Iskra
GLASILO DELOVNEGA kolektiva združenega PODJETJA ISKRA KRANJ -
Številka 15
'■■■■■■BBeeeeeeeeBeeBeeBBeeeBEeeeeeeBeeeeeeeBeeiB
Mi vsi smo Tito
Časovni razmak - 34 let je tako dolga doba, da omogoča popolnejše vrednotenje pomena tega svojstvenega izvirnega zgodovinskega dejstva. Pred 34 leti je bila ustanovljena Osvobodilna fronta, saj je njen pomen toliko zgovornejši in prepričljivejši, ker je vodil slovenskega delovnega človeka i do nove ustave, v kateri je dobil ceno, kakršne je vreden. Delovne množice so z ustanovitvijo osvobodilne fronte zagrnile zastor žalostne preteklosti in odprle novo svetlejše poglavje svoje , zgodovine, saj je takrat napočil trenutek, da si bo svojo sodbo pisalo ljudstvo samo. Ostal je mejnik, ki je pustil na gni strani zgodovino, v kateri je bilo delovno ljudstvo- zatirano in ponižano, na drugi strani pa se je začela graditev povsem nove družbe, v kateri je prišel delovni človek do osvobojenega izraza.
Minilo je 34 let. Naš pogled nazaj ugotavlja mnogo. V preteklosti išče revolucionarna izročila, vidi pridobitve, ki jih je treba še pospeševati in z njimi iti naproti boljšemu jutri, vidi nove šole, stanovanja, vrtce, kulturne domove, nove tovarne. Vendar vidi naš pogled nazaj tudi to, da je vse to zraslo le z izpolnjenimi izročili, ki so jih odprli tako pomembni zgodovinski dogodki kot so ustanovitev Osvobodilne fronte, II. zasedanje AVNOJ in drugi ter v socialistični skupnosti svobodnih, samostojnih in neločljivo povezanih jugoslovanskih narodov in delovnih ljudi. Naš pogled vidi tudi to, da vse, kar ustvarimo, z vsem tudi upravljamo. Ta trud, trud delavčevih rok ni več v oblasti kapitalistov, ne deli ga več nekdo drug, pač pa delavec sam.
In če potegnemo črto nad vsem tem, spoznamo, da smo dosegli take uspehe le zato, ker nam je Osvobodilna fronta pustila bogato dediščino. Z nalogami naše družbe, z rastjo naše domovine, se je iz dneva v dan čedalje bolj organizacijsko razvijala v današnjo socialistično zvezo delovnega ljudstva, kije tudi najširša opora in oblika nas samoupravnih delovnih ljudi.
MARKO RAKUŠČEK
■■BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
Član sveta federacije Miha Marinko je v soboto, 19. IV. obiskal predsednike in sekretarje Iskrinih mladinskih aktivistov, ki so se v Preddvoru zbrali na seminarju. Mladinski aktivisti so na prijetnem daljšem srečanju spraševali uglednega gosta o različnih stvareh, kot na primer tudi o njegovih srečanjih s predsednikom republike in ZK Josipom Brozom Titom. Od tod tudi čudovite besede, ki jih je ob mislih na našega dragega voditelja izrekel Miha Marinko: mi vsi smo Tito.
Beseda je nanesla tudi na praznovanje 30-letnice osvoboditve, na praznovanje 1. maja, kot tudi na življenjsko pot tov. Marinka. Popoldne z uglednim revolucionarjem je bilo kar prekratko — veliko zanimivih stvari je bilo za povedati.
Dvodnevni seminar je organizirala koordinacijska konferenca ZSM ZP Iskra na temo SOZD Iskra - Gorenje. O reorganizaciji ZP Iskra, razvojnih planih, združevalnemu procesu jn organizaciji SOZD Iskra - Gorenje je spregovoril v. d. direktorja področja za organizacijo v ZP Iskra Erik Vrenko. Dotaknil se je predvsem teoretičnih izhodišč organiziranosti ter v zvezi s tem med drugim spregovoril o delovanju informacijskega sistema, o tokovih informacij, načinih samo-urpavnega .odločanja, upravljanja in vodenja podjetja ter teorij prenesel na položaj' v Iskri. Na kratko je spregovoril tudi o tem, zakaj je bilo treba
izvesti reorganizacijo našega kolektiva.
Udeleženci seminarja so predavanja in poznejšo plodno razpravo z Erifiom Vrenkom izredno ugodno ocenili, prav tako pa tudi predavanje predsednika sindikalne konference ZP Iskra Jožeta Čebele. Slednji je obširno spregovoril o reorganizaciji pohtičnih organizacij ter o akcijskih načrtih delovanja družbenopolitičnih organizacij v Iskri in SOZD Iskra — Gorenje. Opozoril je tudi na probleme, ki se porajajo na vseh ravneh ob združevanju dela in sredstev obeh organizacij. O nekaterih teh vprašanjih je spregovoril tudi predsednik KK ZSM ZP Iskra Miloš Pavlica.
Ob tem je vsekakor treba zapisati, da so mladi na seminarju izredno kritično ocenih uresničevanje samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev v SOZD Elektroko-vinska industrija Ljubljana. Zavzeli so se za razvijanje in krepitev medsebojnega zaupanja, vzajemnosti in socialne sohdamosti ter krepitev socialne varnosti vseh delavcev v zdmženem delu. Mladi aktivisti so ob tem opozorili na velik pomen družbenopolitičnih organizacij, če želimo doseči te cilje.
Seminar je izredno dobro uspel, zato ni čudno, da so udeleženci izra-zE željo, da bi takšna srečanja organi-zirali bolj pogosto. Seminar sta pripravila in vodila predsednik in sekretarka KK ZSM ZP Iskra Miloš Pavlica in Marina Glavan.	lad
=
»••eBeeBBeeBB#eeBBBeBe0B#eet#esBBeeeeeeBBeoi
e
e
B
0
:
e
e
e
5
e-
e
e
e
e
:
e
#
e
e
B
2m
ŽIVEL 1.MAJ!
OB DELA VSKEM PRAZNIKU
Delavska parola „Proletarci vseh dežel — združite se" se vse bolj uveljavlja. Iz leta v leto beležimo, da se krog od kolonializma zatiranih in izkoriščanih delavcev manjša. Z vseh kontinentov sveta prihajajo razveseljive novice, da so se tako dolgo let trajajoče borbe delavcev za svobodno življenje končale, ali pa se končujejo. Brez dvoma je posebno zanje prvi maj najlepši praznik — praznik delavskega razreda.
Jugoslovanski delavci letos ta svoj praznik že devetindvajsetič praznujemo v svobodi. Samo teden kasneje je naša narodnoosvobodilna vojska pred 30 leti izgnala z našega ozemlja fašističnega okupatorja. Zato lahko upravičeno rečemo, da naš samoupravni socialistični red naš delavec gradi že 30 let v svobodni domovini. Kot malokateri narod smo lahko ponosni na vsa ta leta našega ustvarjanja. Tu pa ne mislimo samo na našo družbeno - svojstveno samoupravno preobrazbo, ampak tudi na velik vzpon v ekonomskem razvoju domovine. S prizadevno in marljivo roko delavca smo od porušene domovine zgradili nešteto novih tovarn, elektrarn, cest ter železnic ter se izkopali iz nerazvitosti.
Toda naš boj — boj za boljši jutri še ni končan! Vsak prvi maj ne sme biti samo praznik dela, ampak tudi praznik novih dosežkov — novih delovnih zmag. Le tako bo naše praznovanje lepše in srečnejše za nas vse!
Jože Čebela
Hiša akademika dr. Josipa Vidmarja m Večni poti v Ljubljani, kjer je bila 27. aprila 1941 ustanovljena Osvobodilna fronta.
illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllillM
Ob prvem maju |
Že trideset let praznujemo 1. maj — praznik dela kot svobodno ljudstvo.
Pred 30. leti so v teh dneh potekali zadnji boji za osvoboditev slovenskih tal, ki jih je tudi v tistem času s cvetjem ogrnila pomlad. Cvetje je takrat prekrilo tolike smrti v tihih, nemih grobovih, prekrilo je mnoga trpljenja, ki jim je surovi čas vojne utrl krvave srage v obraz in okrasilo je vso radost viharnega pričakovanja zmage in svobode. Ta je bila tu, na dosegu želja in hrepenenja, bila je pred pragom novega življenja, pred katerim so premnogi omahnili v zadnji bitki.
Prvi maj, praznik mednarodnega proletariata in dela pred 30. leti ni bil le znanilec zmage, temveč tudi novega svobodnega življenja na domačih tleh. Ob tem je prinašal tudi možnost in nujnost, da si sami izberemo svojo lastno pot v prihodnost. To je bila naša pravica, ki smo si jo zagotovili z bojem in žrtvami, kajti pravico do svobode ima vsak narod, ki seje pripravljen boriti in umirati zanjo.
Za to pravico se bije boj že mnoga desetletja; od tistih dni, ko je bila prvič prelita kri na čikaških ulicah. To je bil dogodek pred skoraj 90 leti, :ko je proletariat prvič v zgodovini stopil organizirano na pot političnega boja za uresničitev svojih elementarnih pravic. ||M	J -BB >:
Takrat je po delavskih demonstracijah na smrt obsojeni revolucionar Spiese tik pred usmrtitvijo dejal: „Naš molk v grobu bo močnejši kot pa glasovi, ki jih danes zadavite."
In resnično, te njegove besede so v polnem pomenu besede še vedno žive, ne samo v zapiskih onih dni, temveč žive iz delavskega roda v rod, prisotne so v vseh osvobodilnih gibanjih, ki želijo spremeniti protislovja današnjega sveta.
Letos praznujemo 1. maj še posebno slavnostno in s posebnimi občutki. Z velikim praznikom delavske zgodovine praznujemo tudi trideseto obletnico osvoboditve in zmage nad fašizmom.
Za nami je 30 let svobode, v kateri je odrasel nov rod, ki se z mladostno energijo in ustvarjalnostjo že vključuje v graditev naše domovine.
Za nami je 30 let boja za napredek dežele in za uresničitev tistih idealov, ki so bili svoj čas kot gesla napisani na delavskih zastavah: „Delu čast in oblast."
Samoupravni socializem, ki je nastajal iz korenitih družbenih sprememb, ki so jih izvajali tri desetletja, je postal danes resničnost. Ta vsakodnevno poraja in utrjuje oblike neposrednega odločanja delavcev v našem družbenem življenju in združenem delu.
To je ustavna pravica delavcev, ki je prvič v taki obliki zapisana v ustavi neke dežele. Ta pravica se uresničuje, čeprav nas vse čaka še veliko dela, da v popolnosti uresničimo nove družbenoekonomske odnose in nov položaj delavcev v združenem delu. To je proces, ki nenehno spreminja odnose in ljudi, njihovo zavest in misel. Ta mora biti nenehno usmerjena v iskanje novega, plemenitejšega in bogatejšega, predvsem v tem smislu, da človek človeku resnično postane človek z vsemi odlikami, ki k rase pošteno, plemenito in ponosno osebnost.

!
Sami bomo snovali prihodnost! Ta mora ohraniti vse svoje izvire v naši ljudski revolucij . Odtod mora črpati zgodovinske izkušnje in
=
'"jih v sodobnem času poplemenititi še z delom in znanjem. Kajti le § to je tisto, kar lahko spreminja človeka in svet.
||	Jaka Vehovec |
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllliillli
Na seminarju za mladinske aktiviste ZP Iskra je med drugimi predaval tudi član federacije Miha Marinko. Prijeten in zanimiv je bil celoten razgovor mladih s priljubljenim gostom. Na sliki: spominski posnetek Mihe Marinka z mladimi v Preddvoru.
Zadovoljivi
INDUSTRIJA ŠIROKE POTROŠNJE
NADVSE KORISTNI STIKI
proizvodni rezultati
Pcf novi strukturi Iskre je branža široka potrošnja po organizacijski, strukturi doživela največ sprememb -pet tovarn je združenih v eno OZD. Prosili smo glavnega direktorja Lojzeta Žumra, naj nam kaj pove o uspehih nove delovne organizacije.
Tovariš direktor, kako je v Industriji široke potrošnje s kadri?
Za vsa ključna mesta v branžni delovni organizaciji, smo uspeh dobiti odgovarjajoče strokovnjake, ki so jih »žrtvovale11 posamezne TOZD. Seveda pa smo opazili, da nismo preveč v živo zadeh strokovnih sil po tovarnah, saj bi s tem lahko ogrozili normalno delo in poslovanje posameznih TOZD. Manjka pa še nekaj strokovnega kadra za skupne službe in trudimo se, da bi ga čimprej dobiU in tako zagotovili normalno poslovanje skupnih služb.
Po tovarnah sicer niso ravno vsa delovna mesta zasedena z ustreznimi strokovnjaki, je pa situacija zadovoljiva. Skušah pa bomo tudi ta problem urediti v sodelovanju med TOZD in skupnimi službami.
Res, da ste šele tri mesece nova delovna organizacija, pa vendar se verjetno že kažejo prednosti združitve. Bi nam hoteh povedati, v koliko in kako se dosegajo zastavljeni cilji?
Naša Široka potrošnja ima spe-gialno problematiko, s katero se ukvarjamo. Ravno reševanje te nas
vpdi k zastavljenim ciljem. Nedvomno se kažejo prednosti združitve. Vendar te prednosti včasih zabrišejo trenutne težave, ki pa bi jih ne bilo, če bi ukrepah vsi tako, kakor smo se dogovorih ob ustanovitvi branž, žal pa se nekaterih dogovorov bolj slabo držimo.
Eden takih ukrepov, ki je nujen in K bo omogočil v branžah Iskre izkoristiti vse prednosti nove organizacije pred staro, je interna Iskrina banka.
Prvo tromesečje je za nami, kako kaže v vaši branži prvi kvartal?
ISKRA - ELEKTROMEHANIKA - TOZD STIKALA
Donosna
kooperacija
Kooperacija TOZD Stikal z vzhodnonemškim poslovnim partnerjem se je izkazala za zelo donosno, saj jo stalno dopolnjujejo z novimi dogovori in izdelki. To pa pomeni določeno stabilnost, dolgoročno perspektivo in tržno sigurnost. V okviru te kooperacije v Stikalih načrtujejo tudi specializacijo proizvodnega programa v okviru srednjeročnega programa me-rilno-regulacijske in stikalne "tehnike (MRS) do 1. 1980, kjer je predvidena menjava v vrednosti 6 mio klirinških dolarjev in povečanje proizvodnje na 39 milijard S din v 1. 1980. Proizvodnja v tem obdobju naj bi se po ome-
njenem programu skoraj podvojila pri stalnih cenah, veljavnih letos.
UGODNI REZULTATI POSLOVNIH ODLOČITEV
Te dni je že možno pozitivno oceniti rezultate poslovnih usmeritev DO Elektromehanike v 1. 197?, o katerih
V spomin žrtvam
Srečanje z delom skupine BIRME
Obračuna tega tromesečja še ni, vendar smo kljub vsemu po dosegljivih podatkih zadovoljni s proizvodnim in poslovnim uspehom. Vendar moramo žal ugotoviti, da se nam pri izvozu in na domačem tržišču prodaja rahlo zatika. Zato tudi ne moremo priča-kjvati vseh v planu predvidenih rezultatov.
Razlog, da nismo planov v celoti dosegah, je zlasti kronično pomanjkanje obratnih sredstev in kakor sem že omenil rahlo nazadovanje prodaje.
In kaj boste ukrenili, da boste zagotovili normalno poslovanje?
Z ozirom na omenjeno tržno situacijo se vse TOZD pripravljajo, da bodo s pravočasnimi in efektnimi ukrepi premostile težave, ki se trenutno kažejo na trgu.	„„
Iskra je že od maja 1973 vključena v mednarodno organizacijo BIRMA, to je evropsko združenje za vodenje raziskovalne dejavnosti v industriji. Združenje je že zgodaj spoznalo kakšen je pomen znanstvenih raziskav za večjo ekonomsko rast in večji družbeni blagor, zato je njegov največji cilj in namen prizadevati si za čim večjo učinkovitost in uspešnost industrijskih raziskav. Ta cilj dosega EIRMA predvsem z raznimi seminarji in delovnimi skupinami. Slednje zasedajo večkrat letno v različnih organizacijah, ki so članice BIRME.
Ena izmed skupin je tudi delovna skupina 17, ki se ukvarja z vprašanji licenciranja. Ustanovljena je bila septembra 1974 in je pri članicah BIRME vzbudila veliko zanimanje. Skupina šteje nekaj čez 30 ljudi, ki delujejo v treh podskupinah. Prva se ukvarja s koncepcijo in zaščito know-how, druga s pravnimi in drugimi omejitvami razvojno-raziskovalnih rezultatov, tretja pa s strategijo, koordinacijo in kooperacijo.
