo varuš-ke, ne govorimo. V vrtcu že imajo náčrte za povećanje vrtca s prizidkom, vendar na to širitev lahko računajo šele čez čas, vse več pa je tudi zahtev, da bi imel vrtec prostore tudi v slarem delu Trzina. Zaradi vsega tega so v vrtcu in vodstvu občine začeli pospešeno iskati primerne prostore za začasno ureditev dodatnih zmoglji-vosti vrtca. I< temu jih je spodbudila tudi želja, da bi se trzinski vrtec osamosvojil kot zavod, saj so v Domžalah pokazali pri-pravljenost, da bi se razšli. Zdaj vse kaže, da so našli rešitev. Sočasno, ko je vrtec v Odseu objavil oglas, da iščejo prostore za nekaj oddelkov, se je v našem glasilu pojavil oglas, da v starem delu Trzina ponujajo v nájem prostore, ki bi bili primerni za poslovne dejavnosti. V vrtcu so se odločili, da si te prostore vseeno og-ledajo, in kaj kmalu so ugotovili, da bi lahko našli skupno besedo. Gre za prostore pri Pernetovih (pri Ogru po domače) ob Mengeški cesti, kjer je bil doslej salon pohištva. Gre za približno 200 m2 prostora, ki bi se ga dalo prirediti za potrebe vrtca. Nekaj pomislekov je bilo, ker je v neposredni bližini gostinski lokal Skerca bar, vendar so inšpek-torji in poznavalci zatrdili, da to ni moteče, saj je kar precej vrtcev, ki so blizu podobnih lokalov, med drugim je tako tudi v Mengšu, da o številnih ljubljanskih vrtcih ne govorimo. Sploh pa vrtec deluje predvsem v dopoldanskem času, Skerca bar pa zaživi predvsem proti večeru. Nekateri so celo presodili, da je bolj moteče, ker je zraven slaščičarna, saj bo prav gotovo vplivalo na družinske prorač ne staršev, ki bodo tja prihajali po olrok. da o sladkorju in otroških zobkih ne gov rimo. Kakor koli že, pri vrtcih je treba upostf zelo stroga zdravstvena in druga pravi' zato so z občine in iz vrtca na pomoć j licali strokovnjake in inšpektorje. Nac proslorov je dvakral přišel celo direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Sloveniji dr. Vudreg s sodelavci. Ob enem od nj' vih obiskov nam je povedal: »Menimo, so prostori, z nekaterimi adaptacijami, naj bi jih naredili, zelo primerni za var* otrok. V spodnjem delu bi lahko ured prostor za dva i ka, zgoraj pa za i ^ ga. Res je potřeb"-' nekaj posegov O ureditev prostor«' vendar je načrt l* ^ sem izvedljiv. Se večji problem je igrišče, ki je P-šoli, oddaljeno f! " ližno 200 m, pa je dostop do«;» NOVICE IZ VRTCA ŽABICA drugo leto zapored se je naš vrlec vključil v Cici bralno značko. V njej so so-delovali otroci stari od četrtega do sedme-ga lela. Skupaj s starši so prebirali zgodbi-ce in se učili pesmice, vse so tudi narisali. Izbrali smo po eno risbico vsakega otroka in jih poslali v knjižnico Domžale, kjer so pripravili razstavo. Otroci, ki so opravili bralno značko (obnoviti je bilo polrebno tri zgod-bice in se naučiti eno deklamacijo), so po priznanja odšli v kulturni dom Domžale, kjer so jim pripravili koncert glasbene skupine Nepri-diprav. V vrtcu opažamo, da se Cici bralne značke vsako leto udeleži večje število otrok. Otroci si ob knjigi bogatijo besedni zaklad, razvijajo domišljijo in si pridobivajo zanimanje za knjige. V skupini od četrtega leta smo pripravili nas-top za babice in dedke, ki so se ga udeležili zelo številno. Otroci so jim zapeli veliko pes-mic in jim po-vedali tudi venček narodnih pesmi. Slari starši so bili še zlasti veseli daril, ki so jim jih otroci izdelali sami. Babice in dedke pa smo na koncu tudi pogostili in prav radi so nam obljubili, da bodo še prišli. Tudi letos smo v maju obiskali Arboretum -Volčji polok, kjer smo si ogledali razstavo cvetja, obiskali smo tamkajšnje olroško ig- rišče in se pos-ladkali s sladoledom. Na povabilo Ka-jine babice smo obiskali továrno Medex, kjer smo si ogledali proizvodnjo piškotov in napolitank. Sladké dobrote smo tudi posku-šali, vsi pa smo jih dobili še za popotnico. Mali šolarji pridno sodelujejo pri športni znački. V okviru le-te so izvedli izlet na Mengeško kočo. Z avtobusom so se odp. jali do Mengša, od tam dalje pa so pol n. daljevali peš mimo šole do trim steže. SV potjo so pridno delali vaje. Na vrhu so si lahko ogledali mali živalski vrt in se odps.-čili. •P5EV sem varen. Vrlec namreč rabi igrišče. , tim da ni strokovnih ovir, da tu ne bi jili začasnega vrtca, seveda pa bodo " ■■■ strokovnjaki vso dokumentacijo še po-jao preverili, da ne bi prišlo do nepra- jTvoďja vrtca Jana Pibernik je nad pros-. , navdušena. »Všeč mi je, da sta tam dva velika prostora, ki bi ju lahko us-•no pregradili in tako dobili kar najbolj liaáonalno rešitev. Dosti je naravne svet-' x> prostori so ogrevani, tam so vsi prik-.. -i od elektrike, vode, telefona, treba . Vo sanitarije prilagoditi potřebám vrtca, jvtm večjemu številu otrok. Znotraj ' stora so krožne stopnice v vrlino nad--.ipje, ki niso primerne za otroke, zato •j,o á otroke uporabljali zunanje stop-ye, menim pa da bi krožno stopnišče iito obranili za vzgojiteljice, za boljšo poza«) med nami samimi. Usoda teh stop-■ : je predvsem odvisna od lastnika pros-.-■iv.« ,!ik plus je tudi bližnje šolsko igrišče, ki ■p malčki lahko uporabljali, vendar Jana - tem pravi: » Z vodstvom soie se sploh nismo pogovarjali, ali bi nam dovolili • mbljati igrišče. Upam, da so se na ob--.1 z ravnateljem že kaj pogovarjali, me-r m pa, da bi lahko našli skupno besedo!« lo ugoden dostop do prostorov je tudi za ru', saj je zraven veliko parkirno mesto, ;irii pa bi lahko z avtomobili prišli po ot-te tudi po asfaltni cesti k šolskemu igriš-tam pustili avtomobile in nato peš priš- I i* Pibernik med prednosti prostorov pri ru prišteva tudi možnost dovoza hrane Otroke. »Hrano bi lahko, tako kot zdaj irtec Žabica, dovažali izMengša, kajti ::i mora biti posebej prilagojena otro-Zmogljivosti mengeške kuhinje so za-velike, k novemu vrtcu bi hrano samo peljali in jo nato razdelili med malčke. ■rhovali bi le manjšo razdelilno kuhinjo, i j» tu lahko uredili.« njeni prostori imajo kar nekaj pred-zato se v vrtcu zelo veselijo in so za "ddelek že izbrali ime. »Poimenovale j Janko in Metka, saj je tam zraven sla-• -ma. Lahko bi si tam uredili hišico iz ■•>rja in leda in sploh bi v vrtcu prevla-'li světlo modra in světlo rožnata bar-cselo razlagajo v vrtcu, ob tem pa Ja-•vrnik pravi, da jo skrbi, ali bo občina fiksno naložbo. Rešitev naj bi bila za-1 za dve do tri leta, dokler ne bi pri ; vrte« naredili prizidka. V novih nil bi dobili prostor za približno 50 ' '-em \Ttcu bi dobilo 6 vzgojiteljic in STARŠÍ! PRIJAVA ZA VPIS VI. RAZRED OSNOVNE SOLE TRZIN ZA ŠOLSKO LETO 2000/2001 V šolskem letu 1999/2000 bodo otroci najprej opravljali pripravo na šolo - malo šolo /v vrtcu/. Vpis šolskih novincev bo: VPETEK, 4. JUNU A, IN V SOBOTO, 5. JUNIJA OD 8. DO 12. URE v pisarni šolske svetovalne službe. OBVEZNO prijavite otroke, rojene v času od 1.3.1993 do 28.2.1994. POGOJNO pa lahko prijavite tudi otroke, rojene od 1.3.1994 do 31.8.1994. S seboj prinesite: - fotokopijo iz matične knjige rojstev, - zdravstveno izkaznico s potrdili o cepljenju, - enotno matično številko otroka, če ni že vpisana v rojstnem listu. Otroka pripeljite s seboj! ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA varušk, trzinski vrtec pa bi s tem izpolnil pogoje, da bi poslal zavod. V tem primeru bi verjetno rabili še eno administrativno delavko, čeprav bi, kot menijo, delo lahko izpel-jali tudi brez nje. Miro Štebe ŠPORT SERVIS IN TRGOVINA BsBááF Rojska c. 18d 1230 Domžale Tel.: 061/715-842 delovni čas: ob delovnikih: ob sobotah: 8n -13°, 14h - 19h 8h- 12h NAJVEČJA IZBIRA KOLES PRIZNANIH ZNAMK AUTHOR, SCOTT, BOTTECCHIA, MARIN, SCHWINN IN OSTALE KOLESARSKE OPREME. LASTEN SERVIS, KOLIČINSKI IN GOTOVINSKI POPUSTI, MOŽNOST PLAČILA NA VEČ 0BR0K0V. OB NÁKUPU KOLESA - DAŘILO! prilagajanje šolskih obveznosti za učence s statusom V osnovnih šolah je nekaj učencev, ki se sočasno izobražujejo v glasbenih, baletnih ali drugih šolah ali pa so perspektivni športniki. Da bi tem učencem zaradi dodatnih tovrstnih obveznosti čim bolj olajšali osnovno šolanje, je minister za šolstvo in šporl Slavko Gaber izdal Pravilnik o prilagajanju šo/skih obveznosti, ki naj bi urejal to področje. Pravilnik je začel veljati novembra I 998, vendar za trzinsko osnovno šolo ni pomenil posebne novosti, saj smo po sprejetju Zakona o osnovni šoli sami oblikovali in sprejeli Pravilnik o pose-bnem statusu učencev, ki je na podoben način urejal to področje. Status učenca, ki se vzporedno izobra-žuje, si lahko pridobi učenec, ki se hkrati izobražuje v glasbenih, baletnih in drugih šolah, ki izvajajo javnoveljavne programe. Status učenca perspektivnega športni-ka si lahko pridobi učenec, ki je registriran pri državni panožni športni zvezi in tekmu-je na uradnih tekmovanjih omenjenih zvez. Omenjena statusa dodeli šola s sklepom ravnatelja, ki si pred tem pridobi mnenje oddelčncga učiteljskega zbora oziroma raz-rednega učitelja. V nadaljevanju bom opisal postopek prido-bitve statusa in njegovo trajanje. Pridobitev statusa morajo v pisni obliki predlagati starši ali zakoniti zastopnik učenca. K predlogu je treba predložiti: ° za status učenca, ki se vzporedno izobražuje, polrdilo o vpisu v drugo šolo; • za status učenca perspektivnega šport-nika, potrdilo, da je učenec registriran pri državni panožni športni zvezi in da tekmuje na uradnih tekmovanjih omenjene zveze. Statusa ni mogoče pridobiti, če eden od staršev temu pisno nasprotuje. Predlog, skupaj z dokazili, morajo vložili starši najkasneje do 15. septembra, izjemoma tudi med šols-kim letom. Šola dodeli status učencu za eno šolsko leto, iz utemeljenih razlogov pa lahko le za dolo-čen čas v šolskem letu. Če so izpolnjeni vsi pogoji, lahko šola status ob začetku novega šolskega leta podaljša, v nasprotnem primeru pa izda sklep o mirovanju ali prenehanju statusa. Tudi vlogo za podaljšanje slatusa morajo starši predložiti šoli do 15. septembra. V čem se kaže prilagajanje obveznosti? Prilagodilev šolskih obveznosti se določi že s sklepom o dodelitvi statusa oziroma z dogovorom o prilagajanju šolskih obveznosti. Prilagodijo se zlasti: o obdobja obvezne navzočnosti pri pouku, • obveznosti učenca pri pouku in drugih delih izobraževalnega programa, • roki za ocenjevanje znanja ° druge medsebojne pravice in obveznosti Vse obveznosti mora učenec opravili v posa-meznem ocenjevalnem obdobju. Sklep o dodelitvi statusa začne veljati, ko ga starši podpišejo, da z njim soglašajo. Podobno velja tudi za dogovor o prilagajanju šolskih obveznosti, ki pa ga mora poleg staršev podpisati tudi ravnatelj druge šole. Če traja status celo leto. se za posamezno ocenjevalno obdobje lahko določi izvedbeni sola brez zadrzkov načrt za ures-ničevanje pravic in obveznosti iz statusa Omenjeni načrt pripravi razrednik ob st lovanju z oddelčnim učiteljskim zborom Slatus pa lahko med šolskim letom tudi preneha: • na njegovo izrecno željo