Glasilo občine Logatec
letnik XXIX februar - marec, 1998 štev. 2 - 3
novice
Zagotouljeno sofinanciranje Letos podeljeni due Februarski priznanji
Na zadnji seji je Občinski svet sprejel sklep, da Občina zagotavlja 30 odstotkov sredstev za gradnjo 1. faze doma starejših občanov, t.j. 297 milijonov tolarjev.
Razprava je pokazala enotno voljo svetnikov za uresničitev tega projekta. Na državnem razpisu bo Občina konkurirala za preostalih 70 odstotkov potrebnega denarja. Gradbeno dovoljenje je že izdano, zato bi ne smelo biti več "dokumentacijskih" ovir za gradnjo. Kakor sta zagotovila poročevalca, je to za zdaj edini projekt v državi, ki ima stvari pripravljene do te stopnje. Svetniki so sprejeli tudi program zagotavljanja teh sredstev v občinskih proračunih do leta 2000 in opredelili vsebine nekaterih postavk v prijavi na državni razpis.
Seznanili so se tudi s prispevkom, ki ga je gradnji namenilo domače Društvo upokojencev, in s podatkom, da se sredstva na posebej odprtem žiro računu tudi že zbirajo.
Naj ga še enkrat zapišemo:
50170-630-81310342 Občina Logatec - Dom starejših občanov.
/.C.
KLI Logatec - delniška družba
Po letu dni od javnega poziva zaposlenim, bivšim zaposlenim in upokojencem naj sodelujejo v lastninskem preoblikovanju, je podjetje KLI Logatec pridobilo soglasje Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo z.i vpis lastninskega preoblikovanja v sodni register, na podlagi katerega se je podjetje K), februarja letos preoblikovalo v delniško družbo.
Delniška družba je pravno organizacijska oblika kapitalske družbe, ki ima svoj osnovni kapil.il (osnovno glavnico) razdeljen na delnice. Osnovni kapital podjetja je razdeljen na 1.292.889 delnic z nominalno vrednostjo posamezne delnice v znesku 1.000 tolarjev.
K lastninjenju družbenega kapital,), za katerega so bili predvideni načini lastninjenja v obliki interne razdelitve in notranjega odkup,) delnic, se je prijavilo oz. je sodelovalo zadostno število zaposlenih, bivših zaposlenih in upokojencev, celo s tolikšno vrednostjo, da je bil notranji odkup delnic, ki je bil spiva planiran za postopno 4-letno odkupovanje, izveden naenkrat.
V stniklumem razmerju do vseh po zakonu upravičenih delničarjev (skladi) predstavljajo največjo enotno skupino delničarjev upravičene i (zaposleni, bivši zaposleni, upokojene i) iz interne razdelitve in notran jega odkupa (50,85% vrednosti družbenega kapitala). Število teb delničarjev je I. I 50.
Podjetje izda delnic e v neniaterializirani obliki, zato je v ta namen že dogovorjen prenos delniške knjige na Klirinško depotno družbo d.d. I jublj.in.i, kjet se v okviru centralnega registra vrednostnih papirjev vodi evidenc a prometa z delnicami.
Prvo skupščino delničarjev planira podjetje v prvi polovic i tega leta. Sklic skupse ine bo objavljen v časopisu I )elo in Uradnem listu Republike Slovenije, tako kot je opredeljeno v statutu delniške družbe Kl I I ogatec .
C. Iv.mčii
Na večer pred slovenskim kulturnim praznikom je v dolnjelogaškem Narodnem domu župan Janez Nagode podelil dvoje Februarskih priznanj. Za življenjsko delo ga je prejel Franc Musec, za izjemne dosežke v kulturi pa Tanja Žigon. Nagrajenca bomo posebej predstavili v eni naslednjih številk časopisa.
Priznanji sta bili izročeni na slavnostni prireditvi, ki jo je uglajeno povezovala Branka Novak, sooblikovali pa so jo Saša Musec z recitacijami treh Prešernovih Gazel, izvrstna koncertanta dr. Štefan Schoen, klavir, in Lev Pupis, alt saksofon, ter župan Občine Logatec s slavnostnim
VABILO
Prispevke za naslednje Novice sprejemamo do 20. marca na naslov: Logaške novice, Tržaška 15, Logatec.
nagovorom, s katerim se je zavzel za plemenitejše, kulturno vedenje in odnose med ljudmi.
Zares vrhunskemu koncertnemu recitalu obeh inštrumental-
istov je sledilo še odprtje retrospektivne razstave Franceta Musca v modri knjižnični dvorani. Zares, obilje dobrega v enem samem večeru.
S podelitve Februarskih priznanj 1998: z leve Tanja Žigon, v ozadju Franc Musec, Janez Nagode in Branka Novak,   (foto: A. Ž.)
NOVI ZNAKI ZA ALARMIRANJE OB NEVARNOSTI NARAVNIH IN DROGIH NESREČ
/ objavo uredbe o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja (Uradni list št. 45/97 z dne 25.7.1997) so bili spremenjeni tudi znaki za alarmiranje. S I, januarjem lu<)8 so začeli veljati novi znaki za alarmiranje ob nevarnosti naravnih in drugih nesreč, (izvleček iz uredbe)
Znak za op nost - znak št.1:
na nevar-
se lahko uporabi za napoved bližajoče se nevarnosti naravne ali druge nesreče. Center za obveščanje Republike Slovenije oziroma pristojni regijski center z.) obveščanje mora takoj po tem znaku po radiu, televiziji in na druge predvidene načine prebivale e na ogroženem območju obvestili o nevarnosti ter jim posredovati napotke za ravnanje.
Znak za neposrejdntuiej^ nost - preplah - znak št. 2:
se lahko uporabi ob nevarnosti poplave, radiološki in kemični nevarnosti,     večjem požaru,
nevarnosti vojaškega napada ter ob drugi nevarnosti, ki neposredno ogrožajo življenje ali zdravje ljudi in živali ter premoženje in kulturno dediščino v posameznem naselju ali na širšem poseljenem območju.
Center za obveščanje Republike Slovenije oziroma pristojni regijski center za obveščanje mora takoj po tem znaku po radiu, televiziji in na druge predvidene načine prebivalce na ogroženem območju obvestiti o nevarnosti ter jim posredovati napotke za osebno in vzajemno zaščito v skladu z načrti zaščite in reševanja.
Znak za preplah oz. neposredno nevarnost lahko uporabi tudi pristojna služba gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije, v kateri je nastal večji požar ali druga večja nesreča; uporabi ga tudi gasilska enota, če je nastal požar ali se je zgodila hujša nesreča.
Znak za prenehanje nevarnosti- znak št. i ;
se obvezno uporabi po prenehanju nevarnosti, zaradi katere je bil dan znak za preplah oziroma neposredno nevarnost. Znak za preizkus siren se uporabi vsako prvo soboto v mesecu ob 12. uri.
Za seznanjanje prebivalcev z znaki za alarmiranje morajo poskrbeti lokalne skupnosti ter lastniki in upravljalci stanovanjskih in drugih stavb, za seznanjanje delavcev s temi znaki pa vodstva gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij.
Znaki za alarmiranje se lahko uporabljajo tudi ob vajah zaščite in reševanja ob predhodnem soglasju Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, o čemer morajo biti predhodno obveščeni prebivalci na krajevno običajen način.
Grafični prikaz znakov za alarmiranje - plakat z navodili za ravnanje prebivalcev - je priloga Logaških novic.
STAB CIVILNE ZAŠČITE OBČINE LOGATEC
stran 2
LOGAŠKE.
novice
marec 1998
PERJATLI
ali slovenski kulturni praznik v Rovtah
Na predvečer 8.februarja smo imeli v Domu krajanov v Rovtah prireditev na temo prijateljstva. Z njo smo se spomnili ne samo velikega Prešerna (in Čopa ter njunega prijateljstva), ampak smo skušali razmišljati tudi o svojem odnosu do prijateljstva, te dragocene vrednote. "Danes je že hudo v krizi, podobno kakor tudi naš odnos do knjig, sploh do mnogih kulturnih dobrin," je poudarila slavnostna govornica, prizadevna knjižničarka, domačinka, Ivica Merlak. Ko je osvetlila prijateljstvo med dvema značajsko zelo drugačnima človekoma, Prešernom in Čopom, je skušala opogumiti tudi nas, naj se nikar ne ustavljajmo na napakah drugih, na že kar pregovorni slovenski nevoščljivosti, ampak skušajmo gledati dobre stvari, ki jih vsak zagotovo ima. Aplavz, ki ga je požela, je pričal, da se z njo zelo strinjamo. Čaka nas torej udejanjanje beseda ...
Kulturni program je bil letos drugačen kot prejšnja leta. Organizatorji (šola Rovte) so se odločili za glasbeni recital. In kar neverjetno je bilo, ko so se prvič predstavili domačemu občinstvu mladi glasbeniki z različnimi instrumenti: s klarinetom, trobento, scitrami, saksofonom, flavto, z violončelom, s klavirjem. Seveda, ni tudi manjkalo zapetih pesmi - tako solističnih kot zborovskih. Vse priznanje zaslužita gospe Mici in )ana, ki sta z ljudskima pesmima (in jodlanjem) ogreli občinstvo in dokazali, da oder ni samo za
mlade. Med muziciranjem pa smo slišali tudi misli naših prvo-, drugo- in tretješolcev o prijateljstvu ter deklamacijo Prešernovega Uvoda, ki ga je napisal umrlemu prijatelju.
Od začetne Zdravljice pa do ogleda razstave nas je v barki prijateljstva krmarila povezovalka programa, študentka )erneja Tušar, ki zasluži vso pohvalo.
Razstava v šolski avli je dopolnjevala prireditev, namenjena je bila namreč prijateljevanju Prešerna in Čopa, saj smo se lani spominjali 160-letnice smrti Čopa, tega neverjetnega 19 jezikov govorečega, evropsko razgledanega človeka. Njegovo izjemno poznavanje domala celotne evropske književnosti in posredovanje tega duha Prešernu, ki ga je ta s svojim umetniškim genijem prvič izpovedal v slovenskem jeziku, je dalo Slovencem bogastvo, kakršnega še nismo imeli, z izjemo prevoda Svetega pisma, seveda, ter s prvo slovensko knjigo tam sredi 16. stoletja.
Tudi učenci so se predstavili s svojimi objavljenimi in nagrajenimi deli s področja literarnega snovanja: nagrada meseca v Kekcu, 4 nagrajeni spisi na Pikinem festivalu, kriminalka v PIL in razni objavljeni prispevki v časopisih oz. revijah. Seveda, je bilo razstavljeno tudi literarno glasilo, izšlo ob zaključku koledarskega leta.
Da bi sveča, ki je bila prižgana pri Prešernovih Poezijah, razsvetljevala vse po Prešernove rodove z velikim sporočilom prijateljstva in žlahtnosti duha, je želja vseh, ki nam kultura kaj pomeni.
Ljudmila Treven
Sprejem pri županu I )oline pri listu, Borisu Pangercu (drugi / leve) (I oto: J.(i.)
Dobrodošle izkušnje
V logaški ()brtni zbornic i so I,mi n.i pobudo podpredsednika Bogdana ()blaka začeli razmišljati o ustanovitvi poslovne organizacije, ki bi ("lanom gradbenikom, olajšala prilagoditev zahtevam novele /.ikona o graditvi objektov. < )benem naj bi se /asnovalo učinkovito povezovanje izvajalcev, s.i| se dotedanje z zadrugo ali d.o.o. ni najbolj obneslo; Se grenkejše pa so bile Izkušnje z inženiring podjetjem. Pobuda je dozorela v ustanovitev Gospodarskega interesnega združenja - CA/,, ki ne bo namenjeno samo gradbenikom, ampak vsem elanom zbornice, kadar bi se motali povezati /a prevzem večjih del.
ker izkušeni s tovrstnimi organizac ij.imi pri nas ni prav veliko, se |ezb0ITli( a povezala s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem (SI K ,/) v I rstu, ki je v minulih letih s pomočjo konzorcija zgradilo 2 I ObjektOV v obrtni (rini Dolina pii Irslu. Ija so se na srečanje s SIK i/, dolinskim županom Horisom l'angeri em in podjetniki, ki v coni delajo, ter zastopniki kar štirih bank odpravili predstavniki logaške zbornice, logaški župan lanez
Nagode, občinski tajnik Zdravko Klemen ter predstavniki ni H Pavel Martlnuč, lelka
t ireder in Alojz loželj. tržaški sogovorniki so gostom posredovali zares veliko podatkov in izkušenj z gradnjo, s financ iranjem in z delovanjem njihove obrtne < one ( )b tem so se Utrinjale primerjave z možnostjo uspešnega delovanja ( J/ in obrtne ( one v I ogali u, s pravno urejenostjo v Italiji in pri nas, beseclovali so o vzvodih, ki jih Italijanska zakonodaja ponuja spodbujanju gospodarskega razvoja, o oblikah zavarovanja inves tic ijskih tveganj idr.
Vsakdo je s srečanja prinesel kako koristno intormac i jo za svo|e delo in za usmeritev prizadevanj k tvomejli razvojni zasnovi tako v občini kol v banki in zbornic i. Upajmo, da bodo intormac i je našle ustrezno podporo med tistimi, ki bodo odločali o njihovem
uresničevanju.
/. Gostita
S praznovanja Prešernovega dne v Rovtah      (Foto: N. Grom)
Svetniška podpora krajevni skupnosti Naklo
Krajevna skupnost Naklo je že v prejšnjem mandatnem obdobju opozarjala Občino na nerešena vprašanja in vedno znova v svojih planih načrtovala potrebne akcije, ki pa jih samostojno ni mogla izvesti, saj se je denar zbiral in razporejal le v okviru Občine. KS je tako imela le malo možnosti za uresničitev svojih načrtovanih akcij, zato so se te spet in spet prenašale v nova letna obdobja.
Letos je KS Naklo pripravila plan investicij na podlagi sestankov, ki so se vrstili v decembru in januarju s predstavniki občine in z županom. Na osnovi pripravljenega osnutka je krajevna skupnost sredi januarja ponovno sklicala razširjeno sejo, na katero je poleg članov sveta KS povabila tudi člane Občinskega sveta iz KS Naklo. V obravnavi posameznih postavk iz zbranih ocen so ugotovili, da so predvidene postavke prenizke in ne zadoščajo za pokritje nujno potrebnih investicij.
Za investicije, ki so splošnega pomena za Logatec, so menili, da se zlasti na področju vodooskrbe lahko takoj izvede zamenjava salonitnih cevi od zajetja v Cuntovi grapi najmanj v dolžini ;i km, se nadaljuje s pripravami za gradnjo doma ostarelih, avtobusne postaje ter športne dvorane.