Med člani grupe 17 je nekaj uglednih > predstavnikov iz podjetij, ki so za Iskrine delovne organizacije zanimivi. Zato se je Iskra kot ena izmed članic BIRME odločila, da bo organizirala enega izmed delovnih sestankov v Iskri. To nam je tudi uspelo in tako' je delovna grupa 17 v začetku aprila obiskala naše podjetje. Poleg plenarnega zasedanja na Laborah so bili glavni namen obiska osebni stiki med predstavniki Iskre in EIRME, ki so zelo kpristni, saj pripomorejo k boljšemu mednarodnemu sodelovanju in k izčrpnejšemu medsebojnemu informiranju.
sta odločala njen poslovni odbor in delavski svet. V tem okviru je takrat šlo za nakup licence za proizvodnjo krmilnega kontaktorja, s katero so prič eh v Stikalih te dni. V skladu z dogovori bi sicer morali pričeti s serijsko proizvodnjo že pol leta prej, a je prišlo do zakasnitve zaradi prepozno izdelanih posebnih orodij za to vrsto proizvodnje. S tem v zvezi sicer še obstaja nekaj problemov - tako z delovnimi pripravami in postopki, zastojem repromateriala na carini ter pomanjkanjem delavcev, ki pa jih rešujejo kakor hitro morejo. Letošnji proizvodni plan namreč narekuje izdelavo 260.000 kosov, od česar bodo izvozih 200.000 kosov. Iz povedanega sledi, da bo potrebno v naslednjih mesecih zamujeno nadoknaditi. Za naslednje leto pa že načrtujejo proizvodnjo od 500.000 do
600.000	kosov.
Namen je bil dosežen. Predstavniki EIRME so se ob ogledu tovarne AT C na Laborah in ob gledanju filma o Iskri podrobneje seznanili z Iskrino dejavnostjo, obenem pa so se dogovar-jah o možnostih še boljšega sodelovanja z Iskro, zlasti na področju avto-elektrike in široke potrošnje.
Na delovnem zasedanju na Laborah, ki sta se gEkS strani Iskre udeležila dr. Miroslav Trost in ing. Milan Slokan, so udeleženci najprej poslušali poročila vodij skupin o delovanju podskupin, nato pa je sledila priprava skupnega poročila za letno skupščino EIRME, Id bo maja letos v Edinburgu in ki se je bosta udeležila tudi Iskrina predstavnika ing. Miloš Kobe in ing. Milan Slokan.
(Nadaljevanje na 4. strani)
S spominske slavnosti v Buchenwaldu.
11. aprila je bila v Buchenvvaldu mednarodna komemoracija v spomin na padle žrtve nacizma. Iz Jugoslavije je prisostvovala prireditvi skupina udeležencev iz vseh naših bratskih republik, ki se je pripeljala v petih avtobusih. Slavnosti v počastitev spomina padlih žrtev so trajale dva dni. 11. aprila je bilo polaganje vencev in otvoritev muzejske razstave o strahotah taborišč v Goethejevem rojst-
nem mestu VVeimarju v DDR. 12. aprila pa je bila spominska svečanost na Appell-Platzu sredi Buchenvvalda. Zbrale so se vse delegacije narodov, katerih pripadniki so umirali in trpeli v tem taborišču. Sprevod nekdanjih jetnikov so spremljali mladinke in mladinci ter ostali državljani DDR, ki so se na ta način poklonili spominu padlih žrtev.
ISKRA
Številka 15 — 26. april 1975
Popoldne istega dne je bil ogled novega vzhodno-nemškega dokumentarnega filma o razvoju in grozotah nacizma. V otvoritvenem govoru sekretarja iliegalnega mednarodnega
lager-komiteja dr. Wal terja Bar tla je bilo poudarjeno, da je Jugoslavija svoj delež v borbi proti nacizmu prispevala tudi v obliki 1,700.000 padlih žrtev, česar še leta 1959 na podobni prireditvi nihče ni omenil. Mnenja sem, da je to mednarodno objektivno gledanje na vlogo in položaj Jugoslavije med drugo svetovno vojno in danes, ko nekatere sile v svetu hočejo izkriviti pomen naše NOB. Zvečer smo si udeleženci lahko ogledali še lepo uspelo kulturno prireditev sovjetskih vojaških in civilnih umetnikov.
SEZNAM PRIREDITEV IN PROSLAV V MAJU IN JUNIJU 1975
Maj 1. maja
1. maja 4. maja
5. maja
9. maja
5. ali 15. maja
9. maja
30-letnica osvoboditve Trsta (poročajo naj predvsem sredstva javnega obveščanja)
srečanje delavcev na Predmeji ob 30-letnici osvoboditve 30-letnica osvoboditve slovenskih zapornikov iz Begunj na Gorenjskem
30-letnica ustanovitve prve slovenske ljudske vlade v Ajdovščini (osrednja slovesnost bo 4. maja)
30-letnica zmage nad fašizmom; prireditev v Beogradu; parada JLA
30-letnica osvoboditve, združena s pevsko revijo Posavja (sodelujejo: Brežice, Pišece, Krško, Sevnica, Laško, Šentjur, Šmarje) in odkritjem obnovljenega spomenika padlim borcem (govornik: Štane DOLANC) športna prireditev „Po poteh partizanske Ljubljane"; prihod štafete mladosti; zvečer odkritje spomenika Francu ROZMANU-Stanetu
osrednja slovenska proslava 30-letnice osvoboditve v Ljubljani (100.000 udeležencev) dan organov varnosti (organov za notranje zadeve) 30-letnica zadnje partizanske bitke na POLJANAH (regijska proslava za Koroško)
dan mladosti — praznik slovenske in jugoslovanske mladine
od 29. maja do mladinski festival bratstva in enotnosti v GORNJI RADGONI (sodelujejo občine: Bitola, Bosanski Šamac, Gornja Radgona, Kranj, Nikšič, Niš, Priština, Reka, Slavonski Brod, Subotica, Trebinje, Zagreb in Mladeno-vac)
1. junija
9. maja slavi občina Ljubljana-Center svoj občinski praznik
10. maja
13. maja 15. maja
25. maja
Junij 4. junija
7. junija 14. junija
22. junija 22. junija
22. junija 22. junija
SLOVENJ GRADEC
30-letnica osvoboditve, združena s praznovanjem občinskega praznika
30-letnica vrnitve slovenskih izgnancev na brestaniškem
gradu
CELJE
proslava 40-letnice I. zleta Svobod in kulturnoprosvet-nih društev; 30-letnica enotnih sindikatov, in 25-letnica samoupravljanja
30-letnica osvoboditve, združena s praznikom v občini Ljubljana-Šiška (ob tej priložnosti bo parada dejavnosti in zborovanje mladih Šiškarjev)
DOMŽALE
proslava 30-letnice osvoboditve, združena z zborom aktivistov GORENJSKE in občinskima praznikoma Kamnika in Domžal
40-letnica pokrajinske konference SKOJ v Ljubljani LENDAVA
30-letnica osvoboditve, združena s praznovanjem občinskega praznika
Pred IX. jugoslovanskim zborom JUSK v Portorožu
Popoldne so udeleženci poslušali poročilo o seminarju o licenciranju WIPO, ki je bil novembra 1974, in se dogovorili o nadaljnjem delu in zasedanjih skupine 17.
Meta Maksimovič
IX. zbor jugoslovanskih društev za kontrolo kakovosti in zanesljivosti organizira slovensko društvo. Tema letošnjega zbora je Združevanje in kakovost. Zbor bo delal v Portorožu od 14. do 16. maja tl. Pričakujejo čez 300 udeležencev, ki bodo delali v štirih sekcijah. Te so organizirane po strokah:	farmacevtska, tekstilna,
gradbena in organizacijska. Zadnja je nastala namesto elektrokovinske, ker bolj ustreza problematiki, ki jo obravnavajo prispeli referati. Na razpis je prispelo čez 50 del. iz navedenih industrijskih panog. Večina obravnava našo prakso in tej so tudi namenjena.
Uvodni del zbora bo potekal v sreda 14. maja, ko se bodo zvrstili naši znani strokovnjaki in družbeno-pohtični delavci:
R. Andrejčič — o kakovosti v združenem delu, M. Spasič — o inte-
gralni kontroli kakovosti, F. Dusffl3? -o kakovosti v tehnični operatb11 N. Djmovski - o kakovosti z ek0-nomskega gledišča, S. Tomič - 0 kakovosti z gledišča samoupravne# združevanja, T. Lah — o kakovosti f izobraževalnem sistemu, B. Markovi - o kakovosti z vidika obrambe-J. Vilus — o kakovosti s pravne# vidika.
V naslednjih dneh bo potekaj delo po sekcijah. ZP Iskro in našij! 3000 delavcev na področju kakovosb bo zastopalo žal skromno števik referatov. Aktivno pa sodelujejo pripravah sodelavci Službe za kako-vost iz Elektromehanike.
Na zboru pričakujejo tudi večj udeležbo iz Kontrolnih služb orga*1 zacij ZP Iskra.
BOŽ°
Solidarnostna pomoč
s. z
Med zadnjim deževjem je vodna stihija naredila v Selški dolini ogromno škode. Težko je še reči, kolikšna je, na občini v Škofii Loki cenijo, da precej preko dveh starih milijard v vsej občini.
V Iskri v Železnikih je močno prizadetih več ljudi, gotovo najbolj Anton Ambrožič iz Dražgoš in Franc Tratnik iz Martinj vrha. Obema je voda uničila hiše.
Sosedje so takoj solidarno priskočili na pomoč in pomagali pri izselitvi, tudi civilna zaščita je stopila v akcijo. Umaknili so družine na varno in pojem pomagali pri razdiranju hiš, da bi rešili vsaj del gradbenega materiala pred uničenjem.
Iskra v Železnikih je obema prizadetima pomagala z enkratnim zneskom za prvo silo, prav tako Rezki Porenta in Albini Žboritar, ki imata nekoliko manj škode. Sindikalna organizacija v Elektromotorjih pa predlaga, da bi vsa tovarna eno soboto solidarno delala za oba sodelavca, ki sta ostala brez domov.
Občinska skupščina v Škofji Loki pa je tudi ponudila pomoč predvsem v
iskanju novih lokacij in finaflč110 pomoč v okvirni možnosti.
Vse to pa bo še vedno za oba bbfj lastnika domov le skromna pomoč, morata oba takoj v novo gradhP sredstev pa se bo nabralo komaj c trtino, kolikor jih bo potrebno, zopet prideta do svoje strehe. V ER.
tromotorjih upajo, da bo vsaj
prispevala tudi celotna Iskra, zl#
ti
Sindikat. Gotovo je to lepa pril^’ koliko smo solidarni v praksi, če prl° do najhujšega.	jtf
Zaradi prvomajskih prazni' kov je že današnja — 15. števil' ka Iskre praznična, kajti Pr|' hodnji četrtek ne bi mogla iziti' Naslednjav —	16. številk3
tednika „ Iskra" bo izšla iP' maja.
i? -- CT-ts" .C-	CT--=- O N ^ n, ss- zroa ^3 °s .0 -i-a zr o 53 -S 2 n ^	^ ti a Q ° S ^ ZZ X Ž	b- s: s s? a a a s cvss-sse.s B. a
Srečanje z Miho Marinkom
Presneta trema! S precej negotovim brakom sem počasi grabil navkreber Proti počitniški hišici uglednega slo-vensekga revolucionarja, politika in v°ditelja Mihe Marinka nad Preddvorom. Pravili so mi, pa tudi bral sem, ta je tov. Marinko izredno prijeten ^govornik, da rad sprejme obisko-Valce ... toda kljub temu — človek se
sreča vsak dan z nekdanjim prvim komisarjem glavnega poveljstva partijskih čet Slovenije, predsednikom prodne vlade Slovenije, predsed-rtikom izvršnega sveta Slovenije, Predsednikom narodne vlade Slovenje, predsednikom izvršnega sveta Slovenije, predsednikom Ljudske ^upščine Slovenije, sekretarjem CK Slovenije, predsednikom glavnega odbora SZDL Slovenije, članom sveta federacije. Seveda je to le nekaj najpo-jOembnejših dolžnosti, ki jih je oprav-M revolucionar iz Trbovelj, h kateremu sem bil namenjen. Ah me bo sploh sprejel? Kljub soboti ni morda na kakšnem zborovanju, sestanku?
Imel sem srečo. „Od Iskre si? O čem pa bova spregovorila? AH ni lepo ''teme? “ Prepričan sem, da je tovariš Marinko ugotovil, da je bila tisto opol-^rie trema moj spremljevalec.
Toda znebil sem se je že po nekaj “fižnih besedah s prijetnim sogo vornikom, človekom, osebnostjo, ki ^ro jo do tiste sobote lahko občudo-valle od daleč,-
Lepo zagorel, nekoliko upognjen P°d bremenom let, oblečen v lovsko u*tiformo daje Miha Marinko še vedno 0očutek močnega, predvsem pa ^ločnega človeka, osebe, ki je v It’lnuHh 50 letih velikansko prispevala F lepši dandanašnji slovenskega in jugoslovanskega delavca, komunista.
, »Tvoji Iskri sem bil neke vrste boter, saj sem bil takrat, ko se je združevala, predsednik slovenske jUade aH pa skupščine. Veš, toliko Urrkcij sem opravljal, da kdaj pa kdaj Menjam kakšno letnico.
Začetek najinega pogovora je bil tusnično takšen, kot si ga želimo Uovinaiji, nevsiljiv, neposreden in Prijeten. Vedel sem, da bo tov. Marinko z veseljem spregovoril o ^oji življenjski poti revolucionarja ter u svojem gledanju na razHčna vpraša oz. probleme. Še bolj kot vse to Pa mi je bilo všeč, da me je tikal. .°krat se ne bi spuščal v razčlenjeva-Uje vikanja aH celo nagovarjanja z Sospa, gospod. Ne. Ne ne bom se puščal na raven sedanjega slovenskega malomeščanstva, ki je žal prisotno Se marsikje.
Med tem razmišljanjem se je gosti-jflj vmil s steklenico domače MetHške 'uine. Postavil jo je pred naju ter se Poglobil v vprašanja, ki sem mu jih
zastavil
»Da, Iskrin boter sem bil. Iskrine “rganizacije so v številnih krajih Slo-L?.uije in to je pravilno. V naši repu-gUki imamo okoU 100 industrijskih ■j,eoišč, kar je več kot imamo občin. lP je absolutna prednost naše repu-Uke. Drugod, na primer na Hrvat-t. m> je okoH 50 % industrije koncen-rirane v Zagrebu/1
: »Integracijska gibanja? Tvoja Iskra
l.	Pionir na tem področju. Je, lahko v^kel plug, ki orje ledino združenja slovenske industrije. Nedvomno
v teh gibanjih prisotne velike težave
spričo tega, da nismo v zadnjih 20 letih, predvsem pa po letu 1965 uspeli izdelati gospodarskega sistema. Prav ta i sistem bi omogočil še boljšo bazo samoupravljanja. Ko bomo dobili gospodarski sistem in ko bomo izkoreninili inflacijo, bomo lahko dobro zaživeli Takrat se bodo lahko začeli združevati samoupravljale! vseh naših republik. Zdaj se nekateri opirajo na administrativne ukrepe, toda to je v nasprotju s samoupravljanjem.11
Med pogovorom je Miha Marinko večkrat izredno ostro obsodil različne nepravilnosti v naši družbi Poudaril je, da ga te nepravilnosti boUjo in da zato svoje ostrine ne namerava omiHti. Najina pozornost in misli so se počasi prelile v najpomembnejši dogodek, ki ga proslavljamo letos — v 30. obletnico zmage nad nacizmom in fašizmom ter v proslavljanje 1. maja -Delavskega praznika.
„Kot veš, proslavljamo letos 40. obletnico zleta Svobod v Celju. Ta zlet je bil 7. juHja leta 1935. Obe obletnici — 40-letnica zleta v Celju in 30-letnica osvoboditve — sta med seboj izredno tesno povezani. Prepričan sem, da v Sloveniji ne bi mogH izpeljati vstaje v takšni velikosti kot smo jo, če ne bi leta 1935 komunisti v Celju ugotoviH svoje moči. Takrat se je pokazalo, da smo po dolgih letih zatišja premagaH temne trenutke, se otresH tujih vpHvov in lahko začeH z ljudsko fronto. Takrat smo se legaH-ziraH in začeH odkrito delovati. Z zletom Svobod v Celju je naše komunistično gibanje začelo dobivati množično osnovo.
