Cena VSO din
§
Delajte dobro politiko in jaz vam poskrbim za dobre finance.
Baron Louis, franc, finančni minister 1. 1830.
Uredniitvo in uprava: Maribor, Kopailika ut. 4 . Tal. 25-67 . liha ja vtako soboto Volja letno U din, polletno It din, četrtletno 9 din, za Inozemstvo letno tO din Rokopisi se ne vračajo - Poit. ček. ra«. 11.787 Mariborske tiskarne d. d. Maribor Oglasi po ceniku
Na ogled brezplačno!
Obdržite!
Zdaj pošiljamo na ogled naslovnikom ob Železniških progah Celje — Dravograd, Čakovec — Dolnja Lendava in Grobel-^0 "— Zabok po p e t zaporednih *tevilk (štev. 1816. V.—22/3. VI. 1939.), ^evilko 22. od 3. junija s položnico. Teh številk ni treba vračati. Nadaljnje šte-vilke bomo pošiljali tistim, ki bodo do-tlfj tednik naročili — zadostuje dopisnica— ali nakazali vsaj del, to je naj-toan/ za 3 mesece din 9'— naročnine.
e zavrzite nobene položnice! »Edinost« *al gre iz rok v roke med prijatelje! ^enj. zaupnike prosimo za sodelovanje!
Ob Malgajevem spomeniku
Čudovito lep prostor so pred 15 leti izbrali za Malgajev spomenik. Tik nad že-•ezniško progo, kakor da opazuje življenje, ki se pretaka v mimo drvečih vlakih Ir> ki se vrši v tisti Mežiški dolini, za katere osvoboditev je Malgaj, komaj 24 let star, dne 6. maja 1919 na tem mestu tragično padel.
Če smo tu pobožno zbrani v njegovem imenu, tedaj začutimo, kakor da biva njegov duh med nami in nas vprašuje: Bratje in sestre, kako je v vas? Kako čuvate ta lepi košček slovenske zemlje? Ali ste zvesti stražarji? Ali mislite samo "a vsakdanji kruh? Kruh je za telo, pa S*«! duh in srce zahtevata svojo hrano.
0 je čut, da si trdno povezan s svojim narodom, to je vera, da tudi majhen na-r°d končno vendarle doseže svojo pravico. To je ljubezen do domače grude, do lastne države, do zlate svobode. Kaj da ]e svoboda? Prav jo občuti tisti, ki jo je '!nel, pa jo je izgubil. Ali vas ne pretrese mozga, če slišite: Nič več pel ne bom, 2c*ai ni več moj dragi, ljubi dom! Tako tugovali po izgubi svobode naši bratje ?fbi; pet sto let so se pripravljali in še Je bilo treba mučeniškega trpljenja celega naroda, predno so si jo zopet pribo-
Svobodo je'znal ceniti tisti starodavni KralJ\ ki je s tristo bojeynikl zaustavil v soteski celo vojsko in se dal skupno s svojimi raje do zadnjega posekati, samo fla reši svobodo. In so jo res rešili, ne sanio za rojake, katerim so vlili s svojim ogledom toliko poguma, da so premagali petkratno množico, kajti čudovito moč !ma tisti, ki se ne boji umreti. Rešili so
i0	Pa tudi za sebe: njih trupla so legla v svobodno zemljo, nad njimi pa je vstal ^Pomenik z napisom; Potnik, postoj in P°VeJ. ,če prideš v naše kraje, da tukaj l^iirto, ker je tako velel naše domovine “kaz! Ali je tudi vaša domovinska ljube-dovolj goreča? če ne verjamete, sa-“>i boste izkusili: Domovina je mati, če-£rav morda revna, tujina pa mačeha, ki am izmozga mlade moči, potem pa vas tarče požene umirat domov. pa še eno vas vprašam: kako živite vled seboj v teh težkih Časih? Ali ste slo* a1?.1' strpljivi, si med seboj pomagate? ^Il veste, kako je bilo pred davnim ča-?°ni v dolini šentflorijanski? Tam je ne-*°c> bogve kedaj, živel čudovit rod. če kmet opravil svoje poljsko delo, pa vICJel hudobec in rekel: Tako ne sme biti,
. 1 na njegovo njivo in mu jo zoral. To Je. tako ugajalo, da so ga začeli tudi dru-8} Posnemati. In nepoznana sreča ter blažja sta se naselili v dolini. To pa je hudobic in rekel: Tako ne sme biti, ljudje imajo že na zemlji paradiž in nič ne grešijo, pridejo po smrti zo-P®1, v paradiž. Jaz pa naj samevam? In zel je velik sejavnik in začel na drobno Aati> pa nobene pšenice, sam plevel: se-h!pn°st, zavist, prepir, sovraštvo. Nič ni Ho treba pognojiti, semena so bujno po-gnala in le prehitro se je prejšnji para-ž spremenil v tak pekel, da ga je bil am hudič vesel. Sedaj pravijo, da se poboma začenjajo ljudem odpirati oči.
Ne samo besed,
tudi dejanj potrebujemo
za uspešno vzgojo narodne zavednosti
Z nami Slavenci je že tako, da se po navadi prepozno zdramimo, če nam preti nevarnost odtujevanja naših ljudi od materinskega jezika. Potujčevanje ni lastnost široke, k človečanstvu in demokraciji nagnjene slovanske duše, zato se menda Slovenci zavemo, da grejemo gada na lastnih prsih, šele takrat, ko nas je le-ta že ugriznil. Mnogo se v poslednjem času piše o vzgoji našega naroda, da bi ostal čvrst, kreposten in odporen zoper vsak poizkus nasilne odtujitve od našega jezika in naše grude. Ni ga skoraj slovenskega časopisa, revije, koledarja itd., ki bi še ne objavil članka, katerega končni namen je, obdržati naše ljudstvo narodno zavedno. Mnogo vzpodbudnih besed je bilo v ta namen že izrečenih na raznih predavanjih, marsikakšna trpka beseda pa je padla že tudi na naše učiteljstvo in uradništvo, ki službuje v narodno mešanih krajih, češ, da le-to ni vselej storilo svoje dolžnosti do ljudstva in da je premalo storilo za učvrstitev narodne zavesti pri ljudeh, med katerimi je živelo in delovalo vseh dvajset let naše narodne svobode.
Več ko gotovo pa je, da potrebujemo za uspešno vzgojo narodne zavesti širokih ljudskih množic ne samo besed, ampak tudi dejanj. Naš list je objavil že vrsto člankov, v katerih je razgaljal bedo in socialno zapostavljenost preprostega kmečkega in delovnega ljudstva, kateremu je usojeno, da prebiva na gospodarsko pasivnih tleh naše domovine. Gospodarski položaj mnogih pokrajin v Sloveniji je tako malo zavidanja vreden, da je naravnost čudež, če ljudje kljub tegobam dnevnega življenja še zmerom tako nesebično ljubijo košček rodne grude, ki jim mesto kruha rodi često trnje in osat. čudež je, da je večina naših obubožanih ljudi v narodno mešanih krajih ostala narodno zavedna in da ne naseda tuji propagandi, ki z železno vztrajnostjo in s posredovanjem dobro plačanih agentov iz dneva v dan buta ob majave stene slovenskih bajt, za katerimi se skrivajo bolezen, revščina, pomanjkanje in strah pred bodočnostjo.
Na žalost večina le ni tako trdna. Najdejo se tudi redke izjeme, ki so se pustile premamiti tujim obljubam in so za košček boljšega kruha in za skledo fižola prodale svoje narodno prepričanje. Ta greh ni samo od danes, star je že toliko, kolikor let šteje akcija tistih tujih plačancev, ki so zavestno spreminjali rodbinska imena slovenskim družinam. Razni »itschi« in »iggi« so žalostni ostanek tiste dobe, ko je pred podobnimi vplivi imel naš narodno zavedni človek zavezane roke in ko je moral z bolečino v srcu pustiti, da so tuje sile storile svoje ogabno delo.
Z dnem, ko je Slovencem napočila skozi stoletja težko pričakovana narodna svoboda, so mnogi lahko preko noči slekli tuji plašč, ki je pačil podobo njihovega slovanskega imena. Mnogi so pa ostali, kar so bili prej — vidne priče dobe in razmer, ki se k nam ne smejo povrniti nikoli več.
Kako težko je v narodno mešanih krajih vztrajati trden in značajen narodnjak, vedo le tisti, ki sami prebivajo v takih krajih. Boriti se mora za našega Človeka, kateremu preti odtujitev in popačenost njegovega imena. Ti tihi delavci, ki za svoje požrtvovalno delo ne dobe druge nagrade kakor preganjanje politično zastrupljenih tribunov, so trden zid, preko katerega ne morejo valovi, ki so tuji naši kulturi in naši miselnosti.
Spet moramo poudariti: na žalost naša družba tudi'tukaj še ni storila svoje dolžnosti. Kakor je napačno, da se slovenskemu ljudstvu v narodno mešanih krajih doslej še ni nudila resna pomoč, da bi se gospodarsko dvignilo in postalo zaradi gospodarske okrepitve nedovzetno za tu jo propagando, tako je tudi napačno, da se vsa leta naše narodne svobode ni za gospodarsko osamosvojitev slovenske inteligence v teh krajih storilo prav ničesar.
V	mislih imam tu tudi naše požrtvovalno učiteljstvo, ki je po svoji službi tesno povezano s tegobami in življenskimi težko-čami zavednega slovenskega ljudstva. V mislih imam vse uradništvo, ki je količkaj v zvezi z nalogami, ki jih država izpolnjuje do svojih državljanov. Napisal bom nekaj slik iz Kočevske, iz tega prečudnega sveta naše ožj^ domovine, kjer se zaradi prištevanja k 'narodnosti v poslednjem času razdvajata dva rodova: naš in tuji, ki je na naši jemlji
SK-tis;	toleriran	gost	že	sko-
zi 600 let.
Učitelj je zaveden narodnjak. V kraju nima slovenskega človeka, ki bi bil lastnik hiše in pri katerem bi mogel dobiti stanovanje. Prisiljen je stanovati pri tuje-rodcu. Dokler je molčal in opazoval, je bilo vse dobro. Ko je pričel posegati v javno življenje in se boriti za pravice svojega ljudstva, mu je gospodar odpovedal stanovanje. Kam? Na cesto? Ne. Upre se. Stanovanja ne zapusti kljub gospodarjevi odpovedi. Gospodar se boji izvajati konsekvence do skrajnih meja (ker je sam drž. upokojenec in njegovi otroci so v lepih državnih službah), tembolj, ker učitelj zagrozi, da bodo narodne organizacije v konkretnem slučaju obveščene o ev. prisilni deložaciji. Upor zaleže. Tudi ljudje, ki so pritiskali‘na gospodarja, zvedo zanj. Smrtno zasovražijo učitelja. Nihče ga ne pozdravi, niti šolarji ne. Učitelj ne dobi v kraju ne mleka, ne krompirja. Le v trgovini, kjer mu morajo postreči, lahko kupi zaželjeno. Toda še tamkaj često najpotrebnejšega »zmanj-
ka« . . . Tujerodci vprizarjajo učitelju ponoči podoknice, katerih namen je s popevkami in kletvinami sramotiti zavednega narodnjaka. Pritožba. Orožniki krivce izslede. Kazen. Sovraštvo kipi in ne pozna meje. Prepad med zavednim slovenskim učiteljem in tujerodnim ljudstvom raste od dne do dne.
V nekem kraju je pogodbena pošta. Urad je nastanjen v hiši tujerodca. Drugje ni prostora. Slovenci so sami bajtarji. Poštni uradnik zahteva, naj govore z mini v slovenskem jeziku pri naročilu znamk itd. vsaj oni mladi tujerodci, ki so pohajali šolo v Jugoslaviji in so se torej naučili državnega jezika. Ne. Tujerodci zahtevajo, naj govori z njimi v njihovem jeziku — slovenski uradnik. Ta zahteva se mu upira. Gospodar odpove lokal. Kam? (Pogodbeni poštar je dolžan sam iskati lokal za pošto!) Ali na cesto ali popustiti! Poštni lokal je ostal v hiši, ampak šolarji, otroci tujerodcev izzivalno naročajo znamke v svojem jeziku.
Slovenski trgovec poroči tujerodko. Potihem upa, da se bo priučila njegovega jezika. Ljubezen ne pozna meje! Trgovčeva žena se nauči govoriti slovenski. Tudi trgovčevi otroci so govorili slovenski. Tako je zahteval trgovec. Trgovina je prazna. Po nekolikih tednih ne spregovori noben trgovčev otrok več slovenske besede. Trgovina uspeva.
V kraju ni slovenske gostilne. Slovenci jo hočejo. Dobe jo — v hiši bogatega tujerodca. V najem jo vzame (s pogojem enostranske odpovedi) .zaveden narodnjak. V gostilni se shajajo samo Slovenci. Po letih spet sproščeno zapojo svojo pesem. Ni se jim treba bati, da bi jih radi tega kdo izzival. V gostilno vstopi tuje-rodec. Opit je. Nahujskan najbrž tudi, ker prične žaliti zavednega Slovenca, ki je gost slovenske gostilne, žalitev presega vse meje. Krivica vpije po zaščiti. Zadevo preiskuje sodišče. Slovenski gostilničan je povabljen za pričo. Lastnik hiše mu zagrozi z odpovedjo lokala, ako se pričevanju ne odpove. Itd. itd.
Kdaj bo prišel čas, da bo gospodarsko samostojna vsaj tista peščica naših ljudi, ki more vplivati vzgojno na naše ljudstvo, pomešano med tujerodce? Kdaj se bo v narodno mešanih krajih zgradila za slovensko učiteljstvo poleg šolske stavbe še stanovanjska hiša, da se bo učitelj lahko svobodno vrgel na delo za pravice svojega ljudstva?
Ali takrat, ko bo prepozno? L. Z.
Svetovni poštarski kongres
V Buenos Airesu
v Argentiniji so se zbrali v parlamentu zastopniki dveh milijard poštnih nameščencev vseh držav, razen Afganistana, Albanije, Iraka in Je-mena. Kongresu je na prvi seji predsedoval sam predsednik republike dr. Ortis, notranji minister dr. Taboda je v govoru med drugim rekel:	»Naši	predniki so
nani zapustili ustavo, ki nudi gostoljubje vsakemu človeku na svetu, ki se želi na-
No, in kako živite s sosedi? Nikdar ne bo na tem svetu en sam pastir, ena čreda in ena streha. Ali mislite na medsebojno sporazumevanje in strpnost?
Kaj bi porekli mi na take Malgajeve besede? Morda to-le:
O kako majhni smo mi pokončni ljudje pred tabo, ki si že 20 let vodoraven mož! Odpusti nam, da smo le preveč malodu-šni, da je plaha naša ljubezen, da je slabotna naša vera. Ti si imel vero, da je gore prestavljala, mi pa se bojimo temnega oblaka, kakor da nosi vsak oblak točo, ki se bo vsula ravno na naše' polje. Mi pa se bojimo, da nam sosed ponoči mejnike prestavi, kakor da smo čisto po-
zabili, kar vendar ve vsak naš kmet: Kdor je mejnik krivično prestavil, nazaj ga bo nosil po smrti celih sto let! S svojimi sosedi želimo živeti v miru, ki sta mu pogoj pravičnost in strpnost. Vsak narod, bod[si velik ali pa majhen, ima pravico do življenja v svobodi. To je tako visok cilj, da je po tvojem zgledu vredno in potrebno zanj se boriti do zadnje kaplje krvi.
S	takimi mislimi se poslavljamo od Malgajevega spomenika, h kateremu hočemo vedno znova poromati, kadar nam bo tesno pri srcu.
Anton DolacJ
seliti v naši deželi pod zaščito svobode m spoštovanja njegovih zakonov... V središču strašnih trenj, ki so narode globoko razdelili, ostanejo poštarji združeni... v službi civilizacije in njenega obstoja.« — Zastopniki čeških in slovaških poštarjev so bili poklicani na nemški konzulat, kjer so jim naročili, da se odpeljejo s prvo ladjo domov. — Ruski zastopniki so prišli na kongres nekaj dni pozneje, ker je bilo treba premagati razne težave, ki so nastale radi tega, ker Ar-gentinija še ni priznala Sovjetske zveze.
—	Jugoslavijo zastopa poštni uradnik Mi-lomir Mičič.	—ski
POZOR!
