Mirko Mahnič
O slovenski gledališki pomladi 19 IJ>
'L novo državo, ki je hotela biti povsem novega idejnega, družbeno-politit:-noga in kulturnega obraza, so so nujno morate pokazati tudi nove zasnove poklicnega gledališča. In res ni bilo lrab& protin¡1 go čakali nanje.
Moralo je biti selo kmalu po osvoboditvi (l!34!i), morda le mesec ali kaj malega več, ko ata bila sestavljena, natipkana in razmnožena dva preritojjn.' predlog za organizacijo dramskih in, za organizacijo opernih gledališč v ,Sloveniji, oba brez podpisa sestavlja Ica in oba brez datuma, Stthavljalec gotovo ni mogel bili posameznik (to ne bi bilo v duhu časa), prej skupina; Združenje igralcev gotovo ne, saj je bilo v likvidaciji; vodilne osebnosti kake gledališko bite Ludt ne, saj predlog ¿njemu vsu Slovenijo S Trstom vred:; predavateljski zbor visoke igralske Sole nikakor, saj ga še ni bilo — tako da ostane ena sama možnost; da sta bila predloga izoblikovana v takrat šum ni h delavnicah nove ljudske oblasti, se pravi v gledališkem področju ministrHlva za prosveto (minister je bil dr. Ferdo Kozak, gledališki svetovalci pa Matej 13or, Filip Kumba-lovič in še kdo). O tem, da sta predloga prišla v najbolj zgodnjih dneh jugo-slovanske in slovenske pomladi, Zanesljivo govorijo mnoga mestu v njima, k: so sc mogla izvili samo iz dogodkov in značilnosti tistega prekipevajočega in tako obetajočega časa.
Oba predloga sta dovolj zajetna; pivi ima osemnajst, drugi pa, ker se v zadevah, ki 50 si podobno, .sklicuje na prvega, šest strani.
r.
Predlog za organizacijo dramskih gledališč v Sloveniji.
Uvod pove, da navodeni predlogi niso maksimalni (za sestavo ta kinih je bil rok prekratek), so pa realni in »bi jib bilo mogoče izvesti že za naslednjo sezono«. Vendar ne uprištevajo no »okrožnih« ne »okrajnih-« gledališč, >*ki se bode razvila iz ljudske samodcjavnosti pod vodstvom poklicnih in Za to posebej usposobljenih igralcev.«, pa tudi nc »gledaliških Sol« (množina!). Tudi ne obravnavajo npr. organizacije gledaliških uprav in n c omenjajo oijganizacijii gledališkega svela pri prosvetnem ministrstvu, ki bo vezalo vsa poklicna gledališča -v Mariboru, Ljubljani, Trstu in drugod (!) ter tudi vsa samode javna ljudska
U«hli um iLnd ŠD KM XV (??l, I JuHlJnna ]i7J
5
gledal LSča«. Pač pa -sc tičejo* dela in dolžnosti vodstva dramski d gledali so in igralcev in navajajo -nekatere na videz nepomembne tehnične napotke, ki pa se nam zde nujni«. Predlogi zadevajo »vse kraje, kjer bo mogoče imeti stalna gledališča«, le nekateri, ki so tehničnega značaja, w M Maribor navedeni posebej.
1,	O ustanovitvi posameznih ansamblov in o igralskih kadrih:
Takoj naj se ustanovijo trije dramski ansambli: mariborski, ljubljanski in tržaški. (Tržaški naj bi do mirovne konference, -ki nam bo dokenčnu prisodila Trst*, delal v Ljubljani in gostova! po vsej Sloveniji, posebno po Primorskem.) Ustanovi naj se (v Ljubljani) Veselo gledališče, imenovano tudi Umetniški kabaret, ki bi bil »v zvezi z agitpropom... (Predstave bi se začeie ob dvaindvajsetih in to dvakrat ali trikrat na teden, program naj bi bil umetniško-kabarelni in poliUČno-sattrični, nudil naj bi -lahko gledališko umetnost«,)
Najmočnejši naj bi bil ljubljanski ansambel: 4(1 do SH igralcev in igralk (razmerje dva proti ena), tržaški in mariborski bi jih imela o<l 30 do 4(1, Veselo gledališče pa 6, pomagali pa bi mu dramski in operni igralci. -Ti ansambli bi sc sčasoma lahko povečali.*
Za angažma pridejo v poštev vsi poklicni pa tudi nekateri sposobnejši amaterski igralci. (Elaboratu je priložen seznam imen; zapisani so tudi listi, ki žive zunaj Slovenije. - Gre za -spisek vseh slovenskih poklicnih in amaterskih gledaliških delavcev in kandidatov, ki bi jih bilo mogoče pritegniti k delu v dramska gledališča*: 13 listov s 115 imeni umetniških ustvarjalcev šn 34 imeni odrskih delavcev. Ob znanih imenih so še; Zora Košuta, Vera Remec, Jože Tomažič, Milan Pirnat, France Cerar (Frontno gledališče), Božo Podkrajšek, Janez Vrhunc. Milica Bezjak, Ina Perhavc, Juga Bolta:', Nives Novy, Nada Obereigner, Silva Lojk, Bojan Med ven, Zvone Sintič, Lojze Standeker, Milan Venišnik Ln člani Šentjakobskega gledališča Milan Košak. Pero Škerl, Ante Gnidovec, Slavo Plevel, Ivo Kos, Gvido Vitek, Broni slav Battelino, Miran Petrovčič, Metka Bučar, Anka Grgurevič, Frida Ščuk, Dimičeva in Ervina Vriser-Petrovčič. Igralce-partizane je porazdeliti po- vseh omenjenih ansamblih -po splošni potrebi, po njihovih željah in po potrebi vzgoje.': tiste od njih, ki še niso bili poklicni. naj lak o j angažirajo in -naj gredo v privtano šolo k posameznim igral-ccm-pedagogom. dokler ne bo ustanovljena redna gledališka šola*.
