Aueri$ka Domovina SroS'^'L8-*- 0^yjj?c/ ^ne N.y NO. 137 1]z ’27 N IN SPIRIT UNGUAG6 ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€B CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. JULY 21, 1971 STEV. LXXII — VOL. LXXII Van Thieu se brani v zvezi z umorom Diema Predsednik Južnega Vietnama je izjavil, da je prešel na stran upornikov šele, ko je dobil zagotovilo, da te podpirajo ZDA in da pred sednik Diem ne bo podvržen nasilju. SAIGON, J. Viet. — Predsednik republike Van Thieu je odgovoril na očitek gen. Van Minka, da je zaradi njegove počasnosti pri napadu na vladno palačo novembra 1963 uspelo predsedniku Diemu in njegovemu bratu Nhuju pobegniti. Ko sta se naslednji dan predala, so ju enostavno umorili. Van Minh je posredno za ta umor obdolžil Van Thieu j a. Van Thieu je zdaj te obdol-žitve odločno zavrnil in gen. Van Minha javno označil za “bojazljivca in lažnika”. Predsednik Van Thieu pravi, da so ga nasprotniki predsednika Diema prvič vprašali za sodelovanje Pri uporu v začetku oktobra 1963. On je bil tedaj polkovnik In poveljnik divizije, ki je čuvala dohode proti Saigonu. Na sodelovanje je pristal šele, ko so nau zarotniki zagotovili, da jih Podpirajo ZDA in da se ne bo predsedniku Diemu zgodilo nič hudega, da bo ostal nominalni predsednik republike. Zanikal je, da bi imel tekom Upora naloga zavzeti predsednikovo palačo, kot je to trdil Van Nlinh, ki je bil kot general vodja celega upora. Van Thieu ju dejal, da je “strahopetno”, če Van Minh, ki je bil tedaj armadni general, meče odgovornost za umor Diema na njega, bi je bil tedaj polkovnik. Še slabše je to, da je Van Minh o lem molčal in prišel s svojimi trditvami na dan zdaj, ker bi md na ta na čin dobil podporo katoliških volivcev pri predsedniških volitvah 3. oktobra 1971. Gen. Van Minh je budist, Van Vhieu pa je katoličan in more tako precej z gotovostjo računati na podporo katoliških volivcev. Poleg Van Thieu j a sta °hjavila kandidaturo še Van bbnh in podpredsednik repub-hke Nguyen Cao Ky. Ni še go-t°vo, če bo zadnjemu uspelo izpolniti pogoje za kandidaturo. Madžari in Romuni se Prepirajo zaradi Manjšine V BUKAREŠTA, Rom. — Mad-^urska je morala 1. 1920 odstopiti Romuniji na podlagi Trianonske pogodbe 1,600,000 rojakov, ki živijo sedaj kot narodna manjšina v ne ravno idealnih razmerah. Tega madžarski narod še ni pozabil in zmeraj obu-lu spomine na to narodno tra-gedijo. To je storil tudi letos, na kar je dobil od tovariša Ceau-Secuja primeren odgovor. V ta spor se je vmešala Moskva in potegnila seveda z Madžarsko, kloskva ne more pozabiti, da je kil Ceausescu v Peipingu in morda tudi nekaj prispeval k zbližan ju med Kitajsko in Ameriko. Bliski iz Kremlja so torej lahko razumljivi. P Vremenski prerok pravi: Sončno in toplo. Najvišja temperatura okoli 7'8. Poleg jugoslovanske še hrvaška ravnopravnost! ZAGREB, SFRJ. — Stalna pritožba Srbov v Jugoslaviji poudarja posebno rada, da nova ustava razbija Srbe na najmanj 4 različne republike, to se pravi, Srbi so sedaj še na slabšem, kot so bili pred 1. 1914. Srbsko stališče seveda ni po godu drugim jugoslovanskim narodom. Vse je kazalo, da bo to vprašanje razbilo smisel nove federalne ustavne reforme. Sedaj so Hrvatje prebili ta obroč. Sestavili so nov načrt za svojo republiško ustavo, v katerem dajejo Srbom še več pravic, kot jih daje nova federalna ustava. Novi načrt hrvaške republiške ustave bo sedaj šel v javno debato, tako da bodo vsi Srbi, ki jih je 800,000 v hrvaški republiki napram 3.7 milijov Hrvatov, imeli priliko kritizirati za-brebško zamisel. Debata o tej ideji bo šla po vsej Jugoslaviji. Bo morda sprožila celo novo revizijo ravnokar odobrene ustavne reforme. Najbolj zanimivo bo seveda srbsko stališče do zagrebškega načrta. Kar bodo namreč Srhi zahtevali od zagrebškega načrta, bodo morali dosledno dati v svojem srbskem predlogu za reformo srbske republiške ustave. V srbski republiki živi namreč poleg Albancev na Kosovem še dosti narodnih manjšin v Vojvodini. Med marini