Svet je sprejel posebno zahtevo, ki so jo pod[>rli tudi dolnjelogaški občinski svetniki, in sicer, da župan že v osnutek občinskega proračuna obvezno vključi načrtovani predlog KS Naklo.
Plan investicij /a leto 1998 v KS Naklo zajema:
1. kanalizacijo, pločnik z javno razsvetljavo na Rovtarski cesti
24 milijonov
2. kanalizac ija, asfaltiranje Mandrge
5 milijonov
T asfaltiranje ulic Plesišč, Cesta 5. maja, Vodovodna in Cesta talcev
23,5 milijona
4. investic ije na področju vodooskrbe
»0 milijonov
5. izdelava projektov v KS Naklo Center
3,5 milijona
(>. javna razsvetljava Potoška, Levstikova, Gregorčičeva, Krpanova in vzdrževalna dela na Stranski poli
(> milijonov
Skupaj
Poleg leh investicij je t roba upoštevati še :
i . dom za ostarele .'. športna dvorana i. avtobusna postaja
'IZ milijonov lol.
HO milijonov 5 milijonov M) milijonov
Bo proračun res zmogel uresničili sačrUmo!
Albin ( uk
Sir iz Laz znova na prodaj
Minilo jo dobro leto, kar jo mlekarna I aze zamenjala lastnika. Novi lastnik jo postal prejšnji najemnik in proizvajalec ketirj.i podjetje Kele ( ommerco d.o.o. že pred nakupom mlekarno je sedanji lastnik razmišljal 0 novih vrstah proizvodov In boljši izrabi prostorov. Pripravil jo novo blagovno znamko sira z nazivom "I )omača lelka", kai pomeni rozino sna iz neposneteg.i mleka.
Pa poglejmo, kaj vse nakazuje blagovna znamka sna in kako jo predstavlja lastnik Kelečevič.
"Že na nalepki piše, da gre z.i rahlo soljoni beli sir iz neposuetega mleka iz okolice Logatca, logaško mleko je kar kvalitetno in je primerno z.t izdelavo lega sira. |e odličen prigrizek ob kozarcu vina ali piva; velj.i pa tudi kol gurmanska spoc ialiteta ob domačih jedeh, kol so žgane i, pa tudi s testeninami. Dajo poseben okus in sočnost paniranim (c vrlim) jedem, mesu in zeleni.i\ i |o tudi odličen dodatek solatam. Skratka, je vsestransko uporaben in g.i je lahko po svoji presoji in domišljiji moč uporabljati za dodatek različnim jedem. Okusen je ta sir tudi drobno nariban in stepen z jajci," kot pripoveduje proizvajalec.
Sir jo že na prodajnih polic ah. Končno ni nepomembno, da se s proizvodnjo sna odpirajo tudi nova delovna mosta, s,i| jo število zaposlenih, skupaj s prevozniki, naraslo že na I r>, kar tudi za I aze nekaj Stojo.
Albin čuk
TAKOJŠNJA PRODAJA RADIA BO REŠILA LOGAŠKO OBČINO PRED ZAVOŽENO INVESTICIJO!?
- Kaj pa če Bojan Leskovec zmore, česar ni zmoglo ne prvo ne drugo županstvo ne "trdo stališče" pregretega svetnika ne pravdanska komisija? In je to celo od večje koristi kot takojšnja prodaja!
Poltretje leto smo poslušali tarnanja logaških županov in pregovarjanja s svetniki "trdih stališč", kako da je Notranjski radio Logatec (naprej NTR) nepremišljena, prenagljena, nepotrebna, nikomur in ničemur koristna, skratka, zavožena in-vestcija, ki bremeni in bremeni občinski proračun. In ves čas samo v tej smeri. Bolj ko se je NTR na občinskih sejah (ne med poslušalci!) "razgaljal" kot nezaželeni ne-godnik, bolj je občinsko revše postajalo, hvala Bogu! tudi torišče medstrankarskih, bolje rečeno, medosebnih manj le-porečnih obmetavanj. Obče znano, videno in slišano. Še več: občinski velmožje so si celo zastirali oči pred stvarnostjo, ki bi si tak medij bolj kot želela, storili pa vse, da nebi česa iz obskurne in tolikanj obrek-ovane bližje preteklosti uspešno povezovali z dobesedno sedanjostjo. Tako.
Primanjkovalo pa je prave volje, tudi tisle iskreni' želje za vmestitev nedvomno dovolj prodornega medija v regijski projekt, o čemer se je dovolj razmišljalo ob zastavkih NI K, zato tudi od vsega začetka vztrajanje na notranjskem in ne le na logaškem radiu, tudi NI K naj bi pomagal preseči ozko lokalistično miselnost in vzpostaviti eno od povezovalnih niti notranjske regije, to je načelno vprašanje
In če se odmaknemo od načelnosti! Kaj od vsega, kar prihaja med logaške, notranjske,   dolenjske,   ljubljanske in gorenjske    in Se katere poslušali e po
frekvencah NI K, je že doseglo t iste pred stavnike ljudstva v logaškem parlamentu, ki so polni "trdih stališč"? Kaj od jutranjih glasbenih pisanosti in zanimivih pa tudi koristnih sporočil, kai od razvedrilnih, glasbenih, športnih, filmskih, družinskih popoldnevov, kaj od večerov s pravlji i .mu, z narodno zabavnimi vi/anii, z jaz
zom, s kuni i-itnimi popotovanji, z glasbe nimi šepetanji, z intervjuji, glasbenimi in najlepšimi željami, kvizi in nagradami?... Sploh kaj??? Da kaj? Bogsigavecli! A zdi se, da je veliko vsega zbežali i nekam daleč mimo dovolj razsodnega i.izuma in ple menite srčnosti pa vznemirljive radoved
nosii. Se piri.i čunljivosi ie Sla po svoje.
Ali N I R bo kljub "trdim stališčem", ki so zagrozila s takojšnjo odprodajo, še nadalje oddajal na svojih frekvenc ah (91,1 in 107 Mhz) nad ')() ui svojega živega
tedenskega programa. Za to skiin s kako
deseterii o novinarjev in peteiii o tehnikov zakupnik premišljeno preudarni Bojan I eskovei , ki kai dobro ve, kako se stvarem stieže, Kako dolgo bo tako, neverno. Rekli in zapisali so; občinski proračun po letošnjem I .januarju ne bo dolžan za N 1 k niti tolarja, zakupnik pa bo mesečno plačeval proračunu HVOOO tolarjev na lemnlne. Preprosto in učinkovito! Doklej? Do prodaje, za kai je razpis že zunaj ekod.i. Resnično škoda!
loda, če je že lieb.i |>a molila niti ni take sile piodati NI K, naj se prod.) za ilobei denar, sicer naj ostane v zakupu Za vse bo dovolj prav; za občino, z.i Notranjsko, za poslušalstvo od blizu in daleč in za radio, ki je navsezadnje pomemben tudi toliko, kolikoi si njegove pomembnosti kdo želi.
In ka| poreče poslušalstvo?
Nekaj je že reklo; v de< embrski anketi je izbralo prav N IK za notranjsko osebnost leta 19971
Mart <■/ Slvlančič
marec 1998
LOGAŠKE.
novice
" DA " ZA OBČINSKI PRAZNIK
Javni poziv župana občine Logatec vsem občanom, da podajo svoje predloge za določitev dneva praznika Občine Logatec, je bil presenetljivo deležen velikega odziva, saj je prispelo precejšnje število tehtnih predlogov.
Za občinski praznik so predlagatelji predlagali naslednje dneve:
21.06. 02.07. 20.07. 26.07. 27.07. 07.09.
08.09.
12.09. 14.09. 19.09. 20.09.
■ prvi dan poletja,
■ zaustavitev tankovske kolone jA (1991),
■ otvoritvena vožnja na železniški progi Ljubljana - Trst (1857),
■ začetek gradnje vodovoda (1897),
■ otvoritev železniške proge Ljubljana - Trst (1857),
■ ustanovitev podjetja KLI Logatec (1953),
- Deželna vlada za Kranjsko odobri ustanovitev nove župnije Dol. Logatec (1909),
■ cerkveni praznik (Mali šmaren),
■ kapitulacija Italije. Logaška občina po II. svetovni vojni pridobi 1/4 svojega ozemlja (1943),
- množičen odhod Logatčanov v partizane (1943),
■ svečano odprtje Osnovne šole v Gor. Logatcu (1883),
- svečano odprtje Ljudske šole v Dol. Logatcu (1878),
- prestavitev Okrajnega glavarstva, sodnije in davkarije iz Planine v Logatec (1875),
Posamezni predlagatelji zaradi več dogodkov v mesecu septembru predlagajo kot praznovanje občinskega praznika septembrski teden oz. septembrske dneve, kar utemeljujejo tudi z nekaterimi zgodovinskimi dogodki:
september leta 352 05. in 06. 09. 394
september 1883
■ obsežne vojaške operacije na našem območju,
■ vojaški spopad med vzhodom in zahodom.
V dokumentih se omenja trdnjava v Hrušici -Ad Pinum, postaja Mansio Longatico, kraj Longaticum,
■ slavnostna otvoritev novo zazidanega poslopja Osnovne šole Dol. Logatec
s svečanim posvetilom,
začetek septembra 1970    - začetek gradnje tovarne Valkarton,
Na podlagi predlogov bo o določitvi občinskega praznika odločal Občinski svet Občine I ogatoc , ki ho imel precej zahtevno delo.
Zdravko KLEMEN
ZARADI KRVI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA_
Ob zimski krvodajalski akciji
Krvodajalstvo na I ogaškem ne usiha, prej bi lahko trdili nasprotno. Starejšim se pridružujejo mlajši. Med krvodajalci se tkejo tudi poznanstva. Dati kri je dogodek. Ko so ženski pri šestdesetih sic ei obzirno dali vedeti, da se ho treba posloviti od krvodajalstva, ji je bilo vidno težko: bo res prikrajšana za svoje1 človekoljubno dejanje? Pomena krvodajalstva pa naj bi se zavedali tudi delodajalci in naj no hi kot se jo dogajalo v preteklosti, darovalcev "kaznovali" z izgubo stimulacijo za prisotnost na delu ipd. Vsakdo med nami lahko že v naslednjem hipu potrebuje to dragoceno tekočino, ki mu jo še vedno lahko I ii ti Liri edini >le č li ivek.
< )l> konc u lanskega leta se je veliko ljudi odzvalo vabilu h krvodajalski akc iji. /e zjutraj jo bila v avli šolo, kjer je aki ija potekala, prava mala gneča. ( oprav so krvoclajalc i čakali na odvzem krvi poldrugo uro ali še dalj, ni bilo med njimi kakega negodovanja ali nervoze, nasprotno: s humorjem in raznimi domislic .mu so si krajšali čas m sprejemali prišleke.
V log.ilc u v zadnjih letih ugotavljamo povečevanje števila krvodajalcev.
1 eto	1 994	1995	i')')(>	1997
letna akc Ija	151	134	Sob	271
zimska	'»o	l(V)	265	279
skupaj	241	itn	r>7l	550
Med krvodajalc i, ki so raznoteri tako po slarosti kol po poklic ih, je veliko listih, ki so kri darovali že več kot ž()-krat, pa tudi tistih, ki so plemenito dejanje opravili nad tU do 40 ki.it. je veliko Prav posebej pa jo treba omeniti Pavla Meilaka, Marjana Subic a, Iranca Hog.itaja, Kana Kupnik.i in lugomerja Kušlan.i, ki so darovali kii od '>() in lit) ki.it
Pri zadnjih akcijah se je Rdeči križ še posebej potrudil in krvodajalc e k akc iji osebno pisno povabil. Vsakemu se je tudi oddolžil s skromnim darilcem; oh zimskih akc ijah p.i jo tudi /avod za transfuzijo krvi KS novoletnemu voščilu vodno še kaj pridal.
lake pozornosti so lepe, vemo pa, da so odvisne od različnih dejavnikov (finančna sredstva...I. Sama pa sem prepričana, da to ni listo, kar pritegne
krvodajalc a, pač pa ga k temu vodi njegov.....Iprlo su e, ki vsak trenutek čuti
z drugim   s tislim, ki ga potrebuje danes, ki ga bo potreboval tudi jutri.
Kontejnersko zbiranje posebnih odpadkov
NEVARNI ODPADKI -REALNOST SEDANJEGA ČASA
Zemlje nismo podedovali od svojih staršev, temveč smo si jo sposodili od svojih otrok. In da bodo lahko tudi naši otroci živeli v vsaj tako zdravem okolju, kot živimo mi, ga moramo varovati in ohranjati.
Nevarni odpadki, ki lahko onesnažijo okolje in škodujejo našemu zdravju, ne nastajajo samo v industriji in obrti, temveč tudi dnevno v vsakem gospodinjstvu: olje od cvrtja, barva, ki nam je ostala od beljenja in ni biološko razgradljiva, pa tudi izrabljene baterije, stari akumulatorji, neporabljena zdravila, ostanki pesticidov.
Kam s temi odpadki?
V kontejner s komunalnimi odpadki ali v kanalizacijo zagotovo ne! Vsi našteti odpadki so nevarni za okolje in za naše zdravje; zato jih ne smemo odlagati v kontejner za zbiranje komunalnih odpadkov.
Kam pa jih lahko odvržemo?
KOMUNALNO PODJETJE LOGATEC vam bo ob sodelovanju OBČINE LOGATEC omogočilo strokovno odstranjevanje nevarnih odpadkov. Letos želimo tudi v mestu Logatec uvesti zbiranje nevarnih gospodinjskih odpadkov. Seveda, taka dejavnost je finančno zelo zahtevna in ni smiselna, če se ji prebivalstvo ne bi dovolj množično odzvalo.
Kako ravnati z nevarnimi odpadki?
Staro motorno olje odpeljite na bencinsko črpalko, kjer je nameščena posebna posoda za zbiranje starega motornega olja, ali pa ga pustite tam, kjer ste kupili novo motorno olje. Izrabljeni akumulator, ki vam leži v kotu garaže, prinesite na sedež Komunalnega podjetja, kjer je nameščen specialni kontejner za zbiranje izrabljenih akumulatorjev, ali ga pustite v prodajalni, kjer ste kupili novega. Škropiv, ki jih niste porabili in jim je potekel rok uporabe, barv, lakov in topil, ki so vam ostala od pleskanja, ter zdravil, ki jih niste porabili in jim je potekel rok uporabe, no odlagajte v navadno posodo za smeti. Ti odpadki morajo biti uničeni strokovno in naravi neškodljivo. Najbolje pa je, da škropiv, barv, zdravil... kupile toliko, kolikor jih boste lahko porabili. Zahtevajte od prodajalcev takega blaga, da ga v primeru, ko vsega ne porabite, vzamejo nazaj in poskrbijo, da bo prišlo v prave roke ter končalo tako, da ne bo onesnaževalo okolja.