2.	O vodstvu dramskega gledališča;
Vodstvo sestavljajo vodja gledalca, dramaturg, tajnik, |T(;.žisorji in Izvoljeni zastopniki igralcev (dva starejša in en mlajši igralci: L n ena igralka).
P od ja Drame »sodeluje z vsemi v soglasju*, a je vendarle odločujoči in odgovorni član vodstva. Odgovarja za splošno »umetnostno usmeritev or, za repertoar (repertoar bodi v soglasju s potrebami ljudstva, z interesi gledališča, r/. Gledališkim svetom pri prosvetnem ministrstvu, z dramaturgom in s cenzuro}, za personalna vprašanja (igralca angažira uprava z njegovo privolitvijo in v soglasju s sindikatom in z zastopniki igralcev} in za delo oz. -produkcijo«, ki »mora biti .po kvaliteti prvovrstna in po kvantiteti zadostna«)- .Te vezni člen med vodstvom Drame in upravo ter delavnicami.
G
Zerlo velike so (iramniurpOfe naloge: odgovarja namreč za repertoar {skupaj z vodjo), -za jezik v prevodih, za govorjeni jezik na odru (posebne lektorsko službe ni), veže slovensko dramatike na gledališče in z njimi sodeluje, sodeluje z gledališko Solo, privaja h gledališču nove igralske moči, akrbi za razvoj in vzgojo igralcev, daje dramaturške komentarje k delom, ki so v študiju, je lektor in poročevalec za dotnftčo in svetovno cEramatsko produkcijo, upravlja Mteramo-hisiorični arhiv gledališča in urejuje Gledališki list«.
Tudi tajnikovo delo je več kot zgolj tajniško, saj je hkrati še arhivar za repertoarni arhiv in bibliotekar, vodi arhiv scenskih in kostumskih osnutkov in fotografij uprizorjenih de], urejuje tedensko prilogo v Gledališkem listu {!), je v stiku z jugoslovanski mi in drugimi gledališči po svetu, posebno z ruskimi, vodi anketo z ^ljudstvom« in z igralci in končno: »kontrolira vso reklamo o gledališču i.n gledaliških ljudeh«,
3.	O strokovnem in tehničnem osebju:
Dramsko gledališče potrebuje naslednje strokovno in tehnično osebje (okrog GO ljudi): 2 šepeta Iki: 2 inSpicienta; vodjo predstav, ki ,ie tudi tehnični 'nadzornik odra (tehnik); odrskega mojstra; 4 -otežke« delavce (2 mizarja. 1 ključavničar); vrvišČLirja; 2 delavca fn pohištvo [tapetnik, mizar); tapetnika; delavca pri zastoru in zavesah; 4 raasvetljaiče; rek vizi tenko (ki ima pr: težkih predstavah pogodbenega pomočnika; obstaja naj posebna -delavnica za rekvizite s higiensko kuhinjo: »zaenkrat vsaj v zaklenjeni belo lakirani omarici rešo i ti posoda«); frizerja; frizerko; maskerja (lahko izkušen igralec, ki samo svetuje); glavnega moškega garderoberja (»ki mora znati predvsem likati, čistiti, nekoliko šivati in mora imeti velik smisel za kostumi ran je«); 3 honorarne pomočnike garderoberja; glavno žensko garderoberko in tri honorarne pomočnice garderoberke. Potrebujejo pa ic 3 vratarje oz. telefoniste; 3 snažilke za avditorij in garderobe; 2 kurjača; 10 biljeterjev (ki nastopijo eno uro pred predstavo in odidejo pol ure po nji); glavnega biljeterja [pogodbenega, ki daje informacije, prodaja Gledališki list ter gledališki propagandni, material); 10 garderoberk za avditorij (isti delovni čas kot biljeterji); 2 kurirja in 2 dekleti za Okrepčevalnico (ki sta dve dopodanski uri »tudi kaminjerki za igralce«), (»Iz dohodkov okrepčevalnice za občinstvo sc subvencionira kantina za igralce, ki naj imajo tako kirt vse tehnično osebje, kadar so zaposleni, dopoldansko malico.*)
Tehnično osebji? mora biti »v mnogo večji meri kot doslej» odgovorno za svoje delo. -Za vse veljajo enako ostri predpisi za nagrade in kazni kot za umetniško osebje. Vsi so dolini mnoge bolj spoštovati umetniško delo igralcev, kot so to delali doslej.*
4.	O delu:
Delovni čas za umetniško osebje je od 9. do 14. ur« — »s četrturnim postankom za malico«. Izostanek opravičuje samo resna bolezen., ki jo mora potrditi zdravnik. Popoldne ne ame biti vaj razen za tiste, ki nimajo niti dopoldanske vaje niti predstave. Večerne vaje se je igralce dolžan udeležiti le takrat, kadar nima predstave. Ves ponedeljek je namenjen počitku. Med delovnim časom ne sme biti sestankov (3), tudi ne v ponedeljek popoldne in zvečer,
LU>K"mtnlL BOI H KV ¡12*. Ljubljani IS7S
7
5.	O načinu Študija, kritičnih urah in kritičnem svetu:
Prva vaja je posvečena branju in pri rojevanju besedila. Na di-ugi naj teče pogovor o njem, združen z dramaturškim in kulturno-zgodovinskim komentarjem; zatem poda režiser svojo koncepcijo, stečejo razlage o stilu igre in o zahtevah tega stila, o značajih, prizorišču im oblekah, na koncu pa naj sc odpre debata.