Zleta v Celju se je udeležilo od
12.000	do 15.000 rodoljubov delavcev in komunistov. V • Celje smo se pripeljaH s 6 vlaki pod izgovorom, da gremo na kulturno manifestacijo. Zlet je poHtično izredno uspel. To moralno zadoščenje nam je dalo krila in videU smo, da so delavci kljub terorju režima ohranili zaupanje v KP.
Dejavnost KP se je okrepila po zletu v Celju in po ustanovitvi KP Slovenije, razHčne krize, kot na primer sporazum o nenapadanju med Nemčijo in SZ pa je slovenske komuniste še bolj povezal. Prav zato sta obe obletnici izredno medsebojno povezani.
Sporazum med Hitlerjem in StaU-nom je izredno negativno vpHval na delo Komunističnih gibanj v Evropi kaj ne? !
„Da, res je. Naša partija pa je bila pravilno usmerjena in se je dobro zavedala, da bo do spopada med Nemčijo in SZ gotovo prišlo. Vstaja jugoslovanskih narodov proti nacizmu in fašizmu pod vodstvom KP Jugoslavija je bila Stalinu dobrodošla, saj je pritegnila mnoge sovražne enote na naše ozemlje, torej enote, ki bi jih lahko Hitler poslal na vzhod.11
Miha Marinko se je med pogovorom izredno razvnel, zavestno pa sam prilil olje na ogenj, ko sem omenil, da danes 30 let po II. svetovni vojni, ko je vsemu svetu dobro znart pomen NOV v boju proti Nemčiji, ItaHji in njihovim pomagačem, skušajo ponekod zmanjšati ta delež.
„Naj Bolgari povedo, koUko žrtev so imen med II. svetovno vojno. Kaj se zdaj repenčijo. Njihova kraljevska vojska je bila skoraj vso vojno okupa-
tor Makedonije in dela Srbije, le ob koncu se je udeležila nekateih bojev. Njihovo vojsko sem srečal leta 1945 nekje med Novim Sadom in Beogradom, ko se je „zmagoslavno11 z „vojnim plenom11 vračala domov. Od decembra leta 1944 do maja leta 1945 sem bil v Makedoniji inštruktor CK KP Jugoslavije. Dobro poznam, kakšen je bil odnos Makedoncev do Bolgarov. Sovražili so jih. Upravičeno smo ogorčeni zaradi klevetanj, ki jih je bilo zadnje čase slišati z vzhoda.11
Miho Marinka sem tisti dan srečal še enkrat, saj se je odzval mojemu vabilu in obiskal udeležence Iskrinega mladinskega seminarja v Preddvoru. Takrat me je opozoril, da sva med pogovorom na terasi pred njegovo počitniško hišico skoraj pozabila spregovoriti o velikem pomenu krepitve obrambne moči Jugoslavije. Naša armada in partizanske enote so porok za našo svobodo, porok za naš samoupravni socializem. Vsi moramo krepiti obrambno moč naše domovine,11 je poudafil na srečanju z Iskrinimi mladinskimi aktivisti.
„Kaj naj povem o Prazniku dela —
1.	maju? ! AH se mladi zavedate, daje praznovanje 1. maja v Jugoslaviji dejansko zaživelo šele med NOV, ko je imel delavski razred svoje partizanske brigade, odrede. Zelo lepo je bilo na ta dan tista leta takoj po vojni Meni osebno je bilo všeč, da smo imeH takrat v Ljubljani, Kranju, Celju, Mariboru in drugod povorke.
Ko govorimo o L maju, nikakor ne smemo mimo velikanskih dosežkov našega delovnega človeka. Pred vojno sem vedel za vsak nov obrat, ki so ga odprH v Sloveniji, zdaj pa še za Ljubljano ne vem. Kdo v svetu je v teh 30 letih po osvoboditvi naredil toliko kot mi?11
Moje prvo srečanje z Mihom Marinkom se je počasi izteklao. Ob koncu, ko sva se poslavljala, me je opozoril, da nikakor ne smem pozabiti zapisati, da vsem delavkam in delavcem Iskre čestita ob 1. maju. Tovariš Marinko, v imenu vseh, najlepša hvala.
Lado Drobež
ISKRA - SPEJEMNIKI, SEŽANA Z	\
ŠE VEČ „SAVIC„ V IZVOZ
X._____________________________J
Te dni so v Sežani prejeH od inozemskega ponudnika predlog, da povečajo izvoz kvaUtetnih radijskih sprejemnikov iz skupine „Savica“ za nadaljnjih &000 kosov, kar predstavlja povečanje obstoječe pogodbe za približno 60% nad dogovorjenimi koHčinami
Glede na splošne smernice bo TOZD Sprejemniki sprejel to ponudbo kljub finančni nezanimivosti posla, saj upajo na skorajšnje izboljšanje izvoznih pogojev. Ocenjujejo, da so s triletnim skrbnim načrtovanjem prodora izvoza na konvertibilnem področju vložiU v to ogromno truda in sredstev, ki jih ni moč opustiti čez noč, saj bi izgubiH težko pridobljenega soHdnega kupca.
V.B.R.
Prvi maj nekdaj
in danes
(Razgovor s Pepco Ježevo, kranjsko dolgoletno in aktivno družbenopolitično delavko)
Malokdo v Kranju ne pozna imena tov. Pepce Jež. Skromna in zadržana je, vendar odločna in neomajna druž-benopohtična delavka. Med drugim je bila pred časom predsednica občinskega sindikalnega sveta, sedaj pa je vodja oddelka za družbeno izobraževanje pri Delavski univerzi „Tomo Brejc11 v Kranju ter predsednica Izvršnega odbora Izobraževalne skupnosti Kranj. Ima še druge družbeno-poUtične funkcije v kranjski občini Njeno ime je še izpred vojne neločljivo povezano z bojem delavskega razreda za večje pravice, danes pa si, obogatena z življenjskimi izkušnjami na področju samoupravljanja, z vsemi močmi prizadeva za njegovo uveljavljanje v praksi in v vsakdanjih odnosih med ljudmi Moji prošnji za razgovor se je kljub obremenjenosti z delom rada odzvala in mi živo pripovedovala o časih, ko se je delavstvo tako v Kranju kot drugod še borilo za najosnovnejše pravice. Pred vojno je bila namreč zaposlena v tekstilni tovarni „Jugočeška“,x sedanji „Iskri — Elek-tromehaniki11. Udeležila se je tudi stavke kranjskih tekstilnih delavcev v letu 1936. „Položaj delavcev je bil tako kot po drugih podjetjih tudi v Jugo češki1 zelo izpostavljen in neke zakonodaje, ki bi ščitila delavske pravice v praksi, ni bilo, čeprav je formalno obstajala. Šlo je npr. za plačilo nadur (več kot osemurno delo), za zdravstveno zavarovanje (saj so bile tim. hranarine zelo nizke), šlo je za povečanje mezd delavcev, uveljavitev kolektivne pogodbe delavcev (M naj bi urejala pravice delavcev iz naslova dela in je bila nekakšna ožja oblika današnje sindikalne Hste). Slo je tudi za socialno varnost delavcev, predvsem pri vprašanju odpusta z dela, ipd.11
„Kako ste se delavci medsebojno povezovali? 11
„Delavci smo biH organizirani v
različnih sindikatih in za Jugočeško11 bi lahko oceniH, da je bil pretežni del delavstva organiziran pri naprednih sindikatih s sedežem ,pri Semenu1. To napredno gibanje v sindikatih je ocenilo razpoloženje delavcev in zahtevalo od delodajalcev izpolnitev pogojev iz naslova kolektivne pogodbe. Delavci so se povezah tudi s tovariši iz drugih tovarn in skupno uveljavljaH enotne zahteve, ko je bilo jasno, da do izpolnitve kolektivne pogodbe ne bo prišlo'. Ko je bilo jasno, da so si pripravljeni to tudi izboriti, je bil sprejet sklep o stavki Delavci so biH o tem zelo hitro obveščeni preko svojih poverjenikov. Znak za začetek stavke so dale vse sirene kranjskih tovarn hkrati Pretežen del delavcev se je takoj odzval pozivu in prekinil z delom. Redke posameznike, ki se pozivu niso odzvaH, so aH pregovorih delavci sami aH pa jih poslali domov. Ta stavka je trajala šest tednov. Delavci so biH iz tovarn izgnani, šele potem so se začela pogajanja z delodajalci Ti so morah pristati na nekatera določila kolektivne pogodbe ter verifikacijo sindikalnih zaupnikov, ki jih v času opravljanja funkcije ne bi smeH odpuščati z dela. Čeprav delavci niso dobili vseh zahtevanih pravic, pa je bila največja vrednost stavke v tem, da je bil ta čas koristno izrabljen v smeri formiranja delavcev, poUtičnega dela z
(Nadaljevanje na 4. strani)
Ne vdaj se, fant!
z knjige „Ne vdaj se, fant“ - napisal jo je France Križnar, ^edsednik komisije ZB NOV v ZP Iskra, in je avtor zanjo l ^68 prejel Kajuhovo nagrado, danes povzemamo odlomek, ki tovori o zadnjih aprilskih dneh in doživljajih internirancev v Oglasnem nacističnem koncentracijskem taborišču, o njihovi Proslavi 1. maja in končno osvoboditvi.
, t>ne 27. aprila 1945 je prvič celotno taborišče ostalo za žico. Nobena JTOffianda ni šla več na delo. Vsi smo po končanem apelu odšli nazaj na »loke.
, Med posadko SS je opaziti velik nemir. Vse kaže, da se odpravlja iz asarne. Že pri jutranjem štetju ni bilo število jetnikov več polno, toda /csovci se niso več razburjali zaradi tega. Med ljudmi v taborišču krožijo v /lna gesla. Nekateri pravijo, da se pripravlja evakuacija vsega taborišča '‘role, drugi spet trdijo, da smo tik pred likvidacijo.
Zarl •S0VC' se temeljito pripravljajo na odhod. Iz skladišč prinašajo onje zaloge hrane, od nekod vlačijo zaloge municije, oblačijo novo P^mo. Popoldne izdajo naslednje povelje: celotno taborišče naj bo v 0.j .Ur® pripravljeno na evakuacijo. Vsak jetnik mora biti opremljen z ej°. jedilnim priborom in z vsem, kar ima. pQ v taborišču je -"astal preplah. Kaj bo sedaj? Zmešnjava, kije nastala ]et Povelju, katero nas goni v gotovo smrt, je tem večja, ker venomer
nad nami letala. Sirene tulijo kar naprej tako, da ne veš, ali je
konec, ali pričetek alarma.
Taboriščna sirena zatuli zbor. Obloženi z odejami paketi in z vsem, kar imamo in moremo nositi, se zbiramo na „appellplatzu“. Nič več ne štejejo. Pred kuhinjo postavljajo dolge mize, na katere zlagajo kruh in margarino. Kruh je narezan na štiri dele. To naj bo torej popotnica.
Komandant Jarolin kriči, naj se vsi Nemci in Rusi oddvoje in naj gredo na določen prostor. Po imenih kličejo Ruse in Nemce, ki se poskušajo skriti med drugimi jetniki
Nastalo je veliko razburjenje. Ugibamo, kje se bo sedaj odločala naša usoda. Komandant Jarolin cinično hodi med nami Bolne milostno odriva, naj ostanejo, zdrave naganja naprej v dolgo vrsto Rusov in Nemcev, ki so se razvrstili ob kuhinji. Proti večeru so jetniki odbrani za potovanje, odrinili Med kriki esesovcev in lajanjem psov, se je dolga kolona počasi odvlekla proti Munchenu.
Ostali jetniki smo odšli nazaj na blok. Kmalu ponoči zaslišimo od Munchena streljanje. Na nas je padla čudna mora. Kaj se godi z ljudmi ki so jih odvedli? Slutimo, da so postali žrtve, ki krijejo umik nemške vojske.
Ta noč je vzela naše stražarje. Čemerno jutro, polno deževnih oblakov, nam je še zakrivalo resnico. Ilegalni komite je že vedel za odhod vojske, katero je odnesla noč.
Dopoldne tega dne se je v taborišče pripeljal še komandant Jarolin. Pregledal je taborišče, nato pa ga je zaupal dvema esesovcema, ki naj ga predata zavezniški vojski. Zver se je odpeljala, toda lahko se še vrne. Nacizem še ni povsem crknil, še se lahko maščuje. Iz lagerske pisarne se je zvedelo, da je večje število ljudi ki so bili osovraženi pobegnilo iz taborišča. Tudi kapoja Novakowskega ni več. Pobegnil je pred kaznijo, ki bi ga doletela, če bi ostal.
Po taborišču se je tudi raznesla vest, da je Himmler baje zapovedal Jarolinu, naj taborišče likvidira. Toda tudi Jarolin se je naveličal žreti našo kri in je baje odklonil izvršitev povelja. Nenadoma smo ostali, kot je bilo že predvideno, brez komande. Da bi obdržal red, je mednarodni komite, v katerem so bili združeni in zastopani vsi nacionalni komiteji.

odločil da se razporedimo po narodnostih in, da tako počakamo prihoda zavezniške vojske.
Popoldne je preseljevanje narodov. Jugoslovani smo dobili bloka 9 in 10. Poskušali smo odvesti s seboj na novi blok prav vse Jugoslovane, tudi Istrijane in ljudi iz Slovenske Primorske. Značilno je bilo, kako šo nekateri, ki so se do nedavnega izdajali za Italijane, nenadoma hoteli postati Slovenci in Hrvati.
Poljaki so dobili baraki št 1 in št 11, Francozi 2 in 3, Italijani 12 in 13, Nemci 15 itd.
Jaz sem se nastanil na bloku št. 9. Jugoslovanski komite še ni nastopil popolnoma javno, funkcionarji so bili še prikriti Mednarodni komite je izdal povelje, ki je veljalo za vse taborišče in katero se je glasilo nekako takole: Celotno taborišče naj ostane na mestu in naj mimo pričakuje zaveznike, ki bodo prevzeli taborišče.
Zaradi varnosti in reda daje vsaka narodnost določeno število ljudi za vzdrževanje reda v taborišču. Tudi jaz sem medtem dobil na rokav bel trak, na katerem je bil žig mednarodnega komiteja. Red je zelo težko obdržati. Že prvo noč so pobegnili številni Poljaki in Francozi, ki so odšli po hrano v okolico taborišča. Zjutraj so poskušali Italijani in Poljaki jurišati na skladišče živil Borimo se s temi lačnimi ljudmi, ki se strastno oklepajo misli, da bi se najedli Ko tako korakamo po taborišču, se nam nudi zanimiv pogled.
Na stražarskem stolpu je še esesovec, ki so ga gotovo pozabili Jezno kolne, nato vrže kapo po tleh, skoči s stolpa in urno steče proti Munchenu. Na vratih, kje*- izdajajo kruh, stoji gruča Francozov in straži starega lagerskega kapoja Kocha. Zločinec se je že zvečer pred odhodom esesovcev skril na podstrešje skladišča, kjer je nameraval ostati do časa, ko bi minila največja nevarnost.
Po dveh dneh, ko je postal lačen in je videl, da je SS zapustila taborišče, je ponoči poskušal zbežati Francozi, ki so bili na straži, so ga ujeli in sedaj ga pretepajo na vse mile viže.
Kapo Koch, svinja, ki je mučil ljudi je sedaj pred nami Stoji in molči. Francozi so ga pretepli daje videti kot vrag, ves je podplut odlut
y
PRVI MAJ NEKDAJ IN DANES
(Nadaljevanje s 3. strani)
njimi, da je stavka pokazala enotnost delavskega razreda ter bila hkrati opozorilo, da morajo delodajalci s to silo v bodoče bolj računati."
„Kakšno je bilo praznovanje 1. maja v Kranju pred vojno? “
,,Delavci v Kranju so 1. maj vedno proslavljali, čeprav takrat ni bil dela prost dan. Zbirali so se na različnih točkah (npr. na Joštu, Šmarjetni gori, Mohorju) že ob treh ah štirih zjutraj.
Od tam so pojoč v povorkah prihajali na delo. Delavske organizacije pa so organizirale številne mitinge in govore izven tovarn, saj je bilo znotraj prepovedano. Delavce so seznanjale z zgodovinskimi dejstvi praznovanja 1. maja in s položajem ter vlogo delavskega razreda v Kranju, panogi ter v Jugoslaviji"
„V kakšnem spominu pa vam je ostalo praznovanje 1. maja po vojni? “ „Tudi takoj po vojni je bilo praznovanje 1. maja najbolj veselo in sproščeno. Ne glede na to, da ni bilo posebnih materialnih dobrin, je čas obnove zaposlil skoraj vsakega občana. Politično vzdušje, ki je vladalo znotraj tovarn v zvezi s prizadevanji za večjo produktivnost, udamištvo, racionalizatorstvo, novatorstvo in za tekmovanje, je preželo slehernega delavca in je bil 1. maj res vedno proslavljan kot odraz visoke socialistične zavesti in resnični praznik dela, saj so tega dne poleg slavnostnega dela proglašali udarnike dela, podeljevali prehodne zastavice ob tekmovanju med posameznimi brigadami ter ostala priznanja za delo."