Morda se boste na našo vzpodbudo odločili, da boste jedilno olje, ki vam ostane od peke in cvrtja, npr. tako slastnih krofov, začeli zbirati v staro embalažo in nam ga v času napovedane zbiralne akcije prinesli, da ga primerno odstranimo, ne da hi končalo v kontejnerju za smeti ali celo v kanalizaciji.
Poskrbimo torej, da bomo ohranili čisto in zdravo okolje tudi našim zanamc eni.
KOMUNALNO PODJETJE LOGATEC
Slovensko podeželje v Evropski uniji
Nostalgija, skepsa ali realizem razvojnih priložnosti?
Sv nam boste pridružili tudi V 'i'. Dobimo se i aprilu 1998.
/. lis.,,
.Se tako obsežne in kakovostne spremanih' kmetijsko i>(>lilikc no bodo rotile vseh razvojnih vprašanj kmetijstva, predvsem pa ne problemov razvoja podeželja, ki so s kmetijst\ om tako tesno povezani.
Kmetijstvo jo sestavni, v mnogočem šo zmeraj pomemben element podeželja, saj ga določa ter gospodarsko, socialno in estetsko sooblikuje. Ni pa več njegov edini in odločilen člen, saj /e sodobnost vnesla na podeželje veliko urbanega, spremenila je potrebe prebivalstva in njegov razvoj postavila v odvisnost od razvoja infrastrukturo, gospodarstva in splošnih življenjskih vrednot, llsoda kmetij se pove/nje / usodo podeželja in obratno (/);. //u/7 // javil, Slovensko kmetijstvo in I vrop-ska unija).
Vse prer.icli negodujemo nad treštanjem "od boga in oblasti
pozabljenega podeželja" in nergamo nad "birokratsko" demokracijo. Dokler ne dobimo priložnosti za aktivno sodelovanje, smo zelo glasni v kritiziranju vseh in vsega. Ko jo dobimo,
utihnemo.
/aradi pomanjkanja znanja, nepopolnih informacij ali iz preprostega prepričanj,i, da je tako ali drugače že vse odločeno. Svet pa so vrti naprej. / nami ali brez nas. Posredna ali neposredna demokracija ni nekaj, kar nam je dano. Demokracijo si moramo izborili. Aktivna udeležba v procesih demokratičnega odločanja nam to omogoča, lako bomo pripravljeni izkoristiti priložnosti, ki jih dobivamo z vstopom v II). Na slovenskem podeželju so problemi toliko bolj izlazili, saj poleg slabe poseljenosti prevladuje nizka izo brazba. rudi pregovorna pridnost in delavnost zbleclita, ob povprečni
visoki starosti prebivalcev. K temu lahko dodamo tudi slabo poznavanje možnosti sodelovanja znotraj države in bližajoče se EU. Tudi organiziranosti države na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ne poznamo dovolj.
Uveljavljanje priložnosti nam preprečuje pomankljivo znanje in nepoznavanje mehanizmov delovanja. Zato zahteva reševanje problemov preveč energije, časa in iznajdljivosti. Ko pa enkrat spoznamo zakonitosti delovanja, pridemo zelo enostavno do potrebnih informacij. Te pa so danes tržno blago.
Hiter pogled v SVVOT analizo (prednosti, slabosti, priložnosti, nevarnosti) gospodarskega, političnega, monetarnega in vojaškega vključevanja v EU nam pokaže, da Evropa niso samo predpisi, devize in trg. Evropa je predvsem merjenje intelektualne moči na demokratični osnovi.
Ciril Smrkolj, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je v uvodu knjige Slovensko kmetijstvo in Evropska unija zapisal: "Slovenija je po svoji tradiciji, kulturno-civilizaci-jski usmeritvi, razvoju in geografskem položaju že evropska država. Slovensko kmetijstvo je v teh okvirih izrednega pomena ne samo za pridelavo hrane, temveč vse bolj tudi za ohranjanje kulturne krajine ter razvoj in poseljenost podeželja.... Obstajajo ocene, da je slovenski prostor izredno občutljiv in v veliki meri neprimerljiv z drugimi deli Evrope. Od nas samih bo odvisno, kako bomo sposobni v pogajanjih uveljaviti naše prednosti in priložnosti."
V VITRI bomo leta 1998 posvetili veliko pozornosti demokratizaciji podeželja. Izvajali bomo projekt Priložnost slovenskega podeželja v EU, ki ga je podprl Urad vlade RS za informiranje in projekt Demokratična vas s podporo PHARE & TACIS programa za demokracijo. Tega financira Komisija evropske skupnosti (Commission of the Euro-pean Community).
Slovensko podeželje ima kar nekaj prednosti, ki jih moramo pokazati in ponuditi navzven. Temu so namenjene vse naše aktivnosti, ki jih bomo podrobneje predstavili v zloženki. Na enajstih lokacijah bomo postavili razstavo, organizirali predavanja in okrogle mize. Z najbolj aktivnimi bomo v nadaljevanju pripravili delavnice in študijske krožke. Rezultate bomo predstavili v dveh tematskih številkah VITRinE.
Premagati moramo otopelost in narediti korak naprej. Narediti pa ga mora vsak sam.
Bojan Žnidaršič, dika
Invalidi tudi za
"Zdrav duh v zdravem telesu"
K članku, objavljenem pod tem naslovom v prejšnji številki Novic, dodajamo še en pomemben tekmovalni dosežek: tudi ženska ekipa kegljavk je bila lani najboljša v državi.
Urednik
^^^^^^^^^^^^^ ttOGASKE. ^^^^^^^^^^^^^
stran 4
novice -~marec 1998
POROČILO S SEJ OBČINSKEGA
Občinski svet Občine Logatec se je sestal na svoji 32. redni seji 23.12.1997 in pri določanju dnevnega reda v nasprotju s predlogom župana z večino glasov odločil, da ne bo obravnaval Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu Občine Logatec za leto
1997 (rebalans proračuna).
G. KERMAVNAR je v imenu svetnikov SLS postavil vprašanje glede rednega izhajanja Logaških novic, uredniške politike in programa izdajanja glasila. Zahteval je, da uredniški odbor predstavi Občinskemu svetu poročilo o svojem dosedanjem delu. Predlagal je razrešitev dosedanjega uredniškega odbora in podelitev koncesije za izdajanje Logaških novic.
V nadaljevanju seje je bil brez razprave sprejet Odlok o organiziranju pomoči na domu in merilih za določitev plačil storitev. Obenem je Občinski svet zagotovil proračunska sredstva v višini 200.000 SIT za izvajanje dejavnosti pomoči na domu.
Ob obravnavi problematike delovanja Notranjskega radia je Občinski svet potrdil zaključno poročilo o delu Komisije za ureditev statusa, materialnih in kadrovskih vprašanj NTR in pogodbo o zakupu, vodenju in upravljanju NTR, d.o.o. med Občino Logatec in zakupnikom Bojanom LESKOVCEM.
Ker je bilo na predhodni seji občinskega sveta na Odlok o ustanovitvi javnega podjetja Longa-ticum, d.o.o. sprejeto večje število amandmajev, je bil potrjen čistopis navedenega odloka.
Občinski svet bo Odlok o proračunu Občine Logatec za leto
1998 predvidoma obravnaval v marcu, zato je bil sprejet Sklep o začasnem financiranju javne porabe v Občini Logatec v letu 1998.
Svetniki so prav tako sprejeli Sklep 0 določitvi izhodiščne vrednosti točke za izračun nadomestiLi za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1998 in Sklep o povprečni gradbeni c eni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč v Občini Logatec v letu 1998.
V sklopu obravnave kadrovskih zadev je Občinski svet imenoval v Nadzorni svet Komunalnega podjetja Logatec: laneza PODOBNIKA, Iranca OBREZO, Stanislava KOKAIJA, Franca RUDOLFA in Pavla RUPNIKA. V ()clbor za šolstvo, šport in kulturo je bila kot predstavnica občanov imenovana Bibi-jana MIHEVC, V Odbor za pripravo Doma za starejše občane je bil imenovan Damijan PETROVCIC. V Svet Vzgojnega zavoda Logatec pa je bil imenovan Štefan KOCIP! R
V okviru odgovorov na svetniška vprašanja je lanez SMOII kol predsednik Upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč seznanil Občinski
svet s sklenitvijo pogodbe o nakupu
zemljišča Bogdana Oblaka in Nevenke Oblak v industrijske) obrtni coni Logatec in pridobljeni izbrisni pobotnici Zii zastavno pravico na zemljiščih v obrtni coni.
Pri obravnavi Pravil o najemu posod za odpadke, ki jih je izdalo Komunalno podjetje Logatec, je Občinski svet sprejel sklep, da se pri pripravi Odloka o proračunu Občine Logatec za leto 1998 zagotovijo sredstva za nakup zabojnikov za ekološke otoke. Komunalno podjetje Logatec pa so zadolžili, da predloži v sprejem Občinskemu svetu dopolnjena in obrazložena pravila, ki bodo urejala razmerja občanov glede najema posod za odpadke v skladu z Odlokom o ravnanju z odpadki v Občini Logatec.
Na predlog župana je bil sprejet sklep o plačilu nadomestila stroškov adaptacije poslovne stavbe na Tržaški c. 148 (stara šola v Gor. Logatcu) v višini 14.000.000,00 SIT v dveh delih na račun SOZ Notranjke v stečaju.
Ob zaključku seje je Franc GODINA obvestil vse prisotne, da so svetniki na seji zbrali 404.000,00 SIT osebnih prispevkov za izgradnjo Doma za starejše občane.
Po seji so svetniki nazdravili novemu letu na prijateljskem pred-prazničnem srečanju.
Svetniki so z delom nadaljevali na 13. izredni seji že 6.1.1998, kjer so zadolžili župana, da do februarske seje pripravi Odlok o proračunu Občine Logatec za leto 1998 ter da se neporabljena sredstva iz leta 1997, namenjena izgradnji Doma za starejše občane in izgradnji večnamenske športne dvorane v Logatcu, prenakažejo na posebna žiro računa, zaradi ohranjanja realne vrednosti in namenske porabe teh sredstev.
Izredna soja je bila sklicana predvsem z namenom ponovnega odločanja o sprejemu Odloka o ustanovitvi javnega podjetja I onga-tieum d.o.o., saj je namreč župan občine s sklepom zadržal objavo navedenega odloka v I ogaških novicah, ker so po njegovem mnenju v odloku posamezno določbe v nasprotju z zakonom. V razpravi je bil s strani svetnikov podan očitek, da jo župan prekoračil svoja pooblastila, ko naj bi zadržal objavo odloka že drugič.
[emu očitku je župan nasprotoval z navajanjem kronološkega poteka sprejemanja spornega odloka. Po razpravi so bili zavrnjeni vsi županovi pomisleki glede nezakonitosti posameznih določb odloka, ki jo bil z večino glasov ponovno potrjen, s tem da so se svetniki odločili za spremembo imena in popravek |>ri šifrah dejavnosti.
Sprejet je bil sklep, da mora Občina Logatec kot ustanovitelj lavnega podjetja Stavbna zemljišča I og.ilec , d.O.O. po objavi odloka v I ogaških novic ah in odprtju depozit nega računa vplačati osnovni vložek v višini I ,r> milijona SIT.
V nadaljevanju sojo je ()bčinski svet kljub nekaterim pomislekom, glede nezdružljivosti funkcijo dirok torja javnega podjetja in člana občin skega sveta, za vršilci dolžnosti cli rektorja lavnega podjetja Stavbna zemljišča I ogatoc, d.o.o. inionov.il za I mesece Lineza SM( )l I I A.
Občinski svet je sprejel Sklep o uvedbi postopka za imenovanje nadzornega sveta javnega podjetja Stavbna zemljišča Logatec, d.o.o. in zadolžil župana in v.d. direktorja javnega podjetja, da se za čas do konstituiranja javnega podjetja dogovorita in primerno uredita delovno pravni status delavke, ki je bila do njegove ukinitve zaposlena na Skladu stavbnih zemljišč Občine Logatec.
Po podanih odgovorih na svetniška vprašanja je bila seja zaključena .
Občinski svet se je 10.2.1998 sestal na svoji 33. redni seji.
Uvodoma je bil sprejet sklep, da se svetnikom posreduje magneto-gramski zapis obravnave Poročila Nadzornega odbora o opravljenem pregledu razpolaganja s premoženjem Občine Logatec na nadaljevanju 1 2. izredne seje z dne 2.12.1997.
V okviru točke - Vprašanja in pobude svetnikov, je bila podana pobuda Janeza Podobnika, da bi sredstva, namenjena za demografijo, namenili za izgradnjo vodovoda Medvedje Brdo. Ladislav PUC je predlagal sklep razpisa za ureditev mestnega jedra v Logatcu. Občinski svet je sprejel sklep, da se obravnava navedenih pobud uvrsti na dnevni red naslednje seje. Janez SMOLE pa je zastavil vprašanje glede pristojnosti za podeljevanje Februarskih priznanj ter glede odgovora na svetniško vprašanje v zvezi z izjavo župana o pranju denarja preko Sklada stavbnih zemljišč Občine Logatec, ki je bila objavljena v časopisu Dnevnik. Damjan PETROVCIC pa je izpostavil vprašanje glede- tožbe1 /avoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za prenos lastništva stanovanj.
V nadaljevanju seje jo bil sprejet < )dlok o ustanovitvi javnega z.ivocla Knjižnic a I ogatoc ter Odlok o varstvu vodnega vira Kaptažna vrtina VB-
1/95 na Medvedjem Brdu.
V želji, da se s prostorsko ureditvenimi pogoji zajame celotno območje Občine Logatec, je Občinski svet sprejel Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij v Občini Logatec in Odlok o prostorsko ureditevih pogojih za odprt prostor Občine Logatec, oba v prvi obravnavi. Predlagatelj je dolžan upoštevati pripombe iz razprav in jih vgraditi v predloga obeh odlokov za drugo obravnavo.
