ISSN 7704-01985
9 . .	____
RADIOPTUJ
89,8-98,2 •I04,3mhz
Natisnjenih: 12.000 izvodov
Ptuj, Četrtek, 22. avgusta 2002 / letnik LV / št. 34 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 200 SIT
«K	
m % Hsuper ^J	ERAPETUA,d.o.o. I
	Ptuj, Ob Dravi 3a
Zamrznjen piščanec PIVKA	HIT TEDNA OD ČETRTKA DO ČETRTKA v vseh prodajalnah ERA PETUA
TA TEDEN / TA TEDEN
v
Cas entuziastov je mimo
Glavna turistična sezona se počasi izteka. Letos je Ptuj po prvih podatkih obiskalo več gostov kot v prejšnjih letih, tako da med 15. julijem in 15. avgustom na Ptuju ni bilo prazne postelje. Novo obdobje v svojem razvoju so pričele pisati Terme Ptuj, ki so jih kupile Moravske toplice. Mesto se je prvič srečalo s komisijo mednarodnega tekmovanja Entente Florale, ponovno pa išče tudi prostor med najboljšimi v tekmovanju Turistične zveze Slovenije "Moja dežela - lepa in gostoljubna," kjer tekmujejo tudi Terme Ptuj in Moravske toplice. Po prvih podatkih je Ptuj med turističnimi kraji na tretjem mestu, Terme pa na osmem mestu. Nekatere so rezultati prvega dela ocenjevanja razburili, vendar je potrebno priznati, da nekateri objekti v najstarejšem slovenskem mestu niso v ponos ne meščanom, še manj pa lahko zadovoljijo obiskovalce od drugod. Pri tem še posebej izstopata avtobusna in železniška postaja, kjer se tudi začenja premikati na bolje.
V teh dneh pa se bije nova bitka ptujskega turizma. Na nek način poteka že dobri dve leti, toliko časa je namreč že preteklo od zaključka gradnje drugega celoletnega mladinskega hotela v Sloveniji, ki pa še danes ni v pogonu. Dve leti sta namreč zamujeni zaradi razpisa, ki naj bi pomagal poiskati najugodnejšega najemnika. Pred dnevi je le ugledal luč sveta, zdaj pa je na vrsti odpiranje ponudb, ki so jih na naslovu mestne občine Ptuj zbirali do 20. avgusta. Ze iz razpisnih pogojev pa je razvidno, da si nekateri uspešnega konca te zgodbe, vsaj za Ptuj, ki mu kronično primanjkuje turističnih postelj, ne želijo. Kaveljc je najemnina: kar 460 tisočakov želijo na mesec izpuliti novemu najemniku. Vsi, ki se na to dejavnost vsaj malo spoznajo, vedo, da je realna cena okrog 500 evrov, za Terme Ptuj, ki se krčevito borijo, da bi bile izbrane kot najemnik, pa je sprejemljiva cena še 700 evrov. Njim v prid govori vse: so 90-odstotni ponudnik nočitev na Ptujskem, z novim lastnikom pa predstavljajo enega najpomembnejših turističnih produktov v Sloveniji. To prednost bodo v konkretnem primeru skušali kar najbolje izkoristiti. Tudi s pritožbo, če se bo izkazalo, da je vmes posegla politika ali kakšen drugi interes.
Cas je že, da se s turizmom pričnejo ukvarjati za to usposobljeni, ne pa priložnostni entuziasti, ki jih je najti tudi v Uradu za mladino Republike Slovenije. Se
zlasti tam hi morali delati v korist	i |U . i
mladih, ne pa v njihovo škodo.
Volkswagen Golf
- preprosto navduii!
270.000 SIT prihranka!
Ponudba veya za a
avoziHnmoddml
Dominko d.o.o., Zadniini tig 8, 2251 Ptuj TEL: 02/788-11-50
TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVE d.o.o.
PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34,
SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO
Trije za enega, eden za tri.
Jeep Cherokee Jeep Grand Cherokee Jeep Wrangler
Jeep
SAMO EDEN JE PRAVI.
DC DOMINKO CENTER, d.o.o., 02 / 78811 10
PTUJ / PRIHODNJI TEDEN POMEMBNE ODLOČITVE
Zdruiže^vanje Per^nine, Jate in Kmetijskega kombinata?
Bodo prihodnji teden na skupščinah delničarjev potrdili načrte o združitvi Perutnine, Jate in Kmetijskega kombinata?
Prihodnji teden bodo skupščine delničarjev treh slovenskih gospodarskih družb, ki načrtujejo skupno prihodnost. Tako naj bi se perutninarsko podjetje Jata, d.d., Ljubljana in Kmetijski kombinat Ptuj, d.d., odločila za pripojitev k Perutnini Ptuj, d.d.
V ponedeljek se bodo na redni letni skupščini sestali delničarji Perutnine Ptuj in med drugim odločali o pripojitvi Jate. Kot smo izvedeli, Perutnina zaenkrat še nima pisnega privoljenja Urada za varstvo konkurence,
menda pa je mogoče pozitivno mnenje pričakovati v kratkem.
Na isti skupčini bodo delničarji Perutnine odločali o razdelitvi dobička, ustvarjenega v letu 2001.
Naslednji dan, torej v torek,
FINALE IZBORA ZA MISS TERM 2002
. ^ ^ W TERME PTUJ • 8. 2002 • ÓB»1
adií
^ _ _______
ubava in nočno kopanje do 02.00
ihiiitiWlwiiM:
le
> al turner - juci & ambasada > tina & nikša "vs to p n i h à : TTSÔO STT "
se bodo sestali delničarji Jate in odločali o pripojitvi "svojega podjetja" k Perutnini Ptuj.
Upravi Perutnine in Kmetijskega kombinata Ptuj sta 28. junija letos podpisali pogodbo o pripojitvi Kmetijskega kombinata k Perutnini, v začetku julija pa sta tudi nadzorna sveta obeh družb dala ustrezno soglasje. Najprej se bodo v sredo zjutraj na redni letni, tokat 5. skupščini sestali delničarji družbe Kmetijski kombinat Ptuj, d.d. Vodstvo družbe bo predstavilo letno poročilo za poslovno leto 2001. V nadaljevanju pa bodo odločali tudi o soglasju skupščine, da se delniška družba Kmetijski kombinat Ptuj, poljedeljstvo, govedoreja, prašičereja, proizvodnja krmil, vinarstvo in trgovina, kot prevzeta družba pripoji k družbi Perutnina Ptuj. Obračunski dan pripojitve je 1. januar 2002.
Po uspešno izvednih skupščinah bo stekla pripojitev Jate in Kmetijskega kombinata z zamenjavo delnic. Pri tem bo vrednost Perutnininih delnic 4.450, Jatinih 28.000 in Kombinato-vih 1.450 tolarjev.
J. Braiii
OËbteïûQ	MtaS^SQ
Pakrovitelj nagrade
faujte za svojo Mkelnarco! ^Relat
tedenski aranžma na Jadranu za dve osebi (več na strani 17)
KMETIJSTVO:
LJUBLJANA: Množičen kmečki protest bo 5. septembra
STRAN 11
AKTUALNO
ORMOŽ: Za pogin ptic krive visoke temperature
STRAN 3
REPORTAŽE
BURGHAUSEN: Reka Sal-zach višja za 6 metrov
STRAN 9
GOSPODARSTVO:
PTUJ: Z uspehom pride zavist
STRAN 4
9770040197046
DOMA IN PO SVETU
PTUJ / V PODZEMLJU POSTAJA VSE BOLJ NEVARNO
Mali smetarji se nevarno množijo
Zadnji odlok o obvezni in splošni sistematični deratizaciji v ob~ini Ptuj s ciljem uspe{nega prepre~evanja in zatiranja nalezljivih bolezni, ki jih prena{ajo glodalci, in zaradi zaščite živalskih in drugih artiklov pred glodalci je bil sprejet že davnega leta 1976. Določal je dvakrat letno deratizacijo, po potrebi pa tudi večkratno, na Ptuju in v vseh strnjenih naseljih ter v proizvodnih in storitvenih obratih, kjer so podani pogoji za razmnoževanje glodalcev, v nestr-njenih naseljih pa le v primeru, če je za to podana izredna epidemiološka situacija. Stroški za deratizacijo bremenijo lastnike, upravljalce oziroma uporabnike objektov, je bilo še zapisano v odloku.
Čeprav podgane in miši množično še ne plešejo oziroma jih za zdaj še ni pogosteje opaziti, je mo~ sklepati, da stvari niso tako enostavne, kot se zdi. Obveznih in splošnih deratizacij že dolgo ni, tudi zato ker v lokalnih skupnostih niso poskrbeli za aktualizacijo odlokov, večina novih pa jih tako ali tako nima. Zakon o nalezljivih boleznih iz leta 1995 je sicer jasen, vendar se je tudi pri njegovem izvajanju zalomilo, ker je pristojni minister za zdravstvo pozabil na izdajo potrebnih podzakonskih aktov. Izšli naj bi v osmih mesecih po uveljavitvi zakona, vendar to še ne pomeni, da bi stvari lahko prepustili prostemu toku. V veljavi naj bi bili še številni pravilniki iz ranjke SFRJ, če seveda niso v nasprotju z zakonom o nalezljivih bolezni iz že omenjenega leta 1995.
Kot smo lahko izvedeli, Center za dezinfekcijo, dezinsekcijo, deratizacijo in dekontaminacijo pri Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor sicer kot strokovna ustanova še naprej opravlja deratizacijo na območju mesta Ptuja, vendar je njegovo delo močno otežkočeno. Sistematična deratizacija v novih razmerah ni več mogoča, ker uporabniki iz znanih razlogov deratizacijo odklanjajo z različnimi izgovori - od tega, da po zakonu ni obvezna, do tega, da je niso naročili in podobno. Zato se izvajajo zgolj kampanjske akcije, ki pa nimajo pričakovanega učinka, to je število glodalcev spraviti na sprejemljivo raven.
Med prvimi so se zaradi neurejenih razmer s tem problemom soočili v ptujski bolnišnici, kjer so letos za deratizacijo in dezinfekcijo plačali že 1,5 milijona tolarjev, žal pa ugotavljajo, da ni pričakovanega uspeha. Stani-ša Stanič, sanit. ing., univ. dipl. org., z mariborskega centra za dezinfekcijo, dezinsekcijo, deratizacijo in dekontaminacijo navaja, da je problem uspešnosti njihovega dela v tem, ker se deratizacija ne opravlja v kanalizacijskih priključkih od stanovanjskih in drugih objektov do glavnega kolektorja. Trikrat letno pa se opravlja v kanalizacijskem omrežju, s katerim upravlja Komunalno podjetje Ptuj in ki je v lasti mestne občine Ptuj. Zadeva bi bila lahko izvedljiva, če bi imeli plačnika
za deratizacijo v priključkih, pravijo v mariborskem zavodu. Problem pa je tudi, ker deratizacijo za zdaj odklanjajo tudi nekateri javni zavodi v neposredni bližini ptujske bolnišnice. Dodatno pa situacijo otežujejo stanovalci v blokovskih naseljih, ki nepravilno odlagajo odpadke iz gospodinjstva.
V	mariborskem zavodu za zdravstveno varstvo oziroma v njegovem centru za deratizacijo vidijo izhod v tem, da se verificira stari odlok o obvezni in sistematični deratizaciji ter dopolni pogodba o deratizaciji kanalizacije s Komunalnim podjetjem Ptuj, da bi v deratizacij o zajeli tudi priključke kanalizacije, ki zdaj niso v njihovi pristojnosti, ter določili plačnike za ta del. Pri tem pa svoje predloge naslavlja na direktorja ptujske bolnišnice Lojzeta Arka, ki naj s svojo avtoriteto posreduje pri županu Miroslavu Luciju in direktorju Komunalnega podjetja Ptuj Jožetu Cvetku.
V	mestni občini Ptuj se zavedajo resnosti problema, poudarjajo pa, da iz služb, ki izvajajo deratizacijo, doslej niso prejeli nobenega namiga, da imajo le-te probleme s "sistematično" deratizacijo. Res pa je tudi, da zadnja leta niso imeli opravka s posebnim programom deratizacije, ki so jih včasih izdelovali zavodi in jih dajali v soglasje občinskim organom, pristojnim za sanitarno inšpekcijo. Danes so inšpekcije v pristojnosti države, sanitarnega inšpektorja pa je zamenjal zdravstveni. Vedelo naj bi se, tako piše v zakonu, da obvezni program preventivne dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije določi minister za zdravstvo v soglasju z ministrom za kmetijstvom in ministrom za okolje. Program mora določati ukrepe, njihove izvajalce, roke za izvršitev posameznih nalog ter potrebna sredstva. Pa tudi plačniki so po zakonu znani: lastniki, upravljalci in najemniki stanovanjskih in drugih objektov ter fizične in pravne osebe, ki izdelujejo oziroma prodajajo živila oziroma predmete splošne uporabe.
Dokler se ne vrne "sistematičnost" oziroma občinski odloki o obvezni in splošni deratizaciji, lahko "mali smetarji", ki lahko že danes izbruhnejo v razmere epidemiologije, veselo plešejo pod
nami in v našem okolju. Ekonomski in zdravstveni škodi se je mogoče ogniti le s preventivo, ko je stvari mogoče zadovoljivo obvladati. Izgovori, da problemov trenutno ni, so najslabši. Ko postane problem neobvladljiv, ga ni moč rešiti čez noč, saj sredstva za deratizacijo učinkujejo šele po nekaj dnevih, stroški pa v tem primeru poskočijo tudi do desetkrat oziroma do zneska, ki bi ga plačevali deset let, če bi se stvari lotili sistematično in celovito na celem območju.
V Komunalnem podjetju Ptuj so še vedno prepričani, da je pobuda na strani zavoda oziroma izvajalcev teh storitev, ki morajo storitev ponuditi in ob tem tudi povedati, kakšne so lahko posledice, če se storitev ne izvaja na celotnem območju in z usklajeno dinamiko. Pri tem opozarjajo, da tisti, ki bi želeli naprtiti stroške za deratizacijo Komunalnemu podjetju Ptuj tudi v priključkih, naj natančno preberejo odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpad-
nih in padavinskih voda na območju mestne občine Ptuj, ki ga je ptujski mestni svet sprejel aprila leta 2001 in kjer natančno piše, kaj je javna kanalizacija. Za ta del tudi nosijo stro{ke deratizacije, ki pa niso majhni, predstavljajo pet odstotkov stroškov vzdrževanja kanalizacijskega omrežja. Kanalizacijski priključek pa sodi med objekte in naprave uporabnika in je v njegovi lasti. Z njimi mora gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode ter da voda pred iztokom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja.
Vzvodov za ponovno uvedbo obvezne in splošne deratizacije je veliko, vprašanje pa je, ali je zgolj lokalna skupnost v tem primeru največji "krivec".
MG
PREJELI SMO
Mučenje živali ni náhleno herojstvo
Pretresel me je članek, objavljen 25/7-2002 v Tedniku, ki govori o grozljivem mu~enju ma~ka [njurija, last družine Kovačevič iz Velike Varnice. Sicer mi je o tem zločinu poročala že ga. Adela [ilak, soustanoviteljica pravkar ustanovljenega Društva proti mučenju živali Ptuj.
Ker je ga. [ilakova znana v Ptuju in okolici, da zavzeto in uspešno rešuje trpinčene živali, ni nič posebnega, da ji ta primer ne hi prišel do ušes. Zelo je zgrožena nad zločincem, da se je tako grozljivo znesel nad nič hudega slutečo, prijazno, negovano in priljubljeno živaljo, kot je to hil rjavo-rdeči mucek [njuri. Mučitelj ga je najprej nabodel na vile ter tako nasajenega živega cvrl nad ognjem, ki ga je zanetil na travniku, kjer je kosil travo. Smrt je bila za žival rešiteljica.
Ob tem zelo pogrešam, da avtor omenjenega članka g. M. Ozmec ni navedel vsaj začetnic osumljenca, kar bi bilo edino pravično, da bi se takega monstruma javnost izogibala. Namreč iz vsega, kar prebiram in poslušam, sklepam, da ima družina Kovačevič morda več sosedov, teh pa ne smemo "metati v isti koš". Mučitelj, za katerega pravi g. Kovačevič, da ni daleč od njega, je to najbrž storil iz maščevanja (kakšnega?!). Torej je potrebno bežati pred takšnim duševnim invalidom, kajti znano je, da so mučitelji živeli potencialni mučitelji zlasti nemočnih ljudi (otrok, invalidov, bolnih, starih), ki se ne morejo braniti tako, kot se to ne more žival, ki takim krvoločnežem padejo v roke. [e več: takšni mučitelji teh ali onih se po zločinu skrivajo, ne priznavajo delikta, ki so ga storili, sebe pa imajo za heroja. V resnici so take vrste ljudi strahopetci in trmasto zločina ne obžalujejo.
Avtor članka g. M. Ozmec navaja napačno izjavo lastnika mačka g. Kovačeviča, da se je le-ta po pomoč obrnil na ljubljansko DPMŽ, kar pa ne drži, saj sem se o tem prepričala. Obrnil se je osebno na mene, mi poslal opis dogodka ter fotografije usodnega [njurija.
Moralna škoda je povzročena tudi Ptuju, da ima med prebivalci takega kruteža, saj meče senco na enega najlepših zgodovinskih mest v Sloveniji. Čas bo pokazal in razkrinkal tega duševnega pohabljenca, ki je vrgel senco na lepo mesto Ptuj.
Od organov pregona v Ptuju pričakujem, da bodo storilca čimprej odkrili in ga preganjali po veljavni zakonodaji (Zakon o zaščiti živali RS, Uradni list RS št. 98 z dne 3.12.1999).
Lea E^a Muller, ^•vetovalna direktorica v Svetovni zvezi za varstvo živali London
PO SLOVENIJI
KANDIDATI ZA POLICISTE BODO TA TEDEN OPRAVILI PREDIZBIRNI TEST
Kandidati in kandidatke za poklic policista, ki so pravočasno podali svojo vlogo in so v razpisnem roku izpolnjevali vse formalne pogoje, so do 10. avgusta že prejeli vabila za udeležbo na predizbirnem testu, ki bo od 20. do 22. avgusta na policijski akademiji v Tacnu v Ljubljani, je policija objavila na spletnih straneh. Razpis za prosta delovna mesta policista je bil konec maja objavljena na policijskih upravah Celje, Koper, Krško, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto in Postojna. Anita Leskovec iz urada generalnega direktorja policije je povedala, da je vlada dala soglasje za zaposlitev 300 policistov.
VLO@ENA POBUDA ZA PRESOJO USTAVNOSTI NOVELE ZAKONA O LOKALNI SAMOUPRAVI
Na ustavno sodišče so trije državljani, in sicer Božo Predalič in Peter Verlič, svetnika v grosupeljskem občinskem svetu, ter Dušan Hočevar, vložili pobudo za oceno ustavnosti novele zakona o lokalni samoupravi (ZLS), v kateri so med drugim navedene občine, ki so dolžne zagotoviti pravico v občini živeči romski skupnosti do enega predstavnika v občinskem svetu do jesenskih lokalnih volitev. Pobudniki menijo, da sprejeta novela zakona glede tega ni predpisala jasnih zakonskih meril ocene stanja v občini, kot je to terjala lanska odločba ustavnega sodišča, kar je povzročilo neenakopraven položaj nekaterih slovenskih občin v primerjavi z ostalimi. Prav tako naj bi zakonodajalec s svojim ravnanjem samovoljno prevzel pristojnosti, ki naj bi pripadale občinskim svetom, zakon pa tudi ni bil sprejet po ustavno predpisanem trifaznem postopku.
RUPEL POSLAL SO@ALNO PISMO ČEŠKEMU KOLEGU OB KATASTROFALNIH POPLAVAH
Zunanji minister Dimitrij Rupel je 17. avgusta poslal sožalno pismo češkemu kolegu Cyrilu Svobodi, v katerem je izrazil solidarnost Slovenije s češkim prebivalstvom zaradi katastrofalnih poplav, s katerimi se bojuje, so sporočili z MZZ. Rupel je ob tem Svobodo obvestil še o odločitvi slovenske vlade, da Češki nemudoma pošlje pomoč v obliki gasilne opreme.
MLADI FORUM ZLSD PROTI SKLENITVI SPORAZUMA Z ZDA GLEDE ICC
Mladi forum ZLSD od Ministrstva za zunanje zadeve pričakuje, da bo zavrnilo zahtevo ZDA o sklenitvi dvostranskega sporazuma o prepoved izročanja državljanov ZDA Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC). Kot so še zapisali v sporočilu za javnost, je sodišče, katerega ustanovna članica je tudi Slovenija, pomembna pridobitev za mednarodno skupnost in mora temeljiti na enakopravnosti vseh držav in vseh državljanov sveta. Iz tega sledi, da je sporazum o prepovedi izročanja državljanov ZDA Mednarodnemu kazenskemu sodišču nesprejemljiv, opozarja Mladi forum ZLSD.
ZAKON O PREDSEDNIKU REPUBLIKE ŠE PRED VOLITVAMI NA POSLANSKIH KLOPEH
Predsedniku republike Milanu Kučanu se bo 23. decembra letos iztekel drugi zaporedni mandat in bo tako postal prvi nekdanji predsednik v samostojni državi. Vlada je že konec marca letos vložila v prvo parlamentarno branje zakon o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike, ki med drugim predvideva, da bo po poteku mandata nekdanji predsednik imel na voljo svetovalca, šoferja, službeni avto, telesnega stražarja in pisarno. Kljub nekaterim optimističnim napovedim, da se bo zakonodajna razprava o tem zakonskem predlogu začela še pred parlamentarnimi počitnicami, se še ni znašel na poslanskih klopeh. Po napovedih naj bi ga vendarle začeli obravnavati letos jeseni. Še pred začetkom zakonodajnega procesa pa je "zakon o predsedniku republike" v javnosti sprožil polemike, naletel na deljena mnenja in pomisleke, največ o "privilegijih", ki naj bi jih z zakonom zagotovili predsedniku države po prenehanju funkcije.
V VELJAVI SPREMENJENA UREDBA O UKREPIH KMETIJSKE STRUKTURNE POLITIKE PROGRAMA SAPARD
Danes je stopila v veljavo uredba o spremembah uredbe o ukrepih kmetijske strukturne politike programa razvoja podeželja 2000-2006 (Sapard), ki jo je vlada sprejela 6. avgusta. Sprejeta uredba vključuje spremembe nekaterih splošnih kriterijev za izbor projektov Sapard, opredeljenih v okviru uredbe o ukrepih kmetijske strukturne politike Programa razvoja podeželja 2000-2006. Spremembe kriterijev bodo omogočile črpanje sredstev programa Sapard večjemu številu upravičencev.
JESENI TRANSAKCIJSKI RAČUNI TUDI ZA FIZIČNE OSEBE
Potem ko so slovenske banke konec junija od Agencije RS za plačilni promet dokončno prevzele opravljanje plačilnega prometa za pravne osebe v državi, bi morale s 1. julijem postopoma začeti odpirati transakcijske račune tudi za fizične osebe. Vendar se datum začetka zamenjave obstoječih računov za nove odmika v jesen. V bankah se na uvedbo transakcijskih računov za fizične osebe še pripravljajo, zatrjujejo pa, da bo projekt zamenjave sedanjih več kot štiri milijone hranilnih vlog, tekočih tolarskih in deviznih računov ter žiroračunov za poenotene transakcijske račune končan do datuma, ki ga določa zakon o plačilnem promet, to pa je 30. junij 2003.
V SEVNIŠKI LISCI BODO ODPUSTILI VEČ KOT 200 ZAPOSLENIH
V sevniškem podjetju Lisca, ki se ukvarja s proizvodnjo spodnjega perila in kopalk, nameravajo septembra letos zaradi zmanjšane prodaje odpustiti od 210 do 220 zaposlenih. Po besedah Marjana Urbanca iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije bo seznam presežkov temeljil na podlagi izbire v treh obratih Lisce (v Sevnici, na Senovem in v Krme-Iju), zajemal pa naj bi tako zaposlene v režiji kot v proizvodnji. Sklepe o prenehanju delovnega razmerja bodo tako izdali predvidoma v drugem tednu septembra, vloga sindikata pri tem pa je, da bo nadzoroval izvrševanje zakonskih predpisov v celotnem postopku.
Pripravila: Bronja Habjani~
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADiO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-10; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 10.400 tolarjev, za tujino 22.830 tolarjev. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d.d. Tisk: Delo d.d.. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Riban~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si
AKTUALNO
ORMOŽ / OB LAGUNAH TOVARNE SLADKORJA POGINILO 124 PTIC
Za pogin krive visoke temperature
"ŽE ENA PTICA JE PREVEČ, CE BI POGINILA ZARADI NAŠE AKTIVNOSTI," POUDARJA JURIJ DOGŠA, DIREKTOR TOVARNE SLADKORJA IZ ORMOŽA.
Tovarna sladkorja je v torek, 13. avgusta, v Ormožu sklicala tiskovno konferenco, na kateri so želeli javnosti predstaviti pomen lagun ob tovarni in dogajanje v njih. Na konferenci so poleg Jurija Dogše, direktorja TSO, sodelovali tudi Metoda Rebernak Lapuh z Ministrstva za okolje in prostor, Emil Škrinjar, tehnolog TSO, Boris Kolar z Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, Zdravko Zadravec, vodja tehničnega sektorja TSO, Stanislav Frangež, starešina LD Ormož, ter Borut Štumberger in Damijan Denac iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije - Bir-dLife Slovenia (v nadaljevanju DOPPS).
Jurij Dogsa je uvodoma pojasnil, da ta dogodek obžaluje in da TSO ne prevzema odgovornosti za pogin 124 ptic, ki so jih v in ob lagunah opazili v sredo, 7. avgusta. Dog{a je poudaril, da v analizah, ki so jih izvedli, niso zasledili posebnih nepravilnosti in znakov, ki bi kazali na to, da so ptice poginile zaradi malomarnosti njihovega delovanja. "Ker se zavedamo, da je tovarna obremenitev za okolje, posve~-amo veliko pozornosti problemom okolja, z aktivnostmi, ki jih vodimo, in s sodelovanjem DOPPS-a pa kažemo svoj odnos do narave. Ravno zato pa zavra~-amo enostranske trditve, ki so se pojavile v medijih," dodaja direktor TSO.
V nadaljevanju je Emil Škrinjar predstavil na~in delovanja ~istilne naprave v Ormožu. Po-
vedal je, da ta deluje zadovoljivo, da izvajajo stalna opazovanja in da podatke o delovanju naprave v obliki poro~il letno posredujejo na agencijo za okolje. Čistilne naprave pa letos po Škrinjarjevih besedah niso zagnali zato, ker so vodne bazene ena, dva in tri pred~asno izpraznili.
Damijan Denac iz DOPPS-a je dejal, da so lagune TSO izjemnega nacionalnega ornitološkega pomena. "Na tem obmo~ju gnezdijo tri vrste ptic, ki imajo tukaj edino gnezdiš~e v Sloveniji, in 12 vrst, ki imajo poleg lagun le nekaj drugih gnezdiš~ v Sloveniji in so mo~no ogrožene ali ogrožene po rde~em seznamu ogroženih ptic gnezdilk Slovenije. Poleg tega so lagune najpomembnejše po~ival-iš~e za sele~e se pobrežnike v Sloveniji, saj se tukaj med spomladansko in jesensko selitvijo
Od desne: Boris Kolar, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Jurij Dogša, direktor TSO, in zdravko Zadravec, vodja tehničnega sektorja TSO
redno pojavlja kar 30 vrst ptic, njihovo skupno število pa doseže tudi ve~ tiso~. Do tega ornito-loškega pomena lagun ni prišlo po naklju~ju, temve~ je to rezultat dolgoletnega sodelovanja med TSO in DOPPS, je rezultat naravovarstvenega posluha zaposlenih v TSO. Od leta 1995 v TSO upoštevajo napotke DOPPS-a v zvezi s košnjo nasipov lagun, polnjenjem in praznenjem bazenov ter pomagajo pri uresni~evanju naravovarstvenih projektov. Na podlagi omenjenega sodelovanja se je tako bistveno pove~alo šte-
vilo gnezde~ih mo~no ogroženih vrst rac v lagunah: kraheljca, reg-lje, žlicarice in sivke, za~eli pa sta gnezditi tudi dve novi vrsti: konopnica in tatarska žvižgav-ka. Zadnja leta pa na tem obmo~-ju uspešno gnezdijo še polojniki, rde~enogi martinci in ~rnogrli ponirki. In mogo~e še najpomembnejše - na postavljenih gnezditvenih splavih se je vzpostavila najve~ja kolonija dveh mo~no ogroženih vrst, ki sta bili v Sloveniji na robu izumrtja: navadne ~igre in re~nega galeba."
Borut Štumberger iz
KIDRIČEVO / 29. SEJA SVETA
Kljub poiitniiam sklepini in konstruktivni
Kljub dopustniškemu času in kar petnajstim točkam dnevnega reda je bila 29. seja sveta občine Kidričevo minuli petek, 16. julija, sklepčna, konstruktivna.
Sicer pa so tokrat svetniki uvodoma prisluhnili poro~ilu Marjana Berli~a iz podjetja umArh o pripravi, spremembah in sprejemanju prostorskih planov na obmo~ju ob~ine Kidri~evo, ki se izvajajo skladno s sprejetim ob~inskim integralnim razvojnim programom ter skladno s strokovnim poro~ilom ministrstva za okolje in prostor. Na razpis se je naslonilo 159 raznih pobud, na osnovi izdelanih sprememb in dopolnitev vseh planskih aktov pa so opravili javno razgrnitev planov v ~asu od 15. februarja do 10. marca letos.
V ~asu javne razprave je bilo postavljenih še nekaj drugih vprašanj, na katera je župan Alojz [prah skupaj s strokovno organizacijo podal odgovore, tako da sta v postopku izdelovanja sprememb in dopolnil ostali odprti predvsem še vprašanji sanacije gramoznic na obmo~ju ob~ine in gradnja vojaških objektov v Apa~ah. Po sprejetju prora~una je za sanacijo gramoznic že v pripravi pogodba za izdelavo strokovnih podlag, problem gradnje vojašnice pa se je intenziviral skozi javno razpravo.
Ob~ina Kidri~evo je s podpisom pisma o nameri za izgradnjo vojašnice prevzela nekatere obveznosti, ki zahtevajo tudi nekatere spremembe in dopolnitve plana ob~ine Kidri~evo. Poudarjeno je bilo, da je vojašnica v Apa~ah zajeta v državnem planu kot obvezno izhodiš~e, zato mora biti obvezno zajeta tudi v spremembah in dopolnitvah planskih aktov ob~ine Kidri~evo. Ker morajo biti sestavni del spre-
memb in dopolnitev planskih aktov tudi vsi navedeni posebej, je na dlani, da dokler problematika vojašnice ne bo dokon~no rešena, planskih aktov preprosto ne bo mogo~e sprejeti.
Za mnoge svetnike je pomembno, da so z nekaterimi spremembami po skrajšanem postopku dali v javno obravnavo nekatere spremembe Odloka o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v ob~ini Kidri~evo. Odlok o tem je bil sicer sprejet že na aprilski seji, veljati pa je za~el v juniju. Ker pa so naknadno ugotovili, da je bilo pri navedbi parcel pomotoma izpuš~enih nekaj parcel na obmo~ju katastrskih ob~in Lovrenc in Zupe~ja vas, bodo s spremembami to popravili.
Po krajši razpravi so brez bistvenih pripomb po skrajšanem postopku sprejeli tudi rebalans letošnjega ob~inskega prora~una, ki nekatere postavke zneskovno zvišuje, nekatere pa skladno z dejanskim stanjem tudi znižuje. V celoti gledano pa je po rebalansu dobrih 925 milijonov skupnih prihodkov, celotni odhodki za letošnje leto pa naj bi dosegli eno milijardo 359 milijonov tolarjev.
V nadaljevanju seje so pozorno prisluhnili poro~ilu župana Alojza [praha o izgradnji šolskega prostora v Cirkovcah, ki v glavnem poteka brez zastojev po predvidenih terminskih planih. Ve~namenska športna dvorana je zgrajena v nadaljevanju sedanje dvorane in je sestavljena iz treh delov. Prvi del, dimenzij 24,5 x 10 m, služi kot vmesni del
med obstoje~o šolo in dvorano, v njem pa so uredili sanitarije, garderobo in manjšo telovadnico s plezalnimi pripomo~ki in plezalno steno.
V drugem delu je glavna dvorana, dimenzij 30,5 x 24,5 m, ki je namenjena za športne in druge dejavnosti ter kulturne prireditve, saj je tudi akusti~no izolirana. V tretjem delu, dimenzij 24,5 x 10 m, pa so skladiš~ni in pomožni prostori, prostori za društveno dejavnost in zobozdravstvena ordinacija. Dvorana je opremljena s sodobno klimatsko napravo, njena najve~ja višina je 10,55 m, poleg glavnega vhoda ima izhode na vseh štirih straneh, posebne vhode pa imajo društveni prostori in zobozdravstvena ordinacija.
Ob dvorani so uredili športna igriš~a za rokomet, mali nogomet in košarko, okrog katerih je atletska steza s parkiriš~em. Poleg tega so v tej fazi izvedli tudi celoten energetski priklju~ek, ki je sicer bil predviden šele v drugi fazi izgradnje.
Po krajši razpravi so dali v javno obravnavo delovna gradiva za spremembe in dopolnitve štirih vsebinsko in tematsko povezanih ob~inskih odlokov s po-dro~ja komunalne dejavnosti: spremembe odloka o gospodarskih javnih službah, spremembe in dopolnitve odloka o dejavnostih in pogojih za opravljanje gospodarskih javnih služb s koncesijo, odlok o javni kanalizaciji, odvajanju in ~iš~enju odpadnih voda, odlok o podelitvi koncesije za izgradnjo javne kanalizacije in ~istilnih naprav ter izvajanje gospodarske javne službe za odvajanje in ~iš~enje komunalnih in padavinskih voda.
Ker smo na pragu jesenskih volitev, so po hitrem postopku sprejeli osnutek odloka o pogojih in plakatiranju v ~asu volilne kampanje ter sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve.
V nadaljevanju so prisluhnili poro~ilu in predlogu komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, o imenovanju ravnatelja osnovne šole v Cirkov-cah. Svet šole, ki je na setanku 16. julija obravnaval vloge, ki so prispele na razpis za prosto delovno mesto ravnatelja, je ugotovil, da pogoje izpolnjujejo trije kandidati, in sicer Ivanka Korez iz Starošinc 27 pri Cirkovcah, Barbara Rozman iz Gosposvetske 53 v Mariboru in Jasmina Ferk iz Mariborske 46 na Ptuju. Po krajši razpravi so svetniki dali pozitivno mnenje kandidatki Ivanki Korez, ki je že sedaj vršilka dolžnosti ravnateljice na OŠ Cirkov-ce.
Svetniki so se strinjali z ugotovitvijo odbora za gospodarjenje s premoženjem ob~ine Kidri~evo, ki je ob~inskemu svetu predlagal, da ostanejo cene za najemnine grobov, vzdrževanje pokopališ~ in najemnin za mrliške vežice za letošnje leto iste kot lani. Brez posebne razprave so se strinjali s predlagano vsebino odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnice Ivana Potr~a v Ptuju, kar pomeni, da bodo kot soustanovitelji v letošnjem letu za dejavnosti knjižnice namenili okoli 5 milijonov tolarjev. Ob koncu pa so soglašali s predlagano vklju~itvijo lastninske pravice in izvzemi iz javnega dobra v ob~inah Destrnik, Majšperk, Go-rišnica ter v mestni ob~ini Ptuj.
M. Ozmec
Borut Štumberger iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije
DOPPS-a pa je razložil, da je zastrupitev in obolenje 124 ptic, ki so poginile v lagunah TSO, pov-zro~ila bakterija Clostridium bo-tulinom tipa C. Štumberger je poudaril, da je omenjena bakterija prisotna pravzaprav v vseh življenjskih okoljih in da na nje-
no razmnoževanje uspešno vplivajo visoka temperatura, substrat za prehranjevanje in anaerobno oklje; bakterija Clostridium bo-tulinom preživi v ustreznem mediju do deset let, v vodi pa tudi do 30. Po Štumbergerjevih besedah se pojav pogina ptic lahko nadaljuje, saj ostane toksin v vodi kar devet mesecev. Kljub ohladitvam vremena pa strokovnjaki ne morejo zatrditi, da se pojav ne bo ponovil.
Boris Kolar z Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor je ocenil, da bi bilo neodgovorno, ~e pojava pogina ptic ne bi obravnavali, in da je masovni pogin ptic znak botulizma. "Čeprav so vzorci že v preiskavi, pa se bomo enkrat morali konkretno odlo~iti za za~-etek sanacije. Po mojih izkušnjah leta 1992, ko se je na tem ob-mo~ju razvila enaka zastrupitev, lahko re~em, da možnost ponovnega obolenja in pogina ptic ni izklju~ena," je še razložil.
Mojca Zemljarič
FOTOZAPIS
Soniki na obisku v Zabovcih
V Zgornji Kungoti pri Mariboru so prejšnji teden preživljali aktivne počitnice na kmetiji člani društev Sonček iz različnih krajev Slovenije. Za osebe s cerebralno paralizo so skrbeli njihovi spremljevalci, predvsem prostovoljci.
Še pod vtisi novih doživetij so se "son~ki" prejšnjo soboto podali na izlet na Ptujsko polje in obiskali Zabovce ter se tako odzvali povabilu Pukši~evih, ki so jih tega dne povabili na izvrstne doma~e poga~e. V sproš~enem
vzdušju so pripovedovali svoje nove izkušnje in se sladkali z dobrotami gospodinje Lize Pu-kši~, prav tam je nastal tudi ta fotozapis.
Fotozapis: AK
Aktivne počitnice so končali z obiskom Zabovcev
P'Ponudbamqa do odprodiga »dog^^
S PESTRO IZBIRO AKCIJSKIH IN OSTALIH ŠOLSKIH POTREBŠČIN VAS PRIČAKUJEMO V VSEH MERCATORJEVIH PAPIRNICAH IN VEČJIH PRODAJALNAH Z MARKET PROGRAMOM.
GOSPODARSTVO - OBRT - PODJETNIŠTVO
PTUJ / MIZARSTVU ZLAHTIC PLAKETA ZA USPESNO DELO V PROIZVODNI DEJAVNOSTI
Z uspehom pride zavist
Mizarstvo Mirana Žlahtiča s sedežem na Zagrebški 54 in poslovno enoto na Ormoški je za izjemne dosežke v proizvodni dejavnosti na področju mizarstva ob letošnjem sedmem prazniku mestne občine Ptuj prejelo plaketo mestne občine Ptuj.
"Mislim, da je prav, da je po dolgem času nekdo dobil priznanje za uspe{no delo v proizvodni dejavnosti. Je velika spodbuda za delo vnaprej, velika ~ast, plaketa veliko pomeni tudi na{im delavcem in je hkrati dokaz, da se da tudi v tej dejavnosti nekaj narediti," je po prejemu plakete povedal direktor mizarstva Miran Žlahtič. Ponosen je, da ohranja in nadaljuje ter nadgrajuje družinsko tradicijo, saj sta bila mizarja pred njim dedek in oče. Dedek je začel mizarstvo leta 1920 v delavnici v Novi vasi pri Ptuju.
Žlahtičevo mizarstvo je največje mizarstvo s statusom samostojnega podjetnika v Sloveniji, redno zaposluje 46 delavcev, veliko pa je tudi pogodbenih in vajencev, vseh skupaj jih je trenutno čez 80. Mizarstvo Žlahtič, ki posluje od leta 1991, je tudi vir kvalitetnih mizarskih kadrov. Vsako leto imajo po deset in več vajencev, trenutno pa jih je v delavnici 20; veliko namreč dajo na vzgojo lastnih kadrov. Trije njihovi zaposleni se že pona{ajo z naslovom mizarskega mojstra; Miran Žlahtič pričakuje, da jih bo v naslednjih letih {e več. Spodbujajo pa tudi druge oblike izobraževanja in izpopolnjevanja.
Z izjemnimi napori je Žlah-tič dosegel, da je prvi med mizarji v Sloveniji. Zelo malo jih je, ki zaposlujejo deset delavcev, kaj {ele da bi jih zaposlovali toliko kot on; veliko jih tudi zapira delavnice. "Mislim, da trenutne razmere niso naklonjene proizvodni dejavnosti. To je razvidno iz podatkov, saj je proizvodnih obratovalnic iz leta v leto manj."
Kje je njegova prednost? Brez
co, večjo proizvodnjo in več zaposlenih.
Ko si vse to ustvari{, pride na dan fav{ija, z njo pa tudi davkarija. Meni je lanski 'pregled' prinesel 30 milijonov plačila. Sporno naj bi bilo plačilo
Mizarstvo Žlahtič 95 odstotkov dela opravi v Sloveniji, tuji trg pomeni 5 odstotkov. Delajo na Hrva{kem in Bosni, v zadnjem času tudi v Rusiji. Pred kratkim je Miran Žlahtič v Moskvi podpisal tri pogodbe za delo, za katerega je prejel tudi že avans. Pravi, da se dela na tem trgu ne boji, partnerji so videti resni, in glede na to, da je nekaj denarja že prejel, računa, da bodo pogodbeni posel v celo-
ti realizirali. Dali pa so mu vedeti, da računajo, da bo posel vzel resno. Od novih poslov na ruskem trži{ču dosti pričakuje, saj v Sloveniji vlada zmeda. Če ne bi imel bančne podpore, predvsem NKB Maribor in Nove Ljubljanske banke, bi bilo včasih težko. Zaradi zamud pri plačilih si mora tudi za plače včasih najeti kredit. Kaže pa, da je dober {ef, ker se ga delavci držijo, fluktuacije skorajda ne po-
Iz proizvodnje. Foto: Črtomir Goznik
zna. To mu priznavajo tudi na zavodu za zaposlovanje.
Ne glede na vse probleme, s katerimi se srečuje, pa Miran Žlahtič pogumno razmi{lja o novih načrtih in izzivih, čeprav ga včasih obdaja malodu{je. Ustanovili so družbo z omejeno odgovornostjo, ki bo - tako vsaj pri~akuje -, pri~ela delati septembra. V njenem okviru bodo posku{ali dejavnost {e raz{iriti. Z Gradnjami se dogovarjajo o morebitnem odkupu zemlji{~a, saj želijo dejavnost skoncentri-rati na enem mestu, da bi stro-{ke proizvodnje ob~utno znižali. S {iritvijo bi lahko zaposlili tudi 20 do 30 novih delavcev. To pa bodo lahko realizirali, ~e jim ne bodo metali polen pod noge; pri tem imajo v mislih tudi davkarijo. Veliko lažje kot s proizvodnjo dejavnostjo se je namre~ ukvarjati s posredni{tvom.
Les se vse bolj vra~a v mizarsko dejavnost, imajo ga radi tudi mladi arhitekti, zadovoljno ugotavlja Miran Žlahti~; {e nedolgo tega sta namre~ prevladovala plastika in kovina. Objektov, ki jih je opremilo Mizarstvo Žlahti~, je veliko, tudi takih prestižnih, kot sta Narodna galerija in ptujska knjižnica, pa mladinski hotel, ptujska gimnazija, gimmazija Ko~evje, OŠ Ko~evje, {ola Grajena in podobno. Po okna Žlahti~, ki se odpirajo svet, po stavbno in drugo pohi{tvo prihajajo tudi posamezni kupci. Kvaliteta govori sama po sebi, ob tem pa se Žlah-ti~ zaveda, da se bo slej kot prej moral odlo~iti tudi za izdelavo celostne podobe firme, vklju~no s katalogom. S tem bodo {e lažje pri{li do novih kupcev in novih trgov.
MG
avansa za stroje, čeprav je to bila naložba v razvoj. Prepričan sem, da je stvar sporna, zato upam, da bom denar dobil vrnjen. Tudi to je trenutno eden od razlogov, da dejavnosti ne {irimo, čeprav bi jo lahko glede na veliko povpra-{evanje po na{ih izdelkih. Da zadostimo povpra{evanju, i{čemo podizvajalce - trenutno dela za nas več malih mizarjev v okolici Ptuja. Lani sva z ženo že razmi{ljala, da bi vse skupaj pustila, pa sva si potem premislila,
Miran Žlahtič vodi največje samostojno podjetje v mizarski dejavnosti v Sloveniji
razmi{ljanja priznava, da v znanju, ker veliko vlagajo v izobraževanje vseh zaposlenih. "Sem verjetno eden izmed redkih delodajalcev, ki sem svojim zaposlenim omogo~il opravljanje mojstrskega izpita. Ce pa imam v mislih zgolj mizarsko dejavnost, potem moram re~i, da je na{a prednost v obvladovanju novih trgov. Ko govorim o novih trgih, mislim na nove materiale, ker ~e uspe{ najti simbiozo med lesom, plastiko in kovino, potem si uspel. S tem se tradicionalni mizarji niso zmožni so-o~iti. Malo si pa~ mora{ upati. To upati pomeni ve~jo delavni-
~eprav naju je vse skupaj skoraj dotolklo.
Ker v glavnem delamo z gradbenimi firmami, imamo tudi velike probleme s pla~ili za na{e delo. Veliko jih posluje pod grožnjo ste~aja, nekatere i{~ejo izhod v prisilni poravnavi; v zadnjem obdobju smo imeli opravka z dvema takima podjetjema, kjer smo izgubili precej na{ega zaslužka. Kljub vsem težavam na{i delavci dobijo pla~o na datum, v~asih {e prej. Vedno pa jim tudi povem, da se lahko zgodi, da že prihodnji mesec ne bo tako. Avgusta so prejeli tudi regres za letni dopust."
PTUJ / PRIPRAVE NA CELJSKI SEJEM V POLNEM TEKU
Poslovna in promocijska priložnost
Že 35 let je mednarodni obrtni sejem v Celju poslovna in promocijska priložnost za vse njegove udeležence iz Slovenije in tujine. Letos pričakujejo okrog 1700 razstavljavcev iz 30 držav, ki bodo svoje izdelke, storitve in drugo ponudbo predstavili na 60 tisoč m2 površin. Sejem, ki se bo začel 11. septembra in bo odprt do 18. septembra, bo odprl predsednik vlade dr. Janez Drnovšek.
Celjski sejem je najve~ja poslovna prireditev v Sloveniji, uvr{~a pa se tudi med najve~je v Evropi, saj je po m_nchenskem sejmu drugi najve~ji obrtni sejem na stari celini. Opazneje kot prej{nja leta se bodo na leto-{njem sejmu predstavile države iz nekdanje Jugoslavije. Bogat je tudi program spremljajo~ih sejemskih prireditev. Skupaj jih bo okrog 50, med temi velja omeniti mednarodno sre~anje
podjetnic, dan izobraževanja, dan podjetni{tva, dan spomin-karjev, Obrtna zbornica Slovenije pa bo predstavila dualni sistem izobraževanja.
Obrtniki s Ptujskega, ~lani Obmo~ne obrtne zbornice Ptuj, skupaj jih je okrog 1400, se bodo predstavili na razstavnem prostoru v hali L. Kot je povedal sekretar OOZ Ptuj Janez Ri-žnar, se bodo obrtniki s Ptujskega že po tradiciji predstavili
Ptujski dan na lanskem sejmu je polepšala folklorna skupina iz Cirkovc
pod skupno streho, v okviru posameznih sekcij in posamezno. Nekateri so se namre~ že pred leti odlo~ili za samostojno predstavitev. Tistim pa, ki so se želeli predstaviti na skupnem razsta-vi{~u v hali L, so ponudili najem m2 razstavnega prostora za 20 tiso~ tolarjev, za opremo in aranžiranje ter za hostese pa bo poskrbela zbornica.
Sprejemanje prijav so kon~ali te dni, prijave za sodelovanje ob~in pa {e pri~akujejo. Lani sta se odzvali ob~ini Kidri~evo in Markovci.
Podrobneje bodo o pripravah na leto{nji mednarodni obrtni sejem v Celju govorili na seji upravnega odbora, ki bo 26. avgusta. Takrat bo tudi ve~ znanega o organizaciji ptujskega dne na sejmu, ki je tradicionalno dobro obiskan tudi zato, ker se obrtniki potrudijo, da jih v sejemskih obi{~ejo predstavniki iz vseh ob~in in tudi {ol ter drugih institucij na Ptujskem . V Obmo~ni obrtni zbornici Ptuj so zadovoljni s sodelovanjem z ob~inami, {e posebej z njihovimi odbori za gospodarstvo. Nekaj njihovih ~lanov je tudi županov, ve~ pa jih zaseda druga pomembna mesta v ob~inah. Pri~akujejo, da bo na leto{njih volitvah uspe{nih {e ve~ njihovih ~lanov, od ~etrtnih svetov naprej.
MG
PREGLED TEDENSKIH DOGAJANJ
Pivovarski vojni ni videti konca
Svet Banke Slovenije je na torkovi seji belgijski bančni in zavarovalniški skupini KBC izdal dovoljenje za posredno in neposredno pridobitev 34 odstotkov lastniških in upravljavskih pravic v Novi Ljubljanski bank. Ce bo KBC, ki je pogodbo o nakupu tolikšnega deleža v NLB podpisala 8. maja, želela pridobiti še večji delež, pa bo morala centralno banko vnovič zaprositi za soglasje.
Po seji je guverner BS Mitja Gaspari na novinarski konferenci soglasno odločitev sveta pojasnil s tem, da centralna banka poskuša uravnotežiti lastniško strukturo v slovenskem finančnem prostoru. Gaspari je mnenja, da bi finančne ustanove morale biti v mešani lasti, saj je le tako lahko mogoče, da nastanejo sinergije, ki lahko prinesejo prednosti tako slovenskemu bančnemu sistemu kot gospodarstvu. KBC je tako pridobila dovoljenje slovenske centralne banke za tolikšen delež v NLB, za kolikor je tudi zaprosila. V primeru, če bo KBC želela v prihodnosti kupiti dodatni delež v kapitalu NLB bo morala ponovno prositi za soglasje Banko Slovenije, ki pa se bo o tem odločala na podlagi dotedanjega sodelovanja in upoštevanja določil v pogodbi. Za morebitno soglasje BS bo zelo pomembna ocena napovedanih pozitivnih učinkov, ki so bili predstavljeni s strani KBC in NLB, ki naj bi pripomogli k boljšemu poslovanju NLB in posledično tudi ostalega gospodarstva v Sloveniji.
V nasprotju z nakupom NLB pa se zapleti v pivovarski vojni za nakup Uniona med Pivovarno Laško in belgijskim Interbrewjem nadaljujejo. Interbrew je namreč prejšnji teden objavil predlog, da naj delničarji Pivovarne Union dovolijo povečanje osnovnega kapitala Uniona, novo izdane delnice pa bi lahko kupil samo Interbrew, ki bi s takim posegom postal večinski lastnik Uniona z nekaj nad 50-odstotnim deležem v kapitalu. Delničarji bodo o tem predlogu glasovali na skupščini 2. septembra, vendar so iz Laškega že sporočili, da nasprotujejo takemu predlogu in pričakujejo, da jim bo Urad za varstvo konkurence dovolil glasovanje v višini njihovega lastniškega deleža, ki znaša 46%. Za izglasovanje predloga o povišanju osnovnega kapitala Pivovarne Union je potrebnih 75 odstotkov glasov, to pa je nemogoče doseči v primeru, če Urad Laškemu dovoli glasovalne pravice. Na redni skupščini je Urad Pivovarni Laško dovolil glasovanje s 24,24-odstotnim deležem, to pa je moč pričakovati tudi na izredni skupščini.
Z drugačnimi težavami pa se bodo po vsej verjetnosti ubadali v Termah Catež, ki imajo v lasti hotel Koper na slovenski obali. V prihodnosti se jim verjetno obeta tožba zaradi malomarnosti. Pred kratkim je zaradi okužbe z legio-nelo v hotelu Koper umrl nemški turist, še šest gostov pa je s to smrtonosno bakterijo okuženih. Pojavile so se govorice, da lastniki hotela niso zamenjali vseh dotrajanih grelnikov vode, prav ti pa naj bi bili krivi za legionelo, ki se zadržuje in razmnožuje v vodi.
Matic Sevšek, Ilirika, BPH
POLITIKA
PTUJ / ZBOR ČLANOV MESTNEGA ODBORA NOVE SLOVENIJE
Smrad kot volilna priložnost?
Zbor članov mestnega odbora Nove Slovenije Ptuj, ki ga vodi Janez Rožmarin, je bil 13. avgusta v glavnem posvečen pripravam na volitve. Udeležili so se ga tudi nekateri simpatizerji in Alojz Sok, podpredsednik stranke na državni ravni in hkrati njen predsednik volilnega štaba za letošnje volitve.
Število članov stranke počasi, a vztrajno narašča. V dveh letih delovanja se je uspela profilirati, ~lani se dobivajo vsak torek zve~er v Trstenjakovi 9, kjer imajo svoje prostore, ki so jih v zadnjem času uspeli tudi zadovoljivo opremiti. Na Ptuju se zadnje čase dobiva tudi regijski odbor stranke, govora je predvsem o pripravah na letošnje volitve, na katerih želijo dobiti še več podpore, kot je je bila stranka deležna ob ustanovitvi.