„Prosim, ocenite še sedanji trenutek v mednarodnem delavskem gibanju in praktične izkušnje našega delavstva ob 25-letnici samoupravljanja. “ „Tudi tekom časa 1. maj ni izgubil svoje vrednosti kot praznik dela. Morda nas prav v tem času ideje 1. maja kot delavskega praznika še bolj povezujejo z delavci vsega sveta kot kdajkoli doslej. Vprašanje miru je prav
ISKRA - SPREJEMNIKI, SEŽANA
gotovo eksistenčno vprašanje delavskega razreda in zanj so sodelavci v vsej zgodovini svojega obstoja najbolj zavzemali. Prav pri vprašanju vzpostavitve miru na celem svetu bi morali delavci združiti vsa svoja prizadevanja. Prav tako še ni odpravljena neenakopravnost med narodi, niso vzpostavljeni enaki ekonomski pogoji za razvoj vsega človeštva, saj je večina še vedno obsojena na izkoriščanje in zatiranje, čeprav v novih oblikah. Mednarodni praznik dela pa vsako leto povezuje napredne delavce po vsem svetu v eni sami želji — da bi se ti problemi čimprej razrešili. Pri nas delavci že tridesetič praznujejo 1. maj v svobodni deželi, kjer sami upravljajo s plodovi svojega dela, odločajo o svoji perspektivi in si ustvarjajo bodočnost. Prav bi bilo, da se ob 1. maju te spremenjene vloge delavca bolj zavedamo in se ob njej zamislimo."
„In kako vi osebno ocenjujete uveljavljanje samoupravnega delavskega nadzora? “
„Delavski nadzor je treba pojmovati kot sestavni del samoupravnega sistema. Ta nadzor ne pripada samo izvoljenim organom, je pravica in dolžnost vsakega delavca. Da pa bi bile stvari bolj organizirane, ustava opredeljuje tudi funkcijo samoupravne delavske kontrole. Prav gotovo je njen osnovni namen preventivna dejavnost — delovati tako, da ni potrebno ukrepati. Kjer pa do odstopanj od družbenih norm prihaja (tako v materialnem kot družbenem pogledu), pa je potrebno, da organ delavskega nadzora postavi stvari na svoje mesto. Pri tem mora imeti najširšo podporo družbenopohtičnih organizacij in drugih samoupravnih organov. Kakorkoli je ideja o delavskem nadzoru že stara, pa se vendarle s težavo vrašča v naš samoupravni sistem — delno zaradi napačnega pojmovanja njene vloge, delno pa zaradi odpora posameznih struktur, ki v njenem delovanju ne vidijo' sestavnega dela razvijanja samoupravnih medsebojnih človeških odnosov, urejevanih na tej najširši osnovi. Vsem delavcem tako v Iskri kot izven nje želim vse najboljše ob 1.
maiU''‘	V.B.R.
Kadri naša prva skrb
Ljubljana, 18.4.1975. (I.S.) — V Iskrinem poslovnem centru je danes zasedal področni kolegij direktoija za inovacije ZP Iskra, ter obravnaval priprave na izdelavo srednjeročnega načrta raziskovalno razvojne dejavnosti v ZP ter predlog pravilnika o znanstveno raziskovalnemu skladu. Pri tem je prišel do pomembnih ugotovitev, ki zadevajo pomanjkanje visoko-strokovnih tehničnih kadrov, visokošolsko reformo in sredstva za izobra-
Neplačana sredstva ogrožajo likvidnost
Glede na vsesplošno nelikvidnost je tudi sežanska tovarna sprejemnikov trenutno v dokaj težkem položaju. Iz raznih naslovov bi morala prejeti preko tri milijarde starih dinarjev zapadlih sredstev za realizirano prodajo svojih izdelkov. Problemi z dodelavo polizdelkov se kopičijo, ravno tako pa se tudi zaloge materiala de-sortirajo. S tem pa naše vežejo tudi dokajšnja obratna sredstva, ki tako ne morejo iti v nadaljnji obtok. Hirati seveda nastajajo še nova žarišča zastojev. Izhod iz tega položaja bo mogoč edino z učinkovitejšo izterjavo zapadlih terjatev, za kar pa je potrebno hitrejše ukrepanje na skupni ravni branž v ZP Iskri.
Predvsem branžna delovna organizacija Industrija široke potrošnje bo potrebovala usklajene skupne službe, najbolj pa finančno, ki bo reševala obstoječo problematiko. V tem smislu je izzvenel tudi sklep na sestanku predstavnikov družbenopohtičnih
organizacij na Pržanu, 14. aprila letos.
Ob takih likvidnostnih težavah je razumljivo, da se že TOZD težko odloča za sprejemanje novih poslovnih dogovorov na področju izvoza.
Branžni reorganizaciji v postavljenem okviru sledijo z določeno zamudo, zato programirajo na tem področju pospešitev akcij, da bi bili z večjo stopnjo interne organiziranosti vsaj do neke meje kos težavam z zmanjševanjem povpraševanja po določenih izdelkih na trgu. Na ta način si bodo zagotovili, da rezultat poslovanja v letošnjem letu čim manj prizadene trenutno zmanjšano povpraševanje na trgu. Pričakujejo pa po novem porast povpraševanja, a šele v jesensko-zimski sezoni.
Kljub temu, da imajo zalog gotovih izdelkov manj kot znaša enomesečna proizvodnja, pa so spričo predvidenih težav v proizvodnji izvršili preusmeritev polovice enega proizvodnega traku v montaži radijskih sprejemnikov v tonjunkturno proizvodnjo malih
transformatorjev.	, D
V.d,K.
zevanje kadrov.
V	eni izmed zadnjih številk našega glasila smo v uvodniku naglasili pomembnost in odgovornost poslovodnega organa ..področnega kolegija", zato nam je toliko bolj nerazumljiva poteza nekaterih članov poslovnih kolegijev (velja za vse področne kolegije ZP na sploh), da se sej ne udeležujejo, oz. se sej nekateri člani poredkoma in neredno udeležujejo. Vsekakor abstinenca meče kaj slabo luč na organiziranost poslovodnih organov take branže! Toliko za uvod.
Kolegij je najprej ugotovil, da priprave za izdelavo srednjeročnega plana RR dejavnosti (raziskovalno razvojne dejavnosti) potekajo po programu, in bodo vse branžne delovne organizacije dostavile svoje globalne podatke področju za inovacije najkasneje do 10.6.75. Metodologijo zbiranja podatkov so člani kolegija sprejeli že na prejšnji seji, in o tem ni bilo več razprave. Člani kolegija so se strinjah, da bo za vsklajevanje programov med branžami potrebno več časa, za kar so si rezervirali termin kar do konca novembra 1975.
V	nadaljevanju seje je kolegij brez pripomb sprejel tekst predloga pravilnika znanstveno raziskovalnega sklada, ki ga bodo poslej dobile vse delegacije TOZD v obravnavo, skupščina ZP pa ga bo na eni naslednjih sej tudi sprejemala, s čimer bo rešeno skladno poslovanje tega sklada in urejeno financiranje raziskovalne dejavnosti iz
X
DONOSNA KOOPERACIJA
(Nadaljevanje z 2. strani)
Letos so'sprejeli še eno poslovno odločitev, pomembno za TOZD Stikala. Čez 2 leti bodo pričeli s proizvodnjo motorsko zaščitnega stikala do 25 A. V prvi fazi je predvidena proizvodnja 300.000 kosov. Izdelek bo na tehnično visoki ravni, zato se odpirajo velike možnosti za izvoz. Tudi tu gre za poslovno- tehnično sodelovanje in sicer z zahodno-nemško družbo Condor. V letošnjem juniju bo predvidoma tehnična dokumentacija izgotovljena, nakar bodo avgusta naročili ustrezna orodja. Predvidevajo, da bodo ob začetku 1. 1977 pričeli z redno proizvodnjo. Pri tem velja poudariti, daje omenjeni izdelek v več inačicah glede na sedanjega, in da je dokaj zahtevnejši od krmilnih kontaktoijev. Z osvojitvijo tega proizvoda bo položaj TOZD Stikal tudi na domačem trgu precej stabilnejši in celovitejši. Takim načrtom pa je seveda že sedaj potrebno zagotoviti večjo koordinacijo pri programiranju in izvajanju sprejetih nalog. Vzpostavljeni so že stiki s tehnološkim področjem, za opredehtev in izvedbo posameznih faz od pripravljene razvojne dokumentacije do pričetka redne proizvodnje.
V.B.R.
sklada za potrebe kolektivov Iskre. Pri tem pa je kolegij opozoril na mnoge probleme, ki zadevajo kadre in kadrovsko politiko’ Iskre in danes v mnogočem vzbujajo resno skrb in bojazen v naših delovnih kolektivih. Naj naštejemo nekaj teh opažanj in opozoril:
1.	RR dejavnosti se na sploh polaga premalo pozornosti, čeprav vemo, da brez razvoja in razvijalcev ni proizvoda, oz. ni napredka v proizvodnji; sredstva namenjena za to dejavnost ne zadostujejo, in posledice bodo v najkrajšem času tu, v kolikor se stanje korenito ne popravi in se drugo leto za to dejavnost ne nameni več sredstev;
2.	Vse branže čutijo veliko pomanjkanje razvijalcev in visokostro-kovnega kadra nasploh. Kolegij je poudaril potrebo, da se usmeri kadrovska politika Iskre na ustrezno pridobivanje, ustrezno zaposlovanje in ustrezno stimuliranje VS kadrov, pri čemer to še posebej velja za tehnične kadre. Spremeniti se bo morala tudi pohtika zaposlovanja: mladi kadri, polni ustvarjalnega zanosa naj gredo najprej v razvojne laboratorije delati na raziskavah in razvojnih nalogah, šele potem v proizvodnjo in kasneje v
komercialo, ko bodo spoznali Iskro in njene proizvode in njene ljudi, ko bodo vedeli za kaj in za koga, ali kupujejo repromateriale, ah pa prodajajo izdelke! Sedanjo pohtiko so smatrali za neprimerno, zato so sklenili temu problemu posvetiti več pozornosti ter se domenili, da bodo naslednjo sejo namenili obravnavi prav kadrovske problematike. Na sejo bodo po klicah najbolj odgovorne Iskrine delavce s tega področja, da bi slišali njihovo mnenje in stahšče „ Iskre"
—	do odnosov z Univerzo in njenimi fakultetami, ki vzgajajo poten-cionalne kadre za Iskro
—	do visokošolske reforme, ki po mnenju kolegija vse prepočasi prodira za zidove Univerze
—	do izvajanja 1. 1970 sprejetih smernic kadrovske politike ZP, s posebnim poudarkom na izobraževanju kadrov
—	do predloga, da bi za raziskovalce uvedli Iskrin interni naziv „raziskovalec", kar bi vsekakor stimulativno vplivalo na vse delavce, ki delujejo na tem področju, privabilo pa bi tudi mlade nove VS kadre, da se zaposlijo na raziskavah. Seveda pa ta stimulacija ne bi smela ostati samo na nazivu!
—	do vprašanja enotnega zajemanja kadrovskih pojavov preko AOP (računalnika) ter s tem v zvezi kadrovske analize in seveda strokovnih predlogov za reševanje te izredno važne-pomembne in tudi odločujoče problematike.
Z zanimanjem bomo zasledovali nadaljni razvoj reševanja teh problemov, o čemer bomo naše bralce sproti obveščali
TEDEN ISKRE	
Podjetje ISKRA —	industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektro-
mehaniko Kranj prireja ob 30-letnici osvoboditve in 25-letnici samouprav-	
Ijanja	
TEDEN ISKRE 1975	
PROGRAM PRIREDITEV	
28. 4.	RETROSPEKTIVNA RAZSTAVA SLIKARJA BORISA
ponedeljek, 18,00	LAVRIČA v Galeriji v Prešernovi hiši
po otvoritvi	LITERARNI VEČER v Mestni hiši
5. 5.	LIKOVNA RAZSTAVA „LIKOVNOST V DELOVNEM
ponedeljek, 16,00	OKOLJU" v avli tovarne telekomunikacij na Laborah
6. 5.	FOTORAZSTAVA „NAŠ DELOVNI ČLOVEK"
torek, 18,00	v avli Občinske skupščine Kranj
10. 5.	SKUPNI CELOVEČERNI PROGRAM PEVSKEGA ZBORA .
sobota, 28,00	„MOJCEJ“ IN MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA „ISKRA“ v restavraciji tovarne telekomunikacij na Laborah
8. 5.	ZBOROVANJE	DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA
četrtek, 10,15	Govoril bo predsednik RS ZSS Janez Barborič Program izvaja pevski zbor „ISKRA"
8. 5.	SVEČANO ZASEDANJE DS IN PODELITEV PRIZNANJ
četrtek, 16,30	v restavraciji tovarne telekomunikacij na Laborah Program izvaja ..Glasbena matica" Ljubljana
Nastop pevskega zbora ,ISKRA"	
24. 4.	ISKRA — Instrumenti
četrtek, 13,15	OTOČE
29. 4.	ISKRA - TEL
torek, 13,15	BLEJSKA DOBRAVA
30. 4.	ISKRA - Elektronika
sreda, 13,15	HORJUL
10. 5.	ISKRA — Mehanizmi LIPNICA
sobota, 19,30	v Kinodvorani v Kropi
Vabimo vas, da se prireditev udgležite.	
od udarcev. Francozi mu kažejo, kako ga bodo obesili Koch nekaj renči. Vtem prideta nenadoma od nekod dva esesovca. Kapo je takoj pogumen in zaprosi esesovca, naj mu pomagata. Toda čudo. Esesovca sta brez mrtvaških glav na kapah. Nihče jih ne pozdravi, ko prideta. Pomilovalno gledata kapoja in mu pravita, da sama čakata na milost.
Ko vidim ta prizor, me navda veliko veselje. Šele sedaj verjamem, da je res konec. Hitim na blok in pripovedujem fantom, kaj sem videt.
Medtem pride Golobič, član našega nacionalnega komiteja, ki odhaja na stražni stolp, na katerem so še pred kratkim stali ešesovci.
Razpoloženje v taborišču je kljub vsemu slabo. Ljudje so lačni. Lakota, ki smo jo toliko časa prenašali se sedaj, ko smo prosti, še stopnjuje. Stražimo dohode h kuhinji, lačni ljudje hočejo na silo vdreti vanjo. Internacionalni komite le s težavo vzdržuje red. Cez noč ljudje uhajajo v bližnje vasi in ropajo. Nemška vojska beži Cesta je posebno ponoči polna bežečih vojakov, tankov, topov in kamionov. Vse hiti naprej proti jugu, proti Tirolam. V taborišču so sploh razmere, ki so lahko vsak čas pogubne. Ljudje množično umirajo. Nihče jih ne pokopava, niti ni nikogar, ki bi skrbel za odvoz mrličev. Ko kdo umre, ga enostavno vržejo iz barake. Povsod kupi mrličev, največ na židovskem bloku, kjer je vzdrževanje reda še težje.
Letala sedaj odletavajo že nekam naprej proti Tirolam. Zdi se nam, da je fronta šla mimo nas. Vasi na desni strani taborišča so vse v dimu.
Nedelja, 29. aprila. Vreme se je izboljšalo. Iz Dachaua se sliši streljanje strojnic in kanonada. V zraku se je pojavilo težko neokretno letalo. Leno leta nad frontno linijo in ogleduje teren pod seboj. Tukaj bo torej sedaj fronta. Proti večeru nastane križni ogenj. Esesovcl ki so še pri protiletalskih topovih nedaleč od našega taboiršča, besno streljajo na Američane, ki prodirajo, kot je rečeno, iz Dachaua. Granate letijo čisto nizko nad taboriščem in se razletavajo le nekaj metrov nad zemljo. Nastal je preplah. Bežati nimamo kam. Nemci streljajo kot blazni Američani odgovarjajo le bolj poredko, ker je videti, da pazijo na žensko taborišče. Nekaj žensk je hudo ranjenih. Bežijo iz barak in prihajajo v naše taborišče. Boj se nadaljuje. Granate tulijo tik nad barakami. Ljudje bežijo v
zaklonišče. Radio javlja iz Dachaua, naj bomo mirni, ker vojska strelja le na nemško posadko, ki je pri topovih. „Ostanite na mestu in pričakujte nas,“ javlja radio.
Nenadoma streljanje preneha. Granata je zadela protiletalsko baterijo in esesovci, ki so streljali, jadrno bežijo proti Munchenu. Noč mirno prespimo v pričakovanju velikega dne. Zadnji april je mrzel, vetroven dan. V zraku še vedno kroži izvidnik. Kroži nad fronto in pazi kot kragulj na vsako dogajanje na zemlji.
