*ottni urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt	lihaja v Celovcu — Erecheinungsort Klagenfurt	Posameini izvod 1.30 Sil., mesečna naročnina S Šilingov
P. b. b.
Letnik XXVI.
Celovec, petek, 15. oktober 1971
Štev. 41 (1526)
Po volitvah vsi strnjeno na delo
državnozborske volitve so mimo. ■Avstrijsko ljudstvo je v ogromni ve-sledilo pozivu kanclerja dr. Krei-s*ega, da ustvari jasne razmere in .u da tako podporo, da bo lahko Zvajal svoj program za sodobno in Moderno Avstrijo.
solidno absolutno večino, ki je nttl največji optimisti niso pričako-je zmagala Socialistična stranka Avstrije, ki je izšla iz volitev kot edi-» zmagovalka. Skoraj vsi komentar-‘‘ so si edini v tem, da gre predvsem fa osebno zmago kanclerja dr. Kreis-,8« in da umetno v volilni boj vr-eria gesla o nevarnosti »podržavlja-in „celotne oblasti“ v rokah ene 5arne stranke niso bila učinkovita in ftepričljiva. Nasprotno je večina [“dstva odklonila koalicijo v kateri kol‘ obliki.
Zato je socialistična stranka v Vjssslu tega jasnega naloga že tedaj, 0 je še vse kazalo, da bo morala od-svoj 93. mandat v korist FPO, plenila, da bo tudi za bodoče pred-lagala zveznemu prezidentu samo-‘ado; zdaj, ko je dokončno odloče-”°> da ji ostane tudi 93. mandat, o en} sploh ni več dvoma, slo nas m 2lastl za Zvezo sloven-lh organizacij na Koroškem je raz-eseijivo, da je tudi tokrat pretežna JCltla našega ljudstva sledila jas-pozivu in nedvoumnemu na-ZSO in se na ta način pri-. Tlizila večini avstrijskega ljudstva, ^9,22 odstotkov za SPO oddanih Sasov na dvojezičnem ozemlju moč-j° Presega deželno povprečje, ki zna-• 55,18 odstotkov. S tem naši Ijud-niso pokazali le svoje zrelosti, mar-ec so ponovno potrdili tudi pravil-je°Sf P°ktike ZSO, ki ji je uspelo, da p. le manjšina končno iztrgala iz na-0flalnega in družbenega geta ter se ehavila v soodločanju in sodelo-£piu politične volje v deželi in dr-
i Izid volitev na našem ozemlju PP^or v vsej ostali Avstriji pa po n “Si strani tudi kaže, da se koalicije P pa voliti, niti nevarnosti koalicije skrajno desničarsko nacionalistično r<*nko preprečiti z glasovanjem za aiv tako desničarsko stranko, mar-'■c le tako koalicijo mogoče prepre-ltl edinole s podporo levih sil. y 1 u pa je treba iskati vzroke za Zmeroma močan porast komuni-
t Cn‘h glasov na dvojezičnem ozem-
1 > ki pa kljub bolj ali manj jasne-,H pozivu »Kladiva" še zdavnaj niso
Mi števila kakor pri lanskih de-
i ,n°zborskih volitvah. Vsekakor je
j P Zanimivo dejstvo, da je največ lihl * * * * *" ^asov Prav v tistih krajih, ki :	smatrajo za najmočnejše posto-
^ *e NskS in je le-ta s svojim pozi-^ P1 pomagal prav tam, kjer je to PoJlani želel. Ali ni ta obračun silo s^P^en „Obračunu“ maturantov, ki sl j-”7 učiteljem nočejo in ne morejo .‘ti v nesodobno konservativnost ji ‘z protesta zato iščejo in vidijo re-3* prav na drugem koncu? si lC, &re prezreti tudi dejstva, da sta nf l'a NskS in »Kladivo" v svojih ^“Ptentacijah precej podobna, vsaj Uk *°ukor gre za narodnostno poli-*>a° avstrijskih strank". Hkrati ko stf Vse načine kritizirata socialistično je “nko in njene predstavnike, da ba-nj"Sum° govorijo" o našem vpraša-(j\)Je namreč NskS zadovoljen, da (li u o tem sploh ne govori, »Klati °» Pa se zadovoljuje, da je baje „*«»o vodstvo KPO zavzelo de-stf^utično stališče do 7. člena av-P°g°dbe" in da baje »glasilo k ‘ kot edini nemško pisani list na Zit' °s*em in v Avstriji dosledno po-n° spremlja in zagovarja upra-etle slovenske težnje". V tem pri-
DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE V AVSTRIJI:
Edinstvena zmaga socialistov, ki so dosegli absolutno večino
SPO 93, OVP 80 in FPO 10 mandatov v novem parlamentu
Že lani smo po sijajni zmagi Socialistične stranke Avstrije zapisali, da pomeni izid državnozborskih volitev zgodovinski preobrat v naši državi, ko so prvič prevzeli oblast socialisti. Letos je taka ugotovitev spet povsem na mestu, saj pomeni uspeh socialistov pri nedeljskih državnozborskih volitvah nov zgodovinski dogodek, kajti Socialistična stranka Avstrije je kot prva stranka v zgodovini naše republike dosegla več kot polovico vseh veljavnih glasov. Absolutna večina tako pri številu glasov kakor še posebej pri številu mandatov predstavlja prepričljiv dokaz zaupanja, ki ga uživa SP&' pod vodstvom kanclerja Kreiskega pri avstrijskem ljudstvu.
S tem so socialisti v polni meri dosegli cilj, ki so si ga zastavili pri letošnjih volitvah: namreč tako večino, da bodo lahko šli na uresničevanje svojega programa za moderno Avstrijo, ne da bi morali za vsako posamezno odločitev šele iskati pristanek ene ali druge opo-
meru lepe besede in obljube (govorjene in pisane) zadostujejo, čeprav je vsem znano, da jih govornikom in piscem zaradi lastne nemoči nikdar ni treba izpolniti; po drugi strani pa so besede najvišjih državnih predstavnikov le »klepet" . ..
250 nikdar ni izjavila, da je zadovoljna z dosedanjim reševanjem našega vprašanja, marveč je vedno kritično presojala vse dosedanje tozadevne ukrepe. Vendar smatramo, da zgolj negativizem in zgolj kriti-kasterstvo nista pripravna in učinkovita oblika prepotrebnega reševanja; je in bo treba konstruktivno sodelovati pri iskanju čim boljše za manjšino in večino sprejemljive rešitve. To načelno gledanje, ki ga je ZSO izpovedala tudi v svojem volilnem pozivu, je pretežna večina našega ljudstva
zicijske stranke. Hkrati pa izid volitev pokaže, da od ostalih treh strank nobeni ni uspelo doseči tistega, kar so si zastavile pred volitvami: OVP ne samo, da ni postala spet najmočnejša stranka, marveč je še naprej zgubila; FPO' je v primerjavi z lanskimi volitvami prav
potrdila s svojo odločitvijo zadnjo nedeljo.
Zveza slovenskih organizacij se bo — oprta na zaupanje, ki ga ji je dala pretežna večina slovenske narodnostne skupnosti — zato tudi v bodoče zavzemala za čimprejšnjo rešitev vseh upravičenih slovenskih teženj, katerih popolno uresničitev v smislu določil člena 7 državne pogodbe je zagotovil tudi zvezni kancler dr. Kreisky v svojem volilnem govoru v Dobrli vasi in še bolj določeno ponovno neposredno pred volitvami v svojem razgovoru z dopisnikom ljubljanskega »Dela".
Izid nedeljskih volitev na dvojezičnem ozemlju je nov nedvoumen poziv vsem koroškim Slovencem, da konstruktivno strnejo vse svoje sile za dosego pravic, ki nam gredo.
tako nazadovala; KPO’ je sicer dobila skoraj za tretjino več glasov, vendar ji vse skupaj ni pomagalo, da bi bila spet zastopana v parlamentu.
Tako je izid nedeljskih volitev v glavnem potrdil splošni trend, ki ga je v Avstriji opaziti vsa zadnja leta. To velja v veliki meri tudi za razvoj v posameznih zveznih deželah in velja še zlasti za razvoj z ozirom na socialne plasti prebivalstva. Če je bilo lani prvič govora o »vdoru" socialistov v prej tradicionalne domene 'OVP, potem se je to »prodiranje" letos še nadaljevalo, kakor kaže izid volitev predvsem v tistih zveznih deželah, ki so vedno veljale za izrazite OVP-jev-ske »trdnjave". Najbolj zgovoren primer je nedvomno Predarlska, kjer so socialisti zabeležili tokrat najvišji porast svojih glasov. Izredne uspehe je SPO’ zabeležila tudi na Tirolskem, medtem ko si je na Solnograškem celo priborila relativno večino in se je morala OVP prvič zadovoljiti z drugim mestom. Tako se je število zveznih dežel, v katerih vodi OVP, zmanjšalo na komaj tri, to so Predarlska, Tirolska in Nižja Avstrijska; pa tudi — ali morda posebno — v teh je morala OVP zadnjo nedeljo spoznati, da je začel pihati drugačen veter.
Obratno niti ne bi preveč presenečalo, če SPO v svojih »trdnjavah" ne bi več napredovala. Toda temu ni tako, nasprotno, celo v najbolj »rdečih" zveznih deželah, to sta Dunaj in Koroška, je SPO zadnjo nedeljo zabeležila nove uspehe, saj se je število socialističnih glasov povečalo še za znaten odstotek in si je socialistična stranka tudi tukaj priborila nadalnje mandate.
Če na kratko pogledamo, kako so se posamezne stranke tokrat držale v primerjavi z lanskoletnimi državnozborskimi volitvami, moramo ugotoviti, da je SPO’ število svojih glasov povečala za dobrih 40 tisoč ter je njen delež narasel od 48,42 na 50,04 odstotkov; OVP je zgubila skoraj 115.000 glasov, njen delež pa je padel od 44,69 na 43,11 odstotkov; FPO je prav tako zgubila, in sicer okrog 6000 glasov, zato se je njen odstotek zmanjšal od 5,52 na 5,45 odstotkov; KPO pa je sicer pridobila kakih 15.000 glasov in je v odstotkih napredovala od 0,98 na 1,36 odstotkov, vendar ji v nobenem volilnem okrožju ni u-spelo doseči mandata, tako da so njeni glasovi tudi tokrat praktično izgubljeni. O tako imenovani skupini »ofenzivno levo", ki je kandidirala samo na Dunaju, pa se sploh ne izplača govoriti, saj je dobila le 1874 ali 0,04 odstotka glasov.
Letošnje volitve so bile — kakor smo že poročali — izvedene na podlagi novega volilnega zakona in je bilo namesto prejšnjih 165 tokrat razdeljenih 183 mandatov; za-
KANCLER KRE!SKY:
Ta vlada bo rešila manjšinska vprašanja
»Znano je, da sem velik prijatelj manjšin v Avstriji. Da sem mnenja, da smo dolžni obravnavati manšino kolikor mogoče dobro, je tudi znano. Da obstajajo stvari, ki jih je treba uresničiti — zadnji sem, ki bi to zanikal. In ta vlada jih bo uresničila!"
Tako je poudaril zvezni kancler dr. Bruno Kreisky v razgovoru, ki ga je imel z njim tik pred nedeljskimi volitvami dopisnik ljubljanskega »Dela" Slavko Fras. Posebej je kancler Kreisky zagotovil, da si bo njegova vlada »pristno prizadevala", rešiti vsa odprta vprašanja. O tako imenovanem »ugotavljanju manjšine", ki ga zahtevajo šovinistični krogi na Koroškem, pa »noče nič slišati".
Govoreč o razgovoru s predstavniki manjšine je kancler Kreisky, ki je bil svojčas pobudnik neposrednega dialoga z manjšino, zagotovil, da bo predstavnike manjšine takoj sprejel, ko bo »vse to mimo", seveda, če »ta vlada ostane", natančneje: če ostane on kot kancler. Glede GVP pa je menil, da je le-ta »manjšinsko politiko najbrž bolj motila". In sploh: »V času, ko je vladala OVP, se za manjšino ni nič naredilo, kar je bilo narejenega, je bilo narejenega v mojem obdobju."
to primerjava glede števila mandatov, ki so jih dobile posamezne stranke, z lanskoletnimi volitvami ni možna. V novem parlamentu bo imela SPO’ 93 poslancev, torej absolutno večino; OVP je dobila 80 in FPO 10 mandatov, tako da bosta imeli obe opozicijski stranki skupaj le 90 sedežev v parlamentu in torej ne bosta več mogli preglasovati socialistov oziroma onemogočiti njeno vlado.
Dokončna odločitev glede razdelitve mandatov je padla šele v torek zvečer, ko so bili sešteti in preračunani tudi vsi glasovi, oddani s tako imenovanimi volilnimi izkaznicami. Do zadnjega trenutka so še računali z možnostjo, da bo SPO dobila le 92 mandatov in bo torej kljub absolutni večini v parlamentu navezana na podporo ene ali druge stranke (ker predsedujoči prezident parlamenta nima glasovalne pravice). Vendar pa se je vodstvo SPO v torek dopoldne kljub taki možnosti izreklo za to, da vlado sestavi socialistična stranka sama. Po dokončni odločitvi glede mandatov so odpadli še zadnji pomisleki in je torej že precej gotovo, da bo kancler Kreisky — kakor je to tudi že napovedal na tiskovni konferenci — predlagal zveznemu predsedniku Jonasu vlado, ki bo v glavnem sestavljena iz dosedanjih socialističnih ministrov.
iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiHuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii
Volitve v številkah
V sredo je glavna volilna komisija objavila dokončne rezultate nedeljskih državnozborskih volitev v Avstriji. Iz teh podatkov je razvidno, da je bilo oddanih 4,607.620 glasov, kar pomeni, da je volilna udeležba znašala 92,44 odstotka. Veljavnih glasov je bilo oddanih 4,557.013, neveljavnih pa 50.607.
Posamezne stranke so dobile naslednje število glasov:
•	SPO 2,280.142 ali 50,04 odstotka (lani 48,42 odstotka)
•	'OVP 1,964.809 ali 43,12 odstotka (lani 44,69 odstotka)
•	FPO 248.432 ali 5,45 odstotka (lani 5,52 odstotka)
•	KPO 61.756 ali 1,35 odstotka (lani 0,98 odstotka)
Poleg omenjenih strank, ki so se za glasove volivcev potegovale v celi Avstriji, je na Dunaju kandidirala še posebna skupina, ki se je imenovala »Ofenzivno levo“ ter je dobila vsega skupaj 1874 ali 0,04 odstotka glasov.
Na podlagi tega izida so posamezne stranke prejele naslednje število mandatov: SPO 93, OVP 80 in FPO 10. KPO tudi tokrat ni uspela priti v parlament, čeprav je na podlagi novega volilnega zakona imela na Dunaju relativno dobre izglede, da dobi osnovni mandat, vendar ji je potem manjkalo nekaj tisoč glasov; tako so ostali neupoštevani tudi vsi ostali glasovi, oddani za to stranko v drugih zveznih deželah. Primerjava sedanjega zastopstva strank v parlamentu s prejšnjim ni mogoča, ker je prej znašalo skupno število mandatov le 165, po novem volilnem zakonu pa jih je 183.
Najvišji odstotek glasov je SPO dosegla na Dunaju, namreč 60,33 odstotka, na drugem mestu je Koroška (55,18 odstotka), potem pa sledijo Gradiščanska (50,20), Štajerska (48,99), Zgornja Avstrijska (48,21), Nižja Avstrijska (47,09), Solnograška (45,41), Tirolska (37,82) in Predarlska (36,69). Pač pa pri teh podatkih še niso upoštevane tako imenovane volilne izkaznice.
i...MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiMiMiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiii..
Za Koroško, ki se poleg Dunaja ponaša že vsa leta z najmočnejšo socialistično večino, so politični opazovalci bili men-nja, da je SPCf že lani dosegla „zgornjo mejo" in zato pri letošnjih volitvah skoraj ni več računati z nadaljnjim porastom odstotka socialističnih glasov. Toda volitve minulo nedeljo so tudi v tem oziru pokazale, da je možno prav vse: da je možna tudi še nadaljnja okrepitev socialistične večine v deželi.
Pri nedeljskih volitvah je dobila SPtf na Koroškem (pri tem tako imenovane volilne izkaznice še niso vštete — op. ured.) 162.158 glasov, to je 55,18 odstotkov; to pomeni, da se je odstotek socialističnih glasov povečal za 1,93 odstotkov v primerjavi z lanskimi volitvami. Nasprotno pa je dVP na Koroškem nazadovala od lanskih 35,69 na 33,57 odstotkov, število njenih glasov pa je padlo od 109.682 na 98.648. Koroška FPCt je od lanskih 29.722 glasov nazadovala na 28.359 in v odstotkih od 9,67 na 9,65 odstotkov. Obratno pa je KPd število glasov od lanskih 3655 povečala letos na 4688, njen delež v odstotkih pa se je povečal od 1,19 na 1,6 odstotkov.