Naročniki iz Maribora in okolice lahko poravnajo naročnino osebno pri upravi v Mariborski tiskarni
7 dni
domaiih vesti
Okoli sporazuma
Ban dr. Natlačen je te dni nadaljeval inšpekcijsko potovanje po severni Slo veniji. V ponedeljek je prišel v Ptuj, kjer so ga slovesno sprejeli. V sejni dvoran: magistrata mu je župan dr. Remec sporočil, da ga je mestni svet na svoji zadnji seji izvolil za častnega meščana.
& Predlog dr. Milana Stojadinoviča propadel z dvema proti 104 glasovom. V
nedeljo, 21. maja, se je v Novem Sadu vršila skupščina banovinske organizacije JRZ za Dravsko banovino. Med drugim se je oglasil k besedi narodni poslanec Dura Stankovič in rekel, da ga je dr Milan Stojadiovič pooblastil, naj izjavi, da ni treba vršiti volitev nove uprave in da on teh volitev ne bo priznal. Nato je bil stavljen na glasovanje ta Stojadinovi-čev predlog, naj se volitve ne vršijo in sta zanj glasovala samo dva člana odbora, 104 člani pa so glasovali proti. Vršile so se volitve nove uprave, v kateri pa ni več nobenega Stojadinovičevega prijatelja. Tako mine slava tega sveta. Tudi pri nas so se v dnevih pred 11. decembrom mnogi ljudje proglašali za velike Stoja-dinovičeve prijatelje in častilce. Danes pa jih je najbrže sram teh izjav.
V	Guštanju so v nedeljo odkrili na občinskem domu spominsko ploščo v koroških bojih pred 20 leti padlemu Ličanu Jovu Zupandžiču. Slovesnost je bila impozantna in ji je prisostvovalo tudi mnogo gostov iz Maribora. Govorniki so počastili tudi ostale, v koroških bojih padle junake.
Jugoslovansko novinarsko udruže-
nje je proslavilo 201etnico svojega obstoja v nedeljo s slavnostnim zborovanjem v saborni dvorani v Zagrebu. Nj. Vel. kralj je poslal na zborovanje generala Antiča kot svojega zastopnika. Navzoč je bil tudi’ minister Rajakovič, ki je sam novinar. Zborovanju je prisostvoval tudi urednik Georgijev kot zastopnik bolgarskih novinarjev. Z zborovanja je bila poslana tudi pozdravna brzojavka dr. Mačku kot borcu za svobodo tiska.
Društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru, ki šteje že 1545 članov, namerava ustanoviti zadrugo, ki bo svojim članom zgradila cenena stanovanja. Priprave so že v teku.
Pevsko društvo »Jadran« v Mariboru je te dni slavilo 201etnico svojega obstoja. V soboto zvečer je priredilo v Sokolski dvoran slavnostni koncert, ki ga je vodil zborovodja profesor Vrabec. Zbor je bil deležen raznih časti in obilo priznanja.
&	Ljudska univerza v Mariboru je te
dni zaključila letošnjo sezijo. Od jeseni je priredila 47 predavanj, koncertov, tečajev itd. Prireditve je obiskalo vsega skupaj 5324 oseb. Na občnem zboru je bil za predsednika zopet izvoljen gradbeni nadsvetnik inž. Janko Kukovec, ki že dolgo let stoji na čelu te važne kulturne ustanove.
* Povodnji so jele groziti zadnje dni našim krajem. Dva meseca smo imeli naravnost sušo, in to v času, ko bi morali imeti po stoletnem koledarju spomladanski dež. Sedaj, ko kaže pratika lepo vreme, pa se trgajo oblaki, vsled česar naraščajo vode tako močno, da so se razlile po poljih in spravljajo ljudi in živino v nevarnost. Povodenj je bila v Pesniški dolini in ob stranskih pritokih, ob Dravinji in drugih potokih, škoda je izredno velika, ker je voda nanesla na polja pesek, blato in celo kamenje. Košnja bo tam precej slaba in nemara tudi letina.
* Velike množine nikotina potrebuje Nemčija za izdelovanje sredstev zoper rastlinske škodljivce. Naš državni monopol bo zato zgradil tvornico, v kateri bo predelal približno en milijon kilogramov tobaka in izvažal nikotin oziroma tobačni ekstrakt v glavnem v Nemčijo Zamisel je dobra, ker se bo s tem sajenje tobaka povečalo zlasti v Hercegovini.
+ 8 milijonov parov čevljev se v Jugoslaviji izdela povprečno na leto. V državi je kakih 60 usnjarn, ki so pa le do dve tretjini zaposlene. Vendar se obrati polagoma bolje izrabljajo. Jugoslavija z navadnim usnjem popolnoma krije potrebe, boljše usnje pa mora uvažati, če prav v vedno manjši meri. Bata namera va ustanoviti v Bosni veliko tvornico us nja, v kateri bo izdeloval tudi boljše in prav fino usnje.
* Naši izseljenci pošiljajo vsako leto domov lepe zneske. Da bi imeli njihovi svojci več dobička od denarja, ki ga izseljenci pošiljajo domov, bo Narodna ban ka kupovala te devize po nekoliko višjem tečaju. Podrobnosti se bodo šele določile
V	Beogradu izhajajoči obzornik »Soci-jalni Vesnik«, ki zagovarja demokratsko in zemljoradničko levico, hudo kritizira vodstvo Udružene opozicije (UO). V svoji majski številki razvija, kakor posnemamo po »Hrvatskem Dnevniku« od 24. t. m. približno sledeče misli:
»Ko smo dali Mačku nosilstvo ali vc-livno vodstvo, smo hoteli s tem pokazati na rešitev hrvatskega vprašanja kot na prvo in najvažnejšo točko opozicionalnih zahtev. Prvo in najvažnejšo zato, ker ie od rešitve tega vprašanja odvisen obstanek države Tudi mi smo po neštitih posvetih in zborovanjih to naše stališče zanesli v srbski narod, ki si ga je kmalu usvojil. Narod si je to stališče usvojil, ker mu je bilo razumljivo, da morejo priti vsa druga vprašanja na dnevni red šele tedaj, ko se obstanek države zagotovi, kar pomeni, ko se odnosi s Hrvati uredijo. Opozicija je to svojo odločbo potrdila na decembrskih volitvah leta 1938. Tudi o tej priložnosti so vodili volitve v znamenju reševanja hrvatskega vprašanja kot najvažnejšega, in sicer z Mačkom na čelu. Po tem se o stališču srbske opozicije ne more dvomiti. Ono je jasno in dokončno določeno. Srbske opozicio-nalne množice postavljajo rešitev hrvatskega vprašanja na prvo mesto svojih zahtev. 1 one so z Mačkom, ker rešitev tega vprašanja ni samo Mačkova, marveč je tudi njihova stvar. Pa je čisto vse-
Odmevi Iz Beograda Zagreba
in
nor-
eno, s kom Maček vodi pregovore. Stavljeno vprašanje ni v tem. Za opozicio-nalne borce je važno, da se naloga reši in da tisto, kar Maček zaključi, sprejmejo hrvatske množice.
žalibog vodstvo UO ni podprlo Mačka pri njegovem delu za sporazum. Kot vedno v odločilnih trenutkih, je podleglo svojemu partizanstvu in strankarskemu ključu. — Oh, ta pusti ključ je zaključil še vsako opozicionalno akcijo in ustavi' polet UO, ko bi baš moral najbolj razmahniti svoja krila.«
Zopet v drugem članku piše »Socijalni Vesnik«:
»Zdaj je vsakemu opozicionalcu jasno, za kaj gre vodstvu UO. Ono je ves čas borbe navajalo sporazum s Hrvati kot svojo prvo zahtevo. Ko pa je prišlo do ustvarjanja sporazuma, si je začelo umivati roke, češ da Hrvatje zahtevajo mnogo. In kar je še bolj zanimivo, je vodstvo UO začelo, še preden je kdo vedel, kaj kdo zahteva in kdo kaj daje, govoriti proti, stvarno samo zato, ker so delali brez njega in ker ga sporazum ne dviga na oblast. Sporazum naj bi bil patent za prihod strankarskih prvakov in njihovih pomagačev na oblast, izgovor, da Hrvatje zahtevajo mnogo, pa naj to izpriča.«
V tem duhu so pisani tudi ostali članki v »Socijalnem Vesniku«, ki ugotavlja, da je odziv, odnosno reakcija hrvatske javnosti na poslednje dogodke popolnoma
normalna, pravilna. On odobrava tud' pisanje »Hrvatskega Dnevnika« in se ne strinja s tistimi, ki se bojijo, da bi mogij žaliti kake veličine. Tako zaključuje neKi članek z besedami:
»Nam je samo žal, da je Maček ut na so Hrvatje siti nas vseh tukaj doli. biti in presiti, pa zbog prvih niso dolgo verjeli drugim, zbog drugih niso dolgo verjeli tretjim, a zdaj, ko so uvidelj, da !e tudi tretje izdanje srbskih političnih zaveznikov omahnilo, ne verjamejo niko-mu. In prav imajo. Mi niti ne moremo vec zahtevati, da bi nam verjeli. Mi bom° stvar podprli, ker je pravična in za državo nujna, čas pa bo pokazal nam 1 Mačku, kaj je kdo bil, kaj kdo je in kaj kdo bo. Maček bo videl.«
To mišljenje »Socijalnega Vesnika« prinašamo iz informativnih razlogov tua^ mi, da vidimo in se poučimo, kaj s}fuP'' na politikov, ki je za tem obzornikom, očita .vodstvu UO. Saj smo vprav o te stvareh, ki so tako važne za nas vse m za našo državo, mnogo premalo poučen^ Prepričani smo, da do pametnega sP°r?' zuma pride, ker mora priti. Izigravanje 1 zavlačevanje sporazuma pa se naj maščuje nad tistimi, ki ga zlonamerno povzro-
čajo! Narod je za sporazum, samo
»voditelji naroda« so proti sporazumu, ker se bojijo, da bi jim odklenkalo.
Andrej Žmavc.
7 dni
po svetu
Angleška kraljevska dvojica v Montrealu v Kanadi.
Savinjski hmeljarji niso nič kaj zadovoljni z novo določbo, po kateri naj bi se njihov hmelj odslej imenoval »štajerski hmelj«. Doslej se je uradno znamkoval s »savinjskim hmeljem«. Na ostalem Štajerskem proizvajajo tudi hmelj, ki pa ni tako dober kot savinjski. Storili bodo korake, da se savinjski hmelj uradno imenuje tako kakor prej.
Banovinske trošarine bodo po novi odredbi pobirale še nadalje finančne kontrole, nikakor pa ne občinskih trošarin. Te porabijo odslej občine same na en ah drug način.
Dve novi javni govorilnici sta bili te dni otvorjeni, in sicer v Selnici ob Dravi in v Jarenini v okolici Maribora.
V	kratkem pride tudi Sv. Peter pri Mariboru na vrsto.
4|t Izvoz v Italijo je zelo nazadoval zadnje čase. Posledica tega je, da nam je Italija svoj dolg že poravnala in da seda) celo mi njej dolgujemo že 50 milijonov dinarjev.
□ Francoski finančni minister Paul Reynaud je govoril v radiu in poudaril veliki uspeh francoskega notranjega posojila. Kakor znano, je francoski narod nabral v šestih urah Šest milijard frankov. S tem posojilom so izpremenili vse kratkoročne dolgove v dolgoročne.
□ V Pragi je eskplodlrala pred sinagogo bomba, ki je ranila dva človeka.
□ Stranka narodne skupnosti na češkem dela načrt za novo češko ustavo, si bo, kakor je bilo pričakovati, na stanovski podlagi.
□ Gdanski senat je zahteval od poljske vlade, da odpokliče ali odstavi svojega komisarja. Poljska vlada je odgovorila, poljski komisar ni nikak diplomatski za-stoonik, ki bi se dal na zahtevo kake vlade odstaviti.
□ Angleški vojni minister Hore-Belisha
namerava odpotovati v Moskvo, da se dogovori podrobneje o vojaškem sodelo vanju obeh držav.
□ Poljaki in Romuni, o katerih so še ipred nedavnim krivo poročali, da se upirajo trozvezi Anglija-Francija-Sovjetska Rusija, so se izjavili za to zvezo. S tem je odpadla ena glavnih ovir za uspešen potek pogajanj.
□ Na slovaški-madžarski meji je prišlo zopet do spopadov. En slovaški uradnik je mrtev. Slovaški listi so zelo ogorčeni.
□ V Berlinu dementirajo vesti, da bi ob priliki zadnjih poplav celi deli Siegfrie-dove obrambne črte utrpeli znatno škodo. Tudi cement se ni raztopil, kakor so ponekod poročali.
□ V Rusiji so imeli zadnje dni zelo pomembne vojaške zračne vaje. Ruska letala so se na severu dvignila, preletela vso Rusijo v stratosferni višini, bombardirala dozdevnega sovražnika ob črnem morju in se brez pristanka zopet vrnila na svoje izhodišče. Znani ruski pilot Ko-kinaki, ki se je proslavil s svojim poletom preko tečajnega morja v Ameriko, je izjavil, da lahko s svojim letalom v nedoseženi višini doseže vsa evropska in azijska glavna mesta, jih bombardira in se brez pristanka vrne.
□ Varšavska in berlinska univerza sta podelili kralju Borisu častni doktorat.
□ Romunski zunanji minister Gafencu in jugoslovanski zunanji minister Cincar-Markovič sta imela na krovu romunske ladje na Donavi važno konfeienco.
□ Pri zadnjem deževju je tudi Ren prestopil bregove. Nemška obrambna Sieg-friedova linija je bila vsa preplavljena. Maginotova linija, ki leži nekoliko višje, je bila pred nesrečo, ki je vzbudila toplo sočustvovanje, obvarovana.
□ Francoski posredovalni predlog ,v
pogajanjih za trozvezo: Velika Britanij3 —Francija—Sovjetska Rusija se baje gj3' si: 1. Anglija, Francija in Sovjetska Ru' sija si avtomatično pomagajo v primer« neposrednega napada. 2. Sovjetska Rusij3 jamči za poljske in romunske meje. 4. Francija in Anglija bi Sovjetski Rusiji avtomatično pomagali, če bi se ta radi ten obvez zapletla v vojno. 4. Anglija in Francija jamčita tudi za baltske države. 5. podpisu se takoj začnej‘o posveti me« generalnimi štabi. Pravijo, da podpis t« pogodbe ni več daleč. Nekateri napovedujejo celo konferenco treh v Parizu. Udeležili bi se je:	Daladier,	Bonnet,
Chamberlain, Halifax, Molotov in Pot-jomkin.
□ V Gdansku je prišlo do težkih izgre' dov, pri katerih so se mirni in nič hudega sluteči nemški izprehajalci znašli pre° razbito poljsko carinarnico. Poljaki brez vsakega razloga pričeli streljati ubili slučajo navzočega voditelja nap3> dalnih oddelkov meščana Grllnberg3* -Kljub temu se je gdanski senat v svojejV miroljubju odločil, da se pri poljski
ki je ostro protestirala in zahtevala jamstvo za življenje in varnost svojih uradnikov, opravičil. Tako poročajo Nemci.••
□ Ameriška podmornica »Squalus« » je potopila. Izmed 59 mož posadke
jih rešili 33.	#	Ar
□ ženevski poslanik Jugoslavije ° ’ Subotič bo, kakor sodijo, imenovan poslanika v Londonu.
□ Na seji Zveze narodov je dobila tajska izraze najtopl. simpatij, čeprav bi J bila aktivna pomoč bolj potrebna. Ven° se nobena izmed držav ni mogla oam čiti, da bi prevzela še kake nove °bv®k| nosti. Na isti seji (predsedoval ji je n*®* londonski poslanik Majski) so odlocn odklonili izpremembo ustave svobod« dežele Gdansk in pozvali komisarja Bure harda, da vztraja na svojem mestu skuša doseči pomirjenje.	d
□ Vojaški pakt je bil podpisan rne“ Nemčijo in Italijo. Italijanski n°vl . Gayda piše, da ima ta pakt tudi ,sVtg_ tajne pripombe. Zdi se, da je PodPlSnn. ga pakta, ki je obe velesili še trdneje P vezal, pospešil sporazumevanje med ^ glijo, Francijo in Rusijo.	. a
O Pisatelj Ernest Toller, eden i«"V najbolj znanih pisateljev povojne N čije, čigar drama »Hinkemann — Jalov ^ je prevedena tudi v slovenščino, se J Newyorku radi neozdravljive bolezni o
□ Iz Španije se, kakor poročajo h ah janski in drugi listi, že vračajo nem in italijanske čete, ki so odločile sp sko vojno Francu v prid. Franco se * 3 je zelo zahvalil za vse, kar se ima Španija tem četam zahvaliti. .„i«ter
□ Jugoslovanski trgovinski min« Jevrem Tomič se mudi v Parizu. jde
□ Tudi med Francijo in Turčijo P” do vojaške zveze. Francija bo Turcij ročila sandžak Aleksandreto.