Dopoldne mineva med delom. Iz skladišča perila prenašava s Pretnarjem obleke in perilo za ljudi, ki so goli. Na dvorišču se nudi prav zanimiv prizor. V kuhinji so odkrili kapoja, ki je osovražen zlasti pri Italijanih. Opazil ga je neki Italijan. Stekel je za njim z nožem v roki. Nemec je bil hitrejši. Pobegnil je. Ljudje, ki niso vedeli, za kaj gre, so navalili na Italijana in ga v razburjenju strašno zmlatili. Italijan kriči, naj ga pustijo, ker je nedolžen in le nekemu Francozu se je zahvaliti, da ga v razburjenosti niso ubili. Italijan je ves pobit in v krvi. Ljudje so zavohali kri in potrebna je velika previdnost. Če bi sedaj prišlo do sovraštva pred posameznimi narodnostmi, bi moglo taborišče samo med sabo obračunati in se pobiti.
S Pretnarjem in še z desr ‘erico grem v esesovske barake. Tam naberemo še nekaj odej, ki jih primanjkuje našim ljudem. Ko ogledujem zapuščena bivališča e se sovcev, me pokliče Pretnar.
Pelje me k baraki v kateri je umivalnica. Smeje mi pokaže mlado mršavo deklico, kako se gola predaja curkom vode. Deklica naju gleda, obrača se in se smeji Ne meni se za najine poglede in se kopa dalje.
Po barakah ogledujem razbite steklenice in drugo drobnjarijo, ki so jo pustili esesovci. Iz sobe odidem, ko zaslišim vpitje.
V zadnji aprilski dan je zaoril en sam divji krik tisočev in tisočev. Ta krik je zadonel v vseh mogočih jezikih, toda bilje tako enak in soroden; bil je krik svobode, odrešenja, življenja.
Kot nori hitijo in lezejo ljudje proti zahodni strani taborišča. Grabijo za bodečo žico, v kateri ni več električnega toka. Grabijo za žico, ograja se maje in podira pod rokami tisočev.
Trenutek sem postal, nato pa sem planil naprej. Zlezem na bunker za municijo in gledam, gledam. Izpod mosta, katerega smo milijonkrat preklinjali, se prikažejo v strelce razviti vojaki Prihajajo s puškami v rokah. Ne verjamem svojim očem, ali je res mogoče. Po cesti pripelje tovorni avto, na strani ima veliko belo petr okrako zvezdo. Sedaj verjamem. Ljudje norijo. Tečejo čez polje vojakom naproti
Pogled je nepozaben. Stojim na bunkerju. Za menoj pritisnejo ženske-Jokajo, objemajo se, smejejo in tako me zrinejo z višine. Zlezem na betonirani stolp. Moški in ženske poljubujejo vojake, objemajo jih in jokajo.
Moji občutki so nepopisni Prihajajo prijatelji, znanci objemamo se, iz grla pa prihaja samo nekakšno grčanje. Svoboda, rešitev, domovina-Od ginjenosti ne moremo govoriti. Grla so nam suha, samo šepetamo lahko. Vojaki prihajajo v strelski vrsti prek polja. Skrbno pregledujejo vsako jamo, vsak grm. Jetniki jim zastavljajo pot, zato se vojaki le s težavo prebijajo naprej. Jetniki, Madžari in Cigani jim igrajo na citre in violino. Njihovi obrazi so pobožno navdahnjeni. Vojaki nadaljujejo svojo pot.
Nacionalni in internacionalni komiteji pripravljajo taborišče Za sprejem vojaške misije, ki mora vsak čas priti v taborišče. Sam ne vem, od kod so se pojavile zastave različnih narodov.
Pred glavnimi vrati se zbirajo zastopniki narodov, da dočakajo vojaško misijo, ki bo sprejela taborišče pod svoje varstvo. Tudi naša zastava se je pojavila. Med tujci je vzbudila ugibanje, čigava naj bi bila.
Pred vrati se je nagnetla velika množica. Povzpnem se na streho kuhinje in od tu opazujem sprejem vojske osvoboditeljice. Američani so se pripeljali na džipih in na posebnih avtomobilih s filmskimi kamerami-
Kriki v slavo in zahvalo osvoboditve so se zarezali prek taborišča v pomladanski dan. Nepopisna sreča se zrcali ljudem na obrazih. Do smrti izmučeni in sestradani ljudje slavijo svoje rešitelje. Zastave ZDA, ZSSH-Francije in drugih držav, katerih ljudje so v taborišču, vihrajo Pre
Visoko priznanje krvodajalcem
Čeprav nekoliko pozno, vendar je prav, da obvestimo vse delavce v ZP ISKRA o uspehu, ki so ga dosegli krvodajalci bivšega Raziskovalnega inštituta v ZP ISKRA.
Že 24. februarja jim je RO RKS podelil najvišje možno priznanje v SR Sloveniji za dosežene uspehe pri krvodajalskih in drugih humanih akcijah.
V skromni slovesnosti sta jim pomočnik sekretarja RO RKS in članica RK SZDL Ivica Žnidaršič, podelila srebrni znak RK Jugoslavije.
Tako priznanje doslej še ni bilo podeljeno nobenemu kolektivu v Jugodaviji.
Hkrati so prejeli spominske značke tudi tisti krvodajalci, ki so darovali kri več kot petkrat in doslej značk še niso prejeli in sicer: 19 krvodajalcev za 5, 14 krvodajalcev za 10, 3 krvodajalci za 15, 8 krvodajalcev za 20, 2 krvodajalca za 25-krat darovano kri.
Značke so prejeli tudi štirje krvodajalci, ki so v preteklem letu zapustili omenjeni kolektiv.
Ob tej priložnosti je darovalo kri 79 članov kolektiva.
Najvišje priznanje je kolektiv prejel predvsem zato, ker že vrsto let dosegajo lepe uspehe na področju dejavnosti RK.
Vsako leto pošiljajo v otroško okrevališče RKS Debeli rtič skupino
14 socialno in zdravstveno ogroženih otrok na 14-dnevno bivanje v času šolskih počitnic.
Kolektiv je tudi podporni član RKS.
'•Na področju prostovoljnega krvodajalstva dosegajo zelo lepe uspehe. Naj navedemo le dosežke zadnjih treh let. Od povprečja 820-830 zaposlenih je kolektiv daroval kri:
v letu 1972 skupno 215-krat, ali 26 % zaposlenih
v letu 1973 skupno 205-krat, ah 28% zaposlenih
v letu 1974 skupno 261-krat, ali 31 % zaposlenih
Akcijam se je odzvalo še 5 do 8% več krvodajalcev, a so bili iz zdravstvenih razlogov odklonjeni.
Prav je, da omenimo najzaslužnejše člane tega kolektiva, ki so za svoje prizadevno delo in humano dejanje doslej prejeli ustrezna priznanja. Žlato značko s plaketo za 25-krat darovano kri je doslej prejelo 10 sodelavcev, in to:	Drvarič Leopold, Grofelnik
Andrej, Jereb Pavel, Kocen Ivan, Lipovšek Leopold, Stubičar Anton, Tomšič Janez, Sluga Dušan, Švagelj Andrej, Puncer Ivan.
Diplomo Republiškega odbora RK Slovenije za 50-krat darovano kri pa je prejel Anton Stubičar.
Poleg tega so doslej v znak pri-
POČITNIŠKA SKUPNOST ISKRA posreduje za prvomajske praznike petdnevne počitnice v Istri v hotelu MATERADA pri Poreču.
Celoten aranžma stane 680,00 din
Otroci od 2 do 10 let (brez postelje in sedeža)	280,00 din
Otroci od 2 do 10 let (kompleten penzion)	560,00 din
V ceni je vračunan naslednji program:
1 dan - 30. 4. 1975
Prevoz iz Ljubljane ob 16. uri s Trga osvoboditve do hotela, namestitev, večerja - družabni večer.
2.	dan - 1. 5. 1975
Po zajtrku ogled vasi Maj in Poreča, nato kosilo, po kosilu športne igre (namizni tenis, mini golf), večerja in ples.
3.	dan - 2. 5. 1975
Po zajtrku sprehod ob morju, športna srečanja, kosilo, izlet z avtobusom v turistična naselja Laguna, Novigrad, Buje, Grožnjan - eno najlepših istrskih mest — poskušnja istrske polente, povratek v hotel, večerja - zabava.
4.	dan - 3. 5. 1975
Po zajtrku avtobusni izlet mimo Plave in Zelene Lagune ter ogled, mimo Funtane v staroslavni Vrsar, to je mestece ob ustju Limskega fjorda. Povratek v hotel do 17. ure. Nagradno tekmovanje »spoznavajmo Istroii^ro zaključku ,,gala“ večerja, sledi zabava s plesom.
5.	dan - 4. 5. 1975
Po zajtrku prosto dopoldne. Po želji organiziran izlet v mesto MOTOVUN — motovunski teran, ter v mesto Beram pri Pazinu. Povratek. Poslovilno kosilo. Ob 15,30 odhod v Ljubljano.
Vse sobe v hotelu imajo WC in prho.
Možnost kopanja v bazenu s toplo morsko vodo pred hotelom. Organizirano je tudi otroško varstvo.
Prijave sprejema uprava Počitniške skupnosti Iskra, Prešernova 27, Ljubljana, telefon 24-926 (Marjeta Podlesnik) do 25. aprila 1975. Celoten znesek aranžmaja plačati ob prijavi, na naš žiro račun št. 50104-601-26955.
znanja in prizadevanja za delo v organizaciji RK prejeli:
2 zahvalni plaketi, oz. diplomi -kolektiv,
6 zahvalnih diplom — posamezniki, 1 plaketo občinskega odbora RK Ljubljana Vič-Rudnik — kolektiv,
5 plaket mesta Ljubljane ob proslavi 20-letnice krvodajalstva pa: ISKRA — ZZA (kolektiv), Drvarič Leopold, Pavel Jereb, Dušan Sluga in Anton Stubičar.
Šest srebrnih znakov Jugoslovanskega RK,, ki jih podeljuje repub-liški odbor RK Slovenije, so prejeli: Janez Čebulj, Leopold Drvarič, dr. Jože Gogala, Pavel Jereb, Dušan Sluga in Anton Stubičar.
Zlati znak Jugoslovanskega RK, ki ga podeljuje glavni odbor RK Jugoslavije pa je prejel Pavel Jereb.
Vsem, ki so prejeli katerokoli od teh' priznanj, je KOOS izročila tudi pismeno zahvalo in lepo knjižno darilo.	- P. J. -
Pomočnik sekretarja Rep. odbora RK Slovenije tov. Ivica Žnidaršič izroča srebrni znak RKJ predsedniku KOOS ISKRA —RI.
Praktično in strokovno
V Elektromotorjih je služba izobraževanja organizirala za svoje delavke z Zavodom za napredek gospodinjstva zanimivo akcijo.
Zavod namreč večkrat organizira tečaje za kuhanje, pletenje, zamrzovanje živil, kvačkanje, šivanje in ostale gospodinjske dejavnosti. Ker pa je izvedba sorazmerno draga, ženske iz Elektromotorjev pa stanujejo zelo raztreseno po Selški dolini, zato je razen za majhen krog slušateljic težko organizirati tečaj. Zato sta dve strokovni sodelavki zavoda prišli v tovarno in služba izobraževanja je organizirala izven delovnega časa krajša predavanja, na katerih sta tovarišici predstavili dejavnost in potrebnost dejavnosti Zavoda. Predlagali sta ženam in dekletom, da bi poglobile svoje znanje, če tega ne morejo na tečajih, pa vsaj z dosegljivo literaturo. Predstavili sta vrsto del, edicij zavoda, s področja gospodinjstva in ročnih del. Ves ta tiskan material je dostopen — pripravljen je praktično, strokovno in predvsem je poraben za vsak dan v praktičnem življenju.
Predavanja so imela širok odmev. Od 450 zaposlenih žensk jih je nad polovico kupilo literaturo o gospodinjskih dejavnostih, kijih zanima.
Ženske so bile zelo zadovoljne z dejavnostjo in predlogi Zavoda za napredek gospodinjstva in izrazile željo, da bi na tak, dostopen in praktičen način še širile obzorje — in ne nazadnje — praktičneje gospodinjile.
KF
UVOZ
Ljudska modrost nas uči: bližnjica ni vedno najkrajša pot. To pravilo se je potrdilo tudi te dni: Elektronska industrija Niš je iz Anglije uvozila upornike za digitrone, ker so menda bolj kvalitetni, trajnejši in cenejši ... Ko so jih razpakirali in pregledali, so ugotovili, da jih je izdelalo podjetje „lskra" iz Kranja.
Ko je nastala ta ljudska modrost, ni bilo niti digitronov, niti upornikov — pa tudi zunanjetrgovinskih podjetij ni bilo.
(Po „Vjesniku")
I IM DOK SLUŽBA POSOJA NOVE KNJIGE
Knjige si lahko izposodijo vsi člani ZP ISKRA v knjižnici INDOK službe, Ljubljana, Tržaška 2.
1)	Gyergyek L: TEORIJA LINEARNIH ELEKTRIČNIH VEZIJ IN ELEKTRIČNI FILTRI. Sinteza, L, 2. zvezek. Ljubljana, 1974, signatura 621.372//17-1“ 1974“
2)	Surina T.: ANALIZA I SINTEZA SERVOMEHANIZAMA I PROCESNE REGULACIJE. Zagieb, 1974, signatura 621.316.7//46
3)	MINIČOMPUTER REVIEW GML 1975, Lexington, signatura 681.3//65
4)	PRENOS PODATAKA. Beograd, 1974, signatura 061.3//334
5)	Ivanko Š.: SODOBNE METODE V ANALIZI IN PROJEKTIRANJU ORGANIZACIJE Maribor, 1974, signatura 65.01//40
6)	Gasson P.: THEORV OF DESIGN. London, 1974, signatura 7.01//16
7)	NOMENKLATURA PROIZVODA ZA GODIŠNJI IZ-VEŠTAJ INDUSTRUE — metodološki materiali, Beograd, 1972, signatura 658.6//1
8)	HANDBUCH DER AUSSENHANf)ELSVERTRAGE, Band 2, 1. Aufl. Berlin, 1974 signatura 382//39
9)	PLANIRANJE KADROV A I OBRAZOVANJA U ORGANIZACIJAMA UDRUŽENOG RADA. Zagreb, 1973, signatura 658.3//32
10)	Terstenjak A.: ORIS SODOBNE PSIHOLOGIJE. I. in II. Maribor, 1974, signatura 159.9//57-I
11)	PRIVREDNI ADRESAR SFRJ 1975. Beograd, signatura 058//17.
Takšno je bilo slovo Friderika Bertonclja, ki je po 36 letih delovne dobe odšel v pokoj. V Iskri je bil zaposlen 12 let in sicer v finančno-planskem oddelku skupnih služb. Zadnji dve leti je bil tudi predsednik delavskega sveta skupnih služb ZP Iskra.
glavnimi vrati v taborišče. Ljudje so srečni, presrečni Vrnila se jim je volja do življenja.
Kupi mrličev, ki ležijo na vseh koncih in krajih taborišča, z odprtimi Usti in s prosečimi osteklenelimi očmi pa se mi zdijo, da so oživeli in da se z nami vred veselijo osvobojenja.
Američani reporterji z veliki kamerami filmajo množice osvobojenih ujetnikov in mrtvih, ki so izpostavljeni rojem muh in toplim sončnim žarkom.
Zunaj taborišča je velika zasipnica krompirja. Že so navalili nanjo. Po vsem taborišču kričijo v vseh mogočih jezikih: krompir, krompir! Ljudje hitijo z vrečami in posodami po krompir. Ne vem, od kod so nenadoma nabavili velike lonce, v katerih kuhajo krompir.
Ljudje, moški in ženske, se neusmiljeno bijejo za krompir. Nekateri moški, ki so še do včeraj imeli obzir do žensk, so nenadoma postali brezobzirni Gazijo drug po drugem k zasipnicl Tisoči se borijo za juompir. Spet vlada pravilo močnejšega. Vojaki, ki stojijo ob strani te žalostne gomile lačnih ljudi, se smejijo in na lep način poskušajo napraviti red.
Tudi sam poskušam nabrati krompir. Toda ko vidim, da je nevarnost Za življenje, se umaknem, misleč sam pri sebi, daje boljša cela glava kot Pa razbita.
Raje opazujem ljudi. Krompir nosijo v vrečah, v predpasnikih, lomijo 'n podirajo lesen'- taboriščno ograjo, kot mravlje nosijo v taborišče drva. Kdo bi si mislil pred nekaj dnevi, da lahko iz discipliniranih jetnikov nenadoma nastane taka zmeda in anarhija.