Za nas posebno zanimiv je seveda izid volitev na dvojezičnem ozemlju. In tukaj se je spet pokazalo, da se je prebivalstvo teh krajev še s precej večjim odstotkom izreklo za napredne sile, kot to velja v deželnem povprečju. SPd je že lani najprej pri deželnozborskih volitvah dobila 58 odstotkov in teden dni pozneje pri državnozborskih volitvah 58,3 odstotkov vseh veljavnih glasov, letos pa se je njen delež, ki je — kakor zgoraj omenjeno — v deželnem povprečju znašal 55,18 odstotkov, povečal celo na 59,22 odstotkov, kar je za dobre 4 odstotke več kot sploš-
no na Koroškem. Za UVP velja, da je zadnjo nedeljo dosegla na dvojezičnem ozemlju približno enak odstotek glasov kot pri lanskih deželnozborskih volitvah, toda v primerjavi z lanskoletnimi državnozborskimi volitvami je občutno zgubila In je njen delež na skupnem številu veljavnih glasov padel skoraj za 3 odstotke na 32,57 odstotkov in je torej točno za 1 odstotek nižji kot v deželnem povprečju. Pri FP'0 so razmere ravno obratne: ostala je približno na tistem številu, ki ga je dosegla pri lanskih državnozborskih volitvah, pač pa je močno zgubila v primerjavi z lanskimi deželnozborskimi volitvami in je njen delež v tej primerjavi nazadoval od 7,9 na 6,16 odstotkov, medtem ko v deželi znaša še vedno 9,65 odstotkov.
Posebno vprašanje predstavlja nedvomno izid volitev v pogledu na KPS. Na prvi pogled je KPd na našem ozemlju nedvomno zabeležila precej očiten napredek, saj je v primerjavi z lanskoletnimi državnozborskimi volitvami pridobila dobrih 500 glasov. Povsem drugačno sliko pa pokaže primerjava z lanskoletnimi deželnozborskimi volitvami: v tej primerjavi je KPd na dvojezičnem ozemlju zgubila skoraj 500 glasov ter Je odstotek njenih glasov padel od 2,8 na 2,5 »/o. Da je pri oceni treba upoštevati tudi to primerjavo, je razumljivo, kajti ravno iz narodnostnih vidikov je imela KPd na našem ozemlju letos zelo podobno »Izhodišče" kot pri lanskih deželnozborskih volitvah.
V naslednji razpredelnici spet objavljamo podrobne podatke o izidu volitev v občinah dvojezičnega ozemlja. Za primerjavo navajamo tudi številke lanskoletnih državno- in deželnozborskih volitev.
SPO	OVP	FPO	KPO
ss	2	2“	555	55-
Občina	državnozbors volitve 1971	državnozbors volitve 1970	deielnozbors volitve 1970	driavnozbor: volitve 1971	državnozbors volitve 1970	deielnozbors volitve 1970	državnozbori volitve 1971	driavnozbor volitve 1970	deželnozbori volitve 1970	driavnozbor volitve 1971	driavnozbor volitve 1970	1 deielnozbor | volitve 1970
Bekštanj	2176	2202	2129	1057	1128	1006	145	125	174	71	39	82
Bilčovs	419	403	414	291	340	286	50	46	53	17	8	20
Bistrica na Zilji	182	193	194	180	211	182	16	11	14	—	—	2
Bistrica pri Pliberku	709	716	656	344	418	362	26	30	42	54	18	55
Bistrica v Rožu	744	725	709	294	327	272	44	39	58	24	13	27
Blače	96	95	65	156	172	183	23	21	25	1	2	7
Borovlje	2820	2862	2784	1117	1175	995	223	221	278	134	94	165
Brdo	418	440	426	321	314	302	23	30	31	5	3	6
Čajna	756	805	760	342	346	279	112	117	167	40	24	45
Djekše	291	283	269	206	261	207	46	47	59	2	1	11
Dobrla vas	1732	1766	1694	1001	1096	978	119	93	137	40	30	57
Galicija	540	527	510	303	353	329	37	19	31	7	9	14
Globasnica	344	347	324	296	365	305	20	21	28	30	9	23
Goriče	213	211	214	117	134	128		6	9	—	1	3
Grabštanj	681	678	646	530	559	527	119	104	137	13	8	12
Grebinj	712	701	667	803	830	763	154	160	205	11	11	17
Hodiše	526	503	495	239	259	239	45	46	59	9	5	11
Kostanje	276	286	255	162	170	160	148	155	164	16	17	21
Kotmara vas	809	828	801	364	381	340	62	56	61	33	22	39
Ledince	445	439	416	285	281	220	56	53	93	10	4	13
Loga vas	726	759	668	370	374	310	171	156	191	37	25	52
Marija na Zilji	787	782	739	399	427	411	75	86	90	26	17	34
Medgorje	274	280	279	162	180	153	14	12	21	1	—	5
Otmanje	190	200	203	154	147	124	51	33	42	2	—	5
Otok	250	263	260	290	346	316	33	29	47	5	3	5
Pliberk	1124	1151	1103	890	1003	839	93	101	135	71	10	84
Podklošter	2575	2610	2409	887	992	789	232	245	288	197	134	231
Pokrče	632	605	581	353	374	307	87	88	126	5	3	19
Radiše	121	130	139	87	97	78	22	18	18	1	2	7
Rožek	353	354	344	195	210	163	64	63	81	11	2	16
Ruda	434	402	405	307	329	312	53	66	73	5	11	11
Sele	273	294	309	173	178	154	5	1	2	16	2	11
Slovenj Plajberk	126	134	124	74	86	62	3	5	8	21	14	28
Straja vas	304	288	297	181	217	179	18	17	24	6	2	3
Suha	317	368	341	287	295	273	23	30	46	17	8	21
Svetna vas	272	282	276	144	165	127	19	21	30	16	16	28
Škocijan	1148	1140	1108	726	793	710	100	97	134	31	11	142
Škofiče	709	711	699	248	266	220	42	30	45	19	8	19
Šmarjeta v Rožu	324	337	317	249	279	244	17	17	22	18	12	15
Štefan na Zilji	553	549	533	265	299	276	42	37	50	7	6	13
št. Jakob v Rožu	1643	1627	1474	646	749	671	97	98	127	97	54	121
Št. Peter na Vašinjah 573		570	557	236	254	216	30	32	43	13	5	19
Št. Tomaž	499	479	475	339	360	320	56	56	61	4	1	5
Teholca	641	663	611	267	306	255	45	57	65	5	5	n
Tinje	226	232"	239	164	159	134	86	76	87	4	—	3
Trdna vas	427	414	397	224	223	187	55	53	79	7	10	17
Važenberk	791	793	771	518	545	479	84	95	122	11	7	8
Velikovec	1193	1221	1157	873	893	781	220	247	316	22	10	27
Vernberk	1178	1169	1096	497	493	439	151	175	197	17	18	23
Vetrinj	1416	1358	1259	700	702	647	194	215	259	34	23	40
Vovbre	355	358	365	372	405	374	40	39	55	9	11	13
Vrba	1088	1014	962	747	761	618	252	273	330	11	20	24
Železna Kapla-Bela	1395	1444	1417	576	608	527	60	51	62	83	61	106
Žihpolje	311	300	293	321	324	289	48	43	63	5	5	8
Ž ita ra vas	817	807	784	312	367	319	30	17	36	16	7	16
Žrelec	1291	1233	1195	483	498	423	91	77	97	24	21	34
Beljak-mesto	12.970	12.892	11.716	6469	7129	5867	1870	2016	2406	580	444	804
Celovec-mesto	23.697	23.584	21.512	16.992	18.412	15.615	4239	4397	5467	814	712	1254
POSIROKODSVeCU
DUNAJ — Avstrijski zunanji minister dr. Kirchschlager je ob povratku iz New Yorka, kjer se je udeležil letošnjega zasedanja glavne skupščine OZN, izjavil, da bo Avstrija v Združenih narodih podprla albansko resolucijo, ki se zavzema za sprejem LR Kitajske v svetovno organizacijo ob istočasni izključitvi dosedanjega predstavnika Čankajškovega režima.
BEOGRAD — Jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito bo na povabilo predsednika republike Indije Girija v dneh od 17. do 20. oktobra bival na prijateljskem državniškem obisku v Indiji. Zadnji teden oktobra se bo predsednik Tito sešel z egiptovskim predsednikom Anvar el Sadatom, po* tem pa bo odpotoval v Združene države Amerike, kjer se bo 30. oktobra sestal z ameriškim predsednikom Richardom Nixo-
nom.
MOSKVA — V začetku tega tedna je prispel na obisk v Sovjetsko zvezo avstrijski zunanji minister dr. Kirchschlager. Med svojim bivanjem v Moskvi je imel minister Kirchschlager razgovore tudi s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom ter ministrico za kulturo Furcevo. Do tega obiska je prišlo med gostovanjem dunajske Državne opere v Moskvi ter je minister Kirchschlager prisostvoval tudi eni izmed predstav dunajskega opernega ansambla in koncertu dunajskih filharmonikov.
WASHINGTON — Vodilni ameriški politiki, zlasti zunanji minister Rogers, so že začeli »pritiskati" na druge države ter jih opozarjati na »posledice", če Ameriki na letošnjem zasedanju glavne skupščine OZN ne bi uspelo prodreti s svojo resolucijo o dvojnem kitajskem predstavništvu v svetovni organizaciji. Ker se pod pritiskom svetovne javnosti ne more več upirati sprejemu LR Kitajske v OZN, hoče Amerika za vsako ceno obdržati v Združenih narodih tudi svojega zvestega zaveznika Čangkajška s Formoze vsaj na ta način, da bi bili v OZN zastopani dve kitajski »državi". Minister Rogers je namreč že opozoril zunanje ministre drugih držav, da bi Amerika utegnila zmanjšati svoj finančni prispevek za OZN, če bo Formoza iz nje izključena. In potem na »svobodnem Zahodu govorijo o »svobodni" odločitvi-
BREMEN — Zadnjo nedeljo so bile v zahodnonemški deželi Bremen deželnozbor-s^q vglitve, pri katerih je socialdemokratska stranka zabeležila prepričljivo zmago-Dosegla je namreč absolutno večino, njen delež se je povečal za 9,3 odstotka na sedanjih 55,33 odstotkov, od skupno 100 mandatov pa jih je osvojila 59. Malenkosten porast je zabeležila tudi krščansko-derno-kratska stranka, ki ima zdaj 34 mandatov, medtem ko je liberalna FDP zgubila tri poslance. Neonacistična NPD, ki je doslej imela 8 mandatov, v novem deželnem zboru ne bo več zastopana.
TEHERAN — Včeraj in danes potekajo v starodavni perzijski prestolnici Persepolisu osrednje proslave ob 2500-letnici perzijskega cesarstva. Med častnimi gosti je 30 su-verenov, 10 šefov držav in več kot 20 drugih visokih predstavnikov iz vseh delov sveta.
DUNAJ — V dunajskih vladnih in cerkvenih krogih z določenim »strahom" prjca-kujejo, da se bo madžarski kardinal Mind' szenty, ki je po dolgih letih zatočišča v ameriš. poslaništvu v Budimpešti odpotoval v Vatikan, za stalno naselil na Dunaju, kar bi lahko škodovalo odnosom med Avstrijo in Madžarsko.
BUKAREŠTA — Predsednik romunskega državnega sveta Nicolae Ceausescu je izrazil prepričanje, da so nasprotja med Sovjetsko zvezo in LR Kitajsko le začasna in da jih bo mogoče poravnati. Države, K* gradijo socializem, bi se po njegovih besedah morale potruditi, da bi odpravile vsa neskladja in razločke v stališčih. Interesi socializma, interesi protiimperialističnega boja in torej tudi interesi sovjetskega *n kitajskega ljudstva terjajo, da se spori zgla dijo, je naglasil Ceausescu.
BEOGRAD — Zastopniki občinske skup^ ščine Višegrad in sarajevskega Oslobodjen) so Nobelovemu nagrajencu Ivu Andric^ slovesno izročili listino o njegovem imen°^ vanju za častnega meščana Višegrada, n,e sta, v katerem je Andrič preživel otf°j p leta in ga ovekovečil s svojimi znanimi uc. Most na Drini, Most na Žepi in drugu111' NEW YORK — Svetovna organizacija šteje zdaj že 131 članic. Kot zadnji je v Organizacijo združenih narodov spreJc Oman, mala državica ob Perzijskem zaliv* ki se je rodila na podlagi sporazuma o pre mirju v tem delu sveta.
BERN — Švicarska vlada je sklenila, da bo z DR Vietnamom vzpostavila diploj11? ske odnose na ravni veleposlaništev. Svic je diplomatsko priznala Severni Vietna letos 1. septembra.
oooooooooooooooooooo<>oooo<
'5. okfober 1971
Štev. 41 (1526) — 3
« ifl lil Ci i* «5T

Jubilej slovenskih muzejev
Letos slavijo Narodni muzej v Ljubljani, Prirodoslovni muzej Slovenije in Slovenski etnografski muzej 150-letnico svoje ustanovitve; 1 njimi pa proslavljajo vse muzejske in galerijske ustanove Slovenije stopetdesetletnico muzejstva na Slovenskem.
V okviru tega jubileja se že vse leto vrstijo najrazličnejše prireditve, osrednje proslave pa so bile določene za dneve od 14. do oktobra, ko obhajajo v Ljubljani odnosno Sloveniji poseben Mu-*ejski teden, posvečen 150-letnici muzejstva na Slovenskem.
Narodni muzej v Ljubljani je za Prednjo proslavo pripravil poseb-n° občasno razstavo z naslovom •150 let Narodnega muzeja", ki dokumentira nastanek in razvoj Na-fodnega muzeja. Strokovno je raz-Jlavo pripravila kustodinja Grozda-J10 Kozakova, oblikoval pa jo je ,n9- arh. Branko Simčič.
Na razstavi so zbrani najvažnejši dokumenti in viri, ki ilustrirajo usta-novitev muzeja kot Deželnega mu-Zeja za Kranjsko, njegovo delo in rozvoj v 19. stoletju ter delitev u-s* *Qnove v današnje osrednje repub-
DESETLETNICA
najmlajše fakultete ljubljanske univerze
n te-
Desetletnico obstoja je prejšnji obhajala najmlajša fakulteta Ijub-lanske univerze, namreč fakulteta za S°ciologijo, politične vede in novinar-U>0> ki je svoje delovanje začela k 1961 kot visoka šola za politične i. e> luni pa je bila vključena v poljansko univerzo. y okviru proslav desetletnice ome-lerie fakultete je bil v Ljubljani in-*rlakultetni kolokvij učiteljev novi-.arskih predmetov na fakultetah v ilZoslaviji. Fakulteta je pripravila fotografijo del in spisov svojih pro-sorjev, predavateljev in sodelavcev, P°‘eg tega pa so odprli tudi posebno fitstavo del, ki so jih napisali učite-fakultete.
Plavje je bilo zaključeno s slavnost-£ sejo fakultetnega sveta, pedagoš-°~znanstvenega sveta, zbora delov-J skupnosti in sveta skupnosti štu-
*entov.
k® ustanove: Arhiv Slovenije, Na-r°dni muzej v Ljubljani, Prirodo-s°vni muzej Slovenije in Slovenski
* Oografski muzej. Arhivsko gradi-o na razstavi pestri slikovno gra-'v° (portreti, ilustracije in doku-er*tarne fotografije) ter izbor za ^!Uzej najbolj pomembnih prido--J,'6v od prazgodovine do začefka 20- stoletja.
Razstava obsega vse prostore *stavišča Arkade in je razdeljena 0 pet delov. V prvi in drugi sobi
je prikazana ustanovitev Deželnega muzeja za Kranjsko s sklepom kranjskih deželnih stanov na plenarni seji 15. oktobra 1821, zbiranje denarja in gradiva za muzej in postavitev prve javne zbirke 1831. Tretja soba obravnava gradnjo današnje stavbe (dovršena je bila jeseni 1885, slovesna otvoritev je bila 23. 12. 1888) kot osrednjega dogodka v razvoju muzeja v 2. polovici 19. stoletja. Poleg te izredno skrbno prikazane akcije je v tej sobi še zbrana dokumentacija o strokovnem delu muzeja, še posebej arheologije. Četrta soba nadaljuje dokumentacijo razvoja ustanove v prvi polovici 20. stoletja. V tem oddelku so še posebej zanimivi dokumenti o razvejanju strokovnega dela, ki končno vodi v odcepitev oz. osamosvojitev iz zdaj vse pretesnega okvira kompleksnega muzeja, kakor je bil zasnovan v 19.
stoletju in kakršen je bil muzej tudi še v prvih letih po koncu prve svetovne vojne, v tri osrednje muzeje Slovenije.
Zaključek razstave na hodniku je ilustracija nekaterih dogodkov in momentov iz zgodovine Narodnega muzeja, ki bi v kronološkem zaporedju tem po sobah morda ne našle pravega in pravičnega mesta: dokumentacija o pomenu in delu muzejskega društva, diplome in priznanja sodelavcem muzeja za njihova strokovna, organizacijska in donatorska prizadevanja, galerija muzejskih ravnateljev ter končno delo Narodnega muzeja po letu 1945 kot osrednjega kompleksnega muzeja zgodovinske stroke v Sloveniji.
