L. TROHA 1-7-44 122 SEATON ST., TORONTO, ONT.
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ot'awa.

a i .»».HM

1
CENA NAROČNINI:
Za eno leto ........................ $2.00
Za pol leta ........................ 1.25
Za ZDA........................... 3.00
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
Vol. 2 No. 40.
Priče 5.
TORONTO, ONTARIO PETEK, 10 DECEMBRA 1943
Cena 5c.
Leto 2 štev. 40.
Pregled bojevitih črt proti fašizmu
Rdeča armada obkolila Čerkazi in prodira proti Znameniti, važni industrijski središči in prometni spoj. Nacisti odstopajo na več krajih kljub tefnu da pritiskajo z silo proti Kijevu.
Rdeča armada je v zadnjih nekoliko dni osvobodila nadaljnih močno utrjenih 14 nacističnih utrdb ob ovinku Dnjeper reke na Ukrajini. Dokler je obkolila važno industrijsko mesto čerkazi ob Dnjepru, se njeni oddel-
BORBA NA DOMAČEM FRONTO
Ottawa — Hon. lan Ma-kenzie, minister za penzije in zdravje, je na konferenci za venerične bolezni odločno poudaril, Kanada bo morala odločno podvzeti potrebne korake na domačem frontu, proti raznih bolezni, posebno proti, gonorrhoea in sifilisu.
Nadalje je omenil eno izmed šest poglavitnih vprašanj v naslednji kampanji, je splošna zdravstvena preiskava vključujoč preiskava krvi zaradi sifilisa, pred poroko zaročencev.
Šest poglavitnih nalog se glasi: Splošen pouk o zdravju ; po ugotovitvi bolezni, takojšna zdravniška obskrba; posebna obskrba mater; zadostna razvrstitev zdravniških potrebščin; splošna z-dravstvena preiskava in zadostna ter efektivna zdravniška pomoč osebam prizadetih s nalezljivo boleznijo.
Skrajni je čas mesto to cele vrste raznih konferenc in zborovanj o omenjit-vi nalezljive in za narodno zdravje nevarne bolezni, da se prične dejanska oskrba naroda v splošnem. Toda, če so delavci v tovarnih prisiljeni na stavko za pet centi zvišanja plače, tedaj delno ako ne do cela leži odgovornost za velik odstotek raznovrstne bolezni v regulacijah delovne mezde.
ki v močni ofenzivi naglo približuju Znamenki, važni železniški spoj ob Kijev in Dnjeprepetrovsk železnici. Deset milj južno vzhodno od Znamenke, oddelki Rdeče Armade so presekali železniško progo in z tem tudi prometno vez nacističnih oddelkov na tem kraju bojne črte.
Ponovljena .aktivnost na 600 milj raztegnem bojni črti ob ovinku reke Dnjeper, spada med strateška vprašanja ob Kijevu. Kajti pritisk Rdeče Armade proti Znamenki, važen železniški spoj za nacistične sile, olajšuje njen položaj ob Kijevu, oziroma žitomiru, kjer so nacisti vrgli večjo rezervo moštva in tankov v borbo proti Rdeči Armadi. Toda kljub večji rezervi moštva in tankov, njihov uspeh je o-mejen in podvržen le ogromnim izgubam.
Najnovejše poročilo pravi, da so Nemci vrgli 1.700 tankov v napad ob Žitomiru in Korostenu. Enako je pa Rdeča Armada podvzela potrebne rezerve in vojno opremo na tem kraju, proti zbranih nacističnih sil.
Kakor razvidno nacisti so vrgli večjo silo na ozek kraj bojne črte proti Kijevu z namenom, da prodro boino črto in z tem dosežejo incijativo v svoje roke. če tudi jim je začasno uspelo zavzeti žitomir in Korosten, so pa njihovi položaji ogrožani na drugem kraju bojne črte, posebno ob Znamenki, kakor je omenjeno. Znamenka se nahaia kakih 140 milj otd Odesa-Lwow železniške proge, zaprav kliuč nacističnih komunikacij na Ukrajini. V t,e morav-cu prodirajo oddelki Rdeče Armade pod vodstvom generala Rodin Y. Malinovsky.
DELAVSKI ŽUPAN V HAMILTONU
Hamilton, Ont. — Dne 6
tg. m. so se vršile mestne volitve in pri katerih je izvoljen za mestnega župana znan delavski prvak, Sam Lawrence. On je dobil 1.698 glasov večine pri volitvah. To je najboljši dokaz, da so delavci v Hamiltonu skupno od CCF in Progresivne delavske stranke, zagotovili njegovo zmago.
Zatem sta izvoljena dva CCF. odbornika in sicer, Jo-seph Easton in James Ne-well v osmem wardu.

Finski social "patrioti
London — Finski socialdemokrati, oziroma njihovi voidje, Tanner, Risto in družina, so si na zvit način prizadevali pridobiti podporo od zunaj kot posredovalca, za seperaten mir z Sovjetsko Unijo. Slednja se ni dosti ozirala na vidne znake in ponudbe prvih.
Zdaj pa kakor je razvidno Sovjetska Unija je odgovorila, da bo Finska ravno tako prizadeta za odškodnino kriminalnega napada, na Leningrad. To je obenem direktni odgovor finskim ljubljencem Hitlerja, na njihovo zvito prizadevanje, da se iz-vlečejo iz škripcev tako z strani povojnih obsodb v mednarodnem oziru, kakor tudi na domačem tlu z strani naroda.
Nacistične izgube v
Ustanovljena narodna vlada v Jugoslaviji
KOLENDAR ZA LETO 1944
IVAN RIBAR predsednik Narodne Vlade.
Tem potom naznanjamo odsekom Zveze kakor tudi posameznikom, da smo v sporazumu z glavnim odborom Zveze, tiskali stenski kolendar za leto 1944.
Oblik kolendarja je prav primeren in z sliko maršala Narodne Osvobodilne in Par tizanske armade, Josip Brozovič. Cena je prav zmerna, 50 centov za posamezen koledar.
Vsa naročila je poslati čim prej na naslov Edinosti, 206 Adelaide St. W.. Toronto, Ont.
Glavni Odbor Zveze in Upravništvo Edinosti.
POSREČILO SE JE IZVOLITI 142 NARODNIH POSLAN-CEV NA OKUPIRANEM OZEMLJU. IVAN RIBAR PREDSEDNIK VLADE, JOSIP BROZOVIČ (TITO) IMENOVAN MARŠALOM NARODNE OSVOBODILNE I PARTIZANSKE ARMADE
Cairo, 6 dec. — Glasom tukajšnih poročil, ki so zvrnila posebno pozornost javnega mnenja, zlasti reakcionarnih krogov v tesnih odnošajih z skupino ubežne vlade, je naznanjeno, da je v Jugoslaviji ustanovljena centralna narodna vlada. Ta iznenadna vest, ki je nasledila na podlagi osvobodilnega gibanja in katero je prevzelo popolno odgovornost zakonite vlade v Jugoslaviji, je razpršila megleno dvomljivost o resničnem narodnem predstavništvu in njegovo stališče med Narodno Osvobodilno in Partizansko armado v borbi protiv fašističnih morilcev na jugoslo-venskem ozemlju, ter skupinom ubežne vlade v imigraciji.
Če tudi zaenkrat poročila
JOSIP BROZOVIČ Maršal Narod. Osvobodilne in Partizanske Armade.
ZGODOVINSKA KONFERENCA ZAVEZNIŠKE TROJKE V TEHERANU
"NI SILE NA SVETU, KI BI MOGLA REŠITI SKUPNEGA SOVRAŠNIKA PRED PORAZOM. UDARILI BOMO PO SOVRAŽNIKU Z VZHODA, ZAPADA, IN JUGA DO POPOLNE ZMAGE. ZAGOTOVILI BOMO TRAJEN MIR, JE GESLO KONFERENCE.
Teheran, Perzija 6 dec. — Svetovno javno mnenje je obrnilo pozornost na zgodovinsko konferenco zavezniške "Trojke", katera je kakor razvidno položila zgodovinske pogoje medsebojnega soglasja in sodelovanja treh svetovnih velesil, Vel. Britanije, Sovjetske Unije in Združenih Držav.
Nekaj dni pred tem se je vršila konfereca med Churchillom, Rooseveltom in Chang Kaišekom, na kateri je dosežen sporazum o naslednjih vojnih akcijah na Pacifiku proti japonskih im-pirijalistov. Sporazum vključuje ne le skupno sodelovanje treh držav v vojni proti Japonski, ampak povrnitev zasedenega ozemlja po japonskem -impirijalizmu v polovici tega stoletja, kitajski republiki. Tej konferenci je sledila druga med Chur-chilom, Stalinom in Rooseveltom, na kateri je dosežen skoraj enak sporazum dasi je njegova vsebinska stran obširnejša in se na naša na zadeve tako v vojni, kakor tudi v povojni'preureditvi v svetu v splošnem.
Med značilnimi sklepi konference med Churchillom, Stalinom in Rooseveltom. je sklep: "Udariti po sovražniku z vzhoda, zapada in jutra. Enako važna ie skuona iz-iava ki s« glasi: S vdanostjo in odločnost io izjavljamo, da bodo naši narodi delali skupno v vojni in tudi v m% ru, ki nestopi po zmagi nad
sovražnikom, zlasti pa omejitvi nadaljnih vojn. Ni pa sile na svetu, k; bi mogla rešiti skupnega sovražnika pred gotovim porazom. Naši udarci bodo sledili neprenehoma pomnoževani iz zraka, tal in morja.
Ob tej priložnosti in z posebno svečanostjo premijer Vel. Britanije Churchill, je izročil Stalinu posebej izdelano sabljo na častni spomin junaškemu mestu Stalingrad, kot dar z strani kralja Jurija VI in naroda Vel. Britanije. Stalin se je osebno zahvalil Churchillu in narodu Vel. Britanije, za naklonjenost in priznanje.
Takoj po konferenci oziroma skupni izjavi zavezniških voditeljev, razni krosi so izrazili svoje zadovoljstvo z njenim izhodom. Nekateri so izrazili, da je konferenca storila en najznačilnejši korakov z tem, ko se je dosegel sporazum deloma v političnih in do cela v vojaških ozirih za nasled-nie akcije proti fašistični Nemčiii, za čim preišni poraz. Posebej v vojaških ozirih je važno, da vlada spo-
London — V zadnjih štirinajstih dpevih Narodna O-svobodilna in Partizanska armada, je zadala občutne udarce fašističnim okupatorjem, četnigom in salitetnim skupinam v Jugoslaviji.
Poročilo z dne 2 decembra pravi, da so Nemci izgubili izmed 7 in 21 novembra nad 3.200 mož, večjo množino raznega orožja in druge vojne opreme. V istem času je Narodna Osvobodilna in Partizanska armada, zavzela večje število utrdb ob i-talijanski in avstrijski meji.
Zadnje dni se je vršila odločna borba pri Rakeku. Ajdovščini in ob Beli gori, pravj poročilo Narodne O-svobodilne in Partizanske 'armade. Zaeno težka borba se vodi v pokrajini okrog Sandžak, Mokragora, 20 milj zapadno od Užic ob železniški progi Sarajevo.
razum in soglasje. To pa kakor je razvidno se je doseglo na omenjeni konferenci in pričakovati je v bližnji bodočnosti v dejanjih njene zaključke.
En od številnih narodnih borcev.
Vel. Britanija najbrž
prizna narodno vlado
__«_.
London — V zbornici poslancev je bil vprašan državni .minister Richard K Law, glede notrajnih zadev med Narodno Osvobodilno in Partizansko armado ter takzv. Mihajlovičevimi četniki.