največ pobegov WASHINGTON, D.C. — V preteklem letu je imel marin-ski zbor največji odstotek posegov iz svojih vrst — 59.6 na tisoč mož. V armadi je v istem času povprečno pobegnilo na tisoč mož 52.3, v vojni mornarici le 9.9, v letalstvu pa celo le 0.8. V času druge svetovne vojne je znašal povprečni beg iz marinskega zbora le 6.9 na tisoč mož, v korejski pa se je dvignil na 19.7. V armadi je v času druge svetovne vojne pobegnilo povprečno po 63 mož od tisoč, v korejski pa le 22 na tisoč. Vodniki marinov so slabe volje ob teh podatkih, ker smatrajo marinski zbor za najtrdnejši del oboroženih sil ZDA. Je pobegnil ali niš Severnokorejski pilot je končno pristal na to, da je pobegnil in je vstopil v južnokorejske letalske sile.. SEOUL, J. Kor. — V preteklem decembru je neki severnokorejski pilot zasilno pristal na tleh Južne Koreje. Severna Koreja je zahtevala, da se ji pilota in letalo vrne. Združene države so na zahtevo pristale, Južna Koreja pa se ji je uprla in zatrjevala, da je Severni Korejec pobegnil in prosil za politično zatočišče. Ameriška obveščevalna služba, ki je s Severnim Korejcem govorila in ga zasliševala, je imela njegovo izjavo, da se je izgubil in tako po nesreči pristal na tujem, da pa želi iti domov. Združene države so zato vstra-jale na stališču, da je Severnega Korejca treba vrniti domov. Južna Koreja se nikakor ni hotela udati in je vstrajala na svojem stališču, da jo Severni Korejec begunec. Po pol leta ji je uspelo Severnega Korejca “prepričati”, da je res pobegnil in da je sprejel službo v južno-korejskih letalskih silah. Združene države vsa reč ne bi veliko brigala, pa se boje, da utegne imeti to zadržanje severnokorejskega pilota za ZDA neugodne posledice. Od časa do časa zaide namreč kak ameriški vojak preko meje in pade v roke Severne Koreje. Doslej je čeprav po daljšem času ta take zaišle ameriške vojake, pa tudi letala, vračala. Nihče ne ve, če se ne bo v bodoče ravnala po zgledu Južne Koreje in zaišle Amerikance zadržala. IM hi rade Tajvan obdržale dalje v m WASHINGTON, D.C. — Da bo Ljudska republika Kitajska sprejeta v letošnjem zasedanju glavne skupščine ZN v te namesto nacionalne Kitajske s Tajvana, je že precej očitno, četudi se Washington še ni javno izjavil o svojem stališču. Do nedavnega so bile ZDA na stališču dveh Kitajsk, ki naj bi obe imeli svoje zastopnike v ZN, glavno zastopstvo pa naj bi le pripadlo rdeči Kitajski. Z izboljšavanjem odnosov med Washingtonom in Peipin-gom se je položaj spremenil in vse kaže, da bodo ZDA s svojim načrtom težko uspele. Peiping kot Tajpej ne marata dveh Kitajsk, vsak za sebe si lasti pravico zastopati kitajski narod v celoti. Za ZDA je v tem trenutku važno stališče obeh. S Peipingom hočejo priti do rednih odnosov, ki naj pomagajo pomiriti jugovzhodno Azijo in jo ustaliti, ne marajo pa istočasno prelomiti s Tajpejem, s katerim imajo prijateljsko in vojaško-obrambno pogodbo od časa korejske vojne. Državni tajnik W. P. Rogers se je v preteklih dneh razgo-varjal z vrsto zastopnikov zavezniških držav, med drugim s predstavnikom Japonske, ki je,dejal, da bo do ZDA in tudi nekatere druge države poskušale ohraniti Tajvan v ZN, seveda kot neodvisno državo in ne kot zastopnico Kitajske. CU EN LAI STAVKA NA PIVO MESTO UMIK ZDA Predsednik vlade LR Kitajske ču En-lai je dejal skupini ameriških študentov, ki je na obisku Kitajske, da daje prednost ameriškemu popolnemu umiku iz Indokine pred normalizacijo odnosov med LR Kitajsko in ZDA. Uspešno preprečevanje smrti na cestah PEIPING, Kit. — Včeraj je predsednik vlade Ču En-lai v posebni izjavi ameriškim študentom na obisku na Kitajskem dejal, da daje prednost popolnemu umiku ZDA iz Indokine pred normalizacijo odnosov med obema državama, ki naj bi jo dosegel napovedani obisk predsednika Nixona na Kitajskem. Ameriški umik iz Indokine smatra Kitajska za “največjo nujnost”. Ta naj bi ne bil le v interesu predlogu rdečih v Parizu, stavljenim 1. julija letos v 7 točkah. Če hočejo ZDA obnovo rednih