ali zahtevo ai na zahtevo njegovih staršev; • če mu je bil dodeljen za določen čas; • če mu preneha status učenca v šoli, kjer se vzporedno izobražuje; » če mu preneha status perspektivnega športnika; • če se preneha ukvarjati z dejavnostjo. zaradi katerega mu je bil dodeljen; » če se mu ga odvzame. Šola lahko učencu odvzame status, če u, nec po svoji krivdi ne izpolnjuje obveznosti in to povzroči negativni učni uspeh ali inu druge negativne posledice. Mnenje o ta: da razredni učitelj oziroma oddelčni uči! ski zbor. Šola lahko odloči, da učencu status min-če tako sam želi ali če to predlagajo nje. vi starši ali drugi podpisniki dogovora. Pravilnik o prilagajanju šolskih obvezno-: podrobneje ureja tudi postopke za varovanje pravic pri pridobivanju ali prenefc: statusa, pri čemer o morebitni pritožbi X radi neupoštevanja dogovorjenih pravični rorna obveznosti, ki izhajajo iz statusa, ■>-' loča ravnatelj, o pritožbi zoper odločitn ravnatelja pa dokončno odloča svel šok- V letošnjem šolskem letu ima status seik učencev in učenk, v prihodnjem šolskeir letu pa se utegne to število zmanjšati, Mg novi pravilnik je glede pogojev vsekakor slrožji od dosedanjega. jolgo, kar sem tudi jaz hodila na osnovno šolo. Spominjani se, kakšno navdušenje jadalo vse dni, kadar je potěkal projektni teden. Seveda je bilo takrat za nas na-membneje, da ni bilo pouka. Izbrali smo si dejavnost, ki nam je najbolj ležala, in oje še danes. Ko pa se teden dejavnosti konča, sledi dan odprtih vrat, ko si vsak •koogleda izdelke ustvarjalnosti in domišljije mladih. Letos je Osnovna šola Trzin -ja za vse odprla 14. maja. V sako leto nas učenci in njihovi učitelji .senetijo z novimi idejami, še vedno pa v kakšni vitrini najdejo stari izdelki, ki jí délai prav moj razred in seveda tudi Ravnatelj: Franc Brett" OSMOŠOLCI POZIVAJO SPONZORJE Počitnice so pred vrati in za nekatere tudi zaključek šolanja. Učenci osmih razredov se že pospešeno pripravljajo na slovo od osnovne šole, ko se bodo še zadnjič skupaj poveselili ter dobili zaslužena spričevala in priznanja. Za dostojno valeto in zaključne prireditve pa potrebujejo kar nekaj denarja, zato se bodo v teh dneh obrnili na več morebitnih sponzorjev. Prosijo, da jih v njihovih prizadevanjih podprete. Vse, ki imajo možnost za pomoč, pozivajo, naj jim omogočijo, da bodo njihovi spomini na zaključek osnovnošolskega pouka in zadnje dni v osnovni šoli čim lepši. •isnja otvoritvena •■snost se je v avli začela ob 15.30, j; itekaj poguinnih !cev nastopilo z tacijami. Iz avle, bila okrášená s ■ uni gospe Bleje, udšli v telovadni--' %r sta župan An-' Vršak in ravna--ule Ivan Brečko vzala trak in s "redala namenu > plezalno steno, prvo dokončano na-"'I v novi občini Trzin. Že kar izurjeni «S plezalci so nam pokazali, da plezanje • vsakogar. Nadaljnja pot nas je vodila po učilnicah šole, kjer so učenci in njihovi mentorji predstavljali svoje izdelke projektnega tedna, ki je potěkal pod geslom Srce narekuje, roka ustvarja. Osnovnošolci so nam predstavljali svoje ročne spretnosti ter svojo ustvarjalnost in znanje. Prav nobena učilnica ni ostala prazna. Ogled sem začela pri mlajših, ki so nam predastavili njihovo veselo in zanimivo šolsko delo. Imeli smo možnost poskusiti več različnih ročnih spretnosti: slikati na svilo, na steklo, delati ladjice iz stiropora ... Pot nas je vodila vse do višje stopnje in do razredov, ki so namenjeni vsa-kemu predmetu posebej. V učilnici za angleščino je poleg angleških predmetov potěkala tudi modna revija, v učilnici za slovenščino, so poleg vseh razstavljenih predmelov prodajali šolski časopis Kalčki. V nasled-njo učilnico nas je popeljala glasba Beelliovna in njegovih devetih sim-fonij. Lahko bi rekla, da je bila najbolj obiskana računalniška učilnica. Mladinski planinski odsek, ki si je razred dělil z strelsko družino, je postavil celo šotor in představil gorniš-ko opremo ter pestro dejavnost trzinskega planinskega društva. Pri predmetu biologije smo se naučili gledati skozi mikroskop in spoznavati majhne nam nevidne delce. Kdor je bil zelo spreten, se je lahko pri predmetu tehnika izkazal z izdelovanjem lese-nih senikov. Poleg mladih ust-varjalcev so svoje delo predstavili tudi najstarejši - upokojen-ci: M. Prinčič - kvačkanje prtičkov, J. Pin-tar - pletenje, M Markus - izelava gobeli-nov, I. Šušteršič - vezenje velikonočnih mo-tivov, T. Bizjak - vezenje, M. Rakof - vezenje z križei, S Švajger - vezenje, 0. Močnik - kvačkanje, C. Ules iz Loke - iz-delava narodnih noš, posebno zanimanje pa je po-žel edini moški predstavnik Rajko Kosmač s klekljan-jem. Poleg njih pa so svoje spretnosti pokazale in se tudi učile učenke osnovne šole. Prireditelji niso pozabili na utrujene noge, žejna usta in lačne trebuhe, vendar je C| obiskovalce iz gostilne na prostém na žalost pod streho preg-nal dež. Težki črni oblaki in od-prle nebeške zapornice so po svoje vpli-vali na raz-položenje, predvsem pa na število obiskovalcev, vendar tištim, ki smo 14. maja prišli v osnovno šolo, ni bilo žiil obiska. Videli in spoznali smo, da so naši osnovnošolci in njihovi učitelji zelo prizadevni in uslvarjalni in da jim idej ne manjka. Sploh pa za dežjem vedno posije sonce! Besedilo in folo: UM Kdor se tujega veselja ne veseli, ga sam vreden ni. Nemški Boljše je zastonj delati kot sploh ne delati. Perzijski Kdor se lahko danes veseli, naj ne čaka na jutri. Nemški letos štiriindvajset prvoobhajancev V. sako leto je spomladanska nedelja, ko najmlajši verniki prvič prejmejo sveto obha- Župnik (sam sebi pravi starokopitni) je snov za pripravo na prelonino slovesnost jemal iz knjige, kot nekdaj njihovi starši "K Jezusu" -krščanski nauk za prvi razred. Sprva je věrouk potěkal le enkrat na te-den, z novim letom pa so uro podvojili. Živčnost med starši in otroki je bila že dan bilo treba cerkev, pripraviti slanostna ol čila za malčke, dobrote za zakusko, in >.. loh se ni vedelo, kaj še manjka. Lahko l. rekli, da so v nedeljo velik del maše vou kar sami otroci in njihovi starši. Navsezadnje pa je bila tista nedelja res! pa in bleščeča: deklice v belih oblekah, fantje z metuljčki in v frakih ter sonce, I bilo kot nalašč ravno prav zlato. ' UršaMantL vojščak in mučenik: SV florjan jilo, nekaj posebnega. Kot da bi s prvoob- pred veliko od- hajančki med nas prihajal poseben žar. ločitvijo na vr- Letos je bilo v Trzinu 24 prvoobhajancev, huncu. Toliko od tega 8 deklic in 16 dečkov, kar pomeni, stvari je bilo tre- da si bodo morali fanlje neveste verjetno ba še pripraviti, iskali drugod. od cvetja in ze- Slovestnost je bila 2. maja. lenja, okrasiti je od kar zopet redno praznujemo njegov god. Za vse, ki še ne vedo ali pa so pozabili, naj povem, da god tega vojščaka in mučenika v Trzinu praznujemo tako množično, ker je sv, Florjan je zavetnik naše cerkve in hkrati varuli pred požari. Vsako leto se v Trzinu zbere veliko gasilcev in narodnih noš iz Trzina in okoliških krajev, ki to nedeljo spremenijo v pravi gasilski praznik. Letos je gasilcem nekoliko ponaga-jalo vreme, zato udeležba ni bila tako množična kot prejšnja leta. Slavnostně maše se je letos poleg tradicionalne mengeš-ke godbe in narodnih noš udeležilo le nekaj čez 80 gasilcev. Prejšnja leta so jih našteli tudi čez 200, tako da je bila trzinska cerkev že kar pre-majhna. Tokrat s prostorom ni bilo takšne stiske, posebej pa je slavnost zazamoval gostujoči duhovnik, misi-jonar Janko Slabe, ki je bil 22 let misijonar na Madagaskarju. S svojo slikovito pridigo o ognju je pritegnil precejšnjo pozornost. Pozornost so po končani slovesnos-ti, kot je že običaj, pritegnile tudi M esec maj je res najčudo-vitejši: pravijo, da še star štor ozeleni. Letos je trzinskemu zavetniku sv. Florjan u (Cve-tku - ime izha-ja iz latinske besede Foios- floris) připadla nedelja, 9. maja. Hkrati so trzinski gasilci tisto nedeljo praznovali tudi 10. obletnico, dobrote trzinskih gospodinj, s katerimi pogostili v trzinski šoli. Kdo pravzaprav je bil sv. Florjan? NOVICE PROSTOVOLJNEGA GASILSKECA DRUŠTVA TRZIN [pœgirOWOMKl® mmSim ®MÉW® TTKgOK] se tneša-li s curki iz gasilskih ce-vi, in kar těžko je bilo ugo-toviti, od ćesa so bili bolj mokri. Prav lako kot gasilcev tudi nas gledalcev dež ni kaj prida ganil in nam ni mogel do živega. Stisnili smo se pod strehe in opazovali kateri curek vode bo močnejši. Trzin-skim gasilcem so se pridružili še gasilci iz okoliš-kih društev in skupno so pokazali svoje znanje, predvsem pa požrtvoval-nost. Z vseh smeri so ob-kolili Pirnatovo hišo na hribu nad Trzinom in nam pokazali, da se nam ni treba bati rdečega pe-telina. Svoje cevi so k hiši, ki naj bi jo ogrožal na-mišljeni ogenj, zelo hitro potegnili iz već smeri: od vodovodnega zbiralnika na hribu, od Pšate ob vznožju Ongra in okoliških hidrantov in s tem dokazali, da jim tudi zelo zahteven teren ne more do živega, da o dežju ne govorimo. folo in leksl: UM ftri 3 je bil na Nemškem, ij tretjega stoletja Zivel ' vjsu cesarjev Dioklect-in Maksimilijana, ki J okruten način pre---jla kristjane. Sv. Florae bil pogumen vojščak ' Jtnjk v cesarski arma-' řgoreč kristjan. V tls-• času je Lavreaku, kjer .užil Florjan, vladal rim-. rtMastnik Akvilin, ki je preganjal krislja-L'kazal je, da mora vsakdo darovati •Jam bogovom ali pa umreti. Kakili 60 .;janov, večinoma vojakov, je vztrajalo n -voji veri, zato jih je oblastnik zaprl v alp ječo. Sv. Florjan ravno ni bil v mes-lu koje izvedel za grožnjo kristjanom, za-je vrnil, da bi zaprtim kristjanom dal .uma s svojim junaškim zgledom. Voja-. -i, ki so iskali kristjane, je přiznal, da jc »tjan, in se jim pustil ujeti. Ko so ga vojšča-ki pripeljali pred poglavarja, mu je ta ukazat, da naj moli k rimskim bogovom, on pa mu je od-govoril: "Tega nikoli ne storim, častim le svojega boga in le k njemu molim. Ti imaš oblast čez moje telo, ne pa čez mojo dušo; čez njo ima oblast le Bog ..." Poglavar je ukazal, da naj ga prete-pejo in kasneje usmrtijo. Odpeljali so ga na most čez naraslo reko Enns, kjer so mu na vrat oběsili težak kamen in ga vrgli v vodo. Tako je na 4. veliki traven leta 303 pogumni vojščak daroval življenje in si s lem prislužil svetniški sijaj ter naziv zavetnika proti ognju in poplavam. Je eden najbolj znanih in čašče-nih ljudskih svetnikov. Star rek: Sveti Florjan varuj nas častnega in večnega ognja. Urša Mandeljc loto: Mojca Ručigaj : -.ng«, Hnbarjeva 38 ' __06l/738-409 ^s mengesfijsiol net las: « 15.-18.ure ' 10.