Med drugim je odgovoril, da Vel. Britanija pomaga Narodno Osvobodilno armado bolj, kot pa.Mihajloviča, ker slednji ni pokazal aktivnosti v osvobodilni borbi. Nadalje je poudaril, da so zavezniki imeli odnošaje z ubežno vlado v Cairo, toda, znaki so, da bo najbrž Vel. Britanija vpostavila odnošaje z novo narodno vlado, mesto ubežne v Cairo.
Peta armada prodira proti Rimu
Alžir — Poročila iz zavezniškega stana o vojnih akcijah v Italiji, trdijo da je peta zavezniška armada zavzela Mont Camino in pognala nacistične sile iz bližnjih vasi zapadno od Miga-no. Odločne borbe so pa v razvoju ob hribovitem položaju ob poti Casino-Rim.
Večje število vojnih viet-nikov je bilo zajetih ob Mo-nastrv Hill. nekateri od teh so pripovedovali, da so bili že nekaj dni brez hrane. E-nako pa, kako si nacisti prizadevajo zaustaviti napredovanje zavezniške armade.
Zavezniški letalci so bombardirali obrežni položaj nacistov na jugoslovanskem obrežju jadranskega morja. Medtem iz drugih virov poročila zatrjuio, da je bilo v Berlinu ubitih, ranjenih in pogrešanih okrog 200.000 ljudi ob zadnjem bombardiranju tega mesta po zavezniški zračni sili.	«
Najnovejša poročila pravijo, d,a se pričakuje da bo Turška pristopila k zaveznikom in da je njena armada okrog 2 milijona skorai pod orožjem. Temu koraku se polaga dokaj večja pozornost vsled omogočenju zavezniške armade iz bližnjega v-zhoda in Rdeče armade zdaj v ofenzivi na Ukrajini, kot otvoritev nove bojne črte na Balkan.
Vsekakor pričakovati je večjih vojnih akcij v tej smeri, kot rezoltat sporazuma in soglasja zaveznikov in Sovjetske Unije.
PARNI KOTEL VZROK SMRTI IN NESREČE
Tilsonburg, Ont. — Ne
daleč tega mesta, na mestu je ostal mrtev tukajšni far-mer po narodnosti Madžar, Štefan Franci,a, 42 let star, potem ko je razpočil parni kotel v hlevu.
Eksplozija je bila tako močna, da so počile šipe na oknih, ter obenem ni bilo mogoče omejiti požar, ki je nastal vsled eksplozije. Hlev je pogorel do tla. kakor tudi deloma je poškodovana hiša in drugo posloplje.
ne trdijo da je centralna vlada priznana z strani zavezniških vlad, so pa vidni znaki ki dajajo podlago za njeno priznanje.
Najočitnejši dokaz temu je nad 208 narodnih poslancev, vključujoč 142 iz okupiranih krajev Jugoslavije, kateri so na svojem zborovanju zastopali ogromno večino Slovencev. Hrvatov in Srbov v Jugoslaviji. Zunajni krogi poudarjajo, da je to pretstavništvo najpopo-Larnejše vodstvo v Jugoslaviji in da ni nobenega dvoma o tej resničnosti.
V imenu skupine okrog ubežne in samo imenovane vlade, kralj Petar, je naslovil oster protest proti ustanovitve centralne vlade v Jugoslaviji. Imenoval je to vlado, "terorističnom" itd. Toda na njegov protest bi vsak komentar bil odveč zaradi očividne histeričnosti, ki je zavladala v skupin} ubežne vlade, katero je narod v Jugoslaviji, že zdavnaj sovražil in zavrgel.
Na svojem zborovaniu narodni poslanci izvolili so centralno vlado v Jugoslaviji, katera predstavlja želje in težnje narodov Jugoslavije. Za njenega predsednika izvoljen je Ivan Ribar, prvi predsednik jugoslovanske vlade po prvi svetovni
vojni, pozneje senator. V podpredsedništvo so izvoljeni: Mošo Pijade, po narodnosti Srb, po poklicu slikarski umetnik in pisatelj, kateri je kot znano bil 14 let v zaporu v jugoslovanskih glavnjačah, po zaslugi bivših protinarodnih jugoslovanskih režimov. Zatem z-nani slikarski umetnik Anton Auguštinčič, Hrvat, ter Jože.Rus, Slovenec.
V ministerstvo je izvoljenih več velo uglednih mož, po poklicu in prepričanju različnih pripadnosti. Eden od teh je znani župnik pravoslavne vere Sero Vladko Ze-čevič, znan po svojem v-ztrajnem delu v demokratični stranki leta 1941, ter eden bližnjih zaupnikov vrhovnega povelistva maršala Brozoviča. Josip Smo-dlaka je imenovan ministrom za zunajne zadeve in dr. Dušan Srnec, Slovenec, bivši Ban v Sloveniji za času živkovičeve diktature, minister za promet. Josip Brozovič (Tito) o katerem histe-ričarii pravijo da se ne ve, kdo da ie, je imenovan Maršalom Narodne Osvobodilne in Partizanske Armade.
Ti ljudje predstavljajo o-gromno večino ljudstev Jugoslavije. Nastopil je čas spoznati do cela to resničnost in ji dati največje priznanje !
PREGLED NARODNE OSVOBODILNE BORBE V JUGOSLAVIJI
NARODNA OSVOBODILNA IN PARTIZANSKA ARMADA V OFENZIVI NA VEČ KRAJIH. CELA BELOKRA-JINA OSVOBOJENA, 15 DIVIZIJA V SLOVENIJI ZAVZELA NADALJNIH 12 UTRDB. NACISTI POSLALI POJAČANJA.
Od leve na desno: Britski mornariški častnik, na spredi en od častnikov Narodne Osvobodilne vojske in na kraju njegov tolmač.
Moskva — Časopisna služba Vse-slovanskega odbora vam pošilja članek po Se-meonu Belinkov, ki se glasi:
Pred nedavnim se je vršilo zgodovinsko zborovanje narodnih poslancev in narodne skupščine. Izvoljeni poslanci po junaško vztrajnem narodu, so med tem naredili značilen zaključek v organizacijskem in političnem smislu. Namreč reorganiziran je anti-fašisti-čni Svet, kateremu je podvržena narodna centralna vlada. Ta politična reorganizacija je bila mogoča in je nasledila vsled uspešne borbe Narodne Osvobodilne in Partizanske Armade, katera z vsakim dnevom osvobojuje Jugoslavijo od fašističnih morilcev. Z tem je postal anti-fašistični Svet, začasno zakonodajno telo naroda Jugoslavije.
Pred nekaj meseci nemški morilci so drzovito zaporedoma napadali Slovenijo. Junaški narod je zbral svoje sile in v zadnja dva tedna 15 divizija je zavzela 12 moč,nih utrdb ob Beli gori in Ajdovcu ter Turjak pri Ljubljani. V teh bitkah Nemci so trpeli večje izgube v moštvu in vojni opremi. Nad 1, 200 vojakov in oficirjev je ubitih in nad 2.000 ranjenih. Junaški oddelki Narodne O-svobodilne armade, so za-
plenili tri nemška tanka in večjo množino orožja in nabojev. Na ta način, je Narodna Osvobodilna armada zavzela incijativo ter v ofenzivi osvobodila celo Belokraji-no, vključno Črnomelj in Metliko, kot znani važni u-trdbi sovražnika ob železniški progi Ljpbljana-Novo Mesto - Črnomelj - Metlika Karlovac.
Ob primorju v Sloveniji, Nemci so izgnani iz krajev Fozarid in Tolmina/
Večje borbe so v razvoju v Bosni, Srbiji in tudi ob Hrvaškem Primorju. Toda nacistične sile vred z Mihajlovičevimi, Nedičevimi četniki in stražniki, so pretrpeli večje izgube v mrtvih in vojni opremi. Celo ponekod jim so po nalogu nacistov v pomoč Bolgarski oddelki. Toda slednji so že formirali svojo četo, katera se zdaj bori rama ob rami z narodno osvobodilno armado.
Pred nedavnim so nacisti poslali večja pojačanja v Jugoslavijo proti neuspehu Ro-mmelove ofenzive, kljub temu da Mihajlovičevi četniki in Nedičevi stražmlri, sode-luiejo ž njmi.
To je pa najboljši odgovor takozvani "patriotični alija-nci" Miha.jloviča-Nediča in nemških morilcev, katero Drav posebno naerlaša Hitlerjeva radio postaja v Bu-dapešti.
11033238
))
EDINOST"
Published trice monthly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Kegistered in the Registrjr Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. F.
EDINOST
Izhaja trikrat mesečno v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Kulturni razvoj Slovenskega naroda
Vlada, ki je zaslužila podporo in priznanje
Na drugem mestu v tej izdaji smo priobčili sicer razveseljivo vest, ki pravi, da je v zadnjih nekoliko dni zbo-vala poslanska zbornica narodnih poslancev, Slovencev, Hrvatov in Srbov v Jugoslaviji. Zborovanje se je vršilo v majhnem mestu, Jajce, v Bosni, katerega se je vdeležilo nad 208 narodnih poslancev, vključujoč 142, kateri so izvoljeni na okupiranem ozemlju.
Nobenega dvoma ni, da bo ta vest navdušila tisoče izseljencev na isti način, kakor je navdušila junaške narode prvikrat v svoji povesti, kateri so pod rizičnimi okol-ščinami splošno udeležili se volitev za svoje narodne poslance in z tem tudi volitev narodne centralne vlade v Jugoslaviji.
Ravno tako nobenega idvoma ni, da bo ta vest izzvala histerično kompanjo in sicer v obsegu onih struj ter pristašev vred z skupino ubežne vlade, čigar delovanje tako pred vojno kakor tudi v razvoju vojne, ni bi)o v ničem drugem, kakor zasesti oblast nad narodnimi interesi v Jugoslaviji. Ti in taki krogi bodo seveda točili solze v žgočih obtožbah in pritiskali na kljuke raznovrstnih uradov z namenom, ali bi se ne dalo izviti in zagotoviti položaj, očrniti pa narodno vlado in narodno ovsobodilno gibanje.
Za Jugoslovane v pretežni večini take obtožbe in histerične ovire proti priznanju narodne vlade z strani osovraženih reakcionarnih krogov okrog in vred s ubezno vlado v izgnanstvu, ne bo nič novega. V navadnih besedah povedano, smo pač vajeni takim izpadom kadar se gre za narodne interese iz prejšnih let in tudi ob tem času. Z eno besedo nekaj boljše bi bilo težko pričakovati z strani onih, ki se nikakor ne morejo sprijazniti z resničnostjo, da je narod v Jugoslaviji že zdavnaj zavrgel ka-koršno koli zamisel, da se povrnejo na oblast oni, ki so leta in leta izžemali narodno imetje, zapostavljali narodne in socijalne pravice naroda in se norčevali iz narodnih zahtev, da se uredi Jugoslavijo dejansko v smislu bratstva in enakopravnosti njenih narodov. Toliko pa mam oni, ki so zbežali na varno in prepustili narod na milost in ne milost fašističnih morilcev .
Logično je, da/takim skupinam ni d,al in tudi ne bo nikdar narod dal svojo zaupnico, da rešuje njegovo usodo, narodni in gospodarski obstoj. Narod je dal zaupnico ljudem, ki so stali ob njegovi strani v naitežiih urah preizkušenj med živlenjem in smrtjo; med suženjstvom in narodnem osvobojenjem. Takim junakom je narod poveril zaupnico v popolni zavesti, da ga ne izdaio in da bodo dejansko skrbeli za varščino njegovih narodnih, socijalnih in gospodarskih interesov, kakor tudi za varnost očetnjave in njenega obstoja.
Enako logično je za vse ljubitelje osvobodilnega, gibanja v Jugoslaviji; za vse ljubitelje demokracije, svobode in narodne enakopravnosti, da podpiramo sicer vlado, katero podpira in kateri je narod dal svojo zaupnico. To je zakonita vlada!