odnosov s Kitajsko, morajo priznati vlado v Pepingu za edino zastopnico kitajskega ljudstva in pozabiti na politiko “dveh Kitajsk”. Prav tako je Ču izjavil, da vlada v Peipingu ni prav nič spremenila svojega stališča glede zavezniške pogdo-be ZDA s Tajvanom. Ta je “nezakonita” in neveljavna. Ni mu ljudstev Indokine, ampak tudi vi tudi všeč navzočnost ameriških interesu ameriškega ljudstva, je trdil Ču En-lai. Prav tako je kitajski ministrski predsednik popolnoma podprl predlog rdečih na pariški konferenci o končanju vojskovanja v Indokini. Odklonil je politiko “dveh Ki-taisk” in se pritožil nad japonskim “imperializmom” ter navzočnostjo ZDA v Južni Koreji. “Mi mislimo, da je prvo vprašanje, ki ga moramo rešiti, in-ctOKina. Z rešitvijo tega ne bomo koristili le ljudstvu Indokine, ampak prav taku tudi ameriškemu ljudstvu,” je dejal Ču En-lai ameriškim študentom, pa nadaljeval “Stvar, katera je po našem najbolj nujna, pa naj bo to v ZDA ali izven njih, je umik čet ZDA iz Vietnama in umik čet vseh držav, ki so sledile ZDA v Acheson o Kennedyju NEW YORK, N.Y. — Dean Acheson, državni tajnik v času predsednika H. S. Trumana, je dejal, da je John F. Kennedy veliko bolj spoštovan in sma-tran za velikega, kot bi bil, če ne bi bil umorjen. Acheson je v razgovoru za britansko televizijo označil predsednika J. F. Kennedyja za neodločnega in plitvega. Njegovega brata Roberta in predsednika samega je obdolžil “srednješolske miselnosti” v času znane kubanske krize leta 1962. DETROIT, Midi.— Avto klub je ob sodelovanju državne pro- indokino. Mogoče je reči, da je metne policije ob uporabi treh^a zahteva po umaknitvi še močnejša od klica za obnovo odnosov med kitajskim in ameriškim ljudstvom.” letal preko radia stalno opozarjal i na razmere na cestah, na vreme in pravila varnega prometa tekom prostih dni za 4. julija. Uspelo mu je zmanjšati število smrtnih nesreče tako, da je bil Michigan zadnji med večjimi državami v deželi v tem pogledu. Vsa dežela je imela tekom treh dni s 4. julijem na kraju 635 mrtvih v prometnih nesrečah. To je nov rekord. Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes! Izjava Ču En-laia je bila kasneje izročena časnikarjem. Kitajec naj bi bil dejal, da zahteva ameriški umik “ne le iz Vietnama, ampak iz vse Indokine in ne le umik čet, ampak tudi vsega drugega osobja in vseh vojaških naprav”. Po njego “ameriško ljudstvo ne mara žrtvovati svojih življenj v umazani vojni”. Poročilo o razgovoru Ču En-laia z ameriškimi študenti pravi, da je ta ponovil “polno podporo” Rdeči Vietnamci mislijo na svojo neodvisnost WASHINGTON, D.C. — Da bo ves svet reagiral na ameriški poskus, da se sporazume z rdečo Kitajsko, o tem ni nihče dvomil. Nihče ni med tem pričakoval, da bosta med prvimi, kjer bo ameriški poskus odjeknil, ravno oba Vietnama, Severni in Južni. Najprvo se je oglasil komunistični Vietcong ali po naše Južnovietnamska OF ravno tam, kjer se njen glas more slišati v mednarodni politiki, to je na pariški konferenci. Vietnamska OE je članica konference in lahko stopa v stike s političnim tiskom vsega sveta. To vedo dobro tudi vsi časnikarji v Parizu. Kakor hitro so zvedeli, kaj se godi v Peipingu, so takoj drli k OF delegaciji v Parizu in jo vprašali, kaj misli o novi osi Washington-Peiping in o obnovitvi nekdanje ženevske konference o Vietnamu 1. 1954. Odgovor je bil hiter, kratek in jedrnat: OF južnega Vietnama je proti obnovitvi in zagovarja stališče, da je edino sedanja pariška konferenca kraj, kjer se lahko debatira o usodi Južnega Vietnama. Odgovor vietnamske OF je dosleden in razumljiv. Vietnamska OF ni namreč priznana od nobenega drugega mednarodnega faktorja in lahko samo preko pariške konference pove uradno vsemu svetu svoje stališče do vietnamskih problemov. V tem grmu tiči še drug zajec: na sedanji pariški konferenci je zastopana le Amerika, ki kaže očitno željo, da se čim preje znebi vietnamskih težav. Nista tam zastopani ne Sovjetska zveza ne rdeča Kitajska, ki bi radi še naprej obdržali