Občinski svet je sprejel Pravilnik o ravnavanju z odpadki in načinu oblikovanja cen odvoza in deponiranja odpadkov na območju Občine Logatec. Hkrati je pooblastil Komunalno podjetje Logatec, da do uvedbe službe komunalnega redarja iz vrst svojih delavcev imenuje pooblaščenega delavca za izvajanje kontrole ravnanja z odpadki v Občini Logatec in kontrolo izvajanja Pravilnika o ravnanju z odpadki in načinu oblikovanja cen odvoza in deponiranja odpadkov na območju Občine Logatec. Občinski svet je zadolžil župana Občine Logatec, da v čimk-rajšem času organizira službo komunalnega redarja v Občini Logatec v skladu z veljavno zakonodajo. Občinski svet je potrdil tudi kalkulacijo cene najema posod za smeti.
Mesečna najemnina posod, ki se ho plačevala 5 let, znaša:
• za gospodinjstva, ki kompostirajo sama, najem ene 240 I posode
147,05 SIT/gosp.
• za gospodinjstva, ki oddajajo bio odpadke v posebno posodo, najem ene 240 I in ene 1 20 I posode 265,20 SIT/gosp.
• najem ene I 20 I posode I I 8,1 5 SIT/gosp.
Višin,i ceno se spreminja mesečno v skladu z rastjo življenjskih stoškov   (oz.   1()M)   v Republiki
Na obisku pri go. Ivanki Puppis
Vodstvo ()()/ Logatec je obiskalo najstarejšo upokojeno ubitim o,
95-letno Ivanko Puppis iz dot logalca. Pistot spomin na čase in razmere, v katerih so opravljali družinsko trgovsko in sodavičarsko dejavnost, je navrgel marsikateri utrinek iz preteklosti in odslikal že pozabljeni utrip življenj.i na Logaškem, (.ospe l'uppisovi Želimo še trdnega zdravja na poti k stoletnic i.
Na fotografiji ga. Ivanka Puppis s predsedstvom ()()/! ogatoc , hčerjo Majdo in sinom /vonelom.
/a nase kraje pa bi bilo morda zanimivo zbrali več tovrstnih utrinkov polpretekle dobe, cloklet so pričevanja nekdanjih podjetniških družin še živo v spominu. Morda bo ta omemba koga spodbudila k raziskov.il nemu prizadevanju v tej smeri.
Besedilo In fbtoi lago
Sloveniji.
Če se uporabniki odločijo, da vplačajo akontacijo najema posod vnaprej, jim Komunalno podjetje Logatec, v primeru plačila v prvem šestmesečju leta 1998, nudi 16% enkraten popust na še neodplačane obroke.
Občinski svet je soglasno sprejel sklep, da se za izgradnjo Doma starejših občanov v Logatcu (I. faza) zagotovijo proračunska sredstva Občine Logatec v višini 297.000.000,00 SIT, kar predstavlja 30 % delež sofinanciranja Občine Logatec po investicijskem programu.
Na predlog javnega podjetja Stavbna zemljišča Logatec, d.o.o. je Občinski svet odobril dela za izgradnjo tekalne kanalizacije na odseku Cestna baza - Valkarton Logatec.
Občinski svet je s sklepom dovolil Javnemu podjetu Stavbna zemljišča Logatec, d.o.o., da prične z vsemi potrebnimi postopki za usposobitev dela zgradbe na Tržaški cesti 1o5, Logatec za ureditev svojih poslovnih prostorov. Vložena sredstva javnega podjetja v adaptacijo objekta se bodo kompenzirala s plačilom najemnine.
Pred prekinitvijo seje je Občinski svet imenoval Roberta Albrehta, Marka Škrlja, Vero Tratnik, Borisa Kataliniča in Bojano Levinger v Svet izpostavo Sklada ljubiteljskih kulturnih dejavnosti Logatec .
Nadaljevanje prekinjene seje je bilo 2h.2.1998.
Zdravko KLEMEN
OBVESTILO VSEM PREJEMNIKOM OTROŠKEGA DODATKA
( enter za sc n ialni i delo Lc igatec obvešča vse prejemnike1 otroškega dodatka v občini I ogatoc , da si i po /alu m u j o družinskih pre jomkih (Urad. list RS (,',/')() dolžni vsako leto v mesec u mate u oddati vloge z vsemi podatki o pre|etih dohodkih v preteklem letu, z.i preverjanje upravičenosti do otroškega dodatka.
Merila m kriteriji za dodelitev
otroškega dodatka ostajajo isti kot v preteklih letih, zato pozi v.inio vse upravičeni e, da popolno izpolnjeno vlogo za uveljavitev otroškega dodatka (obrazec 8,41 lahko kupile v vseh I )/S d.d.I oddate v C entiu za socialno Logatec, Iržaška I I, do vključno srede I aprila 1998,
VLOGI   BOMO  spri |l MAH
SAM() V ČASU UKADNIIi UR: PONI Dl I jI K:
od u. - H). In od M. - 15. ure
SKIDA:
od II.   12. i" ,,(l 1 '    17- uro Pl lik:
oil II. - 10. in II. • 14. ure
VI c H ,1 ii POIRI HN( ) ()| )| )ai I OSFBNC)!
direktoru a Lidija OliRIZA
stran 8
LOGAŠKE.
novice
marec 1998
Koncertanta dr. Štefan Schoen, klavir in Lev Pupis, saksofon ob slovenskem kulturnem prazniku v Logatcu.  (Foto: A.Z.)
Glasbena šola praznuje_
Glasbena šola Logatec praznuje v letošnjem šolskem letu 25-letnico svojega delovanja, jubileju je namenjeno več koncertov, ki naj bi potekali skozi vse leto.
Tako so se v Narodnem domu v Logatcu predstavili Danubia saxophon Quartet VVien, in sicer 24. septembra 1997. Mladi "Dunajčani" so koncert naslednji dan ponovili na ljubljanskem gradu. Naj omenimo še izjemen uspeh tega kvarteta: na državnem tekmovanju v Avstriji je edini dosegel prvo nagrado, lan tega kvarteta je tudi Logatčan Lev Pupis, nekdanji učenec naše šole, ki sedaj nadaljuje študij na Visoki šoli za glasbo na Dunaju pri prot. Otu Vrhovniku.
V dvorani Glasbene šole so se 8. novembra predstavili člani Tria 3: Blaž Pucihar - klavir, Ana Kavčič - flavta in Helena Naveršnik - violončelo. Trio deluje od leta 1995 pod vodstvom docenta Tomaža Lorenca. Dekleti sta zaposleni na naši šoli: Ana Kavčič je študentka i.-4. letnika flavte pri prof. Fedju Ruplu, Helena Naveršnik pa je lani z odliko diplomirala na Akademiji za glasbo v razredu prof. Miloša Mlejnika.
December je bil - kot sicer - dokaj pester. Mladi talent, pianist Miha Nagode, se je predstavil 20. decembra . Svoje glasbeno izobraževanje je začel na naši šoli, potem pa je z nižjo glasbeno šolo nadaljeval v Ljubljani. Sedaj se izobražuje pri prof. Sašu Potisku na Glasbeni šoli I jubljana Vič Rudnik.
V soboto, 27. decembra, so se nam predstavili Godalni orkester Glasbene šole skupaj s pihalci in trobile i Pihalnega orkestra Logatec. Vodja godalnega orkestra je Marjetka Tekavc Mihove, ki je ob tej priložnosti prijela tudi za dirigentsko palico. Marjan Grdadolnik pa nas je s palico, dirigentsko, seveda, popeljal prav po celem svetu z venčkom božičnih napove>v. I )rugi dol konc erta pa jo izvajal Pihalni orkester I ogatoc pod vodstvom Matjaža Albrehta.
V božično novoletnem času se prav prileze koncert baročne glasbe. V cerkvi sv. Nikolaja sta nam nekaj "za dušo" pripravila trobent.ir Robert Albreht in organist Primož Malavašič. Robert je diplomiral leta 1995 v razredu prof. Aniona Grčarja. ()d leta I '189 je redno zaposlen v ()rkestru slovenske policije, s katerim je tudi že velikokrat solistično nastopal po Sloveniji in v tujini, /e deset let pa je tudi zunanji sodelavec logaške Glasbene šolo.
Primož Malavašič jo končal srednje- glasbeno šolanje pri prof. f-.rnooju Sebastianu. S klavirjem se- jo srečal v srednji šoli in vzporedno začel obiskovati orgelsko šolo na Teološki fakulteti. Sedaj nadaljuje- študij orgelske igre na I)oželnem konsorvatoriju v ( olovc u pri prof. Klausu Kue hlingu.
A. Albreht
UNICEFOVE DELAVNICE
Kar dva dni so na naši šoli potekale LJNICLFOVL delavnice-, pod vodstvom študentke gdč. Jerneje lušur. (.lavni namen teb delavnic je bil spoznati orgunizac ijo UNK I I in pomagati našim vrstnikom v Afriki in v drugih deželah z denarnimi prispevki.
Simpatična Jerneja nam je skozi igro približala pomen HNK II. In sie er: Unic ef jc- organizac ija, ki pomaga vsem otrokom sveta, ki potrebujejo pomoč, ne glede na vero, barvo kože, politično pripadnost...
Prebrali smo tudi nekaj resničnih zgodb otrok, ki trpe bodisi zalo, ker ne morejo hoditi v šolo samo zato, ker je, npr., otrok, ki to pripoveduje, deklica, ki ima, na žalost, v družini nižji pomen kol njena dva brata, ali zato, ker se mora trinajstletni fant boriti za svojo do movino, namesto d.) bi domovina varovala njega. Nekatere zgodbe so bile prav grozljive.
Presenetili pa sta nas dejstvi, da e-n otrok za enoletno šolanje v Alriki potrebuje- le 550 slovenskih tolarjev - nam se zdi to malo, a tam je taka vsota že kar nekaj. In drugo - da imajo v šoli eno škatlic o kred, ZA VEČ LET, IN TO PO VEČ RAZREDOV SKUPAJ!!!
No, pri nas je zgodba s kredami malo drugačna, res pa je, da imamo bistveno več snovi za učenje. Čisto na konc u pa je sledilo še povabilo k pomoči za šolanje afriških otrok. Vsak od nas naj bi prinesel 150 tolarjev za šolanje enega afriškega otroka.
Za nagrado, pa bi od LJnicefa dobili zvezek (ne v zameno, ampak za spomin). Unicefove delavnice so bile zanimive, hkrati pa so spet obudile tisti čut, ki vse prevečkrat rad zaspi, čut do pomoči bližnjemu in vrstnikom.
Ajda /i/ek,
novinarski krožek os -ven n
MLADI V BOJU PROTI AIDSU__
Pod okriljem Centra za socialno delo Logatec potekajo že tretje leto mladinske delavnice (MD) na osnovnih šolah "8 talcev" in Tabor. Namenjene so adolescentom zgodnjega obdobja (od 13 do 15 let), torej učencem 7. in 8. razredov. Projekt MD predstavlja sistem aktivnosti na področju zaščite in krepitve osebnosti in notranjih moči posameznika za uspešno obvladovanje razvojne krize, pri učenju številnih življenjskih veščin (na področju komunikacije, vzpostavljanja, razvijanja in ohranjanja medsebojnih odnosov, učenja ipd.) in pravočasno informiranje o negativnih posledicah rizičnega obnašanja (alkoholizem...). Delavnice potekajo enkrat tedensko po dve šolski uri. Člani MD smo se na 1 .december, svetovni dan boja proti aidsu, začeli v sodelovanju z OO RK Logatec pripravljati že novembra, ko smo na eni izmed delavnic izdelali 200 rdečih pentelj. Odločili smo se, da jih bomo ob svetovnem dnevu boja proti aidsu z informativnimi zloženkami o aidsu razdeljevali mimoidočim v Logatcu. V ta namen smo sestavili anonimno anketo, ki je vsebovala osem splošnih vprašanj o bolezni aids; vsako od vprašanj je ponujalo tri možne odgovore, od katerih je bil eden pravilen. Anketa je zajela 83 občanov.
In kakšna so bila vprašanja?
KATERI VIRUS POVZROČA AIDS? KAKO SE AIDS PRENAŠA? KAKO DELUIE VIRUS HIV? ALI OBSTAJA CEPIVO PROTI AIDSU? KAKO SE LAHKO ZAŠČITIMO PRED OKUŽBO Z VIRUSOM HIV? ALI ANKETIRANCI MISLIJO, DA VEDO DOVOLJ O BOLEZNI AIDS?
Kaj pa odgovori?
Na pet zastavljenih vprašanj je pravilno odgovorilo blizu 91% vprašanih. To je razmeroma visok odstotek, glede na to, da so bili anketiranci starejši od 12 let, obojega spola, intelektualci in tudi brez izobrazbe. Na vprašanje "Kako deluje virus HIV?", jih je 10% odgovorilo, da nas virus HIV zaduši, in 11%, da nas zastrupi. Pravilno pa je odgovorilo 79%, in sicer, da virus HIV onesposobi naše telo za spopad z boleznimi in okužbami.
Na eno od vprašanj, ki je ponujalo tri trditve, od katerih je bila le ena pravilna, in sicer, da se z virusom HIV okužijo in zbolijo moški, ženske in otroci, je odgovorilo 8(5% vprašanih pravilno, kar 10% meni, da je aids bolezen narkomanov in homoseksualcev, 5"/.. pa, da bolezen aids ni nevarna, kar ne drži.
In kaj so o akciji menili člani MD?
lina: "lo smo delali prvič. Zde-lo se mi jo zelo zabavno, ker smo dobili različne odgovore- na z,isia\ Ije-na vprašanja."
Darko: "Presenetilo me je, da ljudje niso dovolj vedeli o bolezni aids."
Jasna: "Anketa se mi jc- zdela dobro pripravljena. I Judje- so kar pravilno odgovarjali."
Spela: "Bilo je zanimivo: nekateri ne vedo prav dosti o bolezni aids. lo sem delala prvič' in bi naslednje leto tudi sodelovala."
Martina: "Mislim, da je prav, da smo ljudi nekoliko spomnili na bolezen aids. Menim, da je anketa boljša stvar, saj nekateri še vedno ne vodo dovolj o loj bolezni, zalo bi jih morali čim bolj informirali."
Tilen: "Akc ija mi jo bila všeč. Mislim, da nekateri ljudje dovolj vedo o aidsu, nekateri pa In si lahko se kaj prebrali."
Meta: "To je bila prijetna izkušnja, vesela pa bi bila, če bi ljudje kaj več vedeli o aidsu."
Vesna: "Akc ija je- potekala dobro, ampak nekaj ljudi ni bilo pripravljeno sodelovati, kar me je presenetilo."