Njene dolžnosti so ogromne in pred njom so velike odgovornosti. Pred njom se vrsti nešteto vprašanj, med prvotnimi: "Obrana domovine; prehranitev za prebivalstvo in armado; pred njom je velika in naporna borba za narodno osvobojenje. Vse to bo morala voditi bolj rečeno z golimi rokami in tudi prazno blagajno". Kajti v njeni posesti ni ostalo drugega, kakor kup razvalin, prazne skrinje; prazna skladišča in oropano narodno imetje. Toda ona vsebuje narodno zvestobo, narodne težnje in narodno zaupnico. In to je njena najosnovnejša moč obenem pa prepogoi k narodni in bratski vzajemnosti v borbi proti fašističnih vničevalcev in domačih idajalcev, za narodno osvobojenje in narodni'obstoj.
Za vpeljevanje svojih dolžnosti, se bo opira,la prvotno na podporo naroda v domovini in na svoje zunajne zaveznike. Slednje ie tembolj značilno in važno, kajti s priznanjem zaveznikom bo njena dolžnost ne le olajšana, ampak odstranjene bodo sicer one težkoče in ovire vlade in narodu v borbi proti sovražniku, katere drugače lahko prineso težje in nevarne posledice.
Narodi Jugoslavije, se odrekaj.o kakoršne koli ofici-jelncrcti in predstavništev osovražene in samosebe imenovane vlade v izgnanstvu. Kajti ta je znana kot vlada narodnih propalic in samopašnažev na račun ogromnih izdatkov narodnega denarja, za njihovo vzdrževanje. Toda nobenega dvoma ni, da bodo narodi Jugoslavije, vprašali za račun na iznešeni denar iz Jugoslavije.
Vsled teh važnih dejstev v tekoči dobi in v soglasju Atlantskega Povelja ter zavezniškega soglasja, pripada obenem ne manjša odgovornost na vse nas na tem kontinentu. Mi si moramo ne le šteti v zadoščenje z slikovito junaško hrabrostjo in vdanostjo narodov Jugoslavije z,a obče stvari borbe proti fašizmu, ampak delovati in urgi-rati vlade naših novih domovin, da priznajo narodno centralno vlado v Jugoslaviji.
To bo ena od najbolj uspešnih kampanj kanadskih Slovencev, Hrvatov in Srbov, ter v splošnem ljubiteljev demokracije in svobode, da se podkrepi narodne težnje in želje z tem, ko bo priznana njegova vlada, kateri je dal zaupnico in za katere obstoj polaga tudi živlenje. Tej vladi polagamo in je potrebno da polagamo skupno največjo' zaupnico v bratskem soglasju in sporazumu. Z item bomo storili največji delež z naše strani vprid narodnih interesov in narodnega osvobojenja v Jugoslaviji, kakor tudi vprid splošnim nalogam v borbi proti skupnega sovražnika — proti fašizmu.
Zato pozdravimo narodno vlado v Jugoslaviji in de-lujmo z vso vnetostjo za njeno priznanje in obstoj!
Piše CIRIL URBAN
Vsa zgodovina kulturnega razvoja slovenskega naroda,, prepredena je v borbi za o-hranitev njenega nacionalne ga karakterja. Narod, kateri je za daljšo dobo trpel pod tujčevim jarmom, ni mogel na drugi način ustvarjati svoj kulturni razvoj.
Prvo sled pismenosti Slovencev, dobimo v cerkvenih knjigah, kateri je* zaeno tudi sled nacionalne borbe za pravico bogoslužbe na svojem maternjem jeziku. To je bilo v dobi velikih borb izmed Rimljanov in ^zhoda.
Prvi prosvetitelj Slovencev — Primož Trubar, vred z Dalmatinom in Bahoričem, je prevedel na slovenski jezik knjige stare in nove zaveze leta 1550. Bahorič, je pa spisal prvo gramatiko slovenskega jezika, čigar pravopis se je zadržal med Slovenci, do leta 1843. O-krog teh slovenskih prosvetnih borcev za slovensko pismenost; za slovensko tiskano besedo,, zedinili so se vsi slovenski napredni elementi.
Nemški oblasto-držci, izjavili so. da so te knjige ši-zmatične (razdorne) in jih svečano sežgali v Gradcu, 8 julija leta 1600. Slovenci, kateri so videli ta divjaški akt. kot napad na njihove nacionalne pravice, odgovorili so narodnom vstajom, katera je zadušena v krvi. Toda nemški baroni, niso zadušili mlado slovensko kulturo.
že v 16-stoletju so bili poznani po celi Evropi slovenski skladatelji: "Sladkonj in Jakob Galus; zatem arhitekti, Peter iz Ljubljane: Andrej iz Loža; skalptorji: Fer-fila in Mihael Kuza, ter u-metniki: Gerič in Kalin Dominik in drugi. Znanstve-njak J. Popovič, je bil profesor Dunajskega vseučilišča od leta 1753- 1768, a profesor Garbicius Iliricus. je odr-žaval predavanja v Tuebin-genu".
Napredni ljudi, predstavniki slovenske kulture, žive-so in delali ne samo v svoji očetnjavi v Sloveniii. Njih je bilo tudi v Nemčiii in Italiji. Dvorski zdravnik Petra prvega, je bil Slovenec, po imenu, Oglar. On je bil obenem njegova zaupna osebnost.
Krajem 18-stoletja oziroma Francoska buržoazna re-voluciia. je dala novega o-krepčila k podvizanju slovenskega naroda. Sicer krat ka francoska vladavina od leta 1809-1813, zadostovala je za ponovno oživitev Južnih Slovanov. Nepričakovano osvobojenje od nemško-avstrijskega tlačanstva in o-stvaritev "Ilirije", navdušilo je slovenskega pesnika Valentina Vodnik (1758-1819) kateri je zložil pesem "Ilirija oživela". V tej pesmi govori o preporodu Južnih Slovanov in jih poživlja, da se združijo.
Do prihoda francoske republikanske vojske, Slovenci niso imeli niti ene ljudske šole. Edino v samostanih in nedeljskih tečaiih. posamezni patriotični duhovniki, so učili otroke v materinskem jeziku. Slovenski "narodo-ljubci", Cojs, Florjančič in Gruber, kakor tudi odločni zastopniki slovenskega .jezika, Vodnik, Metelko, Lin-gardi in Kopitar, prizadevali si so izkoristiti svobodo, katero jim je prinesla borba mlade francoske buržoazije. V ljudskih šolah,, zamenjan je nemški jezik z slovenskem, dočim v višjih šolah, odločala je v tem oziru uprava šole. V Ljubljani v novo vstanovljeni Akademiji, slovenski jezik je zavzel vpo-števajoče mesto z drugimi jeziki.
Toda doba .cvetočega o-svobojenja, ni trajala dolgo. Njega je zamenjala še čr-nejša moč nemške reakcije, kateri je načeloval, Meter-nih. Nasledila je prepoved slovenski kulturi, kakor tudi slovenskega jezika. Uspelo je ohraniti v deželi le nekoliko šol, druge so pa bile zaprte ali pa pričetkoma zamenjan pouk v slovensko-ne-mški, pozneje in sicer stop-njema več nemški, kakor pa slovenski. Poučevanje slovenskega jezika, je bilo le v pričetnih urah šole. Vsa druga izobrazba je bila na nemškem jeziku. V višje šole ni bil dovoljen pristop učiteljem, ki so govorili slovenski jezik. Enako v vsih dru-
gih uradih, je bil vpeljan uradno nemški jezik. Ne glede na kruto avstrijsko-nem-ško tlačenje, nacionalne težnje Slovencev, niso bile zadušene.
Najboljši sinovi slovenskega naroda kot: Peršern, Slomšek, Kosmič, Andreas,, Ahacel in Kvas, delali so veliko delo pod težkim naporom v tej črni dobi. V svojem delu oslanjali so se na ogromno mržnjo naroda proti tlačanstva ter slikovito vdanost na svoje nacionalne navade in jezik.
Avstrijska vlada, proga-njala je javne delavce, kateri so branili nacionalne pravice Slovencev, škof, Slomšek, je bil odstavljen le radi tega, ker je v šoli poučeval in skladal pesmi v slovenskem jeziku.
Slovenci so večkrat skušali ustanoviti,, svoj časopis, toda ostali so brez uspešni. Ko niso uspeli v tem, so se poslužili po nekem čudnem naključju leta 1843, ustanoviti "Kmetsko Družbo". Za tajnika je bil izvoljen Bla-vajs, kateremu se je pozneje posrečilo dobiti dovoljenje za pokrenitev tednika pod imenom "Novice", kjer je med drugimi novicami stop-njema pričel razlagati politična vprašanja in voditi propagando ideje Ludvika Gaja. Celo je vpeljal tudi njegov pravopis. Nato je naslovljena znana "najvišja žalba" nadvojvode Johana, češ da je ta družba sestavljena ne iz "kmetov", iz katerih bi se sicer morala se-stojati.
Ko so leta 1845 igralci ljubljanskega gledališča v-zlic najstrožje prepovedi peti pesmi v slovenščini, zapeli slovensko narodno pesem,, tedajni guvernor je o tej neposlušnosti "kmetov" spo-
ročil na Dunaj, ter pridodal, da on dobro ve, da je vse to organiziral Blavajs.
Znani dogodki v letu 18-48, so prisilili avstrijsko oblast, da je morala deloma reformirati svoje stališče. Kot znano avstrijski federalizen je priznal v deklaraciji z dne 3 decembra 1848 leta, nacionalni program Slovencev, kateri je bil sestavljen v Karlovicih (Srem) in kateri je glasil: "Da niti en narod, kateri je razedinjen ali pa razdvojen, se ne more razvijati ne moralno; ne materi-jalno in tudi politično ne more napredovati, dokler ne postane zedinjenom naci-jom".
Leto dni pozneje oziroma od dne 6 novembra 1849 leta, Nemci so z novom dekla-racijom strogo prepovedali "pečanje z politiko". Nasledil je takoj preračunan načrt krutosti in zapostavljanja svobodne misli. Tako ne-primer, Peter Kozler, kateri je v letu 1848 izdelal etnografski zemljevid slovenske zemlje in njenih provinci j, izveden pred sodišče pod ob-tožbom na upor prebivalstva proti obstoječega družabnega reda. Obtožba je bila motivirana z tem, "češ da se slovenska zemlja in njene provincije ne vodijo v spisu zemelj Avstrijske krone, ter je radi tega obtoženi odgovoren na podvizanje upora proti zakonitega reda avstrijskih provincij." Kdor koli bi se bil recimo celo od učiteljev pisateljev, umetnikov itd. drznil pokazati samega sebe kot Slovana je bil podvržen izgonu in za-postavlanju.
Po porazu Avstriie v Lo-mbardiji leta 1859, Dunaj je ponovno govoril o federalizmu "Ustava" iz leta 1860, je bila pričetkom takozvane u-
stavne dobe, katera je bila med drugim dvosmiselna za Slovane. Vzlic temu je ta doba vendar deloma poslužila olajšanju slovenski javnosti, katero se je zapostavljalo.
Ustanovljena so "narodna združenja Slovencev". Po prvikrat pričeli so izhajati slovenski časopisi, "Slovenija", "Ljubljanski časnik", "Jadranski Slovan", "Slovenske Novice" itd.
Leta 1870 in dogodki potem, ki so zrahljali Evropo,, so dospeli slabim odmevom do Slovenije. Takrat je pričel izhajati prvi slovenski dnevnik "Slovenski Narod", pod uredništvom najpopola-rnejšega pisatelja, Jurčiča. Zatem drugi popolarni pisatelj Vošnjak, se je obrnil na slovensko intelegencijo s pozivom, da se prične zanimati o ekonomski strani slovenskega življa. Leta 1879, je bilo vstanovljeno prvo kreditno združenje posoiilnice. V istem letu pričel je izhajati drugi slovenski dnevnik "Slovenija", glasilo klerikalcev. štiri leta pozneje je pričel izhajati tretji slovenski dnevnik v Trstu - "Edinost",, glasilo slovenskih progresiv-cev.