svoj vpliv na Vietnam, naj bo tak ali tak. Kratko in jasno povedano: sovjetski in kitajski imperializem bi rada šarila po Vietnamu, ameriški pa ne kaže nobenega veselja do takega posla. Tako nimajo Južni Vietnamci nobe- nega interesa, da bi se v pariško konferenco vrnili še kitajska in sovjetska delegacija. Z drugimi besedami je začela zagovarjati isto stalisce tudi komunistična vlada v Ha-noiu. Ne govori zaenkrat naravnost, je vpletla svoj tisk, da brani vietnamsko neodvisnost pred imperializmi velikih sil. Velesil imenoma ne navaja, toda vsakdo ve, da v Hanoiu mislijo pri tem na Moskvo in Peiping. Ponavlja se torej stoletja stara igra, Vietnamci nočejo pasti pod kitajski vpliv več, kot je neobhodno potrebno. Za to stališče so se morali s Kitajci tudi boriti. Seveda se je politika sukala tudi tako, da so Vietnamci m Kitajci bili tudi v prijateljskih zvezah, toda ne za večne čase. Tako je med obema komunističnima Vietnamima in rdečo Kitajsko že zazijala mala razpoka. Kitajski ministrski predsednik Ču Enlai je namreč še pred kratkim ponovno izrazil pripravljenost, da se njegova dežela zopet udeleži konference, ki bi obravnavala bodočnost Vietnama. Mislil je pri tem na obnovo ženevske konference iz leta 1954. To tudi pomeni, da ne bi Kitajska odklonila povabila, da pride tud nia sedanjo pariško konferenco. Kaj iz tega spremenjena političnega stanja v vzhodni Aziji lahko nastane, ne vemo. Blizu nam je misel, da se bodo vsi rdeči Vietnamci kmalu znašli pred izbiro, ali več odvisnosti od Peipinga ali več sporazuma med obema deloma sedanjega Vietnama, Severnega in Južnega. Odločitev za komunistične Vietnamce bo izredno težka, kajti povezanost obeh Vietnamov bi pomenila političen kompromis med Severnim in Južnim Vietnamom, o tem pa Hanoi zaenkrat niti slišati noče. Vsaj trdi tako! oboroženih sil v Južni Koreji, kjer še vedno ni pravega miru, ampak le premirje, in japonski “imperializem”. Izjava predsednika vlade v Peipingu kaže, kaj lahko pričakuje Nixon od svoje poti na Kitajsko. Peiping ni voljan popuščati, pričakuje, da bo to storila Amerika, ki bi se rada častno umaknila iz Indokine, ko sodi, da je položaj v jugovzhodni Aziji ustaljenejši in trdnejši kot je bil pred nekaj leti. Rdeča Kitajska bi očitno rada dosegla tudi ameriški umik iz Južne Koreje in Japonske, nemara tudi ; Filipinov, torej v celoti čim dlje od azijske celine, kjer naj bi prevladoval kitajski vpliv. Libija zahteva naslep proti kralju Huseinu BEIRUT, Lib. — Predsednik Libije polk. M. Kadafi je pozval vodnike vseh arabskih držav na nujni posvet o položaju v Jordaniji, kjer so kraljeve sile strle palestinske gverilce. Konferenca naj bi se vršila v Libiji. Polk. Kadafi, ki je septembra 1969 s skupino svojih vojaških tovarišev izvedel v Libiji prevrat in prevzel oblast namesto odstavljenega kralja Idrisa, je med najbolj glasnimi in bojevitimi arabskimi vodniki. Tako je takoj stopil na stran vojaškega upora v Maroku proti kralju Hasanu, če že ni bil preje povezan z njim. Kadafijev poziv je bil objavljen nekaj ur po izjavi predsednika jordanijske vdade Wa-sti Tala, da ni v Jordaniji nobenega neodvisnega gverilskega oporišča več. Vojska naj bi bila ujela 2300 gverilcev ter jih prepeljala v zaledje izraelske fronte, kjer jih je spravila v vojašnice. Ostanek naj bi bil pobegnil preko meje v Sirijo tekom 6 dni trajajočih bojev, 72 pa jih je prešlo reko Jordan in so se rajše predali Izraelcem kot da bi padli v roke jordanijski vojski. Iz Clevelanda \ in okolice j Asesment— Društva, ki zborujejo v Slov. domu na Holmes Avenue, bodo pobirala asesment v ponedeljek, 26. julija, od 6. do 8. zvečer. Nov kandidat— Danes opoldne bo pred spomenikom Thomasa L. Johnsona na Public Square objavil bivši policijski načelnik Patrick L. Gerity svojo kandidaturo za župana Clevelanda. Zadušnica— V soboto ob 8.