Kritične ure so: a) umetniške, ki morajo biti pa vsaki premieri in se jih mora udeleževati ves umetniški ansambel, kar seveda terja obvezno udeležbo na generalnih vajah, in b) splošne, ki so namenjene *za delo v gledališču sploh, za smernice, za pritožbe in razčiščevanje napetosti, neiskrenosti, sabotaže (L), lenobe, neresnosti itd.n.
Kritični svet, ki je navzoč na generalkah, sestavljajo vodstvo Drame, zastopniki cenzure, zastopniki agitpr^a, zastopniki Gledališkega sveta pri ministrstvu prosvete, umetniško osebje Drame in kulturni delavci, »ki s posebnim zanimanjem slede gledališki kulturi, na pr- J. Vidmar, F. Kozak, ,J. Kozak, F. Albreht. M. Kranjec, E, Osolnik, C, Kosmač, M, Klopčič, F. Koblar itd.''.
Zanimiva je naslednja določba; »Umetniško osebje se enkrat na mesec sestane z vsemi kritiki v dnevnem časopisju ter revijah, kjer sc predebatira smer, kritika predstav, umetniški uspehi, napake itd.-«
(j. O nagradah in kaznih:
Za izredno uspelo umetniško, udarniško ali tehnično delo so člani nagrajeni s počitnicami, potovanjem, študijsko podporo, obleko, knjigami pa tudi z denarjem.
Kaznujejo pa se za zamujanje, zft neredno [n slabo delo (neznanje teksta, pijanost itd.), za neprimerno vedenje v zavodu ali zunaj njega, za prestopke ali zločine zoper čast zavoda oziroma posameznikov (obrekovanje itd.), za poškodovanje imovine zavoda, za sabotažo — in to z opominom, z raapravo na kritični uri, z odtegnitvijo prejemkov v višini ene dnevnice, z odtegnitvijo več dnevnic aii cele mesečne gaze, Z odstranitvijo iz zavoda, s prisilnim delom ([>-
Za nastope, četudi le na radiu, mora igralec dobiti pismeno dovoljenje vodje; brez njegovega dovoljfsnja tudi me sme sodelovati v ljudskih sajno-dc javnih gledališčih-',
Vse privatne igralske šole so brezpogojno prepovedane. Takšno delo dovoli vodja le v izjemnih primerih, vendar pa je vzgojitelj dolžan nvsakega pol leta pokazati preti posebnim forumom svoje privatne učenec, sicer sc mu nobeno spričevalo ne prizna*.
7.	O repertoarju:
V sezoni naj se zvrsti 1(i gledaliških del (od tega največ tri ponovitve). Igre za otroke se študirajo zunaj tega načrta (a v soglasju z gledališkim osebjem pri ZSM, ki ga vodi dr. K. Brenkova). Prednost imajo domača dela. zatonri slovanska. »zlasti ruska*. Potrebna j c uravnovešenost med klasičnim in modernim sporedom, prav t&ko med d rama mi in komedijami,
»Repertoar se ravna; po potrebami in zahtevah ljudstva, po umetniškem vidiku, po generalni kulturno-politični liniji, po potrebah gledališča in repertoarne politike, po potrebah ansambla; razvoja in vzgoje igralcev.«
S
Repertoar sestavljajo vodja, *ki ravna v soglasju z Gledališkim svetom pri ministrstvu prosvete*, dramaturg, i^ežiserji, 3 zastopniki igralcev (starejši in mlajši igralec in igralk a}- Repertoar se ozira na anketo med igralci, ki povedo svoje želje, in na anketo med občinstvom, ki naj zajame 'kritiko sporeda in umetniškega ustvarjanja in prav tako tudi želje.
Cenzura je stvar Gledališkega sveta pri ministrstvu prosvete in pri agitpropu. P;«Sovati mora uhitro in solidno, takt» da ne zavira dela in tako da ne dez&vušra svojih lastnih sklepov«.
Domače noviteti je ¡-¿rotiti tajniku. Vodja, dramaturg, 2 režiserja in zastopniki igralcev so jih dolžni prebrat: in o njih podali pismeno mnenje.
fl. O vlogah (razdeljevanje, alternaelje);
Zasedbo predlagata režiser in vodja; predlog se zatem predebatira z dramaturgom in zastopniki igralcev; zadnjo besedo ima vodja. Vlogo dobi igralec, ki najbolj ustreza zahtevam vloge. Odloča torej kvaliteta, vendar pri tem ne gre prezreti razvojnega in vzgojnega momenta. V času prve tretjine vaj se zasedba na predlog režiserja lahko spremeni.
Altemacije so vnaprej določene in to na zahtevo direktorja ali režiserja, n a predlog dramaturga, na upravičeno željo igralca. »Vnaprej se dotoči, kdo ima pri vajah in predstavah prednost in koliko vaj in kdaj (pred ali po premieri j dobita igralca, ki a Stornirata.»
Vse zelje igralcev posreduje zgoraj omenjeno tričlansko zastopstvo (in ne posamezni igralci sami).