-12. ure informacije Uočitvi za nakup ''•to-video aparatov in •"-OD pooblaščeni servis SHARP KENWOOD servisiranje: « TV APARATI, ♦ CD KOMPONENTE, « V1DEOREKORDERJ1, ♦ Hi-Fi KOMPONENTE vseh znamk, ♦ KAMKORDERJI znamke SHARP, « AVTORADIJI, « DVD (digital versatile disk) in ♦ MINIDISK! znamke KENWOOD Ta poscana Zofka je tudi letos pokazala svojo moč, prav tako kot ludi trzinski gasilci, ki so se odločili, da ob občinskem prazniku, prav na Zofkin god, 15. maja, priredijo sektorsko vajo. Ne vem, ali so hoteli pokazali svojo přemoč nad narvnimi silami ali pa so imeli kak drug zadržek, da so akcijo začeli s polurno zamudo, ravno takrat ko se je ulilo kot iz škafa. Curki vode so se zlivali z neba in Kdor želi razglednice trzinske ccrkve: oltar, orgle 1er dve zunanji podobi ccrkve, jih lahko dobi v župnišču, pri župniku Pavletu GASILCI : TA POSCANA 20FKA (2:1) « ? i i Otroci so dobili majice in po uvodnem govoru predsednika Športnega društva Janeza Lenarčiča se je otroška olimpijada začela. Na pripravljenem poligonu so se otroci raz-vrstili po skupinah, ki so jih vodili: vzgoji-teljice iz vrtca Žabica, učiteljice iz OS Trzin in člani Športnega društva. Janez, ki je vodil prireditev je otroke usmerjal po poli- te iz Mc'Donaldove ponudbe. Tudi pokovke na prireditvi ni manjkalo. Nina je poslušalce radia HIT Domžale o dogajanju na prireditvi seznanjala kar z neposrednim javljanjem. Po končanem tekmovanju, ko so bili že vsi prijetno utrujeni, smo poskrbeli še, da udeleženci niso bili žejni in lačni. Postregli smo z osvežilno pijaco (za mlajše in malo iii. otroška olimpijada žabica trzin 1999 starejše) ter pekli ćevapčiće in hrenovke Ker je bila letos otroška olimpij: v okviru prvega praznika Občine Trzin, so bili povabljeni samo otr<-, iz vrtca Žabica in pa prvošolci iz OŠ Trzin, vseeno pa smo našteii kar 210 tekmovalcev. Otroška olimpijada, ki jo skupaj pripravljamo Športno društvo Trzin, vrt« Žabica Trzin in OŠ Trzin, se je, kot kaže, med Trzinci že »prijela-zato že zdaj lahko povabimo na naslednjo, četrto olimpijado. Na svidenj-priliodnje leto! Tanja Prelovšek I fotografije: Mojca Ručigaj in Eva Preli" Po petkovem deževnem vremenu nas je v soboto, 15. maja, zjutraj pozdravilo suho, a ne prevroče vřeme, kot nalašč za izvedbo že III. otroške olimpijade Žabica Trzin 1999. Po vseh pripravah na prireditev, ki so se za nas začele že precej tednov prej, predvsem pa v zgodnjili jutranjih urali tistega dne, so se okrog 10. ure začeli zbirati na ploščadi pred OS Trzin že prvi tekmovalci in njihovi starši. gonu. Metali so na koš, nekateri so z ročnimi gasilnimi brentačami ciljali tarče (lončke), s samokolnicami so těkali okrog kegljev, skakali so z žogami, přeskakovali so gred in še in še. Glavni navijači so bili njihovi starši in drugi, ki so si prišli ogledat otroško olimpijado. Na koncu so bili prav vsi zmagovalci. Predstavnica spon-zorja prireditve Mc'Donalda je med tekmovalce razdelila zastavice, kapice, balone, osvežilni sok, razdelila pa je tudi bone za dobro- l anketa: otroška olimpijada? "super' . • e že tretjič, ko so se lahko najmlajši Trzinci natelovadili do onemoglosli. Število • tóencev je potrdilo, da se je olroška olimpijada v Trzinu přijela. Med tako množico kar težko našli nekaj žrtev, ki so odgovarjale na postavljena vprašanja: Ali (i je všeć, !itu prvič, kdo navija zate, ali že imaš kakšno medaljo ...? Ko sva vprašali enega, je !L "navalila" cela gruča nezadržnih in navdušenih otrok. JANEZ LENARČIČ Sprva smo bili zelo skeptični zaradi vremena, ki se je poigralo z našimi živci. Ampak vse se je uredilo in obrnilo na dobro stran. Letos prvič prire-jam otroško olimpijado, pomagal pa sem že pri obeh prejšnjih olimpijadah. Kar veliko sem se naučil od prejšnjega vodje. Zdaj po končanem rekreacijskem delu za otroke nam ostane le še klepet s starši ob osvežitvi. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem, ki so pomagali pri izvedbi otroške olimpijade / Urša Mandeljc Foto: Mojca Ručigaj TRETJ1 TRADICIONALNI TEK V SPOM1N NA PETRA LEVCA JE USPEL V soboto, 29. maja, smo člani ŠD Trzin pripravili že III. tradicionalni tek v spomin na Petra Levca. Udeležba še ni bila lako močna, kot bi želeli, saj je nastopilo vsega sku-paj 53 tekmovaicev, ki so tekmovali v 12 kategorijah, vendar vse kaže, da se je tek le "přijel" in da bo pri-hodnje leto prav gotovo še bolje. Na 5.500 m dolgi progi se je poměřilo 25 tekmovaicev starejših kate-gorij, cicibani in pionirji pa so tekli na krajši progi. Najhitrejši lekmova-lec na daljši progi je bil Janez Volk (ŽAK Ljubljana), ki je pet kilomet-rov in pol pretekel v času 19.30 min., najhitrejša tekmovalka pa je bila Darja Kokalj (PP Domžale) s časom 23.02. Po končanem tekmovanju je bila velika vrtna veselica z bogatim srečelo-voni. Za ples in zabavo na njej je poskrbel ansambel Stoparji. Obširneje bomo o teku, zmagovalcih in veselici poročali v naslednji števil-ki Odseva. Tanja Prelovšek Marolt ----- LANA Najbolj všeč so mi prevali. Tukaj sem prvič, ampak bom še prišla. Zelo rada bi dobila medaljo. M.MINA - m v drugem •redu in ne mo-,i več tekmova-LV hi bila v u-', bi zagotovo -muvala. Sem : 'uni, ko sem rt) i m; v prve m ETťdu, in vsi ■s. dobili kolaj-Ce bi lahko mvala, bi najraje z ćurkom vode zbijala • ;rčke. MIHA, ki se mu je pridružila še starej-ša sestrica MOJCA. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo špricali z vodo. Tukaj sta še moja mamica in sestrica, ki navijata zame in za druge (je dodala Mojca). Bolje bi bilo, če bi sijalo sonce, ampak je tudi tako dobro, da nam ni preveč vroče. Sedaj sem že malo ut-rujen. Sem pa prvič tukaj. KATJA Na otroški olimpijadi sem bila tudi lani. Najbolj všeč mi je metanje žo-ge na koš. Ker sein že dosti velika, z mano ni mamice in le tovariši-ca navija zame. Seveda pa priča-kujem kolajno. EVA Tukaj sem prvič. Najbolj mi je všeč košarka, ki jo imam tudi drugače najraje. Utrujena še nisem in upam, da bom dobila medaljo. Tukaj sem sama in zato nihče ne navija zame. In všeč mi je, ker ni sončka. M\ ! mi je zelo Najbolj všeč " f Mb šprican- -b Tukaj " li moj oči, •"■'stra in ki navijajo " vebomdo-Mo. pa vm. MANCA Na olimpijadi sem že drugič. Zelo mi je všeč. Najbolj mi je bilo všeč skakanje na žogi. Če boni zmagala, ne vem. Zame pa navija le mami. DRAGO GOROPEČNIK Olimpijada mi je letos bolj všeč kot lani, ker ni toliko gneče. Mislim, da bi bilo bolje, če bi bilo več različnih vaj. Danes tu tekmujeta dva moja otroka. Na začetku jima ni bilo preveč všeč, ani[ dila. Glede termina i ak sta se počasi přiváli je čisto všeč. Ke ».ér se trenutno v Trzinu nekateri zelo trudijo - prek pos-rednikov, seveda, ker se pogovora iz oči v oči izogibajo - da bi me prepričali oz. me "umirili", da svojega mnenja ne bi napisala v občinsko glasilo, sem se odločila, da lo kljub temu slorim in pojasnim svoj pogled na nekatere korake novega odbora ŠD. Na predvečer 1. maja sem pred brunarico omizju ome-nila, da nekaterih potez novega vodstva oz. odbora SD glede del pri brunarici ne odobravam in da bom o tem pisala v Odsev. Ta moja izjava se je z neverjetno iiit— rostjo razširila in nekateri v Trzinu so se zelo trudili, da bi me "utišali". Zakaj? Se čutijo og-rožene? Se česa bojijo? So bile njihove izjave preliitre? Ali morda nimajo čiste vesti? No, kakorkoli, dosegli oz. pripomogli so k moji odločilvi, da javno povem svoje mnenje. Ves čas, od začetka del do skorajšnjega dokončanja, sem spremljalabrunarico - od temel-jev dalje -, ki je iz tedna v tedeu rasla, se lepšala in bogatila, dokler na koncu ni v ponos Športnemu društvu, celotni ekipi, ki se je močno trudila za njeno postavitev, navsezadnje v ponos novi mladi občini Trzin. sprejela prve goste že ob lánském prvoniajskem kresovanju, nato za silvestrovo, med zim-skimi vikendi, predvsem pa med zimskimi počitnicami. Se je kdo od zdaj zelo "pametnih" vprašal, koliko udarniških ur, koliko vikendov in prostih dni so fantje in možje pustili v tej kočiti? Koliko lopat, samokolnic, blata, skal, peska ipd. je bilo potrebno "obdelati", koliko brez-plačnih kilometrov je bilo potrebno prevoziti, koliko vrat odpreti, da sloji danes na tem mestu to, kar je!? Koliko ur je bilo nareje-nih, da je v brunarici voda? Ekipa navdušencev je odštela pri večjih dělili 10 do 15 članov. In kaj dobijo za »likof«? Očitke, da so se (inančno okoristili na račun ŠD, »pregriznili« so jim malice, ki so si jih s svojini brez-plačnim delom krepko zaslužili. Naj ob tem povem, da je veliko malic skuhala in pripravila Igor-jeva mali iz lastnih sredstev in z veseljem, ker je videla, kako pri-zadevno delajo. Vprašajte jo, če ne verjamele! Očitke pa širijo listi, ki pri tej brunarici niti kamna niso přestavili, kaj šele lopate! Prav ti se danes kitijo s tujim perjem! Kje je njihova morala? Mi-mogrede - kako pa je bilo na le-tošnjem prvoniajskem krešu - so vsi »člani« in nečlani plaćali prav vse, kar so popili in pojedli?? Kako si upajo nekateri posamez-niki novega sestava UO ŠD, ki o poteku postavitve brunarice nimajo pojma, na seji društva javno očitati osebno finančno okoriščanje najbolj prizadevni-ma in zaslužnima za postavitev brunarice!? Pa to še ni dovolj! Finančno okoriščanje očitajo tudi celí Igorjevi družini. Se ne zavedate, da s svojimi nepre-mišljcnimi izjavami blatite ime poštene družine?! Kako je lo podlo in nizkotno! Pa se zavedate, fantje, da taka neupravičena in nedokazana obtož-ba boli, zelo boli, še posebno, če si z veseljem in ponosom délai za blaginjo društva? S kakšno pravico ob-sojate vi, ki niste z ničemer so-delovali pri gradnji brunarice, ki ste se usedli na končano delo, kako lahko obsojate svoje kolege in izničite njihovo delo? Postavite se na njihovo meslo in poskušajte občutili krivico, ki jim jo delate! Ekipa ŠD je zelo uspešno pripravila in organizirala smučar-ski tečaj! Zaslužijo vso pohvalo, ne pa očitke! Jim je kdo od sedaj najbolj zgovomih pomagal? Je ponudil svojo pomoč pri pripravi malic, toplili napitkov, strežbi, skratka pri skrbi za otroke, pri organizaciji? Fantje, kaj ni to grdo, da se svoje vrst-nike opravlja, o njih škodoželj-iio govori in jim zavestno delà škodo? In to kolegi iz islega društva? Kje je vaša kultura, kje osnovni bonton? Namesto da bi složno in družno delovali v športnem in drugih drušlvih, se sku- uspehov, se zabavali, si medsebojnop magali, je med vami čutiti rivalstvo, očitke, opravljanje ir Ijubosumje! Ta dejanja in ntj krenost pa ne vodijo k uspeh Tudi za vami bodo prišli no; Ne dovoiite, da bi delo drui: ki je bilo v zadnjem obdobju med zelo uspešnimi, zaradi r tranjih nesoglasij in razprtij zamrlo! Cisto na koncu pa še to: So -fantje in možje - člani Športnega društva - skoraj dve leti trudili pri gradnji brunarice zalo, da imajo danes, ko je lila skoraj končana, člani in m člani novega vodstva, ki pri n ni gradnji niso sodelovali, vn zasebne zabave? Kaj ni to pn dobitev celotnega društva, predvsem smučarske sekcije. na pa izbr zaključenih družb?! Prepričana sem, da me. mnenje deli, tudi mnogi vaščani, ki > o zadevi i seznanjeni i ne bodo dopustili, da nadaljuje n lak način. Posluhnite malo, ozrite se okrog sebe in sliši boste marsikaj! S lo svojo p tezo si med Trzinci niste | bili