V mestnem odboru NSi so k županski kandidaturi nagovarjali podpredsednika mestnega odbora in mestnega svetnika Petra Pribožiča, ki pa je žal kandidaturo odklonil. Prav bi bilo, da bi imeli svojega župana za kandidata, ker bi to še povečalo prepoznavnost stranke, bilo pa bi dobro tudi za okolje, poudarjajo. Ce ga ne bodo imeli, bodo po vsej verjetnosti podprli kandidata druge stranke, to je stranke SDS, s katero sestavljajo Koalicijo Slovenija. Podpora pa je vezana na to~no dolo~eno ime, to je kandidaturo Miroslava Lucija, vezali pa jo bodo na dolo~ene pogoje, ki jih bo pripravil ožji odbor stranke. V predvolilne aktivnosti se bodo lahko vklju~ili s skromnimi sredstvi, pa še s temi bodo morali racionalno ravnati. Trenutno imajo na žiro ra~unu in v blagajni le okrog 90 tiso~ tolarjev. Ve~ino denarja za delovanje naj bi prispevali ~lani, ki pa niso najbolj redni pla~niki. Blagajnik Emil To-masič jih je pozval, da ~im prej poravnajo ~lanarino, ker bodo s tem tudi omogo~ili kvalitetnejšo predvolilno aktivnost. Predsednik volilnega štaba mestnega odbora NSi Ivan Jurkovič je nanizal predlog programa dela oziroma nalog, s katerimi naj bi nagovorili potencialne volivce, in oblike predvolilne propagande, v okviru katerega ra~unajo na plakat, zloženko, izdajo Ptuj~ana, ki bo v celoti posve~en volit-
vam, in drobni volilni material. Volivce pa lahko uspešno nagovorijo tudi na posameznih zborih stranke. Poleg osrednjega na Ptuju naj bi jih organizirali tudi po ~etrtnih skupnostih, v katerih naj bi ponudili tudi predvolilni golaž. V programu, s katerim bodo nagovorili volivce, na prvo mesto postavljajo izgradnjo ptujske obvoznice, ki mora medkrajevni, primestni in tranzitni promet speljati mimo mesta, da bodo ob~ani v mestu lahko normalno živeli, nadaljevati je potrebno tudi s projektom mestnega prometa, ki bo omogo~il vožnjo po mestu z minibusom. Ob~ina pa bo morala zagotoviti denar za njegovo subvencioniranje. Na uresni~itev ~aka tudi projekt Ptujskega jezera, za katerega so sicer bili sprejeti že trije odloki, vsi trije pa so uporabni za vse druge, le za ob~ane ne. Na realizacijo ~aka tudi projekt kvalitetnejše in celovite izrabe grajskega hriba, v katerem bi morali ustrezno mesto najti tudi projekti za mlade, na primer žitnico bi lahko uredili zanje. Ptujsko pokopališ~e je eno redkih pokopališ~ brez sakralnega objekta, tudi o tem se v mestni ob~ini pogovarjajo pre-ve~ dolgo, prav tako o ureditvi Panorame, izgradnji osnovne šole v Ljudskem vrtu; šola se naj gradi tam, kjer so otroci in ne tam, kjer jih ni. Se vedno je aktualen projekt humanisti~-nega centra, ~eprav je mesto z izgradnjo nove gimnazije udarilo mimo, bo potrebno ve~ narediti za kolesarje, ve~ pa tudi v industrijski coni, zlasti še na njeni širitvi, in na ozelenitvi parkiriš~. Na stisko ob~anov Turniš~a in nekaterih bližnjih naselij zaradi enormnih koli~n smradu iz farme praši~ev v Dražencih je opozoril Franc Travnikar. Skupaj s prizadetimi krajani je prepri~an, da sedaj, ko je KK Ptuj prodal Terme in zanje dobil 120 milijonov tolarjev, ima denar za sanacijo tega ekološkega pro-
blema. Krajani so odlo~eni, da bodo vztrajali do konca, ~e se zadeva ne bo kmalu pri~ela reševati. Življenje na tem obmo~-ju je postalo neznosno, je še dodal.
Ko se je s svojimi predlogi oglasil še Janez Lah, ki je tudi predlagal, da bi volilni program oblikoval poseben programski svet, se je seznam mo~no podaljšal. Med drugim je predlagal, da bi stranka v svoj program vklju~ila reševanje smradu, to doslej ni naredila nobena od ptujskih strank, saj se nobena tudi ni postavila za prizadete prebivalce. Z resnim pristopom pa bi NSi na Ptuju lahko tudi s tem pridobila na širini. V svoji razpravi je tudi opozoril na netransparentnost ptujskega mestnega prora~una, na to, da se na Ptuju investira po zahtevah lobijev, ne pa po potrebah. Lobiji pa so tudi tisti, ki trenutno obvladujejo stranke v tem prostoru.
Janez Rožmarin je na zboru udeležence še seznanil z organizacijo in izvedbo zbiranja podpisov v podporo predsedniški kandidatki Barbari Brezi-gar. ki bo v za~etku septembra potekala deset dni na lokacijah na Ptuju, v Vidmu in v Ormožu.
Alojz Sok je kot predsednik volilnega štaba NSi na državni ravni govoril o tem, da bo zelo težko zagotoviti objektivno podobo v državi ob letošnjih volitvah. Mediji se trenutno ukvarjajo le z dvema predsedniškima kandidatoma, dr. Janezom Drnovškom in dr. Francetom Arharjem, drugih kot da jih ni. V mestnem odboru lahko ra~unajo, da bodo prejeli osnovni plakat, ki ga bodo dotiskali po potrebi glede na svoje kandidate, zloženko, ki bo imela natisnjeno eno stran, druge bodo prazne z možnostjo dotiska, ter veliko drobnega volilnega materiala, ki pa ga bo potrebno pla~ati. V prvi vrsti pa se bo potrebno potruditi, da bo imela stranka na letošnjih volitvah dobre kandidate, je še poudaril, saj je še tako dober program premalo, da bi lahko uspešno nagovorili volivce.
MG
POLITIČNI MARKETING 2
Analiza je temelj kampanje
Ko je kandidat, ki bo nastopil na volitvah, izbran, je na vrsti temeljita analiza, ki da osnovo za vse nadaljnje ravnanje in je izredno pomembna faza pri načrtovanju kampanje. Analiza je najdolgotrajnejši in najbolj mukotrpen del, ki pa predstavlja temelj za gradnjo kampanje, brez nje so odločitve, ki jih je potrebno sprejeti, le naključni poskusi, ki se lahko sicer končajo srečno, a veliko verjetnejša je možnost usodne napake.
Analizirati je potrebno ključne elemente sistema, v katerega je vpeta volilna kampanja, notranjega in zunanjega. Med elemente notranjega sistema spadajo stranka, kandidat in viri. Zunanji sistem, ki ga lahko imenujemo tudi okolje, pa sestavljajo: volivci, tekmeci, družbene institucije, mediji ter pravila in
zakoni.
Na začetku se je potrebno posvetiti analizi notranjega življenja stranke, preučiti pomen ključnih oseb, ki lahko vplivajo na potek kampanje (znotraj stranke), in odnose med njimi ter program stranke.
Naslednji korak je temeljito spoznavanje kandidata in njegovih lastnosti. Vsak človek ima negativne in pozitivne lastnosti. Namen analize je, da te lastnosti odkrije, da bi lahko pozneje kampanja poudarila prednosti in minimalizirala slabosti. Analizo kandidatovih lastnosti je potrebno dopolniti z raziskavo o dosedanjih stališčih in izjavah kandidata, o njegovem obnašanju v preteklosti - potrebno je odkriti vse ranljive točke kandidata (npr. nezakonski otroci, kaznovanost ipd.), ki bi jih lahko odkrili tekmeci, pa tudi njegova pozitivna dejanja, ki bi jih lahko izpostavili.
Zadnji element notranjega okolja, ki je predmet analize, so viri, ki so na razpolago - DENAR, CAS, LJUDJE in ZNANJE.
Največji del analize je posvečen tistim, ki na koncu odločijo o kandidatovi usodi — volivcem. Potrebno je pridobiti čimveč podatkov o volivcih, za katere se poteguje kandidat. Na podlagi teh podatkov in razmisleka o posameznih rezultatih se izvede v naslednji fazi segmentacija volivcev in izbere se (z upoštevanjem še drugih podatkov) ciljne skupine za volilno kampanjo. Prav tako nam ti podatki omogočijo prilagoditev kandidata (stranke) in njegovega (njenega) programa željam volivcev. V ta namen je potrebno poiska-
ti podatke po naslednjih sklopih: sociodemografski podatki, analiza prejšnjih volitev, življenjski slogi volivcev (VALS - values and lifestyles analiza), javnomnenjske raziskave.
Sociodemografski podatki nam priskrbijo najosnovnejše informacije o volivcih. Najdemo jih v uradno dostopnih informacijah, ki jih zbirajo določene institucije, kot npr. zavod za statistiko, urad za delo, policija, davčna uprava ... Ce ti podatki niso zanesljivi ali ne zadostujejo, moramo posebej izvesti raziskavo. Najti moramo podatke: število volivcev, etnična sestava, religiozna sestava, starostna sestava, izobrazbena sestava, število šolajočih se ljudi, poklicna sestava, podatki o ljudeh, ki delajo izven domačega kraja, podatki o dohodkih volivcev, raven prihrankov, mentaliteta ljudi (dobimo iz znanstvenih raziskav), ali je volilno okrožje urbano ali vaško ...
V okviru analize prejšnjih (domačih) volitev poiščemo: podatke o volilni udeležbi (čim natančneje, po področjih, krajih, volivcih), izide volitev, analize volilnih kampanij (iz tega dobimo podatke o reakcijah volilnega telesa na določene instrumente političnega marketinga -kaj 'vžge' in kaj ne, ter se izognemo ponavljanju morebitnih napak, ki so jih storili drugi). Zbrati moramo tudi čimveč analiz tujih volitev in kampanij, vendar se moramo izogibati nekritičnemu prenašanju tujih izkušenj na domača tla.
Analiza življenjskih stilo/v je ena izmed najnovejših metod, ki da osnovo za delitev volivcev v podskupine (segmentacijo). Opira se na različne življenjske sloge volivcev, ki so po raziskavah tesno povezani z volilno izbiro.
Javnomnenjske raziskave so najdražja faza analize, vendar je potrebno te stroške 'vzeti v zakup', kajti brez informacij o mnenju volivcev smo obsojeni na neuspeh. Ti podatki so nadgradnja sociodemografskih in nam
omogo~ajo prilagoditev kampanje volji in potrebam volivcev. Vendar začetna, širša raziskava ne zadostuje, med kampanjo je potrebno preverjati javno mnenje z dodatnimi raziskavami, ki omogočijo prilagajanje kampanje spremenjenim razmeram. Potrebno je poiskati podatke: razmerje moči strank (tržni delež) in trend gibanja deležev, razmerje moči med kandidatom in tekmeci ter trend gibanja deležev, imidž stranke, imidž kandidata, raziskava perečih vprašanj (pri odkrivanju možnih perečih vprašanj nam zelo pomaga predhodna raziskava medijsko najbolj pokritih tem), raziskava osnovnih vrednostnih usmeritev, potreb in čustev.
Enako kot smo storili za lastno stranko ali kandidata, je potrebno preu~iti tudi konku-ren~ne stranke in kandidate.
Podatki, ki jih moramo poiskati: vse, kar so tekmeci objavili ali je bilo o njih objavljeno v medijih, analiza programov konkurenčnih strank (kandidatov), podatki o prejšnjih in zdajšnji zaposlitvi tekmecev, ocenitev tekmecev po enakih kriterijih, po katerih smo ocenili svojega kandidata, rezultati jav-nomnenjske raziskave. Na koncu te faze moramo dobljene podatke primerjati s podatki o naši stranki oz. kandidatu in izpostaviti primerjalne prednosti in slabosti (SWOT analiza).
Poiskati moramo tudi klju~-ne družbene institucije, ki bi lahko vplivale na izid volitev kot naš zaveznik ali kot naš nasprotnik - z denarjem ali podporo v javnosti: društva, združenja strokovnjakov, državni organi, javni zavodi, politične nestrankarske organizacije, religiozne skupine ...
Za konec je nujno analizirati še medijski prostor, znotraj katerega se bo bil večji del političnega boja, in natančno preučiti zakone ter pravila, povezana z volitvami.
Sele z natančno analizo dobimo dejanski vpogled v stanje in šele na osnovi tega vpogleda lahko zasnujemo strategijo volilne kampanje. Najdemo ključne teme, ki bodo pritegnile volilce, poudarimo tiste kandidatove pozitivne lastnosti, ki jih bodo vo-lilci cenili, in odkrijemo šibke točke pri nasprotnikih.
Klas Berlič
MARKOVCI / IZ POLITIČNEGA PODMLADKA MLADA SLOVENIJA
Da bi se mladi v obiini povezovali
Alen Salihovič je član izvršilnega odbora političnega podmladka Mlade Slovenije, regija Ptuj-Ormož. Podmladek, ki šteje 77 članov, je bil ustanovljen lansko leto in je letos aprila praznoval svojo prvo obletnico.
Poleg že omenjenega pa Alen sodeluje še v občinskem odboru stranke Nova Slovenija v Mar-kovcih, kjer si v prvi vrsti prizadeva za ustanovitev sveta mladih. "Na tak način bi se potem lahko na območju občine Markovci izvajali različni mladinski projekti. Konec septembra na primer pripravlja Mlada Slovenija, regija Ptuj-Ormož projekt o drogah, ki se bo odvijal na Ptuju in bo trajal dva dni," pravi Alen.
Alen je pravkar končal srednjo vrtnarsko šolo v Celju in se vpisal na študij menedžmenta v Kopru,
saj bi po končanem študiju rad delal kot organizator koncertov in ostal aktiven v politiki. Njegov politični vzornik glede evropskih zadev in vstopanja v Nato je Lojze Peterle, ki ga je že večkrat srečal in se z njim pogovarjal. Peterleta ima za dostopnega človeka, saj med nikomer ne dela razlik. Izmed politikov pa Alen prisega tudi na dr. Andreja Ba-juka, za katerega pravi, da dobro prenaša vse kritike na račun Argentine in svoje nekdanje vlade. "V tem našem ožjem okolju pa moram absolutno izpostaviti

- f

Alojza Soka, poslanca Nove Slovenije, ki se ne zavzema samo za stranko, temveč tudi za kmetijstvo na ptujskem in ormoškem območju," dodaja.
Za politiko se je dvajsetletni
Alen iz Zabovcev odločil še v času Slovenske ljudske stranke. Po združitvi SLS in SKD je iz stranke izstopil, aktivno pa se je s politiko začel ukvarjati, ko se je pridružil stranki NSi. V občini Markovci si prizadeva začeti z različnimi projekti, h katerim želi pritegniti čimveč mladih. Po njegovem mnenju bi se morali mladi zavzemati za to, da bi se vključevali v politično življenje.
V politiki Alena najbolj motijo špekulacije in zahrbtne igre. Moti pa ga tudi to, da desnica v naši državi ne pride do prave veljave, predvsem na ravni proračuna, šolstva in izobraževanja, in je v večji meri vedno preglasovana s strani levice.
Mojca Zemljarič
LJUBLJANA
Vlada povišala upravne takse
Vlada je na dopisni seji v torek, 20. avgusta, uskladila vrednosti točke v zakonu o upravnih taksah. Vrednost točke za upravne takse se je tako povišala za en tolar, in sicer s 16 na 17 tolarjev. Kot so sporočili iz ministrstva za finance, bi lahko glede na gibanje cen življenjskih stroškov vrednost točke povečali za 8,4 odstotka, in sicer na 17,34 tolarja. Zaradi lažjega obračuna upravnih taks in vrednosti upravnih kolkov pa so znesek zaokroži na celo število, torej za 6,25 odstotka.
Zakon o upravnih taksah namreč določa višino upravnih taks praviloma tako, da določa število točk za posamezno upravno dejanje ali spis. V zakonu je bilo določeno tudi, da je izhodiščna vrednost točke 15 tolarjev, vlada pa ima pooblastila, da uskladi vrednost točke z gibanjem stroškov za delo organov v sorazmerju z rastjo cen življenjskih potrebščin.
Vrednost točke v višini 15 tolarjev je bila določena že marca 1999 in se po uveljavitvi novega zakona o upravnih taksah v začetku leta 2000 ni povišala, spremenilo pa se je število točk za posamezna upravna dejanja. Vrednost točke se je tako prvič povečala maja 2001, in sicer za en tolar na 16 tolarjev.
(STA)
PO MESTNI OBČINI
PTUJ / POGOVOR Z ANTONOM ROJKOM, VOJAŠKIM GLASBENIKOM
Bolezen ga je lotila od instrumentov
Ptujčan Anton Rojko iz Vodove 3 si je penzijo zaslužil z igranjem v vojaških orkestrih od Bitole do Ljubljane, aktiven je bil polnih 32 let. Vojaško glasbeno šolo je obiskoval v Vukovarju, kjer je spoznal tudi svojo bodočo ženo. V zakonu so se jima rodili trije otroci, hčerki v Pirotu in sin v Nišu. Zanimivo je, da se je najprej izučil za avtomehanika pri znanem ptujskem obrtniku Ilcu, šele potem je šel v šolo za glasbenike. Tako je želel oče, ki je tudi sam rad igral. "Najprej poklic, potem pa je lahko na vrsti tudi glasba," je rekel.
Z družino se je selil devetkrat. Povsod, kjer je igral, je bil prva trobenta. Nobene ure za vajo mu ni bilo žal, ker je želel in hotel biti prva trobenta. V zadnjih le-
Anton Rojko: »Zelo sem hvaležen, da sem s pomočjo dobrih ljudi premagal še eno oviro na svoji življenjski poti. Sedaj se po asfaltirani pešpoti, dolgi 42 metrov, lahko neovirano zapeljem z invalidskim vozičkom. Čeprav mi noge več ne služijo, se zelo rad sprehodim do mesta, moja pot se običajno konča pri pešmo-stu.«
tih pred upokojitvijo je igral v ljubljanskem vojaškem orkestru. To je bilo tudi najlepše obdobje njegovega aktivnega ukvarjanja z glasbo. Igral je namreč v kar petih orkestrih. Živi so še spo-
mini na glasbena druženja z različnimi pevskimi zvezdami, kot so Marjana Deržaj, Ivo in Nino Robič, Oto Pestner, Helena Blag-ne, Senka Velentanlič, in drugi. Najbolj pa je ponosen na pet prvih mest, ki jih je z ljubljanskim orkestrom dosegel na tekmovanju vojaških orkestrov v Sarajevu. Pri zmagi so jim veliko pomagali tudi odlični aranžmaji mojstra Bojana Adamiča. Najbolj pa je bilo naporno igrati na pogrebih državnikov. Na Titovem grobu je zadnjič igral leta 1985. Leta 1990 se je vrnil na Ptuj, potem ko je bil zdoma 44 let. Čeprav se s politiko ni nikoli ukvarjal, je slutil, da se bo nekaj zgodilo, in da bo nekoč skupna domovina razpadla.
Tudi po upokojitvi je igral naprej, zelo je ponosen, da je vodil slavnostni koncert ob 130-letnici godbe na pihala v Laškem, ki jo je tudi uspešno vodil pet let. Lepe spomine ima tudi na poučevanje na glasbeni šoli na Vrhniki. Igrati je želel do svojega poslednjega diha, a mu že žal bolezen mišic (ALS) prekinila nadaljnje druženje z instrumenti, harmoniko, pa tako rad je igral nanjo ob različnih priložnostih, trobento in klavirjem. Bolezen je prišla nepričakovano, ni je pričakoval, ker je bil vedno zelo trdnega zdravja. Pred petimi, šestimi leti je lahko še stopil na Triglav, danes je pri-
vezan na invalidski voziček. Z dnem, ko je odložil bergle in postal odvisen od vozička, se je pojavila težava, kako bo z vozičkom lahko premagoval strmo makadamsko pot od hiše do ceste. Ker ima v neposredni bližini hišo brat Ivan, ki je njegov prvi sosed, si je začasno pot poiskal čez njegovo dvorišče. Njegova želja pa je bila, da bi tudi glede tega postal neodvisen, zato je iskal poti in načine, kako bi prišel do asfalta za svojih 42 metrov dovozne ceste oziroma pešpoti. Najprej je iskal pomoč in pojasnila na oddelku za gospodarsko infrastrukturo, kjer so ga napotili v mestno četrt
potrebuje za druge stvari. Predsednik sveta MČ Ljudski vrt Milan Ostrman in Jože Maučec iz strokovnih služb mestnih četrti sta z njegovo prošnjo seznanila župana Miroslava Lucija. Dogovorili so se, da bodo vloge za humanitarno pomoč poslali na več podjetij, ki se ukvarjajo z asfaltiranjem. Odziv je presegel pričakovanja, še en humani poziv je uspel. Anton Rojko in njegova družina so jim nadvse hvaležni. Asfaltirana pešpot je zanj neprecenljive vrednosti, brez pomoči se lahko zapelje po njej do želene točke v mestu, najpogosteje je to novi ptujski pešmost, kjer pogo-
Klavir vse bolj sameva, saj ga prsti več ne ubogajo. Foto: Črtomir Goznik
Ljudski vrt. Pismi brez odziva sta šli na mestno občino dvakrat, prvič že leta 1995, drugič leta 2000. Sele, ko je zadevo dobila v roke mestna četrt Ljudski vrt, so zadeve stekle v pravi smeri. Anton Rojko je tudi sam želel prispevati za asfalt, vendar so se v mestni četrti odločili, da bodo zadevo skušali speljati tako, da Roj-ko stroškov ne bo imel, saj denar
sto oživijo številni spomini. Pa tudi grad je njegova priljubljena točka.
Bolezen, naj bo še tako huda, je ob ljudeh, ki znajo prisluhniti človeku v težavah, veliko lažje premagovati, je prepričan Anton Rojko. Če bi lahko, bi se vsem zahvalil z glasbo.
MG
PTUJ / GALERIJA V MESTNEM STOLPU PONOVNO ODPIRA VRATA
Umetnost lepopisja kot rdeia nit
Mestni stolp je najmogočnejša mestna arhitektura, ki bistveno oblikuje tudi mesto veduto. V njem že od zgodnjih devetdesetih let prejšnjega stoletja domuje ptujski Turi-stičnoinformativni center, leta 1991 pa je prvič v njem odprla vrata galerija sv. Jurija; odprl jo je takratni član predsedstva Republike Slovenije Ciril Zlobec. Pred tremi leti je zaprla vrata, prostori v prvem nadstropju 54 metrov visokega mestnega stolpa pa so do letos samevali; sedaj se vanje znova vrača življenje. Okrog nihala ure iz leta 1687, ki je čudovit eksponat galerije, se bo že od oktobra naprej dogajalo marsikaj, napoveduje nova ptujska galeristka Natalija Resnik - Gavez.
Potem ko je končala pripravništvo v Delti, študirala je tekstilno tehnologijo, je pet let poučevala matematiko v [olskem centru na Ptuju, po rojstvu dveh otrok pa je pristala v mestnem stolpu, kjer želi z galerijo v dveh etažah ljudem približati prekrasno in bogato kulturno dediščino Ptuja in okolice.
"Prostor galerije sv. Jurija se je ponujal kar sam, izkoristila sem priložnost in Ptuju, njegovim ljudem in obiskovalcem z oktobrom odpiram ponovno vrata mestnega stolpa v prodajno galerijo. V njej bodo vselej našli likovna dela uveljavljenih in prepoznavnih akademskih slikarjev, grafike, akvareli z motivi ptujske vedute, kipci in plastike z motivi Ptuja, ki jih bomo ustvarjali s priznanimi avtorji. Mestni stolp je kot prvi že pripravljen za soočenje s kupci.
Poseben del ponudbe, ki je še v pripravi, so izdelki in poslovna darila višjega kakovostnega razreda, delo mednarodno priznanih oblikovalcev, kot na primer Oskarja Kogoja. Ta del ponudbe bo zasedel drugo etažo galerije. Ponudba izbranih daril bo odvisna od letnega časa, vselej pa bodo na voljo tudi moji ročni izdelki, kot so svila, ročno izdelan papir, saj me je kot diplomirano inženirko tekstilne tehnologije že od nekaj privlačilo ustvarjanje iz naravnih materialov. Želim obogatiti tudi ponudbo spominkov Ptuj; ta del moje dejavnosti se bo udejanjal kot eden od podprojektov Od ideje do izvedbe.
Kaligrafija - umetnost lepo-pisja pa se pojavlja kot rdeča nit v celotni ponudbi galerije. Tovrsten izbor darila je primeren za vsa življenjska obdobja, kot
izpis ob izbranem darilu, čestitka na ročno izdelanem papirju, vabilo za poroko, za praznovanje abrahama in tudi izdelava certifikatov.
Posluh za notranje vrednote, duhovnost se vračajo v življenja ljudi, zato sem prepričana, da jih bo ponudba galerije zna-
Natalija Resnik - Gavez, nova galeristka v ptujskem Mestnem stolpu. Foto: Črtomir Goz-nik
la privabiti ob različnih priložnostih. V tem tenutku, ko se intenzivno pripravljam na ponovno odprtje galerije sv. Jurija, niti ne poznam vseh razsežnosti, ki jih ponuja ta prostor in celotni mestni stolp. Ambient je prekrasen in ga želim de-
liti s širšimi množicami ljudi, tudi ob različnih kulturnih prireditvah. Veliko jih že sedaj prihaja in iščejo pot do zvonika," je pred odprtjem galerije sv. Jurija povedala nova ptujska galerist-ka Natalija Resnik - Gavez.
Odkar je v mestnem stolpu TIC, se obiskovalci od blizu in daleč zanimajo, ali je mestni stolp tudi razgledni stolp in so ogled tudi pripravljeni plačati. V vseh desetih letih pa nobeden od ptujskih turističnih delavcev zanimanja obiskovalcev ni zagrabil. Do vrha vodi iz galerije 120 stopnic, ki bi jih bilo potrebno popraviti in narediti varne za še en lep pogled na Ptuj, prav tako pa pripraviti prostor za razgled. Je zdaj tisti pravi trenutek, ko bosta mesto in lastnik našla skupni jezik?
MG
Izvedeli smo
JUTRI V LJUTOMERU ODPRTJE POSLOVNO-STANOVANJSKEGA OBJEKTA
V Ljutomeru bodo jutri, 23. avgusta, ob 12. uri svečano predali namenu nov poslovno-stanovanjski objekt s 27 stanovanji in z Mercatorjevim supermarketom na skupni površini 1350 m2. O pomenu nove pridobitve bodo govorili Stanislav Brodnjak, predsednik uprave Mercator SVS, d.d., Ptuj, Zoran Jankovič, predsednik uprave PS Mercator, Miran Blagovič, direktor podjetja Segrap, ki je objekt zgradilo, in Jožef [pindler, župan občine Ljutomer. V novem Mercatorjevem supermarketu je 18 zaposlenih, kupci lahko izbirajo med 10 tisoč različnimi izdelki, na voljo pa jim je tudi 80 parkirnih mest.
V EMONI-MERKURJU ZBIRAJO DENAR ZA
JUNIJSKE PLAČE
Kot je znano, so v trgovskem podjetju Emona Merkur Ptuj 9. avgusta pričeli stavko, ki bo trajala do izpolnitve zahtev. Medtem je prišlo tudi do spremembe lastništva podjetja: novi lastnik, ki ima po neuradnih podatkih v posesti 69 odstotkov podjetja, je nastavil svojega prokurista, pri zamenjavi direktorja pa ni vztrajal, saj se skupščina hitro približuje. Sklicali so jo za 9. september, zdajšnji direktor Peter Gaspari pa ima mandat do skupščine. V teh dneh se z morebitnimi kupci pogovarja o prodaji opreme, da bi zbrali denar za izplačilo junijske plače, medtem pa je zapadel tudi že rok za izplačilo julijske plače.
KOLNSKA BORZA IZREDNEGA POMENA ZA SLOVENSKI TURIZEM
Od ponedeljka do srede je v Kolnu potekala borza avtobusnega turizma RDA. Na njem so se odmevno predstavili tudi predstavniki slovenskega turističnega gospodarstva pod okriljem Slovenske turistične organizacije. Za slovenski turizem je avtobusni turizem z nemškega trga zelo pomemben. Podatki kažejo, da 23 odstotkov nemških turistov pripotuje v Slovenijo s posredovanjem oziroma aranžmaji nemških avtobusnih podjetij. V Kolnu je letos STO predstavila največji letošnji slovenski turistični projekt Stranske poti so odmevnejše od glavnih, ki je že ob predstavitvi v začetku junija vzbudil veliko zanimanje, saj gre za nov zanimiv turistični produkt oziroma nov način odkrivanja Slovenije, s katerim turiste na privlačen način opozarjamo, da imamo veliko turističnih krajev in ponudnikov, ki jih je vredno obiskati.
LASTNIKA MENJALO 25 ODSTOTKOV DELNIC
tujske pekarne in slaščičarne so prejšnji ponedeljek pričele kotirati na borzi. Za zdaj naj bi lastnika menjalo dobrih 25 odstotkov delnic, ki jih je prodal KD Holding, trgovalo pa se je sicer s 50 odstotki podjetja.
GOSTINSKO-TURISTIČNI ZBOR V ČATEŽU
etošnji gostinsko-turistični zbor, že 49. po vrsti, bo 15. in ,16. oktobra v Termah Čatež. Novost letošnje prireditve bo tekmovanje kuharjev v pripravi jedi po naročilu v živo. Na prireditvi bo sodelovala tudi nacionalna tekmovalna kuharska ekipa, ki bo na EXPO GAST v Luksemburgu zastopala Slovenijo. Ptujski gostinski in turistični delavci so zadnja leta uspešno tekmovali na gostinsko-turističnem zboru.
TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV
Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: V informativni oddaji se bodo zvrstili prispevki o najpomembnejših dogodkih v mestni občini Ptuj v zadnjih štirinajstih dneh: spominska slovesnost v počastitev spomina padlim v Mostju, stavka delavcev Emone Merkurja Ptuj, d.d., priznanje za delo Anki Ostrman, nastop otroških folklornih skupin iz Bolgarije, Poljske, Ukrajine in Slovenije, predstavitev starejše folklorne skupine iz Cirkulane, pogovor z mlado pevko Anito Kralj in poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati.
MG
POLETNE, IZJEIMNO UGODNE cene opečnih izdeil(ov in ostaiega gradbenega materiaia.
Modularni blok 6/1,1. kvalitete 117,30 SIT/kos Opečno stropno polnilo 40,1. kvalitete 121,50 SIT/kos Opečni strop MAP, že od 2,161,04 SIT/kos
Opekarna Opté Ruj d.o.o., Žabjak 1,2250 Ruj, Tel.:02/ 745 9001
PO NAŠIH OBČINAH
KOG / DNEVI TURIZMA
Že nekdaj so vedeli, kaj hoiejo
Ko se iz središke smeri pelješ iz Vodrancev proti Vitanu, te že od dale~ pozdravljata na 314 metrov visokem Kogu lepa krajinska veduta s cerkvijo sv. Bolfenka, zaš~itnika gozdarjev, in šola; okoli njiju se vijejo kogovske hiše, pred njimi pa lepi vinogradi. "Ondi vinske glej gorice...," je neko~ zapisal pesnik Božidar Flegeri~, doma iz Vodrancev. Šest vasi se je kot venec razprostrlo po vinogradniških slemenih in travniških dolinah: Kog, Gomila, La~aves, Jatrebci, Vitan in Vodranci. Narava te ~udovite pokrajine je zaznamovala ljudi in njihovo življenje. To je poseben svet, znan, pa vendarle tako malo poznan, nenavaden in vendar tako doma~, pristno slovenski, po svoje ~udoviti svet in v marsi~em skoraj nerazumljiv. Tod ljudje že od nekdaj vedo, kaj ho~ejo.
To so najlepše pokazali na zadnji prireditvi, imenovani Dnevi turizma na Kogu. V ta mali kraj so znali v treh dneh, kolikor so trajale prireditve, privabiti številne obiskovalce. Vse skupaj se je pri~elo 15. avgusta popoldan, ob postavitvi klopot-ca in s kulturnim programom, ki so ga ob folklornih skupinah
Kogovcani premorejo celo svoj grb, ki prikazuje grozd s šestimi jagodami, kar pomeni šest vasi v krajevni skupnosti; v vsaki jagodi je druga podoba. Vaški grb naselja Kog je sini-ca. Foto: VT
s Koga, iz Re~ice pri La{kem in iz Ljutomera, pripravili u~-enci kogovske {ole ter doma~i upokojenski pevski zbor. V ve~-namenski stavbi, kjer imajo prostor dru{tva in krajevna skupnost, so odprli razstavo fotografij Sonje Rotar z naslovom "Kogovski ~lovek na fotografijah", v {oli pa zanimivo razstavo "Moj Kog z vsemi dobrotami in lepotami". Vse omenjene razstave so popestrile pevke kvarteta Deteljica s Koga z vodjo Darjo @ganec — Horvat. S tem prireditev tega prvega dne {e ni bilo konec. Pri~el se je zabavno — družabni del ter so~-asno tudi prvi del va{kih iger, in sicer kuhanje kisle juhe, z drugim delom so nadaljevali v soboto. Kuharice so bile razdeljene glede na vasi; vsaka vas je pripravljala hrano v svojem kotli~ku. Na koncu je vse to pokusil in ocenil mednarodno priznani kuhar Branko Casar, ki je že pred tem imel predavanje o kuhanju ter kuharsko delavnico. Ob 20. uri pa je bil v cerkvi sv. Bolfenka na Kogu
še koncert župnijskega pevskega zbora Sv. Trojice v Slovenskih goricah.
Drugi dan turisti~nih prireditev na Kogu je potekal ob športnem sre~anju upokojencev kegljavcev iz Podravja; sre~-anje je potekalo v dopoldanskem ~asu. Ob istem ~asu so na Kog prispeli tudi oltejmerji motoristi, prikoli~arji in avtomobili iz Ljutomera, za kulturni program so poskrbeli u~enci kogovske šole. Vse dneve je prireditev spremljala še ponudba na stojnicah. Tako je vinogradništvo Munda pripravilo po-kušnjo svojih vin, grozdja in jabolk, vinogradništva Hlebec, Plemeni~, Grlica in Curin — Prapotnik pa vina. Čebelar Ciril Rotar s Koga se je v pogovoru o razli~nih vrstah medu predstavil z doma~im medom, propolisom ter medenim žganjem, ekološka kmetija Pukši~ pa s konserviranimi izdelki in
iger. Skuhali so kislo juho, v drugem delu pa so nadaljevali s pevskimi in plesnimi nastopi. Celotna va{ka ekipa je morala pripraviti glasbeno—plesno to~ko, ki jo je kasneje komisija morala oceniti. Temu so sledile {tafetne igre v obliki kme~kih opravil, od prevažanja razli~-nega tovora v samokolnici, skakanja v vre~ah, iskanja trakov po Kogu, molzenja, metanja vre~, lu{~enja koruze in no{e-nja vode. Z vsemi na{tetimi nastopi je najbolje opravila ekipa iz Gomile, ki je dosegla veliko zmago.
Ko opazuje{ vse te ljudi, ki delajo zavzeto, se nehote zamis-li{ in vpra{a{, ali bi bilo mo-go~e to narediti kje v kak{nem malo ve~jem kraju. Odgovor je negativen, ker za tak{no delo, ko si ljudem na voljo od rane zore, do zgodnjih jutranjih ur ne bi bilo prostovoljcev. Tu pa si opazil nekaj tistih, ki so vse tri dni delali, koordinirali in skrbeli za vse. Med njimi tudi mlada predsednica dru{tva Le-onida Novak. Uvodoma je povedala, da so "Dnevi turizma" letos na Kogu drugi~, druga~e pa je podobna prireditev pred približno petimi leti trajala ves teden. Leonida je poudarila, da je bilo takrat kogovsko turisti~-no dru{tvo z drugim vodstvom druga~e zasnovano, sedanje vodstvo pa je sklenilo, da bodo te turisti~ne dneve skraj{ali, ker
Pred šolo so Kogovcani postavili stojnice in prodajali svoje izdelke številnim obiskovalcem, ki so v teh dneh obiskali njihov kraj. Tako je izdelke iz medu postavil na ogled in za prodajo tudi Ciril Rotar s Koga.
je preprosto premalo ljudi, da bi tak{en napor vzdržali. "Na Kogu imamo marsikaj, kar lahko ponudimo ljudem, od grozdja, vina in {e vsega drugega, to je priložnost, da vsi ti ljudje svoje pridelke in izdelke ponudijo ostalim, turisti~no dru{tvo pa
Pogovor je nanesel tudi na delo njihovega turisti~nega dru-{tva. Leonida je {e povedala, da so minuli dve leti kar aktivno, vsako leto v mesecu aprilu organizirali ocenjevanje vina in da je zadnji dve leti odziv vinogradnikov dober. Druga~e pa med letom organizirajo gledali-{ke igre, v goste povabijo veliko ljudi, letos bi radi v sodelovanju s kulturnim dru{tvom organizirali tudi martinovanje, ~e bo morebiti {e kaj ~asa in energije, tudi silvestrovanje. Med letom
V okviru dnevov turizma so prizadevni turistični delavci s pomočjo ostalih društev v kraju pripravili v prostorih šole razstavo, na kateri so prikazali vse, kar Kog premore. Ker je Kog na vinorodnem območju, je tu klopotec in vino, k temu sodijo tudi šport ter pokali.
z raznimi spremljajo~imi prireditvami poskrbi, da v teh dneh ljudje na Kog pridejo, vidijo, kupijo in odnesejo domov, z vsem tem se na{ kraj uspe{no predstavi," je nadaljevala predsednica dru{tva Leonida Novak ter {e dodala, da si tudi ~lani turisti~nega dru{tva že na za~-etku postavijo cilje in od njih ne odstopajo. Vsi, ki v teh dneh pridejo na Kog, povedo, da je vse, kar naredijo, dobro in da so le redki, ki od tod odidejo nezadovoljni. Tudi na stojnicah je vse doma~e, pristno kogov-sko.
se vrstijo aktivnosti za ~lane tu-risti~nega dru{tva, od izletov, piknika in raznih predavanj.
Dru{tvo {teje uradno okoli 35 ~lanov, resni~no aktivnih in takih, na katere se ~lovek lahko zanese, pa je okoli 15. Na koncu pa ostane glavnina del pe-{~ici ljudi, ki morajo ob takih priložnostih, kot so turisti~ni dnevi, neumorno delati. To so ljudje, ki od tega prakti~no nimajo ni~, samo golo veselje, da je bilo delo dobro opravljeno, obiskovalci pa zadovoljni.
Vida Topolovec
piro. Tu je bil tudi aktiv kme~-kih žena, ki je vsem ponujal do-ma~e pecivo, poga~e in doma~i kruh. Naslednji dan zve~er je v dvorani na Kogu z monodramo Govor o malem ~loveku nastopil igralec SNG Maribor Vlado Novak.
Tretji dan, v soboto, se je pri~-el s kolesarjenjem družin od enega do drugega va{kega grba, temu je sledilo sre~anje invalidov ob~ine Ormož, nato je bil turnir v namiznem tenisu in popoldan {e drugi del va{kih
Zahvala Bolnišnite Ptuj
Za izgradnjo in opremo dializnega centra v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj so darovali: SKB BANKA D.D. MARIBOR 300.000,00 SIT
S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost. Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za prispevana finančna sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na številko TRR Bolnišnice 01100-7635071114 pri UJP Urad Slovenska Bistrica
GORNJA RADGONA / SEJEMSKI TEDEN OD 24. DO 31. AVGUSTA
Priiakujejo 140.000 obiskovalcev
Kot smo že poro~ali, bo predsednik države Milan Ku~an v soboto, 24. avgusta, dopoldan odprl 40. jubilejni mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni. Do sobote, 31. avgusta, kaže obiskati osrednjo predstavitev kmetijstva in živilsko predelovalne industrije v Sloveniji in najve~jo takšno prireditev v krogu dežel Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske.
Na sejmu bodo najmočneje zastopani: prehrana, pijače, vino in drugi izdelki živilskopredelo-valne industrije, kmetijska mehanizacija z rezervnimi deli in opremo, stroji in oprema za živilskopredelovalno industrijo, gozdarstvo, lovstvo, ribištvo, čebelarstvo, semena in sadike, sredstva za prehrano rastlin in živali, sredstva za varstvo rastlin, sredstva za zaščito in nego
živali, kmetijske gradnje in blago široke potrošnje.
Predstavile se bodo tudi vladne in strokovne organizacije s področja kmetijstva; med najpomembnejšimi bosta ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in kmetijsko-gozdarska zbornica. Slovenske kmetijske šole bodo poleg učnih programov pripravile vrsto pokušenj tega, kar pripravljajo spretne
roke učencev. Pomemben mednarodni del leto{njega sejma so kolektivne predstavitve tujih držav: Nemčije, Slova{ke, BIH in Belgije - Valonska regija, Avstrije - Gradi{čanska, Hrva{ke -županija Međimurska.
Razstavno in strokovno dogajanje sejma bo spremljala sprostitev ob {tevilnih {portnih, glasbenih, zabavnih prireditvah in bogati gostinsko kulinarični ponudbi.
Na sejmu se bo letos predstavilo 1.480 razstavljavcev iz 21 držav, sejmi{če pa se razteza na 50.300 kvadratnih metrih neto razstavnih povr{in.
JB
MARKETING
Ogla{evalska agencija
4. del
Do sedaj smo spoznali delo kreativnih direktorjev, tekstopiscev, umetniških direktorjev in vodij projektov. Vsak od teh ljudi predstavlja del kreativnega izraza agencije. Danes bomo spoznali {e medijske planerje in raziskovalce, ki v kreativni del niso vpleteni neposredno, vendar njihovo delo v veliki, v~asih odlo~ilni, meri vpliva na delovanje agencije in na uspe{nost ogla-{evalskih akcij.
Medijski planer (Media planer) skrbi za medijski del posla agencije, to pomeni medijsko na~-rtovanje in kupovanje ogla{eval-skega prostora. Vsi oglasi, ki jih imate možnost videti v raznih medijih, npr. tiski, TV, so se tam zna{li po njegovi odlo~itvi. Medijski na~rtovalec oz. na~-rtovalka, v Sloveniji se z medijskim na~rtovanjem ukvarjajo predvsem ženske, se na podlagi raznih kazalcev, ki smo jih že omenili, odlo~, kateri mediji so najbolj primerni za objavo dolo~-enih oglasov, kupuje pa tudi medijski prostor, kar pomeni, da se z mediji pogaja o primerni ceni objave oglasa v dolo~enem mediju Agencije od posameznih medijev dobijo oglaševalski 3S%-popust, Žal ima poklic medijskega na~-rtovalca tudi slabe strani, saj je odgovoren za smotrno porabo oglaševalskega prora~una, ki je v najve~ji meri namenjen objavi oglasov. Medijski na~rtovalci pa so tudi tar~a raznih strokovnjakov za trženje oglaševalskega prostora, ki pa seveda vsi ponujajo najcenejše in najugodnejše oglaševanje.
Na koncu omenimo še ljudi, ki delo pri posameznih akcijah opra-vijoprvi in zadnji. Raziskovalci ostalim agencijskim sodelavcem pripravljajo ustrezne podlage za nadaljnje kreativno delo, saj izdelujejo analize ciljev in strategij podjetij — naro~nikov, raziskujejo ve~ javnosti, povedali smo že, da v tržnem komuniciranju pojem ene javnosti ne obstaja, ~eprav se s tem ne bi strinjala ve~-ina slavistov, ter medije in medijske navade razli~nih javnosti. Raziskovalci na razli~ne na~ine raziskujejo lastnosti in zna~ilnosti izdelkov, podjetja in konkurence. Ko je oglas pripravljen, pa tudi ocenijo, ali je primeren za objavo, npr. prek fokusnih skupin, tj. manjše skupine ljudi, ki si oglas ogledajo in ocenijo. Ob koncu raziskovalci izmerijo tudi u~inko-vitost posameznih oglaševalskih akcij in s tem ocenjujejo delo celotne agencije.
Toliko o sodelavcih v oglaševalskih agencijah, v naslednji številki pa si bomo ogledali, katere storitve vam v posameznih tipih agencij lahko ponudijo.
Pišite po elektronski pošti: zlato.ogledalo@radio-tednik.si ali fidelJorever@yahoo.com. Vaše komentarje, vpra{anja in pripombe bomo z veseljem upo{tevali pri
ustvarjanju kolumne.
Marjan Osiroško, univ. dipl. komunikolog
PO NAŠIH OBČINAH
DORNAVA / PRED LETOŠNJIM LÛKARSKIM PRAZNIKOM
Letina luka je dobra
Turistično etnografsko društvo Lukari Dornava je v sredo, 14. avgusta, na Čušekovi domačiji v Dornavi pripravilo tiskovno konferenco s prikazom priprav na lukarski praznik.
Predsednica društva Marija Belšak je uvodoma razložila, da šteje društvo okrog 350 članov, od teh jih je 100 izredno aktivnih, ob večjih prireditvah pa na pomoč priskočijo tudi drugi. Kot nam je povedala Belšako-va, imajo lukari v Dornavi poleg Cušekove domačije, ki so jo pred dobrim letom dobili v najem od občine Dornava in jo s pomočjo spomeniškega varstva urejajo ter obnavljajo v starem panonskem stilu, tudi svojo njivo. Sicer pa predsednica društva pravi, da imajo letos lepo, zdravo čebulo, tako da bodo imeli na tradicionalnem lukarskem prazniku kaj tržiti.
"Na letošnjem lukarskem prazniku, ki bo v nedeljo, 25. avgusta, v va{kem kulturnem domu in na {portnem igri{~u pri {oli v Dornavi, se bo dogajalo veliko zanimivega. Najprej bomo ob 15. uri odprli etnografsko-kulinari~no in prodajno razstavo, na kateri si boste lahko ogledali, kako je potekalo delo na kme~kem dvori{~u neko~ in okusili stare kme~ke jedi: ol-jov luk, luk s fižolo, kiselino in kisel sir ter pecivo, ki ga pripravljajo naše kme~ke žene. Na voljo bodo tudi spominki, ki jih je pripravila doma~a aranžerska skupina. Nato se bo dogajanje iz vaškega kulturnega doma prese-
lilo na športno igrišče, kjer bo sledil etnografski prikaz razli~-nih del (od priprav pa do trženja luka). Predstavili se nam bodo še mladi lukari iz Moškanjcev, tri obiskovalce, ki bodo prinesli najdebelejši rde~i luk, pa bomo nagradili. Poleg omenjenega se bodo obiskovalci lahko pomerili še v pletenju luka v krence ter v pripravi in jedi oljovega luka," je o letošnjem lukarskem prazniku razložila Marija Belšak.
Na Čušekovi kmetiji v Dor-navi pa so so~asno s tiskovno konferenco lukari pripravili še prikaz priprav na lukarski praznik. Ženske so pletle krence luka, moški pa so jim pripravljali žito, s katerim nato lukarce povežejo luk v kito. Najboljša slama za pletenje krencev je iz starega ptujskega žita, da pa gre delo lažje od rok, pa jo je potrebno politi še s toplo vodo in jo pohoditi, da je mehkejša. Poleg omenjenega so lukari prikazali še pripravo žitne slame.
Če se želite seznaniti s tradicijo pridelave luka in izvedeti, zakaj je ~ebula tako huda in rde~a, nikakor ne zamudite osrednje prireditve ob letošnjem lukarskem prazniku. Če pa boste dovolj radovedni, boste mogo~e izvedeli še kakšno skrivnost, ki so jih imele lukarce pri pridelavi in prodaji ~ebule.
Mojca Zemljarič
II
MALA VAS / Z MARIJO KOLARIC O ŽIVLJENJU NA VOZIČKU
"Moraš se sprijazniti, naj bo še tako hudo
Marija Kolarič iz Nove vasi 5/a se je nepopravljivo poškodovala pri padcu s senika pred desetimi leti, {est let pa je že odvisna od vozička. Po padcu je še nekaj časa lahko uporabljala bergle, potem pa se je morala sprijazniti, da bo poslej njen pripomoček za gibanje v svojem okolju voziček. Rehabilitacije v Soči njenega stanja niso izboljšale.


"Za ~loveka je velik šok, ko si mora priznati in se sprijazniti s tem, da ne bo mogel ve~ hoditi ter da bo do konca življenja odvisen od vozi~ka. Trpljenje si lahko v veliki meri sam olajšaš s pozitivnim razmišljanjem o življenju in o tem, da je vredno živeti vsak trenutek, ki ga polno živiš. V veliko oporo so mi mož in trije sinovi. Veliko je tudi takih, ki še bolj trpijo od mene, ~e samo pomislim na starše, ki imajo otroke na vozi-
~kih," je med drugim povedala Marija Kolari~, ko smo je obiskali na njenem domu v družbi s predsednico Medob~inskega društva delovnih invalidov Ptuj Zdenko Ornik.
Marija še danes gospodinji, trudi se, da bi ohranila topel dom. Hišno dvigalo ji pomaga, da se ob~asno sama zapelje ven, na dvo-riš~e. Mož Franc je upokojeni obrtnik, posestvo so dali v najem, obdržali so le gorice. Marija
ne gre pogosto od doma. Številne poti so zanjo postale nadostopne tudi zato, ker ni primernih sanitarij za invalide na vozi~kih. Bolj ali manj se ji je svet skr~il na posedanje pred televizorjem in gledanje številnih nadaljevank.
Zelo je vesela vsakega obiska. Manjka ji tipi~nega ženskega klepeta. V bližini nima nobene ženske invalidke na vozi~ku, s katero bi se lahko družila in se pogovorila o težavah, ki so jim skupne, kot so preležanine, udobnejše blazine, ki bi bile nujne že zaradi visokih poletnih temperatur, pa tudi o boljših možnostih za menjavo vozi~ka. Če bi želela novega, bi del denarja morala sama prispevati, je pa brez dohodkov, saj nikoli ni bila v službi.
Življenje na vozi~ku odpira številne dileme in travme, o katerih zdravi ljudje niti ne razmišljajo, zato pogosto invalidov ne razumejo. Poznajo pa jih v Medob~in-skem društvu delovnih invalidov Ptuj, kjer jih skozi razli~ne programe skušajo reševati, a se pogosto zatakne zaradi denarja. V ve~ini ob~inah na Ptujskem pogosto pozabljajo, da so njihovi ob~ani tudi ob~ani s posebnimi potrebami, ki želijo prav tako polno živeti kot zdravi.
MG
HAJDINA / RAZGIBANA INVESTICIJSKA DEJAVNOST
Soglasja še vedno problem
Na območju občine Hajdina je v tem času odprtih več investicij, nekatere pa bodo pričeli septembra in še kasneje. Zadovoljstvo bi bilo toliko večje, če se ne bi zatikalo pri pridobivanju soglasij za pripravo projektov kanalizacije, pri čemer občina Hajdina tesno sodeluje s projektantsko organizacijo TMD iz Ptuja. V nekaterih naseljih, v katerih se po nepotrebnem zapleta in zavlačuje, jim je uspelo soglasja pridobiti v celoti. Hajdinski župan Radoslav Simo-nič kot primer navaja Zgornjo Hajdino, kjer jim manjka le še eno soglasje, in če ga ne bo, bodo morali spremeniti projekt, kar pa ne bo poceni.
Stranka, ki vso zadevo zavla-~uje, sicer nima ni~esar proti gradnji, ne želi pa podpisati soglasja. Brez podpisa pa projekta ni mogo~e izpeljati.
V	Slovenji vasi iš~ejo primerno lokacijo za postavitev ~istil-ne naprave, v Skorbi jo že imajo. Potem ko bo znana tudi lokacija v Slovenji vasi, se bodo za~ela dela pri projektih, ki so sestavni del gradbenega dovoljenja.
V	naselju Draženci bodo do konca avgusta kon~ana dela pri ureditvi nove avtobusne postaje. V Gere~ji vasi bodo postavili nov ekološki otok, kmalu pa se bodo za~ela tudi pripravljalna dela za kolesarsko stezo Gere~ja vas-Slovenja vas. V Skorbi poteka modernizacija povezovalne ceste med Skorbo in Hajdošami (odsek Purg-Zajšek) v dolžini 950 metrov. Na tem odseku so letos zgradili tudi nov most na Stu-den~nici v Skorbi. Preplastitev vpadne ceste na Zgornji Hajdini (odsek gostilna Maja-Školiber) pa se bo za~ela, ko bodo pridobili soglasje Direkcije za ceste za projekt priklju~ka na državno cesto Ptuj-Slovenska Bistrica. Predhodno bo potrebno urediti tudi še nekaj lastninskih razmerij. Na Spodnji Hajdini bodo septembra nadaljevali
rat, pred kratkim pa so za ob~in-ske potrebe kupili ve~namensko poltovorno vozilo. V naseljih hitijo postavljati oglasne table, saj se ~as predvolilnih aktivnosti vse bolj približuje. Na pokopa-liš~u kon~ujejo za letos na~rto-vani program tlakovanja, kupili bodo še dva zabojnika za odpadke, postavili nekaj klopi in druge potrebne opreme.
Nov most na Studenčnici v Skorbi. Foto: Črtomir Goznik
z izgradnjo kanalizacije v dolžini 250 metrov, na odseku Zupani~-Senekovi~. Ker je ob-~ina Hajdina uspela s prijavo na razpis za arheološka izkopavanja pri ministrstvu za kulturo, lahko nadaljujejo s projektom izgradnje kanalizacije. Pri~eli bodo tudi z izgradnjo razsvetljave ob glavni cesti Ptuj-Maribor v naseljih Hajdoše in Slovenja vas. V ob~ini Hajdina ob omenjenih ve~jih investicijah poteka še vrsta vzdrževalnih del. Razveseljivo pa je tudi, da so že podpisali pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije za ureditev poslovno-upravnega centra na Hajdini. Ob~ina je ustanovila tudi svoj režijski ob-
ŽUPAN BO KANDIDIRAL ŠE V DRUGO
Priprave na jesenske volitve so v polnem teku. Predvolilni vrvež je opazen tudi v ob~ini Hajdina. Hajdinski župan Radoslav Simoni~ se je že odlo~il, da bo ponovno kandidiral za župana na listi SLS-a. Za vno-vi~no kandidaturo se je odlo~il, ker je lokalna skupnost Hajdina zaživela celo bolj, kot je pri-~akoval na za~etku mandata. V drugem mandatu bi želel, ~e bo izvoljen, aktivno sodelovati pri udejanjanju projektov, ki so jih pripravili še v tem mandatu. Predvsem gre za realizacijo pro-
jekta kanalizacije v okviru konzorcija, izgradnjo ob~inskega središ~a in vrtca. Zelo si tudi želi, da bi v ~im krajšem ~asu prišlo tudi do umestitve avtoceste in njene ~im hitrejše izgradnje v ob~ini; to pa ni v pristojnosti ob~ine, ampak države. Za kakšno ve~jo predvolilno kampanjo po vsej verjetnosti ne bo imel ~asa, kajti vsakodnevne obveznosti v lokalni skupnosti so prevelike, pravi. V drugem mandatu, ~e bo izvoljen, bo delo župana opravljal profesionalno, števila zaposlenih v ob~inski up-
ravi, trenutno so štirje, pa ne namerava pove~evati.
Ker ob~ino Hajdina v zadnjem ~asu pogosto navajajo v zvezi s problematiko smradu, ki prihaja s farme praši~ev v Dra-žencih, Radoslav Simoni~ poudarja, da smradu ni mogo~e teritorialno opredeliti, ker ta ne pozna meja. Če pa to nekdo želi, mora tudi povedati, da sta novi del farme in ~istilna naprava v ob~ini Videm in da nista nikoli bila v ob~ini Hajdina. Po zadnjem sestanku s predstavniki kmetijskega kombinata pri~a-
kujejo, da se bo zadeva v kratkem sanirala in da bodo koli~ino smradu zmanjšali na najmanjšo možno raven.
Ob~ina Hajdina se je v sodelovanju s Centrom za socialno delo Ptuj tudi precej angažirala, da bi rešili socialno in siceršnjo stisko družine Polajžer s petimi otroki. Zadeva je tako dale~, da bodo otroci šli v rejo. Prizadevajo si, da bi otroci ostali skupaj in da bi vseh pet našlo varno zavetje v eni od rejniških družin.