Pripravo tovrstne dokumentarne razstave je kolektivu Narodnega muzeja narekovalo dejstvo, da so bili doslej širša javnost pa tudi strokovni krogi le površno seznanjeni z zgodovino muzejstva v Sloveniji. Častitljivi jubilej je dobrodošel povod, da zapolnijo vrzel v vednosti o kulturnem in znanstvenem žitju v ožji domovini. Prikaz, razumljivo osredotočen na najstarejšo muzejsko ustanovo v Sloveniji, namreč tu-
Teden slovenskih gledališč
od 18. do 27. oktobra v Mariboru
Pod naslovom »Borštnikovo srečanje 1971“ bo v Mariboru v dneh od 18. do 27. oktobra prirejen letošnji teden slovenskih gledališč. Na odru mariborskega gledališča se bodo v tem času predstavila vsa slovenska poklicna gledališča, medtem ko bo kot gost sodelovalo češko gledališče iz Gottwaldova, na zaključnem večeru 27. oktobra pa bodo nastopili najbolj znani jugoslovanski gledališki umetniki. V okviru tedna slovenskih gledališč bo skupščina slovenskih gledaliških delavcev, predvsem pa bo ob tej priložnost tudi tradicionalna podelitev nagrad in prstana Ignacija Borštnika, ki jih vsako leto podelijo za posebne zasluge na področju odrske umetnosti.
Spored letošnjega tedna slovenskih gledališč, ki ga prirejajo že šestič, obsega naslednje uprizoritve: Drama SNG Maribor se bo predstavila z Linhartovim delom »Matiček se ženi", ansambel AGRFTV bo izvajalo Strindbergov komad »Gospodična Julija", Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice je pripravilo Partljičevo delo »Naj poje čuk“, Mladinsko gledališče iz Ljubljane bo uprizorilo Verne Kohouta »V osemdesetih dneh okrog sveta", Slovensko ljudsko gledališče iz Celja ima na sporedu Eliotov »Umor v katedrali", Slovensko gledališče iz Trsta bo gostovalo z Brechtovimi »Bobni v noči", Mestno gledališče iz Ljubljane z Lebičevim delom »Padli angeli" in Drama SNG iz Ljubljane z Ustino-vim komadom »Foto finiš"; izven konkurence pa naj bi nastopilo še eksperimentalno gledališče Glej iz Ljubljane, in sicer z Bondovim »Rešenim", medtem ko se bodo gostje iz Češke predstavili s Cocteaujevimi »Monologi" ter „Maryšo“ A. in V. Mrstikove.
Letošnje srečanje slovenskih gledališč bo posvečeno spominu slavnega slovenskega odrskega umetnika Staneta Severja, kateremu bodo 18. oktobra v avli mariborskega gledališča odkrili doprsni kip, ki ga je izdelal akademski kipar Stojan Batič, 24. oktobra pa še spominsko ploščo v Ribnici na Pohorju, kjer je imel Sever svoj zadnji nastop pred smrtjo.
SEMINAR O MANJŠINAH:
Možnosti samoohranitve narodnih manjšin
Za velikonoč 1972 pripravlja Mladinska komisija Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti (UFCE) na Koroškem seminar, katerega glavna tema bo: „Možnosti samoohranitve narodnih manjšin“. Seminarja se bodo udeležili s posebnimi referati znanstveniki različnih narodnosti, glavni odbor omenjene organizacije pa si prizadeva, da bi se seminarja udeležila tudi znana poslanka Severne Irske Bernardette Devlin.
O pripravah za ta seminar so razpravljali na seji glavnega odbora Mladinske komisije Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti, ki je bila 9. in 10. oktobra v Sesljanu (Trst) in ki jo je vodil predsednik Filip Warasch. Na tem zasedanju so ustanovili tudi posebno delovno skupino, ki se bo bavila s problematiko propagande in z vprašanjem razmerja med narodnostnimi skupnostmi in ideologijami. V tem delovnem odboru bodo sodelovali priznani strokovnjaki različnih evropskih narodnosti.
Člani glavnega odbora Mladinske komisije UFCE so ob tej priložnosti vzpostavili stike s predstavniki različnih mladinskih organizacij slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlanija-Julijska krajina in se seznanili tudi s problematiko Slovencev v Italiji, zlasti kar zadeva sedanje odnose med italijansko večino in slovensko manjšino.
di ilustrira silovitost vsestranskega razvoja in napredka slovenskega naroda in njegove domovine v zadnjih stopetdesetih letih.
Razstava „150 let Narodnega muzeja", katere otvoritev je bila včeraj, ostane odprta do predvidoma 10. novembra 1971, in sicer ob delavnikih od 10. do 19. ure ter ob nedeljah od 10. do 13. ure.
Prirodoslovni muzej Slovenije je jubilej slovenskega muzejstva še posebej počastil z razstavo »Zoisova zbirka mineralov". Ta zbirka obsega okoli 5000 primerkov rudnin in kamnin, zbranih v raznih krajih na Koroškem, Tirolskem, Češkem, Slovaškem, Sedmograškem in v Saški, pa tudi v Italiji, Franciji, Angliji in Skandinaviji, zastopani pa so tudi dragi kamni iz Sibirije in Ceylona ter iz Amerike.
Slovenski etnografski muzej je za to priložnost pripravil posebno občasno razstavo „Kmečka hiša v slovenskem panonskem svetu". Razstava seznanja obiskovalca z oblikami domov od dimničnega tipa do današnje sodobne stanovanjske hiše, pa tudi z notranjo hišno opremo iz druge polovice 19. stoletja.
Končno pa je praznovanje 150-letnice muzejstva na Slovenskem povezano tudi z raznimi strokovnimi manifestacijami, med katerimi nedvomno zavzemata posebno mesto simpozij z naslovom „Anfično steklo v Jugoslaviji" ter VII. kongres zveze muzejskih društev Jugoslavije.
KULTURNE DROBTINE
•	V Ljubljani je pred kratkim umrl plodoviti pisatelj in pesnik, prevajalec in urednik Ludvik Mrzel. Kot pesnik in pisatelj se je zaiel uveljavljati ie v mladosti, imel je izreden posluh za težnje delovnega žloveka ter je ustvarjal z globokim socialnim futom. Njegova najlepia knjiga je zbirka pravljic z naslovom ..Bog v Trbovljah". Med zadnjo vojno je okusil faiistižne ježe in taboriiže Dachau; na stzahoto tiste dobe spominja njegova zbirka pesmi ..Ogrlica". Pripravljal pa je ie vrsto knjig, vendar mu je smrt iztrgala pero iz roke.
•	Le nekaj tednov pred izpolnitvijo svoje osemdesetletnice je umrl znani slovenski gledaliiki igralec Lojze Drenovec, častni predsednik društva slovenskih dramskih umetnikov. V svoji šestdesetletni igralski karieri je ustvaril dolgo vrsto dognanih likov iz domačih in svetovnih o-drskih del.
•	Kot prispevek k DUrerjevemu jubilejnemu letu je tudi dunajska Albertina pripravila posebno razstavo, in sicer Dli-rerjevih risb. Razstavo, ki obsega 15? originalnih listov, vseh DUrerjevih risb in akvarelov iz zalog Albertine, je odprl zvezni predsednik Jonas.
•	Slovensko gledališče v Trstu je novo sezono začelo s premiero Brechtove drame ..Bobni v noči", s katero bo sodelovalo tudi na letošnjem trečanju slovenskih gledališč v Mariboru.
•	V Frankfurtu je bil odprt letoi*nji 21. knjižni sejem, ki tako po številu sodelujočih založb kakor po številu razstavljenih knjig pomeni nov rekord v zgodovini tega sejma, kt velja za največjo tovrstno prireditev na svetu. Letos razstavlja 5580 založb iz 58 držav skupno več kot 240.000 knjižnih naslovov. Tradicionalno nagrado nemških knjigarnarjev, ki jo podelijo ob vsakoletnem knjižnem sejmu. Je letos prejela novinarka Marion Donhoff.

Omahnila
'-'mannna sta na divan. »Mora dobiti injekcijo, vražja nska — prej ne bo mira — saj mi jo bodo sicer še prevrnili v najbolj kritičnih trenutkih," je premišljal Wolf in ^.P^dajal valovom, ki so ga nosili v tolmune božanskih ‘''kov.
Sredi najsilovitejšega navala strasti, ko so vzmeti di-l V vznemirljivo pokljale in je njeno telo valovalo v (, JQjih ekstaze, so zaškripale stopnice in nekdo je moč-r„i R^rkal na vrata. Wolf je dojel trkanje kot nenaden
V . Prek glave. Ni se takoj znašel in je buljil v vrata kot j| i k v neznano, kadar ne more odkriti sovražnika. Obrt ie	»»•« ■»«•^.->1^ in s pridržanim dihom.
je tudi ona, vsa zasopla in Ko je spet potrkalo, se je Wolf rezko zadrl: »Kdo je?" Ur »Oprostite, gospod major, jaz sem," je dejal malce 6Plašen glas. »Je morda moja žena pri vas?"
»Tu je ni. Kaj pa želite?" je nestrpno usekal Wolf. »Pripeljali so ji kamion hrane. Morala bi jo prevzeti.” »Iščite jo drugje! Zdaj pa izginite in mi dajte mir s
^ ' Vašimi makaroni," je Wolf surovo povzdignil glas. ih »j0 j® Rar odneslo po stopnicah in mu je bilo žal, da si
-i '	--- |..........................-	;~	-------»---
tjQ, Volil ta nenavadni korak, s katerim je hotel dokazati,
:	■ -------------------' --------i---------------
pravzaprav še zakoniti lastnik te imenitne ženske.
Ro so zamrli njegovi copatasti koraki, se je Wolt zga-

Začutil je njene roke okoli vratu. Grabile so ga kot
utopljenec bilko. Še tesneje se je privila k njemu. »To mi je napravil zanalašč, razumeš?"
»Seveda, to mi bo plačal! Kar povej mu, da sem zelo nevoljen, ker me moti pri opravljanju državnih dolžnosti."
Kljub nepredvidenemu obisku sta opravila svoje v zadovoljstvo obeh. Potem sta se naglo poslovila. Ko je odhajal, ni bilo moža nikjer. Ga bo že poiskal in mu pretipal obisti, temu potuhnjenemu kuščarju, ki mu je treba čimprej odsekati rep!
Ko je drvel proti mestu, se je ukvarjal že z drugimi mislimi. Odprl je radio. Berlin ... Napovedovalec je govoril z vznesenim glasom:
Smo v dvorani državne opere. Na odru je pod nemškim orlom napis: Naši zidovi so se podrli, naša srca ne."
Potem so ga mogočni zvoki pesmi »Deutschland uber alles” napolnili z občutkom vzvišenega dostojanstva.
Zaslišal je visoki, vreščeči glas malega širokoustnega leva, kot je krstil državnega propagandnega ministra. Rjovel je, kot bi požiral ljudi, beton in železo in bruhal večnost.
Čeprav se Wolf že zdavnaj ni zmenil za propagandne parole, ki so deževale na ljudi kot šrapneli po rovih, se je zaničljivo nakremžil in vozil počasneje, da bi prisluhnil.
»Ne samo sreča, tudi slava niha v vojni sem in tja ..."
»Seveda, zdaj boš opravičeval poraze, ki so nas doleteli namesto lažnivo napovedanih zmag." Potem je spet lovil, kaj bo neki povedal Gobbels novega:
»Vojno presojamo kot zgodovinsko celoto ..."
»Kakorkoli jo presojamo, je postala bedarija, takoj ko smo nehali zmagovati. In ta bedarija je vsak dan večja, vsak dan manj privlačna, čedalje bolj brezupna," je premišljal Wolf in pomiloval fiihrerja pod prho propagandnih pomij. Čudil se je, da se še ni zasitil s samohvalo. Končno pa je to normalno. Ni voditeljev brez slavospevov in brez
priliznjencev! Hvalisanje je lestev za navzgor. Še tako bedasta hvala ti koristi več kot kakšna kritična pripomba.
»Živelo zgodovinsko poslanstvo našega genialnega vodje! Mož, ki je Nemce osvobodil duhovne in vojaške obkolitve, se dviga kot veliki zgodovinski pojav iz gigantske drame. Usoda se razkriva, padajo kalne megle pokvarjene, odurne vojne polemike ..."
»V resnici pa je pleskar, ki je prepleskal zemljevid Evrope s krvjo in črnino. Grobokop naroda, fantast brez občutka za mero. Zaman so ga opozarjali pametni generali, odkar je priplezal na oblast," si je mislil Wolf, Gobbels pa je rjovel, da je zaglušil šum motorja:
»Služiti cilju pomeni slediti fuhrerju, slediti mu zvesto, vdano po njem uravnavati vse mišljenje in delovanje ..
»Ni boga, ki bi mu podredil vse svoje misli, kaj šele delovanje!"
»Fiihrer je bil in bo ostal vedno isti. Nikoli ga nisem videl dvomiti ali omahovati. Je glasnik in izvrševalec volje naroda. V vsej Nemčiji ni primera, da bi vojak prelomil zvestobo in odložil orožje, ni delavca, ki bi zapustil delo .. .■
Wolf se je zakrohotal:
»Seveda, saj bi bil sicer vsak pri priči ob glavo, armada policije pa brez dela."
Fuhrer, svetal, spodbujajoč zgled ...
Fiihrer, zanesljiv glasnik zmage . ..
Fuhrer, mož stoletja ...
Fuhrer, naš kažipoti Sledimo mu v življenje in smrt...
»Ubogi nemški narodi Čedalje manj genijev ima in čedalje več bedakov. Čim manj je ljudi, ki mislijo s svojo glavo, tem več je robotov. Zares smo pravi standardni proizvod industrijske civilizacije. Postajamo redek zgodovinski primer. Blagor tistim, za katere misli vodja, zakaj njih je nebeško kraljestvo ... Vodje pa imajo nebesa na
4 _ $tev. 41 (1526)
'Oe/CVC/T\AsG
15. oktober 1971
Velika večina prebivalstva
ODKLANJA NETENJE NARODNOSTNE MRŽNJE
Da lansko praznovanje 10. oktobra ne bi prišlo iz „mode", je takoimenovana občinska skupnost (Gemeindeliste) v Bilčovsu pod vodstvom bivšega župana priredila na predvečer 10. oktobra na novi cesti na Gori pod Sveto Lucijo proslavo 51. letnice plebiscita. Vsaka hiša je prejela pismeno povabilo s pripombo, da je udeležba dokument povezanosti z deželo Koroško. Za govornika pa je bil napovedan ravnatelj dr. Einspieler.
Na prireditvi se je zbralo precej radovednežev in pa nekaj tudi takih, ki pač ne morejo doumeti dejstva, da na naši zemlji živimo nad tisoč let v pretežnem številu tudi Slovenci. Toda vsa prizadevanja, ponemčiti naše slovensko ljudstvo, nam niso mogla uničiti zavesti zvestobe našim podedovanim izročilom ljubezni do tega, kar je bilo sveto našim očetom in materam.
Zelo smo se zmotili, ko smo bili mnenja, da je čas netenja nacionalne mržnje za nami in da je končno napočila doba vsestranske pomiritve med obema narodoma, o kateri je zadnji čas toliko govorjenja. Vse to je postavil dr. Einspieler zopet na glavo in v tonu nekdanjih tirerjev pogreval že zdavnaj obrabljene {raze o velikanskih naporih in zaslugah nekaterih ljudi za našo deželo, da je ostala nedeljena — po drugi strani pa smatral za veliko
Poslovilni sprejem
pri generalnemu konzulu SFRJ
Prejšnji teden je generalni konzul SFRJ ing. Karmelo Budihna pred odhodom na novo službeno mesto priredil sprejem, katerega so se udeležili številni predstavniki slovenskih kulturno-prosvetnih, političnih in gospodarskih organizacij. Na poslovilnem večeru, ki je potekal v prisrčni domačnosti, sta se predsednika obeh osrednjih organizacij dr. Franci Zwit-ter v imenu Zveze slovenskih organizacij in dr. Reginald Vospernik v imenu Narodnega sveta koroških Slovencev zahvalila gostitelju za štiriletno plodno sodelovanje. Dr. Zwitter je med drugim dejal: Ce se bo nerazumevanje s strani avstrijske države nadaljevalo, bo slovenska skupnost prisiljena ubrati nova pota ter bo od Jugoslavije kot sopodpisnice državne pogodbe terjala, da po vzorcu Avstrije za južnotirolsko vprašanje postavi na dnevni red svetovne organizacije tudi vprašanje naše manjšine v Avstriji.
predrznost, da se ljudje potegujejo za svoje pravice. Prav tako je tudi drugi govornik bivši župan trobil v isti rog kot njegov predgovornik gospod doktor.
V »trajen spomin” na to večerno plebiscitno predstavo pa so pristaši »Gemeindeliste” poleg že obstoječe v skalo vgrajene plošče odkrili še eno, ki staro razgledno cesto preimenuje v »Abstimmungsstratje". V bistvu je imela ta akcija namen mobilizirati vse nacionalne elemente in s tem doseči zmago pri državnozborskih volitvah. Da pa večina
naših ljudi ni soglašala s ponovnim šovinističnim hujskanjem, je pokazal drugi dan volilni izid, ko so volivci z lepo večino povedali tem gospodom, da jih ne jemljejo resno, kajti njihova zastarela miselnost je doživela zasluženi polom.