simpatij. Posvelile se A pri drugih sekcijah, boditei pešni, brunarico pa prep smučarski, saj je bil to nam-zaradi kalerega je bila Ijena! Pa veliko uspeha pri nada.,-delu! Meta P.S.: Z zgoraj navedenim se v strinjam. Nuša fSVTOLIČfiRSTVO ZVONE VIDMfiR Habatova 7 b 1236 Trzin 061/714-503 športno društvo trzin danes "Vrtno društvo Trzin ima bogato pre-:>st. i« je pustila sadove in sledi še da-. Kljub nedelovanju društva po letu <5 in do ponovne obuditve leta 1997 se • rtna dejavnost v Trzinu ni pozabila. t-udnik ponovne obuditve je Igor Kralj, šťm mu tudi sam pomagal. Ponovni zala tako bogate preteklosti so zelo težki, prihaja veliko očitkov, na primer: Peter «s je to délai boljše. amo Občino Trzin je prišlo tudi v Sporiju društvu do volitev in sprememb v vod-,.u društva. Smernice delovanja so začr-■ v prid športnega delovanja in sodelo-3ja mladine v njem. Otrokom iz vrtca i pravimo vsako leto olimpijado in v pri-Jnje upamo, da bomo dobili tudi termin ,-plošno telovadbo. Poskrbeli bomo za Vjiije naših članov, da bodo lahko prev- zeli in vodili šolski šport. Za vse starejše pa boino organizirali razne turnirje, rekreacijo, delovne akcije in skupinske zabave. Dosedanja ovira je nastala pri plačilih stro-kovno izobraženih kadrov, ki so nekaj let dělali samo zaradi svojega veselja. To veselje pa tudi enkrat mine. Naloga novega vodstva je delovati po sploš-nem pravilniku delovanja športnih društev, kar pomeni, da mora delovati kot pravna oseba. Naše prejšnje vodstvo je odlično opravilo svoje naloge. Te so bile: postaviti na noge športno dejavnost in narediti nekaj prireditev, ki bodo postale tradicionalne. Naša naloga pa je še težja, saj bomo morali obdr-žati prejšnjo raven delovanja in delati pod stalnim finančním nadzorom Občine. Rad bi odgovoril še na nekaj splošno zastav-Ijenih vprašanj, o katerih se v zadnjem času v Trzinu veliko govori. Veliko se govori o brunarici na smučišču v Dolgi dolini. Tudi na naših sestankih je to glavna tema. Želimo jo ovrednotiti kot objekt športnega pomena in zabave za naše člane. Na podlagi tega je odstopilo nekaj naših članov. Odstopil je g. Tone Župan kot upravnik brunarice in Igor Kralj, ki se je odpovedal ponovnemu mandatu predsednika zaradi osebnih razlogov. Prihaja do raznih očitanj med društvi, ki se mi zdijo popolnoma nesmiselna. Predlagani delovanje zveze Trzinskih društev, katere cilj je promocija Občine Trzin in druženje občanov, neobremenjenih s politiko. Končajmo ludi blatenje v gostilnah in časopisu Odsev. Rešimo stvari na skupnih sestankih. Jancz Lenarčič PRVOMAJSKI PIKNIK ŠPORTNEGA DRUŠTVA JE USPEL to vseh zapletih, ki so se nam dogajali : teden pred prireditvijo, nam je prvoma-.1 piknik na smučišču v Dolgi dolini v tloti uspel, in to nad vsemi pričakovanji. april je bil lep sončen dan, ravno prav-za naš piknik. Za nekatere se je delo -do že dopoldne s pripravami na prire-:-. v. Nekateri so poskrbeli za okolico bru-•'.ce, namestili mize in klopi, postavili šo-. Orega, Franci in Dušan so s svojo eki-■ postavili kres, preostali pa so poskrbeli n pijaco in hrano, saj brez osnovnih slvari - ne gre. '• 'n> pripravljeni in polni vneme smo ta-! pričakali prve goste, ki so se začeli zbi-"krog 19. ure. Piknik se je začel. Spr-bilo največ marnic in očkov z malčki, • ■ ' nestrpno čakali kdaj se bo stemnilo, :'"do prireditelji prižgali kres. Temnilo - te počasi, zato ni čudno, da se je po-' >st obiskovalcev vse bolj usmerjala »uhinji in šanku. Razmočen les pa kar ni in ni hotel goreli. Pomagalo ni niti polivanje z bencinom. Ko so nekateri že skoraj obupali, je okrog 22. ure kres le zagorel, kol se spodobi, in tako dal piko na i naši prireditvi. Med gosti, ki so se v presenetljivo velikem številu zbrali na pikniku, smo opazili tudi g. župana Antona Peršaka in nekatere svetnike Občine Trzin. Obiskovalci so bili zadovoljni in nekateri so vztrajali pozno v noč. Prav-ijo, da so nekateri s piknika odkorakali kar k Jakovi Meli na prvomajski golaž in budnico in da so še tam povedali, kako dober piknik je bil. Organizatorji pa smo bili zadovoljni, da nam je piknik tako lepo uspel tako po organizacijski kot tudi finančni plali. Tanja Prelovšek Marolt ' UMETNE DEKORATIVNE RASTLINE x INDUSTRIJSKA CONATRZIN, Blatnica 16 "E* 061/ 16211 15 ]e na vso moč skrbel, da gostje ni- 1236 TRZIN U 061/713 - 077 • lačni. Pekel je ćevapčiće in hrenov-' "-'regel pa je tudi z odojkom. Vilko, Tma in jaz smo mu po svojih močeh -•Ji pri pripravi teh dobrot, Roman •':rhel za glasbo. Da kdo ne bi bil že-\ Pijačo stregla Janez in Žiga. Imela ' • P»lne roke delà. Ker brez nadzora -li storitev na prireditvah ne gre. sta " '-krbela Aleš in Peler. I? rJ"dovolj temno, je bilo razpoložen-vrhuncu, le kres je še manjkal. * IZDELUJEMO umetna drevesa, grmičke, palme, rastline.cvetje MALOPRODAJA e IZPOSOJAMO za sejme, snemanja, svečane priložnosti UMETNE DEKORATIVNE RASTLINE Dobrodošli v svelu vestičk, moje drage dame in gospodje. Oh, in sploh moram na-jprej malo "pojamrati", kajti povem vam, seveda brez lažne skromnosti, saj me poznate, da smo imeli v KUD-u v zadnjih treh tednih ogromno delà. Naj vam, če mi dovolíte, samo malo osvežim spomin. Hvala! Povrnimo se v zadnjo tretjino meseca aprila. Sicer sem o tem že pisal v zadnji redni številki Odseva, pa vendar, kot pravim, za osvežitev spomina. Torej, konec aprila smo v imenu in za promocijo občine odigrali v Arboretumu - Voleji potok, našo ulično predstavo, in to dvakrat, v soboto in v ned-eljo. Predstava je medtem dobila tudi ime. OGENJ? KAKŠEN OGF.NJ! Igrali smo jo ob prazniku cvetja (tulipanov), ki ga prire-jajo v Arboretumu vsako ieto, v oběh dneh pa si jo je ogledalo več sto, vsaj upamo lahko, resnično zadovoljnih gledalcev. Ogledal si jo je tudi republiški selektor go-spod Janez Vencelj in posledica tega je bila, da so nas spet povabili na tokrat Xli. Linhartovo srečanje, na FESTIVAL GLE-DALIŠKIH V1ZIJ, kot se je letos to srečanje imenovalo. Za tište, ki mogoče še ne veste: navzočnost na Linhartovem srečanju je najvišje možno priznanje za neko gledališko skupino iz Slovenije. In četudi nas je ta čast doletela že četrtič v desetih letih, vam po pravici povem, da snio se tokratnega povabila razveselili, kot da bi bilo prvič. Predstavo smo v Tolminu že odigrali. V smeh in dobro voljo smo tudi tokrat spravili vse gledalce, čeprav je bila med njimi večina gledališčni-kov, ki poskušajo biti zelo kritični. Prve kritike na račun predstave so izrekli tudi profesionalci, ki so spremljali letošnje Linhartovo srečanje. Zelo prijetno, mogoče najbolj, pa je, če je vestičke izpod zarometov predstava, ki jo odigraš doma, pred domačo publiko, lepo sprejeta. No, in tudi to se nam je zgodilo. Pred še kar številčno publiko smo predstavo odigrali na ploščadi, ki povezuje: banko, trgovino Mercator in gostiš-če (bife) Bor. Za tište, ki naših představ še niso videli, naj povem, da bomo kmalu, verjetno na istem mestu, odigrali dve naši predstavi: SHAKESPEAR1ADO in OGENJ? KAKŠEN OGENJ! Z obema gremo namreč následuji mesec na manjšo "evropsko turnejo". Da, drage dame in gospodje, prav ste prebrali, na evropsko turnejo. Najprej gremo, za štiri dni, na Češko s ogenj? kakšen ogenj! Shakespeariado. Teden dni po vrnitvi bomo šli zopet na pot, in to v Linz, kjer smo že bili pred dvěma letoma. Tam bomo odigrali našo novo ulično predstavo Ogenj? Kakšen ogenj! V Avstriji ostanemo pet dni in gremo takoj naprej na Poljsko. Povsod: na Češko, Avstri-jo in na Poljsko smo vabljeni na mednarodne gledališke festivale. Torej ne bomo predstavljali samo našega teatra, temveč tudi občino in predvsem tudi Slovenijo. Tega se dobro zavedamo, veselimo in konec koncev nam je tudi v ponos. Vsekakor pa vam bom ta sre-čanja kasneje tudi opisal in opremil s foto-grafijami. Skoraj pa bi vam pozabil povedati, da nam bo kombi posodil, prav tako kot lani, za Madžarsko, domžalski studentski servis. Nobena stvar pa, kot veste, ni zastonj. Pre-vozno sredstvo smo si prislužili tako, da smo jim v zameno na študentském sejmu v Ljubljani pripravili in odigrali krajšo predstavo z ognjem in žongliranjem. V okviru občinskega praznika smo pripravili tudi čudovit rock-ovski koncert z enim najbolj zabavnih ben-dov na slovenski sceni. Prav gotovo ste že slišali žanje, kajti že kar nekaj časa razveseljujejo mlade, predvsem studentarijo. Gre za skupino v Krasa, pravzaprav iz Pivke, ki se imenu; ANA PUPEDAN. Ker je bil koncert v u! ru občinskega praznika, vstopnine ni lo. Za vseh sto petdeset obiskovalcr. ki so bili tistega večera v KUD-ovski dvorani, je bilo poslušanje Ane Pupr-dan pravo zadovoljstvo. Ob koncu bi v vestičkah rad osvěžil i. spomin in še enkrat omenil, da smo ! dovci delali tudi občinsko proslavo-slavnostno akademijo - s podelitvijo činskih priznanj. Tokrat je proslavo dokumentarni film o Trzinu režirala Brigita Dane Cotman, ki ji tudi ob U priložnosti z veseljem čestitam, prav tako drugim, ki so kakor koli s svojo mi . prispevali, da je slavnostna akademija k uspela. Pa še nekaj, drage dame in gospodje! Ocenil sem vam že tudi, da ima Andrej Župane neko čudno domačo žival. Zdaj var lahko že razkrijem skrivnost, da je to pr zaprav lutka, ki jo tudi tokrat dresiratir-J-ša prijatelja in mentorja naših preteklih uličnih představ, Ravil in Nataša Sultan.' Tudi to bo ulična predstava, kajti konec koncev v katero dvorano pa naj bi šli s v- -raj petmetrsko žirafo? O žirafi, oprostit« Klari, ki bo zagotovo osvajala otroška in • di večja srca, bom več še v naslednjih vv tičkah, sedaj samo toliko, da veste. Drage dame in gospodje, za vas pa dar. samo še to: napišite prijatelju pismo aB^"* razglednico. Kar tako, ker ste se trend* spotnnili nanj. Ne dopustite, da bo besi vedno manj vredna. Preberite pesem co, novelo, ne bom vam grozil s celím f> manom, naredite nekaj za svojo duso. bo ta beseda, ki jo boste napisali, p izgovorili, za vas in za vašega bližnjega-nekaj posebnega. Sem vam mogoče » preveliko nalogo. Zagotovo ne. In kot vedno za vse tište, ki ste se prer do konca vestičk ... Lep gledališki pozdrav !\ rnčno je spet gorelo. Ja, končno. In to 'iščadi med banko in Mercatorjem. so trzinski KUDovci, točneje Tea- Jizamo. , pa je zgolj opazovalo. Nic se ni " oiirjalo. Gorelo je itak znotraj ognje-..