raziskave in razvoj
UDK: 624.011.1
pregledni znanstveni ~lanek (A Review)
Lesena monta`na skeletna gradnja
Prefabricated wooden skeleton construction
avtor Romeo ZALOKAR-MIKLIČ, univ. dipl. inž. arh.
izvleček/Abstract
Lesena skeletna gradnja je eden od {tevilnih monta‘nih sistemov gradnje enodru‘inskih hi{. V tujini je uveljavljen kot industrijski in obrtni{ki sistem gradnje, pri ~emer je slednji mnogo bolj raz{irjen. V Sloveniji tovrstna gradnja v zadnjih letih vse bolj dobiva veljavo, ~eprav ji pravi prodor na trg {e ni uspel. V ~lanku je predstavljen sistem in njegove zna~ilnosti.
Wooden skeleton construction is one of the prefabricated systems that are used for building single family houses. Abroad is knowen as industrial or tradesman’s prefabricated system. Most of investors usually decide to build their home in tradesman’s manner. In Slovenia wooden skeleton system stil do not have right value on single family building market. In this article is presented system and their characteristics.
Klju~ne besede: monta‘na gradnja, lesena gradnja, skeletne konstrukcije
Key words: prefabricated construction, wood construction, skeleton construction.
1. UVOD
1.1. GRADNJA V SISTEMU
Gradnja v sistemu pomeni, da se mora izdelava velikoserijskega elementa ravnati po specifi~nih pravilih in normah, ki zagotavljajo ustrezno kvaliteto in uporabnost izdelka. Z vidika monta‘ne gradnje lo~imo odprti in zaprti sistem.
Za zaprti sistem gradnje je zna~ilna gradnja prefabriciranih objektov. Najve~krat so to tipski, katalo{ko izbrani objekti kot celota. Izdelek je produkt enega proizvajalca, katerega na~rtovalski in izvedbeni postopki niso splo{no znani in uveljavljeni. Proizvodni proces poteka v zaprtem, internem krogu standardiziranih in usklajenih mer sistema proizvajalca. Zaprti sistem gradnje pogosto uporablja tudi elemente odprtega sistema, kot npr. okna in vrata, ki so dostopni prosto na tr‘i{~u. Proces gradnje tipiziranih objektov obsega celoviteje zakonitosti industrijskih na~i-nov proizvodnje, kar pa je mogo~e dose~i le z velikoserijsko proizvodnjo enakih tipskih elementov, uporabljenih v koncentrirani gradnji rentabilne serije.
Za odprti sistem je zna~ilna gradnja s prefabriciranimi elementi. Ti omo-go~ajo kombiniranje elementov raz-li~nih proizvajalcev v skupno funkcionalno celoto. Osnovni pogoj je ustrezna merska komponibilnost, ki
ji morajo ustrezati vsi elementi kompozicije. Na~in projektiranja, konstrukcijske zasnove, izvedbeni detajli in monta‘ni pogoji so prosto dostopni na trgu in niso predmet poslovne skrivnosti. Prodaja elementov poteka najve~krat katalo{ko. V odprtem sistemu izdelujejo predvsem razne skeletne konstrukcije, posamezne predelne in obodne stenske elemente ter sanitarne vozle.
1.2. SPLO[NA DELITEV MONTA@NIH SISTEMOV
Monta‘ni sistem je sklop osnovnih konstrukcijskih elementov, ki prevzemajo in prena{ajo predvidene ob-te‘be objekta. V osnovi lahko delimo monta‘ne sisteme na lahke in te‘ke. Za lahke velja omejitev do 3.000 kg (nosilnost obi~ajnih avtodvigal), za te‘ke pa nad 3.000 kg. Tovrstna lo-~itev je utemeljena predvsem v uporabljenih materialih za izdelavo posameznih prefabriciranih elementov, ki so najpogosteje: les, jeklo, beton ali opeka.