Naj omenimo še to, da so za to »veliko svečanost" na vrhu skalovja nad vasjo kurili kres, ogenj pa potem pustili brez nadzorstva. Posledica tega je bil ob eni ponoči požar, katerega je šele požarna bramba spravila pod nadzorstvo in s tem preprečila večjo škodo.
Dan starih v Selah
V Selah so v nedeljo 3. oktobra po drugi maši v prostorih farne dvorane proslavljali že tradicionalni dan starih. Prireditve, ki jo je otvo-ril župan Velik, se je med drugim udeležil tudi kulturni referent sosednje občine Železna Kapla-Bela — Valentin Polanšek.
Ta dan je bil za starejše letnike pravi kulturni praznik. K temu je predvsem pripomogel moški oktet »Jelovica", ki ga je pripeljal iz Škofje Loke župan Zdravko Krvina. S svojim prelepim petjem je navdušil vse navzoče. Tudi domača pevska zbora sta nastopila: otroški s čudovito mehkimi ubranimi glasovi in pa nekdanji dekliški pevski zbor iz Sajde, znan iz povojnih let, ko je pogosto nastopal in žel velike u-spehe, ki se je prav za ta dan po četrtstoletnem molku zopet zbral in zapel ter res prijetno presenetil.
Ob zaključku kulturnega sporeda je občina obdarovala sedem najstarejših občanov: 95-letno Lizo Mlečnik, 90-letno Marijo Dovjak ter pet 80-letnikov: Marijo Mačk, Marijo Olip, Uršo Pegrin, Marijo Čer-tov in Šimana Juha. V imenu slavljencev se je župnik Vauti zahvalil občini za pogostitev in lepi kulturni užitek.
Slovesnost je potekala v prisrčnem vzdušju, kar pa je itak značilno za Selane.
Loga vas
DOM PROSVETE V TINJAH VABI NA
ieccz/ za Izznef e
17. OKTOBRA 1971
Struktura proizvodnje v kmetijstvu se spreminja, prav tako se spreminja tudi struktura oskrbe prebivalstva z živili. Problem tako v proizvodnji kot v oskrbi prebivalstva z živili nista več kruh in krompir, marveč meso in mleko. Povpraševanje za kruhom in krompirjem, pa tudi za živalskimi maščobami naglo nazaduje, medtem ko povpraševanje za mesom in tudi za mlekom narašča. Pri tem je pridelovanje žita enostavnejše in cenejše od prireje mesa in mleka. Vprašanje je v obeh primerih le v velikosti kmetijske posesti in v naravnih pogojih za proizvodnjo.
Na področju prireje mesa gre širom Evrope razvoj v smeri koncentracije — farmske proizvodnje. To vendar naj nikogar ne ustraši. Drži namreč resnica, da ima sto kmetov lahko tudi 1000 plemenskih svinj na reji, od katerih prodaja pujske, in da lahko redi tudi 1000 krav, od katerih lahko spita 500 do 600 goved.
Pot k temu so proizvodne skupnosti, ki skrbijo tudi za vnov-čenje. O njihovih praktičnih izkušnjah bo govora v drugem predavanju tečaja.
SPORED TEČAJA
■ ob 9.00 uri — inšpektor Blaž SINGER: »Krnet v pogojih trga industrijske družbe" — »Kakšne koristi prinašajo kmetu proizvodne skupnosti!".
■	ob 12.30 uri — skupno kosilo
■	ob 14.00 uri — dipl. inž. Jože SKAMLJIČ: »Pitanje klavne živine"; Ignacij DOMEJ, zastopnik južnokoroških kmetov v okrajni zbornici v Velikovcu: »Važnost našega zastopstva v kmetijski zbornici".
Priložnost za sv. mašo ob 8. uri v Domu. — Zaključek tečaja približno ob 17. uri s skupno malico. — Prispevek za tečaj, kosilo in malico 70 šilingov.
Slovensko prosvetno društvo
»Zarja" v Železni Kapli
VABILO
Ljubitelje slovenske prosvete in zdravega humorja vabimo na predstavo veseloigre
Tripce de’Utolče
ki jo bo v nedeljo 17. oktobra ob 20. uri v farni dvorani v Šmihelu pri Pliberku uprizorila igralska skupina SPD »Zarja" iz Železne Kaple.
K številni udeležbi vabi odbor
V nedeljo 3. oktobra smo pospremili k zadnjemu počitku na pokopališče v Logo vas Hanzija Koširja, po domače Kovača, ki mu je usoda na tragičen način pretrgala nit življenja.
Rajnemu v življenju ni bilo vedno lepo. Komaj pred enim letom mu je umrla žena Suzana, kar je tudi
bistveno doprineslo, da nas je tako zgodaj zapustil. Pokojni Hanzej nam bo ostal v dobrem spominu, saj je bil tesno povezan z našim kulturnim in političnim življenjem.
Pogrebne svečanosti je opravil domači župnik Martin Hotimic, lo-gavaški pevci pod vodstvom Stan-kota Černiča pa so se na domu in ob grobu poslovili s pesmijo. Velika množica žalnih gostov je pokazala, da je bil rajni zelo priljubljen.
Vsem žalujočim izrekamo iskreno sožalje.
Velinja vas - Št. Janž
V podružni cerkvi v Velinji vasi sta si v nedeljo 3. oktobra obljubila zakonsko zvestobo nevesta Rozi Se-her, po domače Knabrlnova v Velinji vasi, in ženin Hafner Miha, po domače Petrčnjakov iz Št. Janža, po poklicu strugar v Borovljah.
Poročne obrede z mašo je opravil gospod župnik Vošnjak iz Št. Janža. Nato so se številni gostje zbrali v gostilni pri Knabrlnu, kjer so se ob dobri postrežbi in rujni kapljici prav izvrstno počutili. Za razgibanje pa so poskrbeli veseli rožanski fantje, ki so s svojimi poskočnimi vižami mnoge zvabili v vrtinec veselega plesa.
Slavje pa so poživili še šenjanški pevci, ki so pod vodstvom župnika prepevali vesele narodne. Ker je ženin tudi vnet član šentjanškega športnega društva, so mu njegovi člani prišli čestitat in mu izročili lepo poročno darilo.
Tako se je zbrala poleg svatov lepa domača družba in kar prijetno je bilo veseliti se tega važnega življenjskega dogodka dveh članov naše slovenske skupnosti. Oba poznamo kot zavedna Slovenca in vemo, da bosta to ostala tudi v novem zakonskem stanu. Zato naj sprejmeta tudi naše prisrčne čestitke in jima kličemo: Bog vaju živi na mnoga leta!
408 upokojencev
na 1000 zavarovanih
Deželni urad pokojninske zavaf(r valnice za delavce poroča, da oslu buje trenutno 109.000 upokojencev« od katerih prejema približno 40.00 ali 36,3 odstotkov izravnalno dok** do in približno 10.600, to je 9,7 o®, stotkov, doklade za onemogle- 1 268.000 zavarovancih in 109.000 pokojencih pride na 1000 zavaroval1 cev 408 upokojencev.
V drugem četrtletju je deželni rešil 3100 prošenj za pokojnino, 0 ^ tega 2194 pozitivno in 382 negatlVg no, ostale prošnje so bile umaknje0^ ali pa posredovane drugim zavar° valnicam.
Vsi prejemniki pokojnin za vdov® in osirotele ter prejemniki izravna nih doklad že dobivajo od 1- ju ^ naprej zvišane prejemke.
Za vzdrževanje in rekreacijo d®
lovne sposobnosti svojih zavaroya cev ima pokojninska zavarovan1! za delavce namen, k že obstoje*-1, objektom v St. Radegundu pri ^raQ. cu priključiti novo zdravilišče a® ^ bolenja srca in krvnega obtoka, bo predvidoma že leta 1972 Pr,. jjp svojemu namenu ravno tako tu“, -j niko za dihalne in prebavne bole v Bad Aussee.
Tone Svetino: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina:
zemlji. Imam občutek, da postajamo genialni izvajalci najbolj neumnih zamisli, kar se jih je rodilo v zgodovini." Ta ugotovitev ga je navdajala z neutolažljivo žalostjo, mu spodbijala smisel boja in jemala veselje do akcije. Tako nevarno ga je razdvojila, da mu je primanjkovalo moči, da bi prenašal breme vsakdanjosti.
Prižgal si je cigaro in pljunil.
Pred samim seboj se ponašam vsaj po tem, da mi nikdar v življenju ni prišlo na misel častiti bogove, kaj šele ljudske malike, ki jih neumna množica danes dviga v nebo, jutri pa jih strmoglavlja in tepta v blato," je menil ko je zapeljal v mesto.
V	opero je šel le zato, da bi ga videl general. Sedel je med občinstvom kot pohleven, miren državljan, ki je prišel priznat moč trenutnim pokrajinskim mogotcem.
Rojeni obveščevalci ne silijo tja, kjer pirujejo visoke živine ali navadna drhal. Tam imajo le svoje tipalke, ki so jim oči in ušesa.
V	ložah je zagledal generala, Škota, kozjebradega prezidenta in množico veljakov z njihovimi topoglavimi damami, ki so se pri razkazovanju svojih vedno lačnih zadnjic topile od domoljubja.
Med prvim odmorom se je WoIf potrudil, da ga je uzrl general, ki so ga obkrožali veljaki in ponižno odobravali besede iz njegovih ust. Kljub temu mu je prijazno pokimal in se spet praznično zresnil.
Med nadaljnjo ceremonijo je Wolf zdrsnil kakor senca iz poslopja in se odpeljal v hotel, že predvojno nemško gnezdo, kjer je imel stalno sobo. To so mu njegovi kolegi zelo zavidali in ga zavoljo tajinstvenosti, ki so se dogajale za temi vrati, umazano opravljali:
Wolf se je utrujen spravil v posteljo in zaspal. Čakal ga je utrudljiv dan.
Zgodaj zjutraj so ga vrgli pokonci zvoki koračnic in koraki čete, ki je imela nalogo zbuditi mesto.
V civilu se je počutil mnogo bolje kot v uniformi. Pred vladno palačo se je pomešal med množico, ki je občudovala postrojene čete Waffen SS in domobrancev. Okoli njih so bili šolski otroci z zastavicami, ki jih vsaka vlada vlači na takšne prireditve namesto ljudstva. Nasmehnil se je, saj je tudi sam kot otrok neštetokrat upogibal kolena, klecal in komaj čakal, da bi šli domov.
Potem ko je pokadil že dve cigari, si je ogledal elito, ki ji je general namenil vodstvo kolaboracionistov in kontrarevolucije: poniglavega prezidenta, bodoči štab domobrancev, predstavnike, ki jih bo general premikal kot šahovske tigure. Zadnji je prišel, kot se spodobi — general. Se kar svež po prečuti noči, oholo zravnan, mogočen. Vse ga je pozdravljalo s klici in šopki. Med damami iz najvišjih krogov, ki jih je osrečevala s svojo prisotnostjo prezidentova soproga, je zašumelo in svilene rutice so pomahale v pozdrav.
General in prezident sta obšla častne čete, potem je general spregovoril pred množico. V klenih besedah, ki se jih je izjemoma naučil na pamet, je podčrtal zgodovinski pomen razvitja slovenske in nemške zastave, ki naj simbolizira trajno složnost obeh zastav.
Wolt je pazljivo poslušal. Na moč se je moral brzdati, da ni počil v smeh. »Kako kruta je zgodovina do svojih ustvarjalcev! Kolikokrat se bo še moral ta mož ugrizniti v jezik in zagovarjati stvari, ki mu svoj čas še na kraj pameti niso prišle. Vsa politika je dim v vetru, včerajšnje laži se spreminjajo v današnjo resnico in včerajšnje resnice v današnjo laž. Kaj je mislil general pred enim letom in kaj misli danes? Saj to je vse skupaj blaznica ... to pdiaga-janje položaju. Zdaj so divizije SS sestavljene iz podljudi iz azijskih step in pripadnikov manjvrednih ljudstev. Kje
je rasistični kodeks s pravovernim parjenjem, kaj je ® 9®r manskim mitom?"
Preden je odšel na športni stadion, je moral P0^ steklenico piva. V lokalu je naletel na svojega človeka« mu je povedal, da so partizani porušili dvajset kilome proge in da napadajo Postojno.
»Ta je lepa," si je dejal Wolf. »Vsak po svoje *e dimo, da bi bilo proslavljanje Hitlerjevega rojstnega čimbolj uspešno."	.
Ko se je na ozelenelem stadionu razgledoval P° c® op vojske, ki so se postrojevale v četverokotnike, in po P® -e nem orožju, razpostavljenem pred njim, si je mislih " naj bi jih poslal na progo, nad divizijo, te lene bik®' farško, neumno drhal!" Vsa ta svojat je strmela kot uro v improviziran oltar, kjer je rdečelični škof daroval ^	„
in dajal vsej komediji vatikansko obeležje in nebeško sežnost.	^
Med daritvijo se je policijski skupini iztrgal PeS jak in jo veselo ubral po ozeleneli planji. V senci 9ol ° nega oltarja je obstal in dvignil nogo. Nikogar ni bil°' bi mu pritisnil čevelj v zadnjico.
Wolf se je sprehajal z rokami na hrbtu in zvedav0 P. sel oči, tako da je zbudil pozornost domobranskim
tom tajne obveščevalne službe, ki so imeli na gl'
klobuke, pomaknjene na oči. Sumničavo so ga °PaZ<^cjeri Ni jim ušlo, da se posmehuje. Trije so ga obstopil'- ^ je zahteval legitimacijo. Wolf jih je nahrulil po neT je toda niso se dali odgnati. Da ne bi prišlo do škanda Wolf le potegnil iz žepa legitimacijo in jim jo P0^ ni Strahoma so odstopili in se izgubili v množici. »V lJ,eS 0n' več vosovcev, ki bi redčili njihove vrste, in tako še |fl/ ne dajo miru, ti beli angeli varuhi črne internacioO Wolf jih je sovražil bolj kot komuniste.
INSTITUT ZA GOSPODARSKO RAZISKOVANJE NAPOVEDUJE:
Ugodengospodarski razvojvletu1972
^oti vsem napovedim leta 1969 in 1970 doživljamo v na Ji državi gospodarsko konjunkturo, ki je živahnejJa od lanske. Bruto narodni Produkt je bil v prvem polletju za šest odstotkov večji kot v istem času minulega leta, povpraševanje za blagom pa se je povečalo za deset odstotkov. Ta gospodarski razvoj, ki smo mu priča tudi v drugem Polletju, je v veliki meri sad dosledne in dalekovidne gospodarske Politike dosedanje socialistične vlade, ki mu je po svoje zastavila kretnice.
Na osnovi dosedanjega gospodarskega razvoja je pred kratkim institut za gospodarsko raziskovanje objavil svojo oceno njegovega razvoja v prihodnjem letu. Pri tem je upošteval tudi glavne mednarod-ne gospodarske okoliščine, ki lahko vplivajo na nadaljnji gospodarski razvoj, zlasti svetovno monetarno krizo in prognozo Organizacije za Sospodarsko sodelovanje in raz-v°j (OECD). Ob upoštevanju teh faktorjev in napovedanih gospodarsko političnih prijemov vlade Prihaja institut do zaključka, da smemo računati, da bo bruto narodni produkt porasel za 4,25 od-sf°tka. S tem bo letos vsekakor pre-napeta konjunktura nekoliko popustila, toda gospodarska rast bo j6 vedno močnejša, kot je bila v 'stih, ki jih je mogoče vzeti v primerjavo. Leta 1958 je realni bruto narodni produkt porasel le za 2,9 odstotka, leta 1962 za 3,4 odstotka, 'sta 1967 pa komaj za 1,7 odstotka.
Pričakovano gospodarsko rast u-fstrieljuje institut z nadaljevanjem tako privatne kot javne investicijske dejavnosti. Ta bo omogočila zopet Polno zaposlitev prebivalstva, isto-casno pa tudi viden porast privatnega konzuma. Investicijska dejavnost se bo predvidoma povečala Za 6 do 7 odstotkov, privatni kon-zUrr> se bo povečal za 5,5 odstotka, ^sebni dohodki pa se utegnejo zvi-s°ti za 8,5 odstotka.
V nasprotju z notranjegospodar-skim razvojem je pričakovati, da bo Prišlo v zunanji trgovini, ki vključu-ludi mednarodni turizem, pri-nodnje leto do rahlega upada do-sedanje rasti. Povzročiti ga utegne ®pjbo|j popust gospodarske konjunkture v Zvezni republiki Nem-C|l'i ki bo imel za posledico slabši Pritok turistov in ki bo vplival tudi na razvoj avstrijskega izvoza v dru-dežele. Spričo tega je pričako-VQti, da bo izvoz blaga porasel le Zq 5 odstotkov, medtem ko je le-°s doslej porasel za 6 odstotkov. s'°časno bo vendar avstrijski uvoz P°rasel le za okroglo 6,5 odstotka, medtem ko je letos doslej porasel
za 12,5 odstotka. Kar bo na razvoju zunanje trgovine dobrega, bo to, da bo svoje trgovinsko bilanco naša država prihodnje leto ugodnejše zaključila kot letos.