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Johnna Bavca ob 2. obletnici smrti. Jutri ob 7.30 bo v cerkvi Marije Magdalene na Willowick Drive sv. maša za pok. Dorothy Sober ob 31. obletnici smrti. Amerikanci odšli, teror se vrača SAIGON, J. Viet. — Ameriške čete so se že umaknile iz okolice ‘ Saigona. Kakor hitro so odšle, so gverilci znova začeli uganjati teror. Zato je tudi varnost zunaj doma hitro začela popuščati. Ljudje se sprašujejo, ali je to čisti slučaj, ali pa začetek sistematičnega strahovanja prebivalstva po terencih in drugih rdečih organih. Kraljica Julijana bo obiskala Indonezijo HAAG. Niz. — Nizosemska kraljica Julijana in njen mož princ Bernhard bosta prihodnji mesec potovala na obisk v Indonezijo, nekdanjo nizozemsko kolonijo v jugovzhodni Aziji. Nenavaden nastop vrhovnega sodnika CLEVELAND, O. — Znani tednik The Newsweek poroča, da je vrhovni sodnik ZDA W. Burger, ko so ga nadlegovali časnikarji v času spora okoli objave “Pentagonskih papirjev”, prišel na zvonenje ob H. zvečer v svoji hiši sam odpirat v kopalni halji in z — dolgo pištolo v roki. Poletje je nevarno WASHINGTON, D.C. — Statistika dokazuje, da se sorazmerno največ zločinov, samomorov in zlomov živcev zgodi poleti. Zadnje vesti SAIGON, J. Viet— Okoli 1.0,000 južnovietnamskih vojakov je prešlo v Kambodžo zahodno in severozahodno od Saigona, da hi pregnali od tam 7. rdečo divizijo, ki naj bi se tam pripravljala za napad na področje Saigona v času predsedniških volitev v oktobru. V prvem razdobju operacij niso Južni Vietnamci zadeli na noben sovražnikov odpor. WASHINGTON, D.C.— Zunanjepolitični odbor Predstavniškega doma je odobril za pomoč tujini v sedanjem proračunskem letu 3.4 bilijone. BEIRUT, Lib.— Sem došlc vesti govore o topovskem streljanju na meji Sirije in Jordanije v zvezi z nastopom jordanijskih sil proti gverilcem WASHINGTON, D.C.— Med poštno upravo in 7 unijami poštnih uslužbencev je bil dosežen in podpisan sporazum, ki daje poštnim upo-slencem preko en bilijon v povišanih plačah. NEW YORK, N.Y.— Sovjetska zveza je sporočila ZN, da podpira sprejem Peipinga kot edinega zakonitega predstavnika Kitajske v ZN. Prav tako je ZSSR povedala jasno, da je proti sklicanju nove ženevske konference za novo urejevanje Indokine. KARTUM, Sud.— Nova sudanska vlada je napovedala ukinitev prepovedi delovanja komunistične partije. AlMERgSMA DOMOMUIA /v vi i ■; ■ c- v r%i— »lovu 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation r’ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: &a Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $38.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto umaknejo na primer v dobi 6-9 mesecev. Toliko časa potrebuje vietnamska armada, da se usposobi za obrambo domovine. Ako tega ne doseže v tej dobi, je upravičeno mnenje, da ga nikoli ne bo. Doba odvoza materiala bi morala biti daljša in smatrana kot dodaten rok umika. General je napisal svoj članek, ko še ni bilo znano, da bo vietnamska OF spremenila svojo taktiko. Danes bi ga v podrobnostih napisal drugače, ne bi mu bilo pa treba menjati osnovnih misli gornjega stališča. Če odmislimo iz zadnjega OF predloga vsa običajna komunistična pretiravanja, ostane v obeh stališčih vendarle precej točk, kjer se ideje vsaj približujejo, seveda ne križajo, še manj pa krijejo. V tem tiči vrednost Ridgwayjevega članka. božjem miru! — Vsem čitatalejm A.D. iskren pozdrav! R. SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 lor 3 months Canada and Foreign Countries: $18.bQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second ci ass postage,paid at Cleveland, ohio ^ggteE,83 No. 137 Weds., July 21, 1971 General ftidgway o vietnamski vojni CHICAGO NEKDAJ' \rt3k. //_ VČERAJ Križišče Amerike; General Ridgway spada med najbolj sposobne naše generale, toda tudi med najmanj znane. Ridgway ne sili rad v javnost, zato se v njej le poredkoma oglaša. Da sta njegov ugled in njegova sposobnost velika, se vidi po tem, da je bil postavljen za naslednika generalu McArthurju v korejski vojni, potem pa prevzel vodilna mesta tudi v Evropi. Užival je zaupanje vseh predsednikov brez razlike strankine