Prva noč na osvobojenem ozemlju! V noč se bleste nešteti ognji. Ljudje po tratah, na cesti in okrog barak kuhajo, pečejo krompir, vsepovsod vidim temne, suhe, strašne sence ljudi, ki sedijo poleg ognjev, °h časa do časa nalagajo na ogenj in jedo krompir. To je prva svobodna
noč v taborišču. Sam sem razpoložen, da ne vem, kaj naj počnem. Poskušam se smejati, toda ne morem. Poskušam govoriti z ljudmi. Ne morem. Grlo mi je suho in ,e nekakšno jecljanje prihaja iz njega. Prevelika sreča nas je napravila onemogle.
Zjutraj ogledujem okolico taborišče. Kosi orožja in municije ležijo vsepovsod naokrog. Zlomljene puške poleg raztrganih uniform SS. Oči mi blodijo naprej. Povsod, kamor gledam, vidim kupe mrličev. Moj pogled in razum, ki je bil do včeraj brezčuten za vso to strahoto, se nenadoma prebuja. Srce, kije od včeraj kamnelo, se je omehčalo. Najrajši bi zajokal Morda od žalosti za vsemi tistimi, ki sem jih poznal, bil z njimi prijatelj, s katerimi sem delil vse gorje taborišča, a jih ni več, da bi se z nami vred veselili zmage in svobode.
Taborišče so spet zastražili vojaki. To pot zavezniški. Ljudje, osvobojeni so željni videti svobodo, zato množice jetnikov beže iz taborišča čez travnike in polja po vaseh proti Munchenu. Vojaki kričijo za njimi, naj se vrnejo.
Zjutraj ogledujem okolico taboiršča. Kupi orožja in municije da se do sitega najedo.
Prvi maj v osvobojenem koncentraicjskem taborišču Allach.
Mrzel veter piha prek Bavarske i vnine. Od časa do časa padajo snežinke. Po barakah, straniščih in povsod drugod je strašen nered, vse smrdi Celo taborišče je videti kakor gnojna jama. Kamorkoli stopiš, povsod človeško blaTo. Krompir, ta izdajalski krompir. Ljudje, ki so ga jedil so zboleli. Griža zahteva prve žrtve; včeraj veseli in srečni, so danes apatični Čemerni so in nedovzetni za vse.
Po zraku se spreletavajo velike jate letal in se izgubljajo proti Tirolam. V bivšem skladišču pripravljamo barako, dekoriramo jo za proslavo prvega maja.
Po kosilu, ki je skromno kot običajno, se postavimo Jugoslovani pred
barako. Razvrstimo se v čete in bataljone. Za celo brigado nas je. Na čelu brigade je učitelj Horval na čelu bataljonov pa Miha Golobič, Janko Cerar in Janez Pintar . Spredaj so zastavonoše, ki nosijo ob straneh proletarske zastave, na sredi pa veuko jugoslovansko zastavo s petero-kruAo zvezdo.
Ljudje, prav vsi razen bolnikov, so stopili v zbor. V mrzli vetrovni dan je odjeknila komanda: „K proslavi 1. maja!" V svobodi brigada, bataljoni, Jugoslovani mirno, naprej marš!
Zastave se visoko dvignejo, zaplapolajo v vetru, brigada do včeraj brezpravnih ljudi a danes svobodnih, krene opotekajoč se in klecajoč za svojo zastavo. Oglasi se pesem Hej Slovani. Počasi koraka brigada po glavni ulici taborišča. Poljaki, Čehi Francozi, Italijani, Rusi in drugi začudeno gledajo naš sprevod. Svečani povorki spoštljivo -snemajo kape in s tem počastijo našo zastavo.
Pesem „Hej Slovani" postaja vse glasnejša. V srcih čutimo neizrečen ponos in srečo.
Na ulici srečamo sprevod Nemcev, včerajšnjih sojetnikov, ki pojejo Internacionalo. Na drogu nosijo transparent, na katerem je kljukasti križ, ki ga razbija veliko kradivo.
V skromno okrašeni dvorani proslavljamo prvi maj. Na zidu visijo slike maršala Tita in Kardelja. Predsednik ilegalnega komiteja Horvat začenja proslavo, ki se spremeni v veliko manifestacijo ljubezni do domovine, partije in maršala Tita. Na proslavi je bilo dano tudi polnomočje dosedanjemu ilegalnemu komiteju, ki je do tega dne že opravljal pomembne naloge. Predstavniki komiteja naj skrbijo za vse bolne Jugoslovane in se borijo za čimprejšnjo repatriacijo v domovino.
S proslave odhajamo ponosni, polni hrepenenja po čimprejšnji vrnitvi v domovino. Nizko nad oblaki letajo zavezniška letala in se izgubljajo proti Tirolam, odkoder slišimo zamolkle eksplozije bomb, ki rušijo zadnje utrdbe fašizma.
Pojasnilo h kritikam
(POSLOVANJE RESTAVRACIJE ELEKTROMEHANIKE V LETU 1974)
Restavracija Iskra kot ena izmed 19. TOZD v Iskri Elektromehaniki ima nalogo skrbeti za družbeno prehrano delavcev v večini TOZD, kjer skupno dela preko 7.500 delavcev.
Skrbeti za prehrano 7.500 ljudi z različnimi navadami in zahtevami ni lahka stvar, ker so prav pri hrani ljudje osebno prizadeti Na različnih zborih in sestankih se slišijo kritike na račun premajhne izbire hrane, neustrezne kvalitete, previsokih cen ipd. Take kritike so pogosto rezultat neinformiranosti, nepoznavanja problemov, predvsem pa izhajajo iz posameznih pojavov, ki se ne morejo posploševati.
Delovni kolektiv Restavracije, ki šteje 76 članov, od tega 70 žena in 6 moških, želi, da z rezultati poslovanja v letu 1974 seznani širši krog članov kolektiva Iskra.
V bifeju imamo na enega zaposlenega do 4 x manjši promet kot je promet na enega zaposlenega' v trgovini. Tako se zgodi, da so cene nekoliko višje kot v trgovini, so pa precej nižje kot v Samopostrežnih restavracijah in obratih družbene prehrane, ki niso posebej do tirane.
Ceno povišuje tudi strošek za manjkajoči inventar v letu 1974 in ga je zmanjkalo ali pa se ga je uničilo za 22.090 din.
3.	Zaključni predlogi
Kolektiv Restavracije si prizadeva, da posluje kot dober gospodar s sredstvi, ki so mu na razpolago in da ne ustvarja primanjkljaja, ki bi ga morale po načelu sohdame odgovornosti pokrivati druge temeljne organizacije združenega dela.
Pribitek na ceno hrane in pijač komaj zadošča za izplačilo osebnih
dohodkov in enostavno reprodukcijo, ne pa za investicije in obnovitve, ki bi bile nujno potrebne.
Dosedanje cene so usklajene s stroški razen cena za topli obrok, kjer stroški niso kriti in bo zato podan predlog za povišanje.
V kolikor bodo pristojni organi v TOZD sklenili, da se pribitek na ceno zniža oz. da ne dovolijo normalnega poviševanja, bo nastajal primanjkljaj in trpela bo kvaliteta hrane.
Želimo, da se ob obravnavi prehrane razpravlja tudi o sredstvih za ureditev prostorov in dodatne opreme. V kolikor bodo urejeni prostorski problemi, bo kolektiv lažje zadovoljeval potrebe in zahteve ljudi.
Prilagamo pregled cene na določene prehrambene proizvode. Po pregledu cen drugih obratov ugotavljamo, da so naše cene nižje. Priloga 1.
Kolektiv želi, da se ob kritikah upošteva tudi probleme ter obenem poda tudi predlog rešitve. Kolektiv je namreč vedno pripravljen zadovoljiti zahteve koristnikov, če mu je to omogočeno.
1.	Splošni podatki
V Restavraciji je zaposlenih 76 delavcev, od tega:
—	24 v kuhinji in jedilnici,
—	36 v restavraciji in v bifejih na Laborah, Lipnici, Blejski Dobravi, Vegi, TEA, Števcih in Stikalih, to je na 8 prodajnih mestih,
—	3 v pralnici,
—	7 v Samskem domu in
—	4 v upravi
Povprečni osebni dohodek zaposlenih za redno delo je znašal
2.533,00	(RAD obrazec) din mesečno. Delavci so opravili tudi precej nadurnega dela zaradi različnih prireditev.
2.	Poslovanje
Restavracija posluje kot druge delovne organizacije in mora sama pokrivati vse stroške poslovanja, to je razlika od drugih podobnih obratov, kjer stroške pokrivajo podjetja. Regresiranje z „boni“ vsem delavcem je najbolj enakopravno in pravično, čeperav gre to v veliki meri na račun števila toplih obrokov, kijih prodamo okrog 3.000 dnevno, od tega 1.200 enolončnic."
Za povečanje števila toplih obrokov je nujno v starem delu tovarne predvideti prostor za samopostrežno restavracijo s kapaciteto do 3.000 obrokov v času 90 minut (3 odmori), potem bi lahko šele nudili prehrano, kot delovnemu človeku pripada. V sedanjih prostorih je to nemogoče. Restavracija je v veliki prostorski stiski, poleg tega pa tudi neprimerni prostori onemogočajo učinkovito delo.
Pregled poslovanja s primerjavo za leto 1973 je naslednji:
1.	Celotni dohodek (prodana hrana in pijača)
2.	Porabljena sredstva (material, energija, usluge)
3.	Zakonite in pogodbene obveznosti (npr. članarina zbornici znaša 7.584 din)
4.	Osebni dohodki in prejemki (brutto)
5.	Razlika v realizaciji
6.	Amortizacija
7.	Osebni dohodki (brez nadur) in pogodbeni
8.	Število zaposlenih
Podatki kažejo na poviševanje stroškov, ki so narastli iz tržnih pogojev in na to kolektiv ni imel vpliva.
Restavracija mora pokrivati svoje stroške in razlike v ceni Vse cene Restavraciji potrjuje oddelek za gospodarstvo Skupščine občine Kranj, cene toplih obrokov pa odbor za družbeni standard. Restavracija ne ustvarja nobenega ostanka dohodka, ampak samo obvezni rezervni sklad za leto 1974 70.893 din in sklad skupne porabe v višini 40.294 din, ki pa ne zadošča za regres delavcev.
Restavracija obračunava povprečni pribitek na hrano 25 % do 30 %. To je najnižji pribitek v gostinski dejavnosti. Restavracija se ne more primerjati s prodajo v trgovini, ker se večina hrane proda v manjših obrokih za suhe malice, prav tako ima trgovina veliko dohodka od alkoholnih pijač in piva, česar Restavracija nima.
PREHRAMBENI ARTIKLI (OBROKI), KI NE PRESEGAJO REGRESA, KI GA DELAVEC DNEVNO PREJME
1.	Topli obrok
2.	Pol klobase, gorčica, 2 kruha
3.	Sardine Argo, 2 kruha, čaj
4.	Jetema pašteta 75 gr. 2 kruha, jupi
5.	Cela hranovka, gorčica, 2 kruha
6.	Pol hrenovke, pomfri, kruh, čaj
7.	10 dkg dravske salame, 2 kruha, čaj
8.	10 dkg pariške salame, 2 kruha, čaj
9.	10 dkg sira, 1 jogurt, 1 kruh
Tople jedi, ki jih kuhajo dodatno po izbiri
1.	Vampi	8,00	din
2.	Nadevana paprika	8,00	din
3.	Jetrca v omaki	8,00	din
4.	Sarma	8,00	din
5.	Čufti v omaki	8,00	din
6.	Golaž	8,50	din
7.	Segedin	8,50	din
7,00	din 6,55 din 6,70 din
6,60	din 6,85 din 6,75 din
6,60	din
6,60	din 6,80 din
Velik uspeh Lojzeta Čampe
V Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki so v petek, 18. aprila odprli razstavo del kiparja, samouka Lojzeta Čampe. Pokrovitelj razstave je Iskrina Tovarna električnih aparatov, v kateri je umetnik tudi zaposlen. Uvodne besede je na otvoritvi spregovoril umetnostni zgodovinar dr. Mirko Juteršek.
Lojze Čampa je diplomiran elek-troinženir. Področje njegovega zanimanja in razgledanosti v svetu umetnosti je prav zaradi njegove izobrazbe
in poklica usmerjeno tudi v elektroniko ter v vključevanje elektronike v svet likovnega oblikovanja. Umetnik — samouk se je odločil za upodabljanje lesa.
Razstavljena kolekcija kiparskih del je v izboru omejena na zadnja 4 leta in to z namenom, da poda vsebinsko in motivično zaokrožen prikaz o snovanju tega doslej že nekajkrat v javnosti predstavljenega avtorja.
Lojze Čampa je imel doslej že več samostojnih razstav. Razstavljal je v Kočevju, Kranju, Ribnici, Idriji in sedaj v Kostanjevici
V uvodnem govoru ob otvoritvi sedanje razstave v Lamutovem salonu je dr. Mirko Juteršek izredno ugodno ocenil razstavo ter med drugim poudaril, da je na tej umetniški prireditvi predstavljen kipar, katerega rast še ni zaključena, katerega razstavljeno kiparsko delo pa se že povezuje v samostojno umetniško celoto, za katero razumevanje ostvarjene likovne zamisli je odločilna vsebina.
Čudovit umetniški večer je še obogatil nastop prvakinje opere SNG iz Ljubljane pevke Milke Evtimove v bližnji cerkvici Svetega Miklavža.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIII
1973 '	1974	% povečanja
8,601.303	13,823.205	60
6,233,105	10,278.555	65
211.501	347.858	64
2,061.135	3,053.595	48
95.561	134.291	40
134.187	169.954	26
1.948	2.365	21
65	76	16
ISKRA
ELEKTROMEHANIKA, KRANJ
Zakaj mrtvilo v Industrijskem gasilskem društvu?
ISKRA
Številka 15 - 26. april 1975
Vtisi z redne letne konference industrijskega gasilskega društva v „Iskri — Elektromehaniki16
Redna letna konferenca Industrijskega gasilskeg. društva v „Iskri — Elektromehaniki11 v Kranju, ki je bila 14. februarja 1975, je potekala kot navadno po že ustaljeni navadi: pozdrav navzočim, izvolitev delovnega predsedstva, poročilo odbornikov, itd.
Važnejša kot formalnosti pa je bila vsebina poročil in debate, ki se je na konferenci razvila. Iz vsega povedane-
ga je bilo razvidno, da gasilsko društvo v kranjski „Iskri“ ne deluje in ne more delati kakor bi bilo potrebno, skratka, da žal le še životari. Kdo je tega kriv? Ali je morda krivo društvo samo in preslabo navdušenje njegovih članov? Ah pa je morda za mrtvilo in nezadostne uspehe v društvu krivda drugje?
Konferenca je skušala najti odgovor na to vprašanje. Člani društva, ki jih je glede na številni Iskrin kolektiv odločno premalo, so v glavnem marljivi in požrtvovalni. Tudi nekaj novih —
DAJATVE IZ OSEBNEGA DOHODKA
Davek iz OD	0,20%
Prisp. izobražev. temelj, skupnosti	5,47 %
Kulturna temeljna skupnost	0,57 %
Kulturna repubhška skupnost	0,18 %
Kulturna telesna skupnost	0,64	%
Zdravstveno varstvo	8,15 %
Invahd. pok. zavarovanje	11,48 %
Otroško varstvo temelj, skupnosti	0,52	%
Otroško varstvo republ. skupnosti	2,43	%
Republiški davek iz OD	18,33	%
Republiški davek iz OD	24,19	%
DAJATVE IZ DOHODKA ORGANIZACIJE Prisp. za zdravstveno varstvo nesreče pri delu
1,73 %
Prisp. za invalid.pok. zav.	0,80	%
Prisp. za zaposlovanje	0,20	%
Prisp. za Bosanske krajine	_ 1 %
Prisp. za stanovanj.sklad—oroč. sred.	3	%
Prisp. za stanovanj.skl —soUd.sklad	2	%
Prisp. za stanovanj.skl. skup. por.	1	%
Prisp. za invalid.pokoj. zavar.	1,50%
Proračunske dajatve	0,58	%
Prispevek za izobraževanje	8,14	%
Prispevek za raziskovalno skup.	1,8Q %
Prispevek za revalorizacijo pokoj.	1,35	%
Prispevek za nerazvite	2	%
Prispevek za elektro objekte ’	2,70	%
Davek od TOZD	5	%
Davek od alkoholnih pijač razhčno po stopnji
Združena sredstva	1,^	%
Prispevek za avtoceste	4	%
Članarina zbornici Zavarovalne premije Plačilo za bančne storitve manjko inventarja
Stališča oddelka za družbeni standard v Elektromehaniki:
Po navedbah vodstva TOZD Restavracija gre dnevno v prodajo 3000 toplih obrokov, od tega 1200 enolončnic. V resnici so le slednji regresirani »topli obroki11. Tudi cene ostalih toplih obrokov (malice, kosila) bi morale biti regresirane, prav tako tudi potrjene od ustreznih organov v delovni organizaciji, kar pa sedaj niso.