Tako med lahke monta‘ne sisteme {tejemo predvsem izdelke iz lesa in jekla, med te‘ke pa betonske in ope~-nate. Meja je v praksi mnogokrat te‘ko dolo~ljiva, saj bi po podatkih specifi~ne te‘e posameznega materiala lahko izdelke iz lahkih betonov pri{tevali tudi v prvo skupino, masivne lesene konstrukcije pa v drugo.

ijaLeS 54(2002) 4
raziskave in razvoj
MOUTA2NA GHAOJJ4	KONSJT5U-KCU9CI MATffllAL	asrai	NOSILNA *ENS-RIUKCIJ*	EL&1B4T
LAhHA	LEB	LINIJSKI	*:=_E"NA	
		PLOSKOVNI	OKVIRNA	VELIKOSTEN 5KI
				MALOSTENSKI
			MASIVNA	VEL KOS"ENSKI
				MALCCTEMÄI fermt)
				KUVDNI
		PROSTORSKI	=iA7\ ictsir KOMBINACIJE SKELETNIH. OKVIRMIH IN MASA/NJIH KONSTRUKCIJ	CBJĆIM
	JEKLO	LINIJSKI	SKELETNA	
		PLOSKOVNI	CK v IRMA	VELIKOSTEN SKI (sefi*1 eri}
				VALOSTS--JSKI (EfH3/1. ETi}
		PROSTORSKI	KOM3 NAGLA 5KELETNEIN PREDALČNE <c;i-.mmik;:	CELIČNI
TEŠKA	BETON	LINIJSKI	Sk.E_E"NA	
		H.OSKOVNI	MA3VNA	VEL KOSTENSKI
				vai-::«mnjxi
		PROSTORSKI	■.■■■.rNVJj'.	CELIĆM
	OPEKA	PLOSKOVNI	MASIVNA	VEL KQ5TB-J3KI fenmt)
Slika 1.   Preglednica prikazuje razvrstitev najpogostej{ih sistemov monta‘ne gradnje
2. LESENA SKELETNA ENODRU@INSKA MONTA@NA GRADNJA
2.1. LES KOT GRADBENI MATERIAL
Les je edini gradbeni material, ki zdru‘uje v sebi dobre konstrukcijske
in izolacijske lastnosti, kar je posebej pomembno pri prepre~evanju toplotnih mostov. Glede na maso konstrukcijskega elementa ima podobno natezno trdnost kot jeklo in bistveno ve~jo tla~no trdnost kot beton MB-30. Njegova dodatna prednost je, da ga je mogo~e enostavno obdelovati. Za osnovo uporabljajo doma~i proiz-
vajalci predpise DIN, ker ve~ino izdelkov prodajajo prav na zahtevnem nem{kem trgu. Kot konstrukcijski material monta‘nih elementov se najve~krat uporablja lepljen smrekov les.
2.2. RAZVOJ LESENE SKELETNE GRADNJE
Tip lesene skeletne gradnje velja poleg kladnega na~ina za enega prvih sistemov gradnje. Za~el se je razvijati ‘e v zgodnji kameni dobi. Kasneje so konstruktivne elemente povezovali s pleteno leseno strukturo in zapolnili z blatom, mahom ali drugimi organskimi polnili. Najve~ja pomanjkljivost sistema je bila v tem, da so stebri hitro propadali, kar je z razvojem pripeljalo do tega, da se je osnovni nosilni sistem dvignil nad vla‘no talno cono.
Tovrstni na~in gradnje se je tradicionalno razvil predvsem v de‘elah, bogatih z gozdovi (skandinavske de-‘ele, Japonska …) ter de‘elah tki. novega sveta, ki so jih naseljevali priseljenci (Avstralija, Amerika, Kanada …). Mojstrski primer lesene skeletne gradnje v Sloveniji je kozolec (gospodarski objekt) (Slika 2).
V prizadevanjih za racionalnej{e proizvodne procese in s tem ni‘je stro{ke gradnje se je za~el razvoj sodobnih lesenih okvirnih in skeletnih na~inov gradnje. Take, kot jih poznamo danes, so za~eli v Evropi graditi konec {est-desetih let (moderne Fachwerkhäuser), na Japonskem (precut post+beam) pa od za~etka osemdesetih let prej{njega stoletja.