Boj za staro pravdo
Ko gledamo danes nazaj v zgodovino in premotrimo okoliščine, ki so bile za časa kmetskih uporov, spoznamo, da na zmago puntarjev ni bilo misliti; vladajoča plemenitaška kasta je imela učinkovj-(a sredstva in zadostno število plačan-, cev za udušitev pravičnih socialno-gospo-darskih zahtev takratnega kmeta.
Borba za staro pravdo je bila tedaj na zunaj nasilno zatrta, toda od puntarjev se je prenašala na potomce in ostala živa do današnjega dne v srcu slovenskega kmeta.
Francoska revolucija je ponovno raz gibala množice in poznejša ustanovitev Ilirije je za nekaj trenutkov osvetlila tudi slovensko narodno zgodovino; ali slo venski kmet tudi tokrat ni bil deležen no bene pomoči.
Prišlo je leto 1848., ki naj bi pomenilo za kmeta-tlačana, popolno osvobojenje, toda neizkušeni voditelji Slovencev niso uvideli važnosti in pomembnosti časa in njegovih dogodkov: vodstvo slovenskega narodnega gibanja je bilo proti zahtevam slovenskega kmeta (Ižanci!).
Kakor se je končal veliki hrvaško-slo-venski upor leta 1572-73. s kronanjenf Matije Gubca in z vsemi posledicami, tako je sledil dogodkom oseminštiridesetega leta avstrijski absolutizem, ki je Slo-yencem dosledno odklanjal vsako prošnjo in zahtevo, katerih ugodna rešitev bi bila bistvenega pomena za naš narodni in gospodarski razvoj. Kakor vsa vprašanja, Prav tako je bilo polovičarsko rešeno tudi' vprašanje slovanskega kmeta in veleposestniške zemlje, katere lastniki so bili baroni, grofi in knezi neslovanske krvi. —
Konec svetovne vojne nam je prinesel lastno državo in slovenski kmet je opravičeno upal, da bodo popravljene stoletne krivice in da mu bo dano to, kar mu v narodni državi pripada: zemlja In primerno življenje!
Udeleževal se je javnega življenja: vstopal je v strokovne, kulturne in politične organizacije, ki so jih večinoma vodili nekmetski ljudje; izpolnjeval je državljanske dolžnosti in pravice, vse v veri, da bo tako lažje dosegel svoje pravice; potrpežljivo je čakal dvajset let na uresničenje nešteto danih obljub, vendar vedno zastonj.
Danes je razočaran spoznal, da je bil •prevaran.
Slovenski krnet je nezadovoljen in nič
čudnega, ako se v njem poživlja misel stare pravde in kmetske skupnosti.
. Ko o vsem tem razmišlja, se mu pojavljajo vprašanja:	....
ali ne biva v narodni državi, ali ni enakovreden državljan vsem drugim, ali ne plačuje redno davkov, ali ni vdan Bo-8u, kralju in državi, ali kje tiči krivda, da med svojimi dosedanjimi voditelji ni našel človeka, ki bi mu dal ono, in sicer samo ono, kar mu po človeški in narodni Pravici pripada.
Tako večkrat, posebno pa po dnevnem delu ob večerih, premišljuje naš kmet in njegove misli so pravilne: neštevila besed je bilo že radi tega izgovorjenih, toda le malo od njih jih je bilo uresničenih.
Slovenski kmet ni puntar in njemu so tuje misli prevratnosti in sile; na zgoraj stavljena vprašanja pa si približno takole °dgovarja;
pred seboj vidi čas, ko je treba poživeti borbo za staro pravdo, ki mora pov-Jročiti mirni, toda odločni skupni in slojni pohod slovenskega kmeta ob rami hr-vatskega seljaka in srbskega zemljorad-n'ka za politični in socialni preporod slovenske, hrvatske in srbske vasi in za go-spodarski podvig jugoslovanskega kme-ta in s tem tudi jugoslovanske države.
Pohodu pa bo zajamčen uspeh le, ako t>a bo vodilo ljudstvo samo in se naslonilo na prijatelje ter stanove, ki nikdar "«o zatajili kmeta in njegovih pravic.
želja so strnjenosti kmetskih množic iz Vseh, sedaj še obstoječih političnih tabo-rov je tako velika in njeno jedro že tako {nočno, da menda ne bo v bodočnosti sile, *** bi mogla za stalno preprečiti strnje-
n°st teh množic.	„
Vladimir Kreft.
Uslužbenski kuluk
m
je
'it?
i)
I I '
Maši javnosti!
železničarski jubilej. Društvo jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev slavi letos 301etnico svojega obsto ja. pevsko in godbeno društvo »Drava«, 1 je tudi železničarsko, pa 201etmco. Da ta pomembni dan slovesno proslavi do v soboto, 3. junija zvečer v Sokolski dvorani v Mariboru velik koncert, ki ga 'zva-jajo pevski zbor, orkester, glasbena sola 'n tamburaški zbor »Drave«. V nedeljo Popoldne je v magdalenskem predmestju velika liudska veselica na Sokolskem telovadišču.
So še ljudje, ki mislijo, da javni name ščenci in upokojenci, ki niso obenem ka ki posestniki in nimajo nobenega druge ga premoženja ko svojo delovno moč, ne plačujejo davkov. Nekateri mislijo celo, da je pokojnina javnemu nameščencu, če jo sploh dočaka, nekako navržena, ne da bi on sam k temu kaj prispeval Oboje je zmotno. Velik delež njegove plače, odnosno pokojnine znašajo različne javne dajatve: uslužbenski davek, tako zvant izredni prispevek, ki o njem malokdo ve, kam gre, potem za uradniški pokojninski sklad, v nekih primerih za bolniški sklad, pred leti povrh za Zvezo nabavljal-nih zadrug, najbolj pa nas danes zanima odkup za osebno delo ali uslužbenski kuluk, to je uslužbenska tlaka. Edina, _čisto posebna prednost za javnega nameščenca in upokojenca je pri vsem tem vsekako ta, da tu ni nobenih opominov in terjanja ne rubeža, ker mu vse javne dajatve preprosto odtegnejo od rednih prejemkov iz javne blagajne. Upravičeni obdavčitvi se ne odteguje noben pameten človek, najmanj pa javni nameščenec, krivično obdavčitev pa prav tako odločno vsakdo odklanja.
Poročilo za letošnji občni zbor Banovinskega društva državnih in samoupravnih upokojencev za Dravsko banovino v Ljubljani je ponoven neizpodbiten dokaz, da je uslužbenski kuluk pri nas neutemeljen in krivičen. Iz njega posnemamo glavne razloge in dokaze za to, da seznanimo tudi bralce »Edinosti« s tem vprašanjem. Mislimo namreč, da je naša dolžnost, pri razkrivanju in zatiranju krivice, sodelovati, kjer koli v človeški družbi se pojavi in od koder koli pride. Pošteni delovni narod želi dobro nameščenstvo, ki mu pa nihče ne sme delati krivice, da bo lahko tudi zadovoljno, kar je eden izmed prvih pogojev za njegovo občekoristno delovanje.
Slovenija je že pred časom odpravila kuluk ali osebno delo na nedržavnih cestah. Kot nadomestek za to je uvedla 5% deželno doklado, ki jo seveda morajo plačevati tudi državni nameščenci in upokojenci, ako so obvezani' kakemu državnemu davku, od katerega odmerjajo samoupravne doklade. Navzlic temu, da v Sloveniji ni več ljudskega dela na nedržavnih cestah, plačujejo državni nameščenci in upokojenci zavoljo nekega nerodnega dostavka v noveli ali dodatku k zakonu o samoupravnih cestah še naprej kuluk, ne plačujejo ga pa trgovski, industrijski, bančni, odvetniški, notarski in drugi zasebni nameščenci. Državni nameščenec in upokojenec, ki sta hkratu posestnika, plačujeta kuluk celo dvakrat. Največja krivica pa je, da so drugi državljani obve zani na osebno delo samo do 60. leta sta rosti, državnemu nameščencu in upokojencu pa odtegujejo za odkup kuluka preko te starosti — do smrti, in da morajo kuluk plačevati tudi državne uradnice in upokojenke navzlic temu, da velja obveznost za osebno delo na nedržavnih cestah samo za moške.
Prizadeti so se že mnogo trudili, da bi tako očitno krivico odpravili, toda naleteli so na gluha ušesa in trda srca. Neke obljube so jim pač delili, ki so pa ostale samo obljube, prazne besede ljudi, ki
posebnost Slovenije!
jim ne moreš nikoli nič verjeti ne zaupati.
Pa kako preprosta je vendar pametna rešitev! Treba je samo črtati tisti nesocialni, nesrečni dostavek k zakonu o nedržavnih cestah, ki veli, da morajo državni nameščenci in upokojenci plačevati odškodnino za osebno delo tudi tam, kjer je osebno delo odpravljeno in nadomeščeno s posebno doklado, kakor se je zgodilo baš v Sloveniji, in določiti kuluk, odnosno obveznost dela, koder je še v veljavi, za državne nameščence in upokojence samo do njih 60. leta starosti in sa-
mo za moške, kakor je določeno za vse druge državljane.
Za tako pametno rešitev ni treba mnogo razuma, še manj pa dela. Treba je samo nekaj dobre volje in modre uvidevnosti nekaj socialne pravičnosti in malo več čuta človečanske odgovornosti —j
11: j(\ ,i \ mrl Dotlej pa veljajo napisne besede:	Uslužbenski	kuluk	je	ISli.(!i
?!,' p posebnost Slovenije —
\ i .i i •'
Sotlski.
II, 7 I
i Z JAVA
Prejeli smo to »Izjavo« in jo radi objavljamo. Upamo, da s tem slu žimo resnici in pravični stvari. (Op. uredništva).
V »Edinosti« z dne 13. maja 1939., št. 19, na strani 3. je priobčen v drugem, tretjem in četrtem stolpcu članek učitelja g. Lojzeta Zupanca »še o slovenskem učitelju«. V tem članku, na katerega ni' mam namena odgovarjati, pa so med dru gim trditve, ki se jih čutim dolžnega pojasniti. Avtor navaja tudi:
»Vem za učitelja, ki ga je režim gmot no ubil in ga odstranil iz službe, ker je obstojala samo sumnja, da je storil malenkosten pregrešek. In to samo zato, ker ni bil pristaš režima. Vem tudi za učitelja, ki je bil pristaš režima, pa ki je otrokom razlagal stvari, zaradi katerih bi se moral citirati pred sodišče ter se tamkaj zago varjati po zakonu o zaščiti države. On ni bil odstranjen iz službe . . . Kdaj se je to zgodilo, ni važno. Važno pa je tole: Koje prvi učitelj prišel k predsedniku organizacije, katere član je bil, in zahteval, da ga organizacija vzame v zaščito, je ljubeznivi predsednik dejal: »Dragi tovariš, ničesar ne more organizacija storiti zate, ker imamo v tvojem primeru zavezane roke«. — Učitelj je iz organizacije izstopil. (Mastni tisk sem podčrtal podpisnik izjave.)
Gospod Zupanc je opisal primer nekega učitelja, ki ga oba prav dobro pozna va, čigar ime pa se čutim dolžnega zaen krat zamolčati zaradi nefodne stilizacije članka. Opisal pa je primer tako, kot da bi temu učitelju organizacija storila krivico, ker mu ni; priskočila v stiski na pomoč, zaradi česar je on tudi izstopil.
Izjavljam, da organizacija z ozirom na svoja načelna stališča ne posega in ne more posegati v noben primer, ki se disciplinsko obravnava, če se vrši disciplinska preiskava v smislu zakonitih določil in se učitelju v preiskavi ne krati svoboda obrambe. Zato ima organizacija v vseh takih primerih vezane roke in je imela vezane tudi v primeru, ki ga učitelj g. Zupanc ni hotel imenoma navesti. Vse to prav dobro ve tudi avtor članka, ki je bil več časa funkcionar v uč iteljski organizaciji. Dalje avtor članka namerno izpušča, da je dotični učitelj vendar dobil vso tisto zaščito, ki mu jo je organizacija v njegovem primeru mogla nuditi, t. j. obširen material za obrambo.
Navedba, da bi bil neimenovani učitelj
izstopil iz organizacije zato, kakor navaja avtor članka, ni resnična. Pač pa je res, da je dotični član izstopil, ker več njegovih prispevkov osebnega značaja »Učiteljski tovariš« ni objavil. Vzrok izstopa tega člana je razviden iz njegovega lastnega pisma na učiteljsko organizacijo.
Ako bi avtor članka g. Lojze Zupanc kakor koli ponovil svoje trditve in napade, se bom čutil prisiljenega v obrambo ugleda učiteljske organizacije kakor tudi v obrambo položaja, ki ga sam zavzemam v učiteljski organizaciji, izpregovoriti konkretneje in objaviti prav vso korespondenco med dotičnim učiteljem ter učiteljsko organizacijo in njenimi funkcionarji.
V Ljubljani dne 17. maja 1939.
Metod Kumelj
predsednik JUU-sekcije za dravsko banovino v Ljubljani.
Kriminaliteta In časopisi
O tem važnem poglavju je »Edinost« že poročala. Oglejmo pa si ga še enkrat s posebnim ozirom na naše narodne kulturne probleme.
Kakor v tujem, tako prevladuje tudi v našem časopisju povsem nesprejemljiv način poročanja o različnih zločinih, časopisi polnijo s temi vestmi cele stolpce, nekateri novinarji pa kar tekmujejo, kdo bo dal svojemu poročilu najbolj krvav naslov. Podrobno opisujejo vse potankosti umorov in tatvin, često pristavljajo svoje komentarje na dvomljivo vreden način in skušajo storjene zločine prikazati v kar najbolj senzacionalni luči. Pri tem pa se ne vprašajo, ali pa pozabljajo, kakšne naloge bi moral zasledovati vsak časopis in kakšne posledice bo rodilo tako poročanje. Kajti »krvave« vesti so često najprivlačnejši del časopisa. Ljudje hlastno požirajo, kar se je oblikovalo v glavah s fantazijo prežetih novinarjev; hlastno srkajo vase vso gnusobo zločina in če ni opisan na dovolj rafiniran način, se nikakor ne zadovoljijo. S tem jim pa vprav takšne vrste poročila posredujejo hrane za njihove najnižje instinkte, kar kajpada ne more vplivati ugodno. Mnogi slučaji, da so kino, detektivska ali čas-niška poročila zavedli zlasti mlajšega človeka v takšen ali drugačen pregrešek nasproti človeški družbi in njenim zakonom, so nam znani. Zato vemo, da so baš ti činitelji dali človeku že marsikdaj spodbudo za uveljavljenje raznih ganov, ki bi
Ali propada slovenska vas ?
KONEC
Carine, takse, trošarine so najugodnejši pogoji za propadanje vasi. Potem monopoli, privilegirana proizvodnja in drugo. Samo nekaj primerov:
Trošarina na vino znaša pri nas 2 do 3 din od litra, kmet vino proda v ugodnem slučaju po 4 do 5 din liter. S tem mora kriti vse pridelovalne stroške. Samo za galico gre na Slovenskem letno do 10 milj. din. Zavoljo zaščitnih carin je naša galica izredno draga. In kje je vračunano obdelovanje ter vsi posredni stroški. Kmet za liter vina prejme 4—5 din, na trošarini pa oblasti dobe po 2—3 din. Kakršnakoli nova obremenitev na kmečke pridelke pride, jo zvale na rame najšibkejšega, kmeta samega.
Ali pa sledeče: Kpiečko ljudstvo mora proti raznim kužnim boleznim dati cepiti živino. Za proizvajanje cepiva imajo monopol neke tovarne. Proizvodnja 1 litra cepiva (seruma) stane 75—125 din, prodajna cena pa je 500—850 din za liter. Vsako leto pa pogine pri nas ogromno živine za kužnimi bolezni.
Potem razni monopolni proizvodi, kakor sol, petrolej, vžigalice, sladkor. Kdor ni sam občutil, ne ve koliko skrbi povzroča ljudstvu nabava tega in koliko po-
JOŽE KERENČIČ
manjkanje vlada v tem. V celih predelih je v rabi vtihotapljeni saharin itd.
Take in podobne primere bi našteval neizčrpno.
Vidimo torej, da je nebroj pogojev za propadanje slovenske vasi. Vsi ti pogoji ustvarjajo sledeče zakonitosti v razvoju slovenske vasi:
Kmečko gospodarstvo, slovenskd-kmeč-ki dojm bolj in bolj slabi.