Trenutno jih potrjuje le občinski organ za cene.
Rešitev v skladu s skupnimi interesi tako proizvajalcev, kot tudi OZD v preorientaciji na izključno tople obroke (= enolončnice). Taka rešitev pa je povezana z gradnjo zadostnih kuhinjskih, predvsem pa delilnih kapacitet. V tem priitieru bi lahko prešh na tim. »skupno11 (ne individualno) regresiranje.
Ker se sedaj delavci poslužujejo tudi drugih jedil, bi moral tudi cene teh potrjevati ustrezen organ v delovni organizaciji. V pojasnilu restavracije tudi ni govora o toplih napitkih, ki so neobhodno potrebni za določene kategorije delavcev in morajo ravno tako spadati v regresirani del prehranjevanja. Potrditev regresiranih cen za »druga11 jedila bi hkrati pomenila tudi delno utemeljitev za kritje razlik ob zaključnem računu. Ta jedila pa bi bilo seveda treba izbrati in sprejeti po samoupravnem dogovoru.	v R R
Razstava kiparskih del Lojzeta Čampe, Iskraša, o čigar umetniški dejavnosti smo obširneje že pisali v „Iskri“ pred časom, je. v Lamutovem likovnem salom v Kostanjevici na Krki vzbudila veliko zanimanje. Na sliki: s slavnostne otvoritve razstave.
mladih je v zadnjih letih pristopilo v gasilske vrste. Ne manjka jim dobre volje za delo, vznejevoljijo se le ob stari, pomanjkljivi in izrabljeni gasilski opremi. Kaj storiti? Ugotovitev delovnega predsednika na začetku konference, da ni navzoč noben član uprave tovarne in noben član predsedstva ZKS iz tovarne, na navzoče ni napravila prijetnega vtisa. Ali iz tega ni razviden preslab odnos vodstva tovarne do svojega industrijskega gasilstva? Misel na precejšnjo brezbrižnost upravnega kadra v tovarni do gasilskega vprašanja se je potem na konferenci kot rdeča nit vlekla skozi vse razprave diskutantov.
V novi moderni tovarni telekomunikacij na Laborah ni gasilskega oro-dišča pa tudi predvidenega in za ta namen določenega prostora ne. Z gasilnimi aparati, ki so postavljeni na določenih mestih, ne bi bilo mogoče pogasiti večjega požara, četudi bi vsak član kolektiva znal aparat uporabljati. Organiziranih in izurjenih gasilcev je na Laborah premalo. V stari tovarni Elektromehaniki na Savski loki 4, kjer je zasilno gasilsko orodišče in kjer ima IGD svoj sedež, je na razpolago sicer nova mo torka »Rosenbauer11, ni pa gasilskega avtomobila. Naj torej gasilci
s Savske loke peš vlečejo motorno brizgalno na Lahore, kadar bo morda treba? !
Investicijski plan za nabavo potrebne gasilske opreme, kakor tudi gasilskega avtomobila, je upravni odbor IGD dostavil vodstvu tovarne. Zastopnika sindikalne podružnice in konference ZSMS sta na omenjenem srečanju v imenu svojih organizacij obljubila pomoč in podporo gasilskemu društvu. Kakor že nekaj let tudi letos znova upajo, da se bo stanje izboljšalo in da se bo izboljšala pred-svsem zainteresiranost tovarniškega vodstva za obstoj in delo gasilcev v tovarni. Upravičeno je bila na konferenci izražena trditev, da bi bilo vodstvo tovarne samo dolžno ustanoviti novo gasilsko četo, če bi sedanje industrijsko gasilsko društvo res odpovedalo. Saj gasilska organizacija ni sama sebi namen, ni za šport, za razvedrilo in zabavo. Njen cilj je varstvo skupnega družbenega socialističnega premoženja! Dovolj nas opozarjajo praksa in številni obsežni požari, ki skupnosti povzročajo milijonsko škodo. Kdo se bo zagovarjal, če nekega dne tudi v Iskri »zapoje ognjeni petelin? !
NA VELESEJMU V HANNOVRU
Varčevanje
Vsakoletni mednarodni velesejem v zahodnonemškem Hannovru velja na splošno za največje svetovno tržišče in stikališče poslovnega sveta. Sloves največjega in morda tudi najpomembnejšega si je prislužil z dolgoletnim prizadevanjem, da privabi in strne na enem prostoru prerez celotne svetovne industrijske proizvodnje. Ta namera mu je vsekakor uspela, saj je pred petimi leti na razstavnem prostoru skoraj enega milijona kvadratnih metrov sodelovalo približno 5.800 razstavljalcev iz vseh kontinentov. Toda to je bila konica konjunktumega obdobja, ki je — kot pravijo poznavalci svetovnega poslovnega barometra - za zmeraj pereč. Danes hannoverski velesejem ne blesti več tako močno, čeprav je letos sodelovalo približno
4.000	podjetij iz 36 držav. Toda ostali sta dve hali namenjeni investicijskem področju — prazni Manjkala so tudi nekatera svetovno znana podjetja zaradi čisto preprostega izračuna: da so stroški nastopa previsoki v primerjavi s poslovnim (ne)uspehom.
Velesejemska uprava je sicer privlekla za lase statistične podatke, ki kažejo, da je bilo letos le za 5,6 odstotka manj razstavljalcev in le za 3,6 odstotkov manj izkoriščenega sejmskega prostora. Toda povsem jasno je, da podjetja letos niso več investirala v sejemske nastope, v najboljših primerih so obdržala lanskoletno stroškovno raven. To krepko dokazuje tudi na zunaj obubožan videz, ker so izginili jekleni stolpi in žerjavi, ki so še lani dokazovah moč jeklarske industrije. Harmoverskega velesejma se je letos polotila varčevalna vnema in to se je tudi na vsakem koraku poznalo. Manj je bilo reprezentance, manj prikupnih dekUc, toda vedno več obiskovalcev in poslovnih
ljudi je imelo v žepu miniaturni računalnik.
Če se prodaja zadnja leta nekoliko izmika na sejmu, pa pridobiva na pomenu Hannover kot kongresno središče in osrednje mesto na svetu za poslovne stike. To je letos predvidevala tudi velesejemska uprava, ki je vrgla v svet parolo: „Tu dobite informacije, ki jih nikjer drugje ni najti!“
Razstavljala in približno 400.000 obiskovalcev je hotelo predvsem zvedeti ali bo industrijska konjunktura v Zahodni Nemčiji in z njo v svetu spet porasla, ali kot so nekateri ugotavljali s prispodobo: „postavljali so oslinjen prst v zrak v upanju, da zaznajo, od katere plati piha veter."
Kot vsako leto, je razstavljajo v hali 12 tudi naša Iskra. Na samostojnem razstavnem prostoru 180 kv. m je prikazala le skromno število eksponatov s področij, telekomunikacij, merilne tehnike in elektronskih in elektromehanskih elementov, vendar so bili to le tisti izdelki, ki pridejo v poštev za morebiten izvoz. Nekoliko več poudarka so namenB naši oblikovalci sejemskega ' nastopa komericalnemu proštom za poslovne razgovore.
Na splošno je bila celotna Iskrina stojnica oblikovno in funkcionalno dognana, kar gre zasluga sejemskega oddelka Iskrinega marketinga, ki ima s sejemskimi nastopi na tujem že bogate izkušnje.
Mimo tega je bila na hannoverskem velesejmu tudi specializirana razstava industrijskega oblikovanja „Die gute Industrieform 1975“. Posebno mednarodna žirija je izbrala od predloženih 795 primerkov za razstavo le 434 primerkov, od tega iz Jugoslavije edino dva, oba od Iskre. Oblikovalca sta bila Marijan Gnamuš za polnilnik POBI in Franc Boštjančič pa televizijski stabilizator. Vsekakor veliko priznanje za naše podjetje.
Marjan Kralj
Veleslalom smučarjev tovarne TEA
19. aprila so se tudi smučarji tovarne telefonskih elementov in aparatov pomerili med seboj. Pohvala, daje bilo tekmovanje sploh izvedeno, gre sindikalnemu odboru in športni komisiji tovarne TEA, ki sta ga letos prvič in v kratkem času pripravila. Pohvalno je tudi to, da kot novi sindikalisti načrtujejo poslej za stalno uvesti to obliko rekreacije. Še več, Predvidena so večkratna skupinska smučanja pod strokovnim vodstvom uted „koli“. Tako žele tudi to zvrst ^portne rekreacije okrepiti tako po kvaliteti kot po množičnosti Zavedajo se, da je to za 1630-članski kolektiv potrebno in pomembno. Upajmo, da jim bo uspevalo.
Ker so bila ta dan na Krvavcu številna tekmovanja, so bili smučarji TEA v kočljivem položaju predvsem zaradi tekmovalne opreme in tudi Prostora, zato so svoj VSL vozili na Progi Polikema. Čase jim je izmerila in ^računala ekipa sodnikov Triglava z »Longines" napravo. Rezultati uvršče-uih tekmovalcev so naslednji: _
Ženski razred: 1. Metka Šparovec 12,06; 64), 2. Betka Miklavčič (2,33;
Moški II. razred: 1. Peter Leban (0)47; 00), 2. Ciril Omahen (0,51; 00), 3. Marko Šmuc (1,17; 19).
Moški I. razred: 1. Ivan Zaplotnik yl,43; 65), 2. Davorin Jug (0,50; 69),
Rado Miklošič (0,55; 0,3).
. Tekmovalci, ki so bili diskvalifi-Clrani ali so odstopili, so bili v večji meri žrtve dodobra zdrsane proge (na "jej je pred tem peljalo približno 180 ekmovalcev ZP Polikema). Med njimi mdi direktor Teran, ki je še tik pred
startom mazal in gladil svoje „dilce“ ter se srdito pognal s štartne linije . .. toda smola! Poraz pa je športno prestal. Na zaključku je z navdušenjem pozdravljal akcijo in tudi plane športne komisije.	^ ^
Obisk pri
športnikih
Siemens
Nedavno so se kranjski košarkarji po končanih pripravah na ligaška srečanja vračali iz Nizozemske preko Nemčije domov. Spotoma so se ustavili tudi v Erlangenu in tam s športno ekipo tovarne Siemens odigrali prijateljsko tekmo. Kot Iskraš bi želel preko našega časopisa posredovati naša opažanja o športnem življenju v tej tovarni.
Šedež upravnih služb in nekateri proizvodni obrati so v Erlangenu, ki šteje približno 120.000 prebivalcev. Blizu tovarne je športni park s športno dvorano, zunaj nje pa igrišča za vse vrste športov. Dvorana sama sprejme 800 gledalcev. V avli pred njo je bilo s stenčasa razvidno, da pri Siemensovih športnikih delujejo vse športne panoge — od šaha, tenisa pa do podvodnih dejavnosti in boksa. Poleg tega imajo možnosti udejstvovanja v številnih tečajih za splošno izobraževanje. V sklopu športnega parka imajo tudi restavracijo s cenami, ki so celo za naše pojme zmerne. V tovarni dela veliko naših ljudi in prav preko Kranjčana Gambergerja je prišlo do tega srečanja. Mislim, da ne bi bilo napak, če bi športniki Iskre navezali stike z njimi, saj je to tudi njihova želja! Poleg športnih srečanj bi bilo morda vredno posnemanja še kaj drugega pri organiziranju športnih dejavnosti v naši tovarni Elektromehaniki. čenčič
ISKRA Široka potrošnja, n. sol. o.
TOZD - Tovarna radijskih sprejemnikov, n. sub. o., SEŽANA
razpisuje prosti delovni mesti v Kranju:
1.	KONSTRUKTOR I ali KONSTRUKTOR II
Pogoji:
Višja tehniška šola .strojne smeri, 5 let primerne prakse ali srednja tehniška šola strojne smeri in 3 leta primerne prakse.
2.	TEHNIČNI RISAR
Pogoji:
Tečaj tehničnega risanja in 2 leti primerne prakse.
Vloge je nasloviti na naslov: ISKRA - Široka potrošnja, n. sol. o. TOZD Tovarna radijskih sprejemnikov, n. sub. o. Sežana. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. Vlogi mora kandidat priložiti dokaz o izpolnjenih pogojih.
Razstava »Naš delovni človek« in delo Foto-kino sekcije Iskra-Kranj
Vse bolj se približujejo dnevi, ko bomo v Elektromehaniki praznovali 30-letnico osvoboditve in 25-letnico samoupravljanja. V delovni organizaciji se resno pripravljajo na prireditve, s katerimi bodo člani kolektiva počastili pomembni obletnici.
V vrsto kulturnih manifestacij je vključena tudi razstava fotografij na temo „Naš delovni človek11. To pripravljajo marljivi člani Foto-kino sekcije „Iskra“.
Na razpis v glasilu Iskra se je odzvalo veliko fotoamaterjev iz ZP Iskra, H so vodstvu sekcije poslali 170 fotografij. Posebna žirija bo še pred razstavo med njimi izbrala 80 do 100 boljših, ki bodo visele med prazničnimi dnevi v avli Skupščine občine Kranj. Člani žirije bodo ocenili tudi, katere med razstavljenimi fotografijami so najboljše ter zaslužijo medalje in diplome. Avtorji bodo ta priznanja prejeli na dan otvoritve razstave.
Pisali smo že, da se je decembra
.
TEMPO
Kaj prijatelji govorite, nikomur več ni pesmi mar, tempo časa vas je okamenil, tempo lova na denar.
Zdaj krinke odložite, komu je za čustva mar.
Glas melodije čudovite, / ki mimo vas izzveni v zrak.
Morda
a kje je ta zemljan, ki še gane ga pesem v strasti čisti
Naj bo v srcu luč, ne mrak, ljubezen naj raste, se vzpenja, nikdar se ne konča.
X__________________________________
DOPISUJTE »ISKRO
NOVI NASLOV UREDNIŠTVA: Ljubljana, Prešernova c. 27 Telefon: 24 - 905
X________________
lani začel v sekciji tudi tečaj iz osnov fotografije in filma. Konec marca ga je uspešno končalo_16 tečajnikov. Tako so predavatelji Žibert, Smuč in Pokom v dobrem letu dni posredovali osnovno znanje s tega področja že 37 članom Elektromehanike. Povedati pa je treba, da je interes za take tečaje še vedno izredno velik. To pa obvezuje vodstvo sekcije, da še naprej deluje v tej smeri.
Za vso to aktivnost so bili nedavno pohvaljeni tudi od upravnega odbora Foto-kino kluba „Janez Puhar11. Na občnem zbom kluba so člani sekcije Ferjan, Gradišar in Ručigaj prejeli priznanje, s katerim jih Foto-kino zveza Slovenije imenuje za fotoamaterje drugega razreda, Križaj, Malovrh, Okršlar, Pintar in Planina pa so postali fotoamaterji III. razreda. Ta imenovanja so si omenjeni člani sekcije pridobih z udeležbo na razstavah
fotografij in diapozitivov v zadnjih dveh letih.
Naj ob tem omenimo tudi kino-amateije, ki kljub pomanjkanju opreme nikakor ne mirujejo. V zadnjem času so poslali svoje filme na festival v Novi Sad in na Jesenice, udeležili pa so se tudi festivala za memorial Metoda Badjure.
Radi bi sicer svoje delo še bolj poživili, vendar bi v ta namen potre-bovah dobro kinokamero in projektor za zvočni film. Sami takih izdatkov ne zmorejo, zato pričakujejo, da jim" bo pri tem pomagala kulturna komisija pri osnovni organizaciji sindikata. Tako bi lahko uresničili večino zastavljenih nalog. Pripravljeni so, da bi na film posneli vse pomembnejše dogodke v Elektromehaniki, pa tudi na umetniškem področju bi lahko dosegli
n“'°e°,e,!-	EJMovrh
Prvomajska izleta
Planinska sekcija ISKRA Elektromehanika Kranj organizira za prvomajske praznike dva izleta in sicer:
Planinski izlet na Kofce z odhodom avtobusa ob 6. uri izpred kina Center. Smer poti je Jelendol — Kofce (z Velikim vrhom) — Podljubelj. Cena izleta je 10 din.
2. in 3. maja tumosmučarski izlet Komna — Km ali varianta Velo polje — Kanjavec z rednim avtobusom. Cena izleta je 20 din.