V splo{nem pogovornem jeziku danes izraz lesena skeletna zgradba ozna~uje skupni pojem lesene gradnje, zato je potrebno strokovno opredeliti pojem lesene skeletne gradnje kot samostojen na~in gradnje s karak-teristi~nimi zna~ilnostmi.
ijaLeS 54(2002) 4

raziskave in razvoj
2.3. SISTEM
Skeletni leseni sistem pri{tevamo med odprte sisteme, a je pri tem treba lo~iti med obrtni{kim in industrijskim na~inom izdelave.
Pri obrtni{ki izdelavi poteka nivo finalizacije posameznih elementov predvsem na gradbi{~u. Ob tem so mo‘ne tudi spremembe na monta‘i. V splo{nem so sistemi odprti in predhodno na~rtovalsko prilagojeni gradnikom, ki jih je mo~ dobiti prosto na trgu.
Industrijska izdelava skeletnih sistemov je najve~krat v domeni dolo~e-nega proizvajalca, ki nosilne gradnike in druge elemente izdela ‘e v tovarni in jih na gradbi{~u le {e montira. Spremembe na monta‘i niso ve~ mo-go~e, prav tako ne kombiniranje z elementi drugih proizvajalcev. Govorimo o zaprtem sistemu monta‘ne gradnje (glej 3. to~ko). V praksi se pogosteje uporablja odprti sistem gradnje.
2.3.1.  PRIMERJAVA Z OKVIRNIM SISTEMOM
Glavna razlika med sistemoma je v tem, da pri okvirni konstrukciji obremenitve prena{ajo okviri oz. stenski elementi, pri skeletnem pa nosilni skelet zgradbe. Konstruktivni elementi obeh se danes izdelujejo predvsem iz vezanega (lepljenega) lesa, redkeje iz ‘aganega masivnega lesa.
2.3.2. RASTRI IN RAZPONI
Danes je najpogosteje v rabi velikost osnovnega, t.i. evromodula (DIN 8000), ki zna{a 10 cm. Obi~ajni modularni razponi so 120/120, 120/ 360, 360/360, 480/480 cm. Razpon je lahko tudi ritmi~no neenakomeren ve~kratnik omenjenih dimenzij. Horizontalni raster je lahko kvadraten, pravokoten ali radialen. Stro{ki
skeletne konstrukcije niso primarno odvisni od porabe lesa, ampak od {te-vila vozli{~; ve~ kot jih je, dra‘ja je gradnja. To je predvsem posledica sorazmerno drage delovne sile in spojnih elementov. Za najekonomi~nej{i konstrukcijski razpon velja 3,60 m.
2.3.3. VRSTE SKELETNIH KONSTRUKCIJ
Izbor skeletne konstrukcije definira zunanji videz. V tujini se je najbolj uveljavilo pet konstrukcijskih sistemov. Razlikujejo se v na~inu izvedbe stebrov in nosilcev, ki so lahko izdelani v enem ali ve~ kosih.
Glede na na~in zlaganja nosilnih elementov lo~imo:
a) prekinjen steber z enodelnim in dvodelnim nosilcem,
b) nosilec na stebru v enonad-stropni gradnji,
c) nosilec na stebru v dvonadstropni gradnji (enovit nosilec-prekinjen steber),
d) steber s priklju~enimi nosilci,

ijaLeS 54(2002) 4
e) dvodelni nosilec ob stebru (enovit dvodelni nosilec-klešče-enovit steber),
f)  nosilec med dvodelnim stebrom (enovit nosilec-enovit dvodelni steber),
g) balloon frame sistem (enovit pokončnik),
h) platform sistem (prekinjen pokončnik).
2.3.4.  ZAVETROVANJE NOSILNEGA SISTEMA
Vertikalno togost konstrukcije dosegamo z:
•  jeklenimi vrvmi (križi),
•  diagonalami iz masivnega lesa,
•  različnimi lesenimi ploščami.
Horizontalno togost omogočajo različne vezane stropne plošče in sistemski stropovi različnih proizvajalcev.