pripadnosti. O sedanji vietnamski vojni se je res poredkoma oglašal. Sedaj je to storil s člankom v mesečniku Foreign Affairs, kamor nima dostopa nobena prazna glava. Iz Ridgwayjevega članka bi radi posneli le glavne misli. Ridgway poudarja najpreje, da so po drugi svetovni vojni vse odločitve glede vojskovanja prišle iz pristojnih rok civilnih oblasti. Ugovarja torej trditvi, da so vojaški krogi za kulisami vodili vojskovanja. Omenja, da je bila enkrat izjema v vietnamski vojni. Slučaja podrobno ne opisuje. Za vojno in njen potek so torej odgovorni politiki, ki so bili na pristojna mesta izvoljeni, ne pa morda generali. General se boji še sedaj nečesa: da bi namreč naši deželi pošla potrpežljivost in da bi poskušala z novim vojskovanjem osvoboditi vojne ujetnike. Je namreč, prepričan, da je azijska potrpežljivost večja od ameriške nestrpnosti. Vendar general prizna, da bo njegova zaskrbljenost utegnila zgubljati utemeljenost. Dodaja, da bi splošno bombardiranje Severnega Vietnama,, posebno mest in gosto naseljenih pokrajin le težko doseglo svoj cilj. Tako je zanj vračanje vojnih ujetnikov še zmeraj odprta rana, ki ne ve zanjo nobenega hitrega zdravila. Dokler ga ni, bi se dalo nekaj doseči le s potrpežljivostjo. Glede vojne same general posnema svoje stališče takole: Z načrtom, da bi Amerika umaknila vse svoje oborožene sile, obenem pa pustila še nekaj vojaštva za obrambo nekaterih interesov, se general ne strinja. Umakniti je treba oborožene sile vseh vrst, armadne, letalske, pomorske. Dokler bodo v Vietnamu še ostanki naših sil, jih bo sovražnik še zmeraj napadal v taki obliki, da bo za napade odklanjal odgovornost. Kako komunisti to znajo delati, so že dostikrat pokazali. Dalje bi bilo v tem slučaju treba še zmeraj pustiti tam del naše yojne opreme, to opremo bi ravno tako rabila narodna obramba doma, kajti drugače bi morala na novo naročati, kar že leži v Vietnamu brez sigurnosti, da bo kdaj vrnjeno. General ima tudi svoje pomisleke glede izbiranja naših življenskih narodnih interesov. Ker niso nikjer nabrani in splošno priznani, lahko vsakdo deklarira vse, kar mu je po volji, za življenjske narodne cilje, tako pa pojem narodnih ciljev čisto zvodeni in ne pomeni dosti na našo narodno zavest. Vsekakor spada obramba naših življenjskih narodnih interesov v pristojnost naših najvišjih civilnih oblasti, ki jim je narod zaupal obrambbo dežele in blagor vojakov. Vojaške oblasti se morajo podrejati civilnim in ne smejo imeti svojih posebnih ciljev, ki bi jih zasledovale na svojo roko. V vietnamski vojni sta bila oba principa kršena. Na vojskovanje v Vietnamu je bilo na eni strani oblečeno preveč “življanskih narodnih ciljev”, pravi narodni cilji, kar jih je bilo, so pa utonili v poplavi teh ciljev, ki so bili sicer lepi, toda ne življenjske važnosti za našo narodno politiko. Pa tudi posebni vojaški cilji so bili vsaj v enem slučaju potisnjeni v ospredje in narejen je bil poskus, da prednjačijo pred civilnimi. To sta dve važni generalovi pripombi. Morda jih bo general sedaj mogel podrobnejše razložiti, ker je pentagon-ska študija odkrila vse polno novih vidikov, kako je za kulisami potekalo odločevanje o taktičnem vojskovanju v Vietnamu. General še zmeraj misli, da sta sedaj naši glavni nalogi v vietnamski vojni: vračanje ujetnikov in umikanje oboroženih sil z vsem vojnim materialom, kar ga je v Vietnamu. Tehnika umikanja oboroženih sil ga ne skrbi, ne vidi pa možnosti, da bi se dalo vojni material tako hitro in lahko spraviti domov. Ga je veliko, kajti tudi general ceni njegovo vrednost v bilijonih. To se pravi, za vietnamsko upravo bi zaloge materiala ne imele tako velikega pomena, ker ga tamkajšnja domača narodna obramba ne zna rabiti. Za ZDA je ta materija! zelo dragocen, kajti treba bi bilo marsikaj naročati znova po veliko višjih cenah, kot je bil material kupljen večkrat tudi pred leti po nizkih cenah. General misli zato, da bi bilo praktično, da se časovno j umik deli v dve fazi: oborožene vojaške