Večje gospodarstvo lažje zadosti potrebam doma in lažje več pridela za prodajo.
Manjše gospodarsto (in teh je večina) ne more v zadostni meri zadostiti potrebam doma, ker nima dovolj zemlje, da krije pomanjkanje na eni strani, mora več in več gotovih pridelkov prodati in to prečesto po ceni, ki je nižja od' proizvajalnih stroškov, često mora delati čisto dastonj. Primanjkljaja pa v zadostni meri ne more kriti in to povzroča ponovno slabitev gospodarstva, tako še bolj oslabljeno gospodarstvo zamore v še manjši meri zadostiti potrebam doma, še manj zamore prodati, potreba po prodaji pa je enaka odnosno celo večja, kajti vedno večje so neposredne in posredne dajatve, in vedno manj blaga dobi za gotovo ko-
ličino pridelkov. (Tu opozarjani na padanje cen in na tkzv. škarje!) Vedno manj pridelkov zamore prodati, a za isto količino dobi vedno manj izdelkov in dru gih, za življenje nujnih potrebščin.
Možnosti preživljanja-se vedno bolj zožujejo.
Kaj umljivo je torej, da se je slovenska vas bolj in bolj zadolževala. Bila so leta, ko je bilo možno dobiti kredit. Kmečko ljudstvo se je zadolževalo vso povojno dobo. Večina kredita je ^ila porabljena za zadostitev vsakodnevnih potreb, za živila, ki jih gospodarstvo ni v dovoljni meri pridelalo, za obleko, za vzdrževanje poslopij, za kritje pri raznih nesrečah pri ljudeh (bolezni), pri živini, ob naravnih katastrofah, ko ljudstvo od nikoder ni deležno podpore. Nadalje so bila posojila izrabljena za kritje raznih javnih dajatev, v občutni meri za dote otrokom, le v mali meri pa so posojila služila izboljšanju gospodarstva. Tega kmet ni zmogel, v občutni meri pa tudi ni znal. A to ni zgolj njegova krivda, temveč celotnih družbenih prilik in institucij, ki družbo vo dijo. Kmetova subjektivna krivda je v prvi vrsti, da je dajal otrokom visoke dote, ki jih dom po svoji slabi gospodarski moči ni prenesel. Mnogo dot je bilo izplačanih iz posojil, ali pa kar vknjiženih na posestvo in te vknjižbe predstavljajo visok delež v vsoti dolgov slovenske vasi in sicer med dolgovi privatnikom, ki
se sicer ne mogli tako jasno in aktivno povzpeti na površje ter k delovanju.
Če pa je to res, pa pisanje časopisov nikakor ni v skladu z njihovo prvenstveno nalogo, časopisi prihajajo med najširše plasti naroda in imajo namen, ljudi seznanjati z dogodki, ki se vršijo v svetu in jih navajati k pravilnemu gledanju ter presojanju različnih življenjskih vprašanj. Takšna je njihova naloga vsaj v načelu, torej vzgojna. Vzgoja naroda pa bi morala biti čim najbolj pravilna, kajti tu gre za široke množice, ki bi ne smele živeti v slepoti. Razumljivo je, da je to vsaj v gotovih stvareh nemogoče. Skoraj vsak časopis je organ neke stranke in vsaka 6tranka bi hotela prikazati ljudem svetovni nazor tako, kakor ji najbolj prija in kakor se najbolj strinja z njenim političnim programom. Zato piše ta ali oni časopis svoj politični oddelek v smislu svojih gledanj in utegne torej nek poli-, tični problem gledati bolj ali manj objektivno. Spomnimo se samo naših domačih političnih ali pa tudi svetovnih političnih razpravljanj v našem in prav tako v velikanski večini tujega časopisja. Kdo bi kateremu še verjel? Prečitati moramo po navadi več, po smeri različnih časopisov, da si moremo ustvariti vsaj približno pravilno sliko; to pa je dosegljivo le poedinim intelektualcem, nikakor pa ne širokim plastem, ki niso niti dovolj izobraženi, da bi si mogli na ta način ustvarjati pravilne sodbe, niti nimajo za to dovolj razpoložljivih sredstev, že politične zmote, v katere privede svoje čita-telje ta ali oni časopis, utegnejo povzročiti nedogledne posledice. Povprečen či-tatelj se namreč zadovolji s tem, kar čita v svojem listu in to vse je zanj, kakor sveto pismo; vse te vesti razširja, kakor da bi bile njegovo osebno, na temelju resničnega prepričanja nastalo mnenje. Na ta način utegne zabresti v usodne zrno te, ki bodo v življenju naroda ter narodov odjeknile skrajno neugodno.
Enako, kakor v politične, tako utegne zavajati časopis tudi v druge zmote. Pristranski kritik bo vcepljal čitateljem pristransko sodbo o vrednosti nekega tvorca ali kulturnega pojava, senzacionalni poročevalec zločinov bo prikazal ljudem zločin prav obratno, kakor bi ga prav za prav moral: v vsej njegovi banalni nagoti, v luči tiste slasti, ki draži razburljive strani človeških gonov in jih sili k posnemanju, namesto, da bi jih vzgojne prešel kot človeka nevredno dejanje. S te strani so takšna poročila nedvomno v snovi pogrešna in naravno silijo k temu, da jih kulturni svet obsodi in proglasi kot škodljiva. Zato je razumljiv pokret, ki se že dolgo vodi v inozemstvu, da bi se zabranil takšen način poročanja v časopisih in da bi se enako zabranilo izvajanje .filmov, ki po nepotrebnem vzbujajo škodljivo dejstvovanje človekove fan tazije. Tak pokret nikakor ne spada k tistim »moralnim prizadevanjem«, ki jih zaradi namišljene ali tudi resnične »pre-moralnosti« odklanja vsak pameten človek; zaradi iskrenih vzgojnih namenov je namreč utemeljen in zahteva, naj dnevno časopisje kot javni vzgojni činitelj nudi občinstvu čim pravilnejšo sliko o katerem koli življenjskem pojavu. S tem pa zahteva, da tudi kriminaliteta dobi v očeh ljudstva pravilno vzgojno lice.
d.
Naša diplomacija v luči statistme
»Edinost« prinaša zdaj pa zdaj poučne številčne ali statistične podatke o ustroj-stvu naše javne uprave, o našem naro-dno-gospodarskem življenju i. dr. Danes prinašamo nekaj številk o naši diplomaciji, torej v glavnem o osebah, ki po nekih določenih, medarodno priznanih^ pravilih neposredno ali posredno občujejo med našo državo in tujino. Diplomat — beseda je izposojenka iz grščine — je zastopnik svoje države v tujini. Diploma-tično je vse, kar zadeva diplomacijo v splošnem. S to besedo pa tudi v vsakdanjem življenju označujemo posebno previdno ravnanje v prizadevanjih za dosego nekih posebnih smotrov — po ovinkih. O kakem prebrisanem prekanjencu pravijo v lepši družabni obliki: Ta človek je dober diplomat! Kako ti je diplo-matičen! Prava diplomacija pa je zelo odgovorna zadeva in, kakor razlaga vsak
boljši slovar, obenem znanost o mirovnem medsebojnem občevanju držav in njega oblikah. Za priučitev in privzgojitev, odnosno za posredovanje take vede^ služijo knjige in učilišča, prave_ visoke šole, n. pr. diplomatska visoka šola v Parizu in drugod. Za ustrojstvo državne diplomatske službe je pristojno zunanje ministrstvo dotične države.
»Hrvatski glasnik« v Splitu je nedavno priobčil statistiko o diplomatski službi Jugoslavije po uradnih podatkih od 1. aprila t. 1. Po tej statistiki šteje naša država 24 poslaništev, deluje pa za enkrat samo 20 poslanikov. Od teh 20 poslanikov je 15 Srbov, 4 Hrvatje in 1 Slovenec. — Jugoslavija ima nadalje 28 konzulatov, to so uradna zastopstva naše države in soroja-kov v tujini predvsem v trgovskih zadevah, in prav toliko konzulov, od katerih je 22 Srbov, 4 Hrvatje in 2 Slovenca.
V	našem ministrstvu zunanjih del 1 215 diplomatskih uradnikov s sledečim čini:
Srti Hrvatje Slovenc.
Cin
Poslaniški čin	22	4
Načelniki, generalni konzuli, svetniki in konzuli	66	15
Nižji diplomatski uradniki s sekretarskim činom	54	7
Pisarji in pripravniki____________31	5
27
86
63
39
Skukaj: 173	31	11 215
Naša država je torej imela na dam 1; aprila letos v zunanji diplomatski S’U^P razen številnega pomožnega osebja
—	20 poslanikov in 28 konzulov, v ministrstvu zunanjih del samem pa 215 ul[a“' nikov, skupaj 263 uradnikov. Od le-ten j bilo 210 Srbov ali 80%, 39 Hrvatov a« 15% in 14 Slovencev ali 5%.
Počkov.
Ali imamo res preveč ljudi v intelektualnih
poklicih ?
Večkrat čujemo koga reči:» Preveč je zdravnikov, advokatov, učiteljev, uradnikov . . .« Mnogo ljudi v mestu in na deželi tako misli v svojem površnem gledanju na svet. Treba* je le malo manj duševne lenobe in prav malo globljega gledanja, pa vidimo, da ljudi v intelektualnih poklicih — to je tistih ljudi, ki so_ dovršili univerzo ali kako strokovno^ šolo, ki se konča z maturo — ni preveč. Nasprotno: premalo jih je. In tako dolgo jih bo premalo, dokler bo le še en kočar v najtežje dostopni vasi in le še en delavec v predmestju -ostal v bolezni brez zdravniške pomoči, dokler bo še moral učiti učitelj v enem razredu po 60, 80 in še več otrok, dokler bo še kje siromak, ki potrebuje pravno zaščito in nasvet, pa ne more daleč v mesto k advokatu, pa tudi denarja nima in tako kuha jezo in maščevanje na soseda.
Rekel bo kdo: vse to je res, toda revež ne bo mogel poklicati zdravnika in ne bo mogel k advokatu, pa če jih bo še toliko! Edini odgovor na to je: država bo morala poskrbeti in tako organizirati zdravniško pomoč in pravno zaščito, da bo na razpolago vsakemu, ki je je potreben. Kakor je ljudska šola dostopna vsem, tako mora postati tudi zdravniška in pravniška pomoč.
Nekateri zdravniki so sami sprožili to vprašanje, tako med drugimi dr. Štampar, ki je bil pred osmimi leti predčasno upokojen kot načelnik v ministrstvu za ljudsko zdravje in socialno politiko, pa je odšel potem na Kitajsko organizirat zdravniško pomoč. — Ti zdravniki so za to, da plačuje vse zdravnike država in jih namesti po državi, da bodo brezplačno zdravili, dajali nasvete, raziskova-
li	higijenske razmere, nadzorovali gradnje vodovodov, gnojnih jam itd. Skratka, tak zdravnik bi moral biti javni delavec v najširšem pomenu besede kakor sta župnik in učitelj. Pri svojem delu bi pa moral ostati gospodarsko neodvisen, da mu ne bi bilo treba iskati nagrad in se bati premestitve in drugih takih lepih običajev.
V	majhni meri se to že izvaja. Revež
more dobiti zastonj advokata, ve pa tudi to, da je razlika med advokatom, ki ga plača in med tistim, ki ga ne plača. In ta razlika bo še tako dolgo, dokler bo odvisen advokat od svoje klijentele, ki ji bo gotovo bolje stregel kakor revežu, ki mu je določen. — Na pravi poti novega gledanja na naloge inteligenčnih poklicev so n. pr. protituberkulozni dispanzerji, ki imajo dolžnost preiskati vsakega, ki to želi. Vzor takega dela je dispanzer v Celju, kamor se zatekajo meščani, delavci in kmetje iz daljne okolice.
Tako kakor z zdravniškim -je z vsakim
intelektualnim poklicem. Čas bo PnJie* tudi vprašanje preureditve njih dela tak°> da bo služilo ljudstvu, da bo mogel intelektualni delavec neodvisen od boga klijentele služiti le narodu.
Le nekaj številk nam pokaže, da sm° še daleč od tistega števila zdravnikov, K nam je potrebno. Zdravnikov je v Jug?' slaviji okrog 5.800, od teh na podeželja okrog 750. čeprav je v naši državi kmečkega prebivalstva nad 80°/o, ima to 1° okrog 13% zdravnikov. V mestih pride en zdravnik na 400 do 750 prebivalcev, rja podeželju pa en zdravnik povprečno (v vsej Jugoslaviji, v Sloveniji je gotovo razlika manjša) na 17 tisoč prebivalcev.
-ski.
Za odpravo brezposelnosti!
V	neznosnih razmerah, pod pezo brezposelnosti se prebija tisoče naših delavcev. Rojeni so na tej zemlji, usojeno jim je skupno življenje z nami, pa jim ni danega mesta, kjer bi se lahko uveljavili v okviru družbene povezanosti.
S tem v zvezi pa- je opaziti tudi mnogo krivih pojavov, ki zajemajo neveselo podobo naših mest, trgov in vasi. Res, velik del brezposelnega delavskega proletari-jata živi in se prebija v pozabljenosti in prezrtosti od vsakogar. Zdravi so, zmožni so dela. Izučili so se kakorkoli — dela ne dobe. Prestradali so se (z domačimi vred) do kruha, ko bi pa imeli pravico seči po njem — ga za nje nt. In če je družinski oče in se gnete z ženo in otroki v tesni izbici, če ne že v baraki, ali brlogu — je to do konca obupno. In kaj sedaj? Za življenje so samo tri poti: delo, beračenje in tatvina. Dela ni
—	torej najprej beračenje. Ali ne čutimo vsi, da je beračenje in prosjačenje za zdravega in dela zmožnega človeka sramota? In da je ta sramota za človeško občestvo, ki to trpi in pusti ter mirno gleda, trikratna sramota! Upravičeno pravi kmečka modrost:	»Komur je leta
in dan jezdarila beraška malha na plečih, ne bo nikoli več delal!« Iz najboljših ljudi nam je brezposelnost že rodila lenuhe in postopače, nasilne in grozeče in čestokrat pokazala pot mladini, kako se
po statistiki iz leta 1932. štejejo polovico vseh kmečkih dolgov, okoli 500 milijonov dinarjev. Večino te vrste posojil pa predstavljajo dolgovi vaškim trgovcem in raznim oderuhom. — Gotovo, del dolgov je nastal tudi iz malomarnosti, pijančevanja, lišpa in pod., a nikakor ne dosega vsote, kakoršno ljudstvu očitajo oni, ki tožijo nad njim, češ, da se je v novodobnem duhu čisto skvaril, in ga kličejo nazaj k tradicijam, k domači nošnji, k trpljenju na grudi z ljubeznijo pradedov, k zadovoljstvu z življenjem, kakršno pač
je.
Najbolj so zadolžena mala kmečka gospodarstva. Ta so posojila dobesedno zajela. Vsi kmečki dolgovi po stanju leta 1932. so znesli toliko, da je na posamezno zadolženo kmečko gospodarstvo v velikosti do 10 ha pripadlo povprečno 15 tisoč din, zemlje pa povprečno tri in pol ha, na posamezno delovno moč na teh gospodarstvih zemlje nekaj čez 1 ha dolga pa skoro pet tisoč din na posameznega človeka (všteti tudi otroci in starci) pa zemlje približno pol ha, dolga pa bribližno dva tisoč petsto din. Pri večjih gospodarstvih pa je odpadlo na posamezno osebo povprečno skoro pet ha zemlje, a le nekaj nad 6 tisoč din.
To stanje od leta 1932. se do danes bistveno ni spremenilo, plačane so bile deloma anuitete prvih obrokov odplačevanja. Da so jih plačali, so mnogi'dolžniki segli v gozdove (več kakor tretjina kmečkega Uudstva sploh nima gozdov!)
in začeli prodajati les, ki ga prej nikoli niso prodajali, ker ga za prodajo ni bilo dovolj. Tudi zdaj ga ni, redkim pa je bil gozd zlata rezerva in ta rezerva zdaj pada, tako na primer v severovzhodni Sloveniji prodajajo hrastov les v velikih množinah, izvaža se v Nemčijo za kopita z■> puške in za izdelovanje celuloze v vojne svrhe. Samo poglejmo širom Slovenije po železniških postajah, vidimo skladovnice lesa, kjer ga prej nikoli niso nakladali. Množice kmečkega ljudstva pa so pri tej prodaji goljufane, nikoli niso imele opravka z lesno trgovino, ne znajo izračunati kubičnine, prodajajo kar počez in tako občutno pod dnevno ceno. In kaj bo, ko lesa več ne bo na prodaj, in kaj bo z onimi, ki nimajo ničesar prodati?