9.	O predstavah, abonmajih in gostovanjih:
Predstave so tele vrste; premiere; abonmajske; zunaj abonmaja; predstave z minimalno vstopnino ali zastonj za »najširše množice In veliko število obiskovalcev«] za vojsko; na prf-tslern; slavnostne; za povabljence; matineje v obliki mitingov (vsakih 14 dni ob nedeljah dopoldne) s kul turno-političnim referatom; literarne akademije (v poznih nočnih urah),
-Abonma mora biti prost in vezan na sindikalne organizacije. Skrbeti je, da bo doseženo tako Število abonentskih večerov, da bo mogoče skrčiti repertoarni načrt od prejšnjih 20 na 15 novih gledaliških iger v sezoni, To število bi se v naslednjih sezonah lahko še nekoliko skrčilo,.-»
Uvede naj se večje .število iri- do štiridnevnih mod sezonski h turnej, posebej pa še dve celomesečni turneji (zimska in poletna) po vsej Sloveniji. Posebna oblika gostovanj naj bi bi-la »reprezentančna gostovanja v svrho- merjenja sil, kulturnih stikov in propagande po vsej državi« in »izmenjalna gostovanja mariborskega, tržaškega in ljubljanskega ansambla-. (Za ta -izmenjalna gostovanja* hi moral biti repertoar vseh treh gledališč pri Gledališkem svetu prosvetnega ministrstva tako koordiniran, da bi se nekatera dela študirala samo v onem :zmed ansamblov, »ker bi se vnaprej računalo, da bo -ta ansambel gostov;»I v drugih krajih za vse abonente- .) Skrbeti pa bo treba tudi za gostovanja zunaj države zaradi kulturnih stikov »zlasti s slovanskimi narodi, predvsem z ruskim-. — Za gostovanja je potreben poseben referent, podrejen Gledališkemu svetu. Ustvariti je treba mrežo krajev, v katerih je mogoče gostovat;
uyni.imH.Lui Sitne >cV {351, 1 JubEJumi inTu
9
(zbrati podatke o dvoranah, odrih, dimenzijah. razsvetljevalcih možnostih, Številu obiskovalcev), ustvariti reklamo in propagando ¿a ta gostovanj a, poskrbeti za »tehnično organizacijo«: prevoz, hrana, prenočišče, zveza in dogovor med gledališči.
10,	O Gledališkem listu, tedenski prilogi in fotografu:
Gledališki list, ki ga izdaja uprava, izhaja zn vsako premiero. Urejuje ga drímaiurg, Dohodki se porabijo za honorarje. Tedenaka priloga h Gledališkemu listu objavlja tedenski spored in propagandni material. Urejuje jo tajnik.
»Gledališki fotograf mora rodno fotografirati prt vseh generalkah vse dejanja, pomembne prizore in pomembne vloge.* Skrbeti mora za razstavo teh fotografij v gledališču, ljudje naj si jih ogledajo še na oglasni dewki pred gledališčem in v oglasnih oknih »na prometnih točkah v mestu*. »En Izvod vseh fotografij mora v fotografski arhiv, ki ga urejuje tajnik.*
11.	0 statutih:
Imeti je treba stalen kader honorarnih statistov za mar. j še vloge (tu pridejo v poštev tudi »učenci igralske šole, v kolikor bi bilo to zanje koristno«) in brez vlog, Z njimi je treba podpisati »obvezno pogodbo za eno leto«. Statisti imajo svojega vodjo, »ki je od gledališča redno plačan«.
12.	O nalogah v prid »duhovnega in fizičnega dviga« posameznikov irt celote ter »razvoja in vzgoje« mladega kadra:
Potrebna so rodna politična predavanja (»po OF liniji«); redna predavanja ->za državljansko in stanovsko usmerjenost Ln zavest* (po sindikalni liniji); strokovna predavanja: tekme; udarniško delo: stenčas; tečaji za ruščino; fiz-kulturni tečaji (sabljanje, tenis, družabni ples, tciovadba: le točaje so dolžni oblakwati vsi, ki niso zaposlen: na vajah); pevski tečaji; tečaji za dihanje, govor Ud.; redni zdravniški pregledi; skrb ¿a dober počitek (organizacija prehrane in udobnih prostorov v krajih pri morju in v hribih); ekskurzije; študijska potovanja; nabavljanje in branje strokovne literature.
13,	O »raznem«;
Slovenskim dramskim gledališčem je iz vojnega plena dodeliti primerne kamione za prevoz kulis; stilno pohištvo in kostume; vojaške obleke; orožje (ra rekvizite); avtobuse za prevoz igralcev; osebni avto. »Misliti je tud: na Bul man-vagon, ki naj bi služil kot restavracija in hotel.*
Centralna krojačnica (!) naj poleg kostumov izdeluje ludi moderne obleke. :■ Karakterne« obleke ostanejo last gledališča, moderna obleka pa se lahko igralcu, 2a katerega je bila krojena, podeli kot nagrada. Tudi čevlji ostanejo last igralca, za katerega so bili narejeni, medtem ko za »speci a in □ obutev« (1 ali así i čevlji, škornji) odgovarja Igralec šest Let.
»Blago, platno, papir, les. lepenka, barve, klej, usnju je pravočasno zasigu-rati, kjer ga je Se dobiti, da ne bo v prvih letih po vojn: glede tega nepotrebnega zastoja. Omenjeni material je So vedno mogoče v zadostnih količinah dobiti v Budimpešti, Milanu, Monako vem in na Dunaju*.
Literarnega materiala gledališče ne sme več posojati no posameznikom ne društvoma, če hoče ohraniti arhiv, pač pa »je treba pri Gledališkem svetu postavili za samodejavna ljudska gledališča posebnega r&anmoJevašca literarnega materiala*'-
14,	O »rainern* za ljubljansko gledališče:
Skušnje v fogorju in v »poskusni dvorani*, so nekoristne, zato je treba poskrbeti za »proti zvočnim refleksom primerno izoliran poskusni oder« v izmeri a krat 10 v bližini gledališča (Univerzitetna knjižnica, skladišče kulis za Dramo, v Bahovčevi hiši na Kongresnem trgu). Kupiti je treba zvočnike, ojačevalnik napravo in klavir,
Inšpekcijsko sobo iti garderobo bratov Skrbinškov je spojiti v en prostor za zadrževanje igralcev med vajami. Izboljšati je treba električne napeljave. Sivi zastor iz Opere: j;- montirati v Lirami. Popraviti je treba horizont, napraviti ■slavnostni prospekte (?), komplctirati garnituro črnih in sivih zavts, preproge, reflektorje, napravo za projiciranje oblakov, popraviti vse šume.