„aobmočja, kista si gaza-ja gasilec - šef in njegov po-Tako je bilo za varnost . - -rbljeno, pa je ljudstvo lahko ,i;rbno ploskalo. Huronski a navdušenja pa so zaradi x urbanega okolja ostali • v grlili. Saj veste, ne bi se Jobilo - na gledališki pred-,i, pa še v Trzinu! Jo gledalcev je bilo nekako j» trzinsko, morda jih je bilo . za spoznanje več. . pogovor se ni prosila enega od njih. yod Janez Gani, kaj vus je přineslo rta Js tím? ■ Tako je bilo s tem. Predvčerajšnjim mi i1o crknil, pa sem včeraj pešačil več kot m navado. Med pešačenjem sem uzrl jj zanimivih plakatov, ki so vabili na .no predstavo. Tako. In zdaj sem tu. Vam je bilo všeč? Mega! Fui kul, bi rekel moj sine, če bi bil tu, pa je preveč utrujen od včerajšnjega koncerta Ane Pupedan. Ja. Napeto je bilo, zanimivo. Sploh nisem opazil, da me noge bolijo, dokler se vse sku-paj ni končalo. Na kratko iz predstave Gasilec - šef in njegov pomoćnik si za-količita ognjevarno območje in se v njem predata užitkom (počitku, kartanju, glasbi). Njun mir in kar je še huje, red v ognjevarnem območju zmoti skupina zabavljačev: glasbenikov, igralcev plesalcev, žonglerjev in kar je najhuje, bruhalcev ognja. K zapletom pripomore še družina, ki se občasno vmeša v doga-janje. V neenakovrednem "boju" na koncu zmaga vodja skupine zabavljačev. Prelevi se v žensko in prevzame oblast. Sledi še skupinska slika z ognjemetom, seveda, tako kot se za pravo zažigalno predstavo spodobi. Kaj je na vas naredilo največji vtis? Ogenj. Veliko ognja. Pa žongliranje, bruhan-je ognja. Pa igralci. Vsi, ja. Najbolj komična je bila pa tista baba z navijalkami. Ravno taka je kot moja - samo da moja ni smešna. (Flop! Udarec z modro torbico Samsonite iz ozadja. Domnevni krivec - gospa G.) Pa drugače? Vse OK. Edino to mi ni jasno, zakaj je tsti umetnik s kitaro imel špegle namesto mod-rca. Vse ostalo sem stoprocentno štekal. A če bom še přišel na tako prireditev? Še, še. Pa soseda Frančka bom tudi povabil. Naj vidi, da trzinski gledališčniki niso kar tako. Dobro igrajo, pa še plačati nam ni bilo treba, da smo jih gledali. Res pohvalno. Pika foto: Urša Mandeljc promenádní koncert domzalske godbe N. edeljsko dopoldne, 16. maja, po trzin-*>'in občinskem prazniku, naj bi zaznamo-> promenadni koncert domžalske godbe 11! lokali v novem delu Trzina. Godbeni-' • prišli in strumno odigrali svoj iiastop. - so pokazali visoko mero uigranosti in sončna in lepa, vendar Trzinci prav gotovo niso tako množično izpraznili svojih domov in prav vsi odšli na izlete, prav gotovo pa jih je tudi većina do 11. ure tudi že zlezla iz postelj. Dějstvo je, da je na koncert godbe prišlo dokaj malo gledalcev in poslušalcev, ki pa so bili plaćani. Prav prijetilo se je svojega programa. Dokazali so, - •"'a na pihala lahko pretanjeno odi-__ '" vse kaj drugega kol zgolj koračnice, s<> dan polepšali le maloštevilnim ' 'cem- Res, da je bila tista nedelja za svoj trud pobilo usesti za mi-zico katerega od gostinskih lokalov, srebati kavico ali okušati kako drugo osvežilno pijaco ter poslušati godbenike, ki so se potrudili in vsi prišli v Trzin ter nam skušali olepšati dan. Prav gotovo pa bomo spet poslušati tište znane kritike, da se v Trzinu nič ne dogaja ali pa da se največ stvari dogaja v starem delu Trzina, v novem pa nič. Tišti, ki tako govorijo, se ne po-trudijo dovolj. V Trzinu se pravzaprav dogaja kar veliko stvari. Folo: Urša Mandeljc ÉÉ NGER PD TRZIN planinsko društvo onger trzin KRATKE IZ PLAN I N/Kl H KROGOV PLANINCI SO ODKMVAU SKRIVNOSTI BARJA F^laninsko drušl-vo Onger Trzin se je zelo dejavno vključilo v praznovanje Irzinskega praznika, saj so planinci jubileju posvetili celo vrsto svojih akcij. Začeli so že s prvim majem, ko so obiskali Jarški (lom na Mali planini, potem pa so se akcije in izleti kar vrstili in se bodo nadaljevali še v prihodnji mesec. Jarški dom na Mali planini je skoraj trzinski, saj je tam ena soba rezervirana skoraj izključ-no za člane PD Onger, Trzince pa tudi drugače radi sprejmejo. Predsednik društva je bil nekaj dni v domu tudi za oskrbni-ka, na društvu pa imajo z domom na Mali planini še druge náčrte. Ob dnevu odprtih vrat v osnovni šoli so člani mladinskega odseka na šoli pripravili za-nimivo planinsko razstavo, na kateri so predstavili gorniško in alpinistično opremo, delo planinskega krožka in mladinskega odseka ter diapozitive o gorah Severne Amerike, Marjan Končina pa je na dveli panojih strnjeno prikazal delo društva, še zlasli po-membnejše izlete v zadnjem obdobju. Med pomembnejšimi akcijami, ki so jih izpel-jali v čast trzinskega praznika, je bil tudi obi-sk zanimivosti Ijubljanskega barja. Z osebni-mi avtomobili se je kakih 20 udeležencev najprej zapeljalo do Malega placa pri Bev-kah. To je naravni rezervat, v katerem je obranjeno prvobitno močvirje z bogatim močvirskim rastlinst-vom in slikovitim močvirnim jezercem. Vodnik je bil eden od pobudnikov uredilve krajinske-ga parka, zato je imel marsikaj povedati o nastanku in sploh o zgodovini močvirja, parka in njegovih zanimivostih. Udeležence izleta je nalo po-peljal na bližnje šotišče, kjer so si lahko ogledali še zadnje ostanke nekdaj zelo obsežnega šolišča. Včasih je bilo visoko tudi 6 melrov, vendar so šoto tako intenzivno izkoriščali za kurjenje in , vrtnarstvu, da je zdaj na ogled le še neh zakrnelih otočkov šote. 0 davni zgodovini tistega območja so Ir/?, ski planinci precej izvedeli tudi v Kucler-jevem kamnolomu, kjer so jim skladi kar, nin ob pomoći vodnika spregovorili o ter kako se je svet v milijonih let spreminial kako so nastajala gorovja in ravnine. St zlasli zanimivo je bilo iskanje fosilnih šk-med skladi znamenitega črnega podpešlú ga apnenca. Za konec so udeleženci izleta obiskali za-imiv, a vse premalo znan kotiček pri Vrfir ki, Stari main in tamkajšnje gostišče PD Viharnik. Po ogledu zelenega jezerca in starega mlinskega kolesa so se prilegle specialitete z žara in pivo, za posladek p.: so si ogledali še izvir I.intvcrn, za katere; so ljudje včasih verjeli. da gre pravzaprav za i bruhe zmaja, ki spi v :. ri. Izvir je namreč zn:r po silovitih izbruhih, k" naenkrat na plano pri rejo ogromne količini vode, potem pa potoús skoraj usahne. Kerni;h včasih v iztekajoči v«J našli tudi človeške ni--so ljudje mislili, da zr iz notranjosti gore bni tudi svoje olroke. TRZINCI ODPRLI TURISTIČNO SEZONO V SNEŽNI JAMI POD RADUHO Izlet v oko Slovenije, ki je bil načrtovan za 23. maj, je odpadel, ker grad na Gorič-kem, ki naj bi bil najpomembnejši cilj izleta, zdaj prenavljajo, lako da obisk ni mo-žen. Člani PD Onger bodo izlet prav gotovo izvedli, vendar po vsej verjetnosti šele jeseni, ko bo največji slovenski grad spet odprt za obiskovalce. Ker je izlet odpadel, je vsak vodnik PD Onger vodil izlete po svoje in skoraj nena-črtovano sta se združili dve skupini trzinskih planincev na izletu v Snežno jamo pod Radulio. Kralj Tone, ki se v zadnjem času precej navdušuje nad obiskovanjem jam, se je dogovoril z vodniki jamarskega kluba Črni galeb, da si bo deset Trzincev pod njihovim vodstvom ogledalo Snežno jamo, podobne nacrte pa je imel tudi Jože Jerman, ki je s svojimi prijatelji najprej nameraval obiskali Škaf v Matkovém kotu. Kot po naključju se je tislo majsko soboto istočasno skoraj nepovezano proti Logarski dolini odpeljala kolona avtomobilov in šele ko smo na parkir-nem prostoru pod Snežno jamo začeli lesti iz avtomobilov, smo ugotovili, da nas je kar se-demindvajset. Vodniki so bili takšnega obis-ka seveda veseli, slavnoslno pa so nam pove-dali, da z nami začenjajo sezono turističnih ogledov ledene lepotice nad Logarsko dolino. Snežna jama sicer ni velika, skriva pa obilo zanimivosti in lepot, tako da smo bili vsi navdušeni nad njo. Še zlasti lepaje, dena dvorana z ledenimi kapniki, boga! pa je tudi kapniško okrasje v globjih di jame. Naš vodnik nam je z udarjanjem f kapnikih izvrstno odigral čudovito simf« jo, na koncu pa nam je na mizi iz skalfli plošče, postavljene na stalagmitih, pO-na članov turističnega Ogled naravnih, kulturnih in drugih znamenitosti tega konca Slovenije: (šotno barje Šijec. planina Zajamniki). => Že na poti na tabor si bomo ogledali Pokljuško sotesko. => Noč na prostem (bivakiranje) za vse pogumne s toplo spalno vrečo. => In še marsikaj drugega. seveda. Cena taborjen]a je 20.000 SIT. V ceno so vračunani vsi stroški. Za vsa vaša vprašanja (in seveda vplačila) bomo na vol]o v sredo. 16. junija in v četrtek. 15. julija, obakrat od 20.00 do 21.00 v naši društveni hišici PD Onger Trzin na Ul. Rašiške čete 4 (blizu gostilne Trzinka). Takrat lahko poravnate tudi članarino PD Onger Trzin (letošnja članarina za mlade člane je 500 SIT. novi člani pa potrebujejo še izkaznico (200 SIT). Za taboreče je plaćana članarina obvezna Prijavnico še vedno lahko dobiš v tajništvu OŠ. Vse dodatne informacije lahko dobite pri vodji tabora Emilu Pevcu po tel 710-247. mt FIZIOŒNTER TRZIN izkušnje ruskih zdravnikov, fizioterapevtov in maserjev Zdravje, sprostitev in lepota / ročna limfna drenaža / shiatsu terapija / refleksna masaža stopal / aromaterapija / podvodne masaže / biserna kopel / blatne obloge / anticelulitni programi / antistresni programi 06l 162 18 37 Xeros d.o.o. maju iiisht u-luihiliiMi/a llrj.uni.x- lu lOCTmn lûJôTl/in it-l t verjetno ne bo nalelela na privržence. Jaja pa še ena možnost za prihranek! 'iičite prodajalno podjelja KIMI v indus-•ki coni Trzin (nasproti piramide) in v ikajšnji prodajalni boste spoznali, da je '•i pri čistilih mogoč prihranek. '••Nje pri KIMI-ju ceneje? 'rodajalni podjelja KIMI lahko kupite -Ike iz njihovega celotnega proizvodni programa po ugodnih cenah kot so dru-'- Izbor izdelkov pod-! KIMI je izredno pes-» kakovosten. •"P čistil iz KIMI-jeve-"roizvodnega progra-jhko še dodatno po-& s seboj prine-" ambalažo, v katero l!