Anja: "Bilo je zanimivo, ker smo na ta način izvedeli, koliko ljudje v I ogatc u vedo o aidsu,"
Klavdija: "Projekt mi je bil všeč, saj sem tako o aidsu tudi sama izvedela nekaj vt;č."
line: " Sam potek akc ijo mi je bil všeč, vendar je ljudje niso jemali dovolj lesni i "
( )b konc u bi so radi zahvalili vsem občanom, ki so bili pripravljeni odgovarjati na anketna vprašanja. K sodelovanju pa vabimo nove prostovoljce (dijake višjih letnikov in študente-), ki jih veseli delo z mladimi. Vse dodatne inlorma < ijo dobite na < entru za soc ialno delo I ogatoc , I ržaška c esta I i, telefon:()(>!/ 742-7 I I. /"oljno vas pričakujemo.
In ne pozabimo "BORIMO SI 1'ROII AIDSU, NI PROTI LJUDJEM, KI IMA|() AIDS," kot je v članku revije Vila, št.'>/')() napisala n.n lon.ilna koot clinatorka za zdravstveno vzgojo v programu IIIV/,lids v RS dr. I vila I c-skovšek.
Tatjana Milavec, mentorica MD Lidija Oitir, Initruktorica MD
/a UNK 11     (loto: N. (,rom)
Marljiva prizadevanja novinarskega krožka Osnovne šole Rovte
Predpraznični Žarek besede
Ob lanski tretji številki šolskega literarnega glasila
V decembrskih dneh smo lahko prebirali lansko sklepno številko literarnega glasila Žarek besede, ki ga že drugo leto pripravlja novinarski krožek, izdaja pa Osnovna šola Rovte.
Skrbna urednica Ljudmila Tre-ven je uredila številne spise in likovne prisjjevke (po izboru Marije Logar), ki slikovito in domiselno opisujejo in odsli-kavajo adventno vzdušje. Poleg šeg in navad iz časa pričakovanja veličastnih božičnih praznikov - veliko je napisanega o pripravi jaslic - nam glasilo spregovori tudi o prazniku Brezmadežnega spoče- tja, o nekaterih decembrskih svetnikih (sv. Lucija, sv. Miklavž, sv. Barbara).
O sv.Barbari so učenci uprizorili celo zanimivo igrico, ki je poslušalce prepričala o lepoti tega imena. Nekaj dnevniških zapisov je preizku- silo še rovtar-ski narečni izraz in celo anglofil-ski slang. I udi razvedrilno trenje orehov je adventno-božično intonirano.
Voščilnice pa izzvenijo v lepo in blago želje in veselo upanje...
Naše upanje - da bi Žarek !><• sede nikoli no ugasnil!
Marcel Štefane it
"Rožmarin"
se r.i/r.išč.i
/adn|o soboto minulega leta so nam člani pevskega društva Rožmarin pripravili lep praznični vočoi s petjem, recitali in živimi jaslicami. Božični konc eit je že nekaj lel na jpomombnejši nastop pred doma, im , >| m instvom m hkrati pregled c lola v preteklem letu. Veseli nas, da jc- zboi vsako loto boljši in številčnejši, tako da je oder že kar premajhen za vso
nastopajoč e.
/boru, ki je bil doslej razdeljen v dve skupim: mladi od 2. do (>. razreda
osnovne šole m mladi nad i '. let, se je priključila še skupina najmlajših otrok, ki jih z igro in plesom uvaja v svet glasbe I )arja Panič, su ei študen tka solo petja na Glasbeni šoli 1 ogatoc Njihov prvi nastop jo uspel v veliko vesolje staršev, ki so morali med letom žrtvovati kai piec ej m, da so otioke redno vozili na vajo. /a vodenje m izbiro repertoarja starostno tako raznolikega /bora jo treba dobro poznati sposobnosti pevcev, m to iborovodkinjl Magdi Kižišiuk lepo uspeva.
Prepričani stno, da se s takim de lom   lahko  v   neka)   letih razvije kvaliteten zbor, ki ho kos tudi za htovnejšim   skladbam.   Želimo m upamo le, da H  mladi g|,,sov| v
občutljivejših letih, v katera prihajajo,
ne bodo zamili. ampak bod,, s pes m,|o še dolgo razveseljevali vso okoli sobo.
ksn j,ate
marec 1998
LOGAŠKE.
novice
stran 9
Logaški pihalni orkester med TV snemanjem      (Foto: S.A.)
Več kot uspešno leto
Člani Kulturnega društva Pihalni orkester Logatec (tako ime nas je doletelo z novim Zakonom o društvih) smo kmalu po novem letu na občnem zboru strnili dosežene rezultate dela iz minulega leta.
Kar s štirimi koncerti za osnovnošolce in s sodelovanjem na občinski proslavi (tudi z našim trobilnim kvintetom) smo počastili kulturni praznik. Prvega marca smo odigrali odmeven koncert na Prošeku (Italija), sredi meseca ob praznovanju mesta Ljubljana pa smo izvedli promenadni koncert pred ljubljansko mestno hišo. Samo teden dni kasneje smo pred nabito polno dvorano svoji domači publiki odigrali redni letni koncert. Poleg vsega tega pa je od sredine februarja do konca aprila - ob skoraj vsakodnevnih vajah - tekel tudi doslej največji projekt: tonsko snemanje za izdajo zgoščenke (CD plošče). V tem času pa smo tudi - prvi med slovenskimi orkestri - uspeli predstaviti svojo dejavnost na Internetu.
Po vseh teh napornostih je prvomajska budnica pomenila pravo enodnevno sprostitev. Takoj zatem so stekle priprave na 3. srečanje godb, največjo kulturno-zabavno poletno prireditev na Notranjskem. Orkester slovenske policije, Delavska godba Trbovlje, godbe s Prošeka, iz Tržiča, Cerknice in Postojne, logaški orkester ter logaške mažoretke so navdušili skupno prek tristo ljudi. Prireditev postaja vse bolj popularna tudi v širšem medijskem prostoru. N.i j poleg domačih zapisov omenimo le mednarodno glasbeno revijo CI ari no. Gostitelji smo tedaj s ponosom predstavili svojo prvo samostojno zgoščenko Alric a, ki je kmalu začela prejemati laskave ocene.
s promenadnim konc ertom pred Prešernovim spomenikom smo počastili Fvropski mesec kulture v I jubljani. Sledilo je še nekaj manjših nastopov - in, seveda, zaslužene počitnice.
Novo sezono smo začeli s promenadnim koncertom v Portorožu. Sredi septembra pa smo v velikem studiu I IV Slovenija posneli samostojno polurno oddajo, prec ej odmevno zlasti v glasbenih krogih: za nas verjetno eno najbolj promotivnnih dejani .
Omeniti velj.i še drugi lanski promenadni koncert pred Prešernovim spomenikom v okviru dobrodelne prireditve- za pomoč" zdravljenim odvisnikom. I eto smo sklenili že s kar tradic ionalnim novoletnim konc crtom, ki je /nova napolnil dvorano logaškega Narodnega doma. Prav ob tej priložnosti je pet mladih godbenikov prvič zaigralo na nove inštrumente'
I etos bomo pioslavili 85 letnico goelbe-ništva v I ogatc u. Zato pripravljamo za 18. april slavnostno prireditev, katere častni pokrovitelj bo minister za kulturo lože) Školč. Pripr.ivili bomo tudi razstavo; svojevrsten podvig pa bo Ionski posnetek slavnostnega koncerta, ki bo izšel na priložnostni zgoščenki. I c-lošnje že I. srečanje godb bo 20. in .' I. junija; tudi izkupiček le atraktivne prireditve bo namenjen nakupu in obnovi inštrumentov.
S šestimi novimi godbeniki, starimi od 10 do 12 let, pomlajeni Pihalni orkester pa se že spogleduje tudi z letom I')')'), ko ga poleg ustaljenih dejavnosti čakala kai dve tekmovanji najvišje zahtevnosti: državno in med narodno. Prav strokovne ocene- s teh tekmovanj lahko govorijo o resnični kakovosli orkc-str.i. /ato so za naš orkester prav taka tekmovanja še posebej izzivalna.
Zadnja leta je naš orkester navezal številne prijateljske stike z godbami po Sloveniji, zamejstvu in tujini. Pogovori med njimi se večkrat sučejo tudi okrog pogojev za delo. Vedno znova ugotavljamo, da smo med tistimi, ki glede na številčnost in uspešnost delujejo v najslabših prostorskih in materialnih razmerah /a svoje delo zagotavljamo do 70 odstotkov vseg.i potrebnega denarja sami, kar zahteva izredno energijo, prostovoljno delo in čas, ki bi ga sic ei lahko namenjali stiokovneinu, še boljšemu in vrhunskemu delu. Pretežno mladinski orkeslc-i si zalo Zeli nekoliko več podpore kraja, občine, podjetij in zasebnikov. Ne glede na te težave, gie naš Pihalni orkester nezadržno in samozavestno novim c iljem naproti
Slavko Albreht
KK.AŠKI NOVICI:
Informativno in uradno glasilo Občine Logatec.
l/clajatolj Občinski svet Občino I ogatoc, Iržaška I r>, I ogatoc.
Tisk Mali d.o.o. Logatec  Odgovorni urednik l.ine/ Gostiša. Izdano 1500
i/vodov. Naslov uredništva: Tržaška 15, Logatec.
Po mnenju Urada /a informiranje Vlado Republiko Sloveni|c, št.: -1/112 I (522/95 2 !/14(> šteje glasilo med proizvode informativnega značaja i/ 1 3. točke lar. št. I latile prometnega davka, po kateri se plačuje r> % davek od prometa proizvodov.
NJIHOVA AFRIKA IN KORAČNICA RADETZKY
V petek, 6. februarja, smo se odpravili v Logatec poslušat Pihalni orkester Logatec. Tudi tokrat (kot lani) je celotni potek glasbene matineje povezovala, ga Marinka Dodič.
Družbo pa ji je letos delal Anže, ki je bil neznansko navdušen nad trobentami in je bil kljub raznim svarilom pripravljen narediti vse, samo da bi tudi on igral nanjo in v orkestru. Orkester pa nam je predstavil dirigent g. Matjaž Albreht. In sicer: najprej po sekcijah, nato pa je poimenoval še vsak inštrument, in po domače rečeno, še lastnika inštrumenta.
Po začetni skladbi sta bili na vrsti bolj JAZZ-ovski, ki pa sta bili prava poslastica za ljubitelje (AZZA. )az nisem najbolj navdušena nad jazzom, zato me ti dve skladbi nista najbolj navdušili. O, je bilo pa kasneje toliko bolj prijetno, saj so igrali same dobre skladbe, ki pa so bile izvedene, po mojem mnenju, odlično.
Tukaj leti pohvala predvsem na dirigenta. Saj poznate J. STRAUSSA - tista KORAČNICA RADETZKY! No, prav to koračnico smo imeli priložnost slišati tudi mi. Naša naloga pa je bila, da smo na dirigentov znak začeli ploskati. Ta je bila všeč tudi tistim, ki so ta koncert prespali. Če jih morebiti ta ne bi zbudila, bi jih prav zagotovo AF-Rl( A, ki je bila že lani zelo popularna. Zdaj je bila izvedena že tako profinjeno, da bi lahko dirigent mirno vesti malo ustavil tisto vihtečo dirigentsko paličico.
I )a je logaški pihalni orkester res dober in v vrhunski formi, dokazuje- njihova lani izdana zgoščenka, ki so jo poimenovali prav po komadu Alric a. Mislim, ' i, i si i lahkii | ii n n isni, hkrati pa si lo tudi zaslužijo!
Koncert nas jo spet presenetil, upam si trditi, da tudi tiste, ki jih ta zvrst glasbo ne- zanima preveč. ( »rkesliu pa želimo še veliko us polic>v ter jim čestitamo za izdani CD in 85-lotnieo obstoja, ki jo bodo proslavili letos.
Glasbena navdušenka Ajda Žižek, novinarski krožek OŠ ROVTE
Knjižnica sv. Nikolaja nas je obogatila s knjižno trilogijo BOGOSLUŽNO LETO A, B, C
B0G0SLUZNI SOPOTNIK
Knjiga za vsakogar, ki bi rad spoznaval, kaj se dogaja v cerkvi, ali pa želi spremljati dogajanja skoz triletno nedeljsko ali praznično bogoslužje.
Ob izidu zadnje knjige iz bogate trilogije Bogoslužno leto A, B, C je stekel kratek pogovor z župnikom Tonetom Komparetom, strokovnim in duhovnim mentorjem Liturgičnega krožka, ki je sicer pripravil bogoslužna besedila za vse nedeljske in praznične priložnosti skoz triletna cerkvena obdobja ter še druge spremljajoče prispevke.
Od kod zamisel o tovrstnem knjižnem delu?
Morda velja najprej povedati, da takega knjižnega dela pri nas še nismo imeli. In drugo, da je trilogija Bogoslužno leto A,B in C plod živahne dejavnosti Liturgičnega krožka naše župnije; začetki delovanja tega krožka segajo v leto 1980. Sprva pod vodstvom dr. Edija Kobala, kasneje Janeza Perka in potlej ob moji pomoči so nastajala pregledna, tudi komentirana besedila za spremljanje nedeljskega ali prazničnega bogoslužja skoz posamezno cerkveno leto. Vse-bolj pa se je kazala potreba po objavi gradiva, kakor je nastajalo: leta 1995 v Bogoslužnem letu A, naslednjega leta v Bogoslužnem letu B in lanske jeseni v Bogoslužnem letu C. Prav skoz publikacijo, ki zajema nad 1100 strani, je moč vrednotiti tudi vsa skrbna prizadevanja in pridno delo članov našega Liturgičnega krožka.
Zakaj so pri enovitem naslovu Bogoslužno leto označene posamične knjige z A, B in C?
Naslov je zaradi liturgične teme resda enovit. Vendar ponuja vsaka od treh knjig svojo svojsko vsebino. V pokoncilskem času se svetopisemski nagovori in sporočila ter spremljajoče molitve razvrščajo skoz triletno bogoslužno obdobje. Tako liturgično leto A temelji na Matejevem, liturgično leto B na Lukovem in liturgično leto C na Markovem in Janezovem evangeliju; no-vozavezna besedila pa se smiselno dopolnjujejo z vsebinsko povezujočimi se starozaveznimi besedili. Temu je sledila tudi naša publikacija. Zanimivo dopolnilo trilogije je še v tem, da v prvem delu vsake knjige priobčujemo še posebne prispevke: Župnija kot bogoslužna skupnost (leto A), Križev pot - v enajstih različicah (leto B), Različne priložnosti (leto C). Kolikšno je zanimanje za to trilogijo? - Izredno veliko. Glejte, ko smo pripravljali Bogoslužno leto A, nam je že v prednaročilu pošla dobra polovica od vseh 2000 izvodov. Ostali del zaloge se je prodajal po raznoterih knjigotržnih poteh. In brž ko je prišla na svetlo knjiga A, so se oglašala vprašanja, kdaj da bosta na voljo še knjigi B in C. Seveda, vse troje je prava celota; in ta je zdaj tu. Ne zlahka pogrešljivi priročnik za vsakogar, ki želi oprijemljiveje slediti bogoslužnim dogodkom, pa tudi vsem, ki se želijo poučiti o tem, kaj se dogaja v cerkvi skoz triletno nedeljsko ali praznično bogoslužje.