V avditoriju je treba urediti hodnike (preproge), jih okrasiti s fotografijami, slikami, parolami, objavami itd, in odstraniti vse tujejezične napise. V dvorani naj se napravi grb. »V prvem nadstropju na hodniku za ložami je urediti salon za vlado.«.
Gaio morajo člani prejemati v kuvertah, »na katerih so izpisan; brULte dohodki in vsi odtegljaji: za državo, za sindikat itd-".
15.	O dodatnem predlogu za organizacijo d ram:-; k ega gledališča v Mariboru (»ki se popolnoma krije s predlogom za organizacijo dramskih gledališč v Sloveniji«):
Krajevne potrebe in razmere v Mariboru narekujejo »svojevrstne sestave« osebja v a) upravnem, b) umetniškem, c) tehničnem, č) umotniška-tehničnem in d) pisarniškem aparatu in to
pod a): upravnik: vodja Drame; dramaturg: tajnik; režiserji; tri jo izvoljeni zastopniki igralcev; okunom; računovodja; blagajnik;
pod b): ni omenjeno;
pod c): inženir gledališke zgradbe; tehnični nadzornik in vodja predstav; odrski mojster; El od rakih delavcev; 4 strokovni delavci (mizar, tapetni k itd. za delavnico m slikamo); 4 razsvetljavi; 2 garderoberja krojača (eden jc pomočnik); 'i garderoberki šivilji (ena je pomočnica.); 2 lasu 1.1 a rja (eden je pomočnik); 2 frizerki (ena je pomočnica); rokviziterka; nočni čuvaj; 2 kurjača; 3 snažilke; 10 biljeterjev; 3 garderoberke v avti!toriju;
pod č): stenograf; snovalec kostumskih osnutkov in scenograf; slikar (akademski); 2 suflcrja; 2 inšpieienta; maska (lahko je izkušen igralec, ki svetuje);
pod d); blagajničarka; Sef pisarne; 3 pisarn iške moči; 2 vratarja; kurir.
Takojšnje potrebe; nova gledališča sLavba za IM H gledalcev. »Sedanja gledališka stavba bo v hajdcglednejšem času zaradi izrabe poslala neuporabna, Ureditev avdiLorija zdaleč ne odgovarja pogojem, da bi ne občinstvo lahko nemoteno predajajo užitku predstave. Predvsem jc pa premajhna in neudobna. Za umetniško deio najvarnejši del stavbe, oder, je tehnično zastarel in ne-
DokujimnU SQFII1 XV (Hi. I.Jub [Jatin is: S
11
pokrcten in ima preozko odprtino, ki ¿o no ds razširiti,« Ce hoče gledališče začeti takoj »obratovati«, potrebuj o vbO zgradbo Kazine (izselitev Ljudske univerze in dela Studijske knjižnice, ki ima tu dve sobi).
Velikemu odru Jo treba izboljšati razsvetljavo, poskusni oder je nujno potreben. Kupiti je treba radijsko napravo, napravo za šume in oblake. Garderobe je treba prezidati in opremiti z novim pohištvom. -V sedanjem stanju ne zadovoljujejo najosnovnejših potreb umetniškega oseb j a.*
Zaseže naj se Gam brinova dvorana (lasLnik je pobegnil) in se preuredi v skladišče, ki jo zdaj v skladiščih Firme Domicol (lastnik se vrača iz internacije).
■ Za čim intenzivnejšo organiziranje gostovanj po &:ajerski, Prekmurju in Koroški potrebuje gledališče avtobuse zn prevoz igralcev, traktorje za kulise in osebni avto- Ostalo potrebe bodo vidne, ko bo stanje gledališča v potankostih pregledano, to se pravi, ko bo začelo z rednim delom.''
n.
Predlog za organizacijo opornih gledališč v Sloveniji,
Ker se ta predlog krije s predlogom za organizacijo drainskih gledališč, ^dodajamo le točke, ki prihajajo v poštev radi večjega en sem bi a, radi bi št; in potreb, ki izvirajo iz glasbenega udejstvovanja opernega enscsnbla*.
1,	O opernih ansamblih v Ljubljani, Mariboru In Trstu:
Ustanovi naj se takoj ljubljanski operni ansambel, pripravljalni odbor za organizacijo mariborskega in prav lak odbor za organizacijo tržaškega opornega ansambla. (Člani ljubljanskega operetnega ansambla, ki bi nc mogli biti angažirani v operni ansambel, naj se dodelijo Veselemu gledališču.)
»Opera naj dobi novo gledališko stavbo (petletka}.* (Verjetno to velja le za Ljubljano.)