°'Jo natočili zahte-* čistilna sredslva, ■'Hlajalni KIMI pa se •?kčale nakup njiho--delkov. V trgovini ' 'tupite tudi izdelke . proizvajalcev čistil "^etičnih sredstev po zelo ugodnih cenah. Ob tem imajo v prodajalni tudi redne akcijske prodaje, na katere opozarjajo že ob vliodu v trgovino. Cenejše akcijske prodaje prilagajajo sezonskim potřebám po posameznih izdelkih. Nazadnje je treba omeniti, da imajo v trgovini Kimi upo-kojenci vsak prvi delovni dan v mesecu pravico do dodatnega 10-odstotnega popusta. Zakaj se izplača kupovati pri KIMI-ju? Ker je v tamkajšnji prodajalni izredno bogata in peslra ponudba kakovostnih čistil in čistil-nili sredstev. Poleg izdelkov iz celotnega programa proizvodnje KIMI, ki se odlikujejo po kakovosti in učinkovitosti pri čišćenju, v trgovini ponujajo tudi izbrane izdelke drugih priznanih proizvajalcev. Prijazne prodajalke vam pri izbiri rade svetujejo in pomagajo, žalo boste nad izborom prav gotovo zadovoljni. Posebej ugodni so nakupi za večje porabnike čistil, saj lahko čistila dobijo tudi v večji em-balaži, pri tem pa pridejo močno v poštev razni popusti. Ni čudno, da so nekatera gostinska podjetja iz širne okolice že stalne stranke v trgovini KIMI. In kaj vse prodajajo v KIMI-ju? Izbor je izredno pesler, spreminja pa se tudi iz meseca v mesec, saj se pri KIMI-ju prilagajajo sezonskim potřebám. V trgovini Kimi lahko med drugim izbirate med na-jrazličnejšimi detergenti, šamponi, mehčalci za perilo, avtošamponi ... Če skušamo na kratko predstavili ponud-bo trgovine, jo v grobem lahko omejimo na vse vrste čislil, pralnili in pomivalnih sredstev, avtokozme-tiko, pripomočke za čišćenje, higijenske izdelke iz papirja ter kozmetiko in sredslva za osebno nego. Še bi lahko naštevali, vendar je najbolje, če trgovino sami obiščete, se sprehodite med njenimi policami in se na lastne oči prepričate o kakovosti in predvsem o možnostih prihranka pri nakupu čislil. KIMI je lastnik certifikata za sistem kakovosti ISO 9001. Zato je zagotavljanje kakovosti izdelkov in storitev pri Kimiju ne-razdružljivo povezano s poslovnimi cilji, ki temeljijo na zadovoljstvu kupčev. Delovni čas od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. KIMI d. o. o., Planjava 1, IC Trzin, Telefon: 061 162 17 10, faks: 061 162 17 13. Spletna stran: http://www.kimi.si STRELSKA DRUŽINA TRZIN s. muÂvm PBTessiT© y STBeUAHJi E »AĆilN Po o uspešnili nastopili v državnih ligah smo se v petek, I (i.4.1999, ob 12 uri střelci odpravili še na državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem, ki je bilo v Lendavi. Zaradi oddaljenosti in razporeda tekmovanja smo se odločili, da střelci noč pred tekmovanjem prespijo v Lendavi. Stroške za eno nočitev je pokrilo Strelsko društvo Trzin, za drugo nočitev pa se je odločil vsak posameznik in stroške pokril sam. Enotno smo se odločili, da ostanemo v Lendavi tudi drugo noč in skupaj zaključimo sezono z zračnim orožjem. Med 496 prijavljenimi střelci so v soboto prvi nastopili pionirji in mlajši mladinci, ki so z rezultati zelo presenetili. Le kanček sreče nas je ločil do medalj. Eksplodiral je Anže Blažíc, ki je z enini samim strelom zapravil drugo mesto med mlajšimi mladincí s puško ter s samo tremi krogi zaostal za tretjim mestoni med pionirji. Kasneje se je Tine Kolene zelo uspešno bořil v konkurenci mlajših mladincev s pištolo in na koncu zasedel peto mesto. Kljub smoli pa so bili vsi opazni in zelo pohvaljeni od večine trenerjev preostalih društev. Napetost se je stopnjevala in v nedeljo so nastopili mladinci, člani in članice. Želeli smo vsaj en nastop v finalu (finale najboljših osmih), vendar je bila želja prevelika. Trema in pričakovanja, pripravljenost in uspehi v državnih ligah so naredili svoje. Po rezultatih smo bili kandidati za prvo mesto med mladinci s puško ekipno, pričakovali smo finale med mladinci s pišlolo in članicami s puško ter dober rezultat med člani s puško, vendar nas je zopel zapustila sreča. Ko ne gre, pač ne gre. V celoli pa smo z rezultati zelo zadovoljni, saj smo med najboljšimi v vseh disciplinai], predvsem v konkurenci mlajših strel- ÍSffiSaiLITATB pionirji - ekipno Anže Blažič Tilen Jakša Borut Kovaljev 513 176 171 166 8.mesť. 9 mesto 34.mestc 51 mesto ml.mladinci Anže Blažič 371 4 mesto mladinci - ekipno Uroš Zajc Borut Kump Marko Živkovič 1589 554 534 501 4.mesto 13.meslo 26.mesto 31 mesto člani - ekipno Jernej Adlešič Božo Habjan Damijan Klopčič 1682 562 561 559 I7mes' 54.meslo 55,meslo 61.meslo članice Irena Perne Andreja Perne 371 370 11.meslo 12.meslc ml.mladinci Tine Kolene Brane Sočak 351 333 5 mesto 15.meslí mladinci Sanel Hadžič 511 9meslo Strelsko društvo Trzin je na državnem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem sodelovalo s I 5-imi slrelci. Normo je doseglo I 7 strelcev, vendar .se dva ništa udeležila tekmovanja. Prvi je odšel na služenje vojaškega roka, drugi pa je imel družinske obveznosti. Le SD OL1MPIJA (27) in SD RUŠE (22) so na državnem prvenstvu sodelovali z večjim številom tekmovalcev. Se vedno oster pogled W TMI NCI NA KOŠAKKAKSKI ^ MARATON V MENGEŠ - veteran Andrej Perne Strelsko društvo Trzin vabi vse člane in simpatizerje društva na volilni OBČNI ZBOR, ki bo 03.06.1999 ob 18. uri v avli Osnovne šole Trzin. Košarkarska sekcija Športnega društva Trzin bo v petek, 25. 6. 1999 v sodelovanju s Športnim , društvom Mengeš na igrišču Športnega društva Mengeš priredila »24 UR " KOŠARKE«. )) Torej: ji • 24 UR KOŠARKE ' • ŠPORTNO DRUŠTVO TRZIN - ŠPORTNO DRUŠTVO MENGEŠ Vabimo vse, ki želijo sodelovati kot igralci ali kot sponzorji III Za hrano, pijaco in skupinske majice bo poskrbela košarkarska sekcija, informacije: Janez Lenarčič (vodja košarkarske sekcije) - 041/677-799 VABLJENI Ml .pjj neka ura, .-.vi tćhiti, j preveč zaostaja za tištim, ■želi narediti. (Jean Paul Sartre - francoski pisatelj in filozof) šahu je čas bistvena sestavina parti-ć'e izpustimo filozofsko misel, da se ša-.ka igra dogaja v času, ne glede na to, ;as merimo ali ne, vemo, da se v starih . h niso menili za to, koliko časa je tra-partija. V dávnem srednjem veku in še *ti pozneje čas ni imel posebnega pom-i. Cas premišljevanja za nikogar ni bil hlematičen - vse je dogajalo v narav-::i tempu igre, brez nervoze, hilrice ob vžljivi navdušenosti dvornega mecena in jtKca. ; .Ji ko je šahovska igra pridobila širši .j privržencev miselne igre na 64 poljih, imeli šahisti na voljo neomejen čas za ■.mišljevanje. V 19. stoletju bi lahko našli :i kakšno znano šahovsko ime, ki mu raba preliranega »premišljevanja« v iz-'Ijeni poziciji ne delà čast, saj so skušali . .ilačevanjem doseči, da bi se nasprotnik Tiagovito pozicijo utrudil, naveličal, 1 Igučasil in mogoče po neskončnem čaju na potezo naredil usodno napako. lu 1851 je Howardu Stauntonu v Lon-' u uspelo pripravili turnir šestnajstih ša-"V po sistemu izpadanja. V nagradnem I Ju je bilo 500 funtov, kar je bilo za tis--xse in glede na kupno moč zelo veliko. Jnton je spredvidel, da je t. i. »knokavt« 'ir neprimeren ir, da ne more dati za-,we slike o dejanski moči nastopajočih ••tov. Čas igre je bilo treba določiti in ' jiti. Več kot mučno je bilo, ko je eden ■iralcev mučil svoje nasprotnike s pre- premišljevanjem. Partija je lahko I» brez prekinitve tudi več kot 10 ur! -iilo se je, da so preostali šahisti že da-•oključili svoje partije, gledalci so odšli ;v- ;<"v, le dva šahista sta ždela za šahovnici je přišel vodja turnirja k igralcema, "gotovil, da sta tadva za šahovnico •'ino spala. ' -'londonski turnir leta 1862 je bil za--odovinski: Vsak tekmovalec je igral z ; ias pa so imeli odmerjen. Vsak ša-' K moral v dveh urah potegniti vsaj po Js ,Iez Remijev niso upoštevali. Leta • Pa so pravila v dvoboju med Harwit-!" Loewenthalom že določala, da ima-.315,3 23 vsako potezo na voljo 10 mi-, J Pren|išljevanje, prekoračitev časa pa Rovali z denarno kaznijo. ^ '»65 so v Dublinu pri igranju šaha , '."Pobili peščeno uro. Na pariškem •I" leta 1867 so uporabljali ure, ki so morale biti navité vsake pol ure, v tem času pa sta morala nasprotnika odigrali po deset potez. Ko_ so ure znova navili, je ostal tempo igre isti. Šele turnir v Londonu leta 1883 je prinesel prve šahovske ure, kakršne poznamo ludi zdaj. T.B. Wilson je namreč izumil uro »gugalnico«. Če je bila dvojna ura v vodoravni legi, je mirovala. Kadar je bila ura nagnjena - igralec je po odigrani potezi pri-tisnil uro na svoji strani navzdol, je delovala privzdignjena ura. Někdo pa je v tistem času patentiral šahovsko uro, ki je po preteku do-voljenega igralnega časa neusmiljeno zvonila kot budilka in razglašala, da je eden od nas-protnikov prekoračil čas. Zdaj šahisti uporabljajo klasične ure z navi-jalnim mehanizmom ali pa elektronske ure, ki so natančnejše in tudi trdnejše. Igralni čas na iurnirjih je zdaj različen. Naj-pogosteje srečujemo pravilo, da mora igralec potegniti 40 potez v dveh urah. Igralci si svoj igralni čas razporedijo zelo različno. Eni na primer sedijo z belimi figurami tudi po deset minut in več, ne da bi potegnili prvo potezo. Pravijo, da gre pri tem za koncentracijo, lahko pa je tudi taktika. Večina šahistov pa ravno začetni del odigra hitro, tako da si prido-bijo več časa za ključne položaje v srednji igri in za razplet v končnico. Večina šahistov, tudi velemojstri niso izjeme, pa vsaj kdaj pa kdaj zaide tudi v časovno stisko. Še več. Marikatera partija je izgubljena, pa ne zaradi slaba igre, ampak zato, ker v solidni ali celo dobíjeni poziciji pade zastavica: ali pa zaradi časovnega pritiska šahist zagreši nekaj usodnih napak, ki po prebrođeni časovni stiski privedejo do poraza. Tudi to je sestavina šahovske igre. Res je, to-da ali ni žalostno, ko šahist trudoma gradi pozicijo, jo izboljšuje, Oglejino si omenjeno partijo /. državnega prvenstva K/14, Maribor 99, 7. kolo, ŠIFIC : NADJ: I g3, SfG 2.l.g2, g6 3.e4, d6 4,Sge2, Lg7 5.0-0, 0-0 6.d3, c5 7.14, Seli 8.Sc3. Sfd7 9.Le3, e(> 10. Dd2 (beli je do /.daj porabil 14 minut) ... Sbfi (crni je porabil 10 minut) I l.Tael, Sd4 l2.Ld4, cd4 l3.Sdl, e5 14. e4, 15 15.Sf2. Dc7 16. ef5, Lf5 17 Le4, 1^4 l8.Se4, d5 I9.cd5, Sd5 20.Fe5 (30 min), Des (črni 41 min) 21 SI4, Se3 22. T(2, Lh6! 23.1 cl, LI4 24.Tc5, DbK, 25 gf4, 114 26.DcI, Zg4+ 27.Khl.Tf4 28. SfG, Tf6! 29.TI6. Sg4 (preli mat) 30.Tg4 hg6 (črni ima figuro več) 31 .Dc4 + Kh7 32. Tc7+ Kh6 33.DÍ7 Df8 34. Dh7+ Kg5 35. Ii4 + Kf6 položaj v katerem je Crni skrival mrioge zapletene možnosti. Premoćan pritisk časovne stiske (3 min do padca zastavice) onemogoča črnemu, da bi igro normalno pri-peljal do zmage 36.Dd7, Sf2 37.Kg2, Td8 38.f)b5, Ke6 39.Dc4+ Ke5 40.Tc5 ... 1:0 Črni je iz lepo grajene partije přišel do odlo-čujoče prednosti, ćasovna stiska pa ga ni spravila le ob remi, ampak ludi ob partijo. pride do pobude in premoći, do obetov za zmago, potem pa časovna prekoračitev hi-poma podre vse doseženo. S časovno prekoračitvijo izgubljena partija pa ni le nekaj, kar za trenutek vpliva na ig-ralca, lahko ima psihološki »podaljšek« še za nadaljevanje turnirja. Ob tem imam v mislili državno prvenstvo za mlade šahiste v Mariboru od 20. do 26. aprila, ko je Aleksandru Nadju v odločilni sedmi partiji padla zastavica v dobíjeni poziciji. Po tej izgubljeni partiji sta sledili še dve, ki pa ju je Aleksander izgubil, saj je bil psi-hično utrujen. Obvladovanje časa je pri šahu prav gotovo ena bistvenih sestavin igre. Sprijaznili .se je treba s svojimi slabostmi in tudi s porazom. »Naši porazi so preizkušnje, ki smo jih sprejeli.« (Takamura). Mene je prav šah naučil pokončno prenašati poraze. Naj končani z ruskim pregovorom: »Človek delà dvorce, čas razvaline.