MG
Marketlng Radia Ptuj, 02 749 34 30, 02 749 34 39, faks 02 749 34 35 e-mail: simona@radio-tednik.si, mojca.brumec@radio-tednik.si
^jjjjiwmi^ ^rji^imiJLi pjiunjiAïW m
SOBOTA, 24.avgusta:
13.00 ŠPORTNI NAPOVEDNIK (Danilo Klajnšek)
in ŠPORTNA NAPOVED
NEDEUA, 25.avgusta:
11.40 KMETIJSKA ODDAJA (Jože Bračič)
13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV
PONEDEUEK, 26.avgusta:
20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec)
ČETRTEK, 29.avgusta:
00.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj) 17.00 SKUPNA ODDAJA
(predsednilc države Milan Kučan)
REPORTAŽE
NEMČIJA / POPLAVE TUDI V BURGHAUSNU
Reka Salzach je bila višja za 6 metrov
Naključje je hotelo, da so v času nedavnih hudih poplav v Nemčiji bili tudi trije Ptujčani, ki so se v mestu Burghaus-nu, ki že nekaj časa prijateljsko sodeluje s Ptujem, udeleževali mednarodnega seminarja o fotografiji, na katerem je sicer sodelovalo prek 30 predvsem mladih udeležencev iz vse Evrope.
Mlada Ptujcana Mitja Petek in Jasna Cafuta sta s svojim mentorjem Marjanom Petkom
od 10. do 17. avgusta pridno nabirala izku{nje, ki sta si jih pridobila pri predavateljih in drugih fotografih, teorijo pa so vsakodnevno potrjevali tudi s praktičnim iskanjem motivov in fotografiranjem po ulicah zasanjanega srednjeve{kega mesta, ki se podobno kot Ptuj ob Dravi razteza ob reki Salzach.
Zagotovo jim bodo {e dolgo
ostali v spominu motivi in fotografije, ki so jih posneli od ponedeljka, 12. avgusta, ko je zaradi obilnih in dolgotrajnih padavin na videz mirna reka Salzach na~enjala bregove.
Marjan Petek nam je povedal, da so no~ s ponedeljka, 12., na torek, 13. avgusta, pre-bedeli, saj so mestne oblasti razglasile izredno stanje zaradi poplav. Voda je vso no~ silovito in zelo hitro nara{~ala, najbolj kriti~no pa je bilo okoli ~etrte
Hiše v starem delu mesta, ki so zgrajene le nekaj metrov od reke Salzach, so bile videti, kot da bi plavale na vodi
Pogled na {olsko poslopje v Burghausnu, ki ga je v kletnih prostorih poplavila narasla voda reke Salzach
ure zjutraj, ko je dosegla kriti~-no raven 8m in 15 cm, kar je za celih 6 m ve~, kot je njen obi~-ajni vodostaj.
Poleg požrtvovalnih gasilcev, ki so ob nasip in na betonsko ograjo ob reki takoj za~eli postavljati vre~e s peskom, je bil na nogah tudi ves mestni svet z županom Hansom Ste-indlom na ~elu. Mestna oblast je zagotovila neprekinjeno dežurstvo in budnost nad nara-{~ajo~o reko. Ta je vzhodno od lesenega mostu, ki povezuje mesto s sosednjo Avstrijo kljub temu za~ela poplavljati in zalila ve~ino kleti hi{ ki so zgrajene v isti ravnini kot reka. Voda, po vsej verjetnosti predvsem podtalnica, je med drugim za-
lila tudi kletne prostore mestne hi{e Burghausna.
Se bolj dramati~en je bil pogled na drugi breg reke, na avstrijski kraj Ach, kjer je bilo nekaj nižjih stavb in garaž pod vodo celo do strehe. Po podatkih mestnih oblasti je bil leto-{nji kriti~ni vodostaj 815 cm le za okoli 20 cm nižji od minulih najhuj{ih poplav, ki so Burgha-usen zajele leta 1959. Čeprav so iz meteorolo{ke službe opozorili na možnost poplav, so bili malce presene~eni, ker so pred leti strugo Salzach o~istili in delno poglobili.
Zanimivo pri vsem tem je, pravi Marjan Petek, da so prebivalci Burghausna dero~o reko Salzach in poplavljeno obmo~-je sicer spremljali zaskrbljeno, a nadvse mirno, in brez kakr{-nekoli panike. Vsi skupaj pa so si oddahnili {ele v torek popoldan, ko je dero~a in kalna voda reke Salzach po~asi pri~-ela padati in se vra~ati nazaj v strugo. Takoj so pri~eli s ~i{~-enjem poplavljenega dela plo~-nikov in cest, tako da je bilo v sredo ~ez dan stanje že skoraj normalizirano.
M. Ozmec
NOVO MESTO / MEDNARODNA POLETNA DELAVNICA FOTOPUB
Dogme padajo tudi v fotografiji
V Novem mestu je od 6. do 10. avgusta potekala Poletna fotografska delavnica Fotopub, ki predstavlja kreativni prepih za ustvarjalce na podro~ju fotografije. Zbralo se je 50 udeležencev, na toliko pa so jih tudi ra~unali. Kot je povedal programski vodja Fotopuba Borut Peterlin, diplomant praške akademije lepih umetnosti Famu, ki se je izpopolnjeval v Benettonovem raziskovalnem centru Fabrica in je tudi ve~kratni nagrajenec Emzinovega nate~aja Fotografija leta, je Fotopub za nekatere oblika kreativnih po~itnic, za druge pa pravo poklicno usposabljanje.
Na zaključni prireditvi, v okviru katere so odprli razstavo, na kateri se je vsak od udeležencev predstavil z eno od svojih najbolj uspelih fotografij, je povedal, da je zelo zadovoljen, ker je imel opravek s pravimi profesionalci. Za organizacijo Foto-puba, ki ga bodo kot enega od prireditev novome{kega poletja organizirali tudi prihodnje leto, je predvsem želel skupaj s sodelavci, mentorji, modnim foto-
grafom Miguelom Rosalesom iz Pariza, umetni{kim fotografom iz New Yorka Jeanom Christop-hom Quetom, dokumentarnim fotografom Bjornom Steinzom iz Frankfurta, naravoslovnim fotografom Markom Per{ino ter Bojanom Brecljem, lastnikom agencije IPA press in dolgoletnim sodelavcem francoske agencije Sygma, udeležencem približati nova znanja in spoznanja o fotografiji kot umetno-
Mentorji leto{njega Fotopuba; vodja Borut Peterlin se zahvaljuje za sodelovanje modnemu fotografu Miguelu Rosalesu, ob njem sta Jean Christoph Queto in Bjorn Steinz. Foto: Črtomir Goznik
sti, ki marsikatero dogmo stroke postavlja na glavo, tudi ostrino fotografije, na katero tako radi prisegamo.
V Sloveniji je le malo možnosti za nadgradnjo izobraževanja iz fotografije po srednji {oli, zato je potrebno iti v tujino, kot je moral tudi sam Peterlin. Tudi zato se je odločil, da bo vsakoletni Fotopub bo pomagal premagovati to vrzel in iskal bližnjice do novih znanj na področju fotografije. Sam odhaja oktobra na podiplomski {tudij fotožurnaliz-ma na London College of Printing. Z leto{njo delavnico je zelo zadovoljen, toliko bolj, ker so se udeležence učili drug od drugega, tudi mentorji so bili včasih med učenci.
Delo udeležencev je ovrednotil Brane Kovič, predsednik slovenske sekcije in član upravnega odbora mednarodnega združenja unmetnostnih kritikov AICA. Vsak je izbral zvrst fotografije, ki ga najbolj zanima, skupine pa so {e delale v reportažni, naravoslovni in modni fotografiji. Za večino je bilo svojevrstno doživetje srečanje in predavanje pari{ko-slovenskega konceptualnega fotografa Evge-na Bavčarja - toliko bolj, ker je Evgen Bavčar slep.
Udeleženci so delavnico ocenili kot odlično obliko nadgradnje znanja iz fotografije, ki jo želijo še obiskati. Borut Peterlin je v prostorih založbe Goga, kjer so odprli razstavo fotografij udeležencev, javno obljubil, da bo Fotopub tudi prihodnje leto.
MG
Pogled čez reko na avstrijsko stran, kjer je poplavilo kraj Ach pri Hochburgu. Foto: Marjan Petek
PODGORCI / 14. TRADICIONALNE KOZJE DIRKE
Katja in Mika sta bili najhitrejši
V nedeljo, 18. avgusta, so v Podgorcih potekale 14. tradicionalne kozje dirke. Organizator prireditve je bilo prostovoljno gasilsko društvo Podgorci, ki je poleg kozjih dirk pripravilo še sve~ano predajo obnovljenega gasilskega vozila.
Zmagovalka Katja Kosi s kozo Miko in četrtouvrščeni Matej Mi-helak
Gasilske svečanosti v Podgorcih se je poleg številnih obiskovalcev udeležil tudi Vili Trofenik, župan občine Ormož, ki je šoferju tamkajšnjega gasilskega društva svečano predal ključe vozila. Obnovljeno gasilsko vozilo je blagoslovil farnim župnik Jože Sipoš. V kulturnem delu programa so se predstavili člani domačega turističnega podmladka in ljudske pevke iz Podgorcev, zapeli in zaigrali pa so še člani prosvetnega društva Prvenci-Strelci.
Letošnjih, 14. tradicionalnih kozjih dirk v Podgorcih se je udeležilo 16 kozjevodcev s širšega ormoškega in ptujskega območja.
Kozjevodci so na dirki, ki je dolga med 180 in 200 metri, večinoma nastopili s svojimi kozami. Tisti, ki jih je tekmovanje zamikalo in koz niso imeli, pa so si lahko le-te po principu rent-a-koza sposodili in se z njimi tudi pomerili.
Vsi nastopajoči so po končanem tekmovanju prejeli priznanja za sodelovanje, prvi trije pa so prejeli tudi pokale. Komisija, ki so jo sestavljali Stanko Skrlec, Rudolf Meško in Stanko Horvat, je po končanem tekmovanju razglasila rezultate. Najhitrejša je bila domačinka, komaj osemletna Katja Kosi, ki je tekmovala s kozo Miko. Na drugo mesto se je uvrstila Jožica Plohl, na tretje pa David Bezjak.
Mojca Zemljarič
Da se za prihodnost družabnega življenja v Podgorcih ni bati, so dokazali turistični podmladkarji
PO NAŠIH OBČINAH
TEDNIKOV POGOVOR / SIMON TOPLAK, PREDSEDNIK TRSNICARSKE ZADRUGE JURSINCI
Vinogradništvo v zelo slabem položaju
V Slovenskih goricah pojejo klopotci, kar pomeni, da je pričelo zoreti grozdje. O stanju slovenskega vinogradni-{tva in vinarstva ter o odkupu grozdja smo se pogovarjali s predsednikom odbora za vinogradni{tvo in vinarstvo pri Kmetij sko-gozdars ki zbornici Slovenije in predsednikom TTsničarske zadruge Jur{inci ter predsednikom združenja za trsničarstvo Slovenije Simonom Toplakom.
TEDNIK: Kako bo letošnjo jesen s ceno in odkupom grozdja?
Simon Toplak: "Kar nekaj sestankov smo imeli že na to temo, tudi s kmetijskim ministrom smo se v ožji skupini o tem pogovarjali, kako rešiti ta problem. Zaloge vina v vinskih kleteh so velike. Slišim pa, da vinske kleti govorijo, da bodo letos prevzemale grozdje le od svojega pridelka na kombinatu in od njihovih kooperantov, npr. na Ptuju samo od tistih, ki imajo v najemu bivšo kombinatovo zemljo. V Ormožu naj bi odkupovali samo od tistih, ki imajo vinograde v integrirani proizvodnji. To pomeni, da prostega odkupa skoraj ne bo, ce pa morebiti bo, pa bo zelo nizka cena, kot je že nekaj let, ali še nižja. To pa pomeni, da pridelovalci še zdalec ne bodo dobili povrnjenih proizvodnih stroškov. Po izračunu Kmetijskega inštituta na primer proizvodna cena laškega rizlinga na 4000 trsih ob
8 tonah pridelka pri strojnem delu znaša 132 tolarjev, pri ročnem delu pa 162 tolarjev na kilogram grozdja. Pridelovalci so jeseni grozdje prodajali po ceni 50 do 60 tolarjev, plačilo zanj pa so dobili v 14 obrokih, kar pomeni, da bodo dobili tretjino povrnjenih stroškov. Takšno stanje vodi vinogradništvo v propad. Vinogradništvo je danes v najslabšem gospodarskem in ekonomskem položaju od vseh kmetijskih panog v Sloveniji. Niti vlada niti ministrstvo nima pravega posluha za rešitev problema. Rešitev je v izvozu, tako kot to delajo že nekatera druga področja v Sloveniji."
TEDNIK: Kakšno je splošno stanje slovenskega vinogradništva, se površine, zasajene z vinogradi, ve~ajo ali manjšajo?
Simon Toplak: "V statistiki piše, da je v Sloveniji bilo pred sto leti okrog 60.000 ha vinogradov, leta 1945 43.000, danes je v naravi 25.000 ha vinogradov, vpisanih v register pa komaj
Simon Toplak
LENART / RAZSTAVA FOTOGRAFIJ DANIJELE — MARIJE @ULA
Igre soninih žarkov
Zveza kulturnih dru{tev občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana je organizirala v petek, 16. avgusta, v avli Jožeta Hudalesa otvoritev razstave fotografij Danijele — Marije Žula z naslovom Igre sončnih žarkov.
Danijela se je rodila leta 1945 v Lenartu, v Ljubljani je študirala angleščino in francoščino. Od leta 1972 živi in dela v Nemčiji, v slovenskih predstavništvih in raznih gospodarskih organizacijah. Imela je več samostojnih razstav v Sloveniji in v Nemčiji. Njeni posnetki ob-
jektov in narave, ki jih je naredila po vsej zemeljski obli, razkrivajo nemirno kri in radovednost ter njeno nepopisno željo spoznavati svet in ljudi.
Večer je popestrila pianistka Mojca Kosi. Fotografije bodo na ogled do 12. septembra.
Zmago Šalamun
16.000 ha. To pomeni poseben problem pri vključevanju v EU, saj bo Bruselj priznal kvoto samo za tiste vinograde, ki so vpisani v register. Če bi hoteli obdržati teh 25.000 ha, bi morali letno obnoviti 10.000 ha, vendar tega ne storimo. Preračunali smo, da bomo v Sloveniji čez 50 let imeli samo še 5.000 ha."
TEDNIK: Površine, zasajene z vinogradi, se manj{ajo - kako pa to vpliva na trsni~arstvo?
Simon Toplak: "Slovenske trsnice pridelamo okrog 4 milijone kakovostnih prvorazrednih cepljenk, kot je bilo predvideno za obnovo slovenskih vinogradov. Ker v Sloveniji od predvidenih 1.000 ha letno obnovimo samo 300 do 400 ha vinogradov, se pojavlja problem tržnih presežkov cepljenk. Na Češkem, Slovaškem in Hrvaškem ne dosegamo cene, ki bi pokrila stroške proizvodnje, zato bi moralo ministrstvo za kmetijstvo najti model, s katerim bi se trsnič-arjem pokrila razlika do pro-
izvodne cene v obliki izvoznih spodbud."
TEDNIK: Kako pa je z vino-gradni{tvom na Ptujskem — v Halozah in Slovenskih goricah?
Simon Toplak: "Tu je poseben problem, kajti Štajerci se nismo znašli in nismo naredili dovolj reklame za naša kvalitetna vrhunska vina, kot so to naredili Dolenjci in Primorci. V Halozah je okrog 1000 ha vinogradov, lani je bilo na tem območju obnovljenih le 40 arov. Če se bo obnova nadaljevala s takšnim tempom, bodo Haloze čez 20 let zarasle s trnjem in grmovjem. Tako bodo postale rezervat za medvede in divje prašiče in ne bo se več pridelovalo vrhunsko vino. To je problem Haloz. Prav bi bilo, da bi haloški župani in poslanci prek parlamenta na nek način poskušali za Haloze doseči neko posebno statusno regijo in da bi se tako našla sredstva za obnovo, da hribi, ki so stoletja in tisoč-
letja zasajeni z vinogradi, ne bi zaraščali."
TEDNIK: Kateri so še drugi ukrepi, ki bi jih vlada morala ~imprej sprejeti za ohranjanje vinogradništva?
Simon Toplak: "Vse se začne in konča pri denarju. Če vinogradnik nima pokritih proizvodnih stroškov, potem nima ekonomskega interesa. Najprej bi morali organizirati trženje in izvoz vina. Promocijo in trženje v tujini bi morala podpreti tudi država. Naslednja stvar je obnova. Tretja zadeva je integrirana pridelava grozdja, v katero bi se moralo vključiti čimveč vinogradnikov. Vlada pa mora spremeniti predpis in pravilnik o integrirani pridelavi v tistem delu, ki govori, da mora vinogradnik imeti nad 50 arov. Tudi mali vinogradniki so tržni proizvajalci in ni prav, da nimajo enakih pravic pri integrirani pridelavi."
Zmago Šalamun
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Kaj je narobe?
Ob prazniku Marijinega vnebovzetja so se pridige slovenskih cerkvenih dostojanstvenikov dotaknile splo{nih in povsem konkretnih tem človeškega življenja in "krščanske zavzetosti". Med vsemi škofovskimi pridigami, ki so na praznični četrtek, 15. avgusta, potekale v različnih slovenskih krajih, je bila še posebej odmevna in kritična pridiga ljubljanskega nadškofa dr. Franca Rodeta na Brezjah na Gorenjskem. Dr. Rode se je dotaknil vseh aktualnih družbenih vprašanj, med katerimi so nekatera zdaj že tako rekoč predmet njegovega nastopa v javnosti. To velja še posebej za problem natalitete, šolstva, medijev in slovenskega vključevanja v Evropsko unijo. Ravno zaradi tega, ker je, denimo, šolska problematika že dolgo prednostna tema v nadškofovem razmišljanju in delovanju, so najbrž mnogi pričakovali, da letos to področje ne bo deležno zgolj ponovnih splošnih negativnih ocen in kritik, temveč da bo dr. Rode poskušal vendarle bolj razumevajoče, predvsem pa strpno opozoriti, kaj se ta čas dejansko dogaja na relaciji Cerkev - država v šolstvu, kje prihaja do razprav, vsakršnih premikov in razlik. Neverjetno je, da se vse skupaj ne bi prav nič spremenilo, čeprav takšen vtis na veliko razglašajo ravno posplošene in kategorične nadškofove izjave. Na nekatere Cerkvene zahteve in iniciative je država že opozorila. Cerkvi je dala vedeti, da bi njihovo sprejetje pomenilo spreminjanje značaja slovenske šole in njene laičnosti. Ni prav, da Cerkev tega ne omeni in nenehno kritizira državo in ponavlja napade nanjo. To z drugimi besedami pomeni, da se država in Cerkev o teh vprašanjih sploh ne vesta oziroma nočeta pogovarjati. Vsekakor pa gre za resne zadeve. Če je resničen in tudi dokazljiv nadškofov očitek, da slovenske šole "ne dajejo poštene in objektivne informacije o veri in Cerkvi, temveč celo pospešujejo negativen odnos in utrjujejo predsodke do njiju," gre za neutemeljen očitek, ki ne bi smel ostati brez ustreznih, konkretnih sankcij. Nemudoma bi bilo potrebno zamenjati pristojnega ministra,
če zares kdo slovensko šolo zlorablja za namerno širjenje neresnic in dezinformacij o veri ali o katerikoli drugi pomembni družbeni zadevi. Seveda pa tudi nadško-fovo ravnanje ne bi smelo ostati brez ustreznega odziva javnosti.
HUD NADŠKOFOV OČITEK
Pred kakšnimi štirimi leti je nadškof že dejal, da je slovenska šola "objektivno škodljiva za slovenski narod in slovensko državo. Ateisti naj se ne slepijo, da bodo ustvarili nove rodove svojih pripadnikov. Ustvarili bodo rodove ljudi, ki bodo tavali od ene do druge sekte in ki ne bodo vedeli, kaj je prav in kaj ne. Tak narod ne bo sposoben polno živeti..." Zdaj pa dr. Rode za "neustrezno" šolo krivi tudi "poni-glavost in hlapčevstvo slovenskih kristjanov, ki ne naredijo ničesar, da bi takšno šolo spremenili". Sicer pa nadškof misli, da slovenska šola "ni bila nikoli odraz narodovega konsenza, ampak stvaritev ožje skupine levih ideologov. Takšna šola naj bi nas nasilno ločevala od naših kulturnih in duhovnih korenin in nas naredila kot narod brez zgodovinskega spomina, narod kulturnih izkoreninjencev. Ogroža našo istovetnost in nam vsiljuje nekaj tujega. Bila naj bi nesprejemljiva in nerazumljiva anomalija v evropskem prostoru..." Dr. Rode očitno ostaja neomajen. Njegovi očitki o neevropskosti slovenske šole so že stari. Dr. Rode-tu so njegovi kritiki že nekajkrat dokazali, da je praksa v Evropi in Ameriki zelo raznolika in da celo v nekaterih katoliških državah, v katerih prevladujejo šolski modeli, za kakršne se zavzema slovenska Cerkev, že nekaj časa poteka razprava, ali je tak sistem ustrezen ali ne. Ponekod pa so celo že uvedli spremembe, ki so podobne našim.
Nadškof dr. Rode se je tokrat odločil tudi za vnovično, zelo kategorično, kritiko slovenskih medijev. Rodetova negativna ocena slovenskih medijev, ki je bila objavljena v reviji Dignitas, je že naletela na vrsto tehtnih ugovorov s strani javnosti. V oceni je dr. Rode vernike celo pozval, da naj mislijo s svojo glavo, se ne pustijo zavajati, naj
ostanejo trezni, naj držijo določeno razdaljo do tega, kar berejo in slišijo, naj ne nasedajo sovražni propagandi proti Cerkvi in naj molijo za zdravo pamet.
OGROŽENA
PRIHODNOST
Nadškof dr. Franc Rode je v pridigi na Brezjah poudaril, da nenehno upadanje števila rojstev resno ogroža prihodnost naroda, a ne le pri nas, temveč po vsej Evropi. "Takšno neodgovorno stališče do življenja je pogosto posledica sebičnega, nedoraslega, neresnega, površnega in nenazadnje moreč-ega pojmovanja spolnosti, ki ga širijo ljudje brez moralnih načel, ki negativno vplivajo na splošno družbeno življenje v Sloveniji. Navsezadnje pa je znamenje, da ni več prave volje do življenja in vere v prihodnost... "
Dr. Rode je še dejal, da se Slovenija z vključevanjem v Evropsko unijo vrača v preteklost. V Evropi bomo doumeli, da je evropska istovetnost nerazumljiva brez krščanstva, da sta Katoliška cerkev in Evropa intimno povezani, je poudaril ljubljanski nadškof. V Evropi bomo, po Rodetovem mnenju, spoznali in sprejeli drugačno videnje zgodovine, drugačna pravila politične igre, drugačna načela informiranja in tudi drugačno podobo Cerkve.
Komentator Dela je nastop nadškofa Rodeta pospremil z ugotovitvijo, da se nekateri počutijo kot rešitelji sveta. Takšni o sebi menijo, da so absolutno nevprašljiva elita. "Ponavadi taka slika nastane, kadar govorijo samo eni. Taka slika pa je zato nujno izkrivljena in pristranska. Kakor je za vse, ki so šli skozi slovensko šolo v zadnjih petdesetih letih, tako v komunističnem času kot v samostojni pluralistični državi, zelo ponižujoče reči, da taka šola dela (najbrž ga je velik del tudi že naredila) 'narod kulturnih izkoreninjencev', kot je, denimo, dejal nadškof Rode - to očitno ni res, niti šola ni edini kraj kulturne formacije. Ponižujoče je meniti, da vrednote poznajo in uveljavljajo samo katoličani, najbolje seveda tisti, ki so najbolj aktivni v Cerkvi..."
Jak Koprive
Mi^iiinJaM
MARKOVCI / POGIN RIB V PTUJSKEM JEZERU
V	Markovcih so v minulih dneh zabeležili pogin več sto odraslih rib, ki jih je iz vode izvlekla ptujska gasilska ekipa. Poginile so predvsem odrasle ribe različnih vrst in težke okrog deset kilogramov. So pa to ribe, ki plavajo v zgornjih plasteh vode, saj potrebujejo več kisika kot manjše, ki plavajo globlje.
Kot je povedal Franc Kekec, župan občine Markovci, so ribe po neuradnih podatkih poginile zaradi nedorečenega vzroka. Strokovnjaki sumijo, da je bil glede na analizo vode vzrok pogina nikotin, a ne vedo, na kakšen način se je le-ta v vodi pojavil. Možno je, da je v vodo prišel s škropivi - s herbicidi in insekticidi. Druga možnost za pogin rib, poudarja župan, pa je tudi pomanjkanje kisika - da so se zadušile. "Pogin rib bo težko dokazati, ker analiza poginulih rib ni bila narejena; če bi bila narejena, bi lahko vzrok pogina ugotovili in lažje iskali povzročitelja. Ob tej priložnosti pa moram omeniti še obnašanje ljudi do jezera, ki je nevzdržno. Poleg drobovja od kolin včasih po jezeru priplavajo tudi cele živali. Zavedati se moramo, da je jezero naše naravno bogastvo, da moramo nanj paziti in ga ohranjati," še dodaja.
Mojea Zemljarič
LOVRENC / TEKMOVANJE GASILSKIH VETERANOV IN VETERANK
PGD Lovrenc prireja v nedeljo, 25. avgusta, ob 14. uri v športnem parku v Lovrencu 5. med-društveno tekmovanje gasilskih veteranov in veterank za memorial Franca Dolenc st. v tekmovalnih disciplinah vaja s hidrantom in vaja raznoternosti. Sodelujejo ekipe iz celotne Slovenije s povprečno starostjo tekmovalcev tudi do 70 let. Po končanem tekmovanju bo velika vrtna veselica z ansamblom Štrk.
PTUJ / PTUJSKA GODBA NA RABU
Ptujska godba na pihala je od srede na intenzivnih pripravah na Rabu, ki se jih udeležuje 25 godbenikov z družinskimi člani. V tem času bodo imeli tudi dva koncerta, ki sta vključena v poletni program prireditev mesta Raba. Kot je povedal predsednik godbe Janez Rožmarin, je zanimanje za koncert ptujske godbe iz leta v leto večje. ob glasbenih vezeh se med mestoma spletajo tudi prijateljske vezi.
MG
LENART / AGATINA NOC
V	soboto, 24. avgusta, ob 19. uri se bo na rekreacijskem športnem centru Polana pri Lenartu pričela osrednja lenarška tradicionalna poletna prireditev Agatina noč. Prireditev je v prvi vrsti namenjena obuditvi legende o nesrečni ljubezni med Agato iz Štraleka in Friderikom Herbersteinom iz gradu Hrastovec v 17. stoletju. Grad Hrastovec stoji v bližini Lenarta in je tesno povezan z lenarško zgodovino, zato je, pravijo organizatorji, vredno legendo o Agati obuditi in jo postaviti v današnji čas. Organizatorji so kulturni del prireditve poimenovali Skok v preteklost, prikazali pa bodo odlomek iz legende o Agati - letos bodo prikazali poroko med Agato in Friderikom. Prireditev bo potekala na prostem in v šotoru, za dobro voljo bo poskrbel ansambel Slovenjegoriški kvintet in Vili Resnik.
V	popoldanskem času, od 16. do 19. ure, pa bo na istem mestu potekalo srečanje upokojencev iz Slovenskih goric.
Zmago Šalamun
KMETIJSTVO - PODEŽELJE
GRAJENSCAK / POSTAVILI VELIČASTEN KLOPOTEC
S klopotcem do večje prepoznavnosti vin
V petek je bila ob šolskem domu na Grajenščaku, ki ga obdajajo ~udoviti vinogradi, nadvse slovesno: Dru{tvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, Poklicna in tehni{ka kmetijska {ola Ptuj, LTO Ptuj, mestna občina Ptuj in Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj so pripravili prireditev s petjem, glasbo in domačo hrano, s katero so pospremili postavitev klopotca v vinogradu ob šolskem domu. S tem so oživili eno najpomembnejših šeg naših prednikov.
Klopotca, ki ga je izdelal Franc Kelc iz Hoc, niso postavili samo zato, da bi odganjal ptice, z njim želijo bolj kot doslej promovirati žlahtno kapljico tega območja, ki je znano že iz zgodovine, saj je mimo Mestnega Vrha in Gra-
svojih članov, in kmetijsko šolo.
"Ptujska kmetijska šola želi utrditi znanje na podeželju in prispevati svoj delež k razvoju slovenskega kmetijstva. Upamo, da bomo uspeli ohraniti to šolo za prihodnje rodove, jo utrditi
Postavljanje klopotca je bil vedno vesel dogodek; v Grajenščaku so ga olepšali tudi člani kvinteta DU Rogoznica
jenščaka vodila vinska cesta do Dunaja, ter poudarjeno okrepiti vez med Društvom vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, ki si je za osrednji cilj svojega delovanja zadalo izobraževanje in usposabljanje
in nagraditi v slovenskem prostoru," je na petkovi priložnosti slovesnosti ob postavljanju klo-potca povedal ravnatelj Kmetijske šole Ptuj mag. Vlado Korošec. Delovanje Društva vinogradnikov in sadjarjev Osred-
nje Slovenske gorice je predstavil predsednik Andrej Rebernišek.
"Trud našega petletnega delovanja je tudi vzpostavitev uspešnega sodelovanja s kmetijsko šolo Ptuj in postavitev tega klopotca. Že prihodnje leto bomo ob po-
slišal do predsednika vlade dr. Janeza Drnovška in ministra za kmetijstvo mag. Franca Buta, da bosta bolj odprta za razvoj slovenskega podeželja. Slovenija bo prepoznavna po podeželju, velikih mest ne bomo imeli, imeli
Pravi glas novemu klopotcu daje osem maclekov
stavitvi klopotca organizirali vinogradniške igre. Za letos pa še razmišljamo o tem, da bi podobno prireditev kot ob postavitvi pripravili tudi ob njegovem pospravljanju ob koncu novembra," je še povedal Andrej Reber-nišek.
V imenu kmetijske svetovalne službe Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj je govoril Vladimir Tumpej. Klopotec je tipični simbol Slovenskih goric in Haloz, lahko bi ga uporabili za večjo prepoznavnost vin s tega območja, z njim bi morali v svet, je med drugim poudaril. "Upam, da bo lepo pel, da se bo njegov glas
KOMENTIRAMO
Proti "svojemu" ministru
Slovenskim kmetom se rado dogaja, da se morajo puntati proti "svojim" ministrom. Spomnimo se protesta v prvih letih samostojne Slovenije, ko so bile kar nekaj dni na cestah in mostovih kmečke zapore in ko so poznejša pogajanja vsaj nekoliko zgladila spore med kmeti in vlado.
Ko se politične stranke odločajo o vstopu v vlado in za prevzem "vročega" kmetijskega ministrstva, se morda premalo zavedajo, kako pomembno področje so si naložile in kako nemočne bodo v izpolnjevanju volilnih obljub in načrtov za delo v vladi. Tako se je, tudi zaradi kmetijstva, v temelje zamajala nekdanja Slovenska krščanska stranka, prav tako se danes z velikimi težavami kmetijske narave ubada Slovenska ljudska stranka. Če bo njenim ljudem uspelo umiriti strasti, vsaj za silo zadovoljiti kmete in z odločnostjo izpogajati ugodne pozicije slovenskega kmetijstva v Evropi, ji bo uspelo tudi odsedeti svoj mandat v sedanji vladi.
Splošno mnenje kmečkega stanu je, da je za slab položaj slovenskega kmetijstva kriva liberalno naravnana politika slovenske vlade. Morebitne druge, bolj desnos-redinsko usmerjene vlade, bi menda imele za kmeta in kmečki stan več posluha in bi skrbele tudi za boljši gmotni položaj te gospodarske dejavnosti.
Minister But takim trditvam običajno ne pritegne, saj je v nekaterih izjavah celo zadovoljen s položajem, ki ga ima kmetijsko ministrstvo v vladi. Seveda s pripombo, da bi bilo vse skupaj bistveno lažje z več denarja.
Kmetijsko ministrstvo za svoje programe seveda še nikoli ni dobilo toliko denarja, kot ga je zahtevalo, toda to je stalna praksa sprejemanja proračunov, ne samo v naši državi. Dobi pa ministrstvo iz leta v leto več denarja, letošnji kmetijski proračun znaša 49 milijard tolarjev. Ob tem, ko kmetje s prstom kažejo na državo, da je do kmetijstva mačehovska, bi bilo modro pogledati tudi, kako se troši vsebina kmetijskega mošnjička. Za neposredna plačila kmetom naj bi šlo letos 16 milijard tolarjev. Subvencije naj bi v Sloveniji po besedah ministra znašale približno polovico evropskih, v dveh ali treh letih pa se bodo povsem izenačile s tistimi v državah Evropske unije. Tudi neposredna primerjava cen kmetijskih pridelkov v Sloveniji in Evropi kaže, da se mnogokje "pokrivajo", tu in tam so v Sloveniji celo nekoliko višje kot v Evropi. Največji razkorak slovenskega in evropskega kmetijstva je zagotovo v velikosti kmetij. Tudi manjši hektarski pridelki in nižja produktivnost sta slabost slovenskega kmetijstva. Ta slabost je na drugi strani prednost, saj je slovenska narava še bolj ohranjena, kar naj bi znala Evropa ceniti v obliki ekoloških subvencij. Med slabosti bi lahko šteli tudi veliko obremenjenost slovenskih kmetij s kme-
tijsko mehanizacijo, ki predstavlja velik, mnogokrat neupravičen strošek, ki ga trg ne prizna. Prihodnja pogajanja s predelovalno industrijo bodo še trša od sedanjih, saj bo slej ko prej skupni evropski trg diktiral cene tudi pri nas.
S tem razmišljanjem nikakor ne nasprotujem napovedanemu kmečkemu protestu 5. septembra v Ljubljani. Naj bo množičen, veličasten, udaren in uspešen. Sedaj je resnično zadnji čas, da se položaj slovenskega kmetijstva izboljša do te mere, da bodo ljudje v njem našli svojo prihodnost. 16 tisoč čistih in krepko nad 60 tisoč kombiniranih kmetij zaposluje armado ljudi, ki bi ob propadu kmetijstva dodatno bremenila slovensko državno blagajno, tokrat na socialni postavki. Vprašajmo se, kakšna bi bila podoba slovenske dežele, če je kmetijstvo ne bi obdelovalo in ohranjalo pri življenju številnih vasi. Ali lahko prihodnost Slovenije gradimo zgolj na uvoženi hrani? Danes imamo okoli 60-odstotno samooskrbo s hrano, le tu in tam imamo česa dovolj, skoraj nikjer pa preveč. Z Evropo se je potrebno dogovoriti za razumne kvote, za čim-prejšno izenačitev slovenskega in evropskega kmeta, ob tem pa marsikaj ureditvi znotraj svojih kmečkih vrst. Tudi to je poslanstvo kmečke zbornice, ki zagotovo zmore toliko modrosti, da za vse skupaj ne krivi zgolj nekoga izven kmetijskega lobija.
J. Bračič
pa bomo lepo podeželje," je še prepričan Vladimir Tumpej.
V vinogradu ob šolskem domu v Grajenščaku so postavili klo-potec, katerega vetrnice imajo premer 6 metrov, gredelj je dolg dva metra, stol 1,5 metra, blanja (deska) 5 metrov, pravi glas v vetru daje 8 maclekov, metla je iz
kostanjevih vej. Klopotec je pognal Andrej Polanec, po izdelo-valčevih besedah pa se je že v prvih minutah "obratovanja" postavil s pravim glasom.
Z izbrano kapljico so nazdra-
vili dobri in bogati novi letini, za ubrane trenutke pa so poskrbeli člani kvinteta DU Rogozni-ca in harmonikar Aleš.
MG
Klopotec je preizkus dobro opravil, njegov glas se bo slišal daleč naokrog, ker leži na lepi legi. Po starem izročilu se ga mora slišati uro hoda od mesta, kjer je postavljen. Foto: Crto-mir Goznik
PTUJ, LJUBLJANA / MNOŽIČEN KMEČKI PROTEST BO 5. SEPTEMBRA
Najmanj deset tisoi protestnikov
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zadružna zveza Slovenije sta sicer podprli kmečki protest, ki ga je pred tedni organiziral kmečki sindikat, pred vladno stavbo v Ljubljani se je takrat zbralo okoli 3 tisoč kmetov. Protest je bil ob nepravem času, pa ne dovolj dobro pripravljen, tako so lahko tudi njegovi učinki dvomljivi. Omenjeni organizaciji menita, da je potreben še eden, množičnejši in odločnejši protest s konkretnejšimi zahtevami.
Že 24. julija sta se obe organizaciji na najvišji ravni dogovorili, da bosta organizirali protest kmetov 5. septembra in da bosta nadaljevali s pritiski na kmetijsko ministrstvo, vlado in posredno tudi na Evropsko unijo vse dokler njihove zahteve ne bodo izpolnjene.
S protestom 5. septembra želijo kmetje opozoriti na vse težji gospodarski položaj v kmetijstvu in zadružništvu in na dejstvo, da njihovi predlogi in zahteve pri vladi in kmetijskem ministrstvu praviloma ne obrodijo sadov. Kmetje tudi menijo, da so pogoji vstopanja Slovenije v Evropsko unijo neugodni. Ob tem želijo opozoriti tudi evropskega komisarja za kmetijstvo Franza Fischlerja, da kljub številnim poudarjenim kmetijskim vlogam, predvsem vlogo kmetijstva pri urejenosti okolja in poseljenosti podeželja, vendarle ne gre pozabiti na najpomembnejše, na pridelavo hrane. Najmanj, kar kmetje pričakujejo, je razumevanje kmetijskega ministrstva, vlade in evropske unije, v kakšnem položaju je slovensko kmetijstvo in seveda primerno in hitro ukrepanje.
Prejšnji teden so se v Ptuju sestali člani sveta območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in predstavniki 19 kmetijskih zadrug Podravja in se v prvi vrsti pogovarjali o organizaciji protesta in svoji udeležbi v njem. Tudi v Ptuju, tako kot prej že na pogovorih v Ljubljani in v drugih krajih Slovenije, so me-
nili, da je protest priložnost, da kmetje javnost seznanijo s svojim položajem tako, da navedejo konkretne podatke o plačilu za pridelano hrano, ki ga prejmejo pridelovalci, o maržah in drugih stroških, ki vplivajo na ceno hrane v nadaljevanju prodajne verige, vse do trgovcev. Potrošniki so v zmoti, ko menijo, da so kmetje krivi za drago hrano, čeprav je potrebno glavne krivce iskati drugje. Samo konkretni, pisni podatki javnosti ter konkretne pisne zahteve kmetijskemu ministrstvu in vladi lahko dajo rezultate, ki jih kmetje želijo doseči s protestom 5. septembra.
Poudarjajo, da bo protest miren shod, ki se ga bo udeležilo najmanj 10 tisoč slovenskih kmetov, ob dobri organizaciji pa se jih bo gotovo zbralo še veliko več. Poleg mirnega značaja pa bo protest odločna zahteva, da
se začnejo razmere v slovenskem kmetijstvu hitro in korenito spreminjati, sicer bodo, kot že omenjeno, s protesti nadaljevali in stopnjevali njihovo odločnost. Ob neposlušanju njihovih zahtev s strani države niso izključene tudi mejne ali cestne zapore.
Člani Kmetijsko-gozdarske zbornice, samo v OE Ptuj jih je 21 tisoč, bodo o organizaciji protesta obveščeni prek medijev, tudi prek zborničnega glasila, pomembno vlogo pa bodo odigrali tudi predsedniki in člani območnih enot in njihovih izpostav. Stroške potovanja bodo krili s pomočjo zbornice in zadružnega sistema. Vsekakor je ob tem na mestu poziv vodstev Kmetijsko-gozdarske zbornice in Zadružne zveze Slovenije k čim množič-nejši udeležbi. Le množičen pritisk na najvišje predstavnike države lahko obrodi željene sadove, ne nazadnje pa da tudi slovenskim pogajalcem z EU dodatno energijo za vztrajanje pri stališčih, od katerih zaradi interesa slovenskega kmetijstva in gospodarstva v širšem pomenu besede, ne smejo odstopiti.
J. Bračič
Marjan Hergan, predsednik sveta KGZ Slovenije, Območne enote Ptuj in koordinator kmetijskih zadrug Podravja
DOPISNIKI PIŠEJO
PTUJ IN POMEN NJEGOVEGA POKLICNEGA GLEDALIŠČA
Ob desetletnici ustanovitve Gledališča Ptuj
Poetovio, predhodnica današnjega Ptuja, je bila ("Poeto-vio" je v latin{~ini samostalnik ženskega spola) že v ~asu rimskega imperija gospodarsko in kulturno središ~e tega dela Evrope. Bila je anti~no velemesto, ki je ležalo na obsežnejšem prostoru kot današnji Ptuj, ter je bila po številu prebivalcev dvakrat ve~ja od Ptuja in zato mnogo ve~ja od takratnih naselbin na ozemljih današnjih mnogo ve~jih mest: Ljubljane, Gradca in Zagreba. Arheologi so na po-dro~ju Poetovije odkrili izkopanine, ki govorijo o visoki civiliziranosti in kulturi Poetovijcev.
Vec pisnih virov obstaja o Ptuju iz srednjega veka, ko je imel Ptuj (Pettau) mestne pravice. Gospode ptujske, ki so postavili na Ptujskem mnogo gradov, med ostalimi tudi velikonedelj-skega in ormo{kega, uvr{čamo po pomembnosti ob bok celjskim grofom. V srednjem veku so bili nosilci kulture predvsem samostani, ki jih je imel Ptuj kar tri (velike), kar je več od drugih primerljivih mest.
Iz nekdanjega prijetnega mesteca se je Ptuj razvil v močno gospodarsko,	upravno,
poslovno, trgovsko, medicinsko, {olsko, versko, raziskovalno, zgodovinsko, glasbeno, turistično, prometno, informacijsko in kulturno sredi{če. V preteklosti tega naglega razvoja urbanizacija ni uspela dohitevati, tako da je bil Ptuj razvit precej neenakomerno. Danes se to stanje počasi izbolj{uje.
KOD TE VODI POT, PTUJ?
V ptujskem glasilu Tednik sem 2.februarja 1989 zapisal v časopisni nadaljevanki "Kod te vodi pot, Ptuj?" naslednje: "Da bi dvignili splo{ni in zlasti kulturni nivo tega najstarej{ega slovenskega mesta, bi bilo potrebno ustvariti:
A.	ptujski mestni in primestni promet
B.	ptujsko univerzo
C.	ptujsko poklicno gledali-{če
D.	dvigniti raven družabnega in kulturnega življenja
E.	ptujsko radijsko in televizijsko postajo
F.	dvigniti ptujsko nižjo glasbeno {olo v srednjo itd.
Spomnim se, na kak{no zasmehovanje je leta 1989 pri nekaterih Ptujčanih naletela ta časopisna nadaljevanka. Danes, ko se je večina zapisanih točk že realizirala, se ji ne smeje več nihče.
Poglejmo dana{nje stanje:
Točka A: je v realizaciji. V zadnjih nekaj mesecih se je na Ptuju razvila močna dnevna in nočna služba taksijev. Taksijem bi bilo potrebno zagotoviti v mestu ugledna čakali{ča, jim omogočiti, da bi krožili po mestu, parkirali na avtobusni postaji, se organizirali v krožno čakanje, kot je za to poskrbljeno v večjih mestih itn.
Točka B: se tudi realizira. Na Ptuju sta dve smeri viso-ko{olskega izrednega {tudija. V prihodnosti bi bilo potrebno zagotoviti poleg univerzitetnih prostorov tudi, da bi bili predavatelji na visokih {olah tudi Ptujčani. Podobno je bilo v preteklosti v Mariboru, ki je postal v razdobju zadnjih {tiridesetih let univerzitetno sredi{če, do leta 1960 pa je bil le srednje-{olski center. Študijskih smeri, ki bi jih bilo možno ustanoviti na Ptuju, je mnogo, vsaj deset, samo razmisliti bi bilo potrebno o njih.
Točka C: je praktično izvedena. Poklicno gledali{če je bilo na Ptuju ustanovljeno že leta 1992. O njegovem pomenu bom pisal v nadaljevanju tega članka.
Točka D. Raven družabnega in kulturnega življenja se je v zadnjih trinajstih letih občutno povzpela. Ustanovljena sta bila dva kluba zaprtega tipa. Oba domujeta v Ulici Viktorina Ptujskega. To sta dnevni center OZARA — enota Ptuj in Klub ptujskih {tudentov — KPŠ, ki ima svoje prostore v tako imenovani	"Kolnki{ti".
Pomembni ptujski pridobitvi za Ptuj sta tudi računalni{ko podprta knjižnica Ivana Potrča, katere smiselna smer razvoja je univerzitetna knjižnica, in znanstvenoraziskovalni urad Bistra, katerega razvojni cilj je in{titut.
Poleg profesionalnega Gleda-li{ča Ptuj obstaja na Ptuju {e neprofesionalno gledali{če TEATER III, ki ima svoje prostore v tako imenovani Steklarski delavnici na dvori{ču hi{e na Slovenskem trgu 1. To gledali{če pravkar ureja svojo dvorano za okoli 100 gledalcev, oder in pripadajoče gledali{ke prostore. Tako bo kmalu imel Ptuj dve gledali{ki hi{i, poklicno in ljubiteljsko.
Mariborski Večer in ptujski Tednik postajata že formalno-papirno preobsežna in ne moreta več sproti objavljati vseh novic s {ir{ega ptujskega področja. Cas je že, da dobi Ptuj svoj dnevnik, ki bi se lahko imenoval Ptujčan, podobno kot imajo Parižani svoj Le Parisien. V času, ko je začel v Mariboru v 19. stoletju izhajati dnevnik Slovenski narod, je imel takratni Maribor manj prebivalcev, kot jih ima danes Ptuj. Tehnologijo izdelave časopisa v sedanjem ptujskem Tedniku dobro poznajo in jim ne bi bilo težko izdajati dnevnika, ki bi imel na začetku pač manj strani obsega, kot jih ima Tednik. Tisk bi lahko prevzela Tiskarna Ptuj, ki bi morala posodobiti svoj obrat. Sedanji mesečnik Ptujč-an bi moral pač spremeniti svoje ime in bi lahko iz mesečnika postal tednik.
Na kratko pojasnimo {e točko F. Ptujska glasbena {ola Karol Pahor ima v glavnem akademsko izobražen učiteljski kader, zato ne bi bil nikakr{en problem, v povezavi s ptujskim srednje{olskim centrom, dvigniti sedanjo nižjo glasbeno {olo v srednjo, vsaj za nekaj glasbenih instrumentov. Na Ptuju poteka že nekaj let poletna violinska glasbena {ola, ki je vseslovenskega pomena in ki jo vodijo glasbeni učitelji iz Londona in Ce{ke. Dokler ne bi Ptujčani dobili vsega potrebnega učiteljskega kadra, bi se na Ptuj lahko vozili nekateri predavatelji s srednje glasbene in baletne {ole Maribor. Ptuj ima namreč večjo glasbeno tradicijo od Maribora. Obstaja na-
mreč nekaj sto let stara ptujska notna glasbena zbirka, ptujski festival domače glasbe, ptujski APZ, Ptujski mo{ki komorni zbor, Ptujski nonet, množica drugih pevskih zborov in skupin, skozi stoletja ohranjeno ljudsko petje na Ptujskem itn. Naslednja razvojna stopnja ptujskega glasbenega življenja je ptujski glasbeni in{titut.
Točka E. Največji razvojni skok poleg ptujskega profesionalnega gledali{ča je storil Radio Ptuj, ki je — brez tuje pomoči — raz{iril svoj spored od enourne oddaje, le ob nedeljah, v letu ustanovitve 1962, na 24-urni vsakodnevni spored v današnjem času. Skoraj na mestu pa caplja sicer odlična ptujska televizija, ki zelo počasi razširja svoj spored in ki ji verjetno primanjkuje mladih zagnanih kadrov.
ZGODOVINA PTUJSKEGA GLEDALIŠČA
Pred več kot dvesto leti so na Ptuju ustanovili prvo stalno gledališče, tako da ima Ptuj že zelo staro gledališko tradicijo.
Med prvo in drugo svetovno vojno so se ptujski gledališčniki zbirali okoli znanega gledališkega režiserja Frana Žižka, ki je ustanovil svoje avantgardno gledališče; bilo je polpoklicno in za takratni čas najodzivnejše slovensko gledališče. Takrat so se mladi Mariborčani vozili na Ptuj s kolesi gledat Žižkove predstave. Fran Žižek, ki je do-študiral v Pragi, je bil zelo plo-dovit režiser; na leto je postavil na oder šest do osem premier.
Po drugi svetovni vojni je bilo na Ptuju ustanovljeno poklicno gledališče; sem so se priselili režiserji in igralci iz vse Slovenije. Spominjam se tega plodovitega obdobja ptujskega gledališča predvsem zato, ker sem kot otrok stanoval v gledališki stavbi in sem že tedaj nekajkrat nastopal v manjših vlogah v takratnem poklicnem gledališču. Takrat je Ptuj, podobno kot danes, živel s svojim gledališčem. Takratno poklicno gledališče je gostovalo po večjih odrih na Ptujskem — v Slovenski Bistrici, Ormožu, Kidričevem, Središču ob Dravi, _ Današnjemu ptujskemu gledališču so za gostovanja odprta vrata vseh velikih slovenskih odrov v Ljubljani, Mariboru, Celju, Novi Gorici, Trstu, itn. Današnji poklicni igralc, po rodu Ptujčan, so med vodilnimi igralci na vseh slovenskih poklicnih odrih. Gledališko življenje v Sloveniji je na vseh velikih odrih "začinjeno" s Ptujčani.
V težkem obdobju za Ptujčan, in sicer leta 1958, je Ptuj izgubil svojo neodvisnost; ukinjen je bil ptujski okraj in pripojen k mariborskemu. Takrat je bilo ukinjeno tudi ptujsko poklicno gledališče - politika in kultura sta stopali v korak.
Pohvale so vredni takratni ptujski gledališki ljubitelji, ki so po ukinitvi poklicnega gledališča predvajali predstave na visoki gledališki ravni. Ta dejavnost je ostala skozi ptujsko zgodovino po besedah Branke Bezeljak Glazer, ki je navdušila za gledališče in usmerila za igralsko akademijo mnogo danes priznanih slovenskih gledaliških umetnikov, Ptujčanov, vse do današnjih dni, ko obstaja poleg poklicnega gledališča na Ptuju tudi ljubiteljsko gledali-
šče TEATER III.
Od leta 1958 do leta 1992 Ptujčani nismo imeli svojega poklicnega gledališča, zato smo bili primorani obiskovati - seveda če smo hoteli ohraniti stik z gledališčem - predstave drugih poklicnih gledališč, predvsem mariborskega. Občasno je gostovalo na Ptuju katero od drugih poklicnih gledališč predvsem s komornimi predstavami.
GLEDALIŠČE "ZATO"
Okoli leta 1990 je bilo na Ptuju kot predhodnik poklicnega Gledališča Ptuj ustanovljeno gledališče oziroma društvo ZATO pod umetniškim vodstvom režiserja Sama Strelca,v letih 1992-2000 direktorja ptujskega poklicnega gledališča in sedanjega programskega direktorja SNG Maribor. Gledališče ZATO, v katerem so nastopali sedanji vseslovensko priznani gledališki umetniki, ki so bili takrat še študenti, je pripravilo med počitnicami po eno predstavo na leto. Takrat je bil v stiku z gledališčem le ozek krog Ptujčanov, vsekakor preozek, da bi mogli govoriti o množični gledališki kulturi na Ptujskem. Z ustanovitvijo javnega zavoda Gledališče Ptuj se je stanje izboljšalo.
Gledališče je dalo v desetih letih obstoja številno mlado gledališko občinstvo. Gledališka kultura je pomemben element splošne kulture. Za vzpon gledališke kulture na Ptujskem imata zasluge oba ptujska teatra, in sicer poklicni in ljubiteljski, pa tudi gledališke skupine po oko-
liških krajih, ki so zelo dejavne.
MODEL
GLEDALIŠČA PTUJ
Sedanje poklicno Gledališče Ptuj se ravna po tržnih zakonitostih, kot je bilo predvideno po zamislih snovalcev njegovega abstraktnega modela. Gledališče ima nekaj stalno zaposlenih tehničnih in upravnih članov, igralci pa se združujejo z gledališčem po projektih za posamezne predstave. V projektih za posamezno predstavo je predvideno, koliko igralcev je za posamezni projekt potrebno. Na slovenskem trgu gledališke delovne sile ptujski vodja projekta poišče ustrezne igralce, zlasti svobodne umetnike, in z njimi sklene pogodbo za posamezno predstavo. Gledališki igralec je za projekt posamezne predstave plačan le za to predstavo, kar velja tudi za režiserja, dramaturga in ostale strokovne gledališke sodelavce. S tem se gledališče izogne dajanju plač igralcem in umetniškim sodelavcem, ki v predstavi ne sodelujejo. Na tak način so stroški za gledališče minimizirani. S tem načinom dela orje ptujsko gledališče ledino na Slovenskem v tržni naravnanosti gledališč.
Takšen način dela ima globoko znanstveno podlago v sistemski teoriji, kibernetiki in konstruktivizmu, ki jih je na Slovenskem pričelo uveljavljati v praksi predvsem ptujsko gledališče za časa vodenja Ptujčana Sama Strelca; le-ta je s podobnimi idejami posegel v sedanje upravljanje tudi
pri SNG Maribor. Za zdaj mariborsko gledališče še ni uskladilo svojega vedenja s tem tržnim modelom.
Razen tržnega načina vodenja Gledališča Ptuj je gledališče za časa direktorovanja Sama Strelca doseglo tudi pomemben programski uspeh. Na Ptuju namreč postaja tradicionalno srečanje slovenskih komornih gledaliških predstav (SKUP), nekakšno malo Borštnikovo srečanje. Letos so se ga udeležila vsa slovenska poklicna gledališča s svojimi komornimi predstavami. O tem so odmevno pisali tudi vsi pomembnejši slovenski časopisi. Na Ptuju se lahko odvija tudi festival slovenske monodrame, kar je bilo že uresničeno v preteklosti.
S tako programsko in upravljavsko usmeritvijo postaja Gledališče Ptuj vse pomembnejše v slovenskem gledališkem prostoru.
Razmisliti in uresničiti bi bilo potrebno obnovo gledališke zgradbe.
Pričujoči sestavek sem za Strelčevo zadnjo knjigo o zgodovini ptujskega poklicnega gledališča, napisal z veseljem. Upam, da je moj sestavek kamenček k mozaiku zgodovine ptujskega gledališča.
BISTVENA OPOMBA
Ptuj je že za časa Samove slovenske kneževine Karantanije v 7. stoletju imel svojo "Ptujsko krajino". Upam da bo tudi današnji Ptuj dobil svojo pokrajino oziroma regijo, ki si jo kot najstarejše slovensko mesto, ki se tudi najhitreje kulturno, umetniško in znanstveno razvija, zasluži!