Okrog leta 1880, Podgor-nik^ je vstanovil prvi veliki mesečni časopis, "Slovenski Svet".
Zasluge glasila Podgorni-ka so v tem, ker so se na njegovih straneh po prvikrat čuli glasovi, kateri so šli in zahtevali za nacionalni kulturni razvitek za Slovence, ter zatem tudi za politične pravice. Ta časopis je postal novim potokazom slovenskih teženj, zaeno je postal tribunalom, kateri je prvikrat naslovil poziv za borbo proti nemške vlade.
Leta 1869 je prvikrat v
Slovenci pod avstrijskem tla canst vom
Urad časopisne službe Vse-slovanskega Odbora, vam pošilja članek p"o Ivanu Regentu, kateri se glasi:
"Astrijska oblast si je prizadevala na vse kremplje, razediniti Slovence, ter pripojiti njihove pokrajine sto-pnjema ne le pod svojo izključno oblast, ampak raz-naroditi. Najočitnejši dokaz temu je v obmejnih pokrajinah, kjer je stopnjema jel izginjati slovenski jezik v šolah in v drugih uradnih zadevah. Zatem ne mani o-čitno pa v krajih kjer so Slovenci bili večina po ljudstvo, toda v deželnih zbornicah,, so tvorili večino nemški poslanci. Zlasti je bilo opaziti na štaierskem in Karoškem, ter tudi v pokraiinah. kjer so med Slovenci živeli Italijani.
Toda narodni duh. njegova kultura in narodne težnje, ni mogla zatreti. Iz bojazni pred narodnim revol-tom, hapsburška vladavina je vedno našla izhod v pro-vokaciji 'in ovadbi med slo-vanskemi narodnostmi, kakor tudi Madžari, kateri so se borili za svojo neodvisnost.
Celo vrsto let so se Slovenci borili za narodni obstoj in naiodno enakopravnost. Toda reakcija je triumfirala v marsikaterih zadevah zlasti pa v pkrajinskih zbornicah, kjer je lecimo od 80 poslancev bilo komaj 12 Slovencev. Na ta način slovenski narod, ni mogel doseči ne združenja in ne enakopravnosti, za kar se je boril vse skozi v drugi polovici 19-stoletja.
Medtem potrebno je pre-dočiti bonbo Slovencev za narodno združitev v dobi ko so bili pod avstrijo, so vezali to svojo borbo s splošno borbo slovanskih narodov, posebno pa z ono bratov Srbov in Hrvatov. Skupno s sled-njimi so se borili proti nemški dominaciji. V letu 1870 je bil sklican prvi sestanek slovenskih in hrvaških predstavnikov, na kar je ustanovljeno pričetno skupno gibanje v enotni borbi. Zatem so se predstavniki Srbov, Hrvatov in Slovencev, ponovno sestali v Ljubljani leta 1871. kateri je položil podlago k medsebojnemu zaupanju in drugemu se-
stanku, kateri se je vršil leta' 1890. Slednji sestanek je povezal nacionalne probleme v skupno in enotno borbo. Leta 1909 se je vršila konferenca jugoslovanskih socijal demokratičnih strank, kjer so predstavniki delavcev zahtevali Združitev Južnih Slovanov.
Po razpadu Avstro-Oger-ske monarhije v letu 1917, so se ponovili novi upi slovenskega naroda. Ljudstvo v splošnem se je soglašalo s združitvijo Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupno državo. Toda združenje ni prineslo Slovencem zaželjenega zedinjenja. Versaljska pogodba je bila za Slovence,, grenko presenečenje. Okrog pol milijona Primorskih Slovencev, je bilo odtrganih od svoiih bratov v Sloveniji, ter prideljenih Italiji. Zaeno o-krog sto tisoč Koroških Slovencev. Avstriji in končno severovzhodni del Slovenije pa Madžarski. Tako so nastale nove težkoče za slovenski narod. Glavni del Slovenije je bil odrezan od pristanišča, važnih industrijskih središč, končno pa ena četrtina slovenskega naroda, je bila podvržena nemški, italijanski in madžarski dominaciji.
Tekoča vojna je prenesla vnovič v ospredie probleme in usodo Slovenije. V aprilu 1941. ko je sovražnikova o-bornžena sila vdrla v Jugoslavijo in jo podvrgla novim strahotam vničevanja narodnega imetja , njegovo kulturo in napredek, slovenski narod je takoj spoznal potrebo borbe proti krvnemu sovražniku. Od tega času nepretrgoma že dve leti. Slovenci se bore rama ob rami z Srbi in Hrvati, za svoje osvobojenje ter neodvisnost Jugoslavije.
Zmagoslavni udarci junaške Rdeče Armade v poletni ofenzivi, kateri so polomili' glavno odporno silo nacističnih sil na vzhodu, ter ie pod njimi kapitulirala Italija na .jugo, so ti omogočili narodu v Jugoslaviii, da zbere svoje sile v borbi proti okupatorjev. Slovenska narodna armada je dosegla velike uspehe in potmala o-kupatorie iz obsežnih po-kraiin slovenske zemlje. O-svobodila je skoraj vso Lju-
bljansko okolico in tudi večji del ozemlja ob jadranskem obrežju, kjer so Slovenci zadnjih 25 let 'trpeli pod fašističnim terorjem in nasiljem, so radostno pozdravili svoje po krvi in besedi rešitelje, Narodno O-svobodilno armado.-
Narodna Osvobodilna armada je osvobodila primorske kraje proglasila jih slovenskem ozemljem, ki mora z ostalo Primorsko pripadati po tej vojni združeni Sloveniji. Slovenci niso nikdar prej posegali po tujem ozemlju, toda hočejo pa imeti zagotovljene svoje pravične slovenske meje,, da ne bo v bodoče slovensko ljudstvo prepuščeno tujcem v zatiranje.
Slovenski narod, ki poseduje staro kulturo in ki je dal slovanstvu Miklošiča, ter je prelival kri svojih najboljših sinov za svobodo, ima polno pravico, da zahteva pravilno in pravično rešitev svojih narodnih zadev.
Po italijanski kapitulaciji postalo je očividno. da nemški oziroma fašistični osiščni blok, ki je. razdelil Slovenijo in jo zasužnjil, ni posebno trden. To pa nudi pogoje in tla za zmago pravice! Slovenski narod bode in tudi mora biti združen v okvirju svobodne in demokratične Jugoslavije.
MESNE VOLITBVE
Mesne volitve se bodo vršile v Timminsu dne 14 decembra. Izmed ofctalih kandidatov sta dva delavska kandidata, Mike Karol in Aid. Prastor.
V Toronto se bodo vršile mestne volitve na novega leta dan. Delavski kandidati v Ward 2, kandidira Betrice Ferneyhough, za šolski odbor, v štrtem Wardu, Willi-am Kashtan, za mestni odbor, kakor tudi John Boyd v petem Wardu in William Simpson v devetem Wardu, za mestno upravo.
Volilci v teh volilnih var-dih, predno bodo odali svoj glas, naj premislijo na važnost mestne uprave in tudi odbornikov, kateri naj bi zastopali njihove interese.
Trstu vstanovljeno, delavsko združenje pod imenom "čebela". To združenje si je postavilo na dnevni red, nove naloge in izložilo konkretno tudi politične zahteve. Toda ni dogo časa obstojalo. Leta 1880 v Ljubljani je vstanovljeno novo združenje znano "Delavska Kultura". Onam, Toma, Zadnik in železničar, so bili rokovoditelji tega združenja. Toda kaj kmalu je nasledil pritisk avtrijske vlade, železničar je bil obsojen in je odslužil deset let ječe v ljubljanskih zaporih. Toda medtem v Trstu je bil vstanovljen "Delavski List", katerega voditelj je bil znani Ivan Regent. Isti časopis je pozneje izhajal pod drugim imenom,, oziroma 'Delo'.
Dolgo vrsto let so se slovenski patrioti borili za nacionalno šolo. Toda brez uspeha. Nemša oblast, katera je največ zapostavljala slovenski narod, je trpela največ strahu pred slovenskimi šolami. V Primorju nemško-avstrijska vlada, je držala pet višjih sredniih šol za 27 tisoč Nemcev. Toda ne niti eno srednjo šolo za 250 tisoč Slovencev. V Gorici leta 1909 ste bile dve srednii šoli na nemškem jeziku. Od 585 učencev ki so pohajali šolo, je bilo komaj 45 nemških u-čencev. ostalo so bili Slovenci. Toda pouk se je vršil v nemškem jeziku.
V	tem času je bila že deloma znana izven mej, slovenska literatura. Delo slovenskih pesnikov,, književnikov, se je že izražalo v mnogo prevodov na druge jezike, Ruski, češki, Nemški, Italijanski in Angleški
Slovenski znanstvenjaki zavzemali so položaj v katedrah na vseučiliščih Avstrije in Nemčije. Zaeno v isti čas rastlo je večje intere-siranje Slovecev za literarna dela drugih narodov, med prvimi ruska književnost. Puškin,, Ljermontov, Gogolj, Tolstoj, Čehov, Gorki itd., postala je znana vsakemu kulturnemu Slovencu.
O slovenski dramatiki, naj omenim naslednje. Prva slovenska opera vprizorjena je leta 1790. Toda vprizori-tev raznih iger, opera itd., je izražalo le občutno trplenje slovenskih dramatikov in muzikaličnih talentov. Največja odgovornost vtem leži, na nemškem zapostavljanju, cenzuri itd. Toda vzlic temu vsa bolj klasična dela dramatike vprizorjena so v ljubljanskih in tržaških gledališčih.
Nemci so delali vse mogoče, da zadušijo in vničijo kulturo slovnskega naroda. V svoji ostudni mržnji, se-žigali so slovenske knjige, zapirali šole ter prepovedali slovensko časopisje. Toda nacionalna kultura je živela in se pod neizrecivimi težko-čami in napori deloma razvijala.
Danes je Slovenija spet v rokah, krvnih tlačiteljev. Ponavljajo se v naši očetnjavi izgoni, vničuje nacionalna umetnost, literatura in ma-terni jezik. Okupatorji z ognjem in mečem vničujejo vse kar je slovensko. Vničujejo in iztrebi ju je jo naš narod, med prvimi našo rodoljubno intelegencijo. Večina slovenskih učiteljev trohni v koncetracijskih taboriščih, ali pa na prisilnem delu v Nemčiji. Mnogi so pobiti od krvnikove roke. Italijanski fašisti so brez zaslišavanja in sodišča, streljali znanega slovenskega umetnika, Hin-ka Smrekarja, pesnika, Mirana Jarca in Ivana čamio.
V	Ljubljani so fašistični razbojniki na ulici ubili 60 letnega znanstvenjaka, u-pravnika vseučiliščne knjižnice dr. Avgusta žegona.
V	koncetracijskem taborišču se nahaja že dve leti starček profesor ljubljanskega vseučilišča, Franc Kidrič.
Fašistični razbojniki misleč, da bi z vničenjem predstavnikov naše intelegence, ustvaritelje naše kulture, lahko nagnali slovenski narod, da pade na kolena in da ga podvržejo svojim poslušnim šužnjem .
Toda v tem jim je unesel račun. Slovenski narod, vred z svojim sobrati. Hrvati in Srbi, junaško brani svojo čast in svobodo svoje domovine.
Slovenski narod živi! A, žnjim živi in bo živela slovenska kultura!

Gradimo in ozivljuj-mo nase ustanove
Toronto, Ont. — Navadno radi slišimo dober govor, go dbo itd. Seveda tudi zabava nam daje priložnost kjer vsaj začasno pozabimo na skrbi in nadloge, katere tarejo človeka na en ali pa drugi način. Zato ni bilo predaleč tudi nama, ko sva se ob priložnosti zabave naših slovenskih farmerjev v Jordanu, udeležila z prijateljem iz Toronta.