« Aleksander Nadj Mlakarjeva 7, 1236 Trzin Delovni čas: vsak dan, tudi ob sobolali, od 8.00 do 19.00, ob nedeljah in praznikih pa od 8.00 do 14.00. Tel.: 041- 715-643. Orno skoraj najmanjša občina v Sloveniji in trudimo se biti najlepša, najbolj urejena, najprijetnejša in tudi najbolj bogata ... vendar ... Ne vem, če se zavedamo, da štiričlanska družina »prideia« na teden 250 I ali en smet-njak odpadkov, kar na leto znese 13,5 kubičnega metra, ali da ves Trzin, ki ima približno 1000 družin, přiděla I 3.500 kubičnih metrov smeti. Za boljšo predstavo: takšen kup odpadkov bi bil tako velik, kot je piramida v novi industrijski coni. No, v kakih dvajsetih letih torej Trzina ne bo več, ostale bodo le smeti. Pa se bo našel kdo, ki bo rekel, kaj pa drugi, ali pa, saj smeti vozimo drugam in nas to pravzaprav niti ne zanima. Predvsem imajo drugi zdaj, vsaj za zdaj, še prostor, ki pa ga nam bodo mastno zaračunali in slej ko prej se bomo morali spo-prijeti s tem, da bomo svoje težave reševali sami. Morda se bo našel kdo z občine, ki bo povedal, koliko nas odvoz smeti stane. Potem bomo prav lahko videli, kaj bi lahko naredili s tem denarjem. Sam nisem slrokovnjak s tega področja, ko pa sem so-deloval v zadnji čistilni akciji, sem pričel razmišljati, kako bi lahko řešili ta problem v naši občini. Na začetku morda tako, da bi pogledali, iz česa so smeti sestavljene in zakaj smo v dvajsetih letih podvajseterili količino odpadkov. Še prav dobro se spomnim, kako so, ko sem bil še otrok, s konji odva-žali smeti. Običajno jih je bilo v lesenem zabojčku kakih 20 litrov, največkrat pa je šlo za pe-pel, ki oslane pri kurjenju, pa kakšen papir, ostankov hrane in embalaže pa ni bilo. Polivinila sploh še nismo poznali. Kako lepo, ali ne? Danes si upam trditi, da večino gospodinjskih odpadkov sestav-Ija embalaža. Pa saj vendar ne moremo spet preiti na mleko v ZDRAVNIK SVETU JE (dr. Popadič) w BREZOVCE 8, IOC TRZIN TEL.: 162 12 54; 162 12 57 (TAKOJ ZA PIRAMIDO) V SVOJI MALOPRODAJNI TRGOVINI PONUJA MODNE TKANINE PO UGODNIH CENAH IN ŠIVANJE PO MERI ODPRTO VSAK DAN OD 8h DO 19h V SOBOTO OD 8h DO 13h steklenicah, ki smo ga študentje doslavl-jali v zgodnjih ju- _ ^ tranjih urah s tricikli in si tako prislužili kakšen dinar za poft. nice. Odpadek od takratne embalaže je : le pokrovček na sleklenici, pa še tega sr prej obliznili. Morda se še spomnite sol: in radenske v steklenih litrskili steklenic:. ki smo jih zamenjavali, in vrečk iz blaga : pa cekarjev, s katerimi smo hodili v trgi,. ne. Zdaj razen vina skoraj ne morete ku-pijače, ki ne bi bila v PVC-embalaži. Tu. odnesete jo lahko skoraj samo v PVC vrečki. Zato imam polně smetnjake skoraj bomo živeli smeliščih Morda bomo zara prostorske stiske ravno v Trzinu zace odklanjati plastenL in v trgovine spet vorili steklenice zs zamenjavo in mor1 celo zahtevali mW v steklenicah, da nam bo tako kot sili zjutraj kakšen mládec pripeljal mleko na dom. Morda tem tudi ne bo ob večerih in vča-sih tuJ kar vso noč uličnega rajanja mladine, ki pod milim nebom nima kaj početi. Srnci pa za njimi pospravljamo ta stari, kern: pač to mot i. kako nad cezmerno tezo Prepričan sem, da niso smeli tište, s k£' ' imi se je treba najprej spoprijeti, vendar upam, da tudi zadnje niso. Pa lepo pozdravljeni! RudiS--'- Nič ni tako majhno, da ne bi moglo biti strup- Portugal -__________-^m , v že in vedno bolj se prib-čas letnih dopustov. Po-* bomo k morju, v gore, ■ ja v toplice in še kain, da .-učijemo in pripravimo na .napore v jeseni ... Čez le- ,,-osto kar pozabljanio na-.jj smo že tako preobre-t-ni s takšnimi in drugačni-.'crbmi. Čas dopusta, čas, ... Jržemo vse, razen kopalk, . tudi čas, ko se nemalokdo zave, kako se je zapustil •I letom ... Tako se začne > na s časom in samim seboj, -j hitre shujševalne kure. -da je res, da je vzdrževan-rimerne telesne leže po-"bno predvsem z zdravslve-1 "dika, je pa tudi res, da iilkeiši precej prijetnejši ''«led. Predvsem slednje je -Ino razlog, da Ijudje prav 1 počitnicami pričnemo huj-Teža v zadnjih desetletjih "k problem većine razvite-' "'redelov sveta. 0 tem je -larejenih že ogromno ra-- o izgubljanju teže spi-' "'nožica knjig in vendar ->]udi s čezmerno ležo ne-; -jň-onarašča. Tudi pri nas :'m Problemom spopada -i Ni; od mladih, prek ^ednjih let in pa tistih, ki v tretjem življenjskem ob-Popularni so postali '•'sini čudežni zvarki, kre-' Probno, vse več ljudi pa začenja prisegati predvsem na zdravo, bio prehrano. Ljudje smo se pričeli zavedati, da predvsem v starejših življenjskih obdobjih debelost lahko pove-čuje tveganje za povišanje krv-nega tlaka, sladkorno bolezen, težave z mišičjem in okostjem, srčna in krvožilna obolenja, lahko pa povzroči celo smrtno ne-varne okvare, na primerinfarkt. Delno lahko za tolikšen delež ljudi, ki imajo povećano telesno težo, krivimo sodobni način življenja: podvrženost stresnim si-tuacijam, liiter način življanja, ki vldjučuje predvsem hitro prehrano, in pomanjkanje prostega časa, ki bi ga namenjali športu. Vendar pa čudežne re-šitve za hujšanje ni! Edini način za trajno zmanjšanje telesne teže obsega strogo samodisciplino in nadzor nad lastnimi de-janji in pa seveda moćno voljo, ker hujšanje ni dejanje, ki bi ga lahko izvedlii čez noč. Bistvenega pomena je, da spre-menimo svoje prehrambne navade in se začnemo bolj zdravo prehranjevati. Hujšanje temelji na negativnem energetskem seštevku, kar pomeni, da moramo zaužili manj kalorij, kot jih telo porabi. Kar pa seveda ni nujno stradanje! Res je sicer, da se moramo energetsko zelo bogati hrani precej ogibali, je pa tudi res, da je tudi zdrava hrana lahko okusna. Morda še niste vedeli, da diele-tiki pogosto priporočajo pri hujšanju krompir, saj lakoto teši sedemkrat bolje kot keksi in trikrat bolje od testenin. Poleg tega pospešuje izgorevanje maščob, o njegovih dobrih laslnostih pa bi lahko še pisali. Podobno kot krompir uspešno tešijo lakoto tudi leća, polnozrnati kruh, kosmiči, fižol v zrnju, kuhana govedina ... Nikakor pa ne smemo pozabili tudi na sadje in zelenjavo - po-membna vira vi-taminov in drugih življenjsko pomembnih snovi. Raznolikost in pravilna uravnovešenost hrane bistveno pripomoreta k us-pešnosli hujšanja in pa tudi pre-hranjevanja samega. Najpomembneje je, da se začnemo gibati. Ni pomembno, kateri šporl si bomo izbrali, pomembno je le, da ga bomo gojili redno in z veseljem. Hoja, tek, tenis, ples, nogomet, aerobika, pla-vanje, kolesarjenje so le nekatere od aktivnosti, ki se nam po-nujajo. Prav vsak si lahko poišče telesno aktivnost, ki bo narejena po njegovi meri. Tako bo stopil na pot zdrave-ga načina življenja. Vendar tudi pri športu ne smemo pozabili na po-membna pravila, ki nam jih narekuje naše telo. Predvsem ogrevanje rnišic pred naporom in povećanje zaužile količine te-kočine sta dva pomembna za-četna nasveta. Pa srečno! Katja Rebec boue preprecevatl kot zdravitl frima rij Popadič obvešča vse občane Trzina, da bo na pragu tretjega tisočletja in v spomin na desetletnico smrti svoje žene Brede, ki je bila pobudnica in je imela največ-je zasluge, da imamo v Trzinu prvo ambulanto (ta delà skoraj non stop), do konca tega tisočletja po predhod-nem naročanju na tel.: 713-478, opravljal brezplačne preventivne kardiološke preglede z EKG-jem. Zakaj prepozno obiščemo zdravnika? Najbrž zato, ker spremembe v organizmu, ki so vzrok za bolezen in ki jih je mogoče ludi diagnosticirati in tudi zdraviti v začetku ne povzročajo težav, se ne vidijo in ne bolijo. Samo v Evropi umre 70.000 ljudi od 10 milijonov v glavnem zato, ker prepozno obiščejo zdravnika. Zato potrebujemo preglede!! Člověk na pragu tretjega tisočletja se s svojim zdravjem ukvarja šele takrat, ko ga nima več. Ni se vam treba bati, da bodo odkrili kakšno bolezen. Kar znamo zdravniki diagnosticirati, znamo tudi ozdraviti. Če priđete k nam, ko vas že boli ali se vam spremembe že vidijo, so možnosti dosti manjše, bolj trpite in veliko več vas stane. Verjemite v preventivno medicino. Prim. Slávko Popadič, dr med. Specialist pediater Kardiolog soncu naproti s čevlji ritem planeta K. k.o smo bili še srednješolci, smo zalijevali, da v letu ni lepšega obdobja kot čas prihajajočega poletja. Gostinei postavijo mizice na svež zrak, dekleta pa zacvelijo. Okorna, topla zimska oblačila zamenjajo s pisanimi majicami, ki več pokažejo kot skrijejo, z lahkotnimi krilci in pa, seveda, vročimi hlačkami. Kaj je lepše kot kramljati s prijatelji za mizicami z osvežilnimi napitki in opazovati poskočná, postavila dekleta in njihove dolge noge! Da, ženske noge v tem času vzbujajo še več moške, seveda pa tudi ženske, pozornosti! Pri tem hitro padejo v oči tudi čevlji. Noge so lahko še tako dolge in lepo oblikovane, a če so v šlampastih čevljih, dekle izgubi vsaj deset točk. Zato, dekleta, obutev je še kako važna! Za trzinska dekleta in žene se rešitev iz zagate ponuja kar sama v prodajalni z obutvijo Ritem planet ob Mengeški cesti (ena hiša pred Jan barom), če se pelje-mo proti Mengšu. V trgovini, ki jo vodi Maja Rožman, lahko izbi-rate med modnimi in udobnimi čevlji za vsako nogo. Zdaj imajo še zlasti bogalo ponud-bo lahke poletne obutve, v kateri se boste počutili udobno in urejeno, predvsem pa se boste zavedali, da ste ujeli modni rilem letošnjega poletja. Na policah prodajalne Ritem planet bodo lahko našli čev-Ije po svoji meri in okusu prav vsi, od žensk, moških do otrok, še zlasti bogata pa je izbira obutve za mlade. Izbirate lahko med modeli priznanih italijanskih pro-izvajalcev, kot so Freemood, La Edo, Durio, Confort.....mlada dekleta pa se ne bodo mogla up-reti modni obutvi španskega pro- izvajalca Destroy. S poletiiimi čevlji iz Ritem planeta boste letos lahko zares v ritmu z modo. V Ritem planetu pa ne ponujajo le obutve. Imajo tudi bogato izbiro nogavic za vse, še zlasti pa je pestra ponudba ženskih hlačnih nogavic. Če naštejemo le nekatere od blagovnih znamk, kot so Sisi, Golden Lady, Levante ..., vam bo jasno, da bodo vaše noj-t lahko pritegovale pozora £ in občudovanje tudi v h|a. nejšem vremenu. Ob tem v trgovini Ritem planet m de dame lahko kupijo |Uj modne nahrbtnike svetov. znane znamke Kipling, ,J;: niti pa moramo tudi mož: nakupa copatov in tudi re-zličnih čistil za obutev. Poleg pestře in kakovoslr j ponudbe trgovina Ritem planet kupcem ponuja lu,: ugoden način plačevanja s kreditnimi k; canii ali pa na več čekov. Ritem planet vas vabi, da z njimi stopila družbo elegantnih čevljev in lahkega km. ka. Trgovina je odprta ob delavnikih <«.' ponedeljka do petka od 10.00 do 19.30, ob sobotah pa od 9.00 do 13.00 ure. NMNSA ZA NIANSO DRUGACNA JEZIKOVNA ŠOLA jezikovna šola L- - —.... ...... NI ANSA Jezikovna šola OIC Trzin, Peske 8a, 1236 Trzin Tel.: 061/1 62-34-1 O Faks:061/162-34-14, GSM: 041/630-076 E-mail: zavod.niansa@siol.net Poletje 1999-05-31 junij/julij 99: ZA MLADOSTNIKE - HELLO! 27.6.- IO.7.99 2 tedna v Angliji s spremstvom ali 11.7-24.7.99 (Cambridge) - do 16 let Ni slabo, kajne? 25.7.-31.7.99 I teden aktivnih počitnic na kmetiji (nemščina, jahanje) - IO-14 let Že lansko leto je bilo »odštekano«! Kaj je novega v NIANSI, zavodu za jezikovno izobraževanje? Poleti 1999 junija/julija/ avgusta 1999: ZA ODRASLE: Naredile nekaj zase! Pridite na inidividualne ure! Če se bosle nemščino ali anglešči-no učili (1:1) med 8.50 in 17.35, vam nudimo 10 % popust. Převedli pa vam bomo tudi vašo poslovno koresponden-co in strokovna bcsedila v najkrajšeni možnem času. Želite videti svet? Tudi to imamo! Organiziramo vam jezikovni tečaj vli. 4 v naših partnerskih šolah v 13 državah sveta! 