2.3.5. VLAŽNOST LESA
Na prostem sušen les potrebuje približno dve leti, da se osuši na stopnjo, ki je primerna za vgradnjo. Zato se danes les suši v posebnih sušilnicah, kjer ga osušijo na 15 % (+/-3 %) vlažnosti. Stopnja vlage v konstrukcijskem lesu ob vgradnji naj tako ne bi presegala 18 %. V bi se izognili kasnejšim deformacijam, naj bi imel les ob vgradnji čimbolj podobno stopnjo vlažnosti, kot v uporabi. Pri spremenjeni vlažnosti lesa za 1 % se spremeni dimenzija nosilcu pravokotno na vlakna v povprečju za 0,24 %. Deformacija v smeri vlaken je zanemarljiva.
2.3.6.  ZVOČNA ZAŠČITA
Ustrezno zvočno zaščito v zgradbah iz skeletne nosilne konstrukcije je moč doseči na več načinov. Kot prvega velja omeniti princip čim pogostejše prekinitve nosilne konstrukcije, če to dopušča statika. Sledi princip
ijaLeS 54(2002) 4
pove~anja te‘e stropnih elementov predvsem z uporabo te‘jih oblo‘nih plo{~ (lesocementne plo{~e) ter favoriziranje klasi~nih estrihov proti suhomonta‘nim. Pomemben je tudi princip ve~plastnosti izdelave tako stenskih kot stropnih elementov. Uporaba 2 x 9 mm mav~nokartonske plo{~e namesto 1 x 18 mm ter polnjenje votlih elementov z mineralno volno, pripomore k slab{i prevodnosti zvoka v monta‘nih hi{ah. Za onemogo~anje prehoda zvoka na stikih elementov (stena/stena, stena/ strop) uporabljamo tudi posebne ekspandirne samolepilne trakove, ki opravljajo funkcijo du{enja vibracij, predvsem udarnega zvoka. Pomembna je natan~nost izdelave in monta‘e posameznih elementov.
2.3.7.  ZUNANJI (OBODNI) STEBRI
Steber je eden klju~nih elementov sistema. Zunanji, izpostavljen atmosferskim vplivom, je lahko izdelan na kovinskem ali kamnitem distan~-niku, ki ga varuje pred talno vlago. Vertikalni razmik med temeljno plo{~o in stebrom naj bi zna{al 30 cm, odmik od roba temelja pa minimalno 7 cm. Notranji steber se praviloma polaga na bitumensko folijo ter sidra s kovinskimi sidri.
2.3.8.  ZAPIRANJE OBODA SKELETA
Obod se najpogosteje zapira s steklenimi elementi, polnimi prefabrici-ranimi elementi ali pa klasi~no zazida. Zapiranje je mo‘no z zunanje strani, v vmesnem delu ali pa z notranje strani. Vrsta zapiranja je odvisna od gradbeno fizikalnih in estetskih pogojev, ki jih definira projektant. Naj-bolj{o za{~ito nosilne konstrukcije omogo~a zunanje zapiranje oboda. ^e je zapiranje izvedeno med stebri, nastanejo v konstrukciji obmo~ja z
raziskave in razvoj

raziskave in razvoj
Slika 9. [ibkej{a kovinska “noga” z navojem
Slika 10. Mo~nej{a kovinska noga v obliki “I” profila
Slika 11. Postavitev stebra na bitumenski foliji

ve~jo toplotno prevodnostjo, ki pa so zaradi dobrih toplotnoizolacijskih karakteristik lesa zanemarljive.
Posebno pozornost moramo namenjati zapolnjevanju fug v zunanjih stenah, ki nastajajo s prebojem raz-li~nih nosilnih elementov skozi fasado. To izvedemo s posebnimi tesnilnimi trakovi (gumenimi, ekspan-dirnimi …).
Sestava zapornih slojev je podobna sestavi velikostenskih elementov. Na notranji strani so najve~krat mav~ne plo{~e, sledi in{talacijska ravnina, parna zapora, toplotna izolacija z ravnino morebitnih dodatnih oja~i-tev, vetrna zapora in zunanja fasada.