In načrti?
I Ivala Bogu, da so. Ali od načrtovanega do narejenega je vselej dolga in težko izmerljiva pot. Pa vendar, še najbliže vidimo pripravo knjige, ki bo na kar se da neposredno razložljiv in tudi dovolj mikaven način posredovala govorico cerkvene liturgične simbolike.
Trilogijo Bogoslužno leto A,B,C, za katero so besedila pripravili člani Liturgičnega krožka, je izdal in založil Župnijski urad sv. Nikolaja v Logatcu, grafično opremil Studio Signum, d.o.o. Ljubljana, natisnil pa Studio Print, d.o.o. I jubljana. - Za posebno dragocenost publikacije smemo šteti zgovorno slikovite upodobitve, s katerimi jc vse tri knjige pregledno in domiselno opremil naš mladi ustvarjalni arhitekt Igor Resnik, prav tako pa tudi naslovnice z odrešenjskimi motivi, ki jih je naslikal umetnik Tomaž Perko.
Marcel Štefančič
Hvala večnemu Bogu!
S spontano zapeto himno jo ljubljanski škof Franc Uran zaključil zahvalno bogoslužje in koncert ob iztekajočem se prazničnem letu mešanega zbora Adoramus.
Po slovesni maši so se koncertno predstavili vsi zbori župnije sv. Nikolaja: starejši pod vodstvom Jožeta Mačka, otroški pod vodstvom Mihaele (iosliš.1 in mlajši mladinski ter Adoramus pod vodstvom Marjana Grdadol-nika. Veliko simbolike je bilo v tem zaporedju, veliko izrečenih dobrih želja in zahval.
Naj Adoramus še dolgo bogati naše versko in kulturno življenje.
/ago
Svetovna promocija
ludi tako bi lahko poimenovali televizijski prispevek Primoža Sarka, ki ga je teden dni v februarju predvajala CNN o okletovstvu, tej posebnosti zborovskega petja na Slovenskem.
ležišč ni del prispevka je govoril o Logaškem oktetu: o njegovem delu, članih, o pogojih za delo in nastopanje. Nekaj daljši prispevek o leni pa je bil predvajan v Slovenskem magazinu na srednjeevropskem televizijskem območju.
Prispevek, kot eden mnogih na tej svetovni televizijski mreži. Pa se mi kot Logatčanu vendarle dobro zdi, da je v njem govor o Logatcu, o Logatčanih in o Sloveniji.
/. Gostiša
stran 10
LOGAŠKE.
novice
marec 1998
KAJ SE DOGAJA NA POTI U FORUM
Možna so tudi drugačna ravnanja na poti v forum
KAJ SE DOGAJA NA POTI U FORUM
1. Decembra se je bilo nagnetlo občinskih sej: rednih, izrednih, nadaljevaljnih prvih in drugih; na koncu še slavnostna. Skratka, v občinskem parlamentu je bilo živo, da je kaj; nekaj decembrske živosti je ostalo še do prihoda Treh Modrih. - Ob razpravi o nekem komisijskem poročilu so stekla silno razgreta dopovedovanja o okusnosti in neokusnosti ravnanj nekega pravičnega, poštenega in pokončnega župana, ki je bil nekega dne kmalu po začetku mandata napovedal naložbo v rovtarski vodovod za 9 milijonov, se malo kasneje premislil in jo svojim milim volivcem privoščil - ob vedenju občinskih svetnikov - za 16 milijonov, nakar je pa nekolikanj samovoljno -mimo logaškega parlamenta - raztegnil "vodovod" na dobrih 19 in pol. Kajpak, volivne glasove je treba primerno poplačevati, kako drugače kot z vodovodom, asfaltom in javno razsvetljavo!?. Ne sicer vsem enako, pa vendar. Županovi podaniki z izjemo treznega Martina so sami sebe prepričevali, kako je bil namen komisijske preiskave finančnih ravnanj le diskreditiranje odmaknjenega župana, kar pa da ni uspelo(?!). Zato bi bilo treba komisijo, ki si dovoli opraviti naročeni pregled, celo obsoditi, tistega pa, v čigar nečednosti komisija pokuka, naj bi za njegova samovoljna ravnanja razumevajoče nagradili! Večina svetnikov pa je bila prepričana, da si je ta in ta župan privoščil nekoliko preveliko proračunsko potegavščino, ki mu je občinski parlament ni mogel odobriti, niti ko bi hotel, če je pa župan za kakih 5 milijonov (ali nekaj takega!) povečal rovtarski strošek po principu, češ kaj pa v občinskem svetu komu mar?! Tudi če je bilo v predvolilni kampaniji slišati, kako bodo z "novimi orači" vse stvari pravočasno na planem! - Toda zdaj so docela drugačni časi in za gluhe in slepe tudi dokumenti niso dovolj zgovorni. Prekoračevanje proračunskih pooblastil je tako za naše vrle poštene, pravične in pokončne komaj kak mačji kašelj, drugi, in ti so bili v zgovorni večini (njim se resda ne priznava pravičnosti, poštenosti in pokončnosti), pa so razumeli tovrstno županovo ravnanje za samovoljno prekoračitev pooblastil. - Kakšna predrznosti!), zatrjujejo Županovi podaniki, ki skoraj po pravilu sleherno nepravilnost, nezakonitost, preseganje pooblastil "svojih ljudi" opravičujejo s sklicevanji na "podobna ravnanja" v preteklosti. Vendar (in to je poglavitno!!!), za nobeno in nikogaršnjo nepravilnost, nezakonitost, goljufijo, prevaro in kar je še drugih podobnih grdobij ni in ne more biti nikakršnega opravičila: ne v sedanjosti ne v preteklosti in ne v prihodnjih dneh. Greh je greh. In svoje lastne grešnosti se ne da prenašati na drugega, kakorkoli in kolikorkoli je, če že je, ta - drugi grešen. Taka je ta! Kdor je naskakoval volivce v imenu poštenosti, pravičnosti in pokončnosti, sočasno pa vse druge na debelo obrekoval, da bi se njegova svetost videla kar najbolj sveta, mora tudi ravnati pošteno, pokončno in pravično - in ne samovoljno. Samo tako in vselej, in ne samo v predvolilnih romancah, Kei bodo sic er lahko volivc i zadobili občutek, da jo bili s predvolilnimi obljubami nedostojno naplahtani in ofmaženi.
2. Gotovo pa so naši ali katerikoli občani vsaj kdaj pa kdaj, če ne vselej, blagrovali vsakogar, ki je znal pisati, še toliko bolj tistega, ki je znal tudi brali (pa čeprav samo zakone ali pa tudi z,ikone'). Do ene od piemnogih de cembrskih sej sem bil, če verjamete ali ne, celo nekako ponosen na tisli del svojega poklic nega početja, ki se mu je reklo poučevanje branja in pisanja. Nenadoma me je razpravljavec "trdih stališč", sicer izmed pravičnih, poštenih in pokončnih pripeljal do presunljivega spoznanja, da sem s svojim ne dovolj pretehtanim početjem nevarno škodil sebi in tistim, ki sem jih navajal k branju in pisanju. Namreč, zatrjeno je bilo jasno, glasno, razločno, poudarjeno in zaradi nedvoumnosti ponovljeno, da la in ta svetnik Marjan, ki zna brati in pisati, je nevaren in škodljiv za občino Manjkal je le še
pristavek, da je za občino naravnost katastrofalen, kajti to bi se v nadaljevanju nekako potikalo. Gospoda, meni je odleglo. Vam tudi? Kai da ne, pomislite: koliko denarja homo poslej prihranili, ko ne bo treba več učiti ne brati ne pisati. Le čemu bi še kdo tvegal biti občini škodljiv in nevaren že samo zadeli tega, ker bi znal brali in pisali. I tura! Proč z branjem in pisanjem! Ličili se bomo samo še sumiti. Sumiti, da je vse krog in zunaj nas krivično, nepošteno, nevredno še trohe zaupanja, nezakonito, če je še tako izpisano iz zakonov. Ni čudno, da svetnik "trdih stališč" prezira svetnika, ki bere zakone in občinski statut (Sam še dolžnega gradiva očitno ne prebira, prejkone zalo, da bi ga kdo ne prezirali?), e pa z opustitvijo pouka branja in pisanja ne bomo dovoli prihranili, potici bomo zaradi "trdega stališča", ki ga v svetu premočrtno zastopa občudovalec nepismenih, odproelali vse, kar bi utegnilo dodatno škodljivo obremenjevati logaški proračun; začeli bomo z Notranjskim radiem, nadaljevali z I ogaškimi novi tami, tudi z logaškim eksperimentalnim (televizijskim)
programom, da Knjižnice posebej niti ne naglašamo (tam je šele branja!)... e nam postane občina predraga, bomo prodali še njo. Kaj bi z bremeni!? Saj oblast si želi oblasti in ne bremen. Tako. Kako pa drugače?
3. "O, zlati vek zdaj
na Logaško skoraj pride!"
(Prosto po Prešernu)
4. Je pa božični nadih miru pomiril nemirno vnemirjeni Svet vsaj ob Domu ostarelih, vrednem okroglo milijardo. Hvala Bogu! Vsaj pri tej točki zanesljivo nihče ni tvegal kake protivnosti. Tako se je pokazalo, da je tod bil in bo logaški parlament tenkočutno uglašen. Zato je bilo vse in od vsepovsod vredno hvale: zavzeto delo komisije-od-bora, zgledno sodelovanje z županom, nič slabše s Skladom stavbnih zemljišč, načrt po meri želja, odličnost lokacije, čistost zraka, bližina naselitvenega središča... Le zamisel o edini možnosti samoprispevka, s katerim bi se nabrali prepotrebni naložbeni tolarji, se je spogledovala s pomisleki o preživelosti samoprispevkov in z objavo posebnega žiro računa, na katerega bodo fizične in ne-fizične osebe namenjale svoj prostovoljni delež. Zaskrbljenost, ali bomo s projektom Doma za ostarele stopili v republiški proračun za leto 1998, je bila skoraj odveč, upoštevaje županovo pritrjevanje, da bo že pred božičem znano, kako globoko bo segla republika v svoj žep. Varuhi občinskega proračuna so že rekli svoje, primaknili so celo svoj prostovoljni delež. Društvo upokojencev je k naložbi pridno namenilo 500.000 tolarjev; zaradi partitete namenja DU 200.000 tolarjev tudi dozidavi Doma Marije in Marte. Na vrsti smo še vsi - mi drugi. Zemljišča so namreč že tudi nared, urejena je tudi lokacijska in gradbena dokumentacija; pred vrati je razpis, za njim izbira izvajalca - najboljšega ponudnika, ki bo spomladi ali poleti, vsekakor pa letos lahko že zakopal pod Grapačnikom (domorodni Cempre me je ondan blagohotno opomnil, da se pravilno reče Grapač'nk in ne Grapovčnik ali celo Grampovčnikl). - Hjaaa: v Grapačniku se srečujeta vsebina minulega dela in mnoštvo nezanemarljivih volivcev!
5. Povsem nekaj drugega se srečuje pri vprašanju obvladovanja stavbnih zemljišč: samozadosta politična /asanjanost, ki ji je nekam premalo občutno mar za raz vojni napredek občine, in odprta politična okretnost, ki ne prenese zadrževanja razvojnih naravnav, Zasanjanosl se je bila zaroti la zopet industrijsko obrtno cono in ji ni dala dihati dobršno polovico tega mandata (povsem drugače so ponosni na industrijsko cono, denimo, v Dolini pri Trstu, a ne?), obistem pa oblastna zasanjanosl ni zmogla ponuditi nikakršne koristne alternative. Pa vendar je prav ta cona, ki gre zasanjanim vladavc cm na žive e, edina nova občinska investicijska arterija, ki ji je treba si- naprej omogočati polno gospodarsko prokrvavitev. In odločna okretnost se je zoper vlaclavčevo voljo postavila za možnost, ki pomeni nesporen napredek, za katerega jo treba tudi kaj storili /alo ne bo gospod,irilo s stavbnimi zemljišči vlaclavčevo režijsko podjetje, temveč javno podjetje zunaj županovega kroga, /a župana in njegov krog to ni lepo in ne dobro (zato tudi veto in sprožanje spora pri ustavnem sodišču), za gospodarski razvoj občine pa očitno nujno in koristno. Se sliši, da celo zelo koristno. Vsaj tako je menila večina svetnikov, ko je na dan I rob Modrih izglasovala javni zavod in njegovega v.d. clirek torja. - c- se mi zdi lo prav, me utegne kdo vprašali. Ne Nikakor. (ilejte-, nisem župan. A ko bi bil, si ne bi dovolil, da mi kdo izmakne vpliv nad tolikšnim materialnim zalogajem, ki ga ponuja modro ravnanje s stavbnimi zemljišči. Skoraj za pol občinskega proračuna! S čim drugim in med občani lahkoine|e izkazoval svoja prizadevanja za
razvoj občine. Seveda, bi moral najprej in predvsem ravnali po preprosti kmečki pameti, ki zna natanko premeriti, kaj je večina od I1) svetnikov, ki vendarle večina namreč odloča kako in kap ( Vitno pa la napotek ni (in ni bil) ka| prida zanimiv.. In ne bo do kom a leh dni.