2.	O vodstvu Opere;
Vodstvo sestavljajo vodja (direktor) in dirigenti. Sicer vrse tako kot v dramskem gledališču, le zastopniki igralcev se tu imenujejo zastopniki »nastopajočih« in sfi izvoljeni po eden iz vsake skupine nastopajočih. Med nastopajoče sodi tudi orkester,
Dramaturg »veže slovenske libretiste, je lektor in dirigentov svetovalec /-a domačo in svetovno operno produkcijo-;. Tajnikove naloge ko kot v dramskih gledališčih, zato pa ima zelo drugačne in številnejše arhivar, ki skrbi za orkestralni in celotni notni inventar (za orkester, zbor, balet, soliste) in za vse instrumente. ki so last Opere (kiavirji, orgle, harmoniji itd.), je bibliotekar, upravlja arhiv scenskih in kostumskih osnutkov in fotografij uprizorjenih del, razdeljuje notni material pri skušnjah in predstavah, »odgovarja za stanje mu-zikalij* in skrbi z« »kopiranje not in razmnoževan je notnega materiala*,
»Gledališče (dramsko in operno) mora izdelati hišni red. ki ga dobi vsak član s podpisom pogodbe. V njem naj bodo določene do podrobnosti dolžnosti in pravice članov, upoštevajoč dele posameznih skupin ansambla.«
3.	O dirigentih:
Pri angažiranju dirigentov naj se upošteva politična in moralna neoporečnost ter strokovno znanje in fizična sposobnost. (Po akademiji naj se kandidat izpopolnjuje v specialnih tečaj ih. j Pripravniška doba traja pet let.
Dirigent se m n ra na zahtevo vodstva podvreči preizkušnji pred komisijo, ki jo sestavljajo: -vodstvo, 3 člani orkestra, solist ali solistinja. 3 člana zbora, član baleta in strokovni kritik.
Dirigent mora imeti na voljo korepetitorja. »Nalogu dirigenta je. da prevzame vodstvo solističnih skušenj, ko so le že po korepetitorju, ki dela po smernicah dirigenta, pripravljene, Ln vseh ansambelskih skušenj m vodstvo predstave-' Njegov delovni čas jc med pol deseto dopoldne in drugo uro popoldne. V d n oh. ko nima predstave, trajajo skušnje do štiri ure, kadar jo ima, pa le dve uri. Ves preostali čas »sc računa za predpripravni študij«. Dirigirali mora pet predstav na mesec, vse nadštevilne sc računajo kot udarniško delo, Uradna obleka pri nastopih je frak, prispevek zanj da uprava. Prav tako naj uprava Vsako leto omogoči dirigentom študijska potovanja in to po možnosti med sezono. ■ V gledališču naj se ustanovi dirigentska študijska knjižnica (partiture, knjige, piušče. radio itd.). Plošče in partiture, ki so že v gledališču, naj se d («delijo študijski knjižnici.*
4.	O solistih:
Solisti so razdeljeni v dva kvinteta: v dramatičnega in liričnega (v obeh sopran, alt, tenor, bariton, bas), H kvintetoma je prišteli po Ono izrazito kolo-ralurko in mezzosopran in po en buffo-Lcnor in butin-bas. Tudi vsi izvajalci malih vlog se štejejo med soliste.
Za spre jem med soliste naj sc zahteva: politična in moralna neoporečnost, fizična zmogljivost, odrska uporabnost in strokovno znanje - ■ »najvišja pevska in igralska kvalifikacija! (če solist tega znanja nima, si ga mora pridobiti v dveh letih),
Solistove pravice in dolžnosti; njegova pripravna doba, ki gre v rok službe, traja tri leta; pravico ima ob koncu sezone zahtevati ves material, ki pride zanj v postov za naslednjo sezono; pravico ima do alt er nacij e, zalo mora sode-l[>vnii i n« vseh skušnjah — o alt e matiji dokončno odloča vodstvo; dana mu mora biti možnost gostovanj, vendar to ne sme ovirati rednega dela v matični hiši; njegova skuSnja naj ne traja več kot ti ve urii, glede vsega drugega veljajo zanj isti predpisi kot za zbor in orkester; uh vaji» tnorn prihajati .'Vpet in in ton an C no pripravljen«; nosilci glavnih vlog ho dolini odpeti 5 predstav na mesec, »vse nadšicvilnc se računajo za udarniško delo«; (gojenci zadnjih letnikov' Glasbene a-kadomije se lahko po preizkušnji in privolitvi vodstva uporabijo kot volonterji v nekaterih vlogah),
5.	O zboru:
»Število zbora naj bo tako, da zmore zbor nastopati na samostojnih vokalnih Ln vu k?tl no-ins trume n talni h koncertih in maj odgovarja že ustaljenemu razmerju. j. orkestrom.- 'Steviio zbora naj znaša 80 članov; 18 sopranov (I, in II.), 18 altov (I. L n IT.), 8 T- tenorjev. 10 II. tenorjev, 12 I. basov in 14 II, basov.«
JOukirnimtl S G F M XV (323, l.jubLj^ma 1SJ9
13
Vsako skupino ¡¿las) zbora vodi vodja skupine, ki se vsako leto v sporazumu z zborom in režiserjem (?) menja — ah pa lahko tudi ostane. Vodja skupine na,; bo tisti, ki je igralsko, po možnosti rudi pevsko najsposobnejši. ->Teb vodij naj bo šest - - za ženski zbor 2. za moški pa 4.« Zbor mora imeti zborovodjo.
2a sprejem v zbor je potrebna »narodna-« (¡) in moralna neoporečnost, glasovna sposobnost, odrska uporabnost in teoretično znanje (kdor ga nima. si ga mora v dveh letih pridobiti).
Vsi dosedanji člani so se na zahtevo strokovne komisije dolžni podvreči preizkušnji. Komisijo sestavljajo: vodja skupine, zastopnik sindikalne organizacije zbora, zborovodja, dirigent in režiser.
Zbor dcia pri klavirju dve efektivni uri — ves aM deljeno, pri orkestralnih vajah tr) Ure, če ni predstave lahko Stili.