Jordan, je odaljen od Toronta kakih 50-60 milj. čez lepo valovito polje vas pelje železnica ali pa državna in provincionalna tlakirana cesta. Na eno in drugo stran vrstijo se prav lepo obdelane farme, vse skozi čez obširno okolico proti svetovno znanega vodopada — Niagara Falls.
Tako je vlak prisopihal na postajo v St. Catherines. Tu smo izstopili in se napotili k nekaterim rojakom, med ptjo na zabavo v Jordan. Po kratkem razgledu po mestu, nas je autobus popeljal po tlakirani cesti z prav močnimi ovinki proti središču naših tamkajšnih farmerjev. Med potjo je nekdo pripomnil, glej — tukaj je pa Cesarjeva farma, na drugi strani Urbanic itd. Kaj kmalu nato smo se že ustavili v Jordanu, ter se napotili navkreber proti znanih rojakov Joe Plut in John Kump, pri katerih se je vršila zabava.
Bil je že mrak, ko smo prišli k omenjenim, zato nisem mogel bolj natančno si ogledati okolico. To sem odložil za drugi dan, bolj se pa sprijaznil s prirejeno zabavo. In nič čudnega če vam pa rečem, da sem opazil takoj ko sem vstopil sicer prostrano hišo omenjenih rojakov, čez mizo ležečega pečenega prešička. "A, ha, sem si zamislil, to res ni samo enostavna zabava, ampak "banket" alj pa ženitova-nje"! Tudi moj prijatelj se je kar nekam zagledal v lepo pečenko, če ravno recimo nisva prišla sestradana, toda košček bi ne škodil.
Polagoma so se pričeli zbirati rojaki iz priliubljene okolice Jordan. St. Cathari-nes, Grimsby Beach itd. Ni pa bilo dolgo. da smo skoraj zapolnili kakor omenjeno prostrano hišo. Seveda vseh ne poznam po imenu,
zdi se mi pa da smo zastopali skoraj vsak okraj v Sloveniji. Torej obilna in značilna udeležba! Neki rojak je pripomnil: "Zmiraj pravimo, da nas malo. In glej! Ko se pa zberemo,' nas je pa kar lepa kopica skupaj"! Res, sem pritrdil. Saj tudi neki naš pregovor pravi: "Zrno pri zrno pogača, kamen na kamenu palača". Tako nekaj je tudi z nami, posebno če se vsaj deloma poglobimo v združenost in bojeviti odpor našega naroda v starem kraju. On nam nudi neizrecivi primer v tem oziru, da ga sledimo in se v duhu svoje združene moči tolažimo, da bo nastopil dan rešenja.
Torej zabava'je bila res izvrstna. V pričetku kot navadno smo se nekam boječe ponašali drug napram drugemu. Pozneje seveda smo se pa tako po domačili, da bi bili kar najrajši ostali skupno.
Bujna mladina, katere je tudi že lepo število, se je zabavala v svojem krogu. Plesala in tudi si privuščila humorja na razne načine. Starejši smo se tudi zavrteli, ali smo pa sedeli okrog več miz in prepevali razne naše narodne pesmi. Za olepšanje "glasu" seveda je bilo tudi na razpolago. Saj veste tistega, ki podžge živce in razkorajži misel! Za prigrizek smo pa tako vneto obirali prej omenjenega nesrečneža, ki je ležal pečen čez mizo. V taki družabnosti se kaj .lahko pozabi recimo, koliko je pokazalo ne kolesih. Vem da ko se sem spomnil na to, je bilo že nekako okrog 3 ure zjutraj. Res je, da se je precej rojakov prej razšlo, toda tudi ob tako pozni uri nas je bilo še lepo število skupaj.
Ker je bil povabljen urednik Edinosti na zabavo, se je tudi on udeležil. Med zabavo prireditveni odbor ga je predstavil navzočim, na kar je održal zelo pomemben govor, za kar je žel odobravanje. Njegov govor je segal skoraj vsakemu do srca, kajti dotaknil se je najbolj perečih vprašanj, ki so. pred nami kot narodom in tudi kot delavci. Orisal nam je položaj borbe Zedinjenih Narodov, Narodne Osvobodilne in Partizanske arma-
de, kakor tudi zlobno delo četnikov in domačih idajal-cev sodelujoči z okupatorji proti narodnega osvoboje-nja. Pripomnil je, da ne pozabimo, da edino združeni si bomo dajali najboljšo pomoč za naše živlenjske potrebe, posebno pa za naš trpeči narod v starem kraju.
Naslednjega dne, je pa imel predavanje izključno o Jugoslaviji, njenih vladah in strašnem izkoriščanjem ter zapostavljanjem socijalno, gospodarsko in tudi politično narodov Jugoslavije.
Marsikateri računa protifašistično enotnost, kot edino za boj in zmago nad sovražnikom. Toda ravno ta enotnost daja naivečio oporo združenemu ljudstvo, da se ne povrne svet v stare pregrehe, zapostavljanje in izkoriščanje ogromne večine liudstva, po peščici sebičnih denarja ljubcev, poudaril je naš rojak in urednik Edinosti. Geo. Matešič. Zato kuj-mo iekleno enotnost nas sotrpinov ne crlede na versko ali pa politično pripadnost, da si vred z drugimi narodi zagotovimo boljšo, srečnejšo in svobodnejšo bodočnost, zaklinčil ie predavanje rojak Matešič.
Po kratkem odmoru vpisalo se je več tamkajšnih rojakov v Zvezo Kanadskih Slovencev, za kar jim čestitamo vsi člani in članice Zveze, kakor tudi glavni odbor.
Zveza Kanadskih Slovencev je ustanovljena z namenom za združenje Slovencev v Kanadi v eno kulturno, prosvetno in bratsko vzajemno organizacijo. Na prvem mestu njeno delo je podpirati vojne napore naše nove domovine Kanade, zaeno pa
Iz urada Slovenskega ameris kega narodnega sveta
IZJAVA ZDRUŽENEGA ODBORA
Na seji Združenega odbora južnoslovanskih Ameri-kancev, ki se je vršil dne 13 novembra v Pittsburghu in ki so na njej zastopali SA NS častni predsednik Louis Adamič, predsednik Etbin Kristan, prva podpredsednica Marie Prisland, drugi podpredsednik Janko N. Rogelj, pomožni tajnik Mirko G. Kuhel, blagajnik Vincent
podpirati najčastnejši del o-svobodilne borbe našega trpečega naroda. Skupno vse to postavlja Zvezo, kot pro-ti-fašistično organizacijo, katere je glavna skrb, da ne zaidemo na zagrešeno in napačno pot; da ublažujemo nesporazum in nesolasje med seboj in da vežemo naše delovanje kolikor več mogoče na polju bratskega ze-dinjenja.
Upam, da nam vsem omenjena večerna prireditev o-stala v globokem spominu, po svoji zabavnosti in tudi svojem pomenu dneva, ko so naši vrli rojaki se organizirano povezali z raznimi naselbinami v Kanadi. Kajti na ta način bomo res sestavljali eno močno družinsko skupnost in si v tej skupnosti pojasnjevali razne zadeve in vprašanja, katerih izid naj bi bil vprid nas in našega naroda.
Ta zabava je bila vprid Edinosti, prvega slovenskega časopisa v Kanadi. Izmed prirediteljev naj omenim naslednje. Rojak, Plut in Kump, J. Crnič, Žalec, ter število drugih, katerih imen si nisem zapomnil. Iskrena vam zahvala rojaki, kakor tudi drugim posetnikom.
L. Troha.
Cankar (nemestnik rev. Aleksandra Urankarja), je bila sprejeta sledeča izjava:
"Združeni odbor južnoslo vanskih Amerikancev prisrčno pozdravlja zgodovinsko izjavo moskovske konference. V imenu večine Amerikancev hrvaškega, srbskega, slovenskega, bolgarskega in macedoskega pokolenja, ki štejejo več kakor milijon ljudi, zagotavlja naš odbor vrhovnemu poveljniku Rooseveltu kakor tudi državnemu tajniku popolno podporo v izvajanju zunanje politike, temelječe na načelih moskovske izjave. Narodni interesi Združenih držav in vprašanja svetovnega miru zahtevajo, da se vse faze naše zunanje politike in tako tudi one, ki se nanaša na Jugoslavijo, odkrito in natančno preiščejo v luči moskovske konference.
"Svobodoljubni narodi čimdalje bolj uvidevajo, kako velikega pomena so jugoslovanske osvobodilne sile za skrajšanje vojne in ustanovitev demokratičnega mi-preteklih dveh letih je bila ru v južnovzhodni Evropi. V poleg ruske armade Narodna osvobodilna vojska pod poveljstvom general? ~ia najizdatnejša zaveznica na evropski celini. Osvobodilne narodne sile so neprenehoma z vso svojo močjo pobijale hitlerizem. Prestale so preskušnjo dvoletnega boja brez vsakršne'zunanje pomoči. Iz raztresenih gerilskih enot so se razvile v močno osvobodilno vojsko ter z ugonablianjem fašističnih ustanov in z razglasom demokratičnih načel združile vse Jugoslovane neglede na vero in narodnost.
"Ameriško uradno stališ-
Iz sosednega Detroita
Odsekom V. P. Z. "Bled" v pretres
Sudbury, Ont. — čitali smo v zadnjih izdajah Edinosti več dopisov tikajočih se Vzajemne Podporne Zveze Bled, katera nefunkcio-nira od minule spomladi po zaslugi naših slovenskih ror doljubov. Umesten je urednikov komentar, kar je več kod prav, da pogledamo bistveno v osrčje obeh si nasprotnih struj.
Stvarne, trezne in tehtno preudarne sugestije članov in dopisovalcev, so vedno u-mestna, koristna in poučna dela, ne samo za člane VPZ "Bled", marveč za naš Slovenski živel j v obče. Hvali-sanja in stalno preklanje ali notorično zaletavanje,, da se zadira eden v drugega kar nam je bilo minule tedne se-rvirano potom lista Edinost in Glasa Naroda, spada v posebni register ali predal osebnosti.
Prikazali so se tudi kritični dopisovalci, milodično ta-ktirajo in muzicirajo vodstvu VPZB. izbrane akorde, dasi sploh niso člani nobene Slovenske organizacije. Eko nomskinomske intelegence zelo potrebujemo pri VPZB. kakor tudi pri ZKS- Prijatelj pod "označko" ako imaš kaj čuta za našo kri, pridi aktivno se pokaži, da si vreden sin matere domovine. Zavedni rodoljubi vzdržujemo. žrtvujemo, gojimo in nodoiramo vse stransko na-
društva in ustanove že iz razloga, ker so Slovenska. Dandanes šteieio edino dejanja! V skrivališčih za gr-moviem čepiio zajci!
Podobni, kako** tudi pretežna večina ostalih dopisov članstvo razburiaio, ter naš narod odvračalo in odtegu-ifin "d zaželjene vzaiemne
bina istih ni najmanj pomembna, niti podučljiva, še manj vabliva; teoretično ali praktično sploh ne govorimo žalosno ali mrzlo-resnično, da naši ljudje kateri imajo lepe manire in srčno kulturo kakor se reče, vas samo poslušajo s posebno skelečimi občutki.
Ako stojimo na strani objektivne resnice moramo pri-poznati, da sleherna oseba podleži tudi kriminalci so vredni svoje vrste "poštenja in časti". Vsaki človek ima razum, misli in kot rečemo ideje. Morda momentno stoji vedoma ali nevedoma v umazanem močvirju, ali gotova doba časa ga bode vsaj delno ako ne do cela ozdravila zmotnih duševnih konfliktov.