2.3.9. NOTRANJE STENE
Poleg delilne funkcije opravljajo notranje stene glede na lego v zgradbi tudi funkcijo zvo~ne in po‘arne za-{~ite med prostori. Skeletni na~in gradnje omogo~a na~eloma poljubno razmestitev predelnih sten. Prediz-delava je lahko na razli~nem nivoju. Najpogosteje se uporabljajo razli~ni standardizirani sistemi proizvajalcev mav~nih plo{~ na osnovni konstrukciji iz lesa ali lahkih jeklenih profilov. Kot obloge nosilne konstrukcije predelnih sten se uporabljajo mav~-no-kartonske ali mav~no-vlaknene plo{~e, posebne ognjevzdr‘ne mav~-ne plo{~e ter akusti~ne stropne in stenske sistemske komponente.
Slika 12. Zapiranje oboda objekta s zunanje strani nosilne konstrukcije:
dvoslojni zunanji opa‘ z zra~enjem,
podkonstrukcija,
vetrna zapora (difuzijsko odprta),
toplotna izolacija,
lesena plo{~a (iverne, OSB …),
parna zapora,
podkonstrukcija z in{talacijsko ravnino,
mav~no-kartonske plo{~e.
2.3.10. STROPNA KONSTRUKCIJA
Z izborom skeletne konstrukcije se v veliki meri ‘e vnaprej definira tudi izvedba stropne konstrukcije. Ve~ina vrst skeletnih konstrukcij omogo~a, da se nosilci umestijo med primarno nosilno konstrukcijo ali nanjo. Obi~ajna izvedba nosilne konstrukcije stropa je odvisna od razponov, obremenitev, po‘arne varnosti ni oblikovnih zahtev. Do razpona 4,5 m se obi~ajno izdela konstrukcija iz rezanega konstrukcijskega masivnega lesa. Pri pove~anih konstrukcijskih zahtevah pa se najpogosteje uporablja vezani les. Mo‘na je tudi uporaba sistemskih nosilcev, kot so I, T nosilci, rebraste plo{~e itd. Z njihovo uporabo se lahko pove~a razpon sekundarnih nosilcev. Maksimalna vi{ina stropnega nosilca zna{a 24 cm. ^e je vi{ina nosilca 3-krat vi{ja od {irine, je treba izvesti dodatno oja-~evanje stojin proti uklonu nosilca. Zapiranje konstrukcije je enako kot pri velikostenskem stropu.
Posebne stropne konstrukcije se izvajajo kot sovpre‘ne konstrukcije lesenih in armiranobetonskih plo{~ ali pa kot masivni stropni elementi ‘eb-ljanih ali lepljenih plo{~. Pri izvedbi sovpre‘nih plo{~ s posebnimi spojnimi sidri (mozniki) pove‘emo primarne lesene nosilce in armiranobetonsko plo{~o, ki jo vlijemo na grad-
Slika 13. Ena od variant zapiranje oboda s steklenim elementom
ijaLeS 54(2002) 4
raziskave in razvoj
bi{~u v slepi opa‘. Armiranobetonska plo{~a prevzema tla~ne, les pa natezne obremenitve. Pove~ana masa plo{~e onemogo~a tudi prehod zvoka ter pripomore k bolj{i akumulaciji toplote. Armiranobetonsko plo{~o izdelamo na monta‘i ali pa pripeljemo kot predizdelan element, pri ~emer je potrebna dodatna obdelava fug na spojih posameznih elementov.
Z dodatnimi oblogami (mav~ne plo-{~e …) lahko dose‘emo ognjevzdr‘-nost konstrukcije do 90 minut, z zvo~no izolacijo pa Rw 55 dB.