C.	O baletu:
Balet se deli na soliste, baletni zbor in naraščaj, »Sestavljen naj bo tako, da je zmožen samostojnih baletnih predstav. Najtesneje naj bo povezan .s Piz-kulturnim udruženjem (!), od koder črpa tudi naraščaj.
Za sprejem v balet, je polet; že omenjenih lastnosti potrebna tudi »odgovarjajoča fizična konstitucija^,
Tudi vsi dosedanji Člani baleta sn se dolžni podvreči preizkušnji, če to zahteva strokovna komisija. Sestavljajo jo solist, zastopnik sindikalne organizacije baleta, baletni vodja (koreograf), dirigent, režiser,
Balet vadi dve uri in ima še dve uri študijskega dela; kadar je predstava, vadi eno uro, študijsko delo pa je kljub Temu dveurno. Uprava je dolžna baletu preskrbeti dres in oopatc.
7, O orkestru;
»Številčno na.i bo orkester v godalih in pihalih zaseden lako, da bo z njim možno izvajati vse opere in vokalno-instnimentalne koncerte. To številu maša 1S članov« [L violine: 12, 'II. violine: 10, viole: B, violončeli: 0, kontrabasi: fi, flavte; 3 in 1, oboe 3 in I, klarineti 3 in 1, fagoti: 3 in 1, rogovi: 6, trobente: 4, pozavne 3 in 1 (tuba), harfa in tolkala: 3. Vsi prvi posameznih glasov morajo imeti solistično kvalifikaciji?, tu pomeni: v praksi dokazano znanje. »Vsa prva mesta so začasna in se lahko mpnjajo na zahtevo orkestre v sporazumu z vodstvom Opere.*
Za sprejem v orkester je poleg drugih pogojev zahtevana še fizična imir gljivoit- »Pripravna doba znaša eno koledarsko leto s plačo odgovarjajočega mesta in se šteje v službena leta.«
-Vsi dosedanji člani orkestra so dolžni, da se podvržejo preizkušnji, ako to zahteva za to dolmena strokovna komisija,* Sestavljajo jd: dva dirigenia, koncertni mojster, zastopnik sindikalne organizacije orkestra in zastopnik glasovne skupine.
Delovni čas orkestra je od 10 do 14. Skušnje trajajo tri ure, če zvečer ni predstave; dve uri in pol, če je predstava; večerna d ve U ima skušnja pa vel; a za udarniško delo.
Kadar član orkestra nastopa (predstave, koncerti), mora imel: enotno črno obleko, belo srajco, čm metuljček in črne čevlje.
8.	O strokovnem in tehničnem osebju;
Operno gledališče potrebuje 2 sufle rja Ln 3 in&piciente (ki morajo obvladati klavirski izvleček); odrskega mojstra; fl »težkih delavcev« (4 mizarji); 2 delavca na vrvišču; 2 delavca za pohištvo (tapetnik in mizar); tapetnika; delavca pri zastoru in zavesah; S razsvclljačev; rckviziterja, ki ima pomočnika; 2 frizerja (in 2 pomočnika pri predstavah); 3 frizerke in vajenko; maskerja; 2 glavna moška garderoberja in 3 pomočnike; 3 ionske garderoberke in 3 pomočnice; — vse drugo tnko kot v dramskih gledališčih. Potem še: 5 snažilk za avditorij in garderobe; 2 kurjača; Jfi biljeterjev; glavnega biljeterja-vratarja; 12 garderoberk za avditorij; 3 vratarje oz. telefoniste; 2 kurirja.
□ Umetniški vodja (predstave) je dirigent in režiser dotične predstave, tehnični vodja pa je tehnični šef ali njegov namestnik.«
9.	O delu in q načinu študija:
Delovni čas za balet ,ie od S do H ure, za zbor in soliste od 9.30 do 14, za orkester od 10 do 14, drugo tako kot v dramskem gledališču.
Tudi glede načina študija veljajo smernice kot v dramskem gledališču, le da se na prvi vaji dodaja »glasbeni komentar«.
V	kritičnem svetu, ki je navzoč na generalkah, so tudi glasbeniki, »ki s posebnim zanimanjem slede gledališki kulturi« (profesorji Glasbene akademije, skladatelji, vodstvo radia itd.),
10.	O repertoarju in vlogah;
V	sezoni naj se uprizori S do 10 del- Namesto otroških iger naj se dajejo — a zunaj rednega programa in v soglasju z gledališkim odsekom pri ZSM — posebno predstave in koncerti *a otroke.
Hgpertoar sestavljajo vodja Opere in dirigenti (vse drugo kot v dramskem gledališču). O novih slovenskih opernih delih odločajo vodja in dirigenti (pa še drugi — kot v dramskem gledališču).
Zasedho predlagala dirigent in režiser. »Aiternacije so vnaprej določene. Vsi akterji morajo bili navzoči na vseh skušnjah, Aiternacije se dovoljujejo na žalitev o vodje Opere in dirigentov, na predlog režiserja, na Upravičeno željo pevca.«
Komur so znane gledališke razmere med obema vojnama, bo zlahka ugotovi], da Obravnavana predloga pomenila korak napre.i. Zato se Ju splača vsaj v glavnih obrisih povzeti, da nam bo laže pretehtali njune dobre in slabe lastnosti Ln hkrati ugotoviti, kaj se iv in kaj sc ni uresničilo.
a)	Vsa naša operna in dramska poklicna in tudi vsa ljudska »samodejavna« gledališča naj bodo pod .skrbstvom Gledališkega .sveta pri prosvetnem ministrstvu Slovenije. To takoj obvelja in drži vse tja do samoupravljanja.