Dr. Adolf Dolfi Žižek
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Še nekaj vedrih slikanic proti koncu počitnic
K branju knjižnih novosti vas, ljubi bralci, ne bi smela vzpodbujati. Knjižnica je dobesedno zdesetkana: do novega in novejšega branja je težko priti tudi knjižničarjem, tako malo je denarja za knjige. Knjižnično članstvo je praviloma zelo razumevajoče: potrpežljivo čaka na rezervacije, pa čeprav je lahko čakalna doba tudi do zimskih počitnic, izbira med starejšimi knjigami ali pa sega po že prebranem, zateka se h knjigam, ki niso ravno med želenimi, ali pa je celo prisiljeno opustiti prijetne dopustniške bralne navade.
Te avgustovske dni je marsikaterega rednega člana Knjižnice Ivana Potrča minila potrpežljivost ob knjižnih policah, ki so prazne, kot ne bi smele biti. Žalostno: ljudje bi brali in se izobraževali, a v edini knjižnici daleč naokoli je novejšega, aktualnega branja le za vzorec. Le kaj bi rekli svežega kruha željni potrošniki, ki bi v sicer lepi zgradbi prodajalne s pekovskimi dobrinami naleteli na nesrečne trgovke, ki bi lahko ponudile star kruh (morda bi kakšnega kupca prepričale z njegovo prijaznostjo zdravju) in nekaj obljub o svežih štru-cah?! Primera je morda malo pretirana, a ni daleč od resnice. A kruhaželjni pač stopijo v drugo trgovino, knjigoljubi pa ...
Kljub vsemu sem za današnja Tednikovo knjigarnico izbrala nekaj novejšega branja za najmlajše.
MURČI JE BIL!
Pripoved Uda Weigelta in ilu-stratorke Christine Kadmon se odvija med zajčki v gozdu.
Brunči, Berči in Benči so mladoletni navihanci, ki se razposajeno igrajo in ušpičijo marsikatero vragolijo. Recimo: medveda zmotijo s svojim hrupom pri počitku. Razjarjenemu medvedu odvrnejo, da niso oni nič krivi, saj ga je prebudil novi zajček Murči. Medved je z razlago zadovoljen, trije razpo-sajenci pa poslej vsako lumparijo prevalijo na izmišljena Murčijeva
ramena. Še več, medvedovo spanje so premotili nehote, nato postanejo objestni in veverički ukradejo skrite lešnike, jazbecu zadelajo izhod iz jazbine, kuncu razdejajo zelenjavno gredico ... in vsega je kriv Murči. Toda nekega dne se v gozdu zares pojavi novi zajček in ...oooo, groza, zares mu je ime Murči! Kaj bodo zdaj storili junaki? Kratka in poučna slikanica je izšla letos pri založbi Kres v prevodu Tamare Laganin.
TOK TOK, KDO JE V TEM JAJCU?
Za tem naslovom se skriva odlična slikanica o putki, ki ni imela
svojih piščančkov. Le zakaj je tako, se sprašuje nesojena kok-lja v nočeh brez spanca. Ne luna, ne oblaki ne vedo odgovora, putka pa je nesrečna v svojem kokošnjaku. Neke noči najde zapuščeno gnezdo in sede na jajčka, da se ne bi ohladila. Putki se izvalijo piščančki, a ti so na njeno začudenje nekoliko drugačnih navad, kakor je pričakovati pri kurjem potomstvu. Avtorja Stijn Moekaars in Frank Daenen sta izjemno lepo ubesedila zgodbo o materinstvu in posvojitvi za najmlajše bralce. Prijetne ilustracije in besedilo, ki ni sentimentalno, a je polno jasne otroške topline, bo navdušilo male in velike bralce. Slikanica je izšla v prevodu Uroša Kalčiča pri založbi Kres.
V PLANINSKI ŠOLI
Tako je naslovljena šesta knjiga iz zbirke Čudeži narave založbe DZS, ki sodi med poučne slikanice za mlade bralce. Draga Tarman enostavno opisuje gorske živali, ki jih je naslikala Saša Bogataj Ambrožič. Mladi bralci, ljubitelji narave in tisti, ki naj bi to šele postali, bodo uživali ob zgodbi iz orlovega gnezda, ob lepotcu z naših gora -ruševcu, spoznavali svizca na prisojah, živorodno kuščarico-,snežni jerebico Belko in kozoroga (25 strani večjega formata s celostranskimi ilustracijami).
Naj opozorim še na ostale knjige te knjižne zbirke, ki je zaželena med mladimi naravoslovci: Ko se dan konča, Zelišča male čarovnice, Vrtec v gozdu, Mladiči na potepu, Živžav sredi trav.
Liljana Klemenčič
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / LJUBLJANSKI APEZEJEVCI V GRAJSKI VITEŠKI DVORANI
Višek letošnje glasbene ponudbe
16. avgusta letos smo Ptujčani doživeli, po Dubravki Tomšič - Srebotnjak, že drugi koncertni ve~er kvalitetne glasbe, to pot zborovski. Akademski pevski zbor Tone Tomšič SOU iz Ljubljane pod vodstvom Stojana Kureta je izvedel celovečerni koncert, ki ga je v celoti omogočila Revizijska družba AUDITOR, d.o.o., iz Ptuja ob pomoči Pokrajinskega muzeja (dvorana) in ptujske izpostave JSKD (vabila in organizacija).
Izredno zanimanje Ptujcanov za kvalitetno koncertno ponudbo se je pokazalo tudi tokrat, saj je bila vite{ka dvorana ptujskega gradu nabito polna. Mimogrede naj omenim, da so bili pred leti na Ptuju že podobni koncerti nekoliko nižje kvalitete pa v drugih organizacijskih okvirih, ki pa so jih morali po-slu{alci krepko preplacati. Za APZ-jev koncert pa je bil vstop prost!
Ljubljanski akademski zbor je nedvomno najbolj agilen in kvaliteten slovenski odrasel zbor. Ob kopici zlatih plaket z mariborskih Naših pesmi sta si zbor in dirigent pripela vse možne lovorike z evropskih mednarodnih tekmovanj.
Koncert na Ptuju je bil eden zadnjih pod vodstvom Stojana Kureta, ki tako zaključuje svoje vec kot plodno in uspe{no desetletno vodenje zbora.
V sporedu, ki smo ga pos-
lušali, je zbor predstavil vse začrtane smernice svoje programske politike: izvajanje slovenskih novitet in del tujih sodobnih skladateljev ter izvajanje vokalno-instrumentalne glasbe. Ob tem je pomembna tudi zvestoba do del skladatelja
njem mednarodnem tekmovanju v Mariboru.
V drugem delu koncerta smo poslušali še Agnus Dei iz Gallusove maše Super Sancta Maria ter Merkujev Pater noster. Sledila sta dva primera pravoslavne liturgije: Tebe pojem Ser-
Foto: Črtomir Goznik
KINO PTUJ / SVETOVNI AVTORSKI FILM NA PRELOMU TISOČLETJA
Filmski kompas
Ob koncu poletja Klub ptujskih študentov v sodelovanju s Slovensko kinoteko pripravlja festival sodobnega svetovnega avtorskega filma Filmski kompas. V sedmih dneh, od 26. avgusta do 1. septembra, vsak dan ob 21. uri, se bo v Kinu Ptuj zvrstilo sedem mojstrovin sedme umetnosti, ki so na prelomu tisočletja pomembno zaznamovale najmlajšo izmed obče priznanih umetnosti.
Festivalsko dogajanje bo v ponedeljek, 26. avgusta, ob 19. uri uvedla okrogla miza ^•vetovnifilm na prelomu tisočletja, ki jo bo mo-deriral Jurij Meden, udeležili pa se je bodo najvidnejši predstavniki slovenske filmske kritike Andrej Šprah, Mateja Valentin-čič in Zdenko Vrdlovec. Gostje bodo reflektirali prelome v času in filmu, v drugem delu okrogle mize pa bodo predstavili filme iz festivalskega programa.
Že ime festivala pove, da gre za filme in filmsko govorico, ki le s težavo zaide na redni spored slovenskih kinematografov. To še posebej velja za manjša okolja, kot je Ptuj. Izbor filmov nam odkriva polje umetniškega filmskega ustvarjanja, ki je povečini spregledano in zapostavljeno na račun dominantnih stvaritev hollywoodskih studiev. Avtorski filmi, ki bodo na ogled, za razliko od korporati-vističnega filma, pri katerem je v ospredju profit in posledično instrumentaliziranje filma kapitalistični ideologiji, poudarjajo režiserja - posameznika ter njegov pogosto kritični odnos do kulture, družbe in politike.
Filmski kompas nam bo odkril vrhunske filmske stvaritve vzhodno in zahodno od Hollywooda. Začeli bomo v Franciji s politično angažiranim filmom Mesto je mirno režiserja Roberta Gu-ediguiana, sledila bo Švedska z apokaliptičnim Pesmi iz druge-
Prvi festival avtorskega filma na Ptujskem bo odprl film Mesto je mirno
ga nadstropja Roya Anderssona, nato Iran s poetičnim Veter nas bo odnesel s seboj Abbasa Kia-rostamija, pa Italija s prelepim Aprilom Nanija Morettija. Nato bomo skočili v Hong Kong s filmom Durian durian Fruita Chana, se vrnili v Francijo s provokativno Romanco Catherine Breillat in končali na Japonskem s filmom En, dva režiserja Edwarda Yanga.
Festival Filmski kompas je nadaljevanje in vrhunec prizadevanja Kluba ptujskih {tudentov in njegovega Kolnki{tinega filmskega krožka za dvig filmske kulture na {ir{em ptujskem področju.
Nina Milošič
kranjskega rodu Jakoba Gallusa.
Kar se tiče tematike, je dirigent polovico skladb odmeril sakralnim vsebinam, drugo polovico pa posvetnim in obdelavam ljudskih. Kljub terminu, ko so počitnice na vrhuncu, je stalo na odru 45 pevk in pevcev. Zbor se je namreč ta teden odpravil na tekmovanje v italijanski Arezzo, kjer se bo pomeril v kategoriji "Gran Prix" s še štirimi zmagovalnimi zbori s poprejšnjih evropskih tekmovanj. Tako so pevci na ptujskem koncertu predstavili najprej 25-minutni spored za areško tekmovanje: Gallusov osemglasni motet Elizabeti se je dopolnil čas poroda. Premišljeno dozirana dinamika in jasna dikcija sta pripomogli k razpoznavnim vstopom posameznih glasov in bogatem prepletanju tem. Z Mendelsso-hnovim motetom Mitten wir im Leben sind je zbor izkoristil in napolnil akustiko viteške dvorane. Skladba je zaradi svoje dolžine in pevske kondicije zahteven pevski zalogaj. Kot tretjo so predstavili delo furlanskega skladatelja, sicer pa dobrega prijatelja zbora, Franca Dominittija Requiem aeter-nam. Pevci, razpostavljeni v vrsto pred poslušalci in okoli njih so ta osemglasni motet zapeli zvočno izredno učinkovito ter ponovno izkoristili akustiko viteške dvorane. Izvedba je doživela največji aplavz.
Tržaški skladatelj Pavle Merku je zboru posvetil skladbo Postavljam ti spomenik - kan-tato na stihe Srečka Kosovela. Zbor jo je izvedel z vso odgovornostjo do obeh avtorjev. Kot zadnjo skladbo tekmovalnega sporeda smo poslušali izvedbo 3. pesmi Lojzeta Lebiča iz Urokov Gregorja Strniše. Izvedba skladbe, ki je pisana v pretežni meri za govorni zbor, dva tol-kalista in sintisajzer, je odrska. Gestikulaciji in obrazni mimiki so dodani tudi sočasni premiki pevcev na odru. S to skladbo je zbor tudi zmagal na letoš-
geja Rahmaninova in odlomke iz Vigilij finskega sodobnika Einojuhanija Rautavaara. Vse naštete skladbe je Stojan Ku-ret interpretiral domošljeno in polnozvočno.
V drugem delu koncerta je izstopala noviteta mladega slovenskega skladatelja Tomaža Bajžlja (rojenega leta 1979) Zasuta usta na besedilo F Balantiča. Zahteven osemglasen in harmonsko preobložen zborovski stavek je težak zalogaj za pevce. Obetavni mlad skladatelj bo svoj kompozicijski slog gotovo še izpilil in racionaliziral.
Zbor se je tako na koncertu izkazal kot homogena zvočna celota, k čemur so pripomoglai barvno bogati alti, ne preostri soprani ter uravnotežen moški del zbora z možato zvenečimi tenorji in intonančno čistimi basi. Dirigent Stojan Kuret je večino zahtevnega koncerta od-dirigiral na pamet, prav tako so na pamet peli pevci, kar kaže na izredno resen pristop in veliko odgovornost vseh.
Za zaključek koncerta se je APZ preselil na grajsko dvorišče in med arkadami ob soju sveč zapel pet obdelav slovenskih ljudskih (H. Lavrenčič, A. Čopi, A. Danev, M. Prus in E. Adamič), izmed katerih je izstopala Oj božime - Strindu-laile pesem Adija Daneva (r. 1933), zamejskega Slovenca, ki sicer ni zborovski skladatelj, je pa s to skladbo dokazal, da je njegov pristop k obdelavi ljudskega blaga zelo izviren.
APZ je svojim dirigentom ponovno dokazal, da lahko ljubiteljski zbor s kvalitetnim in profesionalnim vodenjem daleč presega kvaliteto renomiranih institucionalnih pevskih sestavov. Z gotovostjo lahko zapišem, da je bil ta koncert višek letošnje tovrstne glasbene ponudbe na Ptuju. Zatorej zahvala (v sporedih nenapisanemu) vodstvu pokrovitelja - revizijske družbe Auditor.
Mitja Gobec
... PA BREZ ZAMERE
Glasna opcija
SKRITI POGOJI USPEŠNEGA TURIZMA
Ker smo, kot si m^da lahko še mislite, na tem mestu trdno prepričani o tem, da mesto Ptuj z okolico ne oziroma preslabo izkorišča svoj turistični potencial, je v naših razglabljanjih dostikrat govor o stvareh, povezanih s turizmom. Po drugi strani pa je pogostost pojavljanja turizma v tistih tukajšnjih kolumnah, ki se tičejo našega mesta, pravzaprav nek znak, da preprosto ni mogoče govoriti o prihodnosti mesta Ptuja (gospodarski, kulturni in kar je pač še teh prihodnosti) in ob tem prezreti velikanskega pomena turizma za prav vsak segment dejavnosti in šivljenja v mestu ter okolici. In še vedno (vedno bolj, pravzaprav) smo prepričani, da bi lahko precej več ljudi na tem prostoru šivelo od turizma in dejavnosti, povezanih z njim. In to v nemalo primerih bolje šivelo, kot pa šivi sedaj. Ptuj bi dejansko (in ne samo na papirju ter v raznih leporečjih) lahko postal nekaj posebnega, nekaj izrednega, v pravem pomenu besede Mesto muzej. Vendar pa vsi vemo, da mošnost sama po sebi ne pomeni še čisto popolnoma nič, dokler ni udejanjena.
No, okej, glede ontološkega statusa mošnosti in dejanskosti bi se dalo v filozofiji še precej debatirati, a tukaj se v te debate ne bomo spuščali, saj smo prepričani, da večine publike filozofska modrovanja ne zanimajo kaj preveč. Za tukajšnje razmere naj torej zadostuje poenostavljena formula (pa bognedaj, da bi s tem hoteli šaliti bralstvo; ne, ne).
Dobro. Mošnost sama po sebi torej še ni skoraj nič. Treba jo je udejanjiti v realnosti. Ptuj, pravijo, da je zakladnica tisočletij. Lepo, ampak zakladnica sama prav tako še ne pomeni skoraj nič; treba jo je odpreti, vzeti ven vse zaklade, jih zloščiti, zaščititi in primerno ponuditi publiki. Le tako bo do popolnosti izkoriščen njen potencial. Brez tega je bolj ali manj le še ena izmed moš-nosti. Ni dejanskost. In kot tako jo lahko v našem, materialistično naravnanem svetu označimo kot skoraj nepotrebno.
Turizem je torej tista magična beseda, čarobna formula za te kraje. O tem smo skoraj stoodstotno prepričani. Ko pa pravimo, da je potrebna precej večja anga-širanost, podjetnost in aktivnejši pristop, pa s tem trdimo, da je mogoče in tudi potrebno mesto ne samo postaviti na ogled v stilu: Evo, ljubček, tu imaš, pa si pač pojdi pogledat, kar te zanima — ne torej samo zavzeti te pasivne pozicije, ampak pod poglavje turizma vključiti prav vse, kar je le mogoče. To je edini način, če hočemo pričakovati od te panoge kakšne vidnejše uspehe, takšne, kot bi si jih mesto tudi zaslušilo. To je tudi smer, v katero se moderna panoga turizma razvija, in edina opcija, ki jo turist pričakuje. Dobiti več in čimbolj široko. Glede tega recimo golf igrišče Ptuju vsekakor koristi, a morda bi bilo dobro še kaj več narediti za privabljanje petičnih gostov golf igrišča tudi v samo mesto. A to je zgodba za kdaj drugič.
Okej. Takšna zadeva je torej turizem. Pravzaprav je hudo podoben kakšni sobni rastlinici. Potrebuje svoje pogoje, v katerih uspeva, če pa nima, bo začel slej ko prej hirati, dokler ne bo odmrl. Nekatere od teh pogojev mu lahko da le narava, druge pa človek. Potrebuje pa oboje. Če zmanjka enih ali pa drugih, zadeva ne bo uspela. Vidite, to~no
tako kot kak{en fikus ali pa kak-{na druga podobna rastlinica.
In tukaj naletimo na problem. To~neje re~eno, ga zavohamo. Ja, na Ptuju nekaj smrdi. Pa ne v prenesenem pomenu, ne, ne, dobesedno nekaj smrdi. [e posebej v poletnih mesecih v dnevih, ko ob kakem večeru zrak soparno pritisne ob tla. Večina vas verjetno to neprijetno izku{njo {e predobro pozna. Ob takih večerih se te hudo neprijetne vonjave kot kak{na gverilska skupina (alipa, huh, {e huje, kot teroristi) tiho, ampak vztrajno razleze po večini mesta, se zavleče v vsako poro in razpoko hi{k, med strehe, po terasicah in seveda skozi va{e vonjalne organe direkt v pljuča. Uh. No, pa saj poznate zadevo. In najbrž ni treba posebej poudarjati, da smo ljudje na stvari, ki smrdijo, {e posebej občutljivi. Samo pomislite, na primer, da na ulici srečate osebo, ki je pravi balzam za va{e oči, ko pa pride bliže, pa zavohate precej močen odbijajoč vonj, ki se {iri okoli te osebe ter katerega vzroka pač kljub va{im obupnim poskusom, da bi izvor tega smradu na{li kje drugje, ne morete pripisati nikomur drugemu kot pa prav tej osebi. Naenkrat ta oseba ne bo več tako privlačna navkljub nadvse v{ečni zunanjosti, ne? Kadarkoli se boste potem spomnili na to osebo, se boste v veliki večini primerov najprej in najbolj spomnili na njen vonj, ne pa na v{ečno zunanjost. Vidite, ta primer pa v popolnosti velja tudi za Ptuj na področju turizma. Ljudje smo pač nagnjeni k temu, da si večinoma prej in bolj zapomnimo slabe in negativne stvari kot pa dobre. Kaj mislite, kako se mora počutiti turist z že povprečno stopnjo zahtevnosti, ko pohajkuje po mestu ali pa sedi na kavici, ko naenkrat zavoha skrajno neprijetne vonjave? In kar je {e huj{e, kako se mora počutiti, ko mu postane jasno, da te vonjave oplajajo celotno mesto in ne zgolj bližine kak{ne kanalizacije. Prijetno mu ravno ne more biti, ne? In verjemite, ko se bo spominjal svojega obiska Ptuja, mu bo zagotovo na pamet pri{la tudi ta neljuba izku{nja. In bo tudi zaradi tega morda drugič malce bolje pomislil, preden bo spet pri{el nazaj. Škoda.
Morda se vam zdi, da pretiravamo in da to s turizmom pa res nima prevelike zveze. Napaka. Zdravo okolje je temeljna človekova pravica, in če mislite, da sodobni turist na to nič ne da in tega ne upo{teva, ste v hudi zmoti. Sodoben turist ima sodobne zahteve. Če pa teh ne zado-volji{, turistov pač ne bo. In kot smo že dejali, se nam turizem zdi poglavitna in skoraj edina opcija za te kraje.
Gregor Alič
SREDI ŽIVLJENJA
DESTRNIK / 21. KMEČKI PRAZNIK
Odprli kmeiko tržnico
V nedeljo, 18. avgusta, je na Destrniku potekal 21. tradicionalni kmečki praznik, ki ga je organiziralo domače turistično dru{tvo. Številni obiskovalci so si najprej ogledali likovno razstavo, sledila je otvoritev kmečke tržnice. V paradi starih ljudskih običajev je nastopilo 20 skupin, največ iz vasi Jir{ovci, v paradi starih traktorjev pa je bil najsta-rej{i traktor letnik 1950. Ob koncu prireditve so podelili priznanja za vzorno urejene hi{e, kmetije in poslovne prostore.
Okrog Marjana Nahbergerja se je zbralo veliko nočnih ptičev — poslušalcev skupnega nočnega programa lokalnih radijskih postaj
Prireditev se je pričela ob 13. uri z otvoritvijo razstave del likovne sekcije KUD Angel Besednjak iz Maribora, na kateri je destrni{ke motive razstavljalo 11 razstavljavcev. Sledila je otvoritev kmečke tržnice, na kateri so domače izdelke prodajali posamezniki, člani društva upokojencev
Destrnik, članice društva kmetic Destrnik, članice turističnega društva pa so tržile znane destrniške gibanice. Kot je povedala predsednica turističnega društva Danica Pernat, razmišljajo, da bi des-trniška kmečka tržnica postala tradicionalna in naj bi bila odprta vsaj enkrat mesečno.
Nastopila pa je tudi domača folklorna skupina.
Na paradi starih ljudskih običajev so obiskovalci lahko videli kosce, s katerimi se je predstavil Destrniški oktet, konjsko vprego s kosilnico, urbanske terilje, proizvodnjo mleka, pastirje iz Levanjcev, mlatev pšenice na ročni pogon in na pogon s starim motorjem, tolčenje jabolk, jesenska opravila, mletje in stiskanje jabolk, rezanje slame in ko-ruznice, tesarje lesa, popravilo starih sodov, kuhanje žganja, "šranganje" - zapiranje poti nevesti in šaljive igre ter še veliko drugih hišnih del, ki so jih nekoč opravljali na podeželju. V povorki so sodelovali tudi občinski svetniki, ki so prikazali mlatev z "drešmaši-nom". Kamion, na katerem so svetniki mlatili, pa je (brez vozniškega dovoljenja C-kate-gorije) vozil župan občine Destrnik Franc Pukšič. Ob pogledu na prikaz mlatenja so nekateri hudomušno pripominjali, da svetniki ne prikazujejo starega kmečkega opravila, temveč opravljajo samo svoje delo - mlatijo prazno slamo.
Po končani povorki so pripravili parado starih traktorjev, v kateri je sodelovalo sedem traktorjev. Najstarejši je bil traktor Boška Meška z Mestnega Vrha, letnik 1950.
STURMOVCI / DVA ASFALTIRANA CESTNA ODSEKA
Župan izpolnil obljubo
Ko so konec lanskega novembra svetniki občine Videm sprejemali proračun za leto 2002, so krajani Šturmovcev pripravili protestni shod ob ugotovitvi, da v proračunu ni predvidena nobena investicija na njihovem delu občine. Na dan seje občinskega sveta se je z njimi ločeno sestal župan Franc Kirbi{ in jim pojasnil, da proračuna s protestom ni mogoče spreminjati, obljubil pa je, da bodo njihove najbolj žgoče cestne probleme re{ili iz sredstev vzdrževanja.
V soboto pa je bila v Šturmov-cih slovesnost, saj sta župan in občina držala besedo in namenu so predali dva cestna odseka. Prvi, od Ropiča do Klajnška, je dobil novo asfaltno prevleko v dolžini 270 metrov, drugi, v
smeri Junger - Muzek, dolg 170 metrov, pa je bil na novo asfaltiran. Vrednost obeh, z ureditvijo bankin, je 4 in pol milijona tolarjev, dvakrat toliko, kot so se Šturmovčani in župan dogovorili na jesenskem sestanku.
Ob koncu prireditve so podelili še priznanja za vzorno urejene hiše, ki so jih prejeli: Brigita in Stanko Solina iz Jiršovcev, Marija in Franc Kumer iz Svetincev, Valerija Saško iz Janežovcev, Jelka in Marjan Irgl iz Ločkega Vrha, Slavko in Veronika Rodošek iz Zg. Velovlaka in Terezija Pihler iz Levanjcev. Za vzorno urejene kmetije pa so priznanja prejeli Jožica in Janko
Markež iz Placarja, Stanko in Nada Pukšic iz Doliča in Ana Semenko iz Placarja. Sliko-pleskarstvo Branko Gorican iz Placarja in umetno kova-štvo Graj iz Vintarovcev pa sta prejela priznanji za vzorno urejen poslovni objekt. Priznanje za oblikovanje zanimivih likov pa je prejel Branko Krajnc iz Strmca pri Destrni-ku.
Za dobro voljo med prireditvijo je poskrbela Štajerska godba pod vodstvom Borisa Roškerja, kasneje se je pridružil še Rudi Šantl. Poleg domačega župana se je kmečkega praznika udeležil tudi poslanec hrvaškega parlamenta Vedran Lendič. Prireditev je povezoval Marjan Nahber-ger s ptujskega radia.
Zmago Šalamun
Dobitniki priznanj za vzorno urejeno okolje
Čeprav gre za kratke cestne odseke, je pridobitev za prebivalce Šturovcev pomembna in bo prispevala h kakovosti življenje v tem delu občine Videm, kjer živi okoli 128 prebivalcev. Zaradi majhnega števila prebivalcev in na razmeroma veli-
Novi cesti so namenu predali (od leve) župan Franc Kirbiš, eden starejših prebivalcev Šturmov-cev Franc Junger in predsednik vaškega odbora Andrej Rožman. Foto: TM
kem prostoru raztresenih hiš so investicije v tem delu občine toliko zahtevnejše, ljudje pa se veselijo vsake pridobitve, čeprav gre le za nekaj sto metrov novega asfalta.
JB
RAZMI[LJAMO . . .
Malo meni, malo tebi
Včasih se spra{ujem, le kaj bi se ljudje pogovarjali, le o čem bi se pisalo v časopisih, če ne bi bilo politike in njenih akterjev. Nedvomno zna politika sama zase {e kako dobro poskrbeti. In za dobrim konjem se dviguje prah. Približuje se čas tako lokalnih kot tudi predsedni{kih volitev, hkrati pa bo to tudi čas, ko bodo na plano privrele vse umazanije, ki so bile {e do pred kratkim skrbno skrite nekje pod preprogo.
Prvemu predsedniškemu kandidatu, ki je realno gledano imel največ možnosti, da konkurira največji avtoriteti v državi, Janezu Drnovšku, se je stolček kaj kmalu močno zamajal pod njegovimi nogami. Vprašanje je, kolikšna je po vseh teh aferah v Vzajemni, ki so se vrstile v tem mesecu, še podpora ljudstva. Njegov ugled je zagotovo omajan in kot takšen bo težko stopil pred potencialne volivce, ki so si svojo sliko že ustvarili. Podoba predsedniškega kandidata je namreč vse prej kot politična. Lahko bi rekli, da je celo apolitična. Na predsednika države se gleda kot na predstavnika ljudstva, ki dela izključno v dobrobit lastne države, v dobrobit naroda.
Zataknilo se je ravno tam, kjer se ne bi smelo. Namreč pri zdravstvu oziroma zdravju, ki ga večina Slovencev po javnom-nenjskih raziskavah postavlja na prvo mesto kot eno najpomembnejših vrednot. Čakalne dobe so se povečini krepko povzdignile in segajo tam že čez eno leto, ob tem pa plačujemo vse večje stroške prostovoljnega zavarovanja, ki jih tako ali tako nikoli ne bomo dobili povrnjenih. Naša država si torej želi po eni strani biti "zdrava", po drugi pa si pljuva v lastni žep s tem, ko ljudem pokaže, kako ji je pravzaprav malo mar zanje. Ob tem se nehote spomnim tudi na pediatrično kliniko, ki že dolgo čaka na svojo gradnjo. Mogoče jo bomo v tem desetletju pa vendarle dočakali.
Po vseh medijskih valovanjih prejšnjega tedna, po vseh več ali
manj kritično objavljenih člankih in izpostavljenosti avtorjev teh člankov se na koncu - vemo — ne bo zgodilo nič. Plača predsednika uprave Franceta Arharja je bila pač 3,1 milijona tolarjev bruto in pika. Argument: zaslužil si jo je. Pa da omenjena vsota ne bi bila videti tako visoka, jo je nadzorni svet Vzajemne hitel hitro obrazložiti. Da je v tej plači vštet tudi dodatek na delovno dobo, pa na delovno uspešnost in še kaj bi se našlo. In ko mi, neekonomisti, to poračunamo, pač vidimo le tisti končni znesek. Ampak zagotovo si je takšno plačo zaslužil, tako kot so si jo tudi člani uprave, ki si po zakonodaji dobička ne bi smeli deliti. Ker pa so ti velemožje delali tako dobro, okej, recimo kar odlično, pa dajmo še malo pretiravati, kar briljantno markantno, so jim bile poleg mesečne nagrade oziroma stimulacije za "dobro delo" (ni mi povsem jasno, kaj bi to lahko bilo, ampak včasih je bolje, da nekaterih stvari enostavno ne veš in ne vrtaš vanje) izplačane še nagrade za delo v letu 2001.
Arhar je tako po podatkih, ki smo jih lahko zasledili v medijih, prejel 3,1 milijona tolarjev bruto, kar je po domače povedano ena dodatna plača. Neki gospod, He-nigman po imenu, 5,5 milijona tolarjev bruto ali spet po domače dve plači in gospodič Jaklič 5,1 milijona tolarjev bruto — saj ste uganili — dve plači. Večina navadnih smrtnikov tolikšnih zneskov ne pridela niti v enem letu. Živela raja.
Pa gremo še malo naprej. Člani nadzornega sveta so se seveda izmotavali na več sto načinov, da bi upravičili zakonsko delovanje svoje Vzajemne. Navedbe nekaterih članov nadzornega sveta, češ da niso bili seznanjeni z osupljivimi zneski na plačilnih listkih članov uprave, pa je pod velik vprašaj postavila naslednja navedba: "Kriterije za individualne pogodbe o zaposlitvi predsednika in članov uprave Vzajemne je nadzorni svet v popolni zasedbi soglasno sprejel na seji 19. decembra 2001, z veljavnostjo od 1. januarja 2002 dalje." Ups ...
Medijski linč, medijska gonja ali kakorkoli že temu rečemo ali kakršenkoli sinonim uporabimo, je zaenkrat v aferi Vzajemna dosegla svoj vrhunec. Doživela pa bo tudi svoj padec, kot so ga doživeli vsi člani uprave s predsednikom na čelu. On morebiti še najbolj, ker je potencialni predsedniški kandidat, a žal, s črno piko na čelu. Sicer pa se pridružujem mnenju tistih, ki mu svetujejo, da naj raje kar ostane tam, kjer je. Plača bo zagotovo višja, enkrat ali celo dvakrat od predsedniške, pa tudi odgovornost bo mnogo manjša. Zdi se, da je ves ugled, ki si ga je nabral še v letih, ko je bil guverner Banke Slovenije, splaval po vodi, kakor hitro je naznanil predsedniško kandidaturo. Ali je bila to načrtovana "akcija" ali ne, ne bomo vedeli nikoli. Morda zaradi tega, ker nam med študijem na fakulteti niso znali dobro predstaviti vseh političnih intrig, ki se igrajo v ozadju, morda pa zaradi tega, ker enostavno še zmerom ne moremo dojeti, da se vse to lahko dogaja. Ha, lahko pa o tem pišemo in govorimo. In to na glas. Svoboda govora in pisanja je namreč uzakonjena v naši ustavi iz leta '91.
Bronja Habjanič
22. - 28. avgusta 2002

• 104,3 FM
Četrtek, 22. avgust
TV SLOVENIJA 1
7.20 Kulturna kronika. 7.30 Odmevi. 8.00 Na vrtu. 8.30 Modro poletje, 27/37. 8.55 Gulimi{ek, oddaja za otroke, 8/10. 9.20 Pod klobukom: Cerkvenjak. 10.10 Zgodbe iz {koljke. 10.45 Risanka. 11.00 Alpe-Donava-Jadran: Trža{ki zaliv. 11.30 22. srečanje tambura{kih in mandolinskih skupin in orkestrov Slovenije, 4. oddaja. 12.00 Ta moja družina, 5/6. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.20 Tedenski izbor. 13.25 Štanjel - večnost kamnitega trenutka, dok. film. 14.15 Mavrica. 16.00 Slovenski utrinki, oddaja Madžarske TV. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.55 Ljubljana - Maribor, dok. oddaja. 17.10 Dosežki: Med lovci na dim in paro. 17.30 Okolje in mi: Potok in gozd. 18.00 Sprehod z zverinami, angle{ka dok. serija, 5/6, pon. 18.30 Dober tek vam želi Joe iz Libanona. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Po hčerinih sledeh, nem{ka nad., 2., zadnji del. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, {port, vreme. 22.45 Kulturno poletje. 23.40 Brane Rončel izza odra: Greg Osby, 2. del. 1.15 Okolje in mi: Potok in gozd, pon. 1.40 Mary Tyler Moore, ameri{ka nan., 15.. 2.05 hro{či, angle{ka nan., 1/10, pon. 2.55 Luč me spremlja, {vedski dok. film, pon. 4.10 Zakloni{če prepeva, posnetek koncerta. 4.55 Juhej in vuhmepi{, posnetek koncerta. 5.55 Šport.
TV SLOVENIJA 2
8.00 Videostrani. 15.50 Ushuaia, francoska dok. serija, 2/10, pon. 16.35 Mary Tyler Moore, ameri{ka nan., 15.epizoda. 17.00 Hro{či, angle{ka nan., 1/10. 17.55 Anin boj, kanadski film. 19.15 Videospotnice. 20.00 Akademski komorni orkester Nacionalnega radia Ukrajine. 21.25 Poseben pogled: Mračna plat Hollywooda, ameri{ki film. 22.20 Praksa, ameri{ka nan., 58.epizoda. 23.05 V senci katedrale, nem{ka nan., 6/12. 23.55 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Varuhi luke, pon. 17. dela. 10.00 Salome, pon. 16. dela. 10.55 Močno me objemi, pon. 86. dela. 11.50 Med sovra{tvom in ljubeznijo, pon. 13. dela. 13.10 Ženske za re{etkami, dokumentarna oddaja. 14.10 Odpadnik, pon. 17. dela. 15.30 Varuhi luke, 18. del. 16.25 Med sovra{tvom in ljubeznijo, 14. del. 17.20 Močno me objemi, 87. del. 18.15 Salome, 17. del. 19.15 24 ur 20.00 Romantični film: Sinovo upanje, angle{ki film. 21.40 Lucy na svojem, angle{ka nad., 6/8. 22.30 Odpadnik, 18. del. 23.20 Prijatelji, 13. del ameri{ke nan. 23.50 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Beverly Hills, pon. 10. dela. 12.10 Jack in Jill, pon. 11. dela. 13.00 Ricki Lake, pon.. 14.20 Obala ljubezni, 88. del. 15.10 Mladi in nemirni, 214. del. 16.00 Ricki Lake. 16.50 Beverly Hills, 11. del. 17.45 Korak za korakom, 10. del. 18.15 Veseli rovtarji, 17. del. 18.45 Hughleyjevi, 17. del ameri{ke hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Popstars. 20.50 Columbo: Odklonitev, ameri{ki film. 22.35 X-CITE, reportaža. 22.55 Will in Grace, 13. del. 23.25 Kaj bo z Joan?, 10. del. 23.55 Šov Jerryja Sprin-gerja, pon.. 0.40 Raj, erotična serija.
TV3
07.00 Pokemoni, risani film. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 Dokumentarna oddaja. 09.45 Iz domače skrinje, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Sijaj, pon. 14.50 Iz domače skrinje. 16.20 Pod židano marelo, pon. 17.50 SQ Jam, pon. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Risanke. 20.00 Sam' mal' gledam, ameri{ka komedija. 22.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Tvoj problem.
HTV 1
6.45 TV spored. 6.50 TV koledar. 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Otroški program. 10.00 Novice. 10.05 Stan in Olio. 10.25 Risanka. 10.35 40. otroški filmski festival. 10.55 Divja Amerika: Spektakularni obračuni. 12.00 Novice. 12.10 TV spored. 12.20 Izvor 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 Na zanko, češki film. 15.05 Risanka. 15.35 TV izložba. 15.45 Šibenik: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 Poizvedovalec, pz. serija. 17.00 5000 km čez Meksiko, dokum. serija. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Alpe-Donava-Jadran. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, a ne vem. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Barve turizma - Hvar. 20.55 Junak dneva, TV film. 22.35 Z vseh strain. 23.00 Meridijan 16. 23.30 Pravi čas. 0.40 Na zanko. 1.45 Čarovnija. 2.35 Modro kolo. 3.25 Remek. 3.35 Divja Amerika, pz.. 4.35 Junak dneva, TV film. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
15.30 TV spored. 15.35 Otroški program. 16.35 TV koledar 16.45 Novice. 16.50 TV spored. 16.55 Hugo. 17.25 Izvor 18.10 Mati in sin. 18.45 Reševalna služba. 19.30 Glasbeni album. 20.05 Čarovnija. 21.00 Novice. 21.15 Modro kolo. 22.05 Svet mode. 22.35 Prijatelji, serija. 23.00 Zahodno krilo II., serija. 23.45 Glavno mesto, serija.
HTV 3
18.05 TV spored. 18.10 SP v nogometu: Belgija - Rusija, posn. 20.00 TV spored. 20.05 Rock Club. 21.05 Tito in Tarantula, posn. koncerta. 22.15 Ekspedicija Chiapas 1999. 22.45 Zakon in red - Oddelek za žrtve, serija. 23.30 SP v nogometu: Tunis - Japonska, posn.
ORF 1
6.05 Otro{ki program. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Superman, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Varu{ka, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Komisar Rex, serija. 21.10 Alarm za Cobro 11, serija. 22.00 Kaisermuehlen Blues, serija. 22.45 Movie Time. 22.55 Ybbsiade 2002, reportaža. 23.40 Umetnine.
ORF 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1578). 9.50 Policijska in{pekcija 1. 10.15 Film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Tema,. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska in{pekcija 1. 14.05 Iz neba, serija. 14.50 Na{ Čarli, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1579). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum, magazin. 21.05 Usodni dan. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euro Austria, magazin. 23.00 Primer za dva, serija. 0.00 Čas v sliki.
Petek, 23. avgust
SLOVENIJA 1
7.20 Tedenski izbor. 7.20 Kulturna kronika. 7.30 Odmevi. 8.00 Prisluhnimo ti{ini. 8.30 Modro poletje, 28/37. 9.00 E. Majaron: V znamenju dvojčkov, lutkovna nan., 8/12. 9.15 Potujoči {krat: O zlatih jabolkih, počno-razvedrilna oddaja, 2/10. 9.40 Dober tek vam želi Joe iz Libanona. 9.55 Enajsta {ola: Nogomet. 10.20 Oddaja za otroke. 10.40 Ljubljana - Maribor, dok. oddaja. 10.55 Dosežki: Med lovci na dim in paro. 11.15 Okolje in mi: Potok in gozd. 11.40 O živalih in ljudeh. 12.00 Sylvia, 12/15. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.20 Tedenski izbor 13.20 Škocjanske jame, 2. del. 13.50 Vsakdanjik in praznik. 15.00 Velika imena malega ekrana: Nata{a Dolenc. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.45 Mladi virtuozi. 17.05 National Geographic, 14/23. 18.00 Marko, mavrična ribica, risana nan., 37.epizoda. 18.10 Iz popotne torbe: Sam doma. 18.30 Deteljica. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 So leta minila, 4/6. 20.30 Čudovita si, angle{ka nad., 4/7. 21.20 Normal, ohio, 8.epizoda. 21.50 Dobro je vedeti -olimpijski kotiček. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, {port, vreme. 22.45 Polnočni klub. 0.00 Sedem dni, 12/22. 0.45 National Geographic, 14/23, pon. 1.35 Mary Tyler Moore, 16.epizoda, pon. 2.00 Hro{či, angle{ka nan., 2/10, pon. 2.50 Prekleto seme, Makedonski film, pon. 4.15 Vsakdanjik in praznik, pon. 5.40 Šport.
TV SLOVENIJA 2
8.00 Videostrani. 14.25 Televizija v času kljukastega križa, dok. oddaja, pon. 15.20 Mary Tyler Moore, 16.epizoda. 15.45 Hro{či, 2/10. 16.40 SP v kajakih in kanujih na divjih vodah, slalom c1 (m) mo{tveno, posnetek iz Bourg St. Maurica, slalom k1 (m) mo{-tveno, prenos. 18.20 Šport. 20.00 Živalske mumije, dok. oddaja. 20.50 Tržnica, film. 22.20 Praksa, 59. epizoda. 23.00 Najstra-{nej{i umor, 2/6. 23.30 Big Band RTV Slo.. 0.05 Videospotnice.
POP TV
9.10 Varuhi luke, pon. 18. dela. 10.00 Salome, pon. 17. dela. 10.55 Močno me objemi, pon. 87. dela. 11.50 Med sovra{tvom in ljubeznijo, pon. 14. dela. 13.10 Lucy na svojem, pon., 6/8. 14.10 Odpadnik, pon. 18. del. 15.30 Varuhi luke, 19. del. 16.25 Med sovra{tvom in ljubeznijo, 15. del. 17.20 Močno me objemi, 88. del. 18.15 Salome, 18. del. 19.15 24 ur. 20.00 Pod krinko, ameri{ki film. 21.40 Potres v New Yorku, 1/2. 23.10 Odpadnik, 19. del. 0.00 Prijatelji, 14. del a. 0.30 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Beverly Hills, pon. 11. dela. 12.10 Zmikavta, pon. 8. dela. 13.00 Ricki Lake, pon.. 14.20 Obala ljubezni, 89. del. 15.10 Mladi in nemirni, 215. del. 16.00 Ricki Lake. 16.50 Beverly Hills, 12. del. 17.45 Korak za korakom, 11. del. 18.15 Veseli rovtarji, 18. del. 18.45 Hughleyjevi, 18. del. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Popstars. 20.50 Horor: Izganjalka vampirjev, 16. del ameri{ke nan. 21.40 Angel, 16. del ameri{ke nan. 22.30 Ellen, 4. del ameri{ke hum. nan. 23.00 Mo{ke zadeve, 4. del ameri{ke nan. 23.50 Šov Jerryja Springerja, pon. pogovorne oddaje. 0.40 Rdeče petke, erotična serija.
TV3
07.00 Pokemoni, risani film. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 V sedlu, pon. 09.45 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Inline hokej, pon. 14.50 Iz domače skrinje, pon. 16.20 Popotovanja z Jani-nom, pon. 17.20 Štiri Tačke, pon. 17.50 Bonanca, pon. 14. dela nan. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Risanke. 20.00 Pod židano marelo, glasbeno-razvedrilna oddaja. 21.30 Mračna vožnja, znanstveno-fantastični film. 23.30 Reporter X.
HTV 1
6.45 TV spored. 6.50 TV koledar. 7.00 Dobro jutro, Hrva{ka. 9.00 Otro-{ki program. 10.00 Novice. 10.05 Stan in Olio. 10.25 Risanka. 10.35 40. otro{ki filmski festival. 10.55 Divja Amerika, pz.. 12.00 Novice. 12.10 TV spored. 12.20 Izvor 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 Nekje v mestu, am. film. 15.35 Risanka. 15.45 Zagreb: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 Poizvedovalec, pz.. 17.00 5000 km čez Meksiko, dokum.. 17.30 Hrva{ka danes. 18.00 Pionirji egiptolo-gije, dokum.. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, a ne vem. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 TV Bingo show. 20.50 Na{e malo mesto. 22.00 Zvočni udar. 23.00 Meridijan 16. 23.35 Nebo pada, it. film. 1.10 Isabella Rossellini, nem{ki dokum. film. 1.55 Moja nesmrtna ljubezen, am. film. 3.50 Zločin stoletja, am. film. 5.40 Čarovnija. 6.35 Pionirji egiptologije, dokum.. 7.00 Glasbeni program.
HTV 2
15.30 TV spored. 15.35 Otro{ki program. 16.35 TV koledar 16.45 Novice. 16.50 TV spored. 16.55 Hugo. 17.25 Izvor 18.10 Mati in sin. 18.45 Re{evalna služba. 19.30 Glasbeni album - Moderato can-tabile. 20.05 Čarovnija. 21.00 Novice. 21.15 Centre Street 100. 22.00 Hit-depo. 23.30 Prijatelji. 23.55 Zahodno krilo II.. 0.40 Glavno mesto.
HTV 3
16.15 TV spored. 16.20 SP v nogometu: Portugalska - Koreja, posn. ; Poljska - ZDA, posn. 20.00 TV spored. 20.05 Cosbyjev show. 20.50 Zlata dekleta. 21.35 Frasier 21.55 Becker. 22.20 Barve turizma - Hvar 23.05 Ekspedicija Chiapas. 23.35 Zakon in red - Oddelek za žrtve.
0RF 1
6.10 Otro{ki program. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom. 15.45 Superman. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina. 17.40 Čarovnice. 18.30 Prijatelji. 19.00 Will & Grace. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Firma, film 1993. 22.10 Marked for Death, film 1990. 0.15 Countdown Las Vegas, film 1996.
ORF 2
9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1579). 9.50 Policijska in{pekcija 1. 10.15 Film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Štajerski naravni dragulji. 12.30 Kako ste kaj? 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska in{pekcija 1. 14.05 Iz čistega neba. 14.50 Na{ Čarli. 15.35 Bogati in lepi, (1580). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Primer za dva. 21.20 Oddaja o Lady DI. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern Times special. 23.10 Komi-sarka. 0.00 Čas v sliki.
Sobota, 24. avgust
TV SLOVENIJA 1
7.20 Tedenski izbor. 7.20 Kulturna kronika. 7.30 Odmevi. 8.00 Modro poletje, 29/37. 8.25 Zgodbe iz {koljke. 9.00 Vesela hi{ica: Sinček obtesanček, lutkovna igrica, 23., zadnji del. 9.15 Slovenska ljudska pesem: So ptički se ženili. 9.20 Male sive celice, kviz. 10.10 Arčibald, risana nan., 8/26. 10.20 Risanka. 10.30 Dober tek vam želi Joe iz Libanona. 10.45 Enajsta {ola: Nogomet. 11.10 Ranč pri kraguljčkovi sedmici, 8/14. 11.35 Radio aktivnost, 20/26. 12.00 Gore in ljudje. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.10 Tedenski izbor. 13.10 Al Andalus - Flamenco, 1. del. 13.35 Kulturno poletje. 14.25 Zdravljenje z delfini, nem{ki film. 16.00 Pipsi, risana nan., 12/26. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.45 Slovenski magazin. 17.15 Ozare. 17.20 Na vrtu. 17.45 Legende morja, francoska dok., 1/13. 18.15 Palček David, risana nan., 6/13. 18.40 Risank. 19.00 Dane. 19.05 Utrip. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Poirot: Umor Rogerja Ackroyda, film. 21.40 Stena: Šest velikih plezalskih pustolov{čin, dok., 5/6. 22.10 Poročila, {port, vreme. 22.40 Mo{ke zadeve, 3. in 4. del. 23.50 Lažnivec, ameri{ki film. 1.30 Legende morja, francoska dok., 1/13, pon. 1.55 Slovenski magazin, pon. 2.25 Prva noč mojega življenja, {panski film. 4.00 Šport. 6.15 Mavrica, pon.
TV SLOVENIJA 2
8.00 Videostrani. 10.15 Tedenski izbor. 10.15 Murphy Brown, 5/22. 10.35 Tatovi v noči, zadnji del. 12.00 Počitnice do zadnjega diha: Kaj je novega, dok. nan., 3/5. 12.15 Horace in Tina, 24/26. 12.40 Jasno in glasno: Dobro jutro, alkohol - zbogom, pamet! 14.15 Polje, kdo bo tebe ljubil, pon. 16.00 SP v kajakih in kanujih na divjih vodah, slalom k1 (m) - polfinale, posnetek iz Bourg St.Maurica; Sp v kajakih in kanujih na divjih vodah, slalom k1 (m) - finale, prenos. 17.15 Retrospektiva nogometne pravljice. 19.15 Videospotnice. 20.00 Čez planke: Velika Britanija, pon. 21.15 Glembajevi, 1/3. 22.00 Praksa, 60. epizoda. 22.45 Koncerti sobotnih noči: Buddy Guy in Fabulous Thunderbirds. 0.40 Videospotnice, pon.
POP TV
8.30 Dragon Ball, risana serija. 9.00 Mali helikopter, risana serija. 9.10 Beli očnjak, sinhronizirani risani film. 10.10 Sedma nebesa, 13. del. 11.00 Providence, 17. del. 11.50 Lepo je biti milijonar, pon.. 13.00 Bette, 6. del. 13.30 Potres v New Yorku, pon., 1/2. 15.20 Družinsko pravo, 20. del. 16.10 Zahodno krilo, 18. del. 17.00 Avalon, ameri{ki film. 19.15 24 ur 20.00 Specialist, ame-ri{ki film. 22.00 Adijo, ljubezen, ameri{ki film. 23.55 24 ur, pon.
KANAL A
11.00 Obala ljubezni, pon. 85. dela. 11.50 Obala ljubezni, pon. 86. dela. 12.40 Obala ljubezni, pon. 87. dela. 13.30 Obala ljubezni, pon. 88. dela. 14.20 Obala ljubezni, pon. 89. dela. 15.10 Konec nedolžnosti, am. film. 16.35 Slavne zvezde, dok. serija. 17.25 Hollywoodske po{asti, dok. oddaja. 19.10 Simpatije, 18. del. 20.00 Senca dvoma, am.i film. 21.50 Zadnje poglavje, 5/6. 22.40 Milenijum, am. film. 0.20 Zmikav, pon. 8. dela am. nan.
TV3
08.00 Risanke. 09.00 Don Quihote, risani film. 10.00 Črna pu{-čica, risani film. 11.00 Za vas in mesto, pon. 12.00 Čestitke iz domače skrinje, pon. 14.00 Pod židano marelo, zabavnoglas-bena oddaja. 15.30 Inline hokej, pon. 16.00 Automobille, oddaja o avtomobilizmu. 16.30 Nivea Sun Beach Volley, reportaža. 17.00 SQ Jam, glasbene lestvice. 18.00 Spidi in Gogi show, otro{ka oddaja. 19.00 Risanke. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Vroči veter, 4. del jugoslovanske nan. 21.00 Retrospektiva YU filma -Kraljevski vlak. 23.00 Moč polnega življenja. 23.30 TV razglednica -Izola
HTV 1
7.40 TV koledar. 7.50 Otro{ki program. 9.30 Zgodbica. 9.55 TV spored. 10.00 Novice. 10.05 Pustolov{čine mladega Indiane Jonesa: Daredevils of the Desert, am. film. 11.25 Risanka. 12.00 Novice. 12.10 TV spored. 12.15 Parlaonica. 13.05 Prizma - multinacionalni magazin. 14.00 Koreni - hrva{ke manj{ine v Evropi. 14.35 Oprah Show. 15.20 Novice. 15.35 Žrtvovani, am. film. 17.50 Zlata dekleta. 18.15 Glasbeni program. 18.45 Pisani svet. 19.00 Biblija. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Dolgo, toplo poletje - zabavni magazin. 21.00 Cradle Will Rock, am. film. 23.10 Novice. 23.20 Istra - bela, siva, črna - oddaja iz kulture. 0.15 Žrtvovani, am. film. 2.25 Oprah Show. 3.10 Centre Street 100, serija. 4.00 Dolgo, toplo poletje - zabavni magazin. 4.50 Cradle Will Rock, am. film. 7.00 Glasbeni program.
HTV 2
10.15 TV koledar 10.25 Hit-depo. 11.55 Svet mode. 12.20 Hi{ni ljubimci. 13.05 Otro{ki program. 14.15 Zgodba o Audrey Hepburn. 15.50 Cosbyjev show. 16.15 Neukročena Amazona. 16.45 Sosedje iz pekla. 17.10 Veter v hrbet. 17.55 Zlata krila. 18.40 Zvezdne steze. 19.30 Glasbeni album. 20.05 Dokum.. 20.35 TV izložba. 20.50 Novice. 20.55 Tedi Spalato. 21.55 Borec za pravico. 23.30 Njujorčani.
HTV 3
16.20 SP v nogometu: Nemčija - Paragvaj; Danska - Anglija, posn. 20.00 TV spored. 20.05 Re{evalna služba,. 23.40 Šport danes.
0RF 1
6.00 Otro{ki program. 10.50 Otro{ki program. 12.15 Totalno mimo, serija. 13.00 Življenje in jaz, serija. 13.20 Simpsonovi, serija. 13.50 Dvojček redko pride sam, serija. 14.10 Austria TOP 40. 15.05 Clueless, serija. 15.30 Roswell, serija. 16.15 Sabrina, serija. 16.35 Stree-tlive. 17.05 Nogomet, avstrijska liga. 19.30 Čas v sliki 20.15 K vragu z milijoni, film 1997. 22.10 Debeluhar, serija. 23.40 Nogomet, avstrijska liga.
ORF 2
6.00 Teletekst. 7. 00 Vremenska panorama. 9.00 Poročila. 9.05 TV Kuhinja. 9.30 Popevkarska revija. 11.00 Avstrijski film. 12.35 Zgodbice iz potovanj. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Avstrijski film. 14.50 Nem{ki film. 16.15 Slikanica Avstrije. 16.25 Dežela in ljudje, oddaja. 16.55 Religije sveta. 17.00 čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo. 17.55 Juhnke-jev komedijantski klub. 18.20 Bingo. 19. 00 Zvezna dežela danes. 19. 30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Pogre{ana Sandin, film 2002. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Ljubezenske zgodbice. 22.25 Salzbur-{ke igre, prenos.