Radi neorejene zadevnosti pri VPZB obeh struj, moramo v resnici gledati iz stališča v kakršnem se nahaja, da ne preteravamo naše članstvo pa gleda na isto iz svojega osebnega kakor tudi političnega prepričania. od-nosno stališča. (Besedo političnega si opravičeno oridr-žujemo iz tehtnih razlogov, nestrih in markantno done-čih besed, katere često upo-rabliajo naši dopisovalci. Boliševiki. fašisti, Noetove dobe patrioti, črne bukve, imoeriialisti. črna reakciia itd. Nadalje, da je neka Dodtalna črna pk.spediciia s svoio fregato plula direktno v Toronto, na pisalno mizo ravnatelja zavavovalnefra u-mda). To so z p lo robate na-ture. neutemelienost. katera np spada nobenim po-scoi^m v naš delokrop-
Celokunno članstvo bi moralo čim orei uvideti in ra-imeti, da se mo^aino izo^i-
bratske skupnosti. Kajti vse- bati prevelike občutljivosti v
Detroit Mich. — Kot je
že znaiio, se bo tukaj vršil javni shod,, ki ga priredi pr -družnica SANS št. 1. za Detroit in okolico, na čast pisatelju Louis Adamiču, častnemu predsedniku SANSA in predsedniku Združenega odbora Jugoslovanskih A-merikancev. Zaprav bo to družabna večer zbranih jugoslovanskih Amerikanev, ki se bodo zbrali skupaj najbrž v velikem število dne 11 decembra ob 7 uri zvečer v Slovenskem Delavskem Domu, 473 South Livernois.
Povabljeni so Jugoslovani iz Detroita in bližnjih naselbin. kar pomeni tudi za naše kanadske sosede v Win-dsorju. da se vdeleže tega shoda in da spoznamo v tem velikem in požrtvovalnem delu za naše brate in sestre v stri domovini, Louis Adamiča.
Kdor je prečital njegovo delo "Mav Native Land". ni dvoma da ga želi osebno spoznati in seznaniti se ž njim ob tej priložnosti.
Po končanem govoru bo debata ali pa kot navadno pravimo, boste lahko dali svoja vprašania, na katera bo Adamič orav sigurno rad odgovoril. Ada*mič. čeravno ie preživel največ svojega živlenia v Ameriki. to ie kjer se govori dmgi iezik, razmere in običaji so drugi, je on dokazal, da ie Slovan.
Da je z svojim delom in z svojim posredovanjem doprinesel največji delež k temu, da se zna o nas kot narodu posebej, kakor tudi treh bratskih narodov v skupni državi Jugoslaviji. Povrh tega pa pripomogel do spoznanja, kdo so resnični boritelji za narodne pravice, svobodo in enakopravnost, ter kdo ie sovražnik vred z fašističnimi okupatorji proti narodnega osvobojenja in enakopravnosti.
Urednik in čitatelji ter naročniki Edinosti, naj mi oproste ko se nisem še noben krat oglasil v listu, če ravno sem naročnik. Sem pa seveda v kolikor je bilo mo-eroče prispeval v nomoč listu od njegovega pričetka vred z drugimi tukajšnimi rojaki.
Čestitam vam rojaki v Kanadi! Vaše delo in trud, ni bilo zastonj, ampak na ponos vas in vaše bodočnosti v Kanadi. Hvala delegaciii konvencije Zveze Kanadskih Slovencev, za pozdrave meni in moji soprogi. Tudi iaz sem mislil poslati čestitko oziroma pozdrav konvenciji, pa je bil ravno praznik oni dan in tudi je bilo prepovedano pošiliati telegrame take vrste. Delno bomo razumeli. da smo v voini in da so brezžična poročila posebno prizadeta z delom.
Torej upam in sem uver-jen, da ste na vaši konvenci-
medsebojnih odnošajih. Kar lahko storimo je to. da se i-zognemo usoda polnim posledicam namreč, da skušamo doseči sporazumnost katera bode osnovana na skupnih zahtevah na prihodnji zakoniti konvenciii. se vršeči dne 12 dec. 1943.
Gotovo da boste obe vodilni struji pripravili za konvencijo, formuli v obliku deklaracij. Ena drueri z otežil-nim bremenom. Ostalo delo bode prepuščeno za stopni-kom edinic, delegatom za rešitev. Usoian.je okolnosti nam nriča. da smelo zaoiše-mo: "Kirklan^ski štabni so-bratie voditelji se nahajajo v desper^tnem staniu. temne in britke preizkušnje, so iih deloma Živčno Vakor tu-rli duševno ntriidile". Ako bi delecrntie na nriho^n1" konvenciii posedovali zdravniško vednost, hi iirn brez ot.e-nania. zanisali dvm'e zdravil "počitek in penzijo"!
Bo že tako da imamo po pradedih podedovano lastnost, da delamo napake, tudi elektualci niso izobčeni. Prošle in sedajne generacije se še niso otresle niti se ne bodejo podirati kozle. Radi tega priznaimo da mi vsi delamo napake, zato na eksi-stiramo, da iste tudi popravljamo.
Brez argumenta si dovo-liuiemo dotakniti dopisa so-brata iz Port Arihuria. S podčrtanimi odstavki naglasa. kako vestno in točno ura-duie novi. dasi neootrieni e-l.avni odbor. Ako ste presedali zapisnik seip cl. odbora z dne 24 okt. 1943. kip ie podan račun sp^eietppa asesmenta za minulih meserev boste irmrn^li' vnčn-ni niso nonolni Tn^i P"i cešto^arfnj ^p-pp/rmh vi ^ rr v V< vonilni^i io DvirvinniVHoi Skunnn rrotrnnn j hi
moralo znnšaH $1 9. 584.41.
(Nadaljevanje na 4 st.)
ji storili velik korak k napredku v splošnem, posebno za Slovence v Kanadi. V tem oziru ste res posnemanja vredni, eno radi maloštevil-nosti in drugo pa raztreše-nosti. Zato ni dvoma da so v duši naši rojaki v Kanadi, pozdravili sklepe prve konvencije Zveze Kanadskih Slovencev, vedoč da so ti ne le potrebni, temboli pravilni in pošteni k splošnim nalogam za zmago nad sovražnikom. kakor tudi povojno preureditev in soglasje.
Da se vrnem nazaj k listu Edinosti, vam bom rekel to, da je list popolnoma demokratičen. Najboljši dokaz zato je, odprto pismo, ki je nedavno izšlo v Edinosti. Kdor ga je pravilno razumel, dobi sledeče, da se je pisec sam razgalil, da ni demokratičen in ne upošteva večine članstva. Pisec je tudi predsednik tukaj velikega podpornega društva, toda se mora držati članskega zaključka in pravil organizacije.
Pisec odprtega pisma se je slabo izrazil z tem, ko mu je več ena oseba, kot pa imovina članstva.
Znano mi je, kako so po večini dotični člani zaposleni v zlatih rudnikih, Shu-macherja, Timmins, Kirkland Lake, Noranda itd. v severni Ontariji. Kajti tudi sam sem skusil naklonjenost tamkajšnih rudniških baronov, ter bil skoraj prvi priseljene v Kirkland Lake. Trp-lenja in težkoče so dnevni problem, ne le rudarjev, ampak prebivalstva v splošnem. Preveč bi bilo za razlago o vsemu, kar primanjkuje v tem oziru. Toda poglavitno je to, da je večina izkoriščana in tudi bo tako dolgo, dokler ne bo organizirana, složna in enotna, da zaščiti svoje živlenjske in delavske interese. Torej primanjkuje mnogo katerih stvari v gospodarskem oziru, delno pa vsled tega čutimo posledice tudi v društvenih zadevah. To je prerekanje in natolcevanje, kar ie pa najbolj vprid onim, ki kuničiio na račun vsesra teera političen in gospodarski kapital. Vedite da je na ljubo rudniškim mogotcem tedaj, ko se delavci medsebojno ščinleio in slabšajo svoje enotne sile.
Zato bi bilo naiboli priporočljivo, da se trezno za-
če je bilo v preteklih dveh letih tako, da se ta učinkovita zaveznica ignorira. V praksi smo podpirali Mi-hajlovičeve četnike v Jugoslaviji. Ta element velesrb-skih fašistov je izjavil, da čaka trenutka, ko ga ameriški bajoneti postavijo na krmilo deželne oblasti — proti volje ljudstva v Jugoslaviji. Med tistim čakanjem so se ti ljuje bojevali in se še bojujejo z nacijsko pomočjo proti naši skupini zaveznici — proti osvobodilni vojski.
"Ameriški tisk je to izdajstvo označil za "nesrečno razprtijo med Mihajlovičem in partizani", ki pa bi'bila žela že kdaj odpravljena, ker bi jugoslovanski narod že zdavnaj iztrebil tiste majhne Mihailovičeve sile, če bi te ne dobivale gmotne in moralne podpore od osiš-ča in — da priznamo resnico — tudi od Anglije pa Združenih držav.
"Vladi, ki podpira Mihaj-loviča, smo dali bombnike na podlagi posojilno-najem-ne postave, dovolili jugoslovanskemu poslaniku, da lahko neovirano pospešuje delovanje fašistične skupine v tej deželi, izdali dovoljenje za pobiranje prispevkov, na-menienih četnikom v pomoč, in dopustili, da smejo Mi-hajlovičevi pristaši govoriti voiakom po ameriških vojaških taboriščih. Zasebno na smo slavili in poveličevali Miha.jloviča v filmih, tisku in radiu.
"Kljub temu, da smo v preteklosti pomagali temu osiščnemu sodelavcu, je pa sila Narodne osvobodilne vojske neprenehoma rastla in sedaj prodira v javnost resnica o jugoslovenskem položaju. Oni dan je zavezniško poveljništvo srednjega vzhoda javno ugotovilo, da so četniki izdajalci in orodje osišča. Tu v tej deželi so Mihajlovičevi četniki v čis-lih samo še pri nekaterih re-akciionarjih.
"Danes je treba uvaževati le gola dejstva. Izjava moskovske konference se ne bo mogla izvesti, če bomo v-ztrajali pri stališču, da se prezirajo partizani in podpira Mihailovič. To stališče ne bo skrajšalo vojne, pač pa jo še podaljšalo. To ne
bo zagotovilo miru, nego prineslo nove fašistične bolezni v južnovzhodni Evropi.
"Bližajo se obsežne vojne operacije v Evropi in Amerika bi morala zastran tega takoj obvestiti jugoslovanski narod, da Združene države ameriške podpirajo boj demokratičnih ljudskih sil v Jugoslaviji, da podpirajo partizane, a Mihajloviča pa da ima Amerika za to, kar je — za orodje reakcije.
"V soglasju z moskovsko izjavo naj se stori vse potrebno, da dobijo partizani na podlagi posojilno-najemne postave podporo takoj, potem da pridejo predstavniki jugoslovanskih osvobodilnih sil v medzavezniško komisijo za Italijo in v londonski svetovalni odbor za Evropo, da se nadalje vsem Mihajlo-vičevim podpornikom zapro vrata v jugoslovanske oddelke medzavezniških konferenc, da se uvede preiskava fašistično usmerjene Srbske narodne obrane, da se partizani nemudoma uključijo v pomožno organizacijo 'The United Yugoslav War Relisf Fund' in da more delegacija jugoslovanskih Amerikancev čim prej obiskati osvobojene kraje v Jugoslaviji — na bojišču in drugod po ustanovljeni demokraciji.
"Združeni odbor južnoslovanskih Amerikancev trdno veruje v to, da bo taka zu-najna politika te dežele glede Jugoslavije pospešila zdrave, demokratične razvoje na Balkanu".
VOLITVE PODRUŽNIČNIH OBOROV
Da en bo kakih zmešnjav, opozarjamo vse Sansove podružnice na točko 'Letne seje' v podružničnih pravilih. Ta točka se glasi takole: "Letne seje se vršijo vsako leto meseca januarja. Na njih podajo podružnični u-radniki in odseki poročila o svojem delovanju v preteklem letu. Na letnih sejah se volilo tudi vsi podružnični uradniki".