Ob taki prognozi razvoja avstrijskega gospodarstva je pričakovati, da tudi prihodnje leto povpraševanje za krediti ne bo popustilo. To povpraševanje pa je bilo že letos izredno močno, veliko močnejše kot lani. Medtem ko je med 30. junijem 1969 in 30. junijem 1970 obseg kreditov, s katerimi je delalo gospodarstvo, narasel za 8,5 odstotka na 159 milijard šilingov, je med 30. junijem 1970 in 30. junijem 1971 narasel za 8,9 odstotka na 187 milijard šilingov.
Iz tovrstne analize je mogoče povzeti, da so se teh kreditov najbolj posluževali industrija in obrt ter prometna podjetja in delojemalci.
Pri njih se je obseg kreditov povečal vidno nad povprečnim porastom, medtem ko so stanovanjske skupnosti, kmetijstvo in gozdarstvo ter trgovina potrebovali le za malenkost več kreditov kot v prvem polletju 1970. Zadolženost stanovanjskih skupnosti se je povečala le za 1,7 odstotka, kmetijstva in gozdarstva za 3,8 odstotka, trgovine pa za 5,8 odstotka. Temu nasproti se je zadolženost obrti povečala za 12 odstotkov, industrije za 12,5 odstotka, prometnih podjetij za 15,1 odstotka, delojemalcev pa za 11,8 odstotka.
Več kot te številke vendar povedo številke absolutne zadolženosti glavnih faktorjev avstrijskega gospodarstva. 30. junija 1971 je obseg kreditov, s katerimi je delala industrija, znašal 43 milijard šilingov. Obseg kreditov delojemalcev je znašal 28 milijard šilingov in pri obrti 20 milijard šilingov. Družbeni sektor gospodarstva je bil zadolžen s 15 milijardami šilingov, medtem ko je na preostale skupine odpadlo 81 milijard šilingov.
Skupno gledano sta zadolženost avstrijskega gospodarstva in njen porast v glavnem posledica močne
Mannerchor Millstattersee pa Kernjakov ,gvažek‘...
V Gorici je bilo pretekli mesec 10. mednarodno tekmovanje pevskih zborov »C. A. Seghizzi“. Pri tem jubilejnem tekmovanju slovenskih zborov izjemoma ni bilo, toda brez slovenske pesmi, tako poročajo »Primorske novice", tudi tokrat ni šlo. List dobesedno poroča:
»Avstrijski moški zbor ‘Mannerchor Millstattersee', ki je zasedel dru-
investicijske dejavnosti v smeri koncentracije, špecializacije in raciona-
lizacije obrti in industrije ter zboljšanja infrastrukture, skratka v smeri večje konkurenčnosti avstrijskega
gospodarstva na domačem in na
mednarodnem tržišču. Merjena po obsegu bruto narodnega produkta leta 1970, ki je znašal 372 milijard šilingov, je zadolženost avstrijskega gospodarstva 30. junija 1971 znašala dobrih 50 odstotkov tega narodnega produkta. To pa
v pogojih rastočega gospodarstva nikakor ni prehuda zadolžitev. Tudi zadolženost delojemalcev nikakor ni kritična, saj je v povprečju na prebivalca znašala le okroglo 3800 šilingov.	(bi)
Kardinal ..nič ni vedet
Slovenski verski list »Družina”, ki izhaja v Ljubljani, je pred nedavnim objavil daljši članek, v katerem opisuje obisk skupine študentov iz Slovenije pri dunajskem kardinalu Kčnigu. Slovenski študentje so se pri kardinalu zanimali predvsem za odnose med katoliško cerkvijo in socialističnimi državami, nadalje za dialog med verniki in ateisti (kardinal Konig je predsednik tozadevnega sekretariata — op. ured.), končno pa so kardinala opozorili tudi na sovražni odnos župnika Mucherja do koroških Slovencev.
Iz omenjenega poročila v »Družini" povzemamo tisti del, v katerem je govora o odnosu do koroških Slovencev:
— Dovolite, da vam se ob koncu postavimo zelo konkretno vprašanje. Kot odgovorni za dialog, med teisti in ateisti gotovo spoznavate na novo marsikatere objektivne napake pri vernih ljudeh, ki so v očeh ateistov še posebej kamen spotike. Prav radi bi vam ob tem srečanju izrazili svojo bolečino, ki jo čutimo slovenski verni in neverni ljudje v domovini zaradi sovražnega in nestrpnega pisanja in zadržanja župnika Mucherja pri Gospe Sveti na Koroškem. Veliko slovenskih romarjev gre vsako leto h Gospe Sveti, saj je to za slehernega Slovenca svet kraj. Vse preseneča (predvsem pa koroške Slovence!), kako je mogoče, da človek, ki je povrh še duhovnik, ima prav sovražno in nečloveško zadržanje do slovenskih romarjev, a avstrijska cerkev, ki ji to najbrž ni neznano, ničesar ne ukrene. Očitno je, gospod Mucher se ne bo popravil, ali morete to zadevo kako drugače urediti?
—	To je zame popolnoma NOVO VPRAŠANJE. To mi sploh ni znano. Drugo pa, to ni moja škofija. To je zadeva koroškega škofa. Ali ste z njim o tem govorili?
—	Naša skupina s koroškim škofom o tej zadevi še ni govorila. Koroški Slovenci pa so se doslej že velikokrat pritožili, pa vse zaman; temu duhovniku se ni nič zgodilo, razen morda, če je govoricam verjeti, da je v zadnjem času dobil ukor.
—	Gotovo je to, da ateisti zelo spretno žanjejo tam, kjer krščanstvo ni pristno. Zelo obžalujem, da se je to moralo zgoditi v Avstriji. Obljubljam pa vam, da bom o tej zadevi govoril s koroškim škofom. Če je tako, bi se o tej zadevi že moralo govoriti na škofovski konferenci. Ker pa se očitno doslej o tem ni govorilo, se mi zdi, da TUDI DRUGI ŠKOFJE O TEJ ZADEVI NIČ NE VEDO. Sicer pa tudi ljubljanski nadškof prihaja na naše škofovske konference in prav on bi moral sprožiti to zadevo.
Drugi del našega pogovora s kardinalom je bil nekoliko napet. Kaj bi ovinkarili. Povedali smo mu naravnost, četudi je poslej eden izmed dolgoletnih dunajskih Slovencev začel majati z glavo, postajal nervozen, saj kaj takega očitno ni pričakoval, kardinal pa je začel nekoliko zardevati. Mi pa smo se vendarle čutili nekoliko olajšane, ko je v nas vstalo upanje, da se bo avstrijski kardinal Konig vendarle zavzel za zadevo, ki nas teži, in sicer na konferenci, ki se je redno udeležuje tudi slovenski škof.
go mesto v folklori, je namreč v tekmovalnem in zaključnem nastopu zapel v slovenščini znano pesem koroškega skladatelja Pavla Kernjaka ‘Jaz pa moj gvažek', ki je požela mogoče najviharnejši aplavz na celem tekmovanju, kar dokazuje številen obisk slovenskih poslušalcev ...“
Bil sem po tem dogodku pri Ker-njaku v Trebinji. Mož mi je z velikim zadoščenjem pokazal zadevni časopisni izrezek. Kako da ne, vsak ustvarjalec potrebuje potrdila za svoje stvaritve.
Toda kakorkoli človeku takšna novica dobro de, vidiš na Koroškem kar koj njeno drugo plat — nedoumljivo, neiskreno: je ta milštatski zbor nastopil kdaj s Kernjakovo pesmijo doma na Koroškem, med nemškimi Korošci? Ven v svet je tudi Tomaž Koschat znosil, kar je neponovljivo globoko načustvoval slovenski Korotanec. In je (da se poslu-žim Primorskih novic) »požel naj-viharnejše aplavze1* celo v Ameriki... S slovensko ljudsko kulturo, ki ji je ogrnil nemško-alpski suknjič. S kolonizatorsko vnemo duhovnega izkoriščevalca nebogljenega plemena, ki se niti ne zaveda, kako bogato je, niti se ne bi znalo ali moglo braniti pred vlomilci.
Toda milštatski zbor jo je zapel izvirno — slovensko, postregel je z njo mednarodnemu občinstvu v Gorici kakor s turistično atrakcijo, saj se je Kernjakova pesem na plošči Slovenskega okteta že davno osamosvojila — kakor so se osamosvojile Avsenikove polke — in jih s prisrčno vnemo pihajo dandanes od Šiške do Bremena resnično nešteti ansambli, celo tirolski otroci, kadar ob sobotah v avstrijski televiziji Heinz Con-rads »guten Abend“ reče, četudi skrbno zamolči, čigave skladbe da igrajo ...
Upam, da delam milštatskemu zboru krivico. Morda je tam v Gorici njihov konferansje celo povedal, da je Kernjak koroški Slovenec, pripadnik tistega avstrijskega plemena, ki izumira, ker oblasti njegovemu jeziku ne dovolijo, da bi se legitimiral v avstrijski javnosti. Ker ne dajo k nemškim še slovenskih krajevnih in drugih javnih napisov. Morda je isti zbor tudi na folklornem festivalu v Celovcu kdaj zapel kako slovensko pesem? Slovenski koroški zbori so ob raznih priložnostih nemške že mnogokrat zapeli in tako pokazali svojo dobro voljo za ‘sožitje' na kraju samem — na koroških tleh.
Zato se bom rade volje javno o-pravičil vrlim milštatskim pevcem za svojo skepso, kakor hitro se bo dalo ugotoviti, da se motim.
Janko Messner
le Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKi
v Končno sfa prikorakali med zbrano množico dve elifni ®fi Waffen SS in SS policije. Prah se je dvigal pod udarci Jihovih korakov. Zavili so na fravo in izpopolnili četvero-°'nik vojske. Zabrneli so motorji in vznemirljivo so zatulile lrene — pridrvele so črne limuzine z najvišjimi voditelji.
General, obkrožen od vojakov, civilistov, nemških in °* * * * venskih velikašev, je strumno stopil proti četam, kot bi Ogledoval bojišče po zmagi. »Imenitna pozal Zna se >H. Ni hudič, da se v dvajsetih letih gibanja NSDAP ne 1 Pfiučil pozerstvu.” Tudi Wolf je nehote radovedno dvig-^ glavo.
General je obstal pred četo SS, ki ga je pozdravila s ^kami. Bil je kot v bron ulit. Zaklical je, kot bi izzival *t|°drino neba:
»Heil Kameraden!"
»Heil!" so zavpili esesovci.
»Živijo!” so zavpili domobranci.
. Ko so počastili skupne žrtve, padle proti komunizmu, I? Jaigrala godba. Potem je stopil na oder stasit vojak in ^eja|;
»Prisega terja vašo zvestobo. In vse, kar obstaja, ob-|. ia le z zvestobo. Če nas zvestoba zapusti, smo pogub-*®ni, razrgajo se vezi, ki nas družijo, razpade tovarištvo, uPnost, družina, pravo in država.”
Za njim je stopil na oder general v vsej svoji oholi ^''čini in strogosti. Spregovoril je s povzdignjenim glasom. I^°ltu se je zdelo, da verjame samemu sebi, tako preprič-*'v° je govoril. Glas se mu je vzneseno tresel, ko je go-,°r'l o rešitvi naroda pred boljševizmom: »Iz majhnih, raz-®Penih krdel belogardističnih legionarjev sem vas spreme-J v ugledno vojsko. Dal sem vam slovensko domobranstvo, .^hranili in oblekli smo vas, izurili in nastanili. Zdaj prikujem, da se boste neustrašeno borili.
Mi zahtevamo zvestobo. Vojak lahko izgubi vse, le enega ne sme izgubiti: časti in zvestobe..."
»Pri naslednji prisegi jim bo že očital, koliko nas stanejo in kako malo koristi imamo od njih," se je na tihem muzal Wolf. »Imenitno govoril" Wolf si je prižgal cigaro. »Motijo se anglofilski taktizerji, če mislijo, da bodo ukanili starega lisjaka. Poskrbel bo, da jih bo več kot polovico poginilo po hostah in da bo dvakrat plačan vsak naboj, vsak kilogram margarine."
General pa je, ožarjen od sonca, grmel, kot bi z mečem sekal glave sredi bojnega vrveža. Zaneseno je gledal prek množice, kot bi se pogovarjal z usodo:
»Bodite disciplinirani, disciplina je pokorščina! Zvest je samo tisti, ki je pokoren. Bodite borbeni in hrabri! Gre za vaš ,biti ali ne biti'. Stopate v novo razdobje življenja. Vaš škof vas je davi pripravil. Čistega srca stojite tu, da položite zaobljubo nemškemu narodu.
Kdor misli, da ne bo mogel slediti zaobljubi, mu dajem priložnost, da odide.”
Po teh besedah je premolknil in se ozrl po možeh, postrojenih v treh vrstah. Stali so molče, negibno, in sonce jim je slepilo oči. Nikogar ni bilo, ki bi odšel. Toda s tem kratkim premorom je pokazal, da je združenje sil prostovoljno. Potem je nadaljeval:
»Vojna bo nekoč končana in vaših otrok otroci bodo govorili, da ste bili hrabri vojaki, da ste se borili in umirali za domovino, za narod, za družino.
Prisezite na meč, prisezite na orožje, ki nam je vsem sveto ..."
»O, kako ganljivo!" je pomislil Wolf in si obrisal potno čelo. Od blizu si je ogledoval dostojanstvenike in oficirski štab krdel, ki so postala vojska. Ugibal je, koliko je med njimi angleških špijonov. Za njihovimi borbenimi maskami in ginjenimi mokrimi očmi je videl lačno zverjad, pah-
njeno v vodo, ki hlasta za vsem, da ne bi utonila, ki bi se priključila komurkoli, samo da bi se rešila pogina. Pogled mu je zdrsel po oficirjih in vojakih. Krepki fantje in možje, prekaljena drhal, naučena ropanja po Dolenjskem, željna maščevanja za Turjak in Grčarice... Verjel je, da bodo šli za škofom. In kar dela general, ni častno, ampak koristno. Danes je čast na jeziku, korist pa v ozadju vseh dejanj.
General pa je še in še rjovel:
»Danes ste prisegli, da se boste skupno z nemško vojsko in policijo borili za svobodno in čisto Evropo. Zanesite se na fuhrerja velikega nemškega rajha in njegove može, bodite tudi vi njemu v bodoče zvesti.
Sieg Heil!”
»Sieg heil!" je zarjovela zbrana vojska.
General si je otrl z robcem oroseno čelo kot po obilnem obedu. Zadovoljen je zdrsnil z odra med velikaše, ki so mu vse križem čestitali.
Wolf si je ogledal tudi zadnjo točko: delile vojaških enot skozi mesto. Ugotovil je, da zunanji videz te poteze ustreza ponarejenemu vzdušju. Koliko cvetja, navdušenih deklet, ki pozdravljajo vojake, pa petje, rjovenje godb, skratka manifestacija, podobna tistim, ki jih je prirejala NSDAP, ko se je prikopala na oblast.
Sprevod se je valil po Dunajski cesti, o kateri so pisali, da je sama po sebi simbol zgodovine — po njej so prihajali in odhajali osvajalci rimskega imperija, plemena ob preseljevanju narodov, trume germanskih vojsk in regimenti Franca Jožefa. Ta cesta je bila kakor reka iz preteklosti v prihodnost, požirala je vse, kar je prišlo in odšlo.
»Kdo ve, če ne bodo prav po tej cesti z nami vred — še preden bo minilo leto — bežali čez Karavanke,” je pomislil Wolf, ki se je v zadnjem času precej ukvarjal s pro-
VOJAN ARHAR	w
SMETISKO
Pod starinsko omaro je v kamri živel rumenkast košček smeti po imenu Smetiško. Bil ni pravzaprav nič drugega kot majcen odkrušek z dragocene kitajske vaze iz najbolj imenitnega porcelana. Odkrušil se je prav tam, kjer je bil na vazi naslikan mandarinov obraz. Zato je imel tudi Smetiško poševne oči kakor vsi Kitajci, zlata verižica z iskrečim se rubinom, ki jo je nosil okoli vratu, pa je opozarjala na plemenitost njegovega visokega rodu.^ Zdaj je že dolgo časa ždel v najbolj temačnem kotu sobe in sanjal o boljši bodočnosti. V tem mračnem skrivališču, kamor nista segla ne metla ne krtača, ni bilo nikoli dolgočasno. Nasprotno, pogosto je bilo celo bolj zabavno kot ob najbolj živahnem vrtiljaku ob robu mesta.
Vsako noč je iz bližnje špranje prilezla stara že močno naglušna strigalica. Smetiško, ki je vedel, kaj je vljudnost, ji je vedno zaklical: „Dober večer, soseda strigalica! Kako čudovite klešče imate! Želim vam srečen lov!“ Strigalica se je sicer delala, kot da ga ne sliši, vendar pa je vsakdo lahko hitro opazil, kako ji ugaja takšno laskanje.
Za njo je pridrvel sivi pajek, ki je vedno godrnjal: »Moral se bom preseliti drugam. Tu še življenja nisem varen. Danes mi je v mrežo zopet padel kos ometa. Skoraj bi me ubil, imam pa še dvanajst nepreskrbljenih otrok in žena je vedno bolehna, ojoj!“ Potem si je z živčno kretnjo popravil rjavo samoveznico, segel v bisago po prekajeno mušje bedro in izginil po omari navzgor, puščajoč za seboj dolgo srebrno nit.