Nedelja, 25. avgust
SLOVENIJA 1
8.00 Živ žav: V deželi palčkov, risana nan., 3/13, Oko modrega volka, risanka; Tabaluga, risana nan., 7/12; A.S.Pu{kin: Pravljica o carju Saltanu, lutkovna nan., zadnja epizoda. 9.50 22. srečanje tambura{kih in mandolinskih skupin in orkestrov Slovenije, 5. oddaja. 10.15 Pihalni orkester rokava iz Marezig. 10.45 Živali v navzkrižnem ognju, nem{ka poljud. serija, 5/7. 11.15 Ozare, pon. 11.20 Franči{ek Asi{ki - Duh Assisija. 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.10 Tedenski izbor 13.10 Potovanje predaleč, dok. serija, 3/7. 14.00 So leta minila, angle{ka nan., 4/6. 14.30 Jazon in Argonavti, ameri{ka nad., 1/2. 16.00 O živalih in ljudeh. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.45 Vsakdanjik in praznik. 18.05 Prezrta okolja: Morsko obrežje, zadnji del. 18.35 Žrebanje lota. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Zrcalo tedna. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Mavrica. 21.45 Velika imena malega ekrana: Franjo Meglič. 22.40 Poročila, {port, vreme. 23.15 Zgodbe iz Avstralije, okrog in čez, 8/9. 23.55 Deps, hrva{ki film. 1.25 Prezrta okolja: Morsko obrežje, zadnji del, pon. 1.50 Ushuaia, francoska dok., 3/10, pon. 2.35 Najstra{nej{i umor, an., 2/6, pon. 3.05 Slepa boginja, 1/4, pon. 4.00 Vsakdanjik in praznik, pon. 5.25 Šport.
TV SLOVENIJA 2
8.00 Videostrani. 10.05 Tedenski izbor 10.05 Rad imam Lucy, ameri{ka čb nan., 87.epizoda. 10.30 Na vrat na nos, 5/10. 11.20 Slovenski ljudski plesi: Lancova vas in okolica. 12.25 Brno: Moto-ciklizem za VN Če{ke - 250 ccm, prenos; 500 ccm, prenos. 15.00 SP v kajakih in kanujih na divjih vodah, slalom k1 (ž) - polfinale in slalom c1 (m) - polfinale, posnetek iz Bourg St.Maurica; slalom k1 (ž) - finale, prenos; slalom c1 (m) - finale, prenos. 17.15 Retrospektiva nogometne pravljice. 19.15 Videospotnice. 20.00 Ushuaia, francoska dok. serija, 3/10. 20.50 Murphy Brown, ame-ri{ka nan., 6/22. 21.15 Homo Turisticus. 21.35 Slepa boginja, norve{ka nad., 1/4. 22.30 Orientalni plesi, francoska dok. oddaja o plesu. 23.30 Videospotnice, pon.
POP TV
8.40 Dragon Ball, risana serija. 9.10 Mali helikopter, risana serija. 9.20 Beli očnajk, pon. sinhroniziranega risanega filma. 10.20 Sedma nebesa, 14. del. 11.10 Providence, 18. del. 12.00 Lepo je biti milijonar, pon.. 13.30 Smola pa taka, zadnji del am. humoristične nan. 14.00 Kot oče in sin, ameri{ki film. 15.50 Družinsko pravo, 21. del. 16.40 Zahodno krilo, 19. del. 17.30 Izginuli brezdomec, am. film. 19.15 24 ur 20.00 Tango in Ca , ameri{ki film. 21.50 Lahek plen, kanadski film. 23.30 24 ur, pon.
KANAL A
10.40 Mladi in nemirni, pon. 211, 212, 213, 214 in 215 dela. 14.50 Che Guevara Che!, ameri{ki film. 16.35 Skriti Hollywood, dok. oddaja. 17.30 Adijo, pamet, 20. del. 18.20 Dvakrat v življenju, 20. del kanadske nan. 19.10 Jack in Jill, 12. del am. nan. 20.00 Daleč od doma, am. film. 21.40 Spet zaljubljena, 21. del. 22.30 Elijev ogenj, film. 0.25 Z druge strani re{etk, dok. oddaja.
TV3
08.00 Risanke. 09.00 Don Quihote, risani film. 10.00 Spidi in Gogi show. 11.00 Za vas in mesto, oddaja o kmetijstvu in turizmu. 12.00 V sedlu. 12.30 Nedeljskih 40. 14.00 Sijaj, pon. 15.00 Čestitke iz domače skrinje. 16.30 Črna pu{čica, risani film. 17.30 TV razglednica Izola. 18.00 Štiri tačke, oddaja za ljubitelje živali. 18.30 Vroči veter, pon. 4. dela. 19.30 Risanke. 20.00 Reporter X. 20.30 Alfi Nipič Show, zabavnoglasbena oddaja. 21.30 Knjiga. 22.00 Tvoj problem. 22.30 Automobille, oddaja o avtomobilizmu. 23.00 Motomania. 23.30 Dokumentarna oddaja.
HTV 1
7.25 TV spored. 7.30 TV koledar. 7.40 Otro{ki program. 8.40 Klic divjine. 9.30 Briljanteen. 10.00 Novice. 10.05 Pustolov{čine mladega Indiane Jonesa. 11.40 Športne igre mladih. 12.00 Novice. 12.10 TV spored. 12.15 Plodovi zemlje. 13.05 TV izložba. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.00 ČB v barvi. 14.45 Nezemljani v družini. 15.10 Note, notice. 15.40 Svet zabave. 16.15 Oprah Show. 17.00 Novice. 17.05 TV izložba. 17.15 TV spored. 17.20 Jack in Jill. 18.05 Rojeni med divjimi živalmi. 18.35 Zlata dekleta. 19.00 Boris Vian, dokum.. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Meteor, film. 21.50 Glasba. 22.00 Ti{ina, prosim! 23.00 Novice. 23.10 Trio, TV film. 0.20 Junakinje zla, film. 2.15 ČB v barvi. 3.00 Oprah Show. 3.45 Meteor, film. 5.30 Svet zabave. 6.00 Rojeni med divjimi živalmi. 6.30 Boris Vian.
HTV 2
10.20 TV koledar 10.30 Biblija. 10.45 Portret mesta in cerkve. 11.00 Ma{a, prenos. 12.00 TV spored. 12.05 Otro{ki program. 13.05 24. MDF Turčija. 13.30 42. MDF Šibenik. 14.15 Zgodba o Audrey Hepburn. 15.35 Cosbyjev show. 16.00 Neukročena Amazona. 16.30 Sosedje iz pekla. 17.05 Veter v hrbet. 17.55 Zlata krila. 18.40 Zvezdne steze. 19.30 Note, notice. 20.00 Večer z Joolsom Hollandom. 21.00 Novice. 21.05 Indijanci. 22.05 Jazz: B.B.King Live at the Apolo.
HTV 3
9.35 TV spored. 9.40 Izvor. 13.15 SP v nogometu: Švedska - Senegal, posn.; Španija - Irska, posn. 16.45 "Trka na prstenac". 17.00 Zagreb: EP v odbojki na pesku. 19.30 Košarka WNBA. 20.00 TV spored. 20.10 Hrva{ka nogometna liga. 22.10 Šport danes. 22.25 Čarovnija.
ORF 1
6.00 Otro{ki program. 12.00 Debeluhar 13.30 Ghost Dad, film. 14.50 Kaj je z Bobom?, film. 16.25 Dva kot nesreča in žveplo, film. 18.00 Gospod Bean. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Anaconda, film 1997. 21.45 Columbo. 23.25 Jezna kri, film 2000.
ORF 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Nedeljska matineja. 9.35 Prenos koncerta klasične glasbe. 10.35 Kulturni teden. 11.00 Avstrijski film. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Tedenska poročila. 13.30 Domovina, tuja domovina. 14.00 Pogledi s strani. 14.15 Univerzum. 15.00 Tri dame z žara. 15.25 Avstrijski film. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Domovina, oddaja. 17.55 Po{tna loterija. 18.25 Cerkvena oddaja. 18.30 Oddaja deželnega studia Vorarlberg. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.17 Lotto. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Ladja sanj. 21.40 Čas v sliki. 21.55 Soba z zajtrkom, film 1993. 23.25 Čas v sliki.
video-foto-avdio-katv studio
Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART
Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta.
tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net
■	Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd.
■	Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov.
■	Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov.
■	Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video.
POSLOVNA SPOROČILA
V pritakovanju prainiinih semanjih dnevov:
jubileinega, 40. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni od 24. - 31. avgusta 2002
Kmetijsko-živllskl sejem bo ponujal vse najboljše za obiskovalce od sobote 24. do sobote 31. avgusta 2002, ko jih bodo vabili: bogata ponudba prehrane in vina s poku{njami, naj{ir{a izbira kmetijske mehanizacije ter pisana paleta sredstev za sodobno kmetovanje, vrtnarjenje in vzrejo živali. Ogledali si bodo lahko živinorejske razstave in razstave malih živali, vzorc-ne nasade kmetijskih, vrtnarskih in gozdarskih kultur, se udeležili predavanj in okroglih miz, sodelovali na tekmovalnih in prijateljskih srečanjih ter uživali v ugodnih nakupih in sproščeni zabavi.
40. mednarodni kmetij-sko-živilski sejem je osrednja predstavitev kmetijstva in živilskopredelo-valne industrije v Sloveniji in največja takšna prireditev v krogu dežel
strijo, semena in sadike, sredstva za prehrano in varstvo rastlin in živali, kmetijske gradnje in blago široke potrošnje.
S skupnimi razstavnimi prostori se bodo predstavi-
darska zbornica, Center Evropa ter slovenske kmetijske šole, ki so pripravili številne aktualne strokovne dogodke.
Še popolnejše kot pretekla leta bodo razstave: govedi, prašičev, konj, perutnine, drobnice, kuncev, rib in plazilcev, malih živali ter razstava čebelarstva in lovska razstava. Razstavo drobnice bo spremljala prodajna razstava sirov in prikaz striženja ovac.
Obiskovalci se bodo lahko sprehodili skozi vzor~-ne nasade kmetijskih
Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske. Na njem se bo predstavilo preko 1480 razstavljavcev iz 21 držav, na skupaj 50.300 kvadratnih metrih neto razstavnih površin.
Na sejmu bodo najmo~-neje zastopani: prehrana, kmetijska mehanizacija, stroji in oprema za živilsko predelovalno indu-
le Nemčija, avstrijska Gradiščanska, belgijska dežela Valonijater Međimurska županija iz Hrvaške.
Zelo dejavne na sejmu bodo vladne in strokovne organizacije s področja kmetijstva: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Gospo-
kultur in skozi gozdno parkovni nasad, poskusili izdelke z mednarodnih ocenjevanj kakovosti mleka in mlečnih izdelkov, mesa in mesnih izdelkov, sadnih sokov in brezalkoholnih pijač ter plemenite kapljice z ocenjevanja vina. V Vinskem hramu bo organizator z vini, ki so sodelovala na ocenjeva-
nju, predstavil vsa slovenska vinorodna območja.
Takoj za vhodom na sejmišče jih bo vse sejemske dni z domačimi pridelki,
vanjem v konjskem hlevu.
Bogat bo tudi tekmovalni in zabavni program, saj bodo na sporedu: velika parada kmečkih del in
avnega tekmovanja oračev.
Pravzaprav si bo, ob nastopih priznanih glasbenikov ali pa v dobro za-
izdelki, dobrotami in dobro voljo oskrbovala dobro založena kmečka tržnica. Lahko si bodo ogledali tradicionalno kovačnico z izdelavo podkev in podko-
običajev, tekmovanje lastnikov gozdov v gozdarskih opravilih, kasaške konjske dirke, tekmovanje lovcev, na sejmu bo potekala tudi zaključna slovesnost drž-
loženem gostinskem delu pravi užitek oddahniti od številnih lepih vtisov in ugodnih nakupov^
Prijazno vabljeni!
Obbkov^cUVlitton Gait|e/Gue«t
i RazMavIJavd/Exhiblton]
Maribor ' Murska Sobola
RAZSTAVNI PROGRAM PO HALAH Hala A, A1 živilskopredelovalna industrija Hala A2 sredstva za prehrano rastiin in živali,
sredstva za varstvo rastlin, sredstva za zaščito in nego živali Hala B institucije, semena
Hala O hlevsica oprema, i<metijjsl<a oprema in orodja
Hala E živiisi<opredeiovaina industrija, mlel<o, vinogradništvo in vinarstvo
Hala E1 živiisi<opredeiovaina industrija - meso in mesni izdell<i,
stroji in oprema za živilsi<opredelovaino industrijo Hala F stroji in oprema za živiisi(opredeiovaino industrijo in gastro oprema Hala G slovensi<e i<metijsi<e šoie, obrtne zbornice Hala H gradbeni materiali, stavbno pohištvo, blago za širol<o porabo
Zunaji razstavni prostor: lonetijslca mehanizacija, orodja in oprema
ZP zabavni pari<
M MANEŽA
vsai( dan sejma
med 11. in 13. uro ter 16. in 17. uro revije
VN VZORČNI NASAD
nasadi i^metijsldh ioiltur gozdno parkovni nasad
uprava sejma tehnični servis
(g) recepcija ®
(D)
tiskovno središče
gostinstvo
(D polu	o	Informacije
špedicija	®	prodaja vstopnic
®	®	banl<a
	□	vhod-izhod
dvorane za posvete		
STROKOVNE RAZSTAVE
MG razstava goveje živine HP razstava prašičev HD razstava drobnice, perutnine,
kuncev HK razstava konj MŽ razstava maiih živali R razstava rib, terarij L lovska razstava ŽP živina na paši Z Zavod za gozdove Siovenije
VH VINSKI HRAM
Pokušnja ocenjenih slovenskih vin v okviru 40. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma
NOVO NA SEJMU!
ŽP ŽIVINA NA PAŠI
DP DEMONSTRACIJSKI PROSTOR
vsak dan sejma ob 11.30 in 16. uri Demonstracija varnega deia z motorno žago / Organizator Zavod za gozdove Slovenije in Srednja gozdarska in lesarsla
Odpiralni čas sejma: od 9. do 19. ure
REPORTAŽE, AKCIJE
TEDNIKOVA NATAKARICA POLETJA 2002
Prijazni in simpatični Sonja in Bernarda
Pri časopisu Tednik smo se odločili, da med poletjem izpeljemo nagradno igro Tednikova natakarica poletja 2002, v kateri s svojimi glasovi sodelujete tudi vi, spo{tovane bralke in bralci. Vsak teden do konca poletja bomo v Tedniku poleg glasovalnega kupona in aktualne lestvice prvih desetih objavili {e predstavitev vodilnih natakaric. Glavna nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija RELAX iz Tr-stenjakove ulice 5a na Ptuju, pa je po izbiri: ali tedenski aranžma na Jadranu za dve osebi ali 7-dnevni aranžma za dve osebi v {panski Costa Bravi. Nagrado si bo prislužila natakarica, za katero boste v trajanju akcije poslali največ izpolnjenih glasovalnih kuponov, izrezanih iz Tednika.
nja akcije pa nam kupone še naprej pošiljajte na naš znani naslov: Radio-Tednik, Raiceva 6,
2250 Ptuj. ***
Za današnjo številko Tednika smo obiskali kar dve natakarici, ki sta uvr{~eni v zgornji polovici najboljših desetih. V Dornavi smo poklepetali s Sonjo Kosi, v Kidri~evem pa smo obiskali Bernardo Mohorko.
Sonja Kosi iz Dornave dela v gostinstvu že štiri leta. Najprej je kot dijakinja v barih delala le med počitnicami, sedaj pa je že dve leti redno zaposlena v baru v Dornavi. Čeprav je po poklicu ekonomski tehnik, pa ji je delo v gostinstvu všeč in ga opravlja z veseljem. Pravi, da rada dela z ljudmi in da ji je všeč, da se z gosti, ki obiskujejo lokal, dobro pozna in razume. O svojem odnosu do gostov pa je kratko in jedrnato dejala: "Če si do gostov
Bernarda Mohorko iz Kidričevega
Nagradna igra se bo zaključila v prvi polovici septembra, upoštevali pa bomo kupone, ki bodo na pošti najkasneje oddani v ponedeljek, 9. septembra. Tednikovo natakarico poletja 2002 bomo objavili v četrtek, 12. septembra, do konca traja-
prijazen, ti oni prijaznost vračajo."
Sonja nam je zaupala, da je delo v večernih urah ne moti, in dejala, da je kot nočni ptič, ki se v jutranjih urah ne premakne iz postelje. Simpatična natakarica, ki smo jo obiskali, rada ureja
vzponu proti vrhu naše lestvice pomagajo tudi gostje.
"Če bom nagrajena, bom potovala s fantom Borutom. Ker si letos dopusta še nisva privoščila, bi se nama teden dni oddiha v Španiji prav prileglo. Če pa bom izbrana za Tednikovo nata-
Manja in Klavdija pridno zbirata kupone za Sonjo
po domu in popazi na bratca ter sestrico. Veliko časa posveti svojemu haskiju - psički Piki, v prostem času pa se rada posveti družini in svojim prijateljicam.
Kupone za triindvajsetletno natakarico iz Dornave sta prvi začeli zbirati njeni prijateljici Klavdija in Manja, ki Sonjo v lokalu večkrat obiščeta. Poleg Manje in Klavdije, ki zbereta največ kupončkov, pa Sonji pri
karico poletja 2002, pa bom zagotovo nagradila tudi moji prijateljici, ki sta akcijo začeli in mi zbereta največ kuponov," je še pojasnila.
***
V baru v Kidričevem pa smo obiskali še Bernardo Mohor-ko, ki je zaposlena v baru svojega fanta. Po poklicu je Bernarda tekstilno-obrtni konfekcionar, z delom v gostinstvu pa se je
ISCETE SVOJ STIL / ISCETE SVOJ STIL
Gasilka v jeans oblaiilih
Nina Metličar je Hajdinčanka. Stara je 17 let in obiskuje ekonomsko {olo na Ptuju - smer poslovni tajnik. Po končani srednji {oli želi {tudirati. V prostem času rada kolesari, poslu{a radio in gleda televizijo ter se ukvarja z gasilstvom. Gre po stopinjah starej{e sestre, ki je bila članica zlate hajdo{ke gasilske desetine. Pri oblačilih prisega na džins.
Nina je že bila pri kozmetičarki. Njena koža je mastna. V kozmetičnem salonu Neda so ji kožo površinsko očistili, oblikovali obrvi in ji podrobneje svetovali, kako naj kožo neguje doma. Poleg dosledne nege in
Nina prej ...
uporabe ustreznih preparatov za njen tip kože so ji svetovali tudi pogostejši obisk pri kozmetičarki.
Pri Nini se je frizerke Minka
Feguš iz frizerskega salona Feguš trudila poudariti razgibanost njene pričeske z malo drugačnim striženjem in temu primerno barvo. Po vrhu ji je lase postrigla resasto in precej krajše od njene prvotne dolžine, za-
... in pozneje
dnji del v strogi trikotnik, stranske dele pa zelo ostro ob obrazu. Njeno naravno barvo las je malo posvetlila, po celi dolžnini pa pobarvala s pepelnato blond barvo, na spodnje delw pa je dodala malo živo rdeče barve. Nova oblika in barve pričeske je poudarila njeno mladost. Sama si bo lahko z malo idej ustvarila različne pričeske, odvisno od razpoloženja in priložnosti.
Vizažistka Nina [kerlak se je
najprej lotila kamuflaže, s katero je prekrila nekaj rahlih ne-pravilnsoti, nato ji je v zmernih količinah nanesla puder. Pri očeh je uporabila poletno senčilo in jih poudarila s črtalom. Na ustnice je nanesla rdečilo in glos ter poudarila še lička.
Kot v slovo od poletja smo Nino oblekli v prijeten lahek poletni kostimček kamelje barve; resice so njegovo modno aktualnost le še poudarile. Iz-
brali smo ga v ptujski prodajalni NAF NAF. Za piko na i smo dodali modno poletno torbico iz džinsa iz trgovine Torbica v centru Domino podjetja Afrodita iz Zgornjega Gruškov-ja. Ker je zelo vitka, omejitve pri izbiri oblačil zanjo ne veljajo. Pristojijo ji pastelne barve. Veliko možnosti pa ji ponuja tudi džins, na katerega že dolgo prisega.
V športnem studiu Olimpic bo Nina vadila brezplačno mesec dni v izbranem programu za oblikovanje želene postave in krepitvi telesne kondicije, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš.
MG
Nina v oblačilih ptujske trgovine NAF NAF in z modno torbico iz trgovine Torbica v centru Domino. Foto: Črtomir Goznik
seznanila že v lokalu fantove mame. Po stečaju ptujske Delte in Valida se je Bernardin fant čez noč odločil odpreti gostinski lokal. In od takrat je Bernarda v gostinstvu zaposlena redno.
Sonja Kosi iz Dornave
"Večinoma delam v lokalu dopoldan in svoje goste že dobro poznam. Vsakemu lahko pijačo postrežem že takoj, ko pride, saj
natančno vem, kaj bi si kdo naročil. Z gosti se res odlično razumem in si medsebojno tudi veliko zaupamo. Do gostov poskušam biti kar se da prijazna, vsak morebiten nesporazum pa rešimo na lep način. In čeprav je naš lokal bolj mirnega značaja, pa mi med delom ni nikoli dolgčas," pripoveduje Bernarda, ki se v prostem času največ posveča svoji dvoletni hčeri.
V nagradni igri zbiranja kuponov za Tednikovo natakarico poletja 2002 pomagajo devetind-vajsetletni Bernardi njeni domači, sosedje, prijatelji in znanci ter gostje. Kot je dejala, ji veliko pomeni že to, da je uvrščena na lestvici najboljših natakaric, lepo pa se ji zdi, če ji neko v lokalu pove, da jo je zasledil na lestvici v časopisu. V primeru zmage pa bi Bernarda s seboj na oddih vzela svojega šefa, ki je obenem tudi njen fant.
Mojca Zemljarič
PTUJ / NOVE SKLADBE ZA
iztekajoCe se poletne dni
Ona bi s Karizmo
Glasbena skupina Karizma je {e mlada, saj se je na slovenski glasbeni sceni pojavila {ele lani. Vendar to {e zdaleč ne pomeni, da fantje, ki so mladino in druge ljubitelje glasbe lansko jesen osvajali s hitom Tangice, nimajo glasbenih iz-ku{enj. Mnogi so si jih dolga leta nabirali v različnih skupinah, nato pa se zbrali in ustanovili Karizmo.
Ob pomoči založbe Slovenia Records se jim je lani uspelo prebiti na glasbeno sceno in s svojim prvencem tudi na lestvice številnih slovenskih radijskih postaj. Povabila na prireditve in radijske postaje po letu dni delovanja sedaj kar dežujejo, saj je Karizma, ki jo sestavljajo Frenk Murgelj, vokal, bobni;
Roman Janžekovi~,vokal, bas
kitara; Uli Zorin, vokal, klaviature; Peter Zorec, vokal, solo kitara, in Ivo Strafeta, vokal, ritem kitara, pred dnevi izdala tudi svojo prvo zgoščenko z naslovom Ona bi s sedmimi novimi skladbami.
ak
Glasbena skupina Karizma
iiatakiiic« yjojltti«
Naj kelnarca (trenutni vrstni red):
1.	Sonja Krajne, Restavracija Žila, Terme Ptuj (309 giasov)
2.	Gordana Krušič, Bar Gams, Dornava (305 glasov)
3.	Klavdija Ekart, Bar Neža, Sp. Jablane
4.	Sonja Kosi, Don Juan, Dornava
5.	Brigita Polanec, l-ovec, Dornavska c. 15a, Ruj
6.	Bernarda Mohorko, Šterntal Bar
7.	irena Krajne, Bo Cafe, Ptuj
8.	Dragiea Esili, Gostilna Rozika, Ruj
9.	ivanka Bedrač, Ivanka bar, Ptuj
10.	Tončka Vidovič, Gostilna Rajh, Lancova vas pri Ruju --------------------------------------------------------------^
Glasovalni kupon za TEDNIKOVO NATAKARICO POLETJA 2002
Glasujem za:........................................................
Ime in naslov lokala: ...............................................
Ponedeljek, 26. avgust
SLOVENIJA 1
7.30 Tedenski izbor. 7.30 Utrip. 7.45 Zrcalo tedna. 8.05 Slovenski magazin. 8.30 Modro poletje, 30/37. 9.05 Iz popotne torbe: Sam doma. 9.25 Marko, mavri~na ribica, risana nan., 37.epizoda. 9.35 Oddaja za otroke. 9.55 Živali v navzkrižnem ognju, nemška poljud., 5/7. 10.25 National Geographic, 14/23. 11.20 Na vrtu. 11.45 Legende morja, 1/13. 12.15 Zgodbe iz Avstralije: Okrog in ~ez, 8/9. 13.00 Poro~ila, šport, vreme. 13.20 Tedenski izbor. 13.20 O živalih in ljudeh. 13.55 Ljudje in zemlja. 14.45 Polno~ni klub. 15.55 Dober dan, koroška. 16.30 Poro~ila, šport, vreme. 17.00 Heantos - vozovnica iz pekla, Danska dok. oddaja. 17.50 Otok živali, risana nan., 3/13. 18.15 Radovedni ta~ek: Lutka. 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Manatea, 3/13. 20.55 Ta moja družina, zadnji del. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.45 Ecce Homo, 9/13. 23.45 Heantos, pon. 0.30 Mary Tyler Moore, am. nan., 17.epizoda, pon. 0.55 Hroš~i, 3/10, pon. 1.40 No~ ~arovnic: Prekletstvo Michaela Myersa, ameriški film, pon. 3.05 Homo Turisticus, pon. 3.25 Križarske vojne, zadnji del, pon. 4.15 Elevators, posnetek koncerta. 5.20 Kon~nica, pon. 6.05 [port.
TV SLOVENIJA 2
8.00 Videostrani. 13.30 Tedenski izbor. 13.30 Koncerti sobotnih no~i: Buddy Guy in Fabulous Thunderbirds. 15.25 Živalske mumije. 16.20 Mary Tyler Moore, 17.epizoda. 16.45 Hroš~i, 3/10. 17.45 Po~itnice do zadnjega diha: Zvonovi zvonijo, 4/5. 18.00 Horace in Tina, 25/26. 18.25 Štafeta mladosti. 19.15 Vide-ospotnice. 20.00 Križarske vojne, zadnji del. 21.00 Kon~nica. 21.45 Degaulle-Churchill: Memoari, francoska dok. serija, 1/2. 22.40 Alica, evropski dok. film: St. Gotthard, 20 minut teme. 23.00 Brane Ron~el izza odra. 0.30 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Varuhi luke, pon. 19. dela. 10.00 Salome, pon. 18. dela. 10.55 Mo~no me objemi, pon. 88. dela. 11.50 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 15. dela. 13.10 Zahodno krilo, pon. 19. dela. 14.05 Odpadnik, pon. 19. dela. 15.30 Varuhi luke, 20. del. 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, 16. del. 17.20 Mo~no me objemi, 89. del. 18.15 Salome, 19. del. 19.15 24 ur 20.00 Tessin telesni stražar, am. film. 21.45 Škandal med vojaki, 3/3. 23.20 Odpadnik, 20. del. 0.10 Prijatelji, 15. del. 0.40 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Beverly Hills, pon. 12. dela. 12.10 Simpatije, pon. 18. del. 13.00 Ricki Lake, pon.. 14.20 Obala ljubezni, 90. del.15.10 Mladi in nemirni, 216. del. 16.00 Ricki Lake. 16.50 Beverly Hills, 13. del. 17.45 Korak za korakom, 12. del. 18.15 Veseli rovtarji, 1. del . 18.45 Hughleyjevi, 19. del. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Popstars. 20.30 Sostanovalka, ameriški film. 22.25 Will in Grace, 14. del. 22.55 Kaj bo z Joan?, 11. del. 23.25 Šov Jerryja Springerja, pon.. 0.10 Raj, eroti~na serija.
TV3
07.00 Pokemoni, risani film. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 Knjiga, pon. 09.45 Iz doma~e skrinje, pon. 11.15 Mo~ polnega življenja, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Automobille, pon. 14.50 Iz doma~e skrinje, pon. 16.20 Kraljevski vlak, pon. filma. 18.20 Motor Show Report. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Risanke. 20.00 Naj N - nogometni studio. 21.00 Ekskluzivni magazin. 21.30 Naš vrt. 22.00 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Nivea Sun Beach Volley, reportaža.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Otroški program. 10.00 Novice. 10.05 Stan in Olio. 10.25 Risanka. 10.35 40. otroški filmski festival. 10.55 Divja Amerika. 12.00 Novice. 12.10 TV spored. 12.20 Izvor. 13.10 Halo, Zagreb. 14.00 Other Woman's Children, am. film. 15.25 Risanka. 15.45 Zagreb: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 Poizve-dovalec. 17.00 Skrivnostna Hrvaška, dokum.. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Heureka, znanstveno-izobraž. oddaja. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, a ne vem. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kitajska - dežela in ljudje. 20.35 Loves Music, Loves To Dance, britansko-kanadski film. 22.05 Pink Floyd - koncert. 23.00 Meridijan 16. 23.30 Dogodek, film. 0.55 Excessive Force, am. film. 2.20 Čarovnija. 3.15 Poizvedovalec. 4.15 Amerika - življenje narave. 4.45 Excessive Force, am. flm. 6.10 Glasbeni program.
HTV 2
15.30 TV spored. 15.35 Otroški program. 16.35 TV koledar. 16.45 Novice. 16.50 TV spored. 16.55 Hugo. 17.25 Izvor. 18.10 Mati in sin. 18.45 Reševalna služba. 19.30 Glasbeni album. 20.05 Čarovnija. 21.00 Novice. 21.10 Frasier. 21.35 Becker 22.00 TV izložba. 22.20 Prijatelji. 22.45 Zahodno krilo II.. 23.30 Glavno mesto.
HTV 3
16.10 SP v nogometu: Meksiko - ZDA, posn. 20.05 Nema pri~a. 21.45 Sam na oceanu. 22.15 SP v nogometu: Brazilija - Belgija, posn.
ORF 1
6.05 Otroški program. 8.10 Mladi Herkules, serija. 8.25 Življenje in jaz, serija. 8.45 Jesse, serija. 9.05 Sabrina, serija. 9.30 Herkules, serija. 10.10 kaj je z Bobom, film. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otroški program. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Superman, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Varuška, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Guru, film 1997. 22.05 Wild Things, film 1998. 23.50 Alarm za Cobro 11, serija.
ORF 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1580). 9.50 Policijska inšpekcija 1, serija. 10.15 Nemški film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Slike iz deželnega studia Vorarlberg. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1, serija. 14.05 Iz neba, serija. 14.50 Naš Čarli, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1581). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Gozdarska hiša Falkenau, serija. 21.05 Tema. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Sti~iš~e kultura. 0.00 Čas v sliki.
Torek, 27. avgust
SLOVENIJA 1
7.20 Tedenski izbor. 7.20 Kulturna kronika. 7.30 Odmevi. 8.00 Mostovi. 8.30 Modro poletje, 31/37. 9.05 A.S.Puškin: Pravljica o carju saltanu, lutkovna nan., zadnja epizoda. 9.15 Srebrnogrivi konji~, risana nan., 21/26. 9.40 Otok živali, risana nan., 3/13. 10.05 Sanjska dežela, 11., zadnja oddaja: V osr~ju dežele -Bohinj. 10.30 Heantos - vozovnica iz pekla, danska Dok. oddaja. 11.15 Fran~išek Asiški - Duh assisija. 11.55 Manatea, francoska nad., 3/13. 13.00 Poro~ila, šport, vreme. 13.15 Videostrani. 13.35 Tedenski izbor 13.35 Orion. 14.55 Zlata šestdeseta - Beat v vsako slovensko vas. 15.55 Prisluhnimo tišini. 16.30 Poro~ila, šport, vreme. 16.45 Indijanci, zadnji del. 17.45 Zakladi sveta, 1/26. 18.05 Slovenska ljudska pesem: Komar se je oženil. 18.10 Enciklopedija znanja: Bivališ~e in gradbeni materiali. 18.25 Knjiga mene briga - Miles Davis: Avtobiografija. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Gore in ljudje: Club Andino Esloveno Bariloche. 20.50 Aktualno. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.45 Četrtek dvanajstega, drama, 1/2. 0.25 Knjiga mene briga, pon. 0.45 Indijanci, zadnji del, pon. 1.45 Zakladi sveta, 1/26, pon. 2.00 Gore in ljudje, pon. 2.50 Aktualno, pon. 3.50 Mary Tyler Moore, 18.epizoda, pon. 4.15 Hroš~i, 4/10, pon. 5.05 Lucky Cupids, posnetek koncerta. 6.25 Šport.
TV SLOVENIJA 2
8.00 Videostrani. 14.30 Križarske vojne, 4., zadnji del, pon. 15.35 Kon~nica, pon. 16.20 Mary Tyler Moore, 18.epizoda. 16.45 Hroš~i, 4/10. 17.45 Mo~ enega, koprodukcijski film. 20.00 Boter iii, am. film. 22.35 Praksa, 61.epizoda. 23.20 Videospotnice.
POP TV
9.10 Varuhi luke, pon. 20. dela. 10.00 Salome, pon. 19. dela. 10.55 Mo~no me objemi, pon. 89. del. 11.50 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 16. dela. 13.10 Najbolj smrtonosni roji, dok. oddaja. 14.05 Odpadnik, pon. 20. dela. 15.30 Varuhi luke, 21. del. 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, 17. del. 17.20 Mo~no me objemi, 90. del. 18.15 Salome, 20. del. 19.15 24 ur. 20.00 Preverjeno. 20.45 Ponovno sre~anje, ameriški film. 22.30 Odpadnik, 21. del. 23.30 Prijatelji, 16. del. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Beverly Hills, pon. 13. dela. 12.10 Dvakrat v življenju, pon. 20. dela kanadske nan. 13.00 Ricki Lake, pon. pogovorne oddaje. 14.20 Obala ljubezni, 91. del am. nad. 15.10 Mladi in nemirni, 217. del am. nad. 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.50 Beverly Hills, 14. del am. nad. 17.45 Korak za korakom, 13. del am. hum. nan. 18.15 Veseli rovtarji, 2. del^ am. hum. nan. 18.45 Hughleyjevi, 20. del am. hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Popstars. 20.30 Kung fu: Gladiator, ameriški film. 22.20 Will in Grace, 15. del am._ hum. nan. 22.50 Kaj bo z Joan?, 12. del am. hum. nan. 23.20 Šov Jerryja Springerja, pon. pogovorne oddaje. 0.05 Raj, eroti~na serija.
TV3
07.00 Pokemoni, risani film. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 Motor Show Report, pon. 09.45 Iz doma~e skrinje, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Ekskluzivni magazin, pon. 14.50 Iz doma~e skrinje, pon. 16.20 Alfi Nipi~ Show, pon. 17.20 Naj N nogometni studio, pon. 18.20 Naš vrt. 18.50 Poke-moni, risani film. 19.20 Risanke. 20.00 Popotovanja z Janinom, kontaktna oddaja. 21.00 TV razglednica - Izola. 21.30 Gradimo. 22.00 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Dokumentarna oddaja.
HTV 1
6.45 TV spored. 6.50 TV koledar. 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Otroški program. 10.00 Novice. 10.05 Stan in Olio. 10.25 Risanka. 10.35 40. otroški filmski festival. 10.55 Divja Amerika, pz. serija. 12.00 Novice. 12.10 TV spored. 12.20 Izvor, serija. 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 Last Stand at Saber River, am. film. 15.30 Risanka. 15.45 Dubrovnik: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 Poizvedovalec, pz. serija. 17.00 Skrivnostna Hrvaška, dokum. serija. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Eko-potopis: Velebit. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, a ne vem. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Duh demokracije, dokum. serija. 20.40 V prvem planu. 21.55 Mestni ritem. 22.25 Architectures Pierrefonds, dok. film. 23.00 Meridijan 16. 23.30 The Steel Hamlet, am. film. 0.50 Last Stand at Saber River, am. film. 2.20 Pravica za vse. 3.05 Čarovnija. 3.55 Poizvedovalec. 4.50 The Steel Hamlet, am. film. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
15.30 TV spored. 15.35 Otroški program. 16.35 TV koledar 16.45 Novice. 16.50 TV spored. 16.55 Hugo. 17.25 Izvor. 18.10 Mati in sin. 18.45 Reševalna služba. 19.30 Glasbeni album. 20.05 Čarovnija. 21.00 Novice. 21.10 Pari. 21.45 Pravica za vse, serija. 22.35 Prijatelji, serija. 22.55 Zahodno krilo II., serija. 23.40 Glavno mesto, serija.
HTV 3
18.05 TV spored. 18.10 SP v nogometu: Japonska - Tur~ija, posn. 20.00 TV spored. 20.05 Film. 21.45 Dokumentarni film. 22.35 Mariova potovanja: Karibi I. 23.05 Zakon in red - Oddelek za žrtve, serija. 23.50 SP v nogometu: Koreja - Italija, posn.
ORF 1
6.10 Otroški program. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Superman, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Charmed, serija. 18.30 Varuška, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Poroka na obroke, film 2002. 21.50 Dvojna akcija. 23.25 Sex and the City.
ORF 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepo, serija (1581). 9.50 Ljubezenske zgodbe. 10.20 Avstrijski film. 12.00 Čas sliki. 12.05 Euro Austria, oddaja. 12.35 Tedenska poro~ila. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1, serija. 14.05 Iz neba, serija. 14.50 Naš Čarli, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1582). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum, magacin. 21.05 Poletni pogovori. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizoriš~u. 23.05 Križemkražem. 0.00 Čas v sliki.
Sreda, 28. avgust
SLOVENIJA 1
7.20 Tedenski izbor. 7.20 Kulturna kronika. 7.30 Odmevi. 8.00 Dober dan, koroška. 8.30 Modro poletje, 32/37. 8.55 Babar, risana nan., 6/13. 9.15 Pipsi, risana nan., 12/26. 9.40 Slovenska ljudska pesem: Komar se je oženil. 9.45 Enciklopedija znanja: Bivališ~e in gradbeni materiali. 10.00 Knjiga mene briga - Miles Davis: Avtobiografija. 10.20 Zakladi sveta, 1/26. 10.35 Indijanci, zadnji del. 11.35 Normal, Ohio, 8.epizoda. 11.55 Gore in ljudje: Club Andino Esloveno Bariloche. 13.00 Poro~ila, šport, vreme. 13.25 Borivoj Wudler: Noe, Noe, posnetek. 13.55 Tedenski izbor. 13.55 Jazon in Argonavti, 1/2. 15.20 Aktualno. 16.30 Poro~ila, šport, vreme. 17.00 Balada o Bajkalskem jezeru, zadnji del. 17.45 Pod klobukom: Stro~ja vas. 18.35 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Ljubezenski prizori iz Velemesta, nemški film. 21.30 Pozdrav iz Izraela, dok. feljton. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.50 Festival Radovljica. 0.15 Balada o Bajkalskem jezeru, zadnji del, pon. 1.00 Mary Tyler Moore, 19.epizoda, pon. 1.25 Hroš~i, 5/10, pon. 2.10 Prvovrsten kos, am. film, pon. 3.40 Šanson 2001. 4.50 Drug z drugim, dok. oddaja. 5.50 Šport.
TV SLOVENIJA 2
8.00 Videostrani. 15.15 Slovenski ljudski plesi: Lancova vas in okolica, pon. 16.00 Homo Turisticus, pon. 16.20 Mary Tyler Moore, 19.epizoda. 16.45 Hroš~i, 5/10. 17.45 Dogodek v majhnem mestu, am. film. 20.00 J. Offenbach: Hoffmannove pripovedke, posnetek. 22.40 Praksa, 62.epizoda. 23.25 Čista zloba, 2/4. 0.15 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Varuhi luke, pon. 21. dela. 10.00 Salome, pon. 20. dela. 10.55 Mo~no me objemi, pon. 90. dela. 11.50 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 17. del. 13.15 Preverjeno, pon. 14.05 Odpadnik, pon. 21. del. 15.30 Varuhi luke, 22. del. 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, 18. del. 17.20 Mo~no me objemi, 91. del. 18.15 Salome, 21. del. 19.15 24 ur 20.00 Najhujša izdaja, am. film. 21.45 Ne izpusti je, 2/2. 23.15 Odpadnik, 22. del. 0.10 Prijatelji, 17. del . 0.40 24UR, pon.
KANAL A
10.50 Beverly Hills, pon. 14. dela. 12.10 Z druge strani rešetk, dok.. 13.00 Ricki Lake, pon.. 14.20 Obala ljubezni, 92. del. 15.10 Mladi in nemirni, 218. del. 16.00 Ricki Lake. 16.50 Beverly Hills, 15. del. 17.45 Korak za korakom, 14. del. 18.15 Veseli rovtarji, 3. del. 18.45 Hughleyjevi, 21. del. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Popstars. 20.30 Ekstra magazin. 20.35 Zmikavta, 9. del. 21.30 Telesni stražarji, 5/7. 22.20 Will in Grace, 16. del. 22.50 Kaj bo z Joan?, zadnji. 23.20 Šov Jerryja Springerja. 0.10 Raj
TV 3
07.00 Pokemoni. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 Avto-drom. 09.45 Iz doma~e skrinje. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 13.20 Nivea Sun Beach Volley 14.20 [tiri ta~ke. 14.50 Iz doma~e skrinje. 16.20 Sam' mal' gledam, komedija. 18.20 Gradimo. 18.50 Pokemoni. 19.20 Risanke. 20.00 Bonanca, 15. del. 21.00 Sijaj. 21.30 Inline hokej. 22.00 Iz doma~e skrinje. 23.15 Ekskluzivni magazin.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrva{ka. 9.00 Otro{ki program. 10.00 Novice. 10.05 Stan in Olio. 10.25 Risanka. 10.35 40. otro{ki filmski festival. 10.55 Divja Amerika. 12.00 Novice. 12.10 TV spored. 12.20 Izvor 13.10 Halo, Zagreb. 14.00 First Time Felon. 15.45 Rijeka: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 Poizvedovalec. 17.00 Skrivnostna Hrva-{ka. 17.30 Hrva{ka danes. 18.00 Design in želje. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.14 Vem, a ne vem. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Na nebu in na zemlji. 20.45 Policaj z Beverly Hillsa . 22.25 Kulturno poletje. 23.00 Meridijan 16. 23.30 Film. 1.05 Chick Corea Akustic Band. 2.00 October 22, film. 3.35 Čarovnija. 4.25 5.10 Design želje. 5.45 Amerika. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
15.30 TV spored. 15.35 Otro{ki program. 16.35 TV koledar 16.45 Novice. 16.50 TV spored. 16.55 Hugo. 17.25 Izvor. 18.10 Mati in sin. 18.45 Re{evalna služba. 19.30 Glasbeni album - Nostalgija. 20.05 Čarovnija. 21.00 Novice. 21.10 Planetarni zvok. 21.45 Pobeg. 22.35 Serija. 23.00 Zahodno krilo II.. 23.45 Glavno mesto.
HTV 3
18.05 TV spored. 18.10 SP v nogometu: Anglija - Brazilija, posn. 20.00 TV spored. 20.05 Halifax. 21.35 Mariova potovanja: Karibi II. 22.05 Zakon in red. 22.55 SP v nogometu: Nem~ija - ZDA, posn.
ORF 1
6.05 Otroški program. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Superman. 16.30 Sedma nebesa. 17.15 Sabrina. 17.40 Čarovnice. 18.30 Varuška. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet, Liga prvakov, prenos. 22.50 Pogrešan v akciji, film 1984.
ORF 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1582). 9.50 Policijska inšpekcija 1, serija. 10.15 Avstrijski film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Poletni pogovori. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1, serija. 14.05 Iz neba, serija. 14.50 Naš Čarli, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1583). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Zmedeno srce, film 5/6 del, 1997. 21.45 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Report international. 23.15 Žariš~e. 0.00 Čas v sliki.
kViz piramida
RADIOPTUJ
89,8 98.2 I04,3mhz
Vsak ponedeljek
med 21. in 22. uro
PRIPRA\lJA IN VODI: \lJ«)IMIR KAJZOVAR
TEL.: 02 / 77122 61
2 3
				4		5		6					
			7		8		9		10				
		11		12		13		14		15			
	16		17		18		19		20		21		
22		23		24		25		26		27		28	
Vsak četrtek ob 20.00 uri
1 POiKOĆI
13
LESTVICA
mičmm. 7

01.	Ans. Vaški veseljaki - Ko ljubezen potrebuješ
02.	Ans. Dinamika - Jaz že nisem casanova
03.	Ans. Savinja - Abraham je moder mož
04.	Anš. Š.Ri.K. - Ličkarska
05.	Ans. Viharnik - Prva harmonika
06.	Ans. podkrajski fantje - Pisemce
07.	Ans. Atomček - Pesem Sloveniji
08.	Ans. Štrk - Kurent
09.	Ans. Vitezi ceijski - Radgonski kiopotec
10.	Naviiianke - FIrbčnI flčfirič
11.	Ans. Rujski graščaki - Haloška napitnica
12.	Ans. Pogum - Po domače
13.	Ans. Kompromis - Dekletove sanje
1.	Karizma-Rdeč bikini
2.	iViilena in Nataiija Kolšek - Ko slavimo
3.	i\/lateja - TI bošmoj
4.	Anita Kraij - Je to ljubezen
5.	Ciii patroi - Suil bane
6.	Anja -Kakor veter si odšel
7.	Piima - Ne zavajaj me več
Poskočnih 13
Glasujem za: _
Veličastnih 7
Glasujem za:
Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov:
MEGA MARKETING d.0.0.,p.p. 318,2250 Ptuj
Nagrado založbe MANDARINA prejme: Melanija Zajšek, iVIarkovci 17,2281 iVIarkovci
Xradioptuj
89,8 • 98.2 •I04,3MHZ
POLETNI PROGRAM (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 22. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (se ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (se 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 Horoskop. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 CONECT. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val).
PETEK, 23. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOIP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Napovednik prireditev, Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Rado in DJ Jure). 23.00 DJ TIME (Radio Salomon). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val).
SOBOTA, 24. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 23.00 Mitjah in Petjah show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar).
24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val). NEDELJA, 25. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 7.15 HOROSKOfP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val).
PONEDELJEK, 26. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormoška in lenarška kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darja
Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj).
TOREK, 27. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj).
SREDA, 28. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOfP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 20.00 VEČERNI PROGRAM: Škrjančkov ropot. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz!
TURISTIČNI TEDNIK
DEŽELE, KI OČARAJO
trt
11 C
O, ta modrina - Zakynthos
To je prav tista osupljiva turkizna barva morja, ki se zajeda v popolnoma bele klife in se zdi prelepa, da bi bila resnična. Pa vendar vas neustavljivo vabi z reklamnih plakatov številnih turističnih agencij.
Pa JE resnična! Barva morja namreč. In ne le barva morja. Zakintos je tisti košček zemeljske oble, ki je lepoto narave zajel z veliko žlico. Ne rečejo mu zaman "kraljevič" Jonskega morja ter ljubljenček valov in matere narave.
Mitološko je bil Zakintos, vnuk Zev-sa in Elektre ter sin Dardanosa - ustanovitelja Troje -, prvi, ki je naselil otok in ga imenoval po sebi. Obstaja več etimoloških razlag imena: veliko hribovij; kraj, kjer je veliko sadja; proizvodnja vina. Vse ustrezajo, sicer pa otok prvič omenja Homer!
Zakintos ima zelo pestro zgodovino. Iz starih zapisov izvemo, da je bil v aliansi s Sparto, pozneje z Atenami, pod vladavino Filipa Makedonskega in Rima, bil je del Bizantinskega imperija, tudi Benečani so mu gospodarili, pa Francozi,
Rusi in Angleži. Leta 1864 je bil končno združen z matično državo Grčijo, skupaj z drugimi Jonskimi otoki.
Otok leži v krogu Jonskih otokov, po velikosti je tretji in ima obliko trapeza. Steje 35.000 prebivalcev, razteza se na 402 kvadratnih kilometrih in obsega 123 kilometrov obale. V notranjosti se pobočje dviga do višine 756 metrov -vrh Vrachionas.
Vzhodni del otoka zavzemajo polja, ki se končajo v zalivu Laganas z oto~-koma Maratonisi in Pelousi nasproti in malo dlje z oto~ki Strofades. Obala je dokaj nerazčlenjena, le ponekod jo sekajo polotoki Skinari, Geri, Gerakas, Krioneri in Aspros. Zahodni del je bolj hribovit, in ko se spušča k morju, naletimo na jame in skalovje, na vzhodu pa se raztezajo peščene plaže.
Značilno obliko so Zakintosu dale geološke spremembe, dviganje in spuščanje zemlje, potresi in erupcije podvodnih vulkanov. Otok naj bi bil sprva na morskem dnu, nakar ga je potres dvignil skupaj s Peloponezom, od katerega se je pozneje ločil. Med njima je danes relativno plitvo morje, medtem ko na južni strani otoka dosega globina morja dobrih 4000 metrov. Potresi so zelo zaznamovali to področje in ljudi. V 15. stoletju so prebivalci doživeli uničujoč potres in nato je sledila še cela serija drugih potresov do najhujšega leta 1953 in še enega leta 1963. Veliko arhitekturno bogastvo različnih obdobij, stilov in kultur je bilo uničeno. O nekdanjih, večno izgubljenih stvaritvah danes pričajo trgi, palače in ozke ulice,
več kot domačinov, to dejstvo ne poruši harmonije bivanja. Počutili se boste dobrodošli. K temu bodo prispevali predvsem domačini, ki so prijazni, topli in izžarevajo nekakšno nalezljivo brez-skrbnost, elementarno veselje do življenja in humor. Potrudite se in se jim približajte s pozdravom v grščini "ka-limera" ali zahvalo "efcharisto". Presenečeni boste!
Sicer pa je v poletni vročini edino pametno opravilo pohiteti na plažo in se prepustiti prijetnemu objemu morskih valov. Plaže na Zakintosu so prekrite z mehko svilnato mivko ali belim prodom. In če imate kanček sreče, vas lahko med plavanjem oplazi morska želva kareta, ogromna, a zelo plaha živalca. Karete so znamenitost otoka in žal ogrožena vrsta. Že več milijonov let odlagajo svoja jajca (vsaka po 120!!!) na peščenih plažah v zalivu Laganas, Geraka in Kalamaki. Vsako poletje se vračajo z istim namenom.
Med bivanjem na otoku se boste po-
zgrajene po vzorcih posnetih poslopij.
Tla Zakintosa so zelena in plodna. To je otok jasmina, frezij, lilij in fikusa. Narava navdušuje in preseneča s svojo barvitostjo. Pokrajino prekrivajo divje cvetlice, limonovci in oranževci, olive in trta. Pridelujejo olive, citruse, krompir in trto. Gospodarstvo otoka sloni na poljedelstvu, glavna pridelka pa sta olje in korintski tip grozdja, iz katerega pridelujejo rozine.
Zakintos pa ni le dežela bogatih plodov zemlje, temveč tudi intelekta. Vplivi različnih kultur se zrcalijo tudi v razvoju kulturnega življenja na otoku: njegova zgodovina pozna razcvet poezije, slikarstva, kiparstva in glasbe.
Zakintos je, zdi se, sam sebi dovolj. To je svet v malem. Pa vendar vas sprejme v svoje naročje, kot bi to bilo nekaj samoumevnega. In četudi je med poletnimi meseci turistov, zlasti Angležev,
POKRAJINE, KI OČARAJO ...
Na potep po Krasu
Na Krasu je krasno,
nikdar ni prezgodaj,
nikdar ni prekasno:
vse je zmeraj ob pravem času
na Krasu.
(M. Košuta)
Kras je blizu. Odkar je mimo Sežane speljana avtocesta, ga od sredi{~a Slovenije lo~i manj kot ura vožnje. Ko prestopimo prag znamenitih Postojnskih vrat in se prebijemo preko Nanosa, hribovito in gozdnato resnost Notranjske znamenja prostrana ravnina, posejana z gri~i, na katerih so se namestile zna~-ilne kra{ke vasi.
Pred nami se razteguje kra{ka planota, ki ji brez ve~jih težav premerimo obseg, saj je z vseh strani izrazito lo~ena od sosednjih pokrajin. Na severovzhodu se je ugreznil zna~ilen prelom doline Ra{e, na severu {iroka Vipavska dolina, ki prehaja v Furlansko nižino, Na zahodu se skalnato spusti v Trža{ki zaliv, na jugu pa fli{ne Brkine.
Povr{inskih voda na Krasu ni, saj padavinska voda, ki je ni malo, ponikne v apnen~asto podzemlje. Najbolj znamenita je seveda reka Reka, ki prite~e izpod Snežnika preko fli{nega sveta. Za svoj prehod v nevidni svet si je izdolbla veličastne Škocjanske jame. Kot podzemna reka prepotuje kraško planoto več kot 100 metrov pod površjem, do kraških izvirov Timave v Tržaškem zalivu.
Valvasor je v 17. stoletju pisal o planoti kot o suhi kamniti puščavi, ki med popotniki ni bila najbolj priljubljena. Tedanje goličave so bile posledica intenzivne paše drobnice in sečnje, saj je
bil nekoč Kras še lepo porasel. Da zdaj Kras izgleda prijazneje, je zaslužno intenzivno pogozdovanje v prejšnjem stoletju.
Bolj milo pokrajinsko podobo Krasa dopolnjujejo številne vasi, značilno posejane na vzpetinah, obdane z obdelanimi površinami, med katerimi se najbolj veselimo vinogradov refoška.
Sredozemska kultura je kultura kamna in njene dosežke lahko občudujemo v vsakem kraškem zaselku, če delo kamnoseških mojstrov le ni klonilo pod bremenom brezbrižnosti sedanjih. Čeprav nad prišleki iz mest, ki so naskočili kraške ruševine, marsikdo viha nos, so prav oni zadnje upanje, da značilna kraška arhitektura ne bo žalostno končala.
Kraško omizje in ponudba, ki temelji na tradicionalnih kraških jedeh, je gotovo modra odločitev kraških gostincev. Vrhunsko gostinstvo lepo dopolnjujejo tudi "osmice". Po starem običaju so kmetije vsako leto osem dni lahko neobdavčeno prodajale svoje pridelke. Tako
se lahko lepo posedemo v značilnem "borjaču" in gostitelji nam postrežejo s suhimi mesninami, joto, klobaso, včasih celo s kožarico, repo, zeljem in seveda teranom.
In česa zagotovo na Krasu ne bi smeli spregledati:
-	Regijski parka Škocjanske jame
-	Kobilarna Lipica
-	Škrateljnova hiša v Divači
-	Štanjel
-	Cerkev sv. Tilna v Svetem pri Komnu
-	Marijina cerkev v Šmarjah
-	Vilenica
drino zaliva v kontrastu z belino proda in klifov. Voda je čista, prosojna, dno pod vami pa belo ...
Bivanje na otoku pa lahko popestrite še z izletom po otoku. Spoznali boste zgodovinske in naravne znamenitosti: zapuščene soline, obrtniško vasico Vo-limes, samostane, cerkve in zgodovinski del mesta Zakynthos na hribu, s pogledom na pristanišče glavnega mesta.
In nikar ne pozabite na grške večere! Za ugodno ceno se boste naužili vsega: izbranega vina in hrane ter ob zvokih buzukija zaplesali sirtaki, ki vam bo kaj hitro pognal kri po žilah. In šele ko boste zopet doma in se bodo vtisi strnili, vam bo jasno, zakaj si karete izmed 777 grških otokov vsako leto znova izberejo prav Zakintos. Pa prijetne poletne dni vam želim!