P.s.: Zanimivejši |e decembrski napotek, Veli.il je predted niku krajevne skupnosti Naklo, in se glasi: da bo več denarji za lokalni' e este v <>bč inskem središču, mora picdsednik le krajevno skupnosti bolj kontaktirali z Zupanom. No, če je samo od "več kontaktiranja" odvisno več denarja za lokalne ceste, potem nič lažjega Predsedniku Heilolu tako preostane samo še nekaj več kontaktiranja z lupanom (nekaj takega smo lahko ze opazili \ januarskih Utrinkih III') in skoz občinsko središče jo bomo mahali po dovoli gladkih cestah  tudi C ankapeva ulica ne bo
Izjema. Irlalka c esta, hejl ta pa terja več kontaktiranja s prestol
nit o. lam pa imamo, hvala Vsemogočnemu, tudi svoje ljudi, ki bodo zagotovo obetavno ka| dali od sobe keltika se nam ze nasmiha
mM
Ne bom dolgovezil, poskusil pa bom vam, spoštovani bralci Logaških novic v kratko predstaviti vso zmedo, ki jo premore vsebina utrujajočih člankov z naslovom "Kaj se dogaja na poti v forum" izpod peresa gospoda Marcela Stefančiča. Osredotočil se bom predvsem na ta naslovni članek v deseti številki Logaških novic.
Tako kot mnogo drugih vaših člankov, gospod Marcel Štefančič, tudi ta vaš članek ne prinaša v svoji vsebini nič takega, da bi tako jaz kot še mnogo drugih bralcev smelo reči, da razumejo, kaj ste želeli povedati ali nam neumnežem sporočiti.
Problem pa je v tem, da vas je to, da niste več že kar nekaj časa kaj posebno vpliven politik in niste več svetnik v Državnem svetu tako zelo prizadelo. Prepričan sem, da bi ob razpoznavnem in dobrem delu skozi pomembno funkcijo podpredsednika Državnega sveta v pet letnem mandatu sedaj ob izboru za nov mandat Državnega sveta zablesteli in dobili primerno temu tudi podporo, ker pa temu ni bilo tako, so se glasovi namenili drugemu. Tako pač je in to je mati demokracije na katero se tudi vi tako radi sklicujete. Ne vem kaj ste počeli kot svetnik Državnega sveta, če vam še danes ni jasno, da spada Cerknica v 17. volilno enoto, spada na Notranjsko. Očitate elektorjema SLS občine Logatec, da nisva podprla kandidata iz Notranjske. Pozabili ste tudi to, da ste pred petimi leti, ko ste kandidirali za svetnika in bili izvoljeni, sicer na drugačen način, ampak ne z glasovi v domačem Logatcu temveč predvsem z glasovi volilcev na Vrhniki in v Cerknici. Danes pa ne kažete niti malo hvaležnosti za zaupanje, ki ste ga bili v teh okoljih žal deležni. Stolček g. Marcel, za vas ni v naprej rezerviran in elektorja SLS sva v vsakem primeru oddala svoj glas za Notranjca in se pri tem tudi držala dogovora.
V svojih člankih samozavestno govorite o uspehih vašega dela, škoda je le , da tako jaz kot toliko drugih teh uspehov ni niti zaznalo, kaj šele okusilo in zato se ni potrebno čuditi in biti razočaran, da niste dobili podpore niti za kandidata, kaj šele za svetnika. Sami ugotavljate, da jo moč svetnika v Državnem svetu in prav tako poslanca v Državnem zboru zelo velika, zatorej res ni vseeno kdo to mesto zaseda.
Občina Logatec je v času, ko ste bili vi svetnik in g. Štefan Kociper državni poslanec, kot trdite vi v svojih člankih neprecenljive vrednosti, precej izgubila (policijsko postajo, geodetska izpostava se je majala, itd.), pa vendar morate to, če je temu tako, kot ugotavljate vi, pripisati kar sebi in seveda svojemu kolegu nekdanjemu državnemu poslancu g. Štefanu Kocipru.
Neodvisno od vaju pa je kljub temu župan in lokalna skupnost vložila veliko voljo in truda, da bi so varovanje in servisiranje občanov v občini ne manjšalo in tudi neodvisna od vaju vložila veliko truda v to, da bi se vsaj večina občanov občine dobro počutila in videla svoj dan tudi jutri.
Franc Rudolf
PODJETNIŠKI INTERES KJE SI?
()l> prebiranju različnih prispevkov, ki jih v Logaških novicah objavlja stalni dopisnik g. Albin Čuk se mi vedno bolj dozdeva, da je namen piedvsem njegovih zadnjih člankov usmerjen k c ilju, nekoga nagradili in drugega prizadeli.
To mojo domnevo še najbolj potjuje članek v K), številki logaških novic, ki ste ga gospod Alhil ( uk brale cm nameliil pod naslovom "Podjetniški interes kje si" in s katerim niti slučajno ne prispevate prav nič pozitivnega v prid
enakosti m napredku na področju malega gospodarstva v naši občini.
Menim, da se bo na Vaše slabonamerno pisanje odzval tudi predsednik odbora za razvoj drobnega gospodarstva v občini I ogatoc g. Anton Mali, vendar pa tudi jaz ne morem ostati ob nameri vašega pisanja ravno ravnodušen, saj se me osebno dotikate oziroma se liuclile me prizadeti, ( iovorite, da kol občinski svetnik in član odbora za razvoj drobnega gospodarstva no delujem pravično in v dobro razvoja podjetništva v naši občini ter ob leni liosile kai povprek samo netočnosti in neresnice.
(i. Albin Čuk, nikoli nisem in ne boni tako kol nekateri želo in mod njimi seveda tudi Vi, zagovaljal politike, ki no vzpodbuja enakopravne- obravnavo vseh, ki kakorkoli prispevamo in se trudimo za ohranjanje in razvoj novih delovnih mesl in s svojim tudi volanterskim delom želimo pripomoć i k pozi tivnomu razvoju družbe kol c oloto. lomljoto si pravic o soditi s svojim člankom "Podjetniški interes k|e si" toi podrobno predstavili brale cm kdo nosi dobro ime v prizadevanju napraviti nekaj v prid razvoja in kdo slabega, I e kako lahko v svoji namen lidile, da jo imel tedanji predsednik Izvršnega sveta skupščino občine I ogatoc g. Vlado Puc prav, ko jo lo enemu občanu podjetniku omogočil občinsko garant ijo v obliki I 4.000 m* stavbnega zemljišča za dobo 10 let, kol hipoteka za odobritev oziroma najem kredita g Bogdanu ( )bl.iku. Željo po tako neverjetni ugodnosti pri najemanju investic ijskega kredita jo imel v lotu I1)') t še pronokateri logaški podjetnik, vendar so zanj kaj takega niti slučajno m in ne bi napravilo. Zanima me tudi z.ik.ij ta dobronamerni podpornik malega gospodarstva ni o tako ugodni možnosti hipotek na javnem premoženju o leni vsaj obvestil Občinsko obrtno zbornico, če se mu o leni ni zdelo potrebno seznaniti vsaj takratnega Izvršnega sveta
|a vidite g. Albin Čuk, tako kot ste zastavil ta Vaš članek sto tudi jasno povedal nam bralcem in tudi podjetnikom, da podpirate privilegije posameznih izbrancev v naši občini, medlem ko drugo in seveda vi to z vesoljem tudi mene, obravnavate kol nepomembno, nepotrebne, z eno besedo drugorazredne, katerim naj nebi šla niti skromna pomoč, ki pa bi jo bilo seveda vsaj po krščanskih načelih potrebno ponuditi vsem enako
Nikoli nisem nasprotoval ničemur, kai jo omogočalo napredek ne glede komu jo za la napredek namenjena pomoč ali vspodhuda, sem pa vodno odklanjal privilegije izbrancem in vse to bom za dobro lastnega počutja in dobro velikega dela naših občanov delal tudi v naprej in kot v idim iz namena vašega pisanja g. Albin Čuk, Vam v napoto.
/rane Rudolf
marec 1998
LOGAŠKE.
novice
stran 11
Duoje novih glasil na Logaškem
Potreba po lokalnem obveščanju postaja vse bolj nujnost. Lani sta tako vzniknili dve novi glasili: Valkarton Novice in Odsevi naših dvorišč.
Valkarton je prvo številko svojih Novic izdal decembra. Glavni urednik Marjan Cukrov je v uvodniku zapisal, da želi delniška družba Valkarton z internim glasilom odstraniti napetosti, ki so se med zaposlenimi nujno pojavljale med burnim razvojem v minulih 25 letih, še posebej v jubilejnem - 25. letu. Namen teh internih informacij je predvsem pravočasno in temeljito informiranje vseh v podjetju zaposlenih ter Valkartonovih partnerjev.
Na naših straneh smo želeli objaviti naslovni članek Valkartonovih Novic "Ocena poslovnega leta 1997". Ker je zdaj že čas potrjenih zaključnih računov, bomo raje kaj zapisali o tem.
"Odsevi naših dvorišč" pa je glasilo krajevne skupnosti Trate. Uredniški odbor: Štefan Trpin, Ana Žakelj in Magda Kržišnik je lani izdal dvoje številk. V njih so zapisana aktualna vprašanja, krajevna obvestila, poročila o delu društev in novice, ki jih rad prebere vsakdo, ki ga zanima življenje na Tratah, Medvedjem Brdu in v Rovtarskih Žibršah.
Iz "Odsevov" objavljamo prispevek o odvozu smeti.
/. Gostiša
Iz glasila KS Trate Odsevi naših dvorišč, št. 2, december 1997
Odvozi smeti
Živimo v času, ko nam razni odpadki povzročajo vedno večje težave. V zadnjem izvodu Logaških novic ste verjetno že prebrali članek, ki govori o tej problematiki, zato le še nekaj besed, ki se nanašajo na območje KS Trate.
Za območje Logatca (KS Naklo in Tabor) je dogovorjeno, da bodo v kratkem dobavljeni kontejnerji, za ostale KS pa do sredine leta.
Vendar pa je pri nas situacija nekoliko drugačna, kot v centru, saj so kmetije "raztresene" poširokem območju in hi bilo pobiranje smeti precej oležkočeno (ena od možnosti so večji kontejnerji, kjer je po več hiš skupaj).
Ker so nekatere stvari v zvezi s tem še nedorečene, bo do spomladi sklican sestanek krajanov, da se skupaj dogovorimo in poiščemo najboljšo rešitev.
VRTNO SREDIŠČE
LOGATEC Pod Grintovcem 3
SEMEN \ IN SADIKE SEMENSKI KROMPIR SUBSTRATI IN GNOJILA KMETIJSKA AI'< )TEKA
ORODJE IN OPREMA CVETLIČNI PROGRAM ZOO PROGRAM IN KRMILA NAGROBNI PROGRAM
.ODPRTO: 8"   12hin I51'   19*, SOBOTA S" 12"
ASFALTIRANJE
• ASI Al HRANIL IN TLAKOVANJE DVORIŠČ, PARKIRIŠČ IN IX )VOZNIH POTI.
• STROINI IZKOPI, KIPI K PRI V< >/l IN < .RADBINA Ml IIANI/AC l|A
STAMPEDO doo
PAMORIIVA 10, 1231 LJUBLJANA - ČRNUČE
TEL. / I AX: 0<»l $74 M)7, ()(»! 559 (»41 GSM: 041 (»14 301
KUPIMO
manjšo ali srednjo veliko posestvo v I oj;,i!< u ali okolici, lahko tudi st.irejše, potrebno obnove.
Ponudbe na telefon 061/744 7 > » ali 0(»I/I4() 97 7»
KIJ Logatec vabi k sodelovanju mlade in ambiciozne delavce, ki bi jih veselilo delo na področju obdelave lesa.
Za ustvarjalno delo pri proizvodnji stolov in stavbnega pohištva si v svojo delovno sredino še posebej želimo kvalificiranih m poU;vakficiranih delavcev mizarske stroke.
Za izobraževanje po skrajšanem programu smer obdelovalec lesa nudim« kadrovske štipendije, za mizarje - vajence pa učna mesta.
Pisne prijave z dokazni o izobrazbi sprejemamo na naslov: KLI Logatec, Tovarniška 36, 1370 Logatec (kadrovska služba).
Podrobnejše informacije Vam bomo z veseljem posredovali tudi po telefonu. (061) 741 - 711 ali po telefaksu: (061) 741 - 677
VESELIMO SE SNIDENJA Z VAMI!
V spomin Vinku Haložanu
Memento mori -
dolgost življenja našega je kratka, in dneva ne pove nobena prat'ka.
Kako jc- to res, smo se prepričali ob nepričakovani izgubi našega prijatelja Vinka I laložana. lako kot mogočen hrast klone v viharju, tako je v viharju življenja klonil tudi naš Vinko. Kakor strela z jasnega je med nas v soboto zvečer, 25.10.1997, udarila novica, da našega prijatelja ni več med nami.
Kakor zlovešča ptica se je ta vest širila od ust do ust in že telefonski zvonci so imeli lak turoben prizvok, kajti zavedali smo se, da njegovega preudarnega in mirnega glasu ne bomo več slišali, Vinkota ni več.
Ko je pred '1 leti zagledal luč svela n.i Štajerskem v Središču ob Dravi, mu je bila že v zibelko položena poštena in delavna pot človeka. Usoda je bolela, da je od številnih ukradenih otrok tudi njega dolelel.i pot v nemška taborišča.
V 1 ogatei je prišel kol učitelj, učil je v Rovtah in (lornjem Logatcu, poleg poučevanja se je takoj vključil v družbeno delo, ki ga pa tedaj ni bilo malo. Pri vsem tem delu je še izredno študiral in tudi diplomiral na Višji pravni Šoli v Mariboru.
Bil je izvoljen za predsednika Skupščine občine1 I ogalec, imenovan za predsednika sklada za izgradnjo sol in zdravstvenih objektov v občini I ogatei , od tu dalje so se začele kovati simpatije do upokojencev. Ko je zapustil županovanje, je poslal prvi direktor Valkartona in kasneje še Karlonažne tovarne I juhljana. Po upokojitvi leta I9H9 se je takoj vključil v I )i i islvi > upokojeni ev I ogatei , obenem pa tudi kot prekaljen delavec z delovnimi izkušnjami v upravni odbor društva, v preteklem letu
pa tudi v pripravljalni odboi za izgradnjo doma starejših občanov I ogalec Vinko I l.iložan se je razdajal na vseh področjih, saj je bil član več org.mizac ij, kol bi slutil, da se mu bodo ustvarjalna leta tako hitro iztekla. Naj mu bodo te vrstic e majhno priznanje za ves njegov trud in delo, ki ga je daroval za I )ruštvo upokojene ev I ogalec . Saj je imel vedno navado reči, če delamo dobro, delamo dobro tudi sebi in svoji družini.
Kako so bila njegova dela cenjena, kažejo tudi njegova priznanja in odličja: I. Red republike z bronastim vencem, 2. Red dela z zlatim vencem, i. Red dela zaslug za narod s srebrnimi žarki, 4. Red dela III.vrste, 5. Plaketa tovarištva, (». Srebrni Irak ()l , 7. Plaketa Kartonažne tovarne I juhljana.