Kadar so se izza četrte omarine noge pri-podili navadni prašički, je bilo najhrupneje. Splezali so na posušeni jabolčni olupek, se zvili v kroglico in se veselo strkljali po njem kot po toboganu.
Le sivkastega molja ni maral nihče. Pust in čemeren je ure in ure čepel na zidu ter zabavljal čez moderen čas. „Ha!“ je imel navado reči, »včasih so v omarah visele samo obleke iz pristnega volnenega blaga. Zdaj pa so samo še iz umetnih vlaken. Zobe si polomiš." Potem
je malomarno pljunil v kot, se zgrbil in spet utonil v molk in nevesela razmišljanja.
Proti jutru je navadno vse potihnilo. Smetiško je lahko opazoval samo stare drsajoče gospodinjine copate, ko je pometala kuhinjo in si pripravljala zajtrk. Metla je vzdigovala cele oblake prahu. »Ne bo nas še zmanjkalo!" je vpil Smetiško in navdušeno krilil z rokami. »Kar sem, kar sem, da nas bo več! Pod našo omaro je prostora še za tisoč smeti!" Nato jih je odpeljal proti svojemu bivališču, kjer so obležale leta in leta.
Kdove kako dolgo bi še trajalo brezskrbno
Jez in lisica
Jež je iz potoka pil vodo. Na drugem bregu je v grmovju ležala lisica. Zagledala je ježa, stopila iz grmovja in se sladko nasmehnila. Uhlje je povesila in priliznjeno pogledovala.
»Sem pridi," je vabila, »voda tu je okusnejša."
»Ne, ne, lisička, tudi tule je prav dobra," odgovori jež.
»Da nisi nemara v zadregi zaradi mene! Le nič ti naj ne bo nerodno."
Ne zaupa jež lisici, ne odvrne oči z nje. Opazil je, da se lisičinega gobca drži perje.
„Čuješ," pravi, »ali si danes že zajtrkovala!"
»Zajtrkovala, ljubček, zajtrkovala. Malo lubja sem pojedla, pa sem sita.. "
»Sita!"
»Sita, golobček, saj sem z malim zadovoljna."
»Ali ni tisto lubje kokodakalo, ko si ga vlekla v gozd!"
»Kaj praviš, ljubček) Ne razumem te," pomaha lisica z repom.
»Pa jaz tebe razumem," odgovori jež in pobegne.
Smetiškovo življenje, če ne bi prišlo nekega dneva v kamro mnogo črno oblečenih ljudi, ki so govorili vsevprek. Neka ženska je zajokala, drugi so prižigali sveče. Smetiško ni vedel, kaj se dogaja, toda stara gospodinja ni poslej nikoli več pometala. Metlo in omelo je pajek s pajčevino tako trdno povezal, da se še ganiti nista mogla.
Nekaj dni je bilo vse tiho, sedmi dan pa je v ključavnici zaškrtal ključ. V kamro je stopil mlad mož s svojo ženo. Smetiško je to dobro vedel, kajti po tleh sta gibčno hodila moški in ženski par čevljev. »Kakšna nesnaga!" je vzkliknila žena vsa ogorčena. »Ne vselim se prej, dokler ne bo vse pometeno, poribano in pobeljeno! Kupila bova novo pohištvo, staro, vse črvivo, pa skurila!" Odprla sta zaprašeno okno na stežaj, zaklenila vrata in odšla.
Kmalu nato so prišli močni ljudje v obnošenih usnjenih škornjih. Hrupno so odnašali do-služeno pohištvo. »Za življenje gre!" sta kričala pajek in strigalica. »Reši se, kdor se more! Bežimo!" Navadni prašički so se hitro poskrili. Molj je odfrfotal neznano kam.
Smetiško, ki ga je dnevna svetloba hudo bodla v oči, sprva sploh ni razumel, čemu tak preplah. V kakšni nevarnosti je, je spoznal šele tedaj, ko ga je neka debela žena z drugimi smetmi pometla v veliko modro smetišnico in ga vrgla skozi okno.
Sprva je nemočno zamotovilil v zraku, potem pa je od nekod zapihal močan veter in vse potegnil v brezglavi ples. Smetišku se je kar vrtelo v glavi. Ko je veter pojenjal, so se smeti že vse porazgubile. Smetiško je pristal na velikem odlagališču smeti zunaj mesta.
»Tu je mnogo lepše kot v kamri," je brundal nadvse zadovoljen, stopil na najvišji kup smeti in se radovedno oziral okoli sebe. »Živijo!" so zaploskale smeti, ki se doslej niso mogle zediniti pri izbiri novega vladarja. »Smetiško bodi naš kralj!" Za kralja ga je predlagal odlomljen ročaj skodelice iz rodbine kitajskega servisa. V času medvladja je začasno opravljal najnujnejše vladarske dolžnosti. V Smetišku je takoj prepoznal cesarjevega mandarina. S počasnimi koraki je stopil naprej, se Smetišku v znak počastitve trikrat globoko priklonil ter mu posadil krono na glavo. Zbrana množica je navdušeno zavpila: »Hura!" nekdo
NEVERJETNO*. MAU MUK JE 2MAČ,AL! r--------'
I/f/-i J j Listič veseli sem “ j. • ^	2 breze doma,
llStlC z veie> kjer škorec hiško ima.
Pa jesen prišla je in veter hladi, nekam na toplo so škorci odšli.
Naj se razjočem, ker ni več lepo in jutri mogoče še slabše nam bo?
Eh, raje od breze vzel bom slovo, pa za soncem in škorci šel čez goro.
pa je razbijal po preluknjanem pločevinaste®' loncu in delal neznosen hrup.
Smetiško je zajahal kovinsko bleščečega s® črnega ščurka in odjezdil mimo praznih ko® zervnih škatel, izrabljenih električnih bateriji nagnitih pomarančnih olupkov in kupov raznobarvnih smeti na prvi ogled svojega Pr0' stornega kraljestva. Vsi so mu izkazovali ***J' višje časti, le raztrgani dežnik, ki je polegal z* raztrganim lepenkastim zabojem, ni hotel vstati. »Pozdravi, potepuh!" je ukazal Smetisko-»Mar ne veš, da sem kralj smetišča?" ,
»Vem, da si kralj," je zahropel dežnik, »tod* le za kratek čas. Jutri te ne bo več med živimi. Tvoja krona pripade drugemu."
»Kako to veš?" se je prestrašil Smetisk0-»Kdo mi odvzame krono, če je ne odloži® sam?"
Dežnik si je popravil zarjavele naperke ®' pokazal s konico proti nebu. »Svoj čas se® bil strokovnjak za vreme," je izdavil starcev sko tresoč se, »zagotovo vem, da bo p°n° močan dež in da se vse smetišče še nocoj spze* meni v kup pozlačenega blata. V njem 00 končal tudi ti, čeprav si kralj."
Smetiško je spodbodel urnega ščurka in ve? zmeden premišljeval čudne besede, dokler ® utrujen prispel do razbite steklenice. Tu J® sklenil prenočiti. Razjahal je, privezal tenk° nogega ščurka k nogi neke polomljene tnlZe' se ulegel na stekleno črepinjo in trdno zasp®-Toda še preden je mesec prepotoval četrt neba> je nastal silen vihar. Oranžno zeleni bliskiJ0' parali kot oglje črno nebo in ulilo se je kak° iz škafa. Umazani hudourniki razbesnele vod so nosili mrtve smeti proti širokemu kanal® v katerem je pošastno klokotalo. V razbesnelih valovih je utonil tudi Smetiško, njeg°v krona pa se je izgubila.
Vendar vse smeti niso umrle. Mnoge so pravočasno rešile v okoliške hiše, kjer so us® novile nove družine in se od tam zopet našel* po vsej deželi od vzhoda do zahoda.
Ton* Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA
Tone Svetina: UKANA
Tone Svetina: UKANA
Tone Svetino:
blemom invazije. Prav zato mu je šla ta »taktizerska drhal' toliko bolj na živce.
Zvečer ga je general sprejel v stanovanju.
»Kako je bilo, Helmut? Vsi strašansko hvalijo.’ To so bile generalove prve besede še preden sta sedla.
»Občudoval sem vas, gospod general. To je bil višek organizatorske kombinatorike, podkrepljen z ideološko diverzijo. Zgodovinski učinek ne bo izostal, ne glede na naš osebni okus. Prekosili ste samega sebe. Dasiravno nisem prav nič navdušen nad to klero-anglofilsko mešanico, sem uvidel, da je to za nas koristno."
»Tako je, Helmut. Zato nisem iz njih osnoval divizije SS. Preslepil jih bom. Dobili bodo samo lahko orožje in pošteno jih bom vpregel v boj proti komunistom, tako da do takrat, ko bi utegnili koristiti Angležom, ne bodo več upoštevanja vredna sila. Sicer tudi to ni moja ideja, to je zamisel fiihrerjevega namestnika v tej deželi. Jaz vztrajam pri svojem. Preziram jih, čeprav jih potrebujem.
Osemnajsttisoč mož, to je nadomestilo — če izrazimo njihovo vojaško vrednost s šestdesetimi odstotki — najmanj za eno našo divizijo. Zato bomo prihranili precej naših žrtev."
Wolf je bobnal po mizi in gledal generala, ki je imel na sebi domačo obleko. Bil mu je všeč mnogo bolj kot v uniformi — bil mu je bližji, celo tragičen se mu je zazdel v tem obupnem prizadevanju, da s čim manjšimi žrtvami napravi red in obdrži stolček.
Srknil je čašo piva, s katerim mu je postregel general, in dejal: »Med nama rečeno, vi ste genialno rešili nalogo nemške oblasti, toda zdi se mi, da bo ta poteza pomagala razvoju komunistične revolucije. Z nami združene kontrarevolucionarne sile se v primeru angleške invazije izključujejo kot tekmec za novo oblast na tem teritoriju. Sedaj
se bo poglobil razredni boj, osvobodilni boj se bo spremenil v boj za oblast."
»Tudi to je točno. Nasedli so, kar je naš cilj. Naše enote so šibke, Helmut, komunistov pa je vsak dan več. Zvezati se moramo tudi s hudičem, da obdržimo vajeti v rokah, dokler smo na tem ozemlju. Sicer pa se vse maje. Zdi se mi, da smo na ledeni plošči v vročih vodah. Vse je odvisno od bojne sreče. Ce zmagamo, jih bomo zlahka napravili nepomembne.
Od vašega urada je sedaj precej odvisno, da izvajate notranji razkol, zasledujete anglosaško razpoložene tipe in ohromite njihovo dejavnost.
»Seveda, gospod general. Napravil bom vse, kar se bo dalo, samo če boste držali mojega šefa v dostojni razdalji od mojih podvigov. Ovira me pri delu in mi grozi."
»Tudi to bom napravil, dragi Helmut. Prav zanimivi posegi se nam obetajo. Kakšen pa je vaš splošen vtis z današjne svečanosti?"
»Dober. Odkrito povedano, bilo je tako, kot bi se ženila pes in maček. Tudi tega namreč ne smemo prezreti, da je bilo mnogo oken zaprtih in precej pogledov izpod čela."
»Na to je bilo računati. To mesto je bilo dve in pol leti tako rdeče kakor nobeno drugo v Evropi. Saj je še pred letom dni VOS neomejeno mesaril med belimi veljaki in je Osvobodilna fronta uravnavala obnašanje množic kot celote. Toda med temi ljudmi je toliko klerikalizma, da jih je ostalo za izvoz. To, kar smo videli zdaj, pa je nepopisen preobrat, ki ga je povzročil strah pred nami."
»Videz ni vse, gospod general. Svetujem vam, držite jih na kratko. Skrit sovražnik je nevarnejši od odkritega."
»Razcepljeni so, drobnjakarsko so ustrojeni. To je tako pisana mešanica topoglavih politikantov vseh barv — be-
lih, črnih, plavih, sivih — da jih bomo zlahka obvladali i® izigrali."
»Kozjebradi prezident me je pritegnil. Bil je zelo P°' kroviteljski in suveren," je dejal Wolf, ker bi rad zvea®r kaj misli general o posameznikih.	..
»Ta je stoodstotno naš. V tej deželi bi rad postal ®a 1 Hitler. V bistvu je nepomembna šleva, prava reva. Ne ®c)^ rajo ga. Prav zato sem ga imenoval za inšpektorja do®0 branske vojske. Mož je bolestno ambiciozen in senil®®, Farjev ne mara. Če bi bilo po njegovem, bi jih vse spi'aV^ proč od politike in vojske. Pred nekaj dnevi mi je prip°ve, doval, da hodi v cerkev le zaradi ljubega miru in žene^
VVolf je dopolnil generala: »Torej tak kreten bi r° gospodoval narodu, njemu pa gospoduje baba. Kal Škot? Čudil sem se, kako ste mogli prenašati tega r“®c ličnega zvitorepca."
»Naš je, Helmut. Koristi nam," je pribil general.
»Meni pa se zdi, da je tudi njihov. Naše linije gov°,e’ da je sumljiv."
»Med nama, Helmut, ne za uradno rabo. Pred 1° ce remonijo me je obiskal. Menila sva se o vsem mogoč®01' Je prebrisan, pravi diplomat. Ta mož sloji tajno za vse*® kar se godi v njihovih krogih. Glejte, kaj mi je dejal ®® štirimi očmi, in prepričan sem, da je bil izjemno iskren-^ , je njegova srčna politika za Nemce, umska pa za AngleZ0'
Wolf je bil ogorčen:	^
»Povedal vam je dovolj. Dvorezen nož v službi kana. Ne veste, kako sovražim te črne podlasice!"
»Saj jih, tudi jaz. Kako bom užival, če jih bova 'z': la! Ker se boste ukvarjali z njim, naj vam povem še n® ^ To drhal nam je blagoslovil za ceno, da bo vsaka e imela kurata, kar pomeni z drugo besedo — vatikansk®9 komisarja. Težko sem privolil.	...
(Nadaljevanje v prihodnji številki
15. oktober 1971
PRISPEVKI NAŠIH BRALCEV
Štev. 41 (1526) — »
Z DOLENJCI PO KOROŠKEM
Ob prehodu v jesen se je skupila članov hortikulturnega društva 'z Novega mesta na Dolenjskem odpravila na dvodnevni „potep", obišče Koroško, svet tu in on-**ran Karavank. Namen je bil dvo-j'er>: da si ogledamo to deželico v Pogledu hortikulture in kako se kmečki turizem sklada z njo; po olrugi strani pa smo želeli videti m spoznati „iz prve roke", kako živi, kaj dela in koliko že je do-Segla v svoji težki borbi slovenska Oarodna skupina na avstrijskem Koroškem. Meni samemu pa je bilo do tega, ker me vežejo spomini, ^ primerjam današnjo stvarnost z izmerami pred 20 leti, ko sem s
šče in večerjo. Čistoča vsepovsod v vasi, na domovih, na cesti, na pokopališču; to nas je iznenadilo in naši fotoamaterji so imeli kaj posneti za spomin. Ko smo po izdatni večerji sedli za mizo ter ob pivu in pesmi pobesedovali, sta nam gostitelja, oče in sin Ogris, opisovala njihovo borbo in tudi dosežene uspehe. In ko sem se spravljal k počitku, me je privabila lepo zapeta pesem domačih kmečkih fantov, ki že dve leti pojejo in prirejajo koncerte pod vodstvom Francija Kapusa, abiturienta slovenske gimnazije v Celovcu, ki svoj prosti čas uporablja za petje. Udeleženci izleta iz Novega mesta želimo fan-
slovenskimi pionirji obiskoval to de- tovskemu zboru prosvetnega dru-
Želo.
Z zanimanjem smo gledali s cvet-jern okrašene domove v Mislinjski *n Mežiški dolini. Na Ravnah s Če-^°vjem, so nas privabili s cvetjem v lepo celoto povezani kovinski iz-^6lki forme vive, užalosfilo pa uni-'^enje narave okoli naprav rudnika ^inka v Žerjavu. Ko smo pri Hol-»necu prestopili mejo, smo že bili v Podjuni. Vso pot po Koroški pa ^em podoživljal v spominih na tamkajšnje otroke in kraje, od koder s° bili pred 20 leti v naši jugoslovanski koloniji na Reki, Sušaku, na fečinah, kjer smo navezovali prijateljske stike med koroško slovensko in nemško govorečo mladino *6r mladino iz Hrvatske in Slovenije.
Pliberk je bil prva naša postaja !n pritegnil je napis trgovca Blaže-*a' Pomislil sem na takratno malo Ir|anko Lenčko Rudolfovo iz Bistre, ki me je povabila na semenj v Pliberk in celo dopisovala mi je ® kulturnem življenju v Šmihelu, gazili smo mimo. Velikovec je bil *e za nami, ko smo se po zelo lepi J®sti vzpenjali proti Svinji planini, '•udoviti razgled z Djekš nam bo o-slal v lepem spominu. Hudo pa nam 16 bilo, ker na vsej poti nismo našli Pravega slovenskega napisa; vsi s° bili skriti za potujčenim priimkom. Pod staro lipo smo se pogo-Varjali z dvema domačinoma, ki s'a bila zelo vesela našega obiska, *aifi sem gori bolj redko zaidejo yečje skupine izletnikov iz Sloveni-je- Cvetje na kmečkih hišicah in Vr,ovi so spotoma pritegnili našo Pozornost.