3. APLIKACIJA
V Sloveniji ni sistemskega proizvajalca lesenih skeletnih hi{, zato se redke tovrstne gradnje prepu{~ene predvsem obrtni{kemu nivoju izdelave. Med priznanimi industrijskimi proizvajalci tovrstne gradnje v evropskem merilu pa zagotovo sodi HUF HAUS iz Nem~ije, ki skeletne hi{e izdeluje iz lepljenih nosilcev v zna~ilni ~rni barvi in belimi stenskimi polnili. Osnovno konstrukcijo sestavljajo enoviti stebri in dvojni nosilci vi{ine 220 mm, ki so na steber privi-ja~eni. Specifi~na oblikovna prepoznavnost hi{e jasno distancira tovrstni produkt od povpre~ne monta‘ne enodru‘inske hi{e proizvajalcev ve-likostenskih elementov.
4. SKLEP
Skeletna lesena gradnja omogo~a arhitekturno fleksibilen in prilagodljiv tloris rasti dru‘ine, saj je razporeditev notranjih prostorov neodvisna od nosilne konstrukcije. Podpiranje na velikih konstrukcijskih razponih omogo~a odprt funkcionalni ustroj interiera in s tem ve~jo svobodo pri oblikovanju notranjega prostora. Skeletni sistem ozna~imo tudi kot rasto~i, saj lahko v obstoje~em nosilnem ritmu dodajamo nove ali odvzemamo stare modularne enote.
Slika 14. Strop z vidnimi stropniki:
finalna obdelava,
lesena plo{~a 22 mm,
zvo~na izolacija 25 mm,
predizdelane plo{~ice betonskega kamna 45 mm,
lo~ilna (PE) folija,
lesena plo{~a 25 mm,
nosilci 60/220 mm.
K vrednost 0,79W/m2K; F 30; Rwr 54 db.
Slika 15. Strop z skritimi stropniki:
finalna obloga cementni estrih 50 mm, lo~ilna (PE) folija, zvo~na izolacija 25 mm, lesena plo{~a 25 mm, nosilec 60/220 220 mm, toplotna izolacija, podkonstrukcija 27 mm, mav~no-kartonska plo{~a 12,5 mm.
K vrednost 0,30 W/m2K; F 30; Rwr 57 dB.
Slika 17. Strop kot kombinacija lesa in betona:
finalna obloga,
cementni estrih 50 mm,
lo~ilna (PE) folija,
zvo~na izolacija,
toplotna izolacija,
armiranobetonska plo{~a,
delilna folija,
lesena plo{~a,
lepljeni nosilci s spojnimi sidri.
K vrednost 0,63 W/m2K; F 60; Rwr 55 dB.
Slika 18. Strop iz lesenih “I” nosilcev:
finalna obloga, lesena plo{~a 2 mm, zvo~na izolacija, betonske plo{~ice, lo~ilna (PE) folija, lesena plo{~a, leseni “I” nosilec, lesena podkonstrukcija, mav~no-kartonske plo{~e.
Slika 16. Strop iz ‘ebljanih masivnih lesenih plo{~:
finalna obloga,
cementni estrih 50 mm,
lo~ilna (PE) folija,
zvo~na izolacija 25 mm,
`ebljana lesena masivna plo{~a 15 0 mm,
podkonstrukcija 27 mm,
mav~no-kartonska plo{~a.
K vrednost 0,51 W/m2K; F 30; Rwr 63 dB.
ijaLeS 54(2002) 4
raziskave in razvoj
Slika 19. Zunanji videz objekta
Slika 20. Notranjost objekta
Slika 21. Sestava polnega obodnega stenskega elementa (od zunaj navznoter):
1/ toplotno-izolacijska plo{~a z ometom 20 mm,
2/ OSB plo{~a 13 mm,
3/ lesena okvirna konstrukcija 115 mm,
4/ mineralna volna 115 mm,
5/ parna zapora,
6/ lesena podkonstrukcija 35 mm,
7/ toplotna izolacija 35 mm
8/ mav~no-vlaknena plo{~a 12,5 mm,
literatura
1.   Bock, T., 1998: Internationale Robotikrecherche. Technische Universität, Fakultät für Architektur, München.
2.   Bor{i~, B., 1999: Gotove hi{e in njihove prednosti. Gotove hi{e v Sloveniji, Priloga revije Les ob posvetu Gotove hi{e v Sloveniji, 31. marec 1999: 28-29.