Predsednik Dl) I r.cnc Verhic
Zahvala
Nenadoma smo izgubili dragega moža, očeta, deda, brata in svaka
Mateja Mlakarja
s Poštnega vrta 6 v Logatcu.
Ko se je zgodilo neponovljivo, ko ni besed in ne prostora, da bi našteli vse, ki ste bili v najtežjih trenutkih z dobro mislijo in dejanji z nami, veljajo naše besede posebne zahvale družini Hristič-Privšek, dr. Likarju in dr. Turkovi iz Zdravstvenega doma Logatec, gospodu župniku ter vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali v dnevih izgube in slovesa.
Žalujoča družina
Tišina in mir.
Odšla je v deželo življenja.
Čemu zastavljati vprašanja? Odslej je njeno bivališče počitek.
Za vedno.
Tišina in mir.
Boja je konec.
Zanjo ni več solza,
joka, trpljenja...
Zanjo bo vekomaj sijalo sonce.
(Daša)
nt
Zahvala
Ob mnogo prerani in boleči izgubi ljubeljene žene in mamice
Marice Mlinar
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih izgube izrekli iskreno sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnico pospremili na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi g. župnikom, i za opravljeni pogrebni obred, ter sodelavkam Konfekcije Logatec in predstavniku Krajevne skupnosti Trate za sočutno izrečene poslovilne besede.
Žalujoči mož Tomaž ter hčerki Mojca in Maja
LOGAŠKE.
novice
Se o ločenem zbiranju odpadkov
Spoštovani  občani in občanke!
Po nalogu Občine Logatec in na podlagi sprejetega Odloka o ravnanju z odpadki v občini Logatec je KOMUNALNO PODJETJE LOGATEC pričelo v decembru 1 998 uvajati nov sistem ločenega zbiranja odpadkov na izvoru in prebiranja odpadkov na deponiji. Novi način ravnanja z odpadki bo omogočil daljšo dobo uporabe odlagališča pod Ostrim vrhom. Uvajanje ločenega zbiranja odpadkov na izvoru poteka takole:
• NAKUP SPECIALNEGA SMETAR-SKEGA VOZILA ZA ODVOZ ODPADKOV,
. OPREMLJANJE PREBIVALSTVA Z NAMENSKIMI POSODAMI ZA OSTALE ODPADKE, KI SO V TEJ FAZI NAMENJENE VSEM ODPADKOM,
• OPREMLJANJE NASELIJ Z EK-OLOKIMI OTOKI IN ODDAJANJE SUROVIN SPECIALIZIRANIM ODJEMALCEM,
• UVEDBA NADZORA DOVOZA ODPADKOV NA KOMUNALNI DEPONIJI,
• UVAJANJE DELNEGA LOČEVANJA ODPADKOV NA DEPONIJI IN ODDAJANJE TAKO ODBRANIH ODPADKOV V NADALJNJO PREDELAVO,
• OPREMLJANJE PREBIVALSTVA Z NAMENSKIMI POSODAMI ZA BIO ODPADKE,
• ORGANIZACIJA ODVOZA BIO ODPADKOV,
• NOVA ORGANIZACIJA ODVOZA VSEH ODPADKOV,
• ORGANIZACIJA ZBIRANJA IN PLASMA NEVARNIH ODPADKOV,
• SANACIJA ODLAGALIČA POD OSTRIM VRHOM.
POSODE
Pravkar smo končali z razdeljevanjem posod za ostale odpadke. Posode so tipske za posamezne vrste odpadkov. Barva posode oz. pokrova označuje, kakšni odpadki so v posamezni posodi, na kar opozarja tudi nalepka. Predlagana najemnina za posode znaša:
• 148,22 SIT/mesec za 240 I posodo,
• I 19,09 SI l/mesec za 120 1 posodo,
• 2(57,52 SI l/mesec za gospodinjstva v blokovnih stanovanjih, ki imajo skupne posode za smeli.
Najemnina naj bi se plačevala 'i let. Garancija za posode pa traja 4,r> leta. Ob morebitnem plačilu akon-tac i|e za najemnino posod v prvem šestmesečju leta 1998 bo komunalno podjetje priznalo uporabnikom enk raten 1 5% popust na še neplačane obroke. Prosimo vas, da nas takoj obvestite ob morebitni poškodbi posod. Na posodi je, kot sle morda že opazili, opozorilo: NE ODLAGAJ VROČEGA PEPELA! Posode namreč niso odporne proti ognju. Vendar bolje, da zgori posoda, kot da zgori ves smetarski tovornjak, kar se je namreč drugod že dogajalo. Za sežig, nenormalno uporabo in krajo posode* Komunalno podjetje ne daje garancije,
V takih primerih ste dolžni plačati Komunalnemu podjetju najemnino v višini najemnine za obdobje petih let, Komunalno podjetje« pa vam oskrbi novo posodo. V februarju bomo pričeli tudi z odvozom sekundarnih surovin z ekoloških otokov, ki smo jih delno že, nekaj pa jih še bomo,
namestili po Logatcu. Po okoliških vaseh bomo ekološke otoke namestili nekaj kasneje. V začetku marca bomo pričeli tudi z odvozom BIO odpadkov ter spremenili termine odvoza ostalih odpadkov. Vsa gospodinjstva, ki ne bodo kompostirala odpadkov doma na vrtu, vabimo, da se oglasijo pri nas, da jim oskrbimo ustrezno posodo. Stanovalce v stanovanjskih blokih bo Komunalno podjetje samodejno opremilo s posebnimi posodami za BIO odpadke. Zaradi ločevanja BIO odpadkov, se bo interval odvoza ostalih odpadkov lahko podaljšal. Razkroj odpadkov v posodah za ostale odpadke naj bi se s takim ločenim pobiranjem odpadkov zmanjšal, v primerih, ko bi uporabnik mešal ti dve vrsti odpadkov, pa se bodo odpadki razkrajali, in v 14 dneh bo lahko tako prišlo v posodi za smeti do nevzdržnih razmer. Torej dosledno ločevanje in odlaganje BIO odpadkov v namensko posodo za BIO odpadke ali dosledno kompostiranje vseh odpadkov je nedvomno potrebno. Tako naj bi se odvoz odpadkov v prvi fazi odvijal v naslednjih intervalih:
• OSTALI ODPADKI - I X NA 14 DNI,
• BIO ODPADKI - 1 X TEDENSKO,
• OSTALI ODPADKI V BLOKOVNIH SOSESKAH - 1 X TEDENSKO,
• EKOLOŠKI OTOKI - 1 X TEDENSKO, KASNEJE PO POTREBI.
Občane iz posamičnih hiš pozivamo, DA SVOJE POSODE ZA SMETI NAMEŠČAJO TJA, KAMOR SO DO SEDAJ NASTAVLJALI VREČE oz. ob pot, po kateri vozi smetarski tovornjak. Tipizirane1 posode za smeti so lahke, imajo primerna koleščka in so priročne za ravnanje*, tako da je po našem mnenju njihova namestitev na primerno mesto vsekakor lažja ali približno enako naporna, kot je bilo nošenje vreč, vsekakor pa bolj higienična. ()b tem opozarjamo na i. člen Odlok.i o ravnanju z odpadki v občini Logatec, ki pravi: "V občini I ogatei je obvezno zbiranje*, odvažanje in odlaganje odpadkov na i elolnem območju občine*"; ter na 4. člen tega Odloka, ki pravi: "V sistem ravnanja z odpadki morajo biti vključeni vsi lastniki, uporabniki oz. upravljale i stanovanjskih in pos lovnih prostorov v naseljih občine Logatec, pri katerih naslajajo od padki".
VREČE
Na vs(>h območjih, kjer poteka zbiranje odpadkov ločeno s pomočjo BIO posod ali lastnega komposti ranja se hkrati OPUŠČA /UIRAN|i IN ODVOZ ODPADKOV V VREČAH. Se vedno pa naletimo na
uporabnike, ki nasprotujejo zbiranju
odpadkov v posodah za smeti in se ob
uvajanju takega zbiranja še kar naprej
razburjajo. Moramo povedati, da cenejšega načina zbiranja odpadkov, od sedaj ponudenega, preprosto ni. Želimo pa ponovno našteti razloge za
odpravo vreč za zbiranje odpadkov:
• Odlok o ravnanju z odpadki v občini Logatec (Logaške novice št. 6-7 z dne H .7.1997) v 16. členu navaja: Povzročitelji odlagajo od padke* v posode za odpadke le izjemoma je dovoljeno odlagati odpadke v pravilno zavezanih PV( vrečkah.    Posode   za odpadke povzročitelji v skladu z raz pore dom odvoza dostavijo na odjemna mesta.
• Vsebine vreč pri zbiranju odpadkov ni mogoče kontrolirati.
• Vreče, škatle, sodi, uporabljeni kot posode za odpadke, delujejo v okolju zelo neestetsko.
• Z uporabo PVC vreč okolje obremenjujemo z vrsto plastike, ki je trenutno v Sloveniji ni možno reciklirati.
ZAKLJUČEK
Odlaganje odpadkov v vreče se bo dovoljevalo samo na območjih, kjer tehnično ni možen dostop s smetar-skim tovornjakom, in v primerih, ko se občasno zaradi večjih čiščenj nabere nekoliko več odpadkov, o čemer pa boste morali predhodno obvestiti Komunalno podjetje.
OPREMLJANJE NASELIJ Z EKOLOŠKIMI OTOKI
V februarju bomo v naselju Logatec namestili 15 kompletov ekoloških otokov. Kasneje bomo te ekološke otoke dopolnili tudi z manjšimi, bolj priročnimi ekološkimi otoki. Na ekološkem otoku bodo večje pocinkane posode za smeti namenjene le odlaganju sekundarnih surovin. V fazi uvajanja bomo te namenske posode zaklepali, tako da se
bo lahko vanje odlagali koristni odpadki le preko ustreznih odprtin, kasneje pa bi ob ugodnih izkušnjah te posode puščali odklenjene, tako da bi uporabniki lahko vanje odlagali tudi večje zavoje ali kose koristnih odpadkov.
UVEDBA NADZORA DOVOZA ODPADKOV NA KOMUNALNI DEPONIJI POD OSTRIM VRHOM
Od februarja naprej bomo pričeli izvajati redno kontrolo dovoza na komunalno deponijo. To je vsekakor potrebno, saj se pojavlja na deponiji vse več odpadkov, ki imajo svoj izvor v drugih občinah. Vse sosednje občine so namreč že pričele izvajati tak nadzor. V okviru tega bodo morali uporabniki deponije za odlaganje odpadkov posebej plačati po ceniku. Cena odlaganja bo odvisna od tega, kaj bo kdo odlagal ter kako bo odlagal. Za odpadke, ki jih bodo v manjših količinah z osebnimi vozili pripeljali na deponijo logaški občani, ki so uporabniki logaških komunalnih storitev, kar bodo dokazali z zadnjim potrdilom o plačilu, bodo lahko odpadke odlagali brezplačno ob pogoju, da jih bodo odložili po navodilu
pooblaščenega delavca Komunalnega podjetja Logatec, to je ločeno.
ZBIRANJE IN PLASMA NEVARNIH ODPADKOV
Komunalno podjetje bo sčasoma organiziralo tudi zbiranje okolju nevarnih odpadkov. V ta namen je na naslovu podjetja na Tržaški 27 v Logatcu že nameščen poseben zabojnik za zbiranje akumulatorjev. Podjetje bo skušalo sčasoma organizirati zbiranje čim več nevarnih snovi in njihovo pooblaščeno uničevanje. Tovrstne odpadke bomo zbirali enkrat mesečno.
Večja naj bi bila tudi kontrola tistih podjetij, ki proizvajajo take odpadke. Taka podjetja bodo morala za te odpadke poskdžeti sama.
Občani pa bodo lahko dobili ustrezno strokovno pomoč oz. osnovne informacije tudi na Komunalnem podjetju.
KOMUNALNO PODJETJE LOGATEC
ŠTIRINAJSTDNEVNI RAZPORED ODVOZA ODPADKOV PO ULICAH IN NASE1 JIH OBČIM LOG VTEC sobota
B
( I)
A I
(. II I
nedelja
ponedeljek
torek
sreda četrtek
biološki odpadki
bloki (PavSiceva, Tovarniška. Prešernova. Tržaška 11)5. 87b. 65, Rovtarska 16, Stara c. 10), Grčarevec, Kalcc Kcžiška. Strmita. Pokopališka. I.ipta. Grajska pol. Gorenjska cesta. Tržaška od Kale do Sole ekološki otoki. laze. Jakov tca
Stara eesta. Stara pol
i pot. Jačka. Zelenica,
Klance, tamnica. Stranska pot. Vrtnarska. Tovarniška. Cankarieva. Grič, Šolska . loka. Cesta 5 Maj. Ograde, Mali most. Gozdna pot. Poljska pot. Rožni ulica,
L petek
I Moki (Pavšičcva. I ovarniška. Prešernova, Tržaška 105, 87b. 65, Rovtarska 16. Stara c 10), Cesta talcev. Brod. I Naklo, Ccvica, Vodovodna. Nova vas, 1'otoška. krpanena, Levstikova, Gregorčičeva. Poštni vrt, Prešernova, leva stran tržaške od AgromarkeM do Konfekcije. Kov laiska. desna siran tržaške od Narodni dom do Konfekcije.
sobota
nedelja
ponedeljek
torek
sreda
četrtek
petek
biološki odpadki
bloki I Pavšičcva. 1 ovarniška. Prešernova. I ržaška 105. X7b, 65, Rovtarska 16 Stara c 10), lloledršica, Ravnik.
Rovte, Petkovec, /apliina. Illcvni Vrh. Lavrince, Vrh Sv Treh Kraljev, ekološki oloki
bloki (Pavšičcva. 1 ovarniška. Prešernova. ITŽaška 105, 87b, 65. Rovtarska 16 Starac 10). ličnica. Planiavc. Tabor, Zadružna Pot. Hrib. Dol. I >ošče. Pehačkova. Pod e inntavcem. Zelena Pol. Hlekova Vas. C iuhčeva, Na/oijeva, Ulica Ol, loniSičcva. Partizanska Pavšičcva. Kidričeva. Kraighcrieva. Tilova, Vilhatjcva, desna stran I ržaške od Notranjkc do Narodnega doma _
KOMI s u NO PODJETJI te >e,.vii\( 'ii.iui.
hMbMtft iw l««»«
URNIK ODVOZA ODPADKOV V LIČIL 1998 ZA OBČINO I (K.Al It
Raraond