Velikovec, posebno bližnji Št. *uPert in partizanski spomenik na Pokopališču so mi tudi ostali v sPominu. Ko smo letovali z našimi slovenskimi pionirji okoli leta 1950 V Sekiri, smo naredili lep izlet pro-' Klopinjskemu jezeru in Velikovcu, ^biskali smo partizanske grobove, j^or nam je govoril tovariš dr. Pe-ek, mariborski dijak Borut pa je ^Ocitifai partizansko pesem o mate-'• Mimogrede so opleli še grob.
Tokrat pa smo Velikovec pozdravi kar iz omnibusa in občudova-1 Prijetno vožnjo proti Celovcu, ^dtem ko nam je pogled uhajal Pr°fi Karavankam, v Podjuno in na S°nČne Radiše, kjer se spominjam Jihovega pevskega zbora in diri-ftenta V/rulicha, pa otrok Košak , dolfa, Pisjak Francka ... Že smo ”6li skozi Celovec z namenom, da drugo dopoldne obiščemo z Serni spomini vred; zdaj pa smo Ji' namenjeni proti Rožu odnosno U|,am. Kotmara vas vsa lepa v ^»ju. kje io jjj mojj znanci? Trj *®stre Čimžarjeve, ki so tako lepo in nastopale na proslavah in *e’o v radiu?
iVoti večeru smo se po 12 urah °*nje ustavili v Bilčovsu, kjer so Q,n domačini in zlasti Miklavževa riJžina preskrbeli prijetno počivali-
štva „Bilka" v Bilčovsu in njegovemu mlademu pevovodji mnogo u-spehov. V prepričanju da slovenska
pesem na Koroškem ne bo zamrla sem zasnul v prijeten sen.
Kislo jutro in zvonenje iz bližnje cerkve me je zbudilo. Težko je bilo slovo in hvala vaščanom, posebej Ogrisovi družini, za prijetno bivanje v Bilčovsu.
Spotoma so mi spet zaživeli spomini, ko smo se približali Dravi in onkraj vasem Svatne, Št. Jakob, Št. Janž, krajem naših obiskov in znancev — Serajnikove Marije, Zvvitt-nika Herberta in posebej Janeza Weissa. Tudi v Hodiše mi je ušel spomin k Šušu Mirku in njegovim sovrstnikom.
Še nekaj kilometrov prijetne vožnje in bili smo v Sekiri ob Vrbskem jezeru; levo mladinski dom, desno pa slovenski hotel Korotan, ki ga takrat sploh še ni bilo. Pred nami je Minimundus v Celovcu, ves v
LEPI SPOMINI
Po dolgih letih se spet enkrat oglašam. 26. avgusta letos sem šel na okrevanje v Strunjan, kjer sem se v invalidskem domu res odlično počutil. Kljub mrzlemu vetru v drugi polovici septembra nam je čas ob zvokih harmonike, na kateri je bil invalid Metelko Franc pravi strokovnjak, prav hitro minil. Igral je predvsem partizanske koračnice, ki me še živo spominjajo na vojna in prva povojna leta.
Bivši predsednik zveze borcev v Postojni Janez Kranjc me je povabil na srečanje bivših koroških partizanov v Selah, v moji ožji domovini, kjer sem se zopet srečal z mnogimi prijatelji, se veselil z njimi in obujal spomine. Gašperjev borbeni govor, ki ga je imel na tem srečanju, mi je zelo ugajal; prav tako Partizanski invalidski pevski zbor z Radovanom Gobcem na čelu. Na povratku v Strunjan sem se ustavil še v Postojni, kjer sem pri Janezu Kranjcu tudi prenočil.
Kmalu je prišel čas, da sem moral zapustiti ta prelepi kraj, ki mi bo ostal v trajnem spominu. Domov grede v Avstrijo sem se moral oglasiti še na Ravnah, pri družini mojega prijatelja Metelka, kjer sem po dolgih letih zopet enkrat jedel ajdove žgance s kislim mlekom, kar na Dunaju, kjer sicer živim, ne poznajo. Metelkova družina je bila zelo prijazna, pokazali so mi znamenitosti domačega mesta, me popeljali v Savinjsko dolino in v druge kraje. Tudi na Uršlji gori sem bil, pa ne peš po kameniti cesti in v škornjih, kot takrat med narodnoosvobodilno borbo, temveč po asfaltni cesti z avtom.
Kar tesno mi je bilo pri srcu, ko sem se poslavljal od gostiteljev. Zopet sem „doma“, moje misli pa so še vedno pri njih.
BOLT1ŽAR JOŽE Dunaj
lepem cvetju; le škoda, da je deževalo, ali vtis je bil kljub temu lep! Potem pa spet po stopinjah spominov — mimo znanega zmaja, muzeja, kjer smo takrat v avli ob kneževem kamnu zapeli nekaj slovenskih pesmi, mimo parkov, blokov in mestnega vrveža. Žal pa smo zastonj iskali kak naš napis, samo skrita v tuji obliki smo našli nekdaj slovenska imena.
Res škoda, da ni bilo časa, da bi pozdravili slovensko gimnazijo, tovariše pri Prosvetni zvezi in pri Slovenskemu vestniku. Moje misli so bile spet pri znancih Igorju in Simonu, pa pri Renati in Erni, s katerima smo se tako dobro razumeli in skupaj zapeli, čeprav sta pripadnici nemške jezikovne skupine. Ni bilo časa za spomine, čeprav bi vsem prav rad osebno stisnil roko.
Pot nas je ta dan vodila še do Gospe Svete, vojvodskega prestola in krnskega gradu — treh postaj naše nekdanje slovenske državnosti na Koroškem. Potem do Ostro-vice in ob Osojskem jezeru ter skozi Beljak proti Korenskemu sedlu — domov. V Beljaku nas je impresio-niralo vse novo — spet vrtovi, cvetje, parki. Kje pa so ostali moji stari znanci? Obe Šparovčevi sestri, Er-lachovi dekleti Sonja in Marija? Še in še so se mi tokrat motali obrazi od vsepovsod, kjer se mi je pogled sproti ustavljal: Erna, Weiss v Borovljah, Schweiger Rupi v Št. Janžu, Wieser Ivan, Inzko Franci v Podgorjah, Knaflitsch Brigitte v Beljaku, Rudolfova Helenca iz Bistrice, Cušnik iz Dobja, Uršič iz Loč ... Vse sem v duhu iskal in jim, kjer so že, pošiljal lepe pozdrave in želje za lepo življenje, z mislijo, da se še kdaj najdemo skupaj kje na našem lepem Jadranu ali pa pri njih na Koroškem.
Še vedno mi doni v ušesih pesem „Nmav čez izaro", ki mi bo ostala kot spomin na vse takratne mlade prijatelje na Pečinah. Sonce se je že zdavnaj približalo obzorju, ko smo se s sedla spuščali na našo gorenjsko stran in pošiljali vroče pozdrave in zahvalo vsem, ki so nam omogočili ta nepozabni „potep" po Koroški.
TRATAR MAR1AN Novo mo*to
BIL SEM NA TRIGLAVU
Slovensko planinsko društvo v Celovcu je prejšnji mesec organiziralo izlet na najvišjo goro Julijcev —■ Triglav (2863 m). Že dolgo sem si želel, da bi se udeležil takega izleta. Izrabiti sem hotel priložnost, da se ga udeležim skupno s slovenskimi planinci, zato sem se prijavil v Celovcu. Težko sem čakal sobote in pripravljal opremo za v hribe. Točno ob sedmi uri sem bil na zbirnem mestu. Že sem mislil, da sem vse zamudil, ker ni bilo nobenega človeka, ki bi ga poznal in ki bi bil podoben planincu.
Po kratkem čakanju je prišel dr. Buch in mi povedal, da se ne more udeležiti izleta, ker je službeno zadržan. Rekel pa mi je, da se ga bo udeležil predsednik Slovenskega planinskega društva Lubo Urbajs in da se naj javim pri njem v Vrbi. Res sem bil tam in izvedel, da se je že odpeljal in da bo do devete ure čakal v Aljaževem domu. Bil sem točno ob devetih tam, a Lubota ni bilo. Hitro sem se preoblekel, zmetal svoje stvari v avto in se odpravil z velikim nahrbtnikom na pot, ne da bi vedel, v katero smer naj jo urežem.
Že na prvem razpotju mi je bilo žal, da nisem kupil kako geografsko karto. Na kažipotu je bilo napisano; Tominškova pot 5 ur, Prag, Luknja — zdaj pa vedi kam naj grem. Odločil sem se za Tominškovo pot, ker sem v skalah čul vriske.
V gozdu sta me dohitela dva planinca, katerima sem se pridružil. Kmalu smo postali takšni prijatelji, kot bi se poznali že leta. Pripovedovali smo si planinska doživetja in se vzpenjali proti Staničevem domu. Za pot smo potrebovali tri ure. Tam smo hitro pojedli vročo juho in jo mahnili naprej proti Kredarici, kjer smo se nekoliko oddahnili. Potem smo začeli plezati v steno, ki je bila za oči skoro neprehodna in nepremagljiva. Mislil sem, da ni mogoče po tistih klinih priti na vrh, pa je le šlo in še lažje, kot sem si mislil. Na srečo je megla zakrivala prepade, tako, da se mi ni vrtelo v glavi.
Na vrh Triglava smo prilezli ob 16.15 uri. Bilo mi je zelo prijetno, ko sem stal na tej najvišji gori Jugoslavije. Megla je pokrivala vrhove in pobočja ter nam preprečila čudoviti razgled, ki bi se nam sicer nudil ob lepem vremenu. Polagoma je začelo celo snežiti. Pokadili smo cigarete, se slikali in vpisali v knjigo. Tudi v staremu štedilniku privezani žig sem pritisnil na moje razglednice, da mi bodo v spomin. Čas je hitro minil, moral sem se posloviti od Triglava, ampak samo za letos. Še večkrat hočem obiskati to lepo goro.
Na malem Triglavu smo se okrepčali in se nato spustili proti koči Planika, ki pa je bila nabito polna. Ker nas je ves dan mučila žeja, smo izpili liter vina in nekaj radenske, lakoto pa smo potešili s koruznimi žganci in kavo. Spat smo šli ob devetih, toda predno so se ljudje umirili, je bilo že zgodnje jutro. Vstali smo ob pol šestih, se pošteno nasitili in jo mahnili proti koči na Doliču, katero oskrbujejo Trentarji. Tu je bila nekdaj postojanka italijanskih vojaških enot. Hitro smo popili čaj in jo ubrali navzdol. Moja dva planinska tovariša sta šla čez Kanjevec do Sedmerih jezer, jaz pa sem jo sam mahnil po nekdanji vojaški stezi, ki jo imenujejo mulatjera, proti dolini Trente in se začel spet vzpenjati proti Luknji, kjer je začelo deževati. Še eno uro hoje in ob pol enajstih sem bil na cilju — v Aljaževem domu.
Res čudno se mi je zdelo, da nisem nikjer videl kakšnega gamsa ali druge divjadi, ko so revirji tako lepi. Spomnil sem se legende o tistem Trentarju, ki je radi pohlepa svoje žene ustrelil zlatoroga in tako sam sebe pogubil. Tudi daljnogled sem vzel s seboj, da bi opazoval divjad, pa sem ga nosil zastonj. Bil sem zelo srečen, da sem naredil ta izlet. Čudno se mi zdi, da je gora tako privlačna, klub temu, da od človeka zahteva toliko napora. Tam v tistih višinah spoznaš mnogo dobrih ljudi in tovarištva, skovana v gorah, so vedno trajna tovarištva.
Anton Hadoilap
Domislice
*	Želva živi dolgo zato, ker nikoli ne hiti.
*	Tudi v hladni vojni se lahko kdo opeče.
*	Svetloba v temni noči je že mnoge ribe stala glavo.
*	Ljubezen je kot drevo: nagiblje se samo od sebe, razpreda svoje korenine globoko v vse naše bitje in pogosto še zeleni v srcu, ki je razbito.
*	Tudi otrok je že človek, čeprav je še novinec.
*	Če je odeja prekratka, zmeraj nekaj ven gleda.
*	Na pokopališčih vsi hodimo po truplih.
*	Oče mi je kupil strojnico, top, samokres; zdaj mi mora kupiti samo še sovražnika in bom lahko šel v boj.
*	Kako je včasih težko iskreno se veseliti tujega uspeha.
*	Ljudje brez domišljije nič ne doživljajo.
*	Človek je kaplja v morju življenja.
*	Ljubezen se porodi iz vere, živi od upanja, umre od miloščine.
*	Če bi se vsi narodi združili v mavrico, bi vsak narod trdil, da je njegova barva v mavrici najlepša.
*	Izkušena ženska vidi, kar je moškemu na vekomaj skrito.
*	Velik človek pogosto dela velike napake.
*	Vztrajnost je dobra, trma pa ne.
*	Denar brez zdravja in zdravje brez denarja, to je škilasta sreča.
*	Na svetu niso samo pogumni pisci, marveč tudi pogumni bralci.
*	Politiki, ki se borijo proti revščini, imajo največji standard.
*	Kadar hočemo ljubiti, se izpostavljamo nevarnosti, da bomo ljubljeni.
*	Postajamo prebivalci majhne vasi, ki se imenuje Svet.
*	Dokaz je najboljše prepričanje.
*	Življenje je žrtvenik, ki mu nihče ne uide.
*	Nevarno je biti iskren, če niste neumni.
*	Bolniki so nerazsodni, zdravi so lahkoumnl, ozdravljeni pa modri.
*	Ljubezen ni slepa, kakor mislimo, marveč je daljnovidna: slabo vidi, kar je blizu, toda izvrstno vidi, kar je daleč.
*	Ljudje smo igralci, stisnjeni med režiserje in šepetalce.
*	Nazadnje še tako železna navada postane navadna srajca, ponošena in pretesna.
*	Ljubezen je samo ena, ampak njenih kopij je na tisoče.
*	Poklicni kamnoseki ne bodo nikdar prerasli kamene dobe.
*	Ženske ne odpuščajo neuspeha.
*	Lahko pozabljamo svoje napake, če zanje razen nas nihče ne ve.
*	Vsaka ženska mora imeti moža nad glavo kot streho.
*	Pesnik ima raje, da ga občudujejo, kot pa razumejo.
*	Jezik politikov in diplomatov bodi človeščina.
*	Dvakrat vdihniti, počakati, trikrat izdihniti, se pravi: živeti, ljubiti, umreti.
*	Pogumni se ne štejejo po dvignjenih prstih, ampak po dvignjenih pesteh.
Domislice
Športni vestnik
HOKEJ NA LEDU
•	KAC : Jesenice 4:5 (3:1.0:2. 1:2) in 3:4 (2:2. 0:1. 1:1)
V	prvem kolu tekem za evropski pokal je rekordni avstrijski prvak v hokeju na ledu KAC nastopil v Ljubljani in v Celovcu proti večkratnemu Jugoslovanskemu prvaku HCJesenice. Prva tekma, ki je bila pretekli teden v Ljubljani, je v prvi tretjini stala v znamenju Celovčanov, ki pa so polagoma oddajali iniciativo nasprotniku. Tako se je tudi zgodilo, da so Jeseničani bili ob koncu zmagovalci, čeprav so v letošnji sezoni prvič stali na ledu. Tekma se je končala z rezultatom 5:4 za Jeseničane.
Preko 5000 navdušenih domačinov pa je v ponedeljek zvečer v Celovcu zaman pričakovalo v povratni tekmi poraz Jeseničanov. Avstrijski prvak je pričel kar mojstrsko in že v prvi minuti povedel z golom. Jeseničani pa niso bili nič slabši in so izenačili v protinapadu. Prva tretjina se je končala pravično 2:2. V drugi in tretji tretjini pa so Jeseničani postajali vedno hitrejši in iznajdljivejši. Prav v teh delih igre se je pokazala slabost Celovčanov, da niso dobro pripravljeni na letošnjo sezono. Izluščili sta se dve sliki: na eni strani šibek KAC, ki se je poskušal s solisti, na drugi strani pa izvrsten HC Jesenice, ki je s hitrostjo in skupinskim delom spravil nasprotnika iz ravnotežja. Tekma se je končala s 4:3 za Jeseničane, ki so si s tem zagotovili vstop v drugo kolo evropskega pokala.
Zanimivo je dejstvo, da je izpad KAC iz evropskega pokalnega prvenstva povezan z ogromno finančno izgubo, saj so zanimivi nasprotniki vsakokrat napolnili ne le celovško mestno halo, ampak tudi blagajno.
NOGOMET
•	Avstrija — Irska
Avstrijska nogometna reprezentanca je minulo nedeljo v Linzu odigrala v okviru kvalifikacijskih tekem za evropsko prvenstvo v skupini 6 tekmo proti nogometni reprezentanci Irske. Avstrijci so premagali nasprotnika v lepi igri presenetljivo s 6:0 (3:0). V irskem moštvu, ki je igralo povsem amatersko, niso bili navzoči nogometaši, zaposleni v škotskem in angleškem prvenstvu. Z zmago nad irsko reprezentanco so si Avstrijci zagotovili 2. mesto kvalifikacijske skupine VI za vicešampionom sveta Italijo, proti kateri bodo igrali še povratno tekmo v Milanu. Stanje na lestvici skupine VI je sledeče: po petih igrah vodi Italija (9 točk) pred Avstrijo (6 točk), Švedska in Irska pa sta v šestih igrah zbrali 6 oziroma eno točko.