edinice naj se; * KONCEM JUNIJA in nekaj prvih dni v juliju smo imeli v Chicagi in okolici nekaj zelo vročih dni. Živo srebro se je dvignilo nad 100 stopinj, zraven še megleno soparno s polucijami okuženo ozračje, je nas kar dušilo. Zdaj je nekaj boljše, poletje in vročina pa bosta nas gotovo še obiskavala, vse tja do srede septembra. Ker je bila pomlad vse skozi maj in še celo preko polovice junija hladna, da se zemlja globlje ni ogrela, ampak je ostala hladna in se ni izpuhtela, ko je pritisnila koncem, junija vro- druge kraje ob Halstead cesti. In še nekaj drugih krajev. Vprašuje, če te razlike vidijo tisti, ki so za to nastavljeni da bi jih videli? * DRUGE ZADEVE, ki danes delajo preglavice so gospodarske sitnosti. Razne korporacije se nahajajo na nekakih neznanih potih. Posebno tiste, ki so imele največ prometa ravno radi vojne z Vietnamom, pričakujejo, da čim bolj se bližamo zaključku vojne z Vietnamom, tem manj bo naročil in prometa za nje. Mnoge družbe omejujejo to in ono. Vse to se pa bolj in bolj UpokojenGem Kluba za Senklersko okrožje CLEVELAND, O. — Članstvu Kluba slovenskih upokojencev za senklersko okrožje sporočam, da je zadnji dan za preskrbo voznih listkov za avtobus na Iz Primorskega Resolucija In program Siovenkega ljudskega gibanja Na zadnjem občnem zboru Slovenske skupnosti, ki je bil 8. in 9. maja 1971 v Trstu, je lista Slovenskega ljudskega gibanja prejela večino glasov. Tudi tam so Slovenci, ki morajo imeti možnost sodelovanja in soodločanja pri skupni usmerjenosti. Dokler ne bo vsa slovenska manjšina slonela na enotnem čutenju in dokler ne bo sodelovala v okviru ene sa- Na tem zboru je predložila tu piknik Federacije slov. upoko-jdi svojo resolucijo, ki izraža ------------------- - jenskih klubov 4. avgusta na smernice, po katerih se misli ta me slovenske organizacije, do prijazni farmi SNPJ na Heath Road do 28. julija. Članstvo plača po $1, ostalo plača blagajna kluba. Na 4. avgusta pridite pred SND na St. Clair Avenue malo pred poldne, ker bo bus ob 12. odpeljal. Za vozne listke, se zglastie pri tajniku kluba na 1096 E. 68 St. Pozdravljeni in na svidenje! Joseph Okorn, taj. politična skupina v okviru Slo- [takrat slovenska manjšina ne venske skupnosti ravnati. Kerjbo mogla dobiti učinkovitega smo prepričani, da ta doku-[zaščitnega zakona. Zato je na-ment zanima tudi našo širšo ša naloga, da se potrudimo, da javnost, ga sedaj, ko ima Slo-[v bodoče osnujemo eno samo venska skupnost svoj novi od-[slovenskoorganizacijo, v ka- bor, objavljamo. NALOGE SLOVENSKE SKUPNOSTI Slovenska skupnost mora bi- čina nekaj dni, je to povzročilo j pozna na vseh poljih trgovin- zi.isfi po asfaltiranih avtocestah precej vzpuhov, dvignilo na. mnogih krajih smolnati asfalt in nastale so razpoke in jame, kar so težki truki še povečali in tako zdaj vse okrog popravljajo poškodovane ceste, to pa zadržuje promet na cestah, zlasti zdaj v poletnih dneh, ko je vse drvi z auti sem in tja. Posebno ob jutrih, ko na deset in deset tisočev delavcev hiti na delo in v službe. Tako, da brez sitnosti ni svet nikoli. Tudi drugih sitnosti imamo vedno, ne samo dovolj, ampak vse preveč. Na eni strani jih pozvročajo razne špekulacije raznih navihancev, ki iščejo vse vrste priložnosti za svoje koristi. Preurejajo razne okolice, in starim naseljencen, celo tistih rodov, ki so nekoč tod prvi živeli, ukazujejo selitve, da bo prostor za parke in drugo. Po drugih krajih pa temni rodovi, povzročajo sitnosti po njihovih navadah. Vsak dan nove stavke. Ko prideš v mesto okrog vsakega vogala hodijo mladi in stari, moški in ženske s tablami spredaj in zadaj z napisi, da so na stavkah, zahtevajo več beličev in grošev za njihovo delo, itd. Tisk je tudi poln vsak dan raznih poročil, da tu in tam po uradih in povsod, posebno še okrog kas in blagajn” je dosti takih, ki imajo “dolge prste” in da gre marsikaj vsled tega z njimi. Nekatere vjamejo, drugi uidejo. Tako je Chicago vedno naprej in naprej “busy, busy”, da bolj biti ne more. — Glede