POGLEJ IN
ODPOTUJ
leg zelo okusne grške hrane in vina naužili tudi sonca. Privoščite si tudi celodnevni izlet okoli otoka. Le tako vam bodo domačini lahko postregli z naravnimi lepotami, kot so očarljive otoške jame. Najbolj znani sta Modra jama in jama Keri. V votlinah vas barve tako prevzamejo, da za hip ne boste vedeli, kje je svod nad vami in kje dno. Obvezno je treba obiskati Zaliv tihotapcev, ki ga "krasi" ladijska razbitina. Dih vam bo zagotovo zastal nad intenzivno mo-
- Kobdilijski spahnjenci
Kakšna vrednota je Kras, se je počasi začela zavedati tudi država, zato se je lotila ustanavljanja zavarovanega območja Kraškega parka. A zares počasi, kot to naša država pač zna!!! Mi pa toliko časa nimamo, zato se bomo na Kras odpravili čim prej. Za en dan, čez vikend, za teden dni ali še dlje. In veseli boste, da ste te brezdelne dni namenili prav tej prisrčni in preprosti slovenski pokraji-
BAŠKA VODA
19.900
24.1., 3* sobe Neda, 7D, NZ (veierja 11.900 SIT -odllina hrana)
NEUM, BiH
33.900
24.1., 3* hotel Stella, 7D, POL, lastni pravoz
GRČIJA. Santorini
63.900
30.8., 2-hotel, 7D, N, polet letela z Brnika
VODICE, ĐIKLO Bi Zadru
64.900
25.8., 2* hotel Adriatic, zasehni apai1ma|l za 3 osebe, 7D,P0L, polet letala z Brnika
TUNIZIJA
99.900
26.8., 3 dni saferl, 4 dni hotel 4', letale z Brnika
KENIJA, Mombasa
158.900
september, 3*t hotel Malalka, 14D, P, enodnevni satari, polet letala z Dnnala
KUBA, Varadero
209.300
31.8., 3* hotel, 13D, Al, polet letala z Dunaja
www.sondiek.coin
«SONČEK
PTUJ, Krempljeva S, tel. 02/749 32 82 TUl potovalni center
Turistična agencija ENKA, Ptuj, Trstenjakova 7, teL: 02 / 749-34-56
OTOKPAG ™
od5Z.9DD 34.9DD -10%
različni app. v Novalji in Mandrah 7.9.-14.9,dep. Punta**, 71 POL
LAST MINUTE www.enka.si NAVTIKA, LETALSKE KARTE,... I
KRETA DUBROVNIK
71.SOD Bg.gDD
7 X NZ+letalo, 30.8. 25.8.,7 x POL + letalo iz LJ
ENKA^
TUNIZIJA ^^^P	po^atniavtobus	KORČULA
AKLIJA	^ Zadar, Vodice,	o^xaecann
79.9DD 43.gDD-lDO/o	Šibenik, Murter	SII-'Idd
7.POL,htl-^vsept35S!îôïïc™ SLOVENIJA, HRVAŠKA 5.9DD

79.gDD 43.gaD-lD%
ZANIMIVOSTI, BRALCI PIŠEJO
PISE: BOJAN GROBOVSEK / STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE SVETUJEJO
Toplozraini sprejemniki sonine energije (II.)
Nadaljevanje iz prejšnje številke
2. OSNOVNI SISTEMI SOLARNEGA OGREVANJA
a)	Sistem 1: Solarno ogrevanje z ventilatorjem
Zunanji zrak vodimo skozi zastekljen ali nezastekljen sprejemnik sončne energije direktno v prostor. Na tak način lahko prostor sočasno prezračujemo in ogrevamo. S tem dosežemo visoko stopnjo učinka delovanja samega sprejemnika, ker se lahko vanj hitro dovede ohlajeni zrak. V poletnih mesecih lahko s takšnim načinom odvajamo toploto iz prostora in prostor ohlajamo.
b)	Sistem 2: Sprejemnik — prostor — sprejemnik
V strokovni literaturi je sistem poznan pod imenom Bara Constantini (ime izumitelja). Zrak vodimo iz prostora do sprejemnika sončne energije, kjer se ogreje. Topel zrak pride skozi strop nazaj in služi kot hranilnik energije. Gibanje zraka se ustvarja samo z naravno konvekcijo. Po sončnem zahodu segreti strop s sevanjem oddaja toploto v prostor. V poletnih mesecih je možno sprejemnike sončne energije prezračevati navzven na zgornji strani, pri čemer odvajamo zrak iz prostora. Z ohlajenim zrakom, ki ga dovajamo skozi zemeljski toplotni prenosnik ali skozi odprto okno na severni steni, nadomestimo odvedeni segreti zrak iz prostora.
c)	Sistem 3: Kroženje segretega zra-
ka skozi vmesni del na oblogi fasade
Ker pride zrak v sprejemnik sončne energije precej ohlajen, dosežemo zelo visok izkoristek delovanja. Poleti lahko zrak, segret s sprejemniki, uporabimo za segrevanje sanitarne vode, pri čemer moramo vgraditi toplotni prenosnik zrak/voda. Sistem je primeren za večdružinske hiše pri nezadostno vgrajeni toplotni izolaciji.
Toplotne izgube skozi ovoj zgradbe se s takšno izvedbo precej zmanjšajo, ker zrak, segreti s pomočjo sončnih sprejemnikov, kroži skozi vmesni prostor na oblogi fasade.
d)	Zaprt krožni sistem od sprejemnika in hranilnika toplote
Pri tem klasičnem sistemu zrak, segret s sprejemniki, vodimo skozi cevno instalacijo v masivno zgrajena tla ali stene.
Tla in stene kasneje več ur sevajo sprejeto toploto nazaj v prostor. Prednost tega sistema je, da lahko z velikimi ogrevalnimi površinami poskrbimo za prijetno počutje v bivalnih prostorih. Dober učinek delovanja dosežemo s pomočjo ventilatorja, s katerim vpi-hujemo zrak v prostor. Uporaba tega sistema je najprimernejša za nizkotem-peraturni način ogrevanja.
e)	Odprt krožni sistem, pretok zraka do prostora v zgradbi
Sistem je zelo podoben sistemu 4.
Skozi ločen cevni sistem v hranilniku toplote je možna kontrola toplotne oddaje. Hranilnik toplote mora biti
primerno toplotno izoliran, da ga napolnimo z višjim temperaturnim nivojem. Objektov s takšnim sistemom je relativno malo zaradi relativno visoke cene vgradnje.
f) V sprejemniku segreti zrak odda toploto v toplotnem prenosniku zrak/ voda
Pri tem sistemu se zrak v sprejemniku sončne energije ogreje in odda toploto v toplotnem prenosniku zrak/ voda.
Ker je toplotni prenosnik vgrajen ponavadi v vmesnem prostoru na fasadi, ga moramo primerno zaščiti proti zmrzovanju. V primeru, da imamo zaščito pred zmrzovanjem (predvsem ponoči) z dovajanjem toplote preko klasičnega radiatorskega ali talnega ogrevanja, se lahko zaščitni tekočini pred zmrzovanjem odpovemo.
3. Možnosti uporabe
a) Eno- in vecdružinske hiše
Enodružinske hiše so zelo primerno za vgradnjo solarnega prezračevanja in ogrevanja, ker imajo dokaj veliko razmerje med površino prostorov in njihovo prostornino. Pri načrtovanju prezračevanja zgradbe je predvsem pomembna cena, ata pa je pri solarnem sistemu prvenstveno odvisna od cevne instalacije in potrebnega obsega regulacije sistema. Pomembno je, da pri načrtovanju predvidimo toplotni hranilnik, ko lahko prek dneva uporabimo pasivno sončno energijo skozi
FRANC FIDERSEK / O DOGAJANJIH PRED ŠESTDESETIMI LETI (VII.)
Spoznajmo tudi napol zamoliano
Nadaljevanje iz prejšnje številke
RAZNE OBLIKE PONEMČEVANJA
Ob že opisanih oblikah ponemčevanja naših ljudi so si v vodstvu Štajerske domovinske zveze veliko obetali od obveznih jezikovnih tečajev. Te "strogo obvezne" tečaje nemščine so začeli v jeseni 1941. Za člane družin z zeleno legitimacijo, ki so že končali osnovno šolo je bila udeležba obvezna, tečaje pa so lahko obiskovali tudi zaščitenci. Nekateri so začeli tečaje obiskovati iz zavednosti in ukaželjnosti, drugi iz strahu, največ pa predvsem iz radovednosti. Po nekaj tednih, ko je bilo treba pokazati tudi nekaj znanja, je začel obisk upadati, zlasti še tudi zato, ker se tistim, ki tečajev niso hoteli obiskovati, ni zgodilo nič. Krajevni aktivisti so na sestankih (apelih) rohneli in grozili, objavljali so pozive in razglase, vendar uspeha ni bilo. V začetku leta 1942 so morali celo župniki v cerkvah, večinoma so bili že nemški, med oznanili brati pozive in grožnje zaradi slabega odziva v tečajih in še slabšega znanja. Vse to pa ni nič pomagalo, vse bolj so se ti tečaji spreminjali v druženje prijateljev in znancev, med poučevanjem so slušatelji z raznimi "neumnimi" vprašanji spravljali ob živce učitelje nemščine. Zaradi vsega tega in uveljavljanja drugih ponemčevalnih ukrepov so postopoma te tečaje prenehali.
Konec aprila 1942 so vsa župnišča, kjer so ostali še slovenski župniki, dobila uradni nalog, da se mora v cerkvah poleg latinščine uporabljati le nemški jezik, pevci pa morajo prepevati le nemške pesmi. Vsi slovenski župniki tega naloga niso dosledno upoštevali, pa tudi s kora je večkrat še zadonela slovenska nabožna pesem.
Vse za delo sposobne moške, delno pa tudi ženske, ki niso bili zaposleni in doma niso imeli kmetije, so preko borze dela pošiljali na delo na območje nemškega rajha, pa tudi na območje slovenske Štajerske, zlasti v Maribor pri gradnji
tovarne letal na Teznem in v Strnišče (Sternthal) pri gradnji tovarne aluminija. V vsakem podjetju, kjer je bilo več slovenskih delavcev, so organizirali jezikovne tečaje, ki so nekoliko bolje uspevali, saj so se delavci zavedali, da brez znanja jezika ne morejo uspešno opravljati delovnih nalog.
Spričo vsega tega so nacistični okupatorji spoznali, da bo najučinkovitejša oblika ponemčevanja z vpoklicem slovenskih fantov in mož v nemško vojsko. To naj bi povezalo slovensko prebivalstvo z usodo Nemčije in s služenjem v nemški vojski bodo pospešili ponemčevalni proces. Zato so z vso natančnostjo, sicer v nasprotju z mednarodnim pravom, začeli priprave na vpoklic v nemško vojsko. Povezano s tem je bilo tudi uveljavljanje predpisa o obvezni nemški državi delovni službi (RAD - Reichsarbeitsdinst). Obvezniki te službe so bili fantje, rojeni leta 1924, in mlajši letniki. V bistvu je bila to neke vrste predvojaška vzgoja, saj so po odslužitvi te obveznosti fante takoj mobilizirali v redne enote nemške armade. Obveznost je sprva trajala 5 mesecev, potem pa so jo skrajšali na 3 mesece. Fantje, rojeni leta 1924, so bili vpoklicani v začetku julija 1942, fantje, rojeni 1925 januarja 1943 in tako naprej. Taka obvezna delovna državna služba je bila uvedena tudi za dekleta, vendar ne za predvojaško, temveč bolj delovno in jezikovno usposabljanje. Podobna nekajmesečna delovna obveznost je veljala tudi za dekleta na območju celotne Nemčije. Precej teh deklet je bilo poslanih tudi na območje slovenske Štajerske, kjer so jih razporedili na nekajmesečno služenje na slovenskih kmetijah. Tudi to je imelo namen ponemčevanja z medsebojnim zbliževa-jem ljudi. Kmetje, pri katerih so ta dekleta služila, z njimi niso imeli posebnih težav, pa tudi večino deklet je bolj veselilo, če so se naučila kako slovenskao besedo, kot pa bi poučevala ljudi nemščine. Tudi slovenska dekleta, ki so v podobnem razmerju služila pri nemških družinah, se večinoma niso pritoževala.
PRISILNA MOBILIZACIJA
V	NEMŠKO VOJSKO
V skladu s predvideno priključitvijo slovenske Štajerske k nemškemu rajhu so v letu 1941 začeli priprave za vpoklic fantov in mož v nemško vojsko.
V	ta namen so popisali vse moške, rojene v letih 1900 do vključno 1924, prve vpoklice pa naj bi začeli že februarja 1942. Vendar zaradi oboroženega odpora (Brežiška četa, partizanske enote na Pohorju, v Savinjski dolini, v Revirjih itd.) do uradne priključitve ni prišlo. Tako priključitev kot mobilizacija sta bili v nasprotju s Haaško konvencijo, vendar so nacisti v skladu s tradicionalno nemško pedantnostjo želeli to izpeljati v skladu z nemškimi predpisi.
Velja še zapisati, da je bila celotna slovenska Štajerska podrejena 18. vojaškemu okrožju v Salzburgu, vojaški poveljstvi pa sta bili za to območje v Mariboru in Celju. Šef civilne uprave dr. Siegfried Uiberreither je 24. marca 1942 izdal odredbo o uvedbi vojaške obveznosti, državne delovne službe in posebne deloven obveznosti za zaščitence na območju Sp. štajerske. S tem je izenačil vojaško obveznost, ki je po nemški zakonodaji že prej veljala v avstrijski Štajerski. Dva dni za tem je izšel še razglas o evidenci za vojaško službo in državno delovno službo na Spodnjem Štajerskem. V skladu s tem so bili v času od 1. do 30. aprila 1942 popisani vsi moški, rojeni 1923 in 1924, za državno delovno službo in vojsko, ženske omejenih dveh letnikov pa samo za državno delovno službo.
Posebna delovna obveznost je veljala za zaščitence v starosti od 17 do 25 let, dolžina pa naj bi bila odvisna od vojnih razmer - mišljeno je bilo do "končne zmage". Za izpolnitev tega so bili pooblaščeni delovni uradi - borze dela. Po navedenih predpisih naj bi bilo na območju ptujskega okrožja nekaj nad 16.000 potencialnih vojaških in delovnih obveznikov.
okna.
Tudi večdružinske hiše so primerno za vgradnjo opisanih solarnih sistemov, ker toplota, pridobljena v notranjosti zgradbe, prehaja iz prostora v prostor. Potrebe po toplotnem ugodju so zato primerljive s tistimi v enodružinskih hišah. V večdružinskih hišah v večini primerov stanovalci niso lastniki stanovanj, zato morajo biti naprave izvedene tako, da ne prihaja do pogostega servisiranja in da je vzdrževanje sistema čim bolj enostavno. Zvočna izolacija mora pri solarnih zračnih ogrevanjih biti izvedena praktično brezšumno, zato moramo temu posvetiti veliko pozornost. Za predsobe in skupne uporabne prostore so primerni nezastekljeni sprejemniki sončne energije. Segret zrak, ki ga
dobimo iz zastekljenih balkonov, lahko uporabimo tudi za ogrevanje manjših kopalnic in kuhinj.
b) Šole, vrtci in športne dvorane
Pri teh objektih se da optimalno koristiti uporabo solarne energije. Moderne šole in vrtci imajo pogosto zastekljene velike vhodne površine ali avle. Te površine lahko uporabimo kot zračni sprejemnik toplotne energije, če na zgornji površini poskrbimo za odsesavanje toplega zraka iz prostora. Tudi okna lahko uporabimo kot sončne sprejemnike, predvsem v učilnicah, kjer so okna na južni strani. Topel zrak dovajamo nato v prostore na severni strani. Nezastekljeni odprti sistemi lahko sveži zrak segrejejo in ga direktno dovajajo v učilnice. S takšnim načinom lahko segrejemo od 30 do 60 % dodatnega zraka in prihranimo znatno količino toplotne energije. Kombinacija zračnega ogrevalnega sistema s talnim ogrevanje ima prednost v otroških vrtcih, kjer se otroci ponavadi igrajo na tleh.
Nadaljevanje prihodnjič
PREJELI SMO
Iz življenja nekega arheološkega spomenika
Ptujski grič Panorama, zelena oaza v pozidanem mestnem središču Ptuja, je verjetno eno izmed najbolj perspektivnih turistično-rekreativnih območij v mestni občini. Pot preko Panorame je že od nekdaj priljubljena med sprehajalci iz Vičave in njihovimi štirinožnimi prijatelji, sam vrh pa je znan po sijajnem razgledu po bližnji in daljni okolici Ptuja — pogled z vrha seže ob lepem vremenu vse od gradu pa tja do Kamniško-Savinjskih Alp. Poleg tega se preko Panorame že vrsto let vozijo turisti, ki uživajo gostoljubnost namestitve v Maistrovi 19 in tam uživajo mir in lepoto naravnega okolja, manj kot deset minut hoda oddaljeni od centra Ptuja. Ob vsem tem je Panorama že od leta 1995 označena kot kulturna dediščina in kot arheološki terenski spomenik s statusom zaščitenega območja.
Vse povedano kaže na to, da bi se z razumno ureditvijo arheoloških ostalnin, poti in zelenih površin Panoramo dalo urediti v pravo sprehajališče ali pa - po vzoru nekaterih evropskih mest - celo v mestni park velike površine, morda celo brez cigaretnih ogorkov in polomljenih steklenic, ki jih je moč najti na drugih tovrstnih površinah v mestu.
V primeru Panorame na žalost o
teriala, avtomobilskih delov itd.
Negativen vtis gre celo tako daleč, da moramo domačini začudenim obiskovalcem razlagati, da to ni posledica vojne, temveč le ograja sadovnjaka. Da je v bližini sadovnjak, pa ni treba razlagati tistim, ki so že bili deležni "aromatične prhe" ob škropljenju nasadov. Ko kdo od nepoučenih vpraša, kje si je moč ogledati rimske ostaline, odide ne-potešen, saj mu lahko povemo le, da naj bi bile nekje pod sadovnjakom. Stanovalci o teh problemih, predvsem o neprimernem stanju dovozne poti, obveščamo pristojne organe, ki odgovorijo le s tremi kupi gramoza za posip 600 m (!) dolgega cestišča. Prošnje za asfaltiranje zavračajo z izgovori, ki se iz leta v leto spreminjajo.
Letos so nenehne prošnje in pritožbe stanovalcev končno obrodile sadove, saj so uslužbenci komunalnega podjetja dodali nekaj materiala po celotni trasi cestišča, pred kratkim pa celo asfaltirali in označili križišče z Raičevo ulico ter mu dodali celo zasajeno zeleno površino. Ta prijazna gesta s strani občine pa ni razveselila le stanovalcev, temveč tudi tiste, ki so dotično križišče že leta uporabljali kot zastonjsko parkirišče (mestni redarji, kje ste?), saj so le-ti s črto, ki označuje mesto zaustavljanja ob prihodu s Panorame, pridobili lepo označeno parkirno mesto, ki je vsekakor boljše kot pa 'standard-
čem takem ni niti duha niti sluha. Kljub temu da cesta na Panoramo služi kot edina dovozna pot do petih stanovanjskih hiš in turističnega objekta, je zaradi dežja pogosto tako razbrazdana, da se turisti že na križišču obrnejo v strahu pred nadaljnjo potjo. Tiste, ki se v sončnem vremenu vseeno podajo naprej, pa spremljajo oblaki prahu, ki se dvigajo z dotrajane makadamske ceste (morda zadnje v MO Ptuj), obdane z rjavo žičnato ograjo na obeh straneh in bujno goščavo kopriv in drugega pionirskega rastlinja. Ob cesti se najdejo tudi kakšne 'sezonske posebnosti' v obliki odpadnega gradbenega ma-
ni prostori' ob cesti in okoli table, ki naj bi opozarjala na kulturnozgodovinsko pomembnost območja.
V takšnem stanju životari največja zelena površina v centru mesta — neizkoriščena, zapuščena in neurejena. Morda bi kazalo v prihodnje gospodo, ki prihaja v Ptuj ocenjevat urejenost in ocvetličenost mesta, povabiti tudi na Panoramo, kjer bi se lahko naužili čudes zadnje 'prave divjine' na Ptuju, kasneje pa povedali mestnim očetom, kako se z arheološkimi spomeniki ravna v Evropi, v katero si menda vsi tako vneto želimo.
S. Voljč
NASVETI
Kuharski nasveti

Koruzo so v Evropi najprej gojili kot okrasno vrtno rastlino. Bela zelenjavna koruza je starejša in veliko manj razširjena kot rumena koruza z veliko vitamina A. Ne glede na sorto so koruzna zrna tesno skupaj na storžu in jih obdajajo papirju podobni ovojni listi. Koruzo najdemo najrazličnejših velikosti, od zelo majhnih storžev, do zelo velikih raznobarvnih okrasnih storžev. Kakor večina stročnic tudi veliko sort koruze vsebuje sladkor, ki se kmalu po trganju spremeni v škrob. Zato je pri uporabi koruze zelo pomembno, da je koruza sveža.
V prehrani številne sorte koruze delimo v dve poglavitni skupin, in sicer v zelenjavno ali sladko koruzo in v poljsko koruzo, katero uporabljamo v kuhinji v poletnih mesecih, ko jo pe~emo v naravi. Koruzo uporabljamo za pripravo številnih jedi.[e nezrelo oziroma posebno majhno koruzo, vložimo s storži vred in storže uporabimo tudi pri pripravi jedi. Zelenjavna koruza ima majhne, koničaste storže in je znana kot pokovka. Kuhana zelenjavna koruza je vsestransko uporabna. Kuhano lahko prelijemo s staljenim surovim maslom in jo ponudimo kot prilogo k mesnim jedem.
Koruza je lahko ena izmed vrst solat; kot solata je posebej okusna, če kuhano ali vloženo prelijemo z jogurtovim solatnim prelivom. Kuhano pa lahko ponudimo tudi kot sladico, če jo prelijemo s karamelom.
Svežo poljsko koruzo v prehrani manj uporabljamo, veliko bolj jo uporabljamo za koruzno moko, zdrob, škrob in olje. Iz koruzne moke lahko pripravimo dober mešani koruzni kruh, koruzne ponvičnike in druge jedi.
Poljska koruza je primerna tudi za pečenje in dušenje. K pečeni koruzi lahko ponudimo zeliščno ali čilijevo maslo. Kuhano zelenjavno koruzo pa lahko pripravimo tudi s številnimi dodatki; tako jo lahko kuhamo v smetani, pogosto jo mešamo z rižem in ponudimo kot solato, prilogo ali rižoto. Primešano s kuhanim rižem pa lahko obe sestavini skupaj pretlačimo in uporabimo kot osnovo za slane in sladke narastke. Slanim na-rastkom za boljši okus dodamo kuhano zelenjavo ali meso, sladkim pa za boljši okus dodajamo sveže ali vloženo sadje, lahko pa tudi orehe, kostanje in lešnike.
Zrela in kuhana ali dušena zrnca koruze lahko pripravimo skupaj s paradižnikovo ali smetano omako. Iz sveže zelene in rumene paprike, paradižnika in kuhane koruze lahko pripravimo odlično mešano solato, ki jo lahko ponudimo kot uvodno jed ali kot samostojno solato za manjši prigrizek; pazimo le, da dodatne sestavine režemo v velikosti koruznih zrnc.
Iz zelenjavne koruze si lahko pripravimo tudi okusno kremno juho; tako da pol kilograma koruze skuhamo in odcedimo.
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 396. NAD.
Du{evno zdravje otrok in mJadostnikov
108. nadaljevanje
Pravni vidiki duševnega zdravja otrok 3. nad.
Tako se je oblikovala poglavitna zakonodaja v zvezi z otroki nasploh nekje od konca 19. stoletja dalje, tako da se je od tega časa dalje izoblikovala tudi posebna zakonodaja za skupino otrok z duševnimi motnjami.Zanjo je bila značilna zaščitniška usmeritev -otroka so hoteli zavarovati pred izkoriščanjem različnih vrst in mu je bila namenjena vloga objekta varstva.
Seveda pa je razvoj prava na področju človekovih pravic odprl vrata za nove poglede tudi kar zadeva otroke in med njimi tudi takšne s posebnimi potrebami.Posledica večjega postopnega uveljavljanja zamisli o človekovih pravicah kot o naravnih pravicah se je kazala med drugim tudi v povečanem zanimanju glede omenjenih pravic in
njihovem kritičnem vrednotenju, ko gre za otroka. Gibanje za otrokove pravice je od srede 60. let prejšnjega stoletja prineslo povsem nove poglede na otroka nasploh, na njegov položaj in njegove pravice. Posledica tega so tudi drugačna gledanja na položaj in obravnavanje otrok s posebnimi potrebami. Polagoma se je začel otrok uveljavljati kot subjekt pravic in dolžnosti - na osnovi tega izhodišča pa se je začel oblikovati tudi drugačen pogled na njegov pravni položaj nasploh. Nanj pa so vplivala tudi stališča strokovnjakov do skupine otrok s posebnimi potrebami.
Naslednjič pa še nekaj o duševnem zdravju otrok in mednarodnih pravnih dokumentih.
Od tega 2/3 kuhane koruze zme-ljemo v multipraktiku. Posebej v lonec ali kozico spustimo 1 žlico masla, dodamo koruzni pire in zalijemo s pol litra mleka ali poljubne mesne juhe, dobro premešamo in prilijemo še pol litra vode. Začinimo po potrebi s soljo, muškatnim orehom in po želji popopramo. Ko juha zavre, prisipamo koruzno zrnje in kuhamo še 10 minut. Preden juho ponudimo, dodamo premešano kislo smetano in potresemo s peteršiljem.
Zrnje zelenjavne koruze pa je zelo primerna sestavina zelenjavnih enolončnic in minešter. Pri pripravi enolončnice zraven koruze uporabimo še lušč-eni grah, fižol, krompir, čebulo, česen, por, papriko, paradižnik, panceto ali slanino, lahko tudi domačo klobaso. Enolončnico
zgostimo s podmetom, lahko s svetlim prežganjem ali z naribanim surovim krompirjem.
Iz kuhanega koruznega zrnja pa si lahko pripravimo tudi jesensko solato, ki jo pripravimo tako, da manj{o glavo zelene solate operemo in narežemo na vecje liste, prav tako operemo in narežemo na tanke rezance dve rdeči papriki in jo potrese-mo po narezani zeleni solati, po solati posipamo {e 30 dekagra-mov kuhane ali vložene koruze ter vse skupaj prelijemo s solatnim prelivom. Solatni preliv pripravimo z navadnim jogurtom, ki ga dobro preme{amo, dodamo eno manj{o fino sesekljano čebulo, rahlo posolimo in popopramo ter dodamo {e sesekljan peter{ilj. Preliv prelijemo na solato, tik preden jo ponudimo. Nada Pignar, profesorica kuhanja
KRVODAJALCI
6. avgust - Liljana Ternon, Šar-dinje 24; Milan Korotaj, Pavlovci 15/c; Igor Podplatnik, Obrež 1; Ivan Habjanič, Moškanjci 100; Nataša Horvat, Vrtnarska 14, Ormož; Marko Karneža, Sto-govci 11 ; Matej Kelc, Mladinska 4/b, Vuzenica; Danijel Koka-lovič, Ul. 21. oktobra 19/a, Črnomelj; Marko Janžekovič, Juršinci 38; Simon Janžekovič, Zabovci 55; Tadej Rebula, Veliki Dol 57/a; Tomaž Selan, Mirna Jarca 36, Novo mesto; Marko Kukovec, Ritmerk 15; Aleš Ficko, Rankovci 46; Jože Pacek, Gornje Pijavško 19, Krško; Andrej Jenstrle, Podpo-rezen 3, Grahovo ob Bači; Klaudijo Pavor, Merenje Petrin-ci 9, Ljubljana; Dejan Jazbec, Dol 48/a, Šmartno ob Dreti; Andrej Majcenovič, Peršonova 26, Ptuj; Borut Oder, Šalek 17/a, Velenje; Gregor Rajh, Pohorska 4, Celje; Dejan Murš-ec, Zasadi 10; Gregor Žučko, Češnjice 34, Vače; Ismail Ha-diči, Zagrebška c. 1, Ptuj; Grega Medved, Lončarjev Dol 26, Zabukovje; Goran Cesar, Razbor 8/c, Radeče; Martin Kovačič, Cankarjeva 8, Nova Gorica; Edin Budimilić, Trg na Stavbah 9, Litija; Mitja Gošek, Fovško 1/b, Blanca; Bojan Lor-ber, Stari Grad 14, Makole; Stanko Česen, Savska cesta 53, Domžale; Olga Kolarič, For-min 10/b; Marko Knez, Ul. 1. Štajerskega bataljona, Celje; Silvo Hager, Sp. Gasteraj 84, Jurovski Dol; Boštjan Muhič, Gradenšak 3, Voličina; Mitja Pečavar, Kolodvorska c. 12, Semič; Damjan Mauher, Cankarjeva 9, Šmarje pri Jelšah; Sandi Brce, Brezje pri Veliki dolini, Jesenice na Dolenjskem; Uroš Kolar, Spominska 20, Celje; Marjan Kragl, Log 75; Anton Kobetič, Drežnik 2/a, Stari trg ob Kolpi; Igor Mihalič, Podho-sta 44, Dolenjske Toplice; Smi-ljan Golob, Cesta na Grad 23, Sevnica; Samo Hrnčič, Gradišča 119; Andrej Kranjec, Lut-verci 19, Apače; Mitja Brec, Sveti Peter 86, Sečovlje; Florjan Globovnik, Kot na Pohorju 21, Oplotnica; Boštjan Krašo-vec, Vrunčeva 37, Celje; Seni-jad Čatič, Na Kresu 19, Selca; Mihael Lahovnik, Črneče 142, Dravograd; Gordana Todorić, Zechnerjeva 30, Ptuj; Žani Va-lenčak, Zagrad 23/a, Celje; Dejan Prša, Brezovica 48, Velika Polana; Uroš Hodnik, Porab-ska 8, Gornja Radgona; Jelka Jurgec, Pot v toplice 7, Ptuj;
Sandi Čehovin, Gaberje 75, Štanjel; Janez Dvoršak, Vinič-ka vas 27, Lenart v Slov. goricah; Vekoslav Bromše, Anže 20, Brestanica; Marko Gorenš-ek, Čreškova 20, Stranice; Goran Ogorevc, Pot na Polšco 67, Krško; Grega Zabav, Šentjun-gert 32, Šmartno v Rožni dolini; Gaber Mahovne, Rovišče 47, Boštanj; Mihael Kaučič, Pohorska c. 34, Vuzenica; Peter Petač, Gospodinjska ul. 15, Ljubljana; Danijel Lovrec, Peščeni Vrh 35, Cerkvenjak; Bo-rislav Obradović, Kocbekova c. 30, Škofja vas; Mičo Markovi}, Cankarjeva 54, Nova Gorica; Dejan Macuh, Liptovska 20, Slovenske Konjice; Jernej Hu-dej, Gaberke 75, Šoštanj; Srečko Zadravec, Podgorci 1/b; Ljudmila Paveo, Rogaška 41, Ptuj; Marjan Cvetko, Brstje 23. 8. avgust - Avgust Kodrič, Čermoži-še 98; Stanko Tomažič, Dolga Lesa 10, Ormož; Avgust Golob, Obrež 43; Stanko Novak, Dolga Lesa 10, Ormož; Marjana Pevec, Vičanci 21; Gašper Perš, Zg. Gorje 89, Grabče; Branko Eržen, Slovenski trg 7, Ptuj; Darko Vinder, Velika Pirešica, Žalec; Agron Shefketi, Na Kresu 23, Selca; Milan Zavec, Renkovci 87, Go-milca; Jernej Virag, Ravenska 41, Odranci; Matej Tratnjek, Andrenci 49, Kočki Vrh; Branko Pinter, Fala 5; Aleksander Strnišnik, Ravne na Zdolah 29/a; Darjan Predikaka, Lovrenc na Dr. polju 3; Franc Hrga, Juršinci 75; Sašo Zrim, Gederovci 13, Borejci; Mark Radulovic, Staro-grajska 27, Njivice; Roman Foršt-narič, Spuhlja 130; Gregor Štrukelj, Cesta na Loko 11, Bistrica ob Trž-cu; Tomaž Šušteršič, Hrušica 71/d; Marko Repotočnik, Sele 17, Slovenj Gradec; Goran Radej, Davško 14, Reštenj; Valentin Škraban, Kovaška 16, Beltinci; Sebastijan Felser, Slomškova 14, Slovenska Bistrica; Peter Cankar, Cesta 13. julija 8, Brezje pri Lipoglavu; Andrej Zemljič, Zg. Gruškovje 65; Marcel Šadl, Groharjeva Pot 4, Ptuj; Sandi Ritlop, Prečna 2, Dolga vas; Dejan Svetanič, Vadarci 2, Beznovci; Jožica kukovec, Placar 7/a; Davor Pelc, Kani-žarica 69, Črnomelj; Filip Dolmovič, Jelševec 2, Krško; Tatjana Valič, Moškanjci 22; Mitja Trep, Nova ul. 16, Ciglence; Suzana Holc, Placar 27; Slavko Jesih, Sp. Laže 27/a, Loče pri Poljčanah; Marjan Homo-tar, Zg. Bistrica 120; Alojz Gojčič, Starše 43; Roman Skuber, Lanco-va vas 6; Martin Polak, Starše 55/b; Slavko Cizerl, Tomšičeva 40, Slovenska Bistrica; Emil Požgan, Pre-polje 55; Riko Lipovšek, Ob Dravi 5, Ptuj; Roman Krapša, Kicar 142.
rise: ING. MIRAN GLUSIC / v vrtu
Avgustovsks za~etek sleževen - konec sončen
Pregovor, da po dežju vedno sonce posije, mora obveljati tudi za najbolj vro~ in son~en mesec avgust. V prvi polovici avgusta je padlo ve~ kot 100 litrov dežja na meter površine, kar je dovolj za osvežitev in nadaljnjo rast vrtnega rastlinja. Deževnico pa je zaradi rahlega dežja že precej izsušena zemlja željno vpila.
Avgusta je najprimernejši čas za razmnoževanje, presajanje in sajenje raznovrstnih vrtnih zelišč in okrasnih trajnic, za kar so redkokatero leto tako ugodni talni in vremenski pogoji kot letos.
SADNI VRT je po izboru sadnih vrst in sort po njihovi zrelosti najbogatejši. Čeprav zgodnejše vrste že zaključujejo sezono, pa večina še dozoreva. Po 15. avgustu je drevesno zrel vsak plod jablan in hrušk.
Samoodpadlo sadje v drugi polovici avgusta, čeprav še ni zrelo, že lahko koristno porabimo v predelani obliki za kompote, marmelado, sušenje, sadne sokove ali sadni kis, plodove pa, razen poznih sort, ki so sposobne za zimsko hrambo v svežem stanju, obiramo z dreves v polni zrelosti.
Ribezovi grmi so v avgustu že obrani. Takoj po obiranju jih ob-režemo, da bi se mladi poganjki do jeseni še bolje obrastli in oblikovali več rodnih brstov, z dobro dozorelostjo lesa pa postali odpornejši na prezimitev. Rdeči ribez najbolj rodi na dvo-do štiriletnih vejah, zato starejše odrežemo. Odstraniti moramo tudi poškodovane in nedorastle poganjke, da grm postane čim bolj prostoren in zračen. Pravilno oblikovan grm naj ima po rezi pet do osem enakomerno v obliki kotla razvrščenih ogrodnih vej, obraščenih z rodnimi šibicami. Črni ribez rodi le na dvo- in triletnih poganjkih, vse starejše pa tesno ob tleh izrežemo. Za črni ribez je značilno, da ga ne smemo krajšati, ker se na rez-nem mestu okužijo in prej odmrejo, zato pri tej vrsti ribeza grme le redčimo.
V OKRASNEM VRTU so posledice letošnjih vremenskih razmer najbolj opazne na okenskih in balkonskih cvetlicah. Vetrovno vreme rastlinam poškoduje mlade in s tem krhke cvetne poganjke, deževni nalivi pa preveč zamočijo in zbijejo površino koreninske grude. Rastlina se v takšnih utesnjenih, zamočenih in nezračnih talnih razmerah le težko obrašča; za obraščanje in celjenje ran pa porabi več moči. Takoj nastopijo tudi pogoji za razvoj bolezni nadzemnih organov, še posebej pa koreninske plesni in gnilobe. Okenske in balkonske rastline zaradi svoje utesnjenosti, v kateri morajo uspevati, ob slabih vremenskih razmerah potrebujejo dodatno nego. Oplevemo jim in odstranimo poškodovano, ovenelo in zasušeno listje, pregoste pa nekoliko razredčimo, da se v njihovi sredini ne zadržuje vlaga. Obtrgamo in odstranimo odcvetele cvetove s peclji vred, ker se na njih ob preobilni vlagi najprej začne tvoriti listna plesen. Sproti,in sicer dnevno odstranjujemo odpadlo odmrlo listje, ki je še posebej škodljivo, če se prilepi na zdrav list, na katerem se takoj začne širiti listna plesen neposredno z odpadlega lista na zdrav list. Zemljo, ki je pri lončnicah zbita in zamočena, pozdravimo tako, da jo prerahljamo in prezračimo ter izsušimo, nato pa zalijemo z zalivalko, ki smo ji dodali enega od fungicidov, da preprečimo razvoj koreninskih bolezni.
ZELENJADNICE so v vremenskih razmerah z obilico vlage in nekoliko nižjimi temperaturami, kot so bile v prvi polovici letošnjega avgusta, občutljivejše in dojemljivejše za okužbe in razvoj rastlinskih glivičnih in bakterijskih boleznih, kot v sušnih razmerah z manj talne in zračne vlage. V tem času so ob takšnih vremenskih razmerah najbolj izpostavljeni posevki in nasadi endivije. Najpogostejša bolezen endivije je črna listna pega-vost, ki jo opazimo v obliki rjavih madežev na listih. Okuženi listi začnejo nekaj časa po okužbi veneti, nato pa gniti. Okužba izhaja s tal, na katerih smo že pred tem gojili endivijo.Da bi se izognili takšnim in drugačnim boleznim, je obvezno kolobarjenje. Če je nasad endivije pregosto sajen, da med rastlinami ni dovolj zračnosti, se pojavi solatna plesen. Razpoznavna je tudi po rumenorjavih madežih v začetku razvoja, na katerih se razvijejo belosive kolonije glivic plesni. Nasad endivije škropimo vsaka dva tedna z dithanom M 45 v 0,2% koncentraciji. Škropivo naj bo na rastlino nanešeno v obliki meglice. S škropljenjem prenehamo le dva tedna pred pobiranjem, vendar ne zato, da bi bil pridelek zaradi škropljenja še škodljiv, pač pa zato, ker je listna rozeta endivije takrat že dorastla in dovolj odporna za nove okužbe, tudi če jo spravimo za zimsko hrambo. Ugodni so pogoji za razvoj polžev, zato so se ti pojavili v velikem obsegu in povzročajo občutno škodo na vrtninah. Uničujemo jih na že poznane in preizkušene načine. Občutljivi so že na nekaj zrn dušičnega gnojila KAN, ki ga potrosimo po njegovem telesu. Pokončanih ne pobiramo, ker njihov razpad odvraša na novo prihajajoče.
***
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, od 24. do 27. avgusta, zaradi plodov 28. in 29. avgusta, zaradi korenine 22., 30. in 31. avgusta ter zaradi cveta od 22. do 24. avgusta.
Miran Glušič, ing.agr.
INFORMATIKA
Galileo - konec monopola GPS
Piše: Simon Sketa Navigacija je čudežna beseda, ki se skriva za marsikatero uspešno ali vsaj nujno dejavnostjo. Brez nje ne more shajati dobršen del poslovnega sveta, zaseb-
nikov, predvsem pa vojska. S problemom določanja trenutne geografske lokacije so se soočali že naši predhodniki in si pri tem pomagali na več načinov. Eden izmed zahtevnejših je orientacija s pomočjo nebesnih teles, zvezd, sonca, lune ... Kot skrajni ukrep jo še vedno obvladajo mnogi pomorci. Morda se papirne karte in sekstant zdijo predpotopna orodja v svetu računalnikov, brezžičnih komunikacij in satelitov. To tudi so vse do trenutka, ko sateliti obmolknejo ...
Nad nami plava na tisoče satelitov. Mnogi komercialni ter ogromno vojaških. Za obstoj nekaterih vemo, del pa jih ostaja skritih. Med znanimi najdemo tudi skupino satelitov, ki skupaj s zemeljskimi postajami in nadzornimi centri tvori ogrodje navigacijskega sistema GPS. Ta je nastal med hladno vojno kot taktična opora vojaškim "podvigom" zahodnega sveta, namišljenim v burni domišljiji generalov. Parcialni interesi ZDA, ki so si-
stem GPS sčasoma ponudile v brezplačno rabo vsem z ustrezno opremo, so do sedaj imeli samo enega nasprotnika; ruski navigacijski sistem Glonass, ki pa je pred propadom zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za vzdrževanje. Le-to namreč ni poceni. Že sami sateliti imajo nalepko s ceno, ki dosega 7-mestn-o število v ameriških dolarjih, k temu je potrebno prišteti stroške izstrelitve, upravljanja in nadomeščanja izrabljenih satelitov ter drugih gradnikov sistema. GPS živi podprt s proračunom ameriškega obrambnega ministrstva, na kar mnogi uporabniki pozabljajo. Ameriške oblasti imajo pravico in mo-
žnost onemogočiti rabo sistema na določenih področjih, kadar to zahtevajo njihovi interesi. S takšnim početjem so se srečali tudi na Balkanu med morijami naših jugovzhodnih sosedov in intervencijo sil NATA v Srbiji. Vendar to ni osamljeni primer. Ravno zato se postavlja vprašanje, ali je ZDA moč zaupati. Evropa meni, da ne.
Evropa želi biti na področju navigacije samostojna in neodvisna od strička Sama, kar Američanom niti najmanj ne diši. Tako že ves čas izražajo razne zadržke v navezi s samim Gali-leom in njegovim delovanjem. Satelitsko konstelacijo Galielo bo tvorilo 38 satelitov, od tega 30 aktivnih in 8 rezervnih. Od-
dajali bodo tri signale. Prvi bo civilni, podobno kot pri GPS. Njegova raba bo brezplačna, s primerno opremo pa bo natančnost določanja lokacije dosti boljša od tiste, ki jo v civilni inačici nudi GPS. Poleg brezplačnega signala bosta prisotna še dva kodirana. Uporabo obeh bo potrebno plačati, razlikovala pa se bosta v natančnosti določanja lokacije in še nekaterih podrobnostih. Lociranje s pomočjo kodiranih signalov bo natančnejše in celo primerno za mnoge aktivnosti, ki jih GPS ne zmore podpreti, recimo samodejno pristajanje letal ipd. ... Galileo bo delovanje zagotavljal praktično ves čas, poleg tega bo dosti manj občutljiv na motnje, ki jih v mestih povzročajo visoke stavbe oziroma kakršnekoli ovire na vidni črti med navigacijskim sprejemnikom in sateliti.
Vse to je trn v peti Američanom, ki jih skrbi zloraba sistema s strani teroristov in vojaških sil, ki niso prijateljsko nastrojene proti ZDA oz. pripadnicam zveze NATO. Izjemna natančnost Galilea, zagotovljeno delovanje in neodvisnost tvorijo mamljivo mešanico, vsaj v glavah nekaterih vojaških "strategov". Vsi skupaj pa bodo morali počakati vsaj do leta 2008, ko bo sistem po obilnih finančnih injekcijah (te predstavljajo največjo oviro) zaživel. Stroški bodo znašali skoraj štiri milijarde evrov, pokrili pa jih bodo proračuni držav članic. Omenimo še, da bo Galileo združljiv s sistemom GPS, na trgu pa se bodo pojavili dvomo-dalni GPS/Galileo sprejemniki, ki bodo družno nudili maksimalno zanesljivost in pravo ev-ro/atlantsko "simbiozo".
mmm
Postanite novi naročnik Tednika
vaše štajerske kronike in izkoristite
priložnost:
0
NAROČILNICA:
Naročam časopis Tednik do pisnega preklica, ^ri čeni^bonri^i^e štiri številke prejemal(a) brežpfécno. NaroČrTino^bom poravnaval(a) v trimesečnih obrokih.
%
>u
Û.
[Ij 0Ć CÛ
u
LU I/) LU
S
NOV NAROČNIK:
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
DŠ:_
Datum naročila in podpis:
,TeL:
O
5;
Naročilnico pošljite na naslov: Radlo-Tednik d.o.o., Raičeva 6, 2250 PTUJ.
Novi naročnik s podpisom na naročilnici potrjuje, da na TEDNIK doslej ni bil naročen oziroma ■je prekinil naročniško razmerje pred več kot 120 dnevi.
Palm m515 in ml30
Pri Palmu so končno pospešili tempo predstavitev novih izdelkov in spoznali glavne pomanjkljivosti svojih izdelkov. Ti so še ne tako daleč nazaj predstavljali tehnološko špico med dlančniki, z leti pa se je razmerje moči na trgu prevesilo v prid izdelkov z Microsoftovimi operacijskimi sistemi.
Črno-beli, 160x160 točk velik zaslon ostaja sestavni del cenejših modelov, novinci pa prisegajo na barve. V spodnjem cenovnem razredu Palm nudi tudi model m130 ter v višjem m515 kot zamenjavo modela m505. Vsebina obeh se od predhodnikov razlikuje v malenkostih. Ostaja Motorolin Dragonball procesor, ki ga že
precej daje sapa, operacijski sistem je Palm OS 4.1, pri modelu m515 je večji le pomnilnik, ki ga je sedaj 16 Mb. Zunanje dimenzije in teža novinca ostajajo povsem enake kot pri predhodniku. M515 ima operacijski sistem shranjen v 4 MB velikem ROM pomnilniku, vanj pa je moč vstaviti MMC in SD spominske kartice ali namestiti katerega izmed mnogih dodatkov za Palmove dlančnike.
Zaslon
Glavna in edina večja sprememba je zaslon. Ta je odličen. Ločljivost sicer ne dosega Sony-jevih dlančnikov ali PocketPC naprav, vseeno pa zadošča za opravila, ki ležijo Palmom. Prikaže lahko 65.000 barvnih odtenkov, osvetlitev pa je moč nastavljati v treh korakih. Prikaz je dober v skoraj vseh svetlobnih razmerah, tudi pri močni sončni svetlobi. Na žalost
pa se m515 loteva druge vrste bolezen: baterije. Litij-ionski akumulatorji ob povprečni rabi izdihnejo svojo zalogo energije že po kakšnih štirih dneh.
Zanimiva novost je možnost
vnosa znakov preko virtualne tipkovnice in hkrati tudi Graffiti področja. Programska oprema, priložena m515, je standardno bogata in vključuje
skoraj vse aplikacije, ki jih potrebuje povprečni uporabnik. Sinhronizacija s PC-jem poteka preko zibelke z USB povezavo.
Tehnicni podatki:	
m515 m130	
Operacijski sistem:	Palm OS 4.1 Palm OS 4.1
Procesor:	Motorola Dragonball VZ 33 MHz
Delovni pomnilnik:	16 MB 8 MB
Flash ROM:	da ne
Zaslon:	160x160 točk, 65.000 barv
Zamenljive ploščice:	ne da
Akumulator:	Li-Ion Li-Ion
PC povezava:	gnezdo, USB gnezdo, USB
NOVICE
Banias - konkurenca Transmeti
Po izvorih informacij iz bližine Intela naj bi bil procesor Banias, ki pride v prodajo naslednje leto, predstavljen v treh, 1.4, 1.5 in 1.6 GHz, različicah. Baniasove prednosti se skrivajo v nizki porabi energije in skromnem segrevanju, ki zahteva minimalno hlajenje. Namenjen je uporabi v prenosnikih skromnih dimenzij, sčasoma pa naj bi ga našli v večini prenosnikov, tudi tistih težjih.
Pentagon skrbi puščanje informacij
Ameriško obrambno ministrstvo namerava prepovedati uporabo brezžičnih naprav novih generacij v stavbah ameriške vojske. Pod posebnim režimom bodo delavci vojaške obveščevalne službe DIA, ki bodo morali razgovore po mobilcih opravljati kar izven stavb. Omejitve naj bi v praksi zaživele že v kakšnem mesecu.
@elezni{ki GSM
Siemens je vzpostavil prvo komercialno evropsko GSM-R železniško mobilno omrežje in pri tem uporabil opremo Nortela. Posel je bil izveden za nemške železnice, pri tem pa je bil cilj zagotoviti GSM komunikacijo v hitrem InterCity Express vlaku, ki potuje med Frankfurtom in Cologneom. Omrežje sestavlja 56 baznih postaj, ki so postavljene vzdolž 177 kilometrov dolge povezave med mesti.
Bo Kasparov izgubil dvoboj?
Jeseni se bo šahovski velemojster Kasparov pomeril z računalnikom Deep Juniorjem, izdelkom programerja iz Tel Aviva. Deep Junior zadnji dve leti še ni izgubil prav nobenega srečanja z nasprotniki iz mesa in krvi. Gari Kasparov bo samo za prihod na turnir dobil pol milijona dolarjev honorarja, poleg tega pa ga ob zmagi čaka še otipljiva dolarska nagrada.
Asus {e vedno No.1
Asus še vedno ostaja na vrhu proizvajalcev osnovnih plošč, v prvi polovici leta pa je dobavil 7,73 milijona primerkov. Takoj za njim je s kakšnih 100.000 plošč manj ECS. Tretji je MSI in četrti Gigabyte s samo 2,23 milijona plošč. Skupno so tajvanski proizvajalci dobavili 40,77 milijona osnovnih plošč, omenjeni štirje proizvajalci pa skupno zavzemajo okoli 56 odstotkov tržišča.
Nogometaši tožijo Sony
Trije nizozemski prvoligaši — PSV, Ajax in Feyenoord — so vložili tožbo proti Sonyjevemu oddelku interaktivne zabave zaradi zlorabe oznak njihovih dresov v videoigri This is Football 2002. Nogometaši od Sonyja zahtevajo takojšen umik igre z nizozemskih prodajnih polic in popravek igre This is Football 2003 še pred izidom slednje.
Windows vse bolj odprti javnosti
Microsoft namerava razkriti še več izvirne kode operacijskega sistema Windows kot del poravnave, sklenjene z ameriškimi oblastmi. Tako je že moč priti do 113 protokolov, ki se uporabljajo za komunikacijo med Windows odjemalci in strežniki. Konec avgusta se bo tem protokolom pridružilo še 272 API-jev, ki jih sicer koristijo Microsoftovi Internet Explorer, Instant Messenger, Windows Media Player, Outlook Express in Java Virtual Machine.
Umik dveh AMD-jevih procesorjev
S trga se umikata dva AMD-jeva procesorja: Athlon XP1500+ in 1600 + . Ostali modeli bodo prešli na 0,13-mikronsko jedro Thoroughbred, kar bo zmanjšalo stroške proizvodnje. AMD bo v kratkem umaknil tudi 1 in 1,1 GHz različici Durona. Do konca leta pa naj bi družina procesorjev Duron dokončno izginila z računalniške scene.
Celica poganja PS3
PlayStation 3 bo v svet konzol vnesel mnogo novosti, tudi nov procesor, izdelek IBM-a, ki se imenuje "Cell". Izdelek je že skoraj dokončan in bo dostopen leta 2004. Zmogel bo obdelavo trilijona operacij v sekundi, 100-krat več od Pentiuma 4, pri taktu 2,5 GHz. IBM bo procesor tržil tudi drugim podjetjem, saj je nadvse primeren za izdelavo digitalnih multimedijskih naprav ter računalnikov.
ZA KRATEK CAS
SESTAVIL:
EDI KLASINC
CHRYS-LERJEV AVTO
PRVI VIOLINIST MANJŠE GODBE
SVINJA
Z LISO
LOŠČ, POSTE-KLINA
ROG IZ LUBJA
V RASTI ZAOSTALA ŽENSKA
ŠPANSKI KOLESAR (DANIEL)
BIKOV GUS
GRŠKO MOŠKO IME
JOŽE EKART
RIMSKA 2
ZDELOVALEC
SIRA KANADSKI DIRKAČ
AŠKERČEVA PESEM
REKA V ITALIJI
KRAJNA NORVEŠKEM
NEMŠKI FILMSKI IGRALEC
SUMNI-ČENJE
MOZO-UAVICA
NAŠ SKUDATEU (VILKO)
LITURGIČNO OBLAČILO, KORETEU
PLAHA GOZDNA ŽIVAL
LIJAK
BESEDNJAK
BREZALKOHOLNO PIVO
PETRA
LIDIJA OSTREČ
TURISTIČNI DEL UMAGA
PODSTAVEK
MOSTIČEK
PAKET, ZAVITEK
TANTAL
KOPER
SLOVESNOST
TONE JEROVSi
iEK
SL GOLI^
ISTKA (ANDREJA)
ADAM IN...
OKOUE, MIUE
ZRAČNI ŠPORTNIK
OKUUK
OTON POLIČ
MESTO V AVSTRALIJI
DARUVAR
KRAJ PRI BJELOVARU
DENARNICA (UUDSKO)
ARIŠKI VELETOK
ORGANI ZACUA ZNZA EVROPO
HOKEJSKI KLUB IZ CELOVCA
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: skril, elite, salut, TR, zdravilo, op, Katarina, enakonočje, Azevedo, prekla, dual, oblak, Boas, Ekel, Ra, lest, Grabb, SP lesa, Istanbul, aktivistka, atari, skalar, Iseran, Nora lokomotiva, koča, GL, Stan, Hacin, Kam.Ugankarski slovarček: AMOJ = drugo ime kitajskega pristaniškega mesta Siamen, ATIENZA = španski kolesar (Daniel, 1974), AVZI = kraj južno od Elvebakeivna na Norveškem, COOMA = mesto na jugu avstralske države Novi Južni Wales, GAVOTA = star, vesel francoski ples v 17. in 18. stoletju, KETIS = slovenska igralka golfa (Andreja), STRATUS = Chryslerjev avto, TAGLIANI = kanadski dirkač formule cart (Alex, 1972), TRIMURTI = troedinost bogov Brahme, Višnuja in Šive.
jOVORI SE ...
... DA so nove pridobitve v občinah že del začete volilne tekme. Eden od kandidatov za župana v ob~ini Videm je na otvoritev v Šturmovec že prinesel dve pletenki. Polni seveda.
... DA se v novem tednu obetajo zanimive poroke. Ženili se bodo pujčeki, pipeki in purani. Vsi bodo prisotni tudi na morebitnih klasičnih porokah. Na krožnikih.
... DA bodo lahko ptujske poroke tudi v muzejskem okolju. Marsikdo si bo pred usodnim da z veseljem nadel oklep.
... DA je grajska ploščad po novem dostopna do 21. ure. Gre za poslovno potezo za več dohodka od muzejskih porok. Menda je večerni sprehod med starimi zidovi zelo zakonsko mamljiv.