V smislu tetočke je potemtakem voliti podružnične odbore na letnih sejah, ki se vršijo v mesecu januarju, ne pa v mesecu decembru, kakor to napačno misliio nekateri predstavniki naših podružnic.
Značilni sklepi mladinske konference
Toronto. — Tukaj se je vršila zadnjo nedeljo oziroma dne 28 novembra mladinska konferenca, katera je bila zastopana z okrog 600 delegatov iz provincije Ontario, različnega poklica, verske in politične pripadnosti.
Ker sem kot delegat zastopal Mladinski Klub iz Su-dbury, naj v naslednjem vsaj deloma podam pregled dela konference, za starejše čitatelje, kakor tudi za mladino.
Kot sem omenil na konferenci je bila zastopana mladina iz cele provincije Ontario. Razni mladinski klubi, cerkvene podružnice Y. M. C. A.. Y. W. C. A.. Ukrajinska Mladinska Federacija, ter nešteto drugih klubov različnih narodnosti. Dvomin da je sploh katera narodna skupina bila izven konference. Torej že iz zastopništva mladine na konferenci je sklepati, da je bila pomembna in da je storila zelo dober korak k napredku mladine v splošnem.
Na podlagi zelo obširnega poročila, razvnela se je tudi obširna dozkusija. Sledila so vprašanja itd., na kar je seveda sprejetih nekoliko re-zolucij katere izrazito govore v interesih občih stvari tekoče dobe.
Tako je naprimer sprejeta resolucija, za varnost narodnih manjšin in njihovih ustanov. Za omeniti je, da je na podlagi ravno'te resolu-ciie sprejeta druga resolucija v kateri se zahteva povrnitev Ukrajinskih delavskih dvoran pravim lastni-
vedate gorniega in z tem boste pomagali samim sebi. ter napredku in razvojo društev in organizacii.
Frank Modec.
kom.
Zatem je sprejeta protestna resolucija proti osvoboditve fašističnega vodje Mo-seley in njegovih kolegov v Vel. Britaniji. V tej resoluciji poudarjeno je, da je z tem na nešena sramota našem proti-fašističnem zavezništvu, ko vemo, da so ravno taki odgovorni za neštete intrige kakor tudi goljfije v javnem mnenju pred vojno, sedaj pa za številne žrtve. Zaeno se rta zahteva, da se Mosely-ja in njegove kolege povrne v zapor, kamor spadajo.
Konferenca je enoglasno si nadela nalogo za podpiranje vojnih naporov Kanade v tekoči vojni do popolne zmage, kakor tudi celo vrsto drugih zadev ki bodo nastopile po vojni. Posebno ie naglašeno, da se mladina kar največ mogoče organizira in združi v svrho izboljšanja razmer in razvoja mladine. Tukaj je všteto v programu, da se da mladini boljša priložnost za pouk, vzgoja in tudi razvedrila, kar pomeni, da je taka pri-' ložnost y marsikaterih ozirih za mladino omejena v dose-dajni praksi družabnega reda. To bo pa menda najvažnejša naloga tako za mladino na prvem mestu, zatem pa tudi na starejših, -posebno demokratičnega gibanja v splošnem, da se vse to doseže za kanadsko mladino.
Zato mladina vsepovsod ne. glede na spol, versko ali pa politično prepričanje, or-paniziraimo se v Mladinske Klube, skupine in razne u-stanove. katere nam nudijo to priložnost. Kajti edino organizirani, mi bomo doseeli v resnici vse. za čem stremi in hrepeni mladina v svojih zgodnjih letih.
L. Smrke.
vzoren napredek rojakov v galgary
Calgary — Minuli mesec 13 novembra je naš odsek Zveze priredil večerno zabavo v korist našega zasužnjenega naroda in njegovih hrabrih voditeljev in borcev. Bila je zelo dobro obiskana in mogoče prvič v naši mladi zgodovini udeležba, tako po bratih Slovencih, kakor tudi po Hrvatih in Srbih. Upati je, da se bo tako večkrat ponovilo sicer v raznih potrebah in nalogah.
Za postrežbo in uslugo gre zahvala našemu prireditvenemu odboru, J. Mav-rovič, C. Karan in Mrs. Bla-žič, ki se je tako izredno potrudil, da je vse bilo v najlepšem redu in bratski slogi. Posebna zahvala pre še bratu C. Karan, ki je poleg tega vsega dal na razpolago svoj auto in marsikateremu naredil veliko usluio. Najlepša zahvala gre tudi Mr. i Mrs. Grešelj, ki sta odstopila svoje prostorno stanovanje, kakor tudi tamburašem, ki so skrbeli, da je šla zabava tudi v poskočnem smislu prav dobro.
Dne 28 novembra se je vršila redna seja našega tu-kajšnega odseka Zveze. Ker nas je sedaj že 25 članov, smo videli za potrebno spopolniti izvrševalni odbor in druge odbore.
Namreč izvolili smo ob tej priložnosti Nadzorni Odbor, katerega člani so: Anton Križman, predsednik, Dan Popovič in Jože Gradi-šar, člana.
Vse ostalo članstvo polaga popolno zaupanje, da bo nadzorni odbor deloval z vso vnemo in požrtvovalnostjo za bratstvo in slogo, ter tudi za pomoč našega trpečega naroda, namreč da bo nam dal vsem vzpodbudo k potrebnemu delu.
Dalje se je na seji zaključilo, da ostane celokupni odbor, kakor Predsednik, tajnik, blagajnik in nadzorni odbor na dolžnosti do konca drugega leta. Zatorej bratje in sestre, naprej po začrtani poti za boljšo bodočnost. Sledimo vzgledu naših rojakov v Kanadi in Ameriki, ter vzememo za v-zgled besedi našega nesmrtnega pesnika Gregorčiča, ko je dejal :"Odpri roke, odpri srce — Otiraj brato-vei solze"! Ravno tako poživljamo brate Hrvate in Srbe, da se nam pridružijo v boju zoper skupnega sovražnika — fašizem.
Čitali smo v Edinosti dopis od našega gl. organizatorja M. Bayuka. Hvala, Martin za čestitke k ustanovitvi našega odseka Zveze. Ali nas bi veliko bolj veselilo, ko bi nas prišel o-biskat in v spremstvu našega junaka, Partizana Di-moviča. Sprejeli vas bi z veseljem!
Kot izgleda bomo imeli
Naznanilo našem narodu v okolici Kirkland Lake
Slovensko Pevsko Dram. Društvo "Triglav", je na svoji zadnji seji zaključilo, sledeče: Kot običajno prejš-na leta, Mešani Zbor nastopi z cerkvenim petjem na Božični dan v Irški Cerkvi. Sv. maša se prične ob 9 uri dopoldne z slovenskim petjem. A, drugi dan to je dne 26 decembra, na Štefan dan. bo isti Zbor podal Božični radio program, kar je seveda bolj važno za okolico v severnem Ontario in Quebec.
Pričetek programa bo popoldne ob 4 uri in 30 minut do 4 ure in 45 minut na radio postaji C. J. K. L., Kir-klad Lake. Za Silvestrov večer, pa bo prirejen družabni večer v prostorih G. Me-doša, na 87 Wood St. Tam bomo pričakovali Novo Leto. katero naj bi prišlo v resnici, srečno in zadovoljno, ter naj bi prineslo toliko zaže-ljeni mir, ali pa vsaj ublažitev svetovnega razburka-nja; predvsem pa svobodo zasužnjenim narodom!
Starši nai ne pozabiio pripeljati z seboj svoje "Male" ker Miklavž, je nam sporočil, da poprej nas ne more o-biskat kot omenjeni večer. O nadaljem načrtu pevskega društva "Triglav" bo pozneje poročano; za zaključek poročil.
Vesele Božične r>vaznike ter resnično srečno Novo Leto 1944. želi vsem čitateliem tega lista. M. Otoničar.
spet kampanjo za našo E-dinost. Pri nas sicer ne bo mogoče narediti nekaj več v naročninah, ali storili bomo svojo dolžnost zavedajoč se, da je ravno ta kampanja skoraj tako značilna, kakor je bila ustanovitvena. Ker res od nje je odvisno "ali bo list zadobil zadostno podporo da bo lahko izhajal kot tednik. Torej ne smemo pozabiti za času kampanje, tega velevažnega vprašanj,a, katero se tiče nas ravno tako, kakor tudi U-pravništva in Uredništva Edinosti.
Zato že zdaj poživljamo vse prijatelje Edinosti, da se z energijo vsi podamo na delo, da zgradimo listu trdno podlago za redno izhajanje kot tednik! Tak uspeh v bodoči kampanji ne bo le nam osebno v ponos, marveč tudi v korist v vsih narodnih, društvenih in organizacijskih zadevah.
Vemo, da je naš list odvisen od nas delavcev in delavk. Enako se pa zavedamo, kako važno vlogo igra za delavske interese časopis, kateri je istim naklonjen in jih vneto zagovarja. Poleg tega, narod, brez svojega časopisja in literature, je mrtev. Za njega se ne ve, kako obstoia in kakšne so njegove težnje. Zato je naša dolžnost tem večja in važnejša, da gradimo inširimo naše kulturno sredstvo svoj delavski časopis — Edinost.
Upamo, da se bodo naši stari in vrli .aktivisti kakor, F. Sodeč, L. Zdravje. Ed. Troha. Slakova, Miketič, Vera Marohnič, Ela Garbas in število drugih oglasili in nam dali vzgled borbe in dela. Edinosti in Uredništvu, želimo pa veliko uspeha v bodočem letu! Našemu narodu, kakor vsem zasužnjenim narodom, mir in svobodo, ter končno zmago nad fašizmom!
Naj bo nase geslo: "Smrt fašizmu! Svoboda narodu"!
Vesele Božične praznike in srečno novo leto, vsem članom in članicam kakor tudi gl. odboru Zveze. Ravno tako naročnikom Edinosti, ter Slovencem in Slovenkam vsepovsod!
M. Žalec,
tajnik ods. Z. K. S.
ODSEKOM V. P. Z. B. V PRETRES
(Iz 3 strani) Toliko v blagohotno pojasnilo ali popravek. Prihodnjič se pa priporoča na odgovornih pozicijah, natančnost, pozornost kaokr tudi, da ste kompetentni.
Najprimitivnejša pamet zahteva od nas trezno mislečih rojakov, da v slogi bratske harmonije stremimo za tem, da se neovirano zida naprej stavba slovenske kul-turnosti v interesih socijalne in delavsko vzajemne zdru-ženosti, da postanemo enkrat prišteti k demokratičnemu civiliziranemu človeštvu.
John Stariha, Louis Ruparičič Louis Račič, Člani odseka »t. 9 VPZB v Sudrury, Ont.
vabilo na sejo
Tem potom naznanjamo da se bo vršila sicer prva in ustanovitvena seja odseka Zveze Kanadskih Slovencev, pri naših znanih rojakih, Plut in Kump v nedeljo dne 19 decembra ob 2 uri popoldne.
Kot znano da se nas je precej vpisalo na našem zadnjem sestanku, namreč ob priložnosti predavanja po uredniku Edinosti, odložili smo pa volitev odbora z,a prihodnji sestanek. Zato ie prihodnji sestanek toliko boli važen, ker bodo obenem volitve odbora za našo novo vstanovliesno podružnico Z-veze. Zato vabimo tako že vpisane člane, kakor tudi druge naše roiake iz St. Ca-tharines. Jordan in okolice, da se zberemo omenienega dne skupno ter se skunno posvetujemo o naših problie-' mih in naloe-ah. Kajti edino na ta način bomo usneli taka za narodni kakor tudi n«>š živlenisk-k in gospodarski napredek.
Ne pozabite nrifki in m-iakinie v nedelio dne 19 decembra ' Nai sknnno vo-^i narodno sresl^: "Sloga ja-Či — ne sloga Mači"!