raznih protestnih demonstracij, ki jih povzročajo tiste, ki se poganjajo za civilne pravice, je pred kratkem objavil neki poročevalec zelo zanimive primerjave k tem sitnostim. Omenjal je razne narodnostne skupine v naši metropoli. Naj-prvo se je pomudil pri Kitajcih, ki imajo na južni vzhodni strani med Cermak Rd. in par blokov tja proti jugu svojo okolico. Vse mirno, dostojno obnašanje. Celo to je omenil, da je tam zelo malo prijavi j encev za javne podpore. Omenjal je Japonce na severni strani. Tudi tam ni takih sitnosti, kakor po nekaterih krajih drugod. Omenjal druge narode kot Litvine, Poljake, Švede, Čehe, tudi malo. Omenjal tudi, da omenjene skupine skrbijo za snago in čistost po njihovih stanovanjih in okolicah. stva in prometa. Če bo šlo tako naprej, kako bodo tisti, ki danes, kupujejo domove, ali so zapleteni v pogodbe za razna stavbin-ska dela, taka ali taka, kako bodo kos obveznostim, ki so jih v teh časih sprejeli in obvezali za nje. Prizadeti bodo sami in kontraktorji z njimi. Brezposelnost je večja in večja. Slediti zna velika kriza. Tisti, ki smo okušali Hooverjeva krizo pred 40 leti, se še spominjamo, kako grenka je bila. Da bi le ne bilo nikdar več, take! Domačih novic je tu in tam nekaj. Posebno važnih ne. Kakih posebnih akcij, kakor pred leti, ko je bila Ameriška Slovenija še bolj mlada, je nekaj, a tako živih, kakor nekoč pa ne več. V vsaki dobi in času gre življenje po svoje. V Chicagi in okolici je zadnja leta preminulo več naših slovenskih rojakinj in rojakov. O nekaterih je bilo poročano, o nekaterih ne. Zadnja leta so se naši ljudje zelo razselili po okolicah in o mnogih ni znano kje so, mlajši se pa tu in tam ne zanimajo, da bi obvestili koga, ki naj bi objavil smrtne in druge slučaje in tako mnogokrat taki dogodki niso znani. —Pred kratkem je preminula v mali naselbini Springfield, Wisconsin, kake tri milje proti severo-vzhodu od Lake Geneva, Wis. rojakinja Mrs. Alojzija Zupan, stara 84 let. Pokojna je bivala več let na severni strani v Chicagi. Leta 1952 ali nekako tako sta se z možem preselila v Springfield, kjer sta kupila malo farmico in tam bivala do zadnje jeseni. Lepo sta kmetovala blizu zadnjih dvajset let. Njen mož Frank Zupan je po poklicu krojač in se je vmes v pokojnih letih še vedno bavil s krojaškimi popravljanji in bil kot tak po okolici znan kot dober krojač. Oba sta rodom iz Gorenjske. Mož nekje blizu Brezij, pokojna soproga pa blizu Jesenic. Poročila sta se pred 57 leti in v zakonu sta se rodia jima 1 sin, ki zdaj biva v Iowa in ena hčer, ki biva blizu Richmond, 111., kjer je bila položena k večnemu počitku tudi zdaj preminula njena mati Mrs. Alojzija Zupan. Pokojna in njen soprog sta bila naročena več let na A.D. in jo zelo rada čitala. Umrla je tik pred 4. julijem v domu za stare ljudi v Elcornu, Wis. V Prodaja domaoega pasiva CLEVELAND, O. — Prodaje domačega peciva so priljubljene in uspešne, ker se vsi radi malo posladkamo z našim res odličnim slovenskim pecivom, katero je zaslovelo vsepovsod. Take prodaje so za vsako društvo dodaten dohodek, ki blagajni tako prav pride. Podružnica št. 25 Slovenske ženske zveze bo priredila tako prodajo domačega peciva to soboto, 24. julija od opoldne dalje v društveni sobi dvorane sv. Vida. Prav prisrčno prosimo vse naše članice, da v ta namen nekaj spečejo in pecivo oddajo po možnosti že v soboto dopoldne, ker se bo opoldne že začela prodaja. Tudi tiste članice, ki so od nas bolj oddaljene ali žive v predmestjih, lepo prosimo, da nekaj prispevajo. Dobiček od te prodaje bo šel v našo društveno blagajno, od katere imamo vse enake ugodnosti. Sporočam tudi, da bodo na tej prireditvi naprodaj tudi rahli in fini domači krofi, katere ljudje tako radi kupujejo. Prosim Vas, drage sestre, od-zovite se tej mo ji. prošnji in prinesite v soboto dopoldne kako pecivo v društveno sobo farnega avditorija Sv. Vida. Vas vse prav lepo pozdravljam! Mary Otoničar diovensKd, SKupnosL moia ui- delovati za dosego svojih last_ ti zi*c3