... DA bi kazalo sprehajal-kam po temnih kotičkih ponuditi še kakšen izum plemstva, recimo deviški pas.
... DA se imajo slovenski in sosednji ribiči tako radi, da ne morejo loviti drug brez drugega.
... DA bi se lahko v duhu varčevanja slovenski in hrvaški policisti vozili na skupnem čolnu. Lažje bi se pogovorili, vedno pa bi bila vsaj ena ekipa v svoji državi.
... DA bi lahko obmejni ribiški problem rešili tudi tako, da bi se ribe same odločile, v katero mrežo hočejo.
... DA ta čas sploh ni sezone velikih rib. Te so v glavnem na dopustu.
Aforizmi
by Fredi
Če bi bili politiki odkriti, jim ne bi nikoli odkrivali
spomenikov.
***
S štetjem denarja se omahča
celo najtrša roka.
***
Poznam zakonca, ki sta si za zakonsko posteljo kupila
pograd.
***
Ko bodo ljudje popolnoma obubožali, bodo s smetišč (zgodovine) začeli pobirati
tudi zavržene ideologije.
***
Naj bo ženska še tako
stiskaška, da le nog ne stiska.
***
Ni vsak molčečnež zlat človek.
***
Za sodobnimi stenicami
ostajajo stenogrami.
***
Očetje časopisnih rac niso labodi, temveč pavi.
LUJZEK
Dober den vsoki den!
"Rad posedam pod brajdami, ki sem jih sam sadil. Z mize me gleda pisalni stroj, da bi kaj noro pametnega po tipkah ustvaril. Papir je prozen, tudi v glovi nič, zaj pa provi bo hujdič. Mica je odišla k meši, na pomoč zovem soseda luža pa pul litra vina naj prinese, da k sebi priša bom drgoč. Jaz bom malo v tunko skoča, načeja friški bom koloč, kruh, meso in vino so dobrote božje,
ki povrnejo ti moč... ! Kak vidite in štejete, sen gnes po dugem cajti drgoč pesniško razpoloženi, tak ke verzi kar z mene letijo in skočejo kak žabe iz suhe mlake. Kak po navodi je tudi gnes nedela. Na kolendari piše 18. avgust. Avgust je tisti mesec, kerega kunec se moški in ženski posebno veselimo. Saj ste zagvišno že čuli za tisti ljudski pregovor, ki provi: "Junij, julij, avgust ženko pri miri pusti. Septembra, oktobra bo spet dobra..." Je pa te vena moja Mica ovi den provla, da je toti avgust zlo dugi in raztegjeni. Kumer zaj sen skapira, zakaj mi je to na vuhe šepetala. Vete, je hujdič, če ma stori ded dugo lajtngo in prekrotko pamet. Še to vam moren povedati, da sma bla z Mico na romaji v Marijini cerkvi na Brezjah, tan kak je nadškof Rode mešo in pridigo meja. Sen misla, da sen na kokšnem političnem shodi, saj so gospod nadškof gučali več o posvetnih in političnih zadevah kak pa o Mariji, Bogeci in drugih božjih zadevah. Ja, ja, partija se je mejala, Katoliška cerkev pa tudi. Vena je tak prav. Vsoka stranka se bori za svoje volilce in molilce. Za svoj kapital pa še posebno. Saj ste vena spremlali, kaj se je in se še dogoja v zavarovalnici Vzajemnost. Gospod Arhar in drugi tam vejkepare oziroma miljune mlotijo v svoje žepe. Pa saj niso izjema, tokšnih je še puno, povrh pa še za predsednika držove kandidirajo. "Fuj" bi rekli moj oča, če bi še živeli...
Pa smo priplavali do kunca. Samo vas naj še lepo podavim in zaželim vse dobro, lepo, zdravo in kejko tejko penez-nato.
Va{ LUJZEK
OVEN 21.3. do 20.4.
Ne obupavajte, čeprav že dolgo časa čakate novice pošto ali pomemben sestanek - vse to se bo kmalu zgodil. Pred vami je odličen teden za vsakovrstne komunikacije, saj se boste spretno dogovarjali.
BIK 21.4., do 20.5.
V sebi boste začutili potrebo po varnosti, tako socialni kot finančni. Usmerite se v iskanje novih virov dohodka. Uspelo vam bo, če le ne boste vse preveč zaletavi.
DVOJČEK 21.5. do 20.6.
Glede najpomembnejših stvari ste se dogovorili in zdaj vam preostane samo še to, da nadaljujete. Na splošno bo ta teden umirjen in prijeten, sploh pa bo zelo prijeten konec tedna.
RAK 21.6. do 22.7.
Nadaljevalo se bo umirjeno obdobje glede poslovnih zadev. V teh dneh se boste slabše počutili, zato si ne nalagajte preveč odgovornih in zapletenih bremen.
LEV 23.7. do 23.8.
Pred vami je bolj čustveni teden, v katerem boste potočili tudi kakšno sol-zico, bo pa kmalu bolje. Od ponedeljka naprej boste uživali v ljubem miru, v soboto pa si le privoščite nakupovalni in sprostitveni dan.
DEVICA 24.8. do 23.9.
Finančne zadeve vas bodo precej obremenjevale. Ker v bližnji prihodnosti ni videti čudežnih prilivov, popazite na tisto, kar imate. Na splošno pa bo ta teden za vas zelo intenziven in dramatičen.
TEHTNICA 24.9. do 23.10.
Stresa še ne bo konec, v kolikor je v vašem partnerstvu kakšna napetost, se kaj lahko zgodi da bo kmalu počilo, V najboljšem primeru boste rahlo nervozni. Občutljivejši boste v petek in soboto.
ŠKORPIJON 24.10. do 22.11.
Ker boste V tem tednu zelo občutljivi, skorajda preobčutljivi, vas bodo po vsej verjetnosti zelo vznemirile besede, ki bodo izrečene proti vam. V kolikor boste na zadevo gledali s humorjem se lahko vse pozitivno uredi.
STRELEC 23.11. do 21.12.
Razburljivi teden je pred vami, saj lahko vaša preobčutljivost ali pa neko neljubo presenečenje povzroči razdor V prijateljskem ali partnerskem odnosu.
KOZOROG 22.12. DO 20.1.
Vaša notranja moč vam bo pomagala pri odpravljanju vsakršnih ovir. Pred vami so ugodni dnevi, tudi za vse tiste, ki se redno ali priložnostno ukvarjajo s telovadbo ali športom.
VODNAR 21.1. do 19.2.
Vodile vas bodo močne strasti, ki jih boste morali obvladovat, sicer vas lahko zanesejo predaleč. Glede večjega nakupa se ne odločajte na vrat na nos.
RIBI 20.2. do 20.3.
Če ste dobili dobro idejo, kako uspeti, morate zdaj le nadaljevati, kajti vaša moč je v tem trenutku velika. Za poslovne dogovore izkoristite četrtek in petek, pomemben pa bo tudi torek.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.
ODRASLIM PREPOVEDANO
Glasbene smernice ob izvajalcih močno vlečejo tudi producenti, ki
vsaki posneti pesmi dajo {e svoj pe~at oziroma piko na i.
***
Irski pevec RONAN KEATING {e zmeraj zmaguje na radijskih valovih s ~udovito skladbo If Tommorow Never Comes. Biv{i glavni član skupine Boyzone ostaja v novi pesmi I LOVE IT WHEN WE DO (****) zvest čistemu in lahkotnemu plesnemu popu. Pesem z
žgečljivim naslovom prihaja z albuma Destination.
***
Natalie in Nicole Appleton sta svojo glasbeno pot začeli pri zasedbi All Saints, ki se je zapisala v glasbeno zgodovino s hiti, kot so I Know Where it's At, Under the Bridge, Lady Marmalade, Never Ever, Pure Shores in Black Coffee. Sestri sta se združili v duet APPLETON in skupaj prepevata zahtevno skladbo FANTASY (***), ki bazira na kombinaciji osvežujočega r&b-ja in kičastega minimalističnega popa.
***
Nem{ka pevka SARAH CONNOR je zaslovela z uspe{nico Let's Get Back to Bed Boy, ki ji je sledila čudovita, vendar jokajoča balada From Sarah With Love. Prikupna blondinka je v duet povabila Wyclefa Jeana, ki je trenutno v modi s komadom Two Wrongs in albumom Masquerade. Belo-črna kombinacija v komadu ONE NITE STAND (***) združuje atraktivne elemente popa in komercialnega rapa.
***
Nem{ki studijski mojster JAN WAYNE si je pridobil množico oboževalcev, ko je na svoj način priredil hita Total Eclipse of the Heart in Because the Night. Nova hitrej{a bas linija in sila povprečen vokal sta osnovni značilnosti Janove nove priredbe klasike ONLY
YOU (***), ki so jo v originalu izvajali Flying Pickets.
***
Britanska skupina KOSHEEN dela in izvaja vrhunsko plesno muziko in DJ-i zelo radi zavrtijo komade, kot so Hide U, Catch in Hungry. Trio ponuja novo vznemirljivo, vendar počasnej{o plesno temo
HARDER (***), ki jo najdete na zgo{čenki Resist.
***
Ameri{ki band NO DOUBT sestavljajo Tony Kanal, Tom Dumont, Andrew Young, Eric Stefani in Gewn Stefani. Kvintet nam je letos ponudil nov album Rock Steady in hita Hey Baby in Hella God. Popularni band vas bo gotovo pozitivno presenetil z novo udarno poletno me{anico regija in skaja v komadu UNDERNETH IT ALL
(****), v katerem sodeluje tudi pevka Lady Saw.
***
Na vrhu ameri{ke filmske lestvice je akcijski znanstvenofantastični film ***, v katerem glavni vlogi igrata Van Diesel in Samuel L. Jackson. Film prina{a dvojni album - soundtrack, na katerem najbolj izstopajo nove pesmi od Mobyja, Nellyja, Gavin Rossdala (pevca skupine Bush) in skupine Orbital. Nosilno pesem filma pa prispeva nem{ka kontraverzna skupina RAMMSTEIN ter je napeta in trda rock pesem FEUER FREI (***).
***
Ameri{ki pevec LENNY KRAVITZ se je rodil 26. maja 1964. V karieri je posnel sedem albumov z naslovi Let Love Rule, Mama Said, Are you Gonna Go My Way, Circus, 5, Greatest Hits in Lenny. Rocker tokrat upravičuje svoj status v strastni rock pesmi z naslovom IF I COULD FALL IN LOVE (***).
***
Britanska skupina STATUS QUO je prvič pri{la na lestvice leta 1967 s psihadeličnim hitom Pictures of Matchstick Men, medtem ko njihov največji hit nosi naslov Rockin' All Over the World iz leta 1977. Kvintet deluje že 35 let in v novem komadu JAM SIDE DOWN (****)
izvajajo klasičen, vendar starinski rock n'roll.
***
LEANN RIMES je glasbeno pot začela pri 13 letih, ko je zaslovela s country balado Blue. Mednarodno je zaslovela s hitom How Do I Live, medtem ko je dosegla največ uspeha s plesno pop skladbo Can't Fight the Moonlight. Daleč najbolj{o glasbeno novost tedna predstavlja pevka s čarobnim glasom in nosi naslov LIFE GOES ON (*****) ter je vrhunska zabavna country skladba.
David Breznik
1(943 MJ-lz^
lack Suits Comin'-Wia BM X—4. I'm AlivB - CELINE DIDN
Z VfjiideriiiBath Your Clothes / /i. Perdono - TIZIAND FESHD ^ Syfeiss Kiss - HDLLY YpIm^ / GAov/tE Bee you Cry - ENRIQUE lUfiEBlAB '. A /l^hnuB^nd 1 MÍIes - VANEBBA CAHllîDN '
By tl^ Wayf RED
I.D.I.1-BÏ
IDT CHILI Pi
ID. Hdliday-
^PER
VIAD'HDUBE
Vsaki? s>oho\:o med 21. in 22. uro
Men in black 2
V glavnih vlogah: Tommy Lee Jones, Will Smith, Linda Fi-orentino, Rip Torn
Režija: Barry Sonnenfeld
Produkcija: Laurie MacDonald, Walter F. Parkes
Holivudsko pravilo številka 1 v svetu filma: če posnameš uspešnico, posnemi še drugi del. Gotovo se bo tudi ta 'prijel'. Tako se je zgodilo tudi s filmom Men in black, ki je letos dobil prikolico.
Men in black 2 mogoče ne odlikuje osupljiva zgodba, kar pa nikakor ni moteče, saj tako pride v ospredje humor. To pa pogojuje dejstvo, da je film vse prej kot dolgočasen (prvi pogoj za bleščeče visokopro-računske poletne filme). V uri in pol se v njem pospešuje tempo dogajanja in bombardira občinstvo s številnimi računalniško pogojenimi vizualnimi improvizacijami. Gre za smešnico hecnih ne-zemljanov, ki se med sabo karakterno razlikujejo. Eni so prijazni in miroljubni, drugi malce bolj neprijazni, nekateri pa skrajno zlobni in destruktivni. Miniaturna civilizacija nezemljanov je pod budnim očesom MIB-ja, tajne službe, ki proučuje in pazi na ne-zemljane na Zemlji. Gospodar položaja je tu Will Smith v vlogi Agenta Jaya. In dovolj je povedati, da njegova prebrisanost in šarm, s katerim zna razorožiti, veje skozi nezanimive zaplete in nerazburljivo dramatiziranje in drži cel film skupaj. Če Agent J in njegov psiček (ki je mimogrede velik ljubitelj petja) ne bi bila tako učinkovita, bi bilo filmu prepuščeno, da preživi od, na žalost, razpacanih posebnih efektov in vlog, ki so šaljive le v zametkih.
Sama zgodba ni nič kaj preveč izvirna — prežvečen sce-
narij, kjer se rešuje svet pred vsiljivci iz vesolja. Rezultat tega je film skoraj brez napetosti.
Lara Flynn Boyle kot Sar-leena je hladno zapeljiva in ima celo bleš~e~ humor, ko se pokaže v zlobni luči. Vendar igra prijetno uporno vlogo, v
boju za Zemljo. Men in black 2 pa predstavlja agenta K le na pol. Ko se iz odsotnosti vrne nazaj v pravo razpoloženje za preganjanje nezemlja-nov, je že malce prepozno.
Očitno je, da je glavna zvezda filma Will Smith, ki gledalca očara z igro in interpretacijo, ki je tako zelo značilna za njega. Predstavlja karakter, ki mu najbolj leži: pristna zgaga s zajetno količino humorja. Men in black 2 bo verjetno privabil v kino-dvorane velike mase ljudi. Ce že ne zaradi uspeha originalnega filma, pa zaradi poletnega počitniškega vzdušja, ko se enoinpolurna porcija smeha
kateri bolj laja kot grize. Sar-leena vas ne bo ravno stisnila v kot vašega sedeža. Pa tudi Agent Kay, ki ga igra Tommy Lee Jones, ne. V prvem filmu Men in black je bil Agent K zanimiv zaradi znanja o organizaciji MIB in ker je bil s svojim prodornim zna~ajem u~inkovit v uvajanju Agenta J v hladnokrvnih dejanjih v
vsekakor prileže. Poleg tega pa je o~itno, da se zgodbic o nezemeljskih bitjih, preganjanju vesolj~kov in raziskovanju našega oson~ja še dolgo ne bomo naveli~ali. [e posebej, ~e bodo predstavljeni v taki lu~i, kot so v filmu Men in black 2.
Darja Pristovnik
KAM MED POCITNICAMI? / POČITNIŠKE AKTIVNOSTI ZA MLADE
Tudi tokrat objavljamo možne aktivnosti za osnovnošolce, dijake in študente, ki preživljajo počitnice v domačem okolju, da z njimi popestrijo svoje počitniške dni in jih obogatijo z znanji in rekreacijo.
PREGLEDNICA POČITNIŠKIH PROGRAMOV 22. 8. do 30. 8.2002
datum
program
organizator - informacije
kje, ura
Četrtek, 22. 8.	Badminton, šport za vse generacije	Badminton klub Ptuj in OŠ Breg	Telovadnica OŠ Breg, od 19. do 21. ure
Sobota, 24.8.	Izlet v Hišo eksperimentov , osnovnošolci — nižja stopnja	CID, 780 55 40	Izlet z vlakom v Ljubljano ob 6.45
Ponedeljek, 26.8 -petek, 30.8.	Gledališke improvizacije; mladi od 15. leta dalje	CID, 780 55 40	Od 11. do 13. ure
Sreda, 28.8. -petek, 30.8.	Mednarodni glasbeni festival Mladost v prastarem mestu; dijaki in študentje	Klub ptujskih študentov	Kolnkišta
Torek, 27. 8. -petek, 30.8.	Tečaj za tonske tehnike in DJ, mladi od 17. leta dalje	CID, 780 55 40	Klub CID, od 9.30 do 12.00
Četrtek, 29.8.	Badminton, šport za vse generacije	Badminton klub Ptuj in OŠ Breg	Telovadnica OŠ Breg od 19. do 21. ure
Petek, 30.8.	Produkcija udeležencev tečaja za tonske tehnike CID z odprtjem fotografske razstave — ustvarjalno slovo od počitnic		Klub CID ob 20.00
Vstop je prost, vabljeni vsi!
Obiščite spletno stran CID www.cid.si! informacije lahko dobite tudi po elektronski pošti: cidžcid.si.
V info točki CiD so vsak delovni dan od 8. do 15. ure na voljo računalniki z brezplačnim dostopom do interneta, gradivo o potovanjih,
taborih, izobraževanju, zaposlovanju. Vabljeni otroci, mladina in odrasli!
Načrtujemo klubske programe za jesen. Oglasite se, če želite sodelovati pri oblikovanju programa!
■^■no
NAGRADNO VPRAŠANJE
Kakšen je naslov najuspešnejšega filma, v katerem igra glavno vlogo Hugh Grant?
Odgovor:_
Ime reševalca:_
Naslov:_
Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 21. uri]. Nagrajenka prejšnjega tedna je Ksenija Petrovič, Ob Rogoznici 12, 2250 Ptuj.
Odgovore pošljite do ponedeljka. 26. avgusta, na naslov: Radio-Tednik Ptuj. Raičeva 6, 2250 Çza Info).
Srednješolec se tolaži:
"Kdor se ne uči, tudi pozabiti nič ne more!"
***
Slikar je pokazal svojo sliko kritiku in ga vprašal:
"Kako vam je kaj všeč moja upodobitev vesoljnega potopa?"
"Super je! Slika je res prava katastrofa!"
***
Nova stranka vstopi v frizerski salon.
"Ste že bili kdaj pri nas?' ga vpraša frizer.
"Ne, ušesa sem izgubil v avtomobilski nesreči."
***
Mlada uradnica, ognjevita voznica športnega avtomobila, pride na delo s povito roko.
"Saj sem vedela, da se bo to slej ko prej zgodilo!" reče sodelavka. "Kaj se ti je zgodilo?"
"Hotela sem se izogniti otroku ..."
"In si se zaletela v drug avto?"
"Ne, padla sem s postelje."
***
"Kako kaj nov predmet o spolni vzgoji?" je vprašal šolski inšpektor razredničarko četrtega letnika gimnazije.
"O, kar v redu. Dodati smo morali tudi poglavje o negi otroka."
***
"V začetku svoje kariere nisem imela popolnoma nič razen svoje inteligence!" je rekla filmska igralka.
"No, vidiš, kako malo je potrebno, da si ustvariš kariero!" ji je rekla prijateljica.
***
Verouk v prvem razredu. Učitelj je hotel izvedeti, ali njegovi učenci molijo, preden ležejo spat.
"No, Darko, kaj narediš zvečer, preden greš spat?" je vprašal učitelj.
"Gledam televizijo!"
"No, ja, toda ko nehaš gledati televizijo, kaj storiš potem?"
"Potem si operem zobe!"
"Lepo, toda preden zaspiš, verjetno narediš še kaj!"
"Ja, berem stripe!"
Ko je učitelj videl, da ne more proti do zadovoljivega odgovora, je vprašal:
"Kaj pa tvoj očka in mamica naredita, preden gresta spat?"
Darko je zmajal z glavo, nato pa rekel: "Dobro vem, kaj delata, to veste tudi vi, toda ali je to vprašanje za prvi razred?"
KINO PTUJ
Ta teden
ob 19. in 21. uri: Možje v črnem II (v petek, soboto in nedeljo ob 18., 20. in 22. uri)
Prihodnji teden
ob 19. : Bandita ob 21. : kinotečni program Kluba ptujskih študentov: 26.8.: Mesto je mirno 27.8.: Pesmi iz drugega nadstropja
28.8.: Veter nas bo odnesel s seboj
29.	8.: April
30.	8.: Durian durian
31.	8.: Romanca 1. 9.: En, dva
ŠPORTNI NAPOVEDNIK
2.	SNL - Nedelja
ob 17.00 uri: Drava Asfalti - Krško Posavje, Bela krajina -Aluminij
3.	SNL SEVER - Sobota
ob 17.00 uri: Sredi{~e - Pohorje, Stojnci - Kozjak, Bistrica - Vransko
á
copy m Sitar
CRNOBELO IN BARVNO FOTOKOPIRANJE
imir Sitar s.p. Tel.: 02/78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
I.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 5. kroga: Primorje — Maribor Pivovarna Laško 1:1 (1:1), Vega Olimpija — Gorica 1:1 (0:1), ERA [martno — Mura 1:0 (0:0), Korotan — Ljubljana 1:1 (0:1), CMC Publikum — Dravograd 2:1 (1:1), Sport Line Koper — Rudar Velenje 1:0 (1:0)
1.	SPORT LINE KOPER 5 4 0	1	5:4 12
2.	DRAVOGRAD 5 2 2	1	6:2 8
3.	MARIBOR PL 5 2 2	1	8:5 8
4.	VEGA OLIMPIJA 5 2 2	1	5:4 8
5.	GORICA 5 1 4	0	7:4 7
6.	RUDAR VELENJE 5 2 1	2	6:4 7
7.	PRIMORJE 5 2 1	2	6:8 7
8.	CMC PUBLIKUM 5 1 3	1	9:9 6
9.	ERA ŠMARTNO 5 1 3	1	4:7 6 10. KOROTAN 5 1 2	2	4:6 5
II.	MURA 5 1 0	4	3:5 3 12. LJUBLJANA 5 0 2	3	3:8 2
Pari 6. kroga: CMC Publikum — Sport Line Koper, Gorica — Ko-rotan, Rudar Velenje — Vega Olimpija, Ljubljana — Primorje, Dravograd — Mura, Maribor Pivovarna Laško — ERA [martno.
2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 2. kroga: Aluminij — Križevci 3:2 (0:1), Nafta — Drava Asfalti 1:2 (1:0), Krško Posavje — Domžale 3:3 (1:2), Jadran Hrpelje Kozina — Dravinja 2:0 (1:0), Goriška brda — Izola 2:3 (1:1), GPG Grosuplje — Livar 1:0 (0:0), Triglav — Bela krajina 1:1 (0:0), Železničar Radio City — Zagorje 3:2 (1:1)
1.	GPG GROSUPLJE	2
2.	JADRAN HRPELJE KOZINA 2
3.	IZOLA	2
4.	DOMŽALE	2
5.	ALUMINIJ	2
6.	KRŠKO POSAVJE	2
7.	DRAVA ASFALTI	2
8.	KRIŽEVCI	2
9.	ŽELEZNIČAR RADIO CITY 2
10.	GORIŠKA BRDA	2
11.	TRIGLAV	2
12.	ZAGORJE	2
13.	BELA KRAJINA	2
14.	LIVAR	2
15.	DRAVINJA	2
16.	NAFTA	2
7:0 4:0 5:2 8:3 4:3 4:3 3:2 5:5 3:4 3:4 3:4 3:4 1:7 0:2 0:4 1:7
Pari 3. kroga: Drava Asfalti — Krško Posavje, Bela krajina — Aluminij, Zagorje — Jadran Hrpelje Kozina, Livar — Triglav, Domžale — GPG Grosuplje, Dravinja — Goriška brda, Križevci — Železničar, Izola — Nafta.
3. SNL — SEVER
Rezultati 2. kroga: Vransko — Šoštanj 0:0, Krško Posavje — Stojnci 1:5 (0:3), Kozjak Radlje — Središče 2:0 (2:0), Pohorje — Malečnik 3:0 (2:0), Mons Claudius — Paloma 2:3 (1:0), Hajdina — Šmarje pri Jelšah 2:1 (2:1), Fužinar — Bistrica 1:5 (0:2).
1. POHORJE	2	2	0	0	6:1	6
2. KOZJAK RADLJE	2	2	0	0	3:0	6
3. HAJDINA	2	2	0	0	4:2	6
4. STOJNCI	2	1	1	0	5:1	4
5. BISTRICA	2	1	0	1	6:3	3
6. ŠMARJE PRI JELŠAH	2	1	0	1	4:3	3
7. SREDIŠČE	2	1	0	1	3:3	3
8. PALOMA	2	1	0	1	4:5	3
9. FUŽINAR	2	1	0	1	3:6	3
10. ŠOŠTANJ	2	0	2	0	0:0	2
11. VRANSKO	2	0	1	1	1:2	1
12. MONS CLAUDIUS	2	0	0	2	3:6	0
13. MALEČNIK	2	0	0	2	0:4	0
14. KRŠKO POSAVJE	2	0	0	2	2:8	0
Pari 3. kroga- sobota, 24. 8., ob 17.00 uri: Bistrica — Vransko, Šmarje pri Jelšah — Fužinar, Paloma — Hajdina, Malečnik — Mons Claudius, Središče — Pohorje, Stojnci — Kozjak Radlje, Šoštanj — Krško Posavje.
POKAL MNZ PTUJ
V srečanjih 1/16 finala za pokal MNZ Ptuj so bili doseženi naslednji rezultati: Pragersko — Gerečja vas Unukšped 2:3, Markovci — Lovrenc 3:1, Hajdoše — Podlehnik 0:4, Spodnja Polskava — Apače 0:3, Dornava — Grajena 0:1, Skorba — Leskovec 7:1, Tržec — Boč 4:2, Bukovci- Zgornja Polskava 2:1 (zlati gol v 95 minuti), Holermuos Ormož — Rogoznica 5:3, Gorišnica — Slovenja vas 2:1 (zlati gol v 95. minuti). Preostala štiri srečanja so bila odigrana včeraj.
ZAČETEK V LIGAH MNZ PTUJ
To soboto in nedeljo se bo začelo tekmovanje v obeh članskih ter mladinski ligi na področju MNZ Ptuj.
Pari 1. kroga v 1. ligi MNZ Ptuj - sobota, 24. 8., ob 17. uri: Gerečja vas Unukšped — Videm, Rogoznica — Holermous Ormož, Zavrč — Slovenja vas; nedelja, 25. 8., ob 17. uri: Tržec — Pragersko, Gorišnica — Skorba, Podlehnik — Dornava.
Pari 1. kroga v 2. ligi MNZ Ptuj - sobota, 24. 8., ob 17.00 uri: Spodnja Polskava — Cirkulane, Hajdoše — Zgornja Polskava, Leskovec — Apače; nedelja, 25. 8., ob 10.30: Lovrenc — Markovci; ob 17. uri: Bukovci — Podvinci, Grajena — Boč.
Danilo Klajnšek
NOGOMET / 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Aluminij zmagal doma, Drava v gosteh
ALUMINIJ — KRIŽEVCI 3:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Škaper (13), 1:1 Rakic (48), 2:1 Čeh (73), 3:1 Per-kovic (83), 3:2 Škaper (92. iz 11 m).
ALUMINIJ: Dukaric, Koren, Topolovec, Sambolec, Rakic, Plo-šinjak, Perkovic, Doncec (Kancler), Repina (Panikvar), Čeh, Franci (Letonja). Trener: Miran Emeršic.
V Kidričevem so prvo domače srečanje v novi sezoni pričakali z zmerno mero optimizma, saj so nastopili v mocno spremenjeni sestavi v primerjavi z lansko sezono, zraven tega pa je imel domaci trener veliko težav glede poškodb in dveh izkljucitev v Zagorju. Nogometaši Aluminija so začeli zelo dobro, saj so že v 6. minuti imeli priložnost za vodstvo, vendar je Franci ugnal gostujočega vratarja. Še lepšo priložnost je zamudil isti igralec pet minut kasneje, ko odlične podaje z desne strani, iz razdalje treh metrov ni uspel spremeniti v zadetek. Kazen je hitro prišla, saj so gostje iz Kri-ževcev dali gol dve minuti kasneje, ko so izkoristili nezbranost domače obrambe, ki je pozabila na Škaperja, kateremu ni bilo težko premagati nemočnega domačega
vratarja. Do konca prvega polčasa smo videli še nekaj strelov iz večje razdalje na obeh straneh.
V tretji minuti nadaljevanja je domači igralec Milan Rakič le uspel rezultat izenačiti. Šest minut kasneje so domačini imeli priložnost za vodstvo, vendar Aleš Čeh ni uspel iz kazenskega strela zatresti mreže, ampak samo prečnik. Toda to v bistvu
ni nič spremenilo, saj so domači še naprej napadali in imeli priložnosti. Gostje pa so samo enkrat resneje ogrozili domača vrata, ter zamudili priložnost za vodstvo. V obdobju od 73. do 83. minute so Kidričani dosegli še dva zadetka, strelca sta bila Aleš Čeh in Igor Perkovič, ob tem pa še prečnik. V sodnikovem podaljšku so se gledalci
Foto: Črtomir Goznik
na stadionu zasmejali, saj je na robu kazenskega prostora domačih teatralno padel njihov napadalec Škaper, verjetno bolj iz onemoglosti, slabi sodnik Kogej iz Idrije pa je pokazal na belo točko in gostje so uspeli doseči še drugi zadetek, ki pa ni ogrozil domače zmage. >>> Str. 26
PIUJ / PRVI PTUJSKI TRIATLON USPEL
Plavali, kolesarili in tekli kot za stavo
Prvi ptujski triatlon, ki ga je v četrtek, 15. avgusta, organiziral Klub ptujskih študentov v sodelovanju s tekaškim klubom Maraton Ptuj in Termami Ptuj, je privabil številne navdušene triatlonce, ki so se pomerili v tej zanimivi športni disciplini.
Šlo je za sprint triatlon, kar pomeni, da so morali sodelujoči preplavati 750 m (v bazenu v Termah Ptuj), kolesariti 20 km in še 5 km teči (ob nabrežju Drave). Udeležencev je bilo kar 91, kar uvršča Ptujski triatlon med najbolje obiskane v Sloveniji. Sodelovalo je 19 žensk in 72 moških, izmed katerih jih je 6 zaradi tehničnih težav odstopilo. Najstarejši udeleženec je imel 69 let, najmlajši pa komaj 12. Prvi ptujski triatlon je imel tudi mednarodno razsežnost, saj je bilo šest udeležencev s Hrvaške, na prireditvi pa je vzporedno potekalo tudi triatlonsko državno prvenstvo zdravnikov, stomatologov in farmacevtov. Udeleženci so kolesarili izpred Term Ptuj skozi Turnišče proti Selam do Bolečke vasi in nazaj. Trasa je bila ravninska, le na sredini je bil približno kilometer dolg klanec, ki je slabše pripravljenim povzročil kar nekaj preglavic. Ko so stopili s koles, so se tekmovalci odpravili na tek po dravskem obrežju do čistilne naprave in nazaj v cilj. Tekmovanje so spremljali številni gledalci, med njimi tudi poslanec v državnem zboru Franc Pukšič.
Tekmovalci so bili razdeljeni v 10 kategorij. Pri moških so bile naslednje skupine, in sicer
veterani I., II. in III. kategorije, kadeti, starejši in mlajši mladinci ter člani, v ženski kategoriji pa veteranke I. in II. (združeno zaradi premajhnega števila tekmovalk v obeh kategorijah), članice ter mladinke. Vsi najbolje uvrščeni v svojih kategorijah so prejeli medalje in vsem znane kurente, ki jih bodo spominjali na prvi ptujski triatlon. Največja kurenta sta odnesla najboljša tekmovalca pri ženskah in moških v absolutni kategoriji. Zmagovalca sta dobila tudi največji denarni nagradi, ki jih je pri moških dobilo prvih deset tekmovalcev, pri ženskah pa prvih pet. Najboljši čas je dosegel Uroš Seme iz TK Sokol Tivoli, ki je triatlon zaključil v 61 minutah in 21 sekundah. Le 11 sekund za njim je na cilj prispel Grega Hočevar iz istega kluba, na tretje mesto pa se je s časom 62 minut in 4 sekunde uvrstil David Krajnc iz kamniškega kluba Tri-sport. Izmed tekmovalk se je najvišje uvrstila Mateja Šimic iz TK Triglav Kranj, ki je na cilj prispela v 70 minutah in 36 sekundah, sledila ji je Anja Cerut iz TK Sokol Tivoli z zaostankom minute in 12 sekund, tretja pa je bila Nada Kozjek iz kluba Medicus s časom 74 minut 21 sekund.
Najboljši udeleženci prvega ptujskega triatlona. Foto: Nina Milošic
Najbolje uvrščena Ptujčana sta bila Saša Erlih (peti) in Lovro Cvetko (šesti), Ptujčanki pa sestri Lidija in Tatjana Muršek, ki sta dosegli enaki čas in štirinajsto mesto med ženskami, članici Kluba ptujskih študentov in ki sta bili tudi najboljši ženski udeleženki v posebni kategoriji, ki jo je Klub ptujskih študentov pripravil za svoje člane in članice. Najboljši člani KPŠ pa so bili Uroš Esih, Boštjan Šterbal in Marko Pukšič. Organizatorji iz Kluba ptujskih študentov in tekaškega kluba Maraton Ptuj, ki so bili s potekom triatlona zelo zadovoljni, se že dogovarjajo o možnosti, da bi prireditev postala tradicionalna.
Glavna organizatorja, Gorazd Ladinek (KPŠ) in ptujski tri-
atlonec Rado Ačimovič (TKM Ptuj), se zahvaljujeta vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali k uspešni izvedbi te zahtevne prireditve. Posebna zahvala gre donatorjem, brez katerih bi Prvi ptujski triatlon ostal le v glavah mnogih športnih zanesenjakov. Prvi ptujski triatlon so prijazno podprli mestna občina Ptuj, Talum Kidričevo, Izvir, d.o.o., Eli-Lilly, Športni zavod Ptuj, Komunalno podjetje Ptuj, policisti policijske postaje Ptuj in seveda Terme Ptuj, kjer je prireditev potekala. TK Maraton in Klub ptujskih študentov ob tej priložnosti tudi vabita vse bralce na 11. ptujski maraton, ki bo v nedeljo, 1. septembra 2002. Teklo se bo na 21 in 7 km.
Gorazd Ladinek
SPORT
NOGOMET / 2. SLOVENSKA LIGA
NAFTA — DRAVA ASFALTI 1:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Gostan (18), 1:1 Majcen (59), 1:2 Korez (87)
DRAVA: [telcer, Emer{i~, D. Krajnc, Korez, Klinger, Zdelar, Zajc, Po{trak (U. Krajnc), Majcen, Vogrinec (Sluga), Lenart (Toplak). Trener: Dragan Grbavac.
Nogometa{i ptujske Drave Asfaltov so se iz Lendave vrnili nasmejani in seveda veseli, saj so uspeli na težkem gostovanju pri zahtevnem nasprotniku iztržiti prvo zmago v novem prvenstvu. V prvem pol~asu so bili nekoliko bolj{i doma~ini, ki so svojo premo~ kronali z vo-de~im zadetkom v 18. minuti.
Drugi pol~as pa je prinesel pravo rapsodijo v plavem, saj so Ptuj~ani zaigrali veliko bolje in vse niti igre držali v svojih nogah. Kaj hitro jim je uspelo izena~iti, nato pa je sledilo obleganje doma~ih vrat. Kazalo je, da bo lendavska obramba vzdržala, vendar ji ni uspelo, saj je tri minute pred koncem sre~anja Korez dosegel {e drugi zadetek za goste in tri to~ke so zasluženo odpotovale na Ptuj.
3. SNL — SEVER
HAJDINA — ŠMARJE PRI JELŠAH 2:1 (2:1)
STRELCI: 1:0 Juri{i~ (12), 2:0 Horvat (22), 2:1 Gotlin (40)
HAJDINA: Brodnjak, Gai-ser, Horvat, Krajnc, Vrabl, Bau-man, Kuserbajn (od 50. Hotko), Princl (od 75. Petrovi~), Juri{i~,
Pihler (od 82. Crnko), Bezjak. Trener: Branko Krajnc.
Po uvodni zmagi v Slovenski Bistrici so nogometa{i Hajdine z optimizmom pri~akali nasprotnika. Doma~i so za~eli s {ibko igro in kaj hitro dosegli vodstvo z dvema zadetkoma. Izgledalo je, da bodo gostje doživeli pravo katastrofo, vendar so iz enega
nogometa{ev Hajdine.
KOZJAK RADLJE — SREDIŠČE 2:0 (2:0)
STRELCA: 1:0 Kraker (16), 2:0 Javornik (36)
SREDIŠČE: Polak, Novak, Jelovica, Zadravec, Ivan~i~, Pin-tari~ (od 78. Žerjav), Prapotnik, Rajh (od 46. Kaloh), Lesjak, Vizjak (od 46. Kolari~). Trener: Miran Rakovec
Utrinek s tekme na Hajdini. Foto: Črtomir Goznik
svojih redkih napadov dosegli zadetek.
V drugem pol~asu so gledalci lahko videli zanimivo nogometno predstavo. Nogometa{i Hajdine so zamudili {tevilne priložnosti za zvi{anje rezultata, med drugim zadeli tudi pre~nik, vendar jim ni uspelo zatresti mreže. Ob koncu sre~-anja pa so nekoliko bolj pritisnili gostje, vendar pa so tudi njihovi napadalci bili neuspe-{ni in je ostalo pri minimalni, vendar povsem zasluženi zmagi
Novinec v ligi iz Sredi{~a je na gostovanju v Radljah doživel prvi poraz. Doma~im nogome-ta{em je uspelo dvakrat premagati vratarja Sredi{~a v prvem pol~asu in omenjeni rezultat je potem ostal tudi do konca sre~-anja.
KRŠKO POSAVJE — STOJNCI 1:5 (0:3)
STRELCI: 0:1 Klajderi~ (29), 0:2 Žnidari~ (31), 0:3 Kup~i~ (41), 0:4 Vil~nik (66), 0:5 Kup~i~ (72), 1:5 Polh (75)
Ekipa NK Hajdina. Foto: Črtomir Goznik
ŠPORTNE NOVICE
TENIS / Turnir v Kidričevem
Teniški center Kidričevo bo organiziral teniški turnir za področje bivše občine Ptuj, ki bo potekal od 29. avgusta do 1. septembra v Kidričevem. Igralci bodo nastopali v dveh kategorijah: do 35 in nad 35 let. Prijave sprejemajo do četrtka, 29. avgusta, do 16.30 ure. Informacije: telefon 041 684-911 (Marko Mihelič) in 041 587-799 (Dušan Majcenovič).
ROKOMET / Turnir v Gorišnici
V Gorišnici se na pripravah nahaja ekipa slovenskega prvoligaša Pre-venta iz Slovenj Gradca. Domačini so izkoristili priložnost in bodo v soboto organizirali rokometni turnir, na katerem bodo sodelovali Prevent, Gorišnica in Medveščak iz Zagreba. Prvo srečanje bo med Preventom in Gorišnico, pričelo pa se bo ob 10.00 uri.
PADALSTVO / 25. ptujski padalski pokal
To soboto in nedeljo bo na letališču v Moškajncih zelo živahno, saj bo AK Ptuj organizator že 25. ptujskega padalskega pokala. Tekmovanje se bo pričelo v soboto ob 9.00 uri in bo trajalo do 23. ure, ko naj bi izvedli nočne skoke, ki so tradicija tega tekmovanja. Vzporedno pa bo potekalo še tekmovanje v disciplini relativ (lovljenje parov). Do sedaj se je prijavilo preko 70 padalcev in padalk iz petih evropskih držav.
PADALSTVO / V. Hotko zmagala v Italiji
Na 4. tekmi evropskega pokala v padalstvu v italijanskem Belunu je velik uspeh pripadel ptujski padalki Vanji Hotko, ki je v skokih na cilj osvojila prvo mesto. Fantje so v ekipnem delu osvojili deveto mesto v konkurenci štiridesetih ekip. V posamični konkurenci so Boris Janžeko-vič, Gorazd Vindiš in Peter Balta osvojili dvajseto mesto.
Danilo Klajnšek
STOJNCI: Klinger, Purgaj, Vil~nik, [tebih, Toplak, Eme-r{i~, Sluga, Kup~i~, Klajderi~, Bezjak, Žnidari~. Trener: Ivan Zajc.
FUŽINAR — BISTRICA
1:5 (0:2)
STRELCI: 0:1 Papotnik (38), 0:2 Regor{ek (44), 0:3 Straži{ar (65), 0:4 Cerenak (85), 1:4 Nov-kovi~ (89), 1:5 Cerenak (90)
BISTRICA: Jozi~, Sep, Skale, [abanovi~, Frelih, Klajderi~, Straži{ar (od 66. Primoži~), Pa-potnik, Topi~ (od 75. Mlinar), Regor{ek, Horvat (od 54. Cere-nak). Trener: Mom~ilo Miti~.
Bistri~ani so na gostovanju na Ravnah na Koro{kem ne-pri~akovano visoko opravili z doma~im Fužinarjem ter na naj-bolj{i možen na~in pozabili na bole~ poraz v prej{njem krogu proti ekipi Hajdine na doma~-em igri{~u. Gostje so bili popolni gospodarji na igri{~u in bi ob {tevilnih priložnostih {e nekajkrat zadeli mrežo doma~ega vratarja.
Danilo Klajnšek
VITOMARCI / KMN ERA PETLJA GOSTIL PRVOLIGAŠA
Vitomarti ERA Petlja - Gib Beton MTO Zagorje 1:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Lakoseljac (19), 1:1 Krampelj (38), 1:2 Prese~nik (41), 1:3 Lakoseljac (52).
Vitomarci Era Petlja: Korez, Kraut, Kocuvan, [prah, Gomzi, Bezjak, Kirsanov, Puk{i~, Mar-kež, Krampelj, Kurnik. Trener: Darko Križman.
Gib Beton MTO Zagorje: Mali~, Bizjak, Janji~, prese~nik, Tesko, Gu~ek, Adrinjek, Lako-seljac, Duri~, Vozelj. Trener: Tomaž Barbek
V lepem sobotnem popoldnevu se je v Vitomarcih zbralo lepo {tevilo ljubiteljev malega
nogometa, ki so uživali v dobrih nogometnih predstavah. Prireditev so odprli mladi no-gometa{i, ki so v po~itnicah obiskovali nogometno {olo, ter od Darka Križmana prejeli medalje za opravljeno nogometno {olo ERA KMN; sledila je uradna otvoritev prijateljske tekme in turnirja. Prireditev so odprli zmajarji, ki so pripeljali žogo in jo odvrgli na igri{~e.
V prijateljski tekmi med do-ma~imi Vitomarci ERA Petlja in prvoliga{ko ekipo Gib Beton MTO iz Zagorja (v kateri nastopa kar 8 državnih repre-zentantov in sodi v sam vrh
slovenskega malega nogometa) so tesno slavili gostje s 3:1. Do-ma~i so se predstavili v dobri lu~i in s tak{nimi predstavami se jim obeta gotovo realizirati zastavljeni cilj, to je 1. mesto v 2. slovenski ligi.
V nadaljevanje je sledil turnir med zaselki ob~ine Sv. Andraž, kjer je uspelo ekipi Drbetincev ubraniti lanskoletni naslov. Prireditev si je ogledalo preko 300 gledalcev, ki si gotovo tudi v bodo~e želijo veliko zanimivih {portnih prireditev, za katere se bodo potrudili v klubu.
Darko Rojs



Ekipi ERA Petlja Vitomarci in Gib Beton. Foto: Janko Pignar
SPORT @ @ @ @ @ @ @ @ @
ZANIMIVOSTI
Dosedanji kapetan košarkarskega mošfva Union Olimpija Jure Zdovc ni več član kluba. Le nekaj dni po podpisu nove dveletne pogodbe je iz osebnih razlogov sprejel drugačno odločitev. Zdovc je o odločitvi že obvestil vodstvo kluba in trenerja Toma Mahoriča ter zapustil priprave v Moravskih Toplicah. Dejal je, da je spoznal, da so generacijske razlike med njim in ostalimi igralci prevelike.
Slovenska nogometna reprezentanca je pred prijateljsko tekmo z Italijo v Trstu dobila še dva debitanta, Aleša Kokota in Mateja Mavrica. Selektor Bojan Prašnikar se je po tekmah petega kroga državnega prvenstva odločil, da v moštvo pokliče ta dva nogometaša, ki sta ga navdušila z odlično opravljenimi obrambnimi nalogami na derbiju med Vego Olimpijo in Gorico.
***
Arbitražno sodišče za šport (CAS) v Lausanni je ugodilo pritožbi škotskega smučarja Alaina Baxterja proti odločitvi Mednarodne smučarski zveze (FIS), ki ga je zaradi dopinga suspendirala do 15. decembra letos. CAS je kazen skrajšal do 18. avgusta. S tem
bo lahko škotski slalomist nastopil že na otvoritveni tekmi nove sezone 27. oktobra v avstrijskem Soeldnu. Škot je februarja na olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju z bronom kot prvi Britanec osvojil kolajno v alpskem smučanju, a je odličje zaradi uporabe prepovedanih poživil moral vrniti.
***
Napadalec ukrajinske reprezentance in italijanskega Milana Andrej Ševčenko, ki si je na tekmi s Slovanom iz Libereca obnovil poškodbo kolena, bo moral
po operaciji počivati dva meseca.
***
Honda naslednjo sezono ne bo več dobavitelj motorjev za moštvo formule 1 Jordan, so iz japonskega podjetja sporočili pred dirko za veliko nagrado Madžarske v Budimpešti, a v formuli 1 še naprej ostaja kot dobavitelj motorjev za moštvo BAR. Pogodbo z bri-tansko-ameriškim moštvom so podaljšali za tri leta.
Pripravil: M. Šmigoc
***
SPORT
KOLESARSTVO
Daniulovié znova blestel v Avstriji
Na mednarodni dirki v sosednji Avstriji je v hudi konkurenci ponovno uspešno nastopal Tomislav Dančulović, član ekipe do 23 let KK Perutnina Ptuj. V soboto, 10. avgusta, je v Bad Tatzmanndorfu, v pokrajini Burgenland, potekal kriterij za avstrijski pokal Toshiba. Dančulović je zasedel odlično 5. mesto. Ekipni uspeh je dopolnil Matej Marin s 7. mestom.
Na 54 kilometrskem kriterju (40 krogov) so v mednarodni udeležbi nastopile tudi profesionalne ekipe. Dan~ulovi} se je do zadnjih metrov boril za 2. mesto, vendar je odlično uvrstitev izgubil zaradi nespretnosti avstrijskega kolesarja. Oba kolesarja sta namreč hudo padla, Dančulović pa je stisnil zobe in si kljub hudim odrgninam na koncu priboril končno 5. mesto.
Že naslednji dan je ekipa KK Perutnina Ptuj nastopila na zelo razgibani dirki, dolgi kar 191 kilometrov. Na dirki, polni vzponov, je kolesarje spremljalo še močno deževje in veter. V ptujski ekipi se je znova odlično odrezal Dančulović. Že v 11. kilometru je pričel bežati v skupini 17 kolesarjev, v kateri so dominirali profesionalci iz avstrijske ekipe Union Elkhaus.
Boštjan Lampret
ILEŠIČ ZMAGAL V ALHOFNU V AVSTRIJI
V nedeljo, 11. avgusta, so kolesarji KK Perutnine Ptuj odlično nastopili na dirki z mednarodno
udeležbo na avstrijskem Koroškem v mestu Alhofen. V kategoriji starejših mladincev se je na 92 kilometrov dolgi progi (s sedmimi krogi), v dežju in vetru najbolje znašel Aldo Ilesič. Ravno slabe vremenske razmere, ki pa so Ilešiču ustrezale, so mu v drugem krogu omogočile senzacionalni pobeg. V tretjem in četrtem krogu si je Ilešič nabral precej prednosti pred zasledovalci in je zadnje tri kroge le suvereno prevozil. Na cilj je pripeljal kar s 40 sekundami prednosti pred drugouvršč-enim. Ekipno slavje je dopolnil še Andrej Cenčič s 6. mestom.
Boštjan Lampret
DELOVNI VIKEND KLUBA TBP
Kolesarji KK TBP Lenart so v soboto, 17. avgusta, nastopili na avstrijskem Koroškem v Vol-kermarktu. Na 75 kilometrov dolgi krožni progi je med mlajšimi mladinci Niko Ćuček osvojil sedmo mesto, Jože Senekovič pa osmo.
V nedeljo, 18. avgusta, pa so lenarški kolesarji tekmovali pri južnih sosedih v Ivanič Gradu.
Niko Cucek (TBP Lenart) je bil v Avstriji sedmi
Med dečki je Maks Polič osvojil prvo, Ales Jauk pa osmo mesto. Med mlajšimi mladinci je bil Jože Senekovič odlični tretji. Med starejšimi mladinci je Grega Ćaks osvojil deseto, Janko Moleh pa dvanajsto mesto.
Zmago Šalamun
MARIN ZMAGAL V IVANIČ GRADU
Minuli vikend je bil za kolesarje ptujske Perutnine zelo razgiban. V soboto so nastopili na dirkah v Avstriji, v nedeljo pa se v sosednji Hrvaški.
V soboto so v avstrijskem Vol-krmarktu so mlajši mladinci vozili v konkurenci 120 tekmovalcev, proga pa je bila dolga 73 kilometrov. 15. mesto je zasedel Kristjan Đurasek, mesto
Pričetek šole golfa v soboto, 7.9.2002.
Prijave se zbirajo na recepciji igrišča.
za njim pa je bil Gorazd Bauer. Mladinci so vozili na 97 km dolgi progi, v konkurenci 105 kolesarjev. Peto mesto je zasedel Andrej Cenčič, deveti je bil Aldo Ilesič, petnajsti pa Aljosa Belsak.
Na 200 kilometrov dolgi progi so vozili tudi v članski konkurenci, kjer se je na zahtevni progi (koeficient 1,5 po UCI) pomerilo preko dvesto kolesarjev. Od 35 ekip je bilo petnajst profesionalnih, kar vse pove o konkurenci. Proga je bila krožna, (osem krogov). V ubežni skupini je bil tudi Gregor Gaz-voda, a je na koncu odstopil.
Zelo dobro so nastopili člani profesionalne ekipe Perutnina Ptuj Krka Telekom, saj je Mitja Mahorič zasedel ~etrto, Rado Rogina deveto in Jure Golčar trinajsto mesto, kar je veliki uspeh v tako močni konkurenci.
V	nedeljo so ~lani nastopili {e na dirki v istem kraju za pokal DIEX. Dolžina proge je bila 90 kilometrov, vendar je potrebno poudariti, da je zadnjih deset kilometrov bilo zelo zahtevnega vzpona. Svojo vlogo je dobro odigral Miran Kelner, ki je imel nalogo pripeljati tovari-{e do vzpona, vmes pa pokriti vse skoke in pobege. Drugo mesto je osvojil Jure Golčar, četrti je bil Valter Bonča, sedmi pa Mitja Mahorič.
V	nedeljo so se ptujski kolesarji udeležili {e dirke v Iva-nič Gradu. Med člani je na 140
i 111 H [ /1 * y [ [ P u y
2251 mi Mlinska 13, tel.; +386(2)788 91 10, fax; +386(2)788 91 11, E-mall: golf§golflnvest-pliij.sl
PLAVANJE
Zakljuiek sezone v Radovljici
Na štiridnevnem odprtem državnem prvenstvu v plavanju se je od 7. do 10. avgusta v Radovljici zbralo več kot 300 plavalcev iz 16 domačih klubov in gostov iz 10 držav. Organizator je dobro pripravil lani obnovljen zunanji 50 m bazen, kjer se je kljub deževnemu vremenu dalo plavati hitro.
Med ptujskimi plavalci sta se ponovno najbolje odrezala Matevž Božičko in Tina Radolič,
ki sta oba izbolj{ala osebne rekorde na 50 m delfin, Matevž pa je bil z najbolj{im leto{njim rezultatom 25,24 na 50 m prosto 6. v državi in 2. med svojimi vrstniki.
ATLETIKA
Plavanje kot najdobrohotne-j{i {port do telesa ima v svetu in tudi pri nas veliko privržencev. Tako kot drugod se tudi v ptujskem klubu povečuje {tevi-lo članov, čakajo pa {e na povečan obisk gledalcev. V Evropi, s katero se tako radi primerjamo, so to že dočakali. Naslednje Ev-
kilometrov dolgi progi zmagal Matej Marin iz Perutnine Ptuj, tretji je bil Gregor Gazvoda, peti pa Tomislav Dančulovič.
Pri mlaj{ih mladincih, ki so vozili na 65 km dolgi progi, je peto mesto osvojil Kristijan Đurasek, deveti je bil Gorazd Bauer, osemnajsti David Mlakar, {tirindvajseti Ciril Pernek in osemintrideseti Matic Mar-holt.
Pri mladincih je na 99,6 km dolgi progi četrto mesto osvojil Andrej Cenčič, mesto za njim pa je bil Tilen Ćervek.
V četrtek pa je v italijanskem Rivignanu v konkurenci stare-j{ih mladincev uspe{no nastopil Aldo Ilešič in na 120 km dolgi progi v konkurenci 143 tekmovalcev zasedel zelo dobro četrto mesto.
Danilo Klajnšek
Konec avgusta bo na Češkem potekalo svetovno prvenstvo z modeli letal, ki datirajo od 1935. do 1945. leta. Modeli so v merilu 1:12 in imajo motorčke od 2,5 do 4 ccm. Na prvenstvu pričakujejo več kot 100 tekmovalcev z več kot 400 modeli.
Nastopila bo tudi ptujska ekipa Sky Hunters, za katero bodo nastopili Sergej Skledar, Go-razd Gaiser in Vlado Ogrizek.
Fantje pričakujejo dobre uvrstitve, saj so se ponavadi s v tekmovanj vračali z dobrimi uvrstitvami. Na prvenstvu bo sodeloval tudi Ptujčan Iztok Stopar.
Danilo Klajn{ek
ropsko prvenstvo bo v Barceloni in tam že gradijo tribune za 12.000 gledalcev. V prihodnje bo verjetno tudi pri nas več ne-povr{nih opazovalcev, ki jim bo v{eč umirjenost in uglajenost in seveda po{tenost, saj doseženih rezultatov in s tem pogojenega vrstnega reda ni mogoče interpretirati na različne načine. Zato je to tudi {port, kamor politika redko zahaja.
V klubu bodo v prihodnje aktivneje sodelovali pri plavalnem opismenjevanju, zato bodo 24. avgusta organizirali tečaj za bodoče vaditelje plavanja. Več informacij lahko dobite na tel. št. 040 631 747.