Iz vsega gornjega je razvidno, da slovenska vas propada in to občutno ter naglo. Propada gospodarsko, propada pa tudi duhovito. Vedno več je onih, ki jih razmere tirajo stran od zemlje, naj doni in zemljo še tako ljubijo, vedno manj je možnosti najti drugje več kruha, tisoči so vrženi nazaj na vas. Vedno več je med ljudstvom pohlepa, rojenega iz pomanjkanja, drug se skuša okoristiti na škodo drugega, ga ogoljufati, če je le možno, in vedno več jih je na naši vasi, ki skušajo vsak zase ohraniti svoj prostor z vsakimi sredstvi, pa tudi z zločini. A zadnji vzroki tiče v gospodarskem propadanju vasi.
Kljub toliki prosveti, kljub šolam in kljub cerkvenim ustanovam, česar vsega
je na Slovenskem mnogo, se dogaja, da je ljudstvo brez moči tudi tam, kjer bi si lahko pomagalo, tako, da n. pr. mnogo ljudstva, ki prodaja pridelke na težo niti ne pozna decimalne tehtnice, ne ve. računati itd., a to ne le starejši, nego tudi mladina, in to ljudstvo lahko po mili volji goljufajo razni mešetarji, ki se na svoj način skušajo preživljati ob zemlji. S te relacije motrena je našega ljudstva pro-svitljenost kaj trhla.
V	preteklosti se je slovenska vas ohranila zavoljo svoje patrijalhalnosti. Danes ob in zavoljo ostankov te patrijalhalnosti propada. V tem propadanju se rušijo ostanki patrijalhalnosti same. Kaj bo zraslo na teh razvalinah? Ali množica beračev in razdivjancev ali pa ljudstvo, novo ljudstvo, novo jedro slovenskega naroda? To je vprašanje, ki visi nad vsemi nami in tu je tehtnica naše bodočnosti ali pa propada. A zdraviti je treba pri korenu, pa naj to zahteva še take žrtve. Zemljo dati v roke izključno onim, ki jo obdelujejo, načrtno organizirati pridelovanje, ustvariti zemljo rodovitnejšo Itd. Tu pa je dela za vzgojitelje, da bodo odkrivali v ljudstvu spoznanja, orali ledino k napredku, je dela za agronome in za druge, ki čutijo odgovornost za našo bodočnost ali naš propad.
Vzroke, ki silijo v propad, je treba odstraniti, pa bodi cena kakršnakoli. To je v zadnjih mesecih, ko je slovensko ljudstvo v svoji nevolji z nevarnim nemirom prisluhnilo dogodkom v naši soseščini, postalo nujno in odločilno.
brez dela živi — od ulice in trkanja na vrata. Da je od vsega tega gorja ih tatvine in ropa samo kratek korak, nam dovolj jasno pove in razodeva kriminalna statistika zadnjih let. Ta pogubonosm val zajema vedno večji obseg, da nam stopa pred’ oči resno vprašanje, kaj s sledi?	_	,
Pa miloščina — kaj nam prinaša ta-Dandanes se organiziranih milodarov raz deli na milijone. Za koliko milijonov je pa še tistih skritih, od kljuke do kljuk® nabranih darov. In kaj se je dosegi0-Nič. Delomržnost raste, brezposelnost se množi in zajema vedno večji obseg. Pr°-sjačenje se spreminja v grožnje, izsiljevanje, tatvine in rope, a denar nima cene, troši se pogosto za pijanstvo in raz-vratnost.
Kaj pa prinaša bednostni fond? Niti za-eno leto ni zadoščala vsota 24 milijonov dinarjev. Denar se je potrošal za nepl°! dne podpore. Tozadevna uredba se n* izvajala po pravih potih, ker ljudje z je' pimi in visokimi dohodki, pa tudi podje-ija niso ničesar prispevala. Zaradi brezposelnosti trpi ves narod, za to bi naj tudi ves narod pomagal na način, ki 0 omejil to našo hibo. Pomoč v tem praven bi naj bila v obojestransko zadovoljstvi da bo delavec kruha vesel, ne pa, da ga bo sram. Minimalne mezde delavcem treba določiti na pravičen način! Važfl° je, da naša vlada skrbi za izvoz in ga podpira. Druge države dajejo lepe pr°' cente na fakture za izvozno blago, °a zmagujejo konkurenco in da imajo doma ljudje zaslužek. Pri nas pa mora izvozni plačevati carino! Kako naj konkurira? ‘n kriza v naši tekstilni industriji vidno veča brezposelno rajo. Kam bodo šli tolik brezposelni, ako se še bolj razmahne.
Nujno je potrebno, da se oskrbi delo-Dela morajo biti plodonosna, ne pa koristi poedincev. Ceste, močvirja, regulacije rek, delavske hiše, melioracije 10 obnova vinogradov, čiščenje šum in g°' zdbv. — Dela več ko preveč. Za vse to pa je treba sredstev — treba jih je naj in porazdeliti na pravilen način v blag°_ skupnosti. Denarja za ta dela pa ni mogoče priberačiti. Tukaj bi naj nastopu oblast, ki naj na najpravilnejši način zbere to pri dajatvah za zaposlitveni fona. ki bi bil pod javno upravo in nadzorstvom. Gotovo smo še daleč od tega, vkljub temu ne smemo pozabiti Polll??aJ ki bi ga dala ta izvedba podprta od oblasti. Brez razlike je treba privesti tisoc^ teh nesrečnikov do zaslužka in kruha pa ne več s suhimi podporami. Podp°r se mora zaslužiti tako, da bo v k°. splošnosti, da pa bo tudi zadoščala zi ' ljenskim potrebam poedinega brezpose nega delavca. Pa tudi te vrste delam ' zneži ne smejo biti prezrti, ker ti so naša največja preizkušnja. Teh pa ne v zapor, ampak treba jih je zbrati, za kar bile primerne graščine, kjer jih je tre zaposliti na polju, gozdu, travniku i* * tam bi morali imeti pouk in zabavo.
dih — in seveda tudi plačo. Banovina in država imata več takšnih graščin,, pa tudi zasebniki. Sem bi se naj stekal delavski material in tukaj ga je treba usnosobiti v res delovno ljudstvo. Koliko ljudi, ki bodo sicer sebi in drugim le v ^nadlego in skrb bi se otelo človeški družbi^ kot dobri člani; delo je prvi najnujnejši temelj za moralno življenje. Nad vse velika korist bi bila s tem pridobljena, kakor delavcem samim, tako tudi kmetu, obrtniku, trgovcu, pa tudi izobražencu. Koliko delovnih sil bi prišlo do zaslužka in kruha, ki so sedaj le v breme našega družabnega občestva. In ves denar bi ostal doma — naložen kot trden bogat kapital in večal splošno blagostanje. Iz tega vidika se obračamo na one, ki vodijo usodo našega narodnega in državnega življenja, da z roko v roki urede, kar se pri dobri volji in razumevanju urediti da.	„	.
Rešujejo se naša življenjska vprašanja. Naj se ne prezre zevajoča rana brezposelnosti, ki jo je treba hitro zdraviti in ozdraviti še o pravem — toda skrajnem času!	”	"
Gospodarstvo
PEodonosnost in bodočnost poljedelstva
Oj
j, te nase ceste, kakšne ste?
Naše obmejne kraje se je vseh 20 let zanemarjalo gospodarsko in socialno, to je bridka, a žal resnična ugotovitev. To zanemarjanje se pozna celo po slabih cestah, ki so v strašnem-stanju, zlasti one, po katerih je dnevno velik promet z raznimi vozili od težkih tovornih avtomobilov do kmečkega voza.
Poglejmo samo banovinsko cesto uor. Radgona—Ljutomer, v kakšnem stanju je. Ta cesta je zelo obtežena, kajti po *je* se vrši dnevno velik promet. Iz Ra-dinet, vozi slatino dnevno po več težkih in izredno velikih tovornih avtomobilov iz Hrvatske. Ti tovorni avtomobili po svoji ogromnosti zasežejo kar vso cesto v širino in običajno tudi prenaglo vozijo. Lahko si je predstavljati, kako takšna vozila pokvarijo cesto in kako se jim kmet-ski vozniki na preozki cesti stežka ogibljejo Sploh se opaža brezobzirnost mnogih avtomobilistov in ludi motociklistov, ki kljub predpisani brzini blazno drve skozi vasi in ob ovinkih po tako razdrapani cesti. Tako se je že večkrat zgodi-. lo, da je moral kakšen kmečki voznik zavoziti v jarek ker se dalje na desno ni mogel več ogniti. Torej več obzirnosti gospoda, ki imate avtomobile!
Povrnimo se k cesti Gor. Radgona— Ljutomer! Kakšna je? Vsa je razdrapana in kotanjasta. Cestarji sicer skušajo te kotanje sproti zasipati s prodom, a kaj, ko že naslednji avtomobil spet ves pro-dec izmeče iz kotanj na travnike in njive v veliko veselje kmetom. Ob takšni priliki je kar celo bombardiranje kamenja izpod avtomobilskih koles, da je pešec celo v nevarnosti. Po slabem vremenu pa, ko so vse cestne kotanje polne vode, se spremeni to v brizganje po več metrov na vse strani in gorje pešcu ali kolesarju, če ga obleti takšen blaten tuš. Kaj je mar gospodi v avtomobilu njegova obleka! Njej se vendar nekam mudi!
Pri nas je cestni red ta, da se mora desno voziti in hoditi, prehitevati pa levo. O tem cestnem redu se mora celo otroke po šolah poučiti. Držati se ga morajo vsi, avtomobilisti, motociklisti, vozniki, kolesarji in pešci. Vprašanje pa je, če se lahko vsi navedeni strogo drže Predpisanega cestnega reda pri slabem stanju ceste. Avtomobilisti in vozniki lahko, težje kolesarji. Zakaj? Iz razloga, ker so naše ceste navadno samo po eni strani gladke, koder lahko kolesar vozi, ne da bi se moral bati, da pri vožnji izgubi želodec. Tudi zgoraj navedena cesta ima 'ste nedostatlce.
Nekaj časa sem, in to trikrat tedensko, nadzira pravilnost cestnega prometa ta-kozvana cestna policija, ki kaznuje vsakega kršilca pravilnega cestnega reda. Mnogo ljudi ima na ta način že denarne globe, največ ubogi kolesarji. Globe se sučejo od din75.— naprej. Prav je, da se ljudi navadi na pravilno kretanje po cestah, samo . . . Kaj, samo? Samo to je na* Pačno, da se strogi cestni red uvaja na cestah prej, predno so iste tako popravljene in v takšnem stanju, da se po njih lahko vozi po obeh straneh. Za ceste vsako leto prispevajo kmetje, obrtniki, de-lavci, uradniki in pa od avtomobilov, motociklov in koles se pobere ogromno raz-nih taks, zato imajo ti pravico zahtevati, da se ceste končno spravijo v dobro sta-
njo, :	--s'.
Torej gospoda, lotite se vendar temeljitega popravila cest, zlasti tu ob meji ker so nam razdrapane ceste pred tujci
v	veliko sramoto!
Ivo Čeh.
Težke prilike, v katerih živi slovenski kmet, je razumljivo, da silijo najrazličnejše delavce in gospodarstvenike k proučevanju, kako povečati donosnost našega poljedelstva in mu tako zajamčiti lepšo bodočnost. Ker so ljudje različnih misli in gledanj, prihajajo tudi gospodarstveniki z različnimi nazori. Dele se mnenja teoretikov in praktikov; oboji pa se delijo zopet dalje.
Govoriti o donosnosti našega poljedelstva bi bilo odveč, ker vsi poznamo njegove razmere in stanje. Vprašanje, ki ga je treba rešiti je; kako zagotoviti našemu poljedelstvu večjo plodonost in boljšo bodočnost?
Prvo vprašanje, ki nastane je, za katere poljske kulture se bomo odločili. Posebno važno in rešitve nujno je danes, ko nam svet konkurira in skoro povsod onemogoča dostop na trg. •— Po legi in sestavi naše zemlje, ki jo moramo poznati vsi, je jasno, da se ne bomo odločili za žitarice. Te bomo gojili le za domače potrebe kmeta, čisto naravno je, da se bodo okolice mest odločile za zelenjavo, krompir in vse druge potrebe, ki jih zahteva mesto. Nekateri predeli Slovenije so kot nalašč ustvarjeni za razne poljske kulture okopavin, medtem ko žitarice le malo kje res dobro uspevajo. — Dolžnost kmetijskih strokovnjakov je, da vso Slovenijo tako prouče in nato naj izrečejo svoje mnenje o tem, katere poljske kulture naj goje posamezni kraji. Na podlagi ugotovitev kmetijskih strokovnjakov naj bi se pričelo s sistematičnim širjenjem posameznih poljskih kultur.
Druga nujna potreba je, da se dvigne način obdelave zemlje. Tu nastopi tista kritična točka, kjer se mnenja teoretikov in praktikov tako križajo. Mnogi naši kmetijski strokovnjaki, priznani in nepriznani, zavzemajo stališče, da je kolektivna obdelava zemlje, t. j. poljedelstva, naj-
ugodnejši način, ki bi res mogel prinesti kmetu in poljedelstvu lepšo bodočnost.
Poglejmo, ali je temu res tako? S skupno obdelavo zemlje bi bilo nujno potreba izvesti tudi skupno lastništvo zemlje. Kajti človeka, ki bi obdeloval nekaj, kar ni njegovo za drugega, žal ne najdemo. Tako bi imeli kljub morebitnim strojem in gnojilom slabo obdelano zemljo. Najlepši primer je Rusija. Po številkah strojev in uporabi umetnih gnojil, bi človek pričakoval veliko večjo poljedelsko proizvodnjo, kot pa jo ima danes. To so mi potrdili zlasti češki kmetijski strokovnjaki, ki so se o stanju ruskega poljedelstva na mestu prepričali. Kljub tej senčni strani, pa ne more nihče izpodbiti napredek ruskega poljedelstva, ki bi bil lahko še večji.
Ameriška veleposestva slone, kot pravi g. Ra sam, na kapitalističnem sistemu in takega si mi ne želimo.
V	človeku, zlasti pa še kmetskem, je preveč osebnih nagnenj, ki jih pred skupnostjo, v tem primeru kolektivno obdelavo zemlje, ne more premagati.
Res, veliko škoduje našemu poljedelstvu razkosanost zemlje. Zato bi bilo nujno potrebno, da se čimpreje izvede parcelizacija zemlje, ki bi imela za našega kmeta nedogledne koristi.
Da se dvigne naše poljedelstvo in poveča njegova plodonosnost je potreba, da se dvigne splošna kmetijska izobrazba, kredit, strojno, nabavno in prodajno zadružništvo. Strojne zadruge bi omogočile skupno uporabo strojev, nabavne nabavo umetnih gnojil, semen in ostalih pripomočkov, ki so za poljedelstvo potrebni. Prodajne zadruge pa bi omogočile kmetu po primerni ceni vnovčiti pridelke. O potrebi kredita, ki je danes za kmeta izgubljen, pa je tudi odveč govoriti.
J. Udovič.
Začetek gradbe Jadranske železnee
Po tolikih letih čakanja in oklevanja, so v nedeljo vendarle začeli z deli pri grad-bi severne jadranske železnice, ki naj po najkrajši poti veže Slovenijo z morjem, železnica bo vodila iz Črnomlja ob dolenjski progi Ljubljana—Karlovac do Vrbovškega ob progi Zagreb—Sušak in bo dolga 42 kilometrov. Proga je zamišljena kot del prvovrstne zveze Maribor— Zidani	most—Sevnica—T rebnje—Črno-
melj—Vrbovško—Sušak, oziroma Vrbovško—Ogulin—Split. Kasneje, kadar bodo sredstva na razpolago, se zgradi drugi dovoz Kočevje—Jadrč pri Vrbovškem, tako da bosta imeli direktno zvezo z morjem Gorenjska in štajerska. Proga mora biti gotova v dveh letih in bo stala kakih sto milijonov dinarjev. Zamišljena je kot glavna proga prvega reda in ne kot lokalna, tako da bodo lahko po njej vozili tudi najtežji vlaki s hitrostjo, ki jo bodo dopuščale znatne strmine.