b)	Gledališč naj bo več; poklicnih vsaj trnje (Ljubljana. Maribor, Trst), zraven še večja (okrožna, okrajna) pod vodstvom profesionalcev. Ni dvoma, da so nam iz duha lega predloga kaj kmalu zrasla tudi nova poklicna gledališča — v Celju, Kranju, Postojni (Kopru, Novi Gorici) in Ptu;:u, v Ljubljani še
15
Dohuminit SCm KV (JJ>, LJuMjana ia-;j
Mastno, Mladinsko in vrsta -malih-* j:i eksperimentalni It. Vsa, žal, niso obetala (malo zaradi lastnih slabosti, tnalo zaradi napak, ki smo jih zagrešili v naši kulturni, posebno gledališki politiki), zato pa so nekatera pokazala silno iila-voat in primerno umetniško vrednost (MGL, Mladinsko, Celje, Kova Gorica). Ustanovilo se je Veselo gledališče, a naglo odjenjalo. Predlagana Opera v Trstu ni zaživela, Maribor še ni zgradil poslopja za tisoč gledalcev,
c)	Direktor nima več absolutne moči, sodeluje z vodilnimi člani, sestavni del vodstva je tudi (in prvič pri nas) zastopstvo igralcev. — Delovni čas je natančno določen, popoldne ni vaj, ponedeljek je prost, med delom ne sme bili sestankov. Za nastop zunaj hiše je potrebno pismeno-dovoljenje vodstva- Privatne igralske šole niso zaželeno- — Določen je sistem prvih vaj z razlagami i.n svobodno razpravo; vpeljejo se Umetniške in splošne kritične ure; ustanovi se kritični svet, ki mozga idejno in umetniško ceno predstav ob nadlegi cenzure in pomoči gledališko široko izšolanih glav; enkrat na mesce se gledališki ljudje sestanejo s kritiki. — Igralci sporočajo svoje želje in ideje preko anket; tako tudi občinstvo, ki j t> n;! men in gibalo gledališkega dela. — Obstajaj o nagrade m kazni (predvsem za umetniško delo), obstaja pojem »čast hiše«. — Pri delitvi vlog odloča igralčeva vrednost pa tudi »vzgojni moment«. Zasedba rij enkrat za zmeraj; v času prve tretjine vaj jo je še moč spremeniti. Nadštevilne predstave se štejejo kot udarniške. — Igralci se morajo udeleževati mnogih tečajev; političnih. jezikovnih, strokovnih in športnih, morajo se odpočivati (morje, gore), bodili na ekskurzije in študijska potovanja, brati strokovno literaturo. — Zbor, orkester in balet morajo biti tako- močni, da lahko izvajajo samostojne vokalne, instrumentalne in instrumenta! no-vokal ne koncerte in samostojne baletne predstave.
č) Tehnika je močnejša pa tudi popolnejša kakor doslej (večje število Osebja, nove naprave) in v večji meri kakor doslej odgovorna za delo. Popolnoma nov je poudarek, naj tehnično Članstvo bolj kol doslej spoštuje delo Igralcev.
d)	Sezonska delovna mera je za dramska gledališča do 15. za operna do 10 premier, Prednost imajo domača, zatem slovanska, predvsem ru^ka dela. Pri izbiranju programa sta zanimiva dva poudarka; želje občinstva in potrebe ansambla, Pri njegovi sestavi sodeluje tudi zastopstvo igralcev. Predlog polog običajnih predstav pozna še vrsto drugačnih; skoraj zastonjske za množice, za vojsko, matineje z referatom, literarne koncerte, — Preveliko število ansambelskih predstav naj ne skrči števila premier, — Gostovanja so važna, zato tudi številna {večdnevne medseztinske Lumeje in dve celomesečni po Slovenskem, »izmenjalna«, s reprezentančna« in mednarodna gostovanja — Pariz, Poljska, SS5R, Madžarska, Italija itd,). Gostovanja mariborskga gledališča po Štajerci, Koroški in Prekmurju morajo biti »čim intenzivnejša«. Itd.
Gledališka pomlad 1945 je* torej prinesla mnr>go zanimivega in sprejemljivega- nekaj tudi nevzdržnega in kratkotrajnega. Pila je pač vroča m zanosna — za vsem je čutiti ogenj Dejana Stupice — in samo obžalovati moramo, da sc je začela prenaglo ohlajati.
l it mois environ après lu llhératiim, ru mai 19lu, dfUï Iirojüts inlrn-stunls Turent etmeus en vue de nouvelles possibilité* du théâtre Slovène:	premier proposait
d'nrganispr lies théâtres d'arl dritinaliqur et des théâtres (i'opèfi itmi sfllldiii'nl à Ljubljana mais '(Ions tontes les localités nn c'est possible“. Tries Ir compris (T ri est* devrait même avoir un théâtre lyrique Blovènej ce uni a été réalisé en gronde mesure liiti.s itii il il a inaiiKLiré beaucoup île Ihialrcti professionnels ainsi à Ljubljana due dons ¡1 ni'lipjps villes plus importantes. Les deu* projets traitent assez en détail les peints de déport du non veau théâtre libéré de bien de vieux principes non seulement de point de vue d in ru j n ¡sa L ion el de technique mais aussi du point de vue politique, artistique et esthétique. Malgré quelques propositions inai'r rplatilcs leonlnn' p. u, îles travaux forcés comme forme de punition, lmp de pièces russes au programme des répertoires etc.K les deux projets étaient très intéressants, larges et Utilisables et on pouvait y ressentir une nouvel le responsabilité, un nuuveau élan cl la toi eu signification et utilité du théâtre.
□okumEnp üCI’SI XV (jus i jubDana ISTi
17