1999/2000 Z novini šolskim letom pričnemo v ponedeljek, 27.9.1999 NOVE ČLANE vpisujemo od 1. do 23. septembra 1999. Prosimo vas, da se telefonsko dogovorile za termin obiska! Tel.: 162 34 10 Posebej vabimo: Motivirane odrasle na individualne ure po dogovoru; Za Líre (1:1) nemščine in angleščine med 8.50 in 17.35 uro nudimo I1 - popust. 1. Sadni coctail - jagode, banane, sladoled - mleko brez maščobe 2. Predjed - bučke in malancane na žaru (uporabi- mo olivno olje, česen, pertešilj) s polnozrnatim kruhom. 3. Glavna jed - ribja juha - morska rižota (uporabimo olivno olje) - solata rukola 4. Sladica - ledena kava (pripravimo brez sladkorja). Dober tek! Cena 1.500 SIT pri narobetu lahko jeste zdravo in okusno in celo takšne, ki pri__ presnovi vežejo oz. NAROBE pokurijo več energi- - je, kot pa jo prispe- vajo. Dietne jedi so lahko tudi okusne in lahko celo nudijo nepozabne užitke pri nji- hovem okušanju. Zelo daleč od resnice je misel, da je za hujšanje in lepo postavo treba trpeti pomanjkanje. Pri Narobetu se lahko sami prepričate, da je ludi zdrava, dietna in manj kalorična prehrana lahko užitek. Lastnica gostilne Narobe Maja Breznik je za bralce Odseva sestavila enega od mož- nih jedilnikov za tište, ki jim je jed užitek pa se bojijo holestorola: \\arsikdo je še vedno " ..^n, da so dobre .• 'ne le tište, kjer stre-; stakimi zrezki, da beh koncih visijo s .nika. To je lahko eno • -to, vendar so dobre olne še precej več. ioljše gostilne člověka naprav obogatijo, mu , novo izkušnjo in no-jitke pri okušanju do-1 iz gostilniške kuhinje ;udi kleti. Prehranjevanje je tudi umet-št in člověku lahko nudi izjemne užitke, ,.. *sprehaja od enega do drugega izbra-,a okusa izpod rok vrhunskega kuliar-£ mojstra. Pri tem sploh ne gre za to, U * člověk z jedjo tako "nabaše", da od • Jevstati ne more. • Jnben način življenja ljudi sili k nepravilnu prehranjevanju, k hitri, skoraj umetni .«zokusni hrani polni konzervansov in •ih strupov. Člověk pogosto nima časa, is H v hrani užival. Na hitro nekaj zmeče-■ «se in že je dobro. Ni čudno, da nas * več takšnih, ki imamo težave z od-iiimi kilogrami. V dobrih gostilnah pa «A da ni vse v velikih količinah cenene • ne, vedo tudi kakšna so zdrava in hkrati • ^na jedila in kakšno je pravilno prelijevanje. V teh gostilnah znajo prisluh- niti tudi potřebám in željam svojih gostov. ln gostilna Pri Narobetu je ena takšnih přiznáno dobrih gostiln! Kot smo v Odevu že pisali, pri Narobetu dajejo poudarek domaćim, slovenskim jedem in okusnosti hrane. Mogoče pa ne veste, da lahko pri Narobetu naročite tudi posebno dietično in nizkokaiorično hrano in da imajo tudi ponudbo za diabeti-ke. Natakarju je treba le reči, da bi raje dietiio ali manj kalorično hrano, pa vam bodo svetovali kaj lahko dobite in kaj bi ustrezalo vašim zahtevam. Ko slišimo za dietno prehrano, nekateri takoj pomislijo na stradanje in zelo pičle obroke, vendar v resnici ni treba, da je tako. Porcija dietne prehrane je lahko celo kar obilna, razlika je le v tem, da v hrani ni visoko energetskih sestavin. Prvladujejo t. i. balastne snovi Za Trzin pogosto slišimo, da naj bi bil urejen, prijeten, gostoljuben ... Vendar ali je tudi varen? Na uredništvo Odseva se je obrnila ena od občank in nam přetřeseno povedala naslednjo zgodbo: Njihova hiša stoji v neposredni bližini šolskega igrišča. 12. maja proti večeru, približno ob 17. uri in 40 minut, je eden od stanovalcev hiše z domaćim psom přišel na igrišče. Tam mu je v oči padel bo-rilni pes bulterier, ki se je brez vzroka napadalno pognal proti njegovemu psu. Poklical je svojega psa in se skušal z njim umakniti, vendar je terier domaćega psa vseeno dohitel na domaćem dvorišču in ga popadel. Vnel se je silovit pasji spopad. Domaćin je poskusil rešiti svojega psa, takrat pa mu je zagrozil lastnik bulterierja, približno petindvajset let star mladenič, ki je přišel za njimi. Na to je bil očitno že pripravljen, saj je meni nič, tebi nič potegnil pišlolo in začel groziti z njo. Domaćemu psu je medtem uspelo pobegniti v hišo, kjer so kasneje oskrbeli njegove rane, domaći pa so vsi zgroženi poklicali policijo. Ta se sprva ni odzvala, saj so stvar jemali kot zgolj spopad dveh psov, za kar posredovanje ne bi bilo potrebno. Domaći so vseeno potem še dva-krat klicali policaje in jim dopovedovali, da o ni bil samo problem dveh psov, ampak da je šlo tudi za grožnjo z orožjem. Mladi lastnik borilnega psa pa se je med tem še enkrat vrnil k hiši, tokrat brez psa in pistole, in spet grozil, kaj da bo naredil. Približno ob 19. uri sta le prišla dva policista in naredila zapisnik. Fant z borilnini psom jima je bil že znan in kol so izvedeli kasneje, so pri njem tistega večera zasegli plinsko pištolo. Čez par dni se je v časopisju pojavilo poročilo, da so morali policisti posredovati na šolskem igrišču, kjer sta se spopadla odve-zana psa in da so proti obema last-nikoma psov podali kázeňsko ovadbo. Prebi-valci hiše ob šolskem igrišču so zgroženi in razočarani, saj spoznavajo, da tudi pri svoji hiši, na-domaćem dvorišču, niso varili. Sprašujejo se, kaj bi bilo, če bi bulterier popadel katerega od otrok na igrišču in kako je mogoče, da se fant s terijerjem potika okrog s pištolo. Neuradno so izvedeli, da je sedanji pes njegov že tretji borilni pes, da ima različno orožje in da je grozil že tudi drugim Ijudem. Če je to res, bi fant potřeboval kaj več kot zgolj srečanje s sodnikom za prekrške. Postavlja pa se tudi vprašanje, kaj lahko pri tem storimo drugi. MŠ QtXí IZ TRZINSKE CRNE KRONIKE 12. 4. 1999 Ob 1.25 je bil prijavljen vlom v trgovino AS Domžale na Blatnici v Trzinu. Ugotovljeno je bilo, da je bilo dejanje storjeno med 23.30 in 1.25. Neznani storilec je razbil steklo na krilu vrat in iz notran-josli odnesel motoristični kombinezon ter več motorističnih jaken, vse znamke IXS, in s tem povzročil za najmanj 400.000 tolarjev gmotne škode. Kraj so si ogledali kriminalisti in pričeli zbirati obvestila. 18. 4. 1999 Ob 21.45 je bila prijavljena manjša prometna nezgoda na glavni cesti v Trzinu, v kateri sta bila udeležena voznika osebnih avtomo-bilov L.V. iz Lukovice ter M. D. iz Hrastnika, ki je nezgodo zaradi nezadostne varnostne razdaljc ludi povzročil. Obravnavo nezgode je prevzela patrulja policistov PPP Ljubljana. 20. 4. 1999 Iz Trzina so sporočili, da je pri bencinskem servisu že nekaj časa zapuščen starejši osebni avto škoda. Policisti so ugotovili, da je lastnik Š. D. iz Kamnika, in ga opozorili, da naj vozilo čim prej umalme na ustrezen prostor. Ob 21.30 so z vozila na ulici Špruha v Trzinu ukradli registrske tablice. Neznani storilec je vzel obe lablici z oznako LJL2-02A. Občane prosimo, da obvestijo policijsko postajo, če bodo opazili tablice na kakšnem vozilu ali pri kakšnem zbiratelju. 23. 4. 1999 Ob 02.20 je na Jemčevi ulici v Trzinu J. J. iz Mengša pádel s kole-som in se poškodoval. Reševalno vozilo ga je odpeljalo v ljubljanski klinčni center. 27. 4. 1999 Ob 19.20 je bila prijavljena prometna nezgoda na Jemčevi ulici v Trzinu. Voznik osebnega avtomobila naj bi Irčil v žično ograjo, last občine, in odpeljal naprej. Policisli so pobeglega voznika G. P. iz Mengša izsledili in ga prijavili sodniku za prekrške. 30. 4. 1999 Ob 18.35 je v podjetje Biring v Trzinu vstopil močno vinjen S. B. iz Domžal in tam razgrajal. Eno osebo je tudi udaril. Policisti so podali prijavo sodniku za prekrške. 2. 5. 1999 Ob 19.40 so poklicali na pomoč v Trzin na Mengeško cesto, kjer sla se sprla in stepla brat in sestra. Zoper oba so policisti po^ prijavo sodniku za prekrške. 8. 5. 1999 Ob 15.05 se je na glavni cesti blizu Ljubljanske banke pripetit prometna nesreča z materialno škodo med voznikoma osebnih mobilov S. M. iz Češke in G. T. iz Ljubljane. Slednji je nezgod" zaradi prekratke varnostne razdalje tudi povzročil. Policisti so n-izdali plačilni nalog. 12. 5. 1999 Ob 13.20 je G. L. iz Mengša prijavila, da ji je bila ukradena nica iz torbice, ki jo je imela v skladišču podjetja OPL v IC Trzl-j* Policisti so pričeli zbirati obvestila. ---1 Na sosednjih in drugih območjih se številneje po- javljajo vlomi v stanovanjske hiše. Domaći storilcem olajšajo delo s puščanjem priprtih ali celo od-prtih kletnih oken, z odklenjenimi in odprtimivr. Ci in podobno. Vedno pogostejši so vlomi v te: ne in druge trgovine in v stanovanja, ko storilci primernim orodjem zlomijo vložek cilindrične ključavnice in nato ključavnico brez težav odprejo. Zato občanom priporoča-mo, da na zunanjih straneh vrat »štrleče« dele cilindričnih vlož-kov ključavnic primer-no zavarujejo s kovin-skimi ščitniki, pri tem pa naj pazijo, da je ta zašči ta čim močnejša. S tem onemogočijo storilcu opi jem vložka in lomljenje le-tega ter tako zaščitijo svoje premoženje. ZAHVALA Sredi maja, meseca cvetenja in prebujanja življenja, nas je za vedno zapustil Marijan Mušič, farovški Marjan, kot smo ga klicali prijalelji. Ostali so le spomini na njegov hudomušni nasmeh, na njegov posluh za sočloveka, na zgodbe iz tiskárně in razpravljanje v francoščini, s katerim je za zabavo rad pomagal tištim, ki smo se še učili francoščino. Ko smo pred več kot dvajsetimi leti prvič začeli pisati Odsev, je Marjan večkrat zašel v našo družbo in nas oskrboval s papirjem, na katerega smo pisali prve številke Odseva. Radi bi se mu zahvalili ... Pa saj je vedel, da smo mu bili hvaležni! Marjanovi svojci in najbližji se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so Marjanu stali ob strani v zadnjih urah življenja in ki so se tako številno udeležili pogreba. Še zlasti bi se radi zahvalili dr. Marli Bregar - Rižnarjevi, sosedom, gasilcem, domžalskim invalidom in trobentaču, ki je Marjanu zatrobil v zadnje slovo. Nasvldenje v dneh, ko se bomo že vozili po trzinski obvoznici. wioGm d.o.o. STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO zuzuvbac vlečne kljuke, cevna zaščita za terenska in dostavna vozila električni vitli WARN, RAMSEY TOMAŽ KOGOVŠEK s.p. Ul. pod gozdom 37 1236 TRZIN Delovni čas: 7-15 Tel.: (061) 722-367 Fax: (061)722-367 1 svetujemo • prodajamo • montiramo • servisiramo • prenavljamo Kidričeva 25, Trzin, tel.: 712 343, fax: 061 714 873 LESENA okna, vrata in senčila Različnih barv in dizajnov iz bogatega programa JELOVICE Robert Pančur s.p. Jemčeva 48 1236 Trzin Tel./fax: 061/711-237 GSM: 041/689-508 ^ I Projektiranje, inženiring, ——-— 'I krovsrvo, adaptacije, trgovina - kravsko kleparska delà n- Decra kritine - izolatersko delà - akustična izolacija stropov in sten ------- j - hidroizolacija ravnih sten - adaptacija střeh - Knauf - stene, stropi Trzin IOC TRZIN apruha 42. Tel.: +386 61 162 22 it __ Fax: +386 61 162 22 19. GSM 0411662-815 GORENCs.p. telefon: 061 716-302 Ljubljanska 44, Trzin mobitel: 0609 644 -121 Popravila: - TV sprejemnikov, - PC mori i tor jev, - audio naprav. f Montaža klasičnih in SAT antén ter avtoakustike