Znamenje za začetek dela je dal prometni minister dr. Spaho, ki je v okviru velike slavnosti kot prvi zasadil kromp v zemljo. Ljudstvo je zadovoljno, saj bo mnogo brezposelnih našlo tu skromen zaslužek. Načrte za novo železnico, ki je bila trasirana že pred par leti, sta napravila inženirja Klodič in Hrovat.
Hrvatsko gospodarstvo na razpotju
Ustanovitev samostojnih gospodarskih zbornic na hrvatskem področju — Zahteva po Sastnih državnih denarnih zavodih
ŠIRITE ..EDINOST
ki
Sporedno z razvojem vprašanja sporazuma med Srbi in HrVati so začeli hrvat-ski gospodarski krogi akcijo, ki ni nič manj važna kot politična plat tega najvažnejšega notranjega problema Jugoslavije. Hrvati ne zahtevajo nič več in nič manj kot popolnoma samostojno gospodarsko življenje, v katerem vidijo edini izhod iz sedanjega kritičnega položaja. Bližnja bodočnost bo pokazala daleko-sežnost sobotnih sklepov najvišjega predstavništva hrvatskega gospodarskega živ ljenja.
V	Zagrebu so se sestala predsedstva in tajništva vseh osmih gospodarskih zbornic na hrvatskem področju, t. j. zbornice za trgovino, za obrt in za industrijo v Zagrebu, za trgovino in industrijo ter za obrt v Osijeku in Splitu in končno skupna trgovska, obrtna in industrijska zbornica v Dubrovniku. Po daljši razpra-
vi	je bilo izdano poročilo, ki pravi med drugim:
Gospodarske zbornice na hrvatskem področju se smatrajo kot popolnoma samostojne institucije in predstavnice hrvatskega gospodarstva. Te zbornice imenuje poseben stalni medzbornični delovni odbor, ki ga tvorijo predsedniki vseh osmih zbornic in ki določa smernice skup nega gospodarskega dela in enotnega nastopanja. Hrvatske zbornice ne bodo več zastopane na državnih zborničnih konferencah, ker to po njihovem mnenju nima smisla, in ker se merodajna mesta itak ne ozirajo na želje in sklepe gospodarskih predstavništev. Vendar pa ostanejo hrvatske zbornice še nadalje v tesnih od-nošajih z ostalimi zbornicami v državi, ker žele, da še složneje nastopajo za skupne gospodarske interese prebivalstva.
Hrvatsko gospodarstvo zahteva, da Narodna banka in ostali državni aii pooblaščeni denarni zavodi ostanove v Zagrebu samostojne sedeže. Podružnice teh zavodov na ostalem Hrvatskem naj bi bile podrejene le zagrebškim sedežem. Tem sedežem, ki naj bi imeli značaj centrale, naj se takoj odstopijo vsa aktiva in pasiva poslov, storjenih na hrvatskem področju, kakor tudi odgovarjajoči deleži sredstev. Nadzorstvo nad temi sedeži oziroma centralami, izvršujejo hrvatske gospodarske zbornice, ki bodo imele v voit stvu teh zavodov svoje zastopnike.
V	Zagrebu naj se ustanovi samostojni devizni zavod, ločen od Narodne banke, ki naj s posredovanjem gospodarskih stro kovnjakov vrši vse devizne posle in izdaja določbe v deviznih zadevah.
Za hrvatsko področje naj se v Zagrebu ustanovi samostojen zavod, ki naj več ali manj vrši posle Prizada in zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, vendar na popolnoma drugačni podlagi. Ta zavod naj kot glavni organ trgovinskega ministrstva urejuje zunanjo trgovino za hrvatsko ozemlje, tako da bodo dovoljene ugodnosti v polni meri veljale tudi za Hrvatsko. Zastopniki hrvatskega gospodarstva naj uspešno sodelujejo v delegacijah za pogajanja z inozemstvom. Ta zavod naj bi služil le pospeševanju zunanje trgovine in se ne bi nikdar bavil s trgovinskimi posli.
Končno je bil sprejet sklep, naj se na hrvatskem področju razvije intenzivna propaganda za ustanovitev trgovinskih in kreditnih zadrug, ki naj se kasneje včlanijo v bodočo Osrednjo zadrugo v Zagrebu.
Nemško gospodarstvo
Nedavno je v Beogradu izšla knjiga »Osnove vojne geografije Nemčije«, ki sta jo napisala generalštabna majorja Dorde Stanojlovič in Slavko Bjelajac. V njej govorita o vojaški moči današnje Nemčije in o raznih faktorjih, ki vplivajo na njo. Tu nas zanima predvsem poglavje o nemškem gospodarstvu.
Najznačilnejše dejs*vo o nemškem gospodarstvu jc veliko pomanjkanje sredstev za prehrano industrijskih surovin.
že v mirni dobi mora Nemčija uvažati najmanj 30 odstotkov sredstev, ki so potrebna za enoletno prehrano. V slučaju vojne bi se ta potreba po uvozu še bolj povečala, kajti domača proizvodnja hrane bi se zmanjšala za 50 odstotkov, ker bi delovne sile odšle na fronto, na drugi strani bi pa bile za vzdrževanje milijonske armade potrebne večje količine živil, Nemčija si skuša pomagati na ta način, da uvaža čim večje količine kmetijskih pridelkov in si ustvarja rezervno hrano. Kljub temu pa Nemčija brez zelo velikih težkoč ne bi mogla voditi vojne dalje kot eno leto.
Od važnejših industrijskih surovin manjkajo Nemčiji zlasti železo, nafta, baker in aluminij. Z lastnim železom krije Nemčija samo deset odstotkov potreb svoje industrije. Nafte (bencina), brez ka tere si ni mogoče zamisliti modernega vojskovanja, pridobiva Nemčija doma samo 5 odstotkov, ostalih 95 odstotkov pa mora uvažati in izda za njo letno čez 5 milijard dinarjev že v mirni dobi. Ravno toliko izda letno tudi za uvožen baker. Ves ta uvoz skuša Nemčija plačati z izvozom svojih tovarniških izdelkov in si prizadeva ta izvoz povečati na razne načine. Dosti je v Nemčiji samo premoga, kuhinjske soli in kalijevih soli. Samo glede teh surovin Nemčija ni odvisna od inozemstva.
Ker Nemčiji manjkajo surovine, jih skuša zamenjati z raznimi nadomestki. _
•'* ■	, Ves nemški go-
spodarski načrt stoji v znamenju pomanjkanja surovin in skuša najti razna pota, kako temu odpomoči.
Predgovor tej zanimivi knjigi je napisal armijski general Dušan Simovič, načelnik glavnega generalštaba.
P. KI.
Nadškof dr. Šaric o poslanstvu kat. duhovnika
V	številki 17. »Edinosti« od 29. aprila t. 1. smo opozorili na glasilo sarajevskega nadškofa dr. šariča »Katolički tjednik«, ki odločno zahteva, brani in dokazuje pravo poslanstvo katoliškega duhovnika, katero ni, ne more in ne sme biti izven Cerkve. Zdaj prinašajo neki listi iz številke 17. »Katoličkega tjednika« sledeče besede nadškofa dr. šariča:
»Duhovništvo ni ustanovljeno za službo niti državi niti narodnemu gospodarstvu niti omiki niti znanosti. Zmeraj je najbolje, če se ohrani mejna črta med
klerom in laiki, med Cerkvijo in posvetni mi ustanovami. Kjer se na to ne gleda, pride prej ali slej do napetosti v škodo Cerkvi in ljudstvu. Duhovniki smejo in morajo biti tudi narodni delavci, ali zmerom le v drugi vrsti, brez vodstvene odgovornosti in brez profesionalne zaveze. To je področje laikov. Nihče ne more biti isti čas apostol in svetovnjak.«
(Mi W vi	'"''V
Pi
t *t w
f IJ. 411,
Počkov.
GOSPODARSKE VEST!
* V prometu s češko in Moravsko je
sedaj uveden privatni kliring. Narodna banka bo na podlagi vplačil uvoznika izdala izvozniku klirinške čeke, ki se bodo lahko na borzi prodajali uvoznikom če-ško-moravskega blaga. Po potrebi se bo enak promet uvedel tudi s Slovaško.
* Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo je imelo v Celju občni zbor, katerega so se udeležili delegati vseh podružnic, ki jih je sedaj 271 z 11.275 člani. Sadjarstvo in vrtnarstvo lepo napredujeta in donašata znatne dobičke. Dela se na tem, da se ustanove v raznih krajih sadne kleti.
$ Večje množine našega lesa je že začela v smislu sklenjenega dogovora uvažati Francija. Izvoz je sedaj bolj rentabilen, ker dovoljuje Francija posebne olajšave pri carinjenju. Interesenti naj se obrnejo do zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu, Ratnički dom, kjer dobe izvozna dovoljenja, brez katerih ne morejo naložiti vagona.
Naša ml
*
Uspelo predavanje o mladinskem vprašanju
Pretekli teden je predaval na Teznem pri Mariboru pod okriljem tamošnje »Vza jemnosti«, znani publicist Ivan Bratko o mladinskem vprašanju. Predavatelj se je pred vsem dotaknil socialnih prilik, v katerih živi slovenska mladina. Statistični podatki, ki jih je navajal, so nazorna slika težkih in celo obupnih razmer, v katerih dorašča Slovencem nov rod. Tako pravi statistika, da 'je 60 odstotkov slovenske mladine slabo in nezadostno hranjene, da 61 odstotkov mladine opravlja težka in zanjo neprimerna dela. Slabe socialne prilike so krive tudi, da je alkoholizem med mladino precej razširjen, da število nezakonskih otrok (posebno na Štajerskem) raste, da se kriminal in prostitucija širi med mladino celo izpod 14. leta itd'. Drugo vprašanje, katerega se Je predavatelj dotaknil, je vprašanje bodočnosti mladine. Vsled gospodarske anarhije in neprestanih kriz, ki zajemajo današnje gospodarstvo, ima mladina vedno manj izgleda, da si bo mogla izboljšati svoj socialni položaj na individualni način (vsak samo za sebe), zato mora mladina iskati načina in potov za trajno rešitev vse mladine kot celote iz socialne bede. A mladina si more kot celota poboljšati svoj položaj le, če se zedini v enoten pokret s skupnim in jasno dolo-
čenim programom. Naloga današnje mladine ni le v tem, da pribori sebi lepo bodočnost, temveč v tem, da pripravi generaciji, ki pride za njo, boljšo bodočnost, kot so drugi njej..
Po predavanju se . je razvila zanimiva debata, v katero je poseglo več mladincev. Posebno zanimiva so bila izvajanja učitelja Ledineka o' socialnem položaju tezenske mladine.
Razveseljivo je dejstvo, da je predavanje obiskala i delavska i intelektualna mladina in to za tak Tnal kraj v izredno lepem številu. Z veseljem torej lahko poudarjamo, da pada pregraja, ki je vedno ločila slovensko intelektualno in delavsko mladino. Vse kaže, da prihaja za slovensko mladino nova doba. Aktivnost delavske, kmečke, posebno pa še akademske mladine nam. kaže, da je napredna, nacionalno in demokratsko usmerjena mladina tista, ki je stopila na prvo mesto med slovensko mladino in ki daje ton vsej mladinski aktivnosti v Sloveniji. — Uverjeni smo, da ni več daleč čas, ko bomo lahko trdili, pa brez megaloman-stva, da se je slovenska mladina osvobodila varuštva reakcionarnih političnih strank in da je vsa mlada Slovenija v enotnem mladinskem taboru.	Ra.
Po obisku bolgarskih akademikov
Preteklost je zapustila slovenski mladini razen težke obremenjenosti političnih in kulturnih grehov tudi vzore ih ide-ple naših velikih mož in ljudskih gibanj. Vendar mladina doslej še ni mogla prav Čutiti vsega pomena besed »slovanstvo«, »jugoslovanstvo« itd. Bile so besede, ki so v veliki stiski pomenile zmago vkljub vsemu, paradno in socialno svobodo . . . Te besede pa postajajo od dne do dne polnejše, dobivajo svojo vsebino in pomen, postajajo spet geslo in svetla misel množic, predvsem pa mladine.
Vedeli smo, da so Bolgari tudi Slovani. Toda brata prav vzljubiš, ko spoznaš njegove težave, njegovo borbo, melodijo njegove govorice ... In vse to je mogla spoznati mariborska mladina v nedeljo ob obisku bolgarskih akademikov, ki študirajo v Ljubljani in so pršli kot delegacija k ustanovitvi akademskega odseka Bra-nibora v Mariboru.
Njihova pesem, besede:. »Svoboda, ravnost, bratstvo!«, predvsem pa njih borbenost so dali besedam »velika Jugoslavija, ki je brez Bolgarov ni«, še-le polni pomen.	-ski.
RAZNO
V	nedeljo, 14. t. m. se je vršil v Celju zbor mladine J.R.Z. iz Slovenije. Listi so poročali, da je v mladinski organizaciji J.R.Z. za Slovenijo včlanjenih 14.000 mladincev. Na zboru je govoril tudi predsednik senata dr. Korošec, ki je med drugim dejal: »S ponosom in samozavestjo lahko že dokaj časa trdimo, da je vsa mlada Slovenija v našem taboru. To so velike besede, to so ponosne besde: Vsa mlada Slovenija je z nami! Ali te besede so resnične!«
*
Nacionalna mladina, organizirana v omladinski organizaciji J.N.S. za dravsko banovino, je zborovala v nedeljo, 21. t. m. v Ljubljani. »Jutro« poroča, da šteje omla dinska J.N.S. v dravski banovini 6486 aktivnih članov.
_ ■
Sv. Bolfenk pri Središču
Kolesarski odsek Društva kmetskih fan-iov in deklet pripravlja za 18. junij izlet v Prekmurje, kjer si bomo ogledali prireditve prekmurskega tedna v Murski Soboti, spotoma pa šesemenogojsko postajo v Beltincih in Kmetijsko šolo v Rakičanu. Kolesarji pridružite se!
Ptuj	s
Okrožje kmetskih fantov in deklet je na
svoji zadnji seji, ki se je nedavno vršila sklenilo prirediti 2. julija izlet na Donačko goro, katerega se udeležijo vsa včlanjena društva, vabijo pa se tudi druge skupine in sosednja društva, da ta dan poliite na to krasno razgledno točko lepe dravinjske doline.
»Križ ob potoku« je češki film z zna-io Ji?ino Stepaničkovo v glavni vlogi. — Igrajo ga v Grajskem kinu. Vsem priporočamo, da si ga ogledajo
FILM
Ob novi filmski rubriki »Edinosti"
Našim čitateljem je morda še v spominu, kako je »Edinost« še lani ostro nastopila proti nemškim filmom in proti z njimi zvezanim vplivom v obmejnem Mariboru. Ne bilo bi pošteno, če sedaj, ko nam mariborski kinopodjetniki od časa do časa nudijo tudi druge predvsem francoske in v zadnjem času tudi češke filme, tega ne bi pohvalno omenili. Upamo seveda, da bo število takih filmov v mariborskih kinih kakor drugod po Sloveniji v zadovoljstvo naše narodne javnosti kakor tudi v zadovoljstvo podjetnikov samih še naraslo.
Dobro vemo, da se mora publika na take filme radi jezika, ki ga včasih ne razumem, posebno pa, ker so ji drugi filmi že precej pokvarili okus, šele navaditi. Saj se je tudi po drugih mestih že navadila in vse drugo že precej dosledno kot manj vredno blago odklanja, čeprav pri nas nimamo takega bojkotnega gibanja, kakor na primer na švedskem ali na Poljskem oziroma v Ameriki ali Franciji. Seveda pa je treba v krajih, kjer publika še ni bog ve kako zavedna in kritična, mnogo idealizma in narodnega čuta pri podjetnikih. Prepričani smo, da ga je pri naših kinopodjetnikih dovolj, saj uživajo med nami ugled kot odločni narodnjaki in so kot taki sloveli že ob prevratu.
Pri tem delu pa zaslužijo ti podjetniki vso podporo slovenskega tiska, ki ima pomembno nalogo, opozarjati občinstvo na lepote enih in na plehkosti in praznote drugih filmov ter tako izbrusiti okus. Filmska kritika je v našem dnevnem tisku hudo zanemarjena panoga in vendar je radi velike sugestivne sile, ki jo ima film in radi ogromne narodne škode, ki jo lahko povzroči slab film z narodu tujimi tendencami, danes vsaj tako važna kakor katera koli druga panoga umetnostne kritike. Poleg tega bi bila naloga tiska, da opozarja na novosti v filmskem svetu, posebno, če gre za stvari, ki bi jih bilo vredno videti tudi pri nas.
»Edinost« bo storila na tem področju vse, kar bo v njenih močeh.
Urednik.