Tudi v nekaterih drugih skupinah so bile minuli teden na sporedu pomembne tekme. Nogometna reprezentanca Vzhodne Nemčije je izgubila tekmo 7. kvalifikacijske skupine za evropsko prvenstvo proti Nizozemski z 2:3. Z izidom tekme pa je jugoslovanski nogometni reprezentanci že zagotovljeno prvo mesto v tej skupini in za-siguran nastop v četrtfinalu. Premagati mora le še na domačih tleh reprezentanco Nizozemske. Najhujši nasprotnik Jugoslavije v tej skupini — Vzhodna Nemčija nima več možnosti poseči v boj za prvo mesto.
V	Varšavi pa si je pred 100.000 gledalci zagotovila skupinsko zmago nogometna reprezentanca Zahodne Nemčije. V tekmi 8. kvalifikacijske skupine za evropsko prvenstvo so namreč Nemci premagali reprezentanco Poljske s 3:1.
•	SAK na prvem mestu
V	spopadu dveh najboljših nogometnih moštev 2. razreda D sta si v nedeljo v Ži-tari vasi stali v prvenstveni tekmi nasproti nogometno moštvo Žitare vasi in moštvo Slovenskega atletskega kluba. Tekma, ki je potekala v znamenju smrada 10. oktobrskih kresov, je slovenske nogometaše spodbudila k največjemu podvigu. Premagali so nasprotnika s 3:2 in s tem zavzeli prvo mesto v lestvici.
Slovenski študentje so igrali izvrsten nogomet in ob polčasu vodili z 2:1. V drugem polčasu so napadli le še domačini, ki so v največjem pritisku na slovenski gol izenačili. Proti koncu igre pa so prevzeli iniciativo ponovno Slovenci, ki so 5 minut pred koncem zabili odločilni gol. Nogometni tekmi je prisostvovalo veliko gledalcev, med katerimi so bili najboljši in najmočnejši navijači — navijači SAK-a. Upajmo, da bodo nogometaši SAK-a nadaljevali izbrano pot in da bodo dosegli cilj — vstop v 1. razred.
S SADNIMI DREVESCI IN CRMlCl DREVESNICE
Marko Polzer
VAZAR
PRI ŠT. VIDU V PODJUNI
so vsi zadovoljni!
Važno za kmečko-zborske volitve
Skupnost južnokoroških kmetov nas naproša za naslednjo objavo:
Zadnji rok za vlaganje volilnih predlogov za kmečkozborske volitve je nedelja dne 24. oktobra 1971 do 13.00 ure.
Volilni predlog za krajevni kmečki odbor je treba predložiti občinski volilni oblasti (Gemeindewahlbehbrde) za volitve v krajevni kmečki odbor. Predlog mora biti podpisan od najmanj pet volilnih upravičencev z navedbo družinskega imena, imena, rojstnega leta in naslova ter mora vsebovati:
1.	Razlikujočo strankino označbo
2.	Kandidatno listo z največ dvojnim številom kandidatov, kolikor jih je treba voliti, in to v predlaganem zapovrstju, ki ga je treba označiti z arabskimi številkami in pri katerem je treba navesti družinsko ime, ime, poklic in naslov (tudi domače hišno ime) za vsakega kandidata. Za vsakega kandidata je treba poleg tega še posebej priložiti pismeno privolilo (Zustimmungserklarung), da se strinja, da se ga navede kot kandidata v volilni predlog.
3.	Označbo osebe, ki je upravičena, da se ji dostavljajo odločbe in dopisi (družinsko ime, ime, poklic in naslov).
Hkrati je treba pri občinski volilni oblasti za volitev v krajevni občinski odbor vplačati šil. 10.— v gotovini; če se ta znesek ne vplača istočasno z vložitvijo volilnega predloga, se smatra, da volilni predlog ni vložen.
Vsi volilni odbori za volitev v kmečka zastopstva morajo skrbeti, čeprav je 23. oktober sobota in 24. oktober nedelja, da se volilni predlogi lahko vložijo do zakonitega termina, to je do 13.00 ure dne 24. oktobra 1971.
Kdor hoče poslati volilni predlog po pošti, ga mora oddati tako pravočasno, da ga more pošta še dostaviti pred tem rokom, to je najkasneje dne 22. oktobra, ker v sobotah in nedeljah pošta pošiljk ne dostavlja. Tudi v tem primeru pa je treba pravočasno vplačati pri občinski volilni oblasti za volitve v krajevni kmečki odbor šil. 10.— v gotovini.
Volilne predloge za odbore okrajnih kmečkih zbornic in za občni zbor deželne kmetijske zbornice bo vložil osrednji odbor Skupnosti južnokoroških kmetov.
RADIO CELOVEC Slovenske oddale
Sobota, 16.10.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 14.00 S pesmijo od vasi do vasi, mešani zbor SPD »Danica" iz št. Vida v Podjuni.
Nedelja, 17.10.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 18. 10.: 13.45 Informacije — Za našo vas.
Torek, 19.10.: 13.45 Informacije — Od popevke do popevke.
Sreda, 20. 10.: 13.45 Informacije — Za naše mlade poslušalce — Mladina poje.
četrtek, 21.10.: 13.45 Informacije — Iz slovenske literarne delavnice.
Petek, 22. 10.: 13.45 Inormacije — Veseli val.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 —
12.00	— 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00
—	24.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih):
4.30	Dobro Jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —
12.00	Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti —
13.15	Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki In odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu —
19.00	Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 16.10.: 6.50 Beseda na današnji dan —
8.10	Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik —
9.35	Pihalni orkester RTV Ljubljana — 12.10 Matija Bravničar: Simfonična antiteza — 12.40 Po domače v veselem tonu — 14.10 Sobotno popoldne za mladi svet — 15.40 Pojo naši operni pevci — 16.45 S knjižnega trga — 17.15 Gremo v kino — 17.15 Ansambel Jožeta Kampiča —- 18.15 Iz operetnega sveta — 18.50 Pogovor s poslušalci — 19.15 Z ansamblom Borisa Kovačiča — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino
—	21.30 Melodije za razvedrilo — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Nedelja, 17. 10.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.53 Skladbe za mladino — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 11.15 Voščila — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Nedeljsko popoldne —■ 14.30 Humoreska tedna
—	17.30 Radijska igra — 19.15 Glasbene razglednice
—	20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Plesna glasba — 23.05 Iz stare kitajske modrosti — 23.15 Jazz.
Ponedeljek, 18. 10.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Z velikimi zabavnimi orkestri — 12.10 Iz makedonske simfonične zakladnice — 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru
—	14.10 Iz zborovske zakladnice Franza Schuberta
—	14.35 Voščila — 15.40 Lepe melodije — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Ob lahki glasbi — 19.15 Trio Vitala Ahačiča — 20.00 Operni koncert —• 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Slovenski ansambli in pevci zabavne glasbe.
Torek, 19.10.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Operna matineja — 9.05 Ljudska pesem v simfonični pesnitvi — 9.35 Slovenske narodne v priredbah Danila Bučarja in Matije Tomca — 12.10 Glasbene pripovedi Emila Adamiča — 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli — 14.10 Glasbena tribuna mladih —
14.30	Ansambel Jožeta Privška — 14.40 Za mladino —
15.40	Recital violinistke Nevenke Rovan — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Svet tehnike — 19.15 Z ansamblom Vilija Petriča — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Od premiere do premiere — 21.25 Koncert lahke glasbe
—	22.15 Pesmi Franza Schuberta poje baritonist Diet-
rich Fischer-Dieskau — 23.05 Bilitine pesmi — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
Sreda, 20. 10.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.50 Za mlade radovedneže — 9.25 Vesela godala — 9.40 Iz glasbenih šol — 12.10 Iz Massa-netove opere »Manon" — 12.40 Od vasi do vasi z domačo pesmijo — 14.10 Poje moški zbor Laško —
14.35	Voščila — 15.40 Praški simfonični orkester —
16.40	Londonski festivalski orkester — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.15 Priljubljene slovenske popevke — 18.40 Naš razgovdr — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Iz stare ruske književnosti — 23.15 Od popevke do popevke.
četrtek, 21.10.: 6.50 Beseda na današnji dan —
8.10	Operna matineja — 9.05 Šolska oddaja — 9.35 Pesmi in plesi Istre — 12.10 Iz opere »Rona" — 12.40 Francoske pihalne godbe — 14.10 Iz mladih grl —
14.30	Z ansamblom Silva štingla in Atija Sossa —
15.40	Falla v Ozimovi in Janigrovi izvedbi — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Ansambel Jožeta Kampiča — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.15 Z ansamblom Mojmira Sepeta —
Avstrija 1
Sobota, 16.10.: 15.25 Tazz in pop — 16.10 Za otroke
—	16.35 Kaj morem postati — 17.05 Beatclub — 17.35 Za družino — 18.00 Tedenski obzornik — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 Šport —
20.15	Dober večer, sosed — 21.45 šport — 22.15 Čas v sliki — 22.20 Krvava cesta, kriminalni film.
Nedelja, 17.10.: 15.30 Ribiška oddaja — 16.00 Veselje ob glasbi — 16.30 Lolek in Bolek — 17.05 Brez nagobčnika — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Kdo ve več? — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna
—	19.30 šport — 20.15 Sestre iz Prage, starodunajska spevoigra — 22.00 čas v sliki — 22.15 Iz moje knjižnice.
Ponedeljek, 18.10.: 18.00 Portret avstrijskega mesta: Železno — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske.— 18.50 Silents please
—	19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 21.15 Bonanza — 21.05 Poštni predal 7000
—	21.20 Prometna vzgoja — 22.20 čas v sliki.
Torek, 19.10.: 18.00 Tečaj angleščine — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Indian Rlver — 19.16 Pregled sporeda — 19 30 čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Kaj sem? — 21.00 Kabaretistična oddaja — 22.00 čas v sliki.
Sreda, 20. 10.: 10.00 Oknar — 10.40 Britansko življenje In literatura — 11.00 Delež zveznih dežel pri oblikovanju avstrijske narodnosti — 12.00 Malgret in njegov največji primer, kriminalni film — 16.30 Za otroke: Ujeti lev — 17.15 Mala abeceda športa —
17.35	Lassie, zgodba psa — 18.00 Tečaj francoščine — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije
—	18.50 TV-kuhinja — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Obzorja — 2100 Umiranje — 22.15 čas v sliki.
četrtek, 21.10.: 10.00 Druga republika — 10.30 De-kalog — 11.30 Avstrija 1918—1938 — 12.00 Fizika za vse
—	18.00 Tečaj italijanščine — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 športni mozaik — 18.50 Stan Laure! In Oliver Hardy — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Ne ozirajte se, Golem Je tu — 21.15 Svet knjige — 22.15 čas v sliki.
Petek, 22.10.: 10.00 Društvo narodov — Združeni narodi — 10.30 Obiščemo razstavo — 11.00 Survlval
—	11.25 Svilene nogavice — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.41 Oddaja kmetijske zbornice — 18.50 Kamor nas veter zanese —
19.16	Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport
—	20.15 Komisar: Ko so rože žalovale — 21.15 Aktualni dogodki — 22.25 čas v sliki — 22.40 Ob koncu tedna na poti.
Dušnopastirski urad vabi na
romanje v Maribor
kjer bo 24. oktobra 1971 blagoslovitev nove spominske cerkve na čast sv. Cirila in Metoda.
Ta cerkev naj bi ob 1100-letnici Metodove smrti in ob ustanovitvi prve slovenske metropolije utrjevala med našim ljudstvom izročilo svetih bratov in škofa Slomška.
K tej slovesnosti bodo prišli vsi slovenski nadpastirji, vabljeni pa so tudi vsi sosedni škofje iz obmejnih držav in drugi cerkveni predstavniki.
Verniki s Koroške naj bi bili po želji pripravljalnega odbora zastopani tudi po kakem cerkvenem zboru, ki bi sooblikoval slovesno bogoslužje. Sodelovala bosta združena cerkvena zbora iz Sel in Št. Janža.
Slavnostni program se začne ob 10. uri. Popoldne bi se koroški romarji peljali še k MATERI BOŽJI NA PTUJSKO GORO.
Vozi Podjetje Sienčnik iz Dobrle vasi. Cena za vožnjo: v Maribor, na Ptujsko goro in nazaj samo 80.— šilingov iz Celovca. Prijave sprejema do 19. oktobra 1971 Dušnopastirski urad v Celovcu in podjetje Sienčnik.
Čas in kraj odhoda bomo udeležencem pravočasno sporočili. Vaša prijava brezizjemno šele velja, ko ste plačali celo vsoto (šil. 80) vnaprej.
Dušnopastirski urad
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevoV
21.00	Večer s slovenskim pesnikom Cirilom Zlobc0^
—	22.15 Med našimi letošnjimi jubilanti — 23.30 Slo venske popevke.
Petek, 22.10.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena f®' tineja — 9.05 Nekje nekdo čaka tvoje pismo — 9' Od melodije do melodije — 12.10 Spominski l,s ^ pesmi Janeza Kuharja in Pahorjeve klavirske sklad
—	12.40 Z godci in pevci čez polja in potoke —* * 1 '
Kaj vam pripoveduje glasba — 14.35 Voščila — '5' Napotki za turiste — 15.40 Lahka glasba slovens avtorjev — 17.10 človek in zdravje — 17.20 Opef ^ koncert — 18.50 Ogledalo našega časa — ansamblom in vaško godbo Maksa Kumra —	*
Slovenski zbori tekmujejo — 20.30 „Top-poPs
—	21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15	^
sede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz P10 polnočjo.
Jugoslav'j?
Sobota, 16.10.: 9.35 šolska oddaja — 17.45 P,ui® ' festival — 18.15 Obzornik — 18.30 Nicholas Nickl®^
—	19.20 Mozaik — 19.25 Kažipot — 20.00 Dnevnik
20.35	Magazin — 21.35 Nikoli grde besede — Poročila.	, k(J
Nedelja. 17.10.: 9.30 Po domače — 10.00 Kmetij5^ oddaja — 10.45 Mozaik — 10.50 Otroška matinej® ^
11.40	Mestece Peyton — 18.10 Ujetnik v Zendi, arv^ riški film — 20,00 Dnevnik — 20.35 Humoristične ®^_ daja — 21.25 Videofon — 21.40 športni pregled
22.10	Poročila.	jj
Ponedoljek, 18.10.: 9.05 Odprta univerza — Šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazb® ^ 14.45 šolska oddaja — 16.55 Madžarski pregle 17.15 šah Fisher—Petrosjan — 17.45 Kljukčeve d°® . divščine — 18.15 Obzornik — 18.30 S poti P® „ veniji — 19.00 Mozaik — 19.05 Mladi za mlad® r
20.00	Dnevnik — 20.45 Kronanje, drama — 21.50 V® s pisateljem Danilom Lokarjem — 22.30 Poročila-Torek, 19.10.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 O5®^ splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja —	^
čarodejev klobuk — 18.05 Risanka — 18.20 Obz°Jg5
—	18.35 Srečanje v studiu 14 — 19.00 Mozaik —
Srčni Infarkt — 19.30 Osebna nega — 20.00 Dn®v
—	20.35 Krvava bajka, jugoslovanski film.
Sreda, 20.10.: 8.15 šolska oddaja — 16.45
pregled — 17.05 šah Fisher—Petrosjan — 17-50 7®^. pravlijlca — 18.15 Obzornik — 18.30 Zabavno 91®* „ na oddaja — 19.00 Mozaik — 19.05 Na sedmi st®z ^
19.30	Naš ekran — 20.00 Dnevnik — 20.30 Lipi®0
21.30	Glasbena oddaja — 21.50 Naš vsakdan. četrtek, 21.10.: 9.35 šolska oddaja — 1100 V® _
šolska ura — 16.10 Osnove splošne izobrazb® ^ 17.55 Glasbeni ciciban — 18.15 Obzornik — 18 80 t v v katerem živimo — 19.00 Mozaik — 19.05 Er,kr v0jlc tednu — 19.20 Vse življenje v letu dni — 20.00 D®8^^
—	20.35 četrtkovi razgledi — 21.35 Maupassa® novele — 22.00 Apoteza baleta — 22.35 Poročil®-
Petek, 22. 10.: 9.30 šolska oddaja — 14.40 šolsk® 5af daja — 16.10 Osnove splošne Izobrazbe — 76.	^
Fisher—Petrosjan — 17.00 Madžarski pregled gb. Verne-Kohout: V 80 dneh okrog sveta — 181 ^45 zornik — 18.30 Zabavno glasbena oddaja —	,,
Variete — 19.00 Mestece Peyton — 20.00 Dnev®1^;,,
20.35	Ko sem zadnjič videl Pariz — 22.25 P®10
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenski ggi\f, nlzaclj na Koroškem; glavni urednik: Rado 7® ^l0. odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In ^ f(j, va: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasometergas* tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška In tiskarsko °
i o. j. Dravo, Celovec - Borovlje.