3.   Der Österreichische Fertighauskatalog + Baufibel. 19 . Auflage: 16 9
4.   Dierks, K., (et al.) 1997: Baukonstruktion. Verner Verlag, Düsseldorf
5.   http://www.fertighauskatalog.at
6.   Informationsdienst HOLZ, Holzskelettbau, holzbau handbuch Reihne 1, Teil 3, Folge 6
7.   Kresal, J., 1993: Pregled gradiv (skripta). Univerza v Ljubljani, FAGG [ola za arhitekturo, Ljubljana
8.   Kitek-Kuzman, M., Ku{ar, J., 2000: Razvoj skeletne konstrukcije monta‘ne hi{e v Ameriki (obdobje 1833 do danes) I. del. Les 7-8: 235-237
9.   Ku{ar, J., 1995: Slovenske lesene konstrukcije-dedi{~ina. I. mednarodni seminar o gradnji v lesu za {tudente arhitekture in gradbeni{tva: 11-22
10. Ku{ar, J., 1983: Prefabrikacija zgradb ali prefabrikacija elementov? (magistrska naloga). FAGG, Univerza v Ljubljani, Ljubljana.
11.  Zba{nik-Senega~nik, M., 1998: Les-konstrukcijsko gradivo v sodobni arhitekturi. Les 7-8: 209-212
12. Zba{nik-Senega~nik, M., 2000: Kriteriji za vrednotenje monta‘nih hi{. Les/ 6: 191-194
izvle~ki izbranih znanstvenih in strokovnih ~lankov
ANATOMIJA IN TEHNOLOGIJA
mag. Ale{ Stra`e
CHEN, Z., LAMB, F. M. Investigation of Boiling Front during Vacuum Drying of Wood Vrenje vode med procesom vakuumskega su{enja lesa Wood and Fiber Science, (2001) 33 (4): 639 – 647 (en. 15 ref.)
Delo predstavlja teoreti~no in eksperimentalno raziskovanje kontinuiranega in cikli~nega vakuumskega su{enja ‘aganega lesa. V teoreti~nem delu so z 2D-ra~unalni{ko simulacijo ugotovili pojav vrenja v lesu vsebovane vlage in zni‘evanje tlaka v perifernih delih elementov. Tudi eksperimentalni podatki potrjujejo ni‘jo temperaturo na povr{ini elementov in tik pod njo, kjer tudi tlak z vaku-umiranjem pade pod nasi~eni tlak vodne pare pri postavljenih pogojih. Posledica tega je pojav nastanka vodne pare na periferiji su{enih elementov, obstoj vlage v parni obliki in njeno pomikanje proti notranjosti sorti-mentov oz. izlo~anje le te iz njih, pa je odvisno tudi od anatomskih in fizikalnih lastnosti lesa, {e posebej od permeabilnosti in difuzivnosti.
ORGANIZACIJA IN
EKONOMIKA
LESARSTVA
dr. Leon Oblak, dr. Jo`e Kropiv{ek
McCORMACK, K., JOHNSON, B. Business process orientation, supply chain management, and the e-corporation. (prevod: Usmerjenost k poslovnim procesom, ravnanje oskrbovalne verige in e-podjetje.) IIE Solutions (2001) 33 (10) 33-37 (-, en., 0 ref.)
V prispevku avtorja poudarjata pomen usmerjenosti poslovanja k poslovnim procesom, kar na eni strani zni‘uje oz. odpravlja hierarhi~no organiziranost poslovanja, na drugi strani pa ima pomemben vpliv na organiziranje oz. ravnanje oskrbovalne verige. Slednja je zelo pomembna pri poslovanju v globalnem poslovnem okolju, kjer je t.i. mre‘na organiziranost poslovanja postala klju~nega pomena za uspeh. Pri tem je poudarjen tudi vpliv nove ekonomije, ki zahteva, da podjetja pri poslovanju ~imbolj izkori{~ajo prednosti elektronskega poslovanja in se pribli‘ujejo opredelitvi e-podjetja.

ijaLeS 54(2002) 4