DVA VOJNA FILMA
»Poročnik Rjepkin" in »Junaki na Marni"
Vojnih filmov smo videli že nebroj. — Nekatere države, ki .se bojijo za »moralo« svojih vojakov, jih zato, ker so večjidel kritični, ne trpijo radi. Kvečjemu, če gre za filme, ki skušajo navduševati in opravičevati in ki slikajo vse domače kot same čiste angele, tuje pa kot same pe-klenščake.
češki film »Poročnik Rjepkin« in francoski film »Junaki na Marni« se od teh filmov prijetno razlikujeta. Prav bistveno: sta namreč umetnini in ne samo trgovski proizvod. Oba obravnavata svetovno vojno, čeprav je pri obeh samo bo-
Za ženo
Muhe in komarji prihajajo
Da boš lahko odprla okno, a ne bo v sobi muh in komarjev.
Hrepeneli smo po toploti, nikakor pa ne po muhah in komarjih, teh nadležnih gostih, ki nas obletavajo v toplih časih na prostem in v stanovanju. V sobi nas čez dan pikajo in dražijo muhe, ponoči pa komarji. Bolj odganjamo to golazen, bolj postaja nadležna, človek je lahko najboljše volje, toda če sede ali leže po kosilu, da bi prečital časopis ali malo zadremal, ga lahko spravi ena sama muha v pravo besnilo. Kako si naj pomagamo? Celo poletje vendar ne moremo imeti zaprtih oken?
Za vsako bolezen se najde kakšno zdravilo, tako si tudi v tem slučaju lahko pomagamo. Okna bodo odprta, v sobah svež zrak, a brez muh. Le malo dela je treba. Kupi najcenejšega belega etamina ali kakšne druge zelo prozorne bele tkanine. Tkanino prikroji tako, da bo natančno tako velika, kakor celotna okenska odprtina. Nato jo vdelaj v okno na sličen način kakor zavese proti solncu in jo na straneh pripni še z risalnimi žebljički, tako, da ne bo nobene špranje, skozi katero bi lahko prišla muha. Lahko pa vdelaš tkanino na tanek lesen, kovinski ali žičnat okvir in jo vložiš v okno, čim ga odpreš. Lahko pa etamin enostavno kar pripneš z žebljički, a jih ne smeš preveč trdno stisniti v les, da jih lahko odstraniš kadar hočeš. Skozi prozorno tkanino bo prihajalo v sobo vedno dovolj zraka, ne bodo pa imele dostopa muhe in koprarji. Imajo pa te zavesice še eno dobro stran, da zadržujejo precej pra hu, ki sili v poletnih dneh v sobe. Poleg tega delajo v sobi prijetno polsenco. —• Od časa do Časa jih snameš in opereš.
Takšne zavese niso drage, rešijo nas pa v poletju velike nadlege.
Kako na preprost način
presenetim svojega gosta
Gospodinja, ki ima poleg hišnih opravkov na skrbi tudi poljedelstvo in živino, ne more sedeti v hiši in čakati, če jo bo morda kdo obiskal. In vendar je rada gostoljubna, če stopi kdo v njeno hišo. -Prva njena misel je, s čim bi gostu postregla. če so pri hiši še klobase in šunka, bo kmalu kaj prinesla na mizo. Ako pa tega ni več, se bo navadno znašla v zadregi. To pa popolnoma po nepotrebnem, ker klobase, čeprav so dobre, vendar niso edino, kar se da postaviti pred gosta, je pa že tudi preveč navadno. Poskusi svojega gosta presenetiti!
Skoraj pri vsaki kmečki hiši je stalno v zalogi črn kruh, in to prav dober kruh, ki ga posebno meščan visoko ceni. če pa gospodinji v domu skrbna gospodinja, bo imela pri hiši tudi surovo maslo, saj ga lahko pridela sama. Ako pa je pri hiši to dvoje, lahko na brzo roko pripravi prav okusne obložene kruhke.
Kruh razreži na tanke, manjše rezine. Vsako rezino namaži s surovim maslom. Iz teh rezin lahko napraviš obložene kruh-? ke z mesnimi dodatki ali brez njih. Obloženi kruhki brez mesa so takozvani pomladanski kruhki. Posebno enostavni in okusni so kruhki z drobnjakom. Opran in drobno zrezan drobnjak potresi na z maslom pomazane rezine. Poskusi, in vide-
la boš, da so prav okusni! Ali pa naloz na namazan kruh tanke ploščice, ?Pran^’ a neolupljene rdeče redkvice. Tu in tam lahko dodaš malo mladega peteršilja a drobnjaka. Lahko pa napravimo krunK s pomočjo kislih kumare in trdo kuhani jajec. Oboje zrežemo na kolobarje, ruo^ majhne koščke cvetače ali glavice brstičnega zelja lahko uporabimo, le da Ji moramo poprej prekuhati v slani v o on Dobro je, če tem kruhkom dodamo nekoliko šunke.	.
Za z mesnimi dodatki obložene kruhk pa lahko uporabimo šunko, salamo, sir. sardine, sardele, trdo kuhana jajca, kisi kumarce, peteršilj, drobnjak itd. Seveda, nikjer pa ni zapisano, da bi moglo to vs biti.
K tem različno obloženim kruhkom lahko serviramo čaj s citrono, rumom ai pa brez vsakega dodatka.
KUHINJA	________
Kuhana govedina, nadevana. Zelo mehk®> sočno, kuhano govedino vzamemo iz m11, eno uro prej, preden jo serviramo, jo 0 strani prerežemo in nadevamo. Nadev za ® kilogram govedine: 5 sardel, pol čebule m žlico zelenega peteršilja dobro sesekljam1* Primešamo žlico sirovega masla in ta nade namažemo v meso. Nato skuhamo v trdo tr jajca, jih pretlačimo z dvema sardelama vrea in prilijemo skodelico smetane. Nadevan meso denemo v pekačo, ga polijemo s pretlačenimi jajci in sardelami, potresemo P*; vrhu z drobtinami in obložimo z narezanim koreninami južne zelenjave in pol čebule »er 10 dkg na kocke zrezane slanine. To denem v vročo pečico in pečemo dobro uro. da dom meso skorjo.
Ocvrti telečji jezik. Svež telečji jezik skuhamo, olupimo in počakamo, da se dobro odcedi, nakar ga narežemo na prst debele re* zince, ki jih pomočimo najprej v razžvrkb3' no jajce, nato pa še v presejane drobtine, Rezine ocvremo potem na vroči masti.
Makaroni z gnjatjo. Pol kilograma makaronov nalomimo na koščke, skuhamo v slanem kropu in odcedimo. V kozici razpustim® sirovo maslo in stresemo vanjo, ko je sirov® maslo razbeljeno, makarone in na drobne koščke zrezane gnjati. Čez vse polijemo P°' tem osminko smetane ali pa mleka in P°' tresemo makarone, preden jih serviramo.
Praktični nasveti
Da se mleko prehitro ne skisa, je treba snage in hlada. Hlev in mlečna shramba bodita do skrajnosti snažna: isto tako posoda! vime naj se pa pred molžnjo umije. Narttol' ženo mleko se mora takoj nesti iz hleva, takoj precediti in takoj nesti v klet, ali dati v mrzlo vodo.
Če hočemo imeti mnogo mleka, polagajm® kravi dosti soli. Sol kravo užeja in zato Pjl® več vode, pa napravi več mleka. To mleko pa je seveda bolj redko nego tedaj, če krav® malo pije vode. Tudi s krmljenjem vodene pi" če (pese) dobimo več mleka nego s krmljenjem posušene piče.
Kako preženeš miši? Hišne miši preženem® če natresemo zelo drobno narezanih grenki® mandljev, pomešanih s sladkorjem in moko-po onih mestih, kamor prihajajo miši. Ne P®J zabi sladkorja, ker je ed5na slaščica, kater' se miš ne odreče.
Kako oleandri hitro razcveto? Da začm oleander hitro in gotovo cveteti, postav rastlino na sončen prostor te rjo zalivaj vsr' dan s toplo vodo.
Mazila za razpoke v podu. Dobro mazh® za razpoke v podu narediš, če del neugašc' nega apna zmešaš s petimi deli svežega sire To mazilo postane trdo ter se v vodi T omehča.
jevanje nekoliko v ozadju. Primerjava med obema nam kaže mnogo zanimivih potez, po katerih se francoska filmska proizvodnja loči od češke, obe pa od nem ške ali ameriške.
»Poročnik Rjepkin« je, kakor danes vsi filmi, ki niso zgolj plehka in prazna zabava, tendenčen film. Kaže nam junaštvo oziroma trpljenje češkega legionarja, ki ga ranjenega" avstrijske oblasti zajamejo in ki se izdaja za Rusa, da ga ne bi radi veleizdaje obesili. Ta gotovo zelo napeta zgodba je zavita v okolje vojaške bolnice, ki je naravnost nedosežno orisano. Ves humor in vsa grotesknost, ki se meša s težko tragiko smrti, ki lebdi nad ranjenci nam to ozračje tako približa kakor si bolje ne moremo predstavljati. V tem so se Čehi pokazali kot sijajni režiserji, ki obvladajo vso skalo razpoloženj, čeprav je dejanje tesno strnjeno okoli glavnega junaka in vezano skoro izključno na en kraj, na bolnico, posamezniki ne izstopajo, ampak vpliva vsa stvar kot celota in človek res ne ve, komu bi prisodil največjo igralsko prepričevalnost. — Zvezd in zvezdnikov tu ni. »Poročnik Rjepkin« je film, ki mora učinkovati tudi na publiko, pri kateri nacionalni moment ne sozveneva tako, kakor je pri nas.
Povsem drugačen je francoski film: »Junaki na Mami«. Tu vidimo samo nekakšen izrez iz francoskega kmetskega
življenja, ki ga je zajela vojna. Kmetsko ošabnost, oziroma socialni ponos, ki stoji na poti zvezi dveh mladih ljudi, ki ju ločijo premoženjske razlike, tragedija osamljene nezakonske matere. In potem vojna, ki vse izgladi, ki jih vse združi v strahotnem trpljenju. Prizor, ko sloni oče, ki ima v vojni že tri sinove, ob pluga in drobi v rokah grudo zemlje, ki bi mu zamerila, če bi jo prepustil drugim in je ne bi šel branit, ima toliko tihega patosa
v sebi, da mora ostati v spominu. In ju' naštvo mlade matere, ki zapusti enomesečno dete, da odnese važna sporočila-Trpljenje očeta, ki je izgubil oči in najljubšega sina. Sijajen lik je tudi vseskozi simpatični nemški general, ki ga je igraj znamenifl nemški igralec — emigrant Bassermann.
Nam je bliže češki način. Ne le zato, ker so nam ti ljudje že po svojem značaju podobnejši, ampak, ker je v celotnosti in zaokroženosti ter v neki slovanski prosto-dušnosti nekaj, kar bolj govori k našemu srcu, kakor v nekoliko razdrobljenem, kljub vsemu skoro hladnem francoskem opisovanju. Tudi fotografija je pri če' škem filmu bolj umetniška.
Sicer pa moramo biti mariborskim ki-nopodjetnikom hvaležni za oba filma, ki sta nam nudila velik užitek.
jad*
Domsi ..Edinosti
£«>
Bo Ima Senttlorianska
Mesec maj. ta divni rožnati mesec, ki je letos čisto po aprilsko razsajal, kakor da je neke vrste dik ator, se končno le nagiba h koncu. To bi še ne bilo nič posebnega, ker to dela vsako leto, če ne bi bil v resnici napojen z vojno elektriko, katera kliub vsem obljubam »merodajnih« faktorjev še stresa Evropo. Morebiti pa bo z majniškimi prezgodnjimi nevihtami poletje prijaznejše, kakor upa marsikdo o sodobni politični situaciji.
Vojna elektrika stresa predvsem tiste, ki kaj imajo. Drugi, tako zvani nemaniči, so sploh desinteresirani, kakor da se nih vojskovanje ne tiče. Kdor misli, da se bo s tem hudega vremena in toče odkrižal, sliči afriškemu tiču noju, ki v^ika v nevarnosti glavo v pesek, da bi nevarnosti ne videl.
Mir. To besedo so tako oskrunili, kakor Pravico. S tem pa seveda le ni rečeno, da je vojna nekaj lepega in da je krivica čednost.
Ravnopravnost je slična zadeva. V imenu ravnopravnosti brat brata kolje ali mu krade iz žepa pristradane dobro-e, vse tako kakor je že ravno primeri. Nikjer pa še nismo slišali, da bi radi načela enakopravnosti brat bratu kaj dal ali daroval. Seveda, ravno dal ali daroval bi mu kaj!
Načela. To so za norce res Pravi darovi božji. Po sodobnem življenjskem načelu je treba o načelih in načelnosti silno dosti govoriti in zgovorno dokazovati potrebo življenja po načelih. Predavajo o verskih, političnih, gospodarskih, bratskih itd. načelih samo zato, da se po njih ne ravnajo. Tisti na duhu ubogi individuji, ki načela spoštujejo, skušajo po njih živeti, pa so ravno pripravni dobrotniki, podporniki in nosilci načelnih trotov.
Pritožba na Društvo narodov. G. Ahmed Zogu, ki je pomnožil armado brezposelnih na svetu za enega človeka, se je radi službe obrnil na Društvo narodov. Težko je, da bi ■uspel, kajti na službo jih že več čaka in tam načeloma in že radi zamere ne marajo drugih čakajočih preskočiti. Pritožbo ie g. Ahmedu pomagal sestaviti njegov tovariš in sotrpin g. Hajle iz Londona.
Društvo narodov je sploh imenitna zadeva. Tam vlada tako lep mir, da bi se Evropa ob njem lahko zgledovala. Škoda, da ie zaslepljenost tako globoka!
Sporazumi. Strast ali manija ie postala vseobča. Tako daleč je to šlo, da se že od samega sporazumevanja več ne razumemo.
Sv. Soltenk pri Središču
Te dni so se začela dela na cesti, ki pelje od glavne ceste do cerkve, ki se bode razširila in sodobno uredila. Upamo, da se bo obenem popravila cesta do šole, ki je v zadnjem času v zelo slabem stanju, kakor tudi pot do pokopališča, M je tako ozka in zanemarjena, da našemu drugače	tako lepemu	kraju	ne dela
časti. Tudi na glavni cesti, ki prihaja iz Središča že nekaj let sem pogrešamo varovalno ograjo vzdolž starega klanca, katera je vsled preperelosti popolnoma razpadla. Pred	kratkim	sta	se tu	dogodili
*e dve nesreči.
Jeruzalemske gorke
Pomladno sušo, ki ie že ogrožala travnike in poljske pridelke, je prejšnje dni prekinilo izdatno deževje, Ki je na srečo bilo brez slabih posledic nalivov, le tuin-tam jc pomandralo bujno rž, ki letos prav dobro kaže in je pravkar v cvetju. Hladnejše vreme zadnjih dni sicer ni dalo Pogojev za	razširitev	(razvitek)	perono-
spore, vendar je vsled bujne vegetacije zlasti močnorastočih trsnih sort (burgundec, mozler, žlahtnine itd) trta do danes tako razvita, da je večina vinogradnikov načela z prvim škropljenjem. Nastavek je v splošnem dober, zlasti pri silvancu in rizlingu, nekoliko slabši je pri žlahtmnali in muškatu.	'°*
Kog
Rast trstja po vinogradih je bila letos precej zgodna. Zato so vinogradniki po večini ze kropili, nekateri prvič, tudi drugih, je pa še Precej takih, ki še prvič niso, ker že cel teden dežuje in tako delo onemogoča. 1 e dni Se ie že tudi pojavila peronospora, zato smo zaskrbljeni, kaj bo, če se vreme kmalu ne zboljša. Hudi nalivi prejšnjih dni so na strminah, v rigolah, pa tudi na njivah napravili znatno škodo.
Velika Hedelia
Agilno delo gasilcev. Gasilska četa v Trgo-višču pri Veliki Nedelji je v zadnjih letih zelo dobro napredovala, četa ima 28 elanov gasilcev, katerim predseduje agilni in dolgoletni pripadnik gasilstva g. Ivan Novak, posestnik iz Trgovišč. Vsako leto prireja tombole in veselice, da si nakupi razno gasilsko orodje in obleke. Tako namerava tudi letos Prirediti veliko tombolo in vselico in obenem Proslavo prenovitve gasilskega doma katerega je zelo povečala. Agilni četi v Trgovi-«u žel:mo mnogo uspehov.