Točne informacije bodo objavljene v planinskem informatorju na oglasnih deskah. Prijave sprejema tov. Štefka Mrak, GPP-ERO, tel. 29-63 do ponedeljka 28. aprila.
• Vabljeni!
I
Pisma bralcev
Te dni smo dobili zanimivo ter zelo kritično pismo, na žalost anonimno, ki se nanaša na naše pisanje in na prilike v neki tovarni. Čeprav ’je naša načeba politika taka, da na anonimna pisma ne odgovarjamo, smo tokrat napravili izjemo, ker je tudi pismo izjemno, kritično, po našem mnenju tudi iskreno m pošteno, le podpis manjka. Škoda! Pisec pisma trdi, da prebere celotni naš časopis, zato upamo, da bo prebral tudi ta naš odgovor. .
Pismo nosi datum 8. 4. 75., njegova vsebina pa je naslednja:
—	časopis je skrajno nezanimiv (? ), kljub temu pa ga on vedno prebere (!)
—	v časopisu je preveč športa, čeprav je veliko drugih bolj zanimivih stvari, ki bi bile koristne m bi jih bilo treba objaviti,
—	časopis se boji objavljati m opozarjati na pereče probleme, pri tem pisec pisma našteva m opozarja npr. na nemogoč red pred bifejem na štancah, izgredniki pa da so pretežno mladi ljudje s pretepaškim m brezobzirnim ponašanjem. Pri tem se sprašuje, kje da so vodilni delavci tovarne, da ne napravijo reda? Tudi odpiranje bifeja ni pravočasno!
—	na sestankih se opaža slaba udeležba in nezamteresiranost, pri tem pa pisec sestavek dopobjuje s trditvijo, da je sestankov pač preveč, da se na njih govori preveč komplicirano m za povprečnega državljana povsem nerazumljivo; to pa ogroža celotni smisel sestankovanja m sporazumevanja, če delavci ne razumejo vsebbe odločitev;
—	v razne organe se volijo vedno eni m isti ljudje. Tudi to vzbuja določena negodovanja, volitve same pa so večkrat precej formahe;
—	pogoji za delo so v nekaterih
delavnicah neprimerni, neprimerna je higijena v sanitarijah;
— pripombe ima tudi na organizacijo prevozov na delo, ko se morajo delavci voziti v nabito pobih avtobu-sih, kar povzroča nervozo m napetosti tako pri delavcih kot pri sprevodnikb, kar često pripelje do zmerjanj v stilu navajanja imen ubogih živali iz hleva ali zoološkega vrta; mesečne vozovnice pa pri tem kaj malo pomagajo ... pa tudi tovarna ne uredi tega perečega problema, da bi se delavci kultumeje vozili na delo.
Svoje pismo anonimec končuje zajedljivo z „Dopisujte v. časopis Iskra11.
Vsebbo pisma smo torej objavili;
ker pa pisec ni navedel na katero tovarno se nanašajo njegove pripombe, tega tudi mi ne moremo navesti, prepričani pa smo, da prizadeti pač vedo na koga se pismo nanaša, pa čeprav je morda v določenih navedbah tudi nekaj pretiravanja. Kar zadeva anonimnih pisem, nam jih ne pošiljajte, ker z njimi ne koristite ne nam, ne sebi, ne sami problematiki b negativnim pojavom, ta jih vsi želimo odpraviti!
Dovolite nam, da vas vse resnično iskreno povabimo na sodelovanje s pozdravi b pozivom
„Dopisujte v časopis Iskra11
Vašfirednik Igor Slavec
ZAHVALA
Ob bridki izgubi mojega moža
JOŽETA BOŽEKA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem, prijateljem m znancem na avtomatb TEA ter sbdikalni podružnici kranjske tovarne za izraze sožalja ter finančno pomoč.	.
r	Žalujoča zena
Desanka z družbo
ZAHVALA
Ob težki izgubi moje sestre ANICE JAGODIC roj. Hervol
se toplo zahvaljujem vsem svojim sodelavcem iz ISKRA CAOP za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo
na njeni zadnji poti.	.
J	Žalujoča sestra
Fani Crček
ZAHVALA
Ob prerani smrti moje žene m naše mamice
ANICE JAGODIC
se njenim sodelavcem iz Elektromehanike TOZD ATC Lahore najiskreneje zahvaljujemo za sočustvovanje, podarjeno cvetje b denarno pome 5 ter spremstvo na pogrebu. Iskrena zahvala tudi dr. Ivanu Vidmarju za pomoč v času njene bolezni, govorniku tov. Nadišarju za tople besede slovesa ter Zmki Jenzo za njenovseskozi po-
žrtvovabo delo. ^ . . ..	. , .
Žalujoči moz Jože ter
otroka Matejka m Silvo
ISKRA - glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, indestrije za elektroniko, telekomunikacije, elektrome-haniko, avtomatiko in elemente, Kranj - Urejuje uredniški odbor -Glavni urednik: Bogo Mohor, odgovorni urednik: Igor klavec - Izhaja tedensko - Rokopisov ne vračamo - Naslov: Ljubljana, Trg revolucije . št 1, telefon: 324-061, int. 21-20 -Tisk: Združeno podjetje LJUDSKA PRAVICA-LJUBLJANŠKI DNEVNIK, Ljubljana
ISKRA 7
Številka 15 — 26. april 1975 m
Nagradna
križanka
Vodoravno:
1. cestna signalno-varnostna naprava, 7. del fotografskega aparata, 12. obrežje, 17. TOZD Elektro-mehanike v Kranju, 18. udeleženec sinjske alke, 20. kemični znak za bizumt, 21. voditelj lutk, 23. podob-' nost, 25. prognoza, 28. francoski pisatelj (Emile — „Nana“), 29. razjedanje, izpiranje zemeljskega površja, 31. član Ljudske tehnike, 33. majhen . severnoameriški medved z dragocenim krznom, 35. himalajska koza, 36. poljedelec, 38. bodrilnica, 39.... Karenina, 40. Angelška kratica za „v redu", 41. slov. literarni zgodovinar (Josip — 1832—1893), 42. bela sužnja v kateremu, 46. Kralj živali, 48 francoski pisatelj (Francois - po njem — sadizem), 49. rezbarska orodja, 50. zgodov. in industrijsko mesto v ZRN, blizu tromeje z Belgijo in Nizozemsko, 53. del noge, 55. pijača starih Slovanov, 56. vprašalnica, 58. reka v severni Španiji, 59. grenka zdravilna rastlina, 60. gimnazijski učni predmet, 62. islamska črnska država na področju zgornjega Nigra, 63. ovčji samec, 64. bodica, 67. pokrajina v SAP Vojvodini, 69. tropska (mesnata) rastlina z bodicami, 72. prvak, 74. veliko, 76. trava druge košnje, 77. nemški skladatelj in dirigent (Chri-stoph Willibald 1714-1787), 78. jutranja padavina, 80. arabski žrebec, 81. pristanišče in glavno mesto afriške republike Togo, 82. Anton Aškerc, 83. začetnici jugoslovanskega narodnega heroja (Lola), 84. trda, platini podobna kovina, 87. račji samec, 89. kem. znak za natrij, 90. tuje žensko ime, 91. glavno mesto nam sosedne države, 95. kratica za neznanca, 96. okrajšano žensko ime, 98 velik roparski afriški kuščar, 10Q. kraj na Koprskem, 105. tuje žensko ime, 106. zgoščena pripoved, osnova za filmski scenarij, 108. japonski cesar, 109. moško ime, 110. Oskar Čeh, 111. francoska filmska igralka (Magali),
117. žensko ime po jutranji rosi, 114. oklepno bojno vozilo, 116. površinska mera, 117. del obraza, 119. Ljudska tehnika, 120. rastlinski izrastek, bodica, 123. tehniški poklic, 125. avtom, oznaka Kranja, 127. avtom, oznaka Karlovca, 128. tujka za živalski vrt, 129. uganka, 131. gora na Koroškem, 133. avtom, oznaka za Ogulin, 135. izdelki tovarne v Kobaridu, 136. seznam predstav, 138 vrsta tekmovalnega čolna, 140. opica v angleščini, 142. kraj na Koroškem, 143. nogometno moštvo iz naše zvez-’ ne lige, 145. nekdanji voditelj neuvrščene Indonezije, 147. islandski pisatelj (Jon 1857—1944), 148 pesem hvalnica, 149. gr. č. 151.mor. žival, 152. slov. zgodovinar (Josip, roj. 1884),	154. vzklik, 155. osebni
zaimek, 157. začetnici imena in priimka slov. politika, 159. šolska ocena, 160. naglas, akcent, 161. eden izmed izdelkov TOZD Avtomatika na Prža-nu, 164. potapljaška naprava za velike globine, 167. okraj, tuje moško ime, 169. izolacija, 170. tropska ovijalka, 171. breme, tovor.
Navpičnv.
1. Zahodno-afriška republika, 2. državna blagajna, 3. nekdanji sovjetski politik, 4. asket in religiozni berač v Indiji, 5. sodobni slov. satirik, 6. Rdeči križ, 7. šop las, 8. obdaja kako telo, 9. prvomajsko voščilo, 10. znamka sovjetskih avtomobilov, 13. nevestina oprava, 14. napad, 15. Ljudski odbor, 16. znamenitost Pule, 19. začetnici imena in priimka hrv. literata, 22. predlog, 24. redkejše moško ime, 26. znoj, 27. grška filozofska šola - ustanovitelja Zenon in Melisos, 30. član akademije, 32. italij. radiotelevizija, 34. priimek hrv. popevkarja (Miro), 37. vrsta sladkovodnih rib, 41. majhen, 42. mesto v ČSSR, 43. rod dogih alg rjavih, 44. tuje žensko ime, 45. topilo za lake in maščobe, 47. dvigalnik, 48. glasbena stvaritev, 51. vrsta tujih cigaret, 52. Narodno-osvobodilna vojna, 53. človek brez lastnega prepričanja, 54. zateklo mesto na telesu, 57. okrajšan podredni veznik, 61. kazalni zaimek, 65. avtom, oznaka za Sombor, 66. naša tovarna gospodinjskih aparatov, 67. bolečina, 68. Narodno magazin, 70. kem. znak za srebro, 71. Puccinijeva opera, 73. izdelovalec sodavice, 74. manj uporabljena začimba, 75. gora v Švici, 79. kem. znak za silicij, 82. mozolji, 85. tuje žensko ime, 86. danski književnik, ideolog (1873-1950), 88. glasb.' pojem za zmerno počasi, 92. ljubljansko tapet-nišl^o podjetje. 93. bistvo, stvar, ideja.
94. osje gnezdo, 96. izumitelj cepiva proti otroški ohromelosti, 97. plačilno sredstvo, 99. namški predlog, 101. raziskovalec živih bitij in njihovega razmerja do okolja, 102. večje naselje, 103. okraj, tuje žensko ime, 104. kem. znak za lantan, 106. skupnost občanov, 107. kraj pod Fruško goro, 113. zdravilna rastlina, 115. krajevna skupnost, 118. pripadnik jap. plemenitaške kaste, 121. afriška reka, 122. naziv, 124. hormon sredice na-dobistnic, 125. komunalna banka, 126. ime slov. umetnika Debenjaka, 128 zobotehnik, 130. poljski literat (Josef - 1898), 131. del celote,
izvleček, 132. ime jugosl. politika Dugonjiča, 134. kolesarska dirka v Franciji, 136. priimek slov. glasbenika (Ati), 137. povesmo žita, 139. domišljavec, napihnjenec, 140. avtom, oznaka za Mursko Soboto, 141. nogometni klub, 144. glavni števnik, 146. Avar, 150. vrsta žita, 153. dvigalo, 156. naša novomeška TOZD, 157. ljubkov. žensko ime, 158 največji sesalec, 159. podzemski hodnik, 161. kazalni zaimek, 162. ime črke, 163. avtom, oznaka za Zenico, 164. avtom, oznaka za Bihač, 165. kazalni zaimek, 166. zloglasni oddelek nacistične vojske, 168. pritrdilnica.
RAZPIS NAGRAD ZA KRIŽANKO
IV. šahovski hitropotezni turnir # Celju
Turnir je bil 19. 4. v Šahovskem omu v Celju. Udeležilo se ga je 42 ihistov iz 11 organizacij Iskre. Na rmirju so sodelovali tudi štirje šahisti : Gorenja.
V kolektivih Isrke se šah nepre-:ano širi. Ugotavljamo pa, da na naših : km ovarijih	sodeluje premalo
ihistov z Gorenjskega (razen iz ranja) in Primorskega področja, 'cmo pa. da je med njimi zelo veliko obrili šaliistov.
Končni vtsti red IV. hitropotezne-a šahovskega turnirja Iskre je bil na-lednji: 1. Stane Pertinač (EMO), 2. liha Šmid (Flektromehanika), 3, -4.
Janez Kumše (Inženiring), 3.-4. Ivan Godec (Gorenje), 5.-6. Dane Čeme (Aparati), 5.-6. Ernest Špeh (Gorenje),, 7. Ivo 'Gračner (Polprevodniki), 8. Ivan Ahtik (EMO), 9. Jože Kerec (IPT), 10. Lojze Deželak (Elektromehanika), 11. Milan Goršek (Gorenje), 12. Anton Jerina (IPT), 13. Vito Šoukal (IC), 14.^15. Milovan Rulič (TOZD Avtomatika), 14.-15. Aleksander Černač (Ker. kond.), 16.-17. Ciril Kosmina, 16,-17. Martin Brce, 18. Franc Crčck, (oba Elektromehanika), 19.-20. Bogdan Brezigar (Aparati), 19.-20. Drago Cipič (IC), 21. Slavko Fon (TOZD Avtomatika), 22. Juriča Zadravec (Aparati), 23. Drago Ljubišič (IC), 24. Karčl Kmetič (Elektromehanika),
Za današnjo nagradno križanko smo pripravili naslednje nagrade:
1.	nagrada: 150 din
2.	nagrada: 100 din 10 nagrad: po 50 din.
Pravilno rešene križanke pošljite na uredništvo „Iskra“, Ljubljana, Prešernova ul. 27, najkasneje do 12. maja t. 1. in na kuverti označite: Prvomajska nagradna križanka.
Žrebanje nagrad bo 13. maja v prostorih uredništva, izid žrebanja pa bomo objavili v 17. številki našega tednika.
25.-26. Janez Suhadolnik (Ker. kond.), 25.-26. Jože Špende (TOZD Avtomatika), 27. Lado Anžur (Aparati),-58. Milan Bulič (Elektromehanika), 29. Boris Petrovski (Gorenje), 30. Pavle Jereb (IPT), 31.-33. Velimir Bilbija (IC), 31,—33. Franc Šiško (TOZD Upori), 31.-33. Jože Lah (EMO), 34. Vinko Zorman (Elektromehanika), 35. Srečko Kačič (Polprevodniki), 36.-37. Peter Kapi, 36.-37. Spasoje Koserič (Aparati), 38.-39. Martin Brce (Elektromehanika), 38-39. Stane Cimerman (Aparati), 40,—41. Anica Jeraj (IPT), 40.-4 L Boris Vrhovec (Aparati), 42. Franc Žičkar (TOZD Upori).
Po tekmovanju so bile razdeljene praktične nagrade in pokali.
Šahovsko društvo Iskra bo udeležencem hitropoteznih prvenstev Iskre podelilo še dva pokala. Prvi pokal bo prejel v trajno last šaliist, ki bo zmagal zapored na treh turnirjih, drugi pokal pa bo prejel šahist, ki bo prvi osvojil 100 točk. Točke dobijo samo tisti
šahisti, ki se uvrstijo do petnajstega mesta in to od 15 do 1 točke.
Trenutno stanje v tekmovanju z3 šahovski pokal je naslednje: 1. Janez Kumše 34 točk, 2. Stane Pertinač 52,5, 3. Jože Kerec 49,5, 4. Mih3 Šmid 41, 5. Brane Deželak 34,5, 6-Vito Šoukal 31, 7. Martin Brce 26,5-
8.	Anton Jerina 25, 9. Dane Černe 24-
10.	Pavle Sešek 17, itd.
Naslednji šahovski brzotumir bo konec avgusta v TOZD Upori v Šenk jerneju, še prej pa bo vrsta tekmovanj-najprej Iskrijada v Novem mestu, v juniju bomo organizirali šahovsko simultanko z enim izmed udeležence'1' Vidmarjevega memoriala v Ljubljani ^ najprej bomo skušali povabiti sov jetskega velemojstra Borisa Spaskeg3 v začetku avgusta bo moštveni s3 hovski brzoturnir na Šobčevem ba* jerju, katerega se bomo udeležili z vec ekipami, ena ekipa pa bo kot vsak0 leto tudi letos sodelovala na Festival11 šaha v počastitev dneva mladosti v Pulju, itd.	B. h'
A