John Crnič.
sugestija za bodočo kampanjo edinosti
Ker so se nekateri odseki Zveze in več drugih posameznikov obrnili na Upravništvo lista, da naj razvrsti kvote za vsako naselbino posebej. Torej na podlagi tega Upravništvo lista v naslednjem podaja sugestijo kvot za posamezne naselbine, ter resno poudarja, da je od uspeha kampanje odvisno ne le ali bomo izdajali tednik, ampak istočasno, ali bomo morali ostatj pri tem, kar imamo dosedaj, to je trikrat na mesec.
Rojak Žalec iz Calgary, obenem tajnik odseka Zveze, je pravilno opozoril nas skupno, da je pomen naslednje kampanje nič manjši, kakor je bil ob ustanovitvi ljsta lanskega leta.
Eno od poglavnitih vprašanj v naslednji kampanji je, pridobivanje novih naročnikov in tudi ponovitvi poteklih naročnin. Ne manj važen pa je tiskovni sklad, če hočemo da bo list res na trdni podlagi in da ne pridemo po nekaj mesecih v finančno krizo s izdajanjem tednika. Torej kakor eno tako drugo je važno da pri svojih načrtih dela v naselbini za mesec jaunar in februar, dobro preračunamo, privihamo rokave in se podamo resno na delo.
svari zaradi dopisov
St. Catharines — Želel bi da mi urednik ugodi z tem, da prijavi ta dopis v prvi izdaji (za minulo je prišel prepozno, ured.) po prejemu istega, ker pa vem da vam bode primanjkovalo prostor,a, bom bolj na kratko napravil.
Prvo bi rad ako ravno in moja zadeva, nekoliko posvaril urednika, da naj bi ne priobčeval v bodoče takšnih nazadnjaških dopisov, ker po moji mislih z tem ne koristi nikumur, še manj p,a časopisu Edinost. Ker svet je vedno bolj podvržen slabim nagonom nego dobrim, bi bilo najboljše da takšne dopise vrnete nazaj dopisniku. Aka pa je postavljen list za prerekanje in zmerjanje, mi ga pa lahko zaustavite.
Ker vem da je moj zadnji
RAZPORED KVOT
MESTO:
novih tiskovni naročnin sklad
Windsor, Ont. 20 St. Catharines 5 Toronto, Ont. 10 Sudbury, Ont. 10 Garson Mine, Ont. 2 Creighton, Mine 2 Geraldton, Ont. — Pt. Arthur, Ont. 10 Calgary, Alt. 2 Mnt. Park, Alta. 2 Cumberland, B.C. 2 N.anaimo, B.C. 2 Vancouver. B.C. 5 Timmins, Ont. 20 Kirkland Lake, 10 Noranda, Que. 5 Val D'Or, Que. 5 Malartic, Que. 5 Bourlamaque, 5 Montreal, Que. 5 SKUPAJ: 127
$100.00 100.00 100.00 100.00 15.00 15.00 50.00 100.00 50.00 30.00 15.00 15.00 100.00 100.00 25.00 50.00 25.00 25.00 25.00 25.00 1085.00
Napram sklepu konvencije, ki se vršila v septembru, je sklenjeno za kvoto, 300 novih naročnin in ne manj od $1,000.00 za tiskovni sklad. Kvoto v naročninah smo razvrstili približno računajoč na moči in priložnosti dela v posameznih naselbinah, katera pa ni dosegla niti polovico preračunane kvote na konvenciji. Toda odseki Z-veze, kakor tudi drugi odbori in prijatelji Edinosti, se niso ozirali na določeno kvoto v preteklih kampanjah. Upamo, da se ne bodo tudi v sedajni in da bomo z malo bolj trdega dela in večje požrtvovalnosti, dosegli število novih naročnikov, kot je določila konvencija.
Pri tem naj omenimo, da bo naročnina Edinosti po uspešni kampanji oziroma za tednik zvišana na tri dolarja na leto, za pol leta $1.75, enako za Kanado in Združene države. Za času kampanje ostane ista cena, to je dva dolarja na leto in za pol leta $1.25.
Torej pričakujemo odgovora od odsekov Zveze in drugih odborov s ozirom na sugestijo kvote! Kampanja prične kot znano z dne 1 januarja in se končna z dne 28 februarja 1944.
Upravništvo Edinosti..
kakor tudi prvi dopis za to leto, želim vsem rojakom vesele Božične praznike in srečno Novo leto 1944.
Jos Pogorelec.
Od predsednika prosvetnega odbora ZKS.
Vancouver — Že sem slišal od par strani, da premalo poročamo o delovanju odseka Z. K. Slovencev. Prireditev nimamo mnogo, ker naši ljudje po večini delajo v gozdu, kar nas je pa v mestu, nas je premalo za prireditev. Edino o Božiču, ko pridejo gozdarji v mesto, takrat kaj priredimo. Tudi letos bomo priredili zabavo dne 29 decembra zvečer v Hrvaškem Domu, za korist lista "Edinosti" za bližajočo kamparjo. Zato vabimo vse Slovence kakor tudi Hrvate in Srbe v Vancouver in okolici, da nas te večeri posete.
Ravno sedaj se nahajamo v kampanji za pomoč Sovjetski Zvezi, v kateri sodelu-jo tudi druge slovanske napredne organizacije. Kampanja bo trajala do Božiča
in se bo zaključila z "Bazarjem in plesom" na sveti večer. Koliko bomo mi prispevali k tej kampanji, bom poročal pozneje.
Torej kadar se kaj takega dela, mi smo vedno zraven, če prav ne pišemo o tem. Pisali bomo o tem, kadar bo Hitlerju odzvonilo. Morda pa ta čas, več ni tako daleč. Takrat bomo videli
v kateri koloniji je bilo več požrtvovalnosti — za smrt fašizmu in svobodo narodu.
Rojaki in rojakinje, širom Kanade in Amerike! Bližajo se odločilni dnevi! Zavihajte rokave! Vsak naj pomaga kje more, širiti delavski časopis. Pomagati junaškim borcem za svobodo v stari domovini, ter razkrin-kavati lažnjivo propagando reakcije. To so vse dela ki
ZLOČINI FASISTICNIH MORILCEV V KIJEVU
Kijev, 30 nov. — Zakasnelo poročilo svetovno znanega pisatelja Maurice Hindus, kateri se točasno nahaja v Sovjetski Uniji in med drugimi zunajnimi poročevalci, na licu mesta strašnih zločinov nemških fašističnih morilcev v Kijevu.
Iz prejšnih poročil potrjeno je, da so ti na najbolj nezaslišani način pomorili nad 88.000 civilnega prebivalstva, večino med tem Židov.
Maurice Hindus, kakor tudi drugi poročevalci raznih časopisov, so bili na licu mesta takozvanega jarka "Babi Yara", kateri meri okrog 60 metrov v globino, ter nekaj več v dolžino. V ta jarek, kateri se nahaja zunaj predmestja so nacisti na grmadah sežgali omenjenih 88.000 državljanov z namenom, da prikrijejo sled o strašnem pokolju.
Sovjetska komisija, katera je sestavljena od raznih znanstvenikov, državnih in cililnih uradnikov, je izsledila dokaz o tem pokolju kakor na licu mesta, tako tudi od sovjetskih vojnih vjetnikov, katerim se je posrečilo uiti in kateri so bili osebno zaposleni skladati mrtva trupla na grmado, katera je potem polita z benzi-nom in zažgana. Večje število vjetnikov je tako delalo nekoliko tednov zaporedoma in kateri so bili odstranjeno od" drugih vjetnikov zaradi diskrecije, kaj in kje delajo. Nobenega dvoma ni, da če bi se jim ne bilo posrečilo uiti, da bi bili ubiti, po skončanem delu.
Murice Hindus, dolži največ odgovornega znanega notornega sovražnika Slovanov in Židov, Himlerjevega zaupnika in takozvanega komisarja tretiega Rajha na Ukrajini. Alfred Rosen-berga in Erich Koch, poseb-
imajo eden namen. Boljša bodočnost za zatirane narode.	Frank Sodeč.
nega zaupnika Hitlerja, na okupiranim ozemljem Sovjetske Unije.
Kijev, je štel nad en mi-llijon prebivalcev pred vojno, zdaj se računa okrog 70. 000. že iz tega je sklepati o
ČASTNI DAN ZA STALINGRAD
Toronto, — Mestni župan Conboy, je na podlagi enoglasnega zaključka mestne uprave, proglasil petek 3 decembra — "častni dan za Stalingrad". Ta dan bo znan vnaprej z posebnim pomenom junaškega mesta, ki je rešilo narodne in človeštvo fašističnega suženjstva in z tem obenem zagotovilo zmago Zedinjenih Narodov.
Kot je bilo že poročano Toronto je prevzelo patro-nat za Stalingrad. Na omenjeni dan bodo meščani po svoji najboljši moči pomagali zbrati pomoč za vivil-no prebivalstvo Stalingrada. kakor tudi pomoč za ponovno zgraditev mesta.
Nekateri odborniki so priporočili, da se določi dan za redni "tag day" za dobo na-daljnih pet let, oziroma dokler ne bo mesto zgrajeno. Ali bo slednje poročilo sprejeto na prihodnii seji uprave, za kar ni nobenega ugovora bilo že zdaj, določen bo dan za "tag day" vsaj v tem letu. za zbiranje denarne pomoči kakor tudi drugih potrebščin zlasti pa obleko in obutev.
Na več kraiih v mestu posebno v poslopiu požarne obrambe, je določeno za skladišče raznih takih potrebščin. Zato en ali pa drugi meščan bo lahko izročil svoj dar v nlemenito svrho na omenjenih prostorih.
Razni poročevalci ki so o-pisovali borbo pri Stalingradu. se dejali: "Težko je nai-ti besede ki naj bi docela izrazile strahote borbe, ki ji ni primeru v vsei vojni povesti". Naj nas ob tei prilož-
strahotah ki so bile podvze-te za decimiranje prebivalstva. Toda na podlagi moskovske konference, zločinci bodo prignani na lice mesta, kjer so vršili zločine in dajali ukaz za iste. V tem jih čaka gotova kazen, katero bo izrekel narod na podlagi teh strašnih zločinov.
VABILO NA REDNO SEJO SANS V KIRKLAND LAKE
Sporočam, da se bo vršila seja naše podružnice št. 90 SANS, dne 19 decembra ob drugi uri popoldne na 87 Wood St. Kirkland Lake.
Vabljeni ste vsi Slovenci in Slovenke, člani in članice, kjer se bo poročalo o delu podružnice. Torej ne pozabite, prosim vse, da se se-stanemu skupaj 19 decembra; da delujemo skupno v pomoč naši zasužnjeni domovini Sl'oveniji.
Max Skube.
Opomba ured. Celoten dopis ni mogel priti v poštev za tekočo izdajo. Priobčimo ga v prihodnii, zaradi prostora. Priobčili smo le vabilo za sejo.
PONAVLJAM SVOJO NAROČNINO
Chaput Hughes — Cenjeno uredništvo Edinosti! Pošiljam dva dolarja za ponovitev svoje naročnine in obenem je moja želja tem potom ; "Voščiti vsem čitate-ljem tega 15sta vesele Božične praznike in srečno Novo leto 1944. enako tudi uredništvu lista.
Edinosti pa v naslednjem letu mnogo novih naročnikov.
Frank Klemenčič.
nosti spremlja izvenredna vdanost napram onim. ki so trpeli in prelivali svoio junaško. kri, da bi bodoči svet nočival v miru in svobodi. Pokažimo se. da smo razumeli pomen Stalingrada!
En od britskih častnikov ob posetu osvobojenega ozemlja v Jugoslaviji.
Partizanka, ostro-strelka Titove armade.
Šolski otroci pozdravljajo britske častnike, kateri so posetili osvobojeno ozemlje po Narodni Osvobodilni Vojski . ✓
ZINA, glasovita ostro-strelka Narodne Osvobodilne Vojske Jugoslavije.