. Fantovski odsek Pri Veliki Nedelji je ‘zbirnih tekmah v Ormožu zasedel prvei mesto in si pridobil zelo leP°. diplomo. P leg tega so prejšnjo nedeljo vpnzorili igro » teralist«. katera ie drbro uspela.
Popravite nam cesto. Cesta, ki Pehe >r:čanc do Sv. Tomaža v Slovenskih goricah je v zelo slabem stanju. 2e vozniki se tezk križajo, da bi pa bila sposobna še za avio-rnobile. pa sploh ni govora. Zato naj se potrudi za to občina, saj ceste igrajo zelo veliko vlogo.
Razsvetlite cesto Velika Nedela—Trgovi-šče. Cesta, ki pelje od postajališča Velike Nedelje do Trgovišča je res v dobrem stanju, manjka ji pa razsvetljava. Kljub temu, da so že na mnogih občinskih sejah o tem debatirali, je cesta še vedno temna. Zato občani, potrudite se za razsvetljavo in na cesti bo mnogo manj prometnih nesreč kot .iih je sedaj.
Murska Sobota
Gradnja paviljonov. V parku, v bližini Glav nega trga je stavb, podjetnik g. Sraka že začel graditi lesene paviljone, v ka erih se bo »pretakalo« vsakodnevno življenje za časa »Prekmurskega tedna«. Paviljoni bodo pokriti, tako da tudi slabo vreme ne bo motilo »tedenskega« direndaja.
Občini je bila končno uslišana prošnja za denarno posojilo, ki bi ga uporabila za gradnjo nove osnovne šole. Drž. hipotekarna banka v Beogradu ji je v ta namen odobrila dolgoročno hipotekarno podojilo. Nova šola, ki je ena izmed najbolj kričečih DO-reb, saj pritlična »stara« šla že dolgo ne odgovarja ne higienskim, ne časovnim potrebam, bo stala po vsej verjetnosti na občinskem predelu na Radgonski cesti za parkom. Pri tem je želeti, da občina takoj prične z delom.
Na sokolski tomboli, ki se ie vršila prejšnjo sobo o pri Sok. domu, se je zbrala precejšnja množica ljudi. Prvo tombolo, motorno kolo, je dobila skupina pomočnikov v trgovini g. Cvetiča, ostale tombolske dobitke 23 so raznesli srečniki širom Prekmurja, Slovenskih goric in celo v Ljubljano ie romala neka stvar.
V	članku, na 6. str. prejšnje št. »Edinosti« je tiskarski škrat v naslovu spremenil čas prireditve »Prekmurskega tedna«. »Prekmurski teden« se vrši namreč od 18. junija 1.1. do 25. junija 1.1. (ne julija!).
Petanici
Mura ie v zadnjem času močno narasla. Na nekaterih krajih je tudi prestopila bregove in poplavila polja ter travnike v neposredni bližini. Dela na gradnji novega mostu so zaenkrat onemogočena in ljudje se boje, da ne bo še kaj hujšega, kajti nekateri že trpijo občutno škodo.
Pragersko
Pragerskemu — boljše poti. Zadnje dni je začela občina Spodnja Polskava kopati jarke — in to kot kuluk občanov. Na kolodvorsko pot, ki je bila do sedaj še v dobrem stanju, so nametali zemljo in važe. Pot je za prevoz nesposobna, posebno pa za slučaj slabega vremena. Čudno je, da se posestniki, ki hodijo po tej poti na svoje domove ne pritožijo saj ako greš v deževnem vremenu po poti ostaneš malone do kolen v blatu. Zato bi bilo dobro, ako bi se ta zemlja, ki se izkoplje iz jarkov, odvažala drugam in se uporabila v druge svrhe.
Grahovo pri Cerknici
Materinski dan je organizirala kakor vsako leto tukajšnja šola v nedeljo, 30. aprila. Govor šolskega upravitelja g. Globokarja o šoloobveznih in pomenek ma er z učitelji, ki vzgajajo njih male, so materinski dan zaključili.
Dan cepljenja proti davici se ie vršil dne 15. t. m. to pot prvič v tukajšnji šoli. Zastopnika »tTgienskega zavoda« iz Ljubljane sta predšolsko in šolsko mladno obvarovala pred nevarno boleznijo davico. kar je vsekakor na mestu za zdravje naše mlade generacije.
»Društvo rejec tnalih živali«, edino v našem srezu Logatec, jc priredilo dne 7. im. v šoli predavanje o vzgoji malih živali. Društvo je pomembno že iz tega vidika, ko ima namen širiti vzgojo živali; in je tako pozdraviti obstoj in napredek tega društva, ki ustvarja malemu človeku dobičkanosno panogo reje malih živali
Božjepo no kapelico ob hodu k cerkvici sv. Nikolaja na goro »Slivnice« so lepo prenovili. Obnova je hvalevredna, saj smo gledali zanemarjeno stanje kapelice toliko let, čeravno dvakrat v letu jomamo k duhovnemu opravilu sv. Nikolaju, dobrotniku naše mladine.
Gasilska četa Žerovnlca je preiskušala mo torno brizgalno dne 18. tm. in jo tudi kupila. Požrtvovalni gasilci žerovniški so priznani, za prvovrstne vojščake z ognjenimi zublji, s svojo novo motorno brizgalno so si tako veljavo podvojili za pomoč v nesreči svojega bližnjega. Svojo letno »prijateljsko zabavo« priredijo na binkoštno nedeljo popoldne v prostorih gostilne Remžgar ter se vabi Notranjsko ljudstvo, da prispeva za plačila motorne brizgalne.
Živinski In kramarski semenj v sredo pred Binkošti v vasi Žerovnica je preložen na torek po Binkoštnih praznikih, dne 30. maja. Opozarja se vse interesente na preložitev sejma in vabi h kupčiji.
C elie
#	Splošna gradbena zadruga v Celju,
ki je v 12 letih postavila svojim članom 40 enodružinskih hiš, namerava svoje delovanje poživiti in letos zgraditi nadaljnjih 20 hišic. Doslej je najela 800.000 dinarjev gradbenega posojila, članov ima doslej 79.
PeS žitnih skted šč je uničil ogenf
' « .	#	,-V*	*	&	„	-
- • M	#
KISSm*# v ? r? v!Ma&JS - z- • * -
5
V Chikagu je nastal radi eksplozije v enem največjih žitnih skladišč velikanski požar, kateri je uničil štiri velika skladišča. 500 mož požarne brambe se je borilo proti groznemu požaru, a niso mogli ognja omejiti.
Zanimivo širno
SOTRUDNIKE IN DOPISNIKE pro simo. da pošljeio svoje prispevke nai-kasneie do vsake srede v tednu.
Črnci in š© kaj
Ko je leta 1861. izbruhnila državljanska vojna med severno in južno skupino ameriških držav, ki so bile torej tedaj za štiri leta »razdružene« države, so se severnjaki borili tudi proti suženjstvu črncev, južnjaki pa, lastniki velikih nasadov, zato, da bi suženjstvo ostalo v polni veljavi. Razlogi zakaj so se borili severnjaki proti suženjstvu seveda pri vseh tudi niso bili idealni, vendar so vsi bili odločni, da osvobodijo črnce. Zanimivo je, da podčrtavajo zgodovinarji dejstvo, da so črni sužnji ves čas vojne ponižno služili svojim neusmiljenim južnim gospodom. Pretepeni in preplašeni so jim kopali utrdbe, jim dovažali hrane in niu-nicije in vestno obdelovali polja, dokler ni zmaga nasprotnikov njihovih gospodarjev prinesla tudi njim svobode. Iz te ga bi lahko kdo sklepal, da so črnci pač rojeni sužnji in da jim nihče ne more pomagati. Motil bi se. Danes imajo črnci v Ameriki svoje umetnike in znanstvenike, svoje politike in atlete, ki ne zmagujejo le z grobo silo, temveč s kombinacijo zelo finih in človeških lastnosti (Jessie Owens). Njihova narodna pesem je silno lepa in čeprav na znanstvenih poljih še nimajo vidnega predstavnika, so dosegli v umetnosti (Robeson) uspehe, ki ne dopuščajo nikakšnega dvoma o njihovih sposobnostih. Teoretično so črnci že nekaj desetletij svobodni, zdaj si pridobiva jo tudi svobodo svoje lastne izobrazbe in svojega načina življenja.
Zato, da živi kakšen človek res človeka vredno življenje, je danes treba izobrazbe. Izobražene ljudi je mogoče ubijati, jim jemati možnosti eksistence, jih na vse načene trpinčiti, jih neprestano poniževati in jim onemogočati možnosti izražanja izobraženega naroda ni mogoče trajno zasužnjiti, črncev v Ameriki danes ne bi mogel več nihče docela zasužnjiti, tudi, če bi to hotel in imel za to sredstva. Vendar pa živi danes na svetu še na milijone ljudi, ki ne živijo nič boljše, kakor nekdanji ameriški sužnji. Pretirano mno go morajo delati, v zameno pa nimajo niti zasigurane eksistence, nikakšne pravice na človeško dostojanstvo in prav nobenih normalnih državljanskih privilegijev. Tudi odkritega nasilja, pretepavanj in ubijanja prav nič ne manjka. In to so deloma pripadniki narodov, k majo svojo fino, staro kulturo, kakor Indijci, prebivalci dale-ko najvažnejše in za izrabljanje najbogatejše angleške kolonije. Nekateri Angleži so radi govorili o »težki nalogi belega človeka«, (the vvhite mans burden), nam reč, nalogi, da civilizirajo »divje« narode. Kako so to »nalogo« opravljali, je videti najbolj Še iz dejstva, da se je v stope-desetih letih angleškega gospodstva nepismenost zmanjšala le za cele tri (3) odstotke, da še danes vkljub vsem naporom Indijcev samih nad 90% prebivalstva ne zna niti čitati, niti pisati in da so zdravstvene razmere večine teh ljudi pod vsako kritiko.
Toda »denar je sveta vladar« le tedaj, če najde dovolj neukih backov, ki mu slepo ubogajo. Neverjetno je, da se najdejo še danes v Evropi ljudje, ki odkrito zagovarjajo izrabljanje in poniževanje ljudi, ki niso prav nič slabši, kakor oni sami, še bolj verjetno pa, da so ljudje, ki se sami ne zavedajo, kako strašno, kako po pasje se ponižujejo, če se uklanjajo ljudem, ki izjavljajo, da so »ljudje višje vrste«. Naj bo kakor hoče, celo črnci,
najbolj zaostali med zasužnjenimi narodi, so danes pokazali, česa so zmožni, potrebno pa je, da se po vsem svetu oglasi samo eden klic za človeka, za pravico do življenja, za človeško dostojanstvo, za vse tisto, za kar je vredno živeti in umreti. Vsega tega že pa danes že ostro zaveda Kitajski narod, katerega severni vojaki (po J. Bertramu) pojejo: »Ši lai, pu-juan . . .« Vstanite vi vsi, ki nočete biti sužnji, z lastno krvjo in mišicami bomo zgradili novi veliki zid! . . .	-f
Lavvrence of Arahia
Ime Thomas E. Lavvrcnce je ime, ki je postalo znamenito in slovito po vsem svetu, saj je mož tega imena izvršil podvige, ki jih skoro ni bilo mogoče enemu samemu človeku pripisovati. Bil je mož, ki se ni boril za slavo, bil je tih, ljubil je tajnosti in igranje raznih vlog pod tujo masko. Ugodne prilike in izredna sposobnost sta rnu omogočila, da je že v mladosti igral važno vlago v borbi Angležev proti Turkom. Prva leta je bil oficir v Kairu. Tam se je naučil arabskih, sirskih in egiptskih narečij. L. 1916 je bil poslan kot svetovalec Emir Faisalu, takratnemu arabskemu uporniku, čigar upor naj bi se z angleškim denarjem nadaljeval in vzdržal. Kljub temu, da se jf mu ta naloga zdela od začetka nevojaška in se ni smatral za sposobnega, da jo izvede, je organiziral med Arabci sijajno guerilsko vojno, ki je Turkom bila izredno škodljiva in nadležna in ki je končno privedla do preloma južne turške fronte.
Zgodovino tega pohoda je naphal sam Lawrence v svoji knjigi «The Rfvolt in the Desert». Knjiga sama je ponoven dokaz, s kako ostrostjo je znal ta mož opaziti tudi najmanjšo malenkost in kako se je znašel v vsaki situaciji. O sebi govori zelo malo v tej knjigi, vendar vsa aejanja kažejo njegovo delo. — Zanimivo je, kaj je o njemu rekel Faisal, njegov prijatelj in kasnejši iraški kralj:
»Lavvrence jp človek razpoloženja, iu-hajoč med upanjem in obupom. Za svoja leta je izgledal starejši. Slabotne postave je, kaj je o njem rekel Faisal, njegov Njegove oči so bile izraz njegove trdne volje.«
življenje polkovnika Lavvrenca po svetovni vojni je še vedno tajnost. Pripisujejo mu mnogo dejanj, med drugim tudi strmoglavljenje Amanullaha v Afganistanu. Koliko je bil Lavvrence priljubljen in sposoben, toliko je bil osovražen pri višjih vojaških krogih, kajti Lavvrence j* bil človek, ki je spoznaval vse napake, ki jih je delalo vojaško vodstvo m on jc bil človek, ki si je upal tudi to aelo in eventuelno nesposobnost ožigosa« v naj-trpkejših beseda«.
Zadnja leta pred svojo smrtjo je živei polkovnik Lavvrence na Angleškem in se posvetil svojemu najljubšemu športu — motociklu. Znano je bilo, da je divjal po' cele ure z največjo brzino, ker je v tem užival, užival je v nevarnosti, saj mu je celo življenje poteklo v nevarnosti. Ob neki taki vožnji se je do smrti ponesrečil. Kljub temu, da je že trohnel pod zemljo, se je posebno za časa abesinske vojne prav pogosto pisalo po časopisju, da polkovnk Lavvrence deluje v Abesinji,
Sam o sebi je rekel, da je pustolovec in bil je ponosen na to, da je pustolovec, kajti pred očmi je imel besede generala Gordona, znamenitega branilca Kartuma, ki je v svojem dnevniku zapisal, da ie Anglija postala velika vsled pustolovščin njenih mornarjev in vojakov in ne radi vodstva drlave.
KOLESA OTROŠKI VOZIČKI MOTORNA KOLESA VSAKOVRSTNE ŠPORTNE POTREBŠČINE
mehanična delavnica
_pokromanje.	ooniklanje	in emajliranje koles in motornih koles
ogomir
POZORI Rabljeni otroški vozički in kolesa vedno na prodaji Maribor, Knez Kocljeva w T.«enb.chov.,ul. 4
MARIBORSKA TISKARNA d. d.
P	Pi?^J£TJE SEVERN£ SLOVENIJE
POSTREŽEMO HITRO, DOBRO IN PO NIZKIH CENAH
TELEFON 25-67, 25-68, 25-69
Za vajenca
kakoršnekoli obrti bi rad šel krepak in priden 15 ieten fant z enim razr. mešč. šole. Reflektira na cenj. mojstra, kateri bi bil pripravljen ga sprejeti proti odškodnini v vso oskrbo. — Ponudbe naj se pošljejo na upravo »EDINOSTI** pod značko »Hvaležnost**.
Skite tdmst
Pom^a^cenovosg
za damske obleke in plašče v sodobnih tkaninah in barvah — lepo izbiro za moške obleke in plašče nudi
Franjo Majer
Maribor, Glavni trg 9
MARIBOR
KOPALIŠKA ULICA 6
TISKARNA
LITOGRAFIJA
OFFSETTISK
KAMNOTISK
BAKROTlSK
ANILINSKI TISK
KNJIGOVEZNICA KARTONA Ž A
PLAKATIRANJE
uŠBJ
URE za birmo
dobite najboljše in najcenejše pri
Franjo Bureš - Maribor
Vetrinjska ulica 26
BaŠimme
Ivan
so aktovke ročne torbice denarnice in nahrbtniki
najprimernejše darilo
Velika izbira! Nizke cene!
Kravos
Maribor
Aleksandrova cesta t9
Damske nogavice, svilene, najnovejše moderne barve, flor nogavice, kombineže; rokavice, zelo 'lepe in trpežne sandalete, dežniki, moški klobuki, damski plašči, najnovejši modeli
O
matice J Jv
Velika izbira v konfekciji
Jakob
Maribor, Glavni trg 2
KARO
za pomlad
ČEVLJI
in poletje
Bogata izbira - zmerne cene
Izdaja iumzorcii »Edinosti« v Mariboru. Odgovorni urednik Jaroslav Dolar, novinar. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predst. ravnatelj Stanko Detela, vsi v Mariboru