Franjo Rozman
Pred prvim ormoškim maratonom
Na novo ustanovljeni atletski klub v Ormožu se pripravlja na njihov prvi veliki projekt. Predsednik kluba Ivan Golob in ostali zavzeti tekači iz občine Ormož bodo namreč pripravili v vzklopu 1. ormoškega teka mali maraton, tek na 21 kilometrov in tek na deset kilometrov po okoliških ormoških cestah.
Prireditev bo 14. septembra ob 10. uri s startom in ciljem v {portnem parku Mestna graba. Startnina za mali maraton zna-{a 2000 SIT, za tek na 10 km pa 1500 SIT. Sprejemajo se tudi predprijave do 10. septembra, kjer {tartnina za mali maraton zna{a 1500 SIT in za tek na 10 km 1000 SIT. Poskrbljeno bo tudi za nagrade, saj absolutno prvih pet uvr{čenih v ženski in mo{ki kategoriji prejme denarne nagrade, prvi trije pa {e pokale. Vsi udeleženci bodo prejeli
tudi majico prireditelja, malico in napitek. Tekmovalke in tekmovalci na 1. ormo{kem teku pri malem maratonu bodo razdeljene na naslednje kategorije: 16-29 let (roj. 1986-1973), 30-39 let (roj.1972-1963), 40-49 let (roj. 1962-1953), 50-59 let (roj. 1952-1943), 60 in več let (roj. 1942 in starej{i). Pri teku na 10 kilometrov bosta ženski in mo{ki kategoriji enotni. Vse ostale informacije dobite po telefonu - Ivan: (02) 741-5726 (od 7.- do 15. ure) in (02) 740-1662
Ivan Golob, predsednik AK Ormož
(od 15. do 22. ure), ter Ale{ (02) 740-1662 in 031 303- 273.
Uro{ Krsti~
ZANIMIVOSTI, PISMA BRALCEV
PTUJ / RIBIŠKO TEKMOVANJE VETERANOV VOJNE
Med veterani so dobri ribiii
Zveza veteranov vojne za Slovenijo organizira skupaj z območnimi združenji poleg mnogih drugih aktivnosti tudi različna športna tekmovanja. Skupaj s ptujskim območnim združenjem in Ribiško družino Ptuj so 10. avgusta organizirali 1. tekmovanje v ribolovu s plovcem. S tem tekmovanjem so se vključili v program prireditev ob prazniku mestne občine Ptuj.
Po daljšem deževnem obdobju je sobotno jutro obsijano s soncem pozdravilo prihajajoče tekmovalce, ki so se prišli na Ptuj pomerit v ribiških veščinah. Trinajst ekip se je zbralo ob rogozniškem ribniku z dobršnega dela Slovenije.
Tekmovalce so prišli pozdravit in bodrit generalni sekretar Zveze veteranov vojne za Slovenijo Jože Kuzman, podžupan mestne občine Ptuj Milan Cucek in organizacijski vodja tekmovanja Janko Sve-
nsek. Tehnični vodja tekmovanja Stane Žitnik in glavni sodnik Franc Trbuc - sicer predsednik Ribiške družine Ptuj - pa sta tekmovalce seznanila s pravili in potekom tekmovanja. In boj se je začel.
Pomerili so se za pokal mestne občine Ptuj - ekipno, za pokal ZVVS - posamezno in skupaj ter za medalje posamezno po sektorjih. Tekmovanje je potekalo v prijetnem vzdušju, saj je bilo srečanje in druženje pomembnejše kot uvrstitve.
Člana zmagovalne ekipe (na levi) Dušan Horvat in Stane Žitnik in na desni Milan Slana, ob njih ribicinja z najtežjo ribo Romana Habjanic ion Jože Kuzma, generalni sekretar ZVVS
Pokal mestne občine Ptuj je osvojila ekipa Ptuj 1 v postavi Stane @itnik, Dušan Horvat, Milan Slana. 2. mesto je osvojila ekipa Brežič, 3. pa ekipa Krškega. Posamezno skupaj je pokal ZVVS za 1. mesto osvojil Stane Žitnik, Ptuj, 2. Dušan Horvat, Ptuj, in 3. Mitja Blatnik, Žalec. Medalje za uvrstitve posamezno so osvojili: sektor A Dušan Horvat, Ptuj, Aleksander Strupeh, Krško, Slavko Turnšek, Ptuj; sekbor B Stane Žitnik, Ptuj, Romana Habjanic, Ptuj, Miran Umek, Brežice; sektor C Mitja Blatnik, Žalec, Milan Slana, Ptuj, Silvester Zobaric, Brežice. Ob kolajnah pa velja povedati, da je najtežjo ribo izvlekla dama: prek 3 kilograme težkega krapa je spravila na suho Romana Habjanic.
V sproščenem klepetu je bilo podanih tudi nekaj pobud za nadaljnja tekmovanja. Najprej to, da naj ribiško tekmovanje ostane tradicionalno v Ptuju, vendar bi kazalo pripraviti še kakšno tekmo v drugem kraju, da ne bi izgledalo, da ribe v rogozniškem ribniku ptujč-ane "poznajo" in zato plavajo k njim. Tudi o ženskih ekipah bi kazalo razmisliti. Poskrbeti je treba za še večjo udeležbo, saj je bilo srečanje tako prijetno, da niti poraženci niso bili razočarani.
Lojze Cajnho
POLENSAK / PRIKAZ GASILSKIH AKCIJ IN NJIHOVEGA DELA
Nastopili tudi gasilci veterani
Mladi gasilci so se predstavili z brentacami ...
Prostovoljno gasilsko društvo Polenšak je v soboto, 17. avgusta, na igrišču ob osnovni šoli pripravilo družabno prireditev, ki so se je poleg številnih obiskovalcev udeležili tudi gostje iz Avstrije.
Na prireditvi so prvi nastopili mladi gasilci pionirji, ki so obiskovalcem prikazali gašenje požara z brentačami. V nadaljevanju so gašenje požara, kot so to počeli nekoč, prikazali domači gasilci veterani, ki so se na prizorišče pripeljali s konjsko vprego. Med prikazano vajo so polenški veterani za gašenje uporabili motorko zavidljive starosti, ki je bila iz-
delana leta 1939 in še zmeraj deluje.
Obiskovalce na Polenšaku pa je pritegnil prikaz reševanja udeleženca prometne nesreče, ukleščenega v avtomobilu. Akcijo reševanja je izvedla desetina PGD Ptuj, ki je za takšna reševanja tudi dobro usposobljena. Gasilci s Ptuja so med reševanjem posredovali s tremi vozili. Najprej so na poškodovanem vozilu odprli vrata, nato so avtomobil ustrezno podložili, odrezali streho in iz poškodovanega vozila ponesrečenca previdno odnesli.
Mojca Zemljarič
... veterani pa s staro motorko iz leta 1939
KIKBOKS
Medobiinsko prvenstvo
V prostorih Kickboxing centra Ptuj je potekal 2. turnir medobčinskega prvenstva v kikboksu v disciplini "semi kontakt" za vse starostne kategorije. Sodelovalo je 48 tekmovalcev različnih starosti in kategorij.
Rezultati tekmovanja: decki do 125 cm: 1. Andraš Silak, 2. Tilen Abraham, 3. Patrik Petrovič, 4. Jan Marinič; decki do 135 cm: 1. Matjaž Novak, 2. Nejc Rotvejn, 3. Filip Janžeko-vič, 3. Alen Gajšek; decki do 145 cm: 1. Anej Strafela, 2. Jure Sarič, 3. Nejc Lovšin, 3. Blaž Grabner; decki do 155 cm: 1. Izidor Janžekovič, 2. Benjamin Golob, 3. Niko Korošec, 3. Matic Bedenik; decki nad 155 cm: 1. Timi Kupčič, 2. Denis Ja-nžekovič; deklice do 135 cm: 1. Tanita Kupčič; deklice nad 155 cm: 1 . Desa Repič; mladinci do 60 kg: 1. Denis Sam-prl, 2. Boštjan Slana; mladinci do 70 kg: 1. Tomaž Stegar, 2.
Rok Lutarič; mladinke do 55
kg: 1. Mateja Gabrovec; clani do 70 kg: 1. Andrej Bezjak, 3. Matej Samprl; clani nad 70 kg: 1. Kristjan Slodnjak; clanice nad 65 kg: 1. Nadja Sibila
Tekmovanje je organiziral Klub borilnih veščin Ptuj, vodil ga je Vladimir Sitar, sodili pa domači sodniki Franc Slod-njak, Marjan Sibila, Edvard Stegar, Milan Breg in Dušan Pavlica. Tretji, finalni turnir bo v novembru, po njem pa bodo znani letošnji medobčinski prvaki v kikboksu, športu, ki je vedno bolj popularen in množičen.
Franc Slodnjak
Ptujski sodniki (od leve) Milan Breg, Edvard Štegar, Marjan Šibila in Franc Slodnjak
POLENSAK / BOGOSLOV OBNOVLJENE KAPELE
Obnovili kapelo Device Marije
V četrtek, 15. avgusta, na praznik Marijinega vnebovzetja, so na Dol j nem bregu v okolici Polenšaka blagoslovili obnovljeno Tuševo kapelo Device Marije, ki je bila zgrajena leta 1869. Blagoslova kapelice
se je na praznični dan udeležilo več sto vernikov in romarjev. Za kulturni primik na svečani sveti maši so poskrbeli številni pevci, zaigrala pa je tudi pihalna godba občine Dornava.
Mojca Zemljarič
RADEHOVA / TRADICIONALNO
v	'
@EGNANJE
Blagoslovili novi kor
Na praznik Marijinega vnebovzetja, v četrtek, 15. avgusta, je mnoge vernike z Lenarškega in okolice pot vodila v Ra-dehovo, saj se je v kapelici nad jezerom ob 11.30 pričela slovesna maša in tradicionalno žegnanje, ki ga vsako leto organizira turistično društvo Radehova.
Vas Radehova je razloženo naselje na slemenskem pomolu med potokoma Velka in Glo-bovnica, z gručastim jedrom ob regionalni cesti Lenart—Ptuj. Vas se prvič omenja leta 1160. Na potoku Globovnica je umetno jezero Radehova. Nad jezerom stoji kapela, ki so jo vaščani postavili v 15. stoletju. Znana je že iz obdobja reformacije, ko je imela tu sekta skakačev in bičarjev svojo glavno postojanko. Kapelo v današnji obliki sta postavila zakonca Stiper leta 1893.
Pred 20 leti so vaščani na ka-
peli obnovili okna, sanirali tla in ometali pročelje. Takrat so podrli tudi leseni kor, ki je bil dotrajan. Že takrat so se odločili, da bodo postavili novega. To jim je v letošnjem letu uspelo. Postavitev novega kora so finančno podprli vaščani, turistično društvo, občina Lenart in župnija sv. Lenarta. Med slovesno mašo je kor blagoslovil lenarški dekan Martin Bezgo-všek. Po maši pa je potekalo tradicionalno žegnanje in družabno srečanje.
Zmago Šalamun
Novi kor v kapeli v Radehovi
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
PTUJ / CVETNI PRAH, KI POVZROČA TEŽAVE Z DIHALI
Je cvetenje ambrozije nevarno?
število alergijskih obolenj, ki se je pred leti pričelo večati na različnih koncih sveta, zadnje čase narašča tudi v Sloveniji. Na to nas je opozorila tudi Danica Mihelač s Hajdine, ki je povedala, da raste v okolici železniške proge od Hajdine proti železniškemu mostu v Ptuju večja količina od 50 do 70 cm velike rastline ambrozije.
Sama rastlina sicer ni nevarna, težave pa lahko alergijsko občutljivim osebam povzroči njen cvetni prah. In ker je ambrozija prav te dni pričela cveteti, ne bo odveč, če na nevarnost te alergene rastline opozorimo tudi v naslednjem sestavku.
Po besedah Danice Mihelač je čas cvetenja ambrozije od sredine avgusta do oktobra. To je od 50 do 80 ali še več cm visoka večvejna rastlina, ki je po listih podobna pelinu, njen pelod pa povzroča različne vrste alergij, draži nosno votlino, povzroča pa lahko tudi težave z dihanjem. V Sloveniji jo poznamo že kar nekaj desetletij, k nam pa je zašla iz svoje domovine severne Amerike. Po besedah domačinov je razširjena predvsem ob cestah, poteh, železniških progah ter na peščenih in prodnatih tleh. Na ptujskem območju se je množično pojavila tudi ob železniški progi od postaje na Hajdini proti Ptuju.
In kaj pravijo o nevarnosti peloda ambrozije strokovnjaki? Univerzitetni profesor dr. Franc Batič z Biotehniške fakultete v Ljubljani je v pogo-
ne koške s cevastimi cvetovi, ki so praktično neugledni tako kot pri pelinih. Sama rastlina je lahko zelo različne velikosti od nekaj centimetrov pa tudi do enega metra ali morda še več, odvisno od ugodnosti rastišča.
Pri nas poseljuje v glavnem brežine oziroma razna obpo-tja (ob cestah, progah), skratka povsod, kjer so zanjo dani pogoji, v povprečju pa se njena velikost giblje okoli pol metra. Vsekakor je velikost zelo različna, tako kot je različna tudi barva te rastline. Njeni listi so včasih čisto zeleni, ponekod pa zeleno rumeni in sedaj je ambrozija pričela cveteti. Praktično je opazna že po vsej Sloveniji, dr. Batič pa jo je prvič opazil pred kakimi 10 leti na območju Kidričevega.
Še pogostejša je ambrozija na območju sosednje Hrvaške, najpogosteje raste in je tudi vidna ob cesti od Karlovca proti Zadru, veliko jih je na območju hrvaškega Primorja, opazna je na območju Like. Ponekod so z njo pokrite celotne bankine, zato je toliko več alergijskih oboljenj na poti na morje ali ob njem.
vrti. Tudi ona je ugotovila, da se je prav te dni pričela sezona pojavljanja cvetnega prahu ambrozije, v zraku pa je že tudi pelod navadnega pelina, ki lahko povzroči enake simptome. Obe rastlini - tako ambrozijo kot pelin - uvrščamo v družino košaric, obe imata podobne alergene in lahko pride tudi do navzkrižnih reakcij, predvsem pri tistih, ki so preobčutljivi na pelode.
posamezna drevesa, med katerimi je na prvem mestu breza, takoj za njo pa gaber, leska, jelša, bukev in tudi hrast.
Obstajajo posamezniki, ki jim povzroča alergijo uživanje koščičastega sadja, kot so češnje, marelice, breskve in slive, lahko tudi uživanje lešnikov, orehov in mandljev, pa tudi pečkastega sadja, kot so jabolka in hruške.
Sicer pa če ste med alergij-
Na eno od množičnih rastišč ambrozije ob železniški progi Hajdina - Ptuj nas je opozorila doma~inka Danica Mihela~. Foto: M. Ozmec
Sicer pa so med najpomembnejšimi alergenskimi rastlinami pri nas trave, katerih glavna sezona je od sredine maja do sredine junija, njihov pelod pa ostaja v zraku praktično skozi vse poletje. Poleg trah povzročajo alergije tudi
sko občutljivimi osebami, boste več in natančnejše podatke o ambroziji in njenem pelo-du, pa tudi o ostalih aler-gentnih rastlinah dobili na Zavodu za zdravstveno varstvo. Na ljubljanskem območju so v zdrastvenih domovih obešena posebna obvestila o tem, kje in kaj trenutno cveti, kateri cvetni prah je najbolj razširjen in podobno.
In seveda se lahko zanesete se na svojega zdravnika, zaupajte mu svoje težave in se o morebitni alergičnosti z njim podrobneje pogovorite. Lahko se dogovorite tudi za obisk pri specialistu - alergologu, kjer vam bodo s posebnim testiranjem natančno ugotovili, na kaj ste alergični. Tako se boste v bodoče lahko vsem alergentom čimbolj izogibali; učinkovitejšega zdravila za alergije še ni.
M. Ozmec
Taka je videti rastlina ambrozija na Hajdini, kjer je te dni tik pred cvetenjem
voru na radiu Ptuj povedal, da sodi ambrozija med rastline, ki v naših krajih niso samonikle, saj so jo v Evropo prinesli iz njene domovine, najverjetneje s ptičjo hrano ali drugimi semeni. V zadnjih deset ali dvajsetih letih se je pričela intenzivno širiti; predvsem rada domuje tam, kjer so bolj suha, prodnata in topla rastišča.
Ambrozija spada med ve-likocvetnice, dvokaličnice in je predvsem v listnatem delu zelo podobna navadnemu pelinu - od tod tudi ime pe-linolistna ambrozija. Listi so pernato deljeni tako kot pri pelinu in tudi cvetovi so podobni pelinu, saj imajo majh-
O težavah, ki jih lahko povzroči cvetni prah ambrozije, je na radiu Ptuj govorila tudi diplomirana biologinja Andreja Seliger Kofol z Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije. Poudarila je, da da sodi ambrozija med tiste rastline, ki sproščajo v zrak iz-rendo velike količine peloda. Na zrnih peloda se nahajajo alergeni, ki vplivajo na naše zdravje, v večini primerov pa sprožajo alergijsko reakcijo; največkrat jo občutimo v nosni votlini v obliki pekočega občutka s simptomi rinokonjunk-tivitisa. Po domače povedano: teče nam iz nosa, imamo rdeče oči, nekatere lahko boli glava, lahko pa se nam tudi rahlo
11
I
lil
za vse zaposlene ter upokojence za dobo do 5 let. Možnost obremenitve osebnega dohodka preko 1/3, stari kredit ni ovira.
NO. 1, Dušan Šimunovič s.p., Mlinska ul. 22, 2000 Maribor
tel.: 02/252 48 26, GSM: 041/750560
Glasbena šola DECIMA Rudolfa Mohorka vpisuje učence za novo šolsko leto. instrumenti: Uavlr, harmonika, klarinet, ele. klaviatura (syntlieslzar), saksofon, kitara, solo petje.
Vpis bo potekal od 26.8.02 do 30.8.02 vsak dan od 15.00-18.00 ure, v sredo od 9.00-12.00 ure, na Zadružnem trgu 12, Ptuj. Tel.: 02/783 82 31,02/751 3491 all (031) 555 285
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborsiti c.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust in popust za upokojence_
Strojne estrihe: 04i 646 292 strojne omete: 04i 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
Strgar Majda s.p., Štuki 38, 2250 Ptuj, tel.: 02/751 51 81
■ Športna koirickclja za otrake in odrasle: trenirke, telovniki, maje, kratke hlače,. ■ šivanje po meri (krila, bluze) iz vašega ali našega materiala -tudi za moinejše postave.
SVET ZAVODA GLASBENE ŠOLE KAROL PAHOR PTUJ
RAZPISUJE
DELOVNO MESTO RAVNATELJA
Za ravnatelja zavoda je lahko Imenovan In lahko kandidira kdor:
-	izpolnjuje pogoje po 53. ~lenu ZOFVI (Ur. l. {tev. 12/96, 23/96 in 64/01) ali
-	izpolnjuje pogoje po 145. ~lenu ZOFVI ali
-	izpolnjuje pogoje po 43. ~lenu ZOFVI — A (Ur. l. {tev. 64/01) Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno dobo 5 let. Za~etek mandata je 26.10.2002.
Kandidati naj vloge s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjih delovnih izku{enj in z dokazili o izpolnjevanju pogojev po-{ljejo v zaprti ovojnici z oznako "za razpis ravnatelja" na naslov: Svet zavoda Glasbene {ole Karol Pahor Ptuj, Dravska ulica 11, 2250 Ptuj, v roku 10 dni od dneva objave tega razpisa. Vloga bo {tela za pravo~asno, ~e bo zadnji dan roka s pripo-ro~eno po{iljko oddana na po{to.
O izbiri bodo kandidati pisno obve{~eni v roku 30 dni od dneva objave razpisa.
Računovodski servis
Kristine Zupanič in Natalije Šeniciš
Telefon 02 771 03 29 - GSM: 040 288 738
obvešča stranke, da so preselili sedež dejavnosti izGubčeve ul. 7 v center Ruja, v Ulico heroja Lacka 10 - II. nadstopje. Ker se hitro bliža čas, ko bo potrebno poslovne knjige voditi po sistemu dvostavnega knjigovodstva, verjetno marsikdo razmišlja, ali ne bi tega dela zaupal računovodskemu servisu. Storitve opravljamo za samostojne podjetnike - obrtnike, manjša podjetja in društva.	Priporočamo se!
ZOBNA ORDINACIJA
dr Zdenka AntonoviSa v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po tt. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TOĐOHTIJA ZA OTROKE iN ODRASLE.
DEMIT FASADE
In druge vrste Izolacijskih fasad v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napuščev - vsa druga slikopleskarska dela
UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR,
s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91.
Roietarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ptuj « 02 771 -40-91, 041 716-251 PE Štuld 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 774 28 61
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
Sv. Trojica
^rrŠsv.Trojioa, OBIŠČITE NAS NA tal : 02/729 02 70, KMETIJSKO-ZIVILSKEM SEJMU v GORNJI RADGONI
-	zastopstvo traktorjev in kmetijske mehanizacije FERRARI, BCS in STIHL
-	prodaja novih in rabljenih kmetijskih strojev
-	servis in rezervni deli za traktorje in kmet. meh. FERRARI, STIHI, LAMBORGHINI, BCS in Gianni Ferrari
-	menjava staro za novo
-	ugodna ponudba kosilnic vseh vrst
POSLOVNA SPOROČILA
Mali oglasi
DOM IN STANOVANJE
ENOSOBNO STANOVANJE, novo, 8 km s Ptuja,oddamo v najem, centralno ogrevano. Telefon 041 36-36-97.
DVOSTANOVANJSKO HIÏO na lepi lokaciji, pol kilometra s Ptuja, prodamo. Takoj in v najem vzamem garsonjero ali enosobno stanovanje, po možnosti neopremljeno, pod nujno. Informacije po telefonu 777 65 71 ali 041 753 103.
OPEKO, strešno, kot novo, 600 kosov ( 44 m2) prodam. Tel.: 751-13-91.
HI[O ALI STANOVANJE v Ptuju ali bližji okolici z nižjo najemnino ali urejanje okolja vzamemo v najem. Telefon 040 394-611.
STANOVANJE, enosobno za dvosobno, v Ptuju, menjam. Telefon 041 849-821.
DELO
INFOKOMERC Danica Malešev, s.p., [ercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o pestri izbiri ročnih del pri vas doma. Norme ni, material dobite domov. Inf. na tel.041 747-121.
ČE ŽELITE delati in biti za svoje delo dobro nagrajeni, vam "Slovenske novice" in Delo" nudita delo zastopnika naročniškega oddelka na terenu (tudi mlajši upo-

€LMOMTd
'.o. o.
&
GRnDB€Nn
MCHnNIZnCIJR
CLCKTROMONTRŽR
RLCKSRNDCR GHBROVCC s.p.
IZVRjnMO: - IZKOPC (bager, mini bager, JCB)
-	PRCBOJC CCSTIŠČ
-	POLRGRNJC INFRASTRUKTURNIH VODOV (itanalizocija, vodovod, plinovod)
-	KOMPRCSORSKC STORITVC
-	UTRJCVRNJC TCRCNR, RCZRNJC RSFRLTR
ŽNIDnniČCVO NHBRCŽJC 12,2250 PTUJ, TCL: 02 / 748 18 90 FAKS: 02 / 774 21 51. GSM: 041 648 255.031 648 255
kojenci). Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh: "DIALOG", K mitreju 2, 2251 Ptuj!
POTREBUJETE DENAR, zaslužek in delo, iščemo dekleta, za zaposlitev v baru Tigra na Ptuju. Pokličite zdaj, telefon 041 753-335. Gostinstvo Rožmarin Janja - Ivica, s.p., Markovci 28.
BAR MAISTROVA KLET v Za-vrhu pri Lenartu v Slov. goricah zaposli zaradi razširitve dejavnosti dve dekleti za strežbo, pogodbeno ali prek študenta. Možna je tudi redna zaposlitev. Praksa ni obvezna. Odličen OD in druge ugodnosti. Če vas delo zanima, pokličite po tel. 720-84-89 med 10. in 14. uro. Bar pri Križu, Franc Osvald, dipl. ing. s. p., Velika Nedelja št. 5, 2274 Velika Nedelja.
KV KUHARICO takoj zaposlimo. Nudim tudi sobo s posebnim vhodom. Gostilna Beno Premzl, s.p.,
Starše 90, telefon 688-23-01.
MOTORNA VOZILA
GOLF II, 1,3, bencinar, letnik 91 november. Telefon 031 764 358.
ŠKODO favorit, letnik 1992, cena po dogovoru, prodam. Telefon 768-44-31.
MOTORNO VOZILO, TAM 125 T 12, kiper, letnik 1984, cena po dogovoru, prodam. Telefon 031 772-036.
Pridobite si poklic:
- PROMETNI TEHNIK -POKLICNI VOZNIK -VOZNIK INŠTRUKTOR
Zavod za izobraŽevanje Maribor
2000 MARIBOR, Vrbanska 30 Tel.: 02 - 250 11 46 Splet: www.fotTnula.sl
Odločite se za FORMULO uspeha!
AVTO-RAK, uredimo kredit ali lizing do 5 let, PRODAMO:
lantra 1.8 karavan, 1996, vectra 1.7 td, 1996, golf 1.8 karavan, 1995, felicia 1.6, 1999, corolla 1.4, 1996, fabia 1.4, 2001, kia pride, 1998, r5 five, 1995, honda accord, 1996, smart ,
1999,	fiat palio 1.2 weekend,
2000,	mondeo, 1993, volvo v40, 2000, {koda favorit , 1993, 1994, bmw 316, 2000, astra, 1992, astra, 1993, lantra 1.8, 1995, bmw 325, 1997, jugo, 1989, GOTOVINSKI ODKUP VOZIL DO 7 LET STAROSTI , KEKEC, RADKO, S.PI, NOVA VAS PRI PTUJU 76 A, PTUJ, TEL. 02/78-00-550.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
(ob sobotah) - 24. avgusta Nada Babic, viš. dent.
ZD Ptuj


USTVARJAMO AVTOMOBILE.
Od sile varni.
imm
m
Dodatnih 200.000 SIT popusta!
Pri menjavi vozila, starejšega od 8 let, za novi, varni Renault.
RENAULT
Pri Renaultu želimo, da se vozite v varnih avtomobilih. Zato vam v akciji Od sile varni nudimo 200.000 SIT popusta I
Ob nakupu novega, varnega Renaulta pripeljite vaše registrirano vozilo katerekoli znamke, starejše od osmih let Njegovo vrednost, ocenjeno po sistemu Eurotax, bomo odšteli od cene vašega novega Renaulta in dodali še popust v vrednosti 200.000 Siïl
Le najvišji standardi varnosti zagotavljajo varno pot. V Renaultovih vozilih so del serijske opreme. Tudi zato so kar štirje Renaultovi modeli na neodvisnem testu varnosti, EuroNcap, prejeli po štiri zvezdice, Renault Laguna pa je prvo vozilo v Evropi, ki je doseglo najvišjo oceno -vseh pet zvezdic. Z njimi je Renault najvarnejša avtomobilska znamka.
Akcija velja za modele Twingo, Clio,Thalia, Kangoo, Mégane, Scenic in Laguna, naročene do 30. septembra 2002.
www.renault.siwap.renault.si
petovl^yto
, Ormoška 23, tel. 749 35 46
RAZNO
POSTELJICO, otroško, z jogi-jem, sedežno garnituro iz ratana in dve strešni okni prodam. Kličite po 16. uri. Tel. 78-00-933.
KUPIM razno starinsko pohištvo, tudi poškodovano (ure, slike idr.), plačam takoj. GSM 041 897-675.
KUPIM pez figurice, ponujam zelo visoko plačilo. Ponudbe na telefon 041 429-376 - Mario.
VISOKOKALORIČNI odpadni papir za kurjavo - zastonj, po telefonu 779-71-11.
NEMŠKE OVČARJE, mladiče, prodam. Telefon 768-36-51, popoldan.
V VITOMARCIH se je pred 10 dnevi izgubil pes, majhne pasme, črno-beli, sliši na ime PIKI.
Če ste ga kje opazili, pokličite po tel. 757-21-61.
BUKOVA DRVA z dostavo prodam. Tel. 03 582 72 12 ali 041 544-270.
NE ZBOLITE! Z aparati vam na domu, v pisarni, na zemljišču 100 % izmerimo vsa sevanja: elektromagnetno, radiaktivno, zemeljsko, kozmi~no, mobitelove in radijske antene, daljnovode, vodne tokove itd. Ne prodajamo ni~esar, garancija. Ivica Kocmut, s.p., Per{onova l7 a, 2250 Ptuj, tel.02 779-50-10.
SOD, nov, akacija, 320 l prodam. Tel. 02/779-53-81, 040/573 -117.
KAVČ, skoraj nov, raztegljiv, prodam. Telefon 775-31-61.
IŠČEM ŽENSKO za pomoč starej{i osebi na domu. Telefon 745-49-41.
MIÍI8
mobilni telefoni znomk NOKIR in CRICSSON oprema za vodenje trgovine: ■■ osebni računalniki ■■ čitaici črtnih kod — tiskalniki	— programska oprema
SIMBfl; trgovino in računalništvo. Mitja V6RLFIK. s.p., OsojnikovQ C. 3, 2250 Ptuj,
tel: 02/771 03 08, GSM: 070 440 224
Smo največji prodajalec in montažer klimatskih naprav LG v Sloveniji!
ČE NAM ZAUPAJO MNOGI,
ZAKAJ NAM NE BI ŠE VI?
Montiramo tudi: - hladilne sisteme za vinske kleti - toplotne črpalke
M: 02/78 06^0
MLO
Fim:U)mc.ip.. VMi IV 3, nui
PC PtMMi vam nudi ugoden nakup
Ki« za stene JUBOLIH
15119 1.419,0P
Barva dispenUsiia JUPOL
bela iSi 1.111,00
Barva fasadna ACRYLCOLOR
bela 151 9.JI9,00
Laii iazura BELTOP	^
Š«. i UV 51 J.905,00	I
Lak iazura BELTOP	. ^J
š«. 1 - 9 5i 7.500,00 f H
Lak iazura BELTON ^ ^
št. i - 9 51 6.01i,00
Lak univerzalni lESAROL^^»
1.159,00
zeieni, čok. rjavi, črni, beli H Čopic ploščati art. 5/1 045,0»
Ponudba velja od 19. do 31.avgiista 2I002.
METALIU TRGOVINA
Prodajni center i>tuj
Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00
MEOUKA' TRGOVINA
OGLASI ÊN OBJAVE
KMETIJSTVO
TELIČKO, plemensko, prodam. Tel. 031/222-084.
BIKCA ALI TELIČKO, staro 10 dni. Ponudbe na telefon 758 28 01.
SVINJO, težko 180 kg, prodam. Tel.: 719-83-23.
IZKOPALNIK za krompir prodam. Telefon 71-94-233
DVE TELICI za pleme prodam. Telefon 71-94-233.
NESNICE, rjave, cepljene, stare 13 tednov, prodam, 550 SIT, dostava na dom. Marcic, Starošince 39, Cirkovce, telefon 792-35-71.
MLADE NESNICE tik pred ne-snostjo, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljenja, prodam. Jože Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
Telico simentalko v 5 mesecu brejosti prodam. Tel.: 745-70-31.
TELICO, brejo, po izbiri, prodam. Telefon 754-01-76.
KRAVO, starejšo, kupim. Telefon 03 58-27-212, 041 544-270.
REPOREZNICO, malo rabljeno, prodam. Telefon 746-04-21.
KRAVO, mlekarico, prodam. Telefon 041 825-057.
3 BREJE TELICE, simentalke, prodam. Tel. 031/586-352.
ODOJKE, težke okrog 23 kilogramov, prodam. Telefon 766-7081, GSM 031 467-739, Stojnci 23/A.
KORUZO, suho, luščeno, prodamo. Informacije na telefon 031 302 698.
PREŠO, hidravlično, 280 litrov, prodam. Informacije na telefon 031 728-010.
STORITVE
NUDIMO ugodna posojila za zaposlene in upokojence, možna obrementitev preko 1/3 plače ali pokojnine, star kredit vam lahko poplačamo. VIVA - Matej Praprotnik, s.p., Pivkova ul. 19, Ptuj, tel. 02 748 15 00 in 041 325 923.
ODKUP VSEH VRST DELNIC!
Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.) Marijan KUJAVEC, s.p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kmečka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnice Domino, Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 78-78-190.
TLAKOVANJE, ASFALTIRANJE dvorišč in parkirišč. Nizka gradbena in zemeljska dela Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul.18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
KNAUf stene, stropovi, suhi estrihi, ometi, mansardna stanovanja na ključ, stropovi Armstrong in Dampa. Pleskarstvo Tomales, Tomaž Lep, s.p., Glavni trg 31, Muta, GSM 041 499-579 in 031 886-268.
IZDELUJEMO KVALITETNE BETONSKE zidake in vogalnike. Testirano, ugodna cena. MilTex, d.o.o., Tepanje 59,3210 Slov. Konjice. Telefon 03 57 63 405 ali GSM 041 809 721, Šibanc.
POLAGANJE vseh vrst keramike z našim ali vašim materialom (kopalnice, balkona, stopnišča itd. Telefon 041 534-431. Kera-mičarstvo in pečarstvo Anton Zo-rec, s.p., Grajena 45, Ptuj.
PREVOZI PREMOGA iz Velenja, zelo ugodno, možnost plačila na ček. Tel. 629-10-95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedla-šek 91, Podlehnik.
SUHA GRADNJA Knauf sistem - adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spuščeni stropovi, suhi estrihi, vgradnja strešnih oken Velux - od ideje do izvedbe. Ugodni krediti do enega leta TOM + 0%. Za informacije pokličite 02 78-83-110, GSM 041
675-972,	Bojan Štumberger, s.p., Zg. Hajdina 157.
ELEKTRO	STORITVE,
elektroavtomatika, elektroinštala-cije, strelovodi, servisi gospodinjskih aparatov - Branko Kodrič, s.p., Naraplje 1, Majšperk GSM 041 617-077.
30 LET SOBOSLIKARSTVO-PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p., Vitomarci 6. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje -kvalitetno delo - priporočamo se. Telefon 757-51-51, GSM 031 383-356.
POPRAVILO TV aparatov, vio-deorekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56 B, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo seka-nec, pesek, gramoz. GSM 041
676-971,	Prevozništvo Vladmir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
NEPREMIČNINE
STANOVANJE, 74 m2, neopremljeno, v privat hiši v Ptuju oddam. Tel. 779-32-51.
VIKEND, starejši, in vikend parcele pri Cirkulanah (voda, elektrika),ugodno prodam. Tel. 031/822-813.
STANOVANJE, dvosobno, kupim na Ptuju. Telefon 041 837-440.
DVA UREJENA POSLOVNA PROSTORA DAMO V NAJEM (22 in 14 m2, vsak s svojim vhodom, in kletne skladiščne pros-
tore (110 m2) v centru Ptuja, na Potrčevi 2. Informacije Stolp, d.o.o., Potrčeva 2 Ptuj, telefon 02 775-09-61.
3-SOBNO STANOVANJE v Trnovski vasi prodam. Tel.: 041 728-909.
PRODAMO: Hiše - Moškanjci 1 in 2 druž.; Tibolci medetažna, z večjo parcelo; 1 druž. Tibolci; tez-no; Destrnik nadomestna gradnja; Aškerčeva; Rajšpova; spodnja etaža, Ul. Jožefe Lackove; Brstje; Juršinci, mlin s stanovanjem; Sa-kušak; Vitomarci; Cirkulane; Zg. Pristava, Videm pri Ptuju; Hajdoše, možnost menjave za vikend hišo z doplačilom; Zagojiči; Lešje; Ma-jšperk; Draženci; Prerad; Pacinje na mirni lokaciji; Jiršovci; Klepova, atrijska; V. Nedelja; Biš itd. Stanovanja, takoj vseljiva, nova, Drava center; 2,5 sob., 5. Prekomorske; 3 sob. Volkmerjeva; 2 sob. Gori-šnica; 3 sob. Ul. 25. maja; 3 sob. Podlehnik; 3 sob. takoj vseljivo Kidričevo; 4 sob. Cankarjeva vseljivo takoj; 4 sob. Kidričevo; 4,5 sob. 5. Prekomorske. Vikendi: Cirkulane, Slatina; Sedlašek v račun stanovanje; Brezovec; Majski Vrh; Prerad; Krčevina pri Vurbergu, brunarica; Strjanci; Cirkulane, Pohorje. Po-
slovne: Zagrebška, 110 m2 trgovina, zelo ugodno; Osojnikova, 315 m2; Brstje; Grajena; Borovci; Zamušani gostinski; Orešje zelo ugodno; Kočice itd. Parcele: 2000 m2, Dornavska c., možnost gradnje poslovno stanovanjske hiše; Dornava, 763 m2, 618 m2; Des-trnik; Trgovišče; Maistrova. Vse ostale inf.: Biš, 02 757-1101, Trstenjakova 5 , 02 748-1013, fax. 02 748-1014, GSM 041 955-402, agencija Vikend, www.vikend-sp.si.
HIŠO v III. fazi, v Kicarju, prodam. Telefon 070 750-039.
PARCELO za vikend Jurš-inci-Bodkovci prodam. Telefon 745-70-61.
GRADBENO PARCELO,veliko-sti 28 arov, na lepi lokaciji v Tržcu prodamo. Telefon 041 415-145.
V STROGEM CENTRU Ptuja prodamo poslovni prostor, namenjen prodajnemu salonu ali pisarniški dejavnosti, površine 378 m2, ter za znane kupce kupimo več manjših stanovanj in stanovanjskih objektov na območju Ptuja in okolice. GIM, d.o.o., Maribor, telefon 02 250-84-50.
Dobrota trojega srca nikdar ne bo pozabljena. V naših srcih pa ostala je velika bridka bole~ina.
V SPOMIN
Tih in boleč je spomin na 27. avgust 2000, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek
Maks Korez
IZ STANEČKE VASI 23, MAJŠPERK
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu poklanjate rože in prižigate svečke.
Tvoji najdražji
Skrb delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bole~ine in trpljenje si prestala, zdaj lahko boš v grobu mirno spala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage tete in sestre
Štefanije Eberl
IZ PREŠE 20, MAJŠPERK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrazili sožalje. Iskrena hvala osebju intenzivnega oddelka bolnišnice Ptuj, govorniku g. Stanku Vedlinu za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, g. župniku za opravljen cerkveni obred ter podjetju Mir iz Vidma.
Žalujoči: vsi njeni
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le dale~ je...
V SPOMIN
25. avgusta minevata dve leti, odkar
nas je zapustila draga mama, babica in prababica
Otilija Korošec
IZ SPUHLJE 64/C
Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu.
Vsi njeni
Nisem umrl zato, da ne bi hotel živeti, umrl sem zato, da sem nehal trpeti.
SPOMIN
19. avgusta bo minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož oče in dedek
Stanislav Klane~ek
TRNOVSKI VRH 38
8. 11. 1937 - 19. 8. 2001
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: žena Marija z družino
Ni te ve~ med nami, ni te ve~ v hiši, tvojega glasu se ve~ ne sliši, odšel si brez slovesa tja, kjer ni trpljenja ne gorja.
SPOMIN
24. avgusta mineva leto, odkar nas je mnogo prerano zapustil dragi mož, oče, dedek, svak in stric
Rajko Vuk
Z DORNAVSKE CESTE 1 C, PTUJ
Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu poklonite cvet, prižgete svečo, iskrena hvala.
Vsi njegovi
Ko vajine zaželimo si bližine, gremo tja v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjo~e, saj verjeti ono no~e, da vaju ve~ med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, babice, tašče in sestre
Marije Kodri~
rojene Veršič
IZ BUKOVCEV 146
V SPOMIN
24. junija je minilo leto, odkar je odšel od nas dragi oče, dedek, tast in brat
Anton Kodri~
IZ BUKOVCEV 146
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so jo pospremili na njeni
zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše. Posebna hvala pogrebnemu podjetju MIR, govornikom za poslovilne besede ter g. župniku za opravljen cerkveni pogreb. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala.
Hvala vsem, ki se ju spominjate in postojite ob njunem grobu. Sin Ivan z družino in ostalo sorodstvo
PTUJ / megan break prinesel srečo družini serdinsek s kicarja
V sreii niso pozabili na druge
Družino Serdinšek ob megonu breok, ki jim je prinesel srečo. Foto: Črtomir Goznik
V	okviru nagradne igre podjetja Renault Slovenija Več nas je, bolje nam gre, v takem obsegu so jo izvedli prvič, so izžrebali šest srečnežev na celotnem območju Slovenije ter jim povrnili kupnino za nakup avtomobila znamke megan.
V	igro so bili vključeni kupci, ki so se za nakup te znamke avtomobila odločili med 1. majem in 30. junijem letos.
V	tem času je bilo v Sloveniji prodanih 578 meganov. Med kupci jih je šest prejelo glavne nagrade, podelili pa so še čez 60 praktičnih nagrad. S Ptujskega je žreb namenil srečo Danici Serdinšek s Kicarja.
Avtomobil znamke megan break so kupili 20. junija, že čez dobre tri tedne pa se jim je nasmehnila sreča. Ob prvem obvestilu, da bodo dobili vrnjeno kupnino, je bila Danica Serdinšek zelo presenečena; 20. avgusta, dva meseca po tem, ko so novi avtomobil kupili in je simbolični ček prejela, pa zelo zadovoljna.
Megana so si v družini že več let želeli, samo niso verjeli, da si bodo željo lahko izpolnili. Prvič v življenju je verjela, da se jim
sreča lahko nasmehne, ko je zvedela, da so se z nakupom uvrstili v nagradno igro, je povedala ob simboličnem prejemu čeka v torek na sedežu Petovia avta Ptuj. Srečo pa bodo delili z drugimi: sto tisoč tolarjev bodo namenili OS Ljudevita Pivka, ki ju obiskujeta rejenki Darinka in Aleksandra. Da so nagrajenci Renaultove nagradne igre, Ser-dinškovi niso povedali nikomur, prav tako je do torka bila skrivnost tudi odločitev o humanitarnem prispevku za OS Ljudevita Pivka. Del denarja, ki so ga do-
bili, bodo vrnili, saj so za nakup avtomobila najeli kredit, razmišljajo pa tudi o nakupu delnic oziroma naložbi v vzajemni sklad. Morda pa si bodo prav s to naložbo lahko čez pet let kupili novi avtomobil, razmišljajo.
loti posvetila rejništvu in da bi v njihov dom poln ljubezni sprejeli še eno deklico. Starejši sin Robi je trenutno v Indiji oziroma Nepalu, preden je odšel na pot, pa je uspešno zaključil študij; 15-letni Tadej pa bo prihodnji mesec začel trgati hlače v ptujski gimnaziji. Najbolj znana članica družine te družine pa je Alenka Vindiš, miss Slovenije 1996, prva Ptujčanka, ki je osvojila ta laskavi naslov; trenutno živi pri izvoljencu v Zagrebu, pred kratkim pa se je vrnila z dvomesečnega bivanja na Češkem. Vedno bolj se usmerja v jogo, rada bi delala z otroki, prav tako pa še študira na Pedagoški fakulteti v Mariboru.
Srečo z družino Serdinšek delijo tudi zaposleni v Petovia avtu. Veseli so, da je med izžrebanci tudi njihova stranka, sta povedala direktor Vili Cerovič in vodja PC Renault Stanko Menoni. Zaželeli so ji veliko uspešno prevoženih kilometrov in čim manj servisov.
Podjetje Petovia avto je v prvem polletju letos dobro poslovalo, načrte so celo presegli. Uspešno so prestali tudi pred-
KOLESARSTVO
v
Prva dirka po Štajerski
Kolesarski POOL Štajerske, ki ga sestavljajo KK Perutnina Ptuj, KK TBP Lenart, KD SI Slovenska Bistrica in KD Branik iz Maribora, bo ta konec tedna organiziral prvo dirko po Štajerski v mladinski konkurenci. Organizatorji so poskrbeli, da bodo na programu tri etape: v soboto ob 10.00 uri bo v Jarenini start 51 km dolge prve etape; ob 17.00 bo na sporedu 2. etapa — kronometer v dolžini 4,2 km s startom v Voličini in ciljem na Zavrhu; tretja etapa pa bo v nedeljo, ko bo start na Ptuju ob 11.00 uri, cilj pa prav tako na Ptuju.
Srečni izžrebonki Donici Serdinšoek je simbolični ček izročilo Ksenijo Hiti, odgovorno zo ogloševonje morketingo v Renoultu Slovenijo. Kupnino, zmonjšono zo 25-odstotni dovek no igre no srečo, ji bodo nokozoli do konco ovgusto
Podelitev priznanj in pokalov najboljšim bo v nedeljo v gostišču Gastro.
Na dirki bo sodelovalo več kot 100 mladih kolesarjev iz 18 ekip iz šestih držav. Cilj organizatorjev je, da bi leta 2004 dirka prišla v program svetovnega pokala za mladince.
Vsa čast štajerskim organizatorjem, saj se Kolesarska zveza Slovenije niti slučajno ni spomnila, da bi lahko sodelovala vsaj z moralno podporo pri prvi dirki za nagrado Stajerske. Zato gre zahvala gospodarstvu, da je tekmovanje materialno podprlo.
Danilo Klajnšek
POZNATE DANICO SERDINŠEK?
O Danici Serdinšek smo v Tedniku pred leti že pisali v zvezi z njeno dejavnostjo - kozjo farmo in sirarstvom ter razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Danica, ki se še vedno ukvarja s sirarstvom, počasi izgublja voljo za to dejavnost; vedno bolj si želi, da bi se ukvarjala samo z rejništvom. Skrb za zmerno prizadeti deklici zahteva celega človeka, zato ji počasi zmanjkuje časa za sirarstvo, ki prav tako zahteva celega človeka. Prodajo sira in skute iz kozjega mleka na mariborski tržnici so že opustili, sedaj v glavnem prodajajo doma, na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij in na radgonskem sejmu. Mož Rudi pa je prepričan, da bo kozjereja oziroma sirarstvo pri hiši ostalo, ne glede na Daničine želje, da bi se v ce-
presojo za dosego standarda ISO 9001/2000. Preverjanje jih čaka septembra, prepričani pa so, da bodo kmalu med podjetji, ki so svoje poslovanje uredili skladno z zahtevami ISO.
MG
Napoved vremena za Slovenijo
Napoved za Slovenijo
Kakor Jernej (24.) vremeni, se vsa jesen drži.
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami. Najnižje jutranje temperature od 12 do 17, ob morju 20, najvišje dnevne od 18 do 23, na Primorskem okoli 25 stopinj C.
Obeti
V petek in soboto bo znova več sončnega vremena, popoldne možne le še posamezne plohe ali nevihte.
Kulturni križemkražem
PTUJ * Pokrajinski muzej Ptuj prireja Muzejski vikend Kamen na kamen, ki bo 24. in 25. avgusta od 10. do 13. ure na ptujskem gradu.
BORL * V okviru cikla koncertov z degustacijo vin, tambura-nje ob ve~erih, bodo v soboto, 24. avgusta, ob 20. uri nastopili tambura{i KUD Op}ine Cestica s Hrva{ke in Drotmantra{i TD Radenci, s svojimi vini pa se bo predstavilo vinogradni{-tvo Hebar. Vstopnine ni! ORMOŽ * V okviru Ormoškega poletja 2002 se bo v soboto, 24. avgusta, ob 20. uri na grajskem dvori{ču v Ormožu s komedijo Toneta Partljiča Čaj za dve predstavilo SNG Maribor. Če bo deževalo, bo predstava v ormo{kem domu kulture. ŽICE * V nedeljo, 25. avgusta, ob 21. uri bo v žički kartuziji nastopil me{ani pevski zbor Akademije za glasbo iz Ljubljane. Zborovodja bo prof. Tone Potočnik. Zbor se bo predstavil z gregorijanskim koralom, glasbo srednjega veka. Vstopnine ni.
RADIOPTUJ
89,8°98,e-l043MHz
CRNA KRONIKA
PRIPRAVE NA VARNO ŠOLSKO POT
Na skorajšnji pričetek novega šolskega leta se v teh dneh pripravljajo tudi na policijski postaji v Ptuju, kjer so po besedah pomočnika ko-mnandirja Janka Fistravca povečali preventivne aktivosti predvsem vodje policijskih okolišev. Ti že ves teden preglejujejo cestno in prometno signalizacijo ter se z odgovornimi po šolah in drugih ustanovah dogovarjajo o konkretnih rešitvah in aktivnostih. Akcijo za varno šolsko pot bodo v sodelovanju s člani svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter ponekod s člani Združenja šoferjev in avtomehanikov intenzivneje izvajali od 2. do 13. septembra. (-OM)
S KOLESOM V AVTOMOBIL
17. avgusta ob 11.50 uri je K.J., star 24 let, z Zg. Ložnice vozil motorno kolo po lokalni cesti Slovenska Bistrica — Visole. Ko je pripeljal v bližino hiše Zg. Bistrica 21, je v blagem desnem nepreglednem ovinku vozil s tako hitrostjo, da je izgubil oblast nad vozilom in pri tem zapeljal proti levemu robu vozišča. V tem trenutku je nasproti iz smeri Visol pravilno po svoji strani pripeljal voznik osebnega avtomobila F!B., star 47 let, iz Zg. Bistrice. Voznik K. J. je s sprednjim delom motornega kolesa trčil v sprednjo desno bočno stran vozila PIB.. Voznik motornega kolesa je pri trčenju v osebni avto padel z vozila in poškodovan obležal na travnati površini ob levem robu vozišča.
TRAKTORIST NEPREVIDNO V LEVO
17. avgusta ob 12.30 uri je S.A., star 66 let, iz Stražgonjce vozil traktor s priklopljeno cisterno po lokalni cesti iz [ikol v smeri Sp. Gorice. Ko je pripeljal v bližino stanovanjske hiše Stražgonjca 5, ga je pravilno po levi strani prehiteval vozni kolesa z motorjem M.S., star 15 let, iz Podove. V istem trenutku je S.A. s traktorjem zavil v levo, ne da bi se predhodno prepričal, ali lahko to stori brez nevarnosti za druge udeležence v prometu. S sprednjim levim kolesom traktorja je trčil v sprednjo bočno stran kolesa z motorjem. Pri tem sta voznik kolesa z motorjem M.S. in sopotnik [.T., star 13 let, iz Brezule padla po makadamskem vozišču in se poškodovala.
VOZILI TRČILI
14. avgusta ob 0.20 uri se je zgodila prometna nesreča v naselju [iko-le, ko je Z.K., star 46 let, iz okolice Slov. Bistrice vozil osebni avtomobil Renault Clio iz smeri Gaja proti Kidričevemu. V bližini železniškega prehoda je zapeljal na nasprotno smerno vozišče v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal voznik osebnega avtomobila Hyundai V.O., star 20 let, iz Ptuja. V prometni nesreči so se oba voznika in potniki v osebnem avtomobilu Hyundai A.K., stara 36 let, K.S., star 56 let, in M.O., stara 52 let, vsi doma iz Ptuja, telesno poškodovali, zato so jih z reševalnim vozilom prepeljali v bolnišnico v Ptuj. Materialna škoda znaša po nestrokovni oceni 1.050.000 SIT.
OSEBNA KRONIKA
Rodile so: Viktorija Zebec, Drstelja 37, Destrnik - Tineta; Anica Verban~i~, Gabrnik 50, Jur{inci - Tilna; Mateja Oz-mec, Podgorci 49, Podgorci -Lea; Silva Kolednik, Sagadi-nova 16, Ptuj - Mateja; Vlasta Ekart Fakin, Na postajo 68, Ptuj - Jana; Ur{ka La{i~, La-honci 59, Ivanjkovci - Moniko; Valerija Kmetec, Lancova vas 18, Videm - Tja{o; Renata Zelenik, Ore{je 207, Ptuj - Nino; Marjana Jeza, Jan{ki Vrh 53, Ptujska Gora - Kajo; Suzana [~avni~ar, Slovenja vas 59/a, Ptuj - @ana; Adela Pi{ec, Sela 12, Lovrenc - Nika; Martina Lesjak, Hajndl 38/a, Velika Nedelja - Alena; Kristina Podgorelec, Hardek 31, Ormož - Lariso; Lidija Bezjak, Cirkulane 78, Cirkulane -Zalo.
Poroke - Ptuj: Aleksander Ivan~i~, Hrastovec 73, in Nata-{a Ropi~, Borova vas 21, Maribor; Gojko Boras, Zagreb, in Marija Majhen, Gradi{~a 128; Janez Nedelko, Trnovska vas 13, in Vlasta Hanželj, Sve-tinci 12; Milan Vinkler, Slape 12, in Tanja Kokol, Rimska plo{~ad 14, Ptuj; Miran Gab-rovec in Olga Novak, Rotman 44; Miran Brenholc in Natalija Petek, Dornava 33; Božidar Rozman, Ptujska c. 185, in Hedvika Lon~ari~, Kraigherjeva ul. 16, Ptuj; Bo{tjan Seruga in Mojca Cimerman, Langusova ul. 19, Ptuj; Jožef Gavez in Simona Gavez, Tur-{ki Vrh 88; Silvo Majcen in Alenka Mur{i~, Lasigovci 1. Poroka - Videm pri Ptuju: Anton Medved in Dragica Ra{l, Pobrežje 24.
Poroke - Lenart: Mirko Kur-nik in Vlasta Bezjak, Sp. Vo-li~ina 106; Ivan Mernik in Simona Ducman, Lokavec 25; Jožef Kocbek in Majda Ro-kavec, Žice 21; Rajko Blaži~, Zrkovci 9, in Darja Kraner, Malna 32.
Poroke - Ormož: Vinko Pin-tari~ in Danica Krajnc, Savci 19; Stanislav Vr{i~ in Zdenka Tobijas, Podgorci 40; Du{an Ozmec in Jerica Mlinari~, Gomila pri Kogu 42. Umrli so: Jožef Ules, Vi~anci 68, rojen 1928 - umrl 08. avgusta 2002; Ur{ula Marin{ek, rojena Majhen, Mali Brebro-vnik 57, rojena 1926 - umrla 11. avgusta 2002; Marija Galun, rojena Vidovi~, Skorba 48, rojena 1915 - umrla 10. avgusta 2002; Silva Koplad, rojena Gaj{ek, Finžgarjeva ul. 15, Ptuj, rojena 1916 - umrla 11. avgusta 2002; Katarina Sirec, rojena Predikaka, Lan-cova vas 9, rojena 1928 - umrla 09. avgusta 2002; Terezija Planec, rojena Stergar, Kr-~evina pri Vurbergu 28, rojena 1920 - umrla 14. avgusta 2002.

• TRGOVINA •VODOVOD
O-.
• CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812
Seicento
FIAT SEICENTO
-^-že od 1.266.668. sit
rTVr um Prstec Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, 02 782 30 01