[a j večji slovenski dnevnik v Združenih državah K/eUa za vse leto ... $6.00 fca pol leta.....$3.00 ga New York celo leto - $7.00 inozemstvo celo leto $7.00 NARODA i 39B! Hst;s!ovensBtudelavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily f**. the United States. Issued every da; except Sundays and legal Holidays-75,030 Readers. 3Q DEFON: COETI.ANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLAND T 2S76. pO. 193. — ŠTEV. 193. NWE YORK, SATURDAY, AUGUST 16, 1924. — SOBOTA, 16. AUGUSTA 1924. iTVILO NA LONDONSKI KONFERENCI Lei nočejo sprejeti brez dovoljenja Berlina pogojev za. izpraznenje Ruhr okraja. — Herriot vztraja pri zahtevi, da ostanejo francoske čete v Ruhru še eno leto po podpisanju protokola. — MacDonald in poslanik Kellogg pravita, da se nista vmešavala. — Spor glede Ruhra je onemogočil vse delo konference. — Vesti o zavezniškem ultimatu so pretirane. Poroča John Balderston. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII. STANOVANJE ANGLEŠKEGA PRINCA London, Anglija, !•*>. avir. — Y T* era j sni dan je bil na.j-Ij dramatičen na mednarodni roj »a rac i j ski konferenci J peer ni l>il<> zaznamovati nobenega napredka, ker je (ncoski ministrski predsednik vztrajal pri zahtevi, da anejo francosko rete v Kuhin eno leto po podpisauju htokola, ki ho vseboval skle]>e konference. AMERIŠKI AVIJATIKI NA POTU KROG SVETA wrnn«iaiiaMMi(aB«liMjMiaB» Nemci niso hoteli popustiti, kljub velikemu pritisku.-,m" l»i-sknl Ameriko angleški princ, bo najhržc nekaj rasa stanoval ere^n s<» izvedle vse druge sile, zastopane na konfe-liei.l Angleški ministrski predsednik MaeDonaM je l.ra.j zverer izjavi], da čakajo nemški delegat je sporo-ei iz Berlina. ]»redno bodo dali svoj konečni odirovor, :aterem je rekel, da komaj pričakuje, če se bo glasil (». aprila. Izpraznenje Ruhra bi se na način izvršilo v osmih mesecih. V koiiečnem pogovom. ki se je vršil včeraj zvečer <1 MarDonaldom, Herriotom, Marxom in Streseiiiaim-|u je dal francoski ministrski predsednik eno koncesijo, vsaj nekoliko razpršila mrkost, ki je visela ves dan |>t mora. Herriot je obljul>il, da bo Francijo, čeprav bo •ale še nadaljno l<-to v Ruhru, izpraznila tri železniška fižišča izvni Ruhra. katera imajo sedaj zasedena iranske čete in si««er 1akoj p<> podpisanju Dawesovega na-a. Ta ki ižišča so Karlrnhe, Offenburg in pristanišče [mnlieim. SjH»i- ^hile iiiihra je onemogoči vse delo konference vsled tega j«- izjavil MacDonald včeraj zvečer, da bo b'ii■ i 1 konfen nco za najmanj štirinajst dni, če bodo Nem-od 1 oč 11 o in konečno zavrnili predloge ITerriota. l)elo konference kot take, ki se ne briga za Ruhr, je [>vršeno. Štirje protokoli, ki bodo podx>isani, so že na-skani in izpuščen je le datum. Herriot je izjvail na sestanku sveta štirinajstih, da |e more podpisati protokolov brez glasovanja francoske Dslanske zbornice in vsled tega bo sestavljen peti pro-|>kol, ki bo kril ostale štiri ter določal, da se jih bo pod-'pisalo pozneje. Tekom prvotnih stadijev včerajsnega postopanja so popoldanski listi oživili položaj s senzacionalnimi poročili o "zavezniškem ultimatu", katerega baje tudi podpirajo Združene države. Ultimatum je bil baje naslovljen lia Nemce ter jih pozval, naj spiremejo francosko formulo. Usti so tudi poročali, da so se razkačeni nemški in francoski delegat je grdo prerekttli na št. 10 Downing Street. Dejanski pa ni bilo nobenega prepira med delegati in poslanik Kellogg in ministrski predsednik MacDonald sta oba zanikala poročevalcu Worlda. da sha stopila na stran Francozov proti Nemcem. v vili. ki jo vidite na sliki. Vila se nahaja v East Norvichu, L. I. ter j«- la>t go>poiliriip (J. II. Scuff. OBRAVNAVA PROTI LEOPOLDU IN LOEBl) NAJNOVEJŠI POTRES NA JAPONSKEM Zagovornik Darrow, ki se je poglobil v vprašanje samokontrole, je naenkrat izgubil svojo lastno. Prekmjenje obravnave je končala spor. Na Japonskem so opazili petnajst potresnih sunkov. Vsa znamenja kažejo, da je postala delavnost ognjenikov zopet večja. Tokio, Japonska, ir>. avgusta. Tukaj so <>l) milj severno od To-knja bila prekinjena brzojavna služba in v drugih krajih so bile razbite vse šipe. Moeni stresijaji. ki so trajali v celem osemdeset minut, so napotili ljudi, da so zbežali iz hiš na ceste. Potres je prišel po neobičajno visokem morskem valu, katerega smatrajo učenjaki vetfno Po končanem odboru sta se pričela prerekati dr. Patrick in ^ . w dr. Church in tozadevna debata ivo ne vprašal poročevalec Kellogga ,ee je res stopil je trajala celi dan. na francosko stran, je odgovoril: — Its a damned lie. Odločna zavrnitev Kellogga in izjava MaeDonalda pa ne moreta izpremeniti dejstva, da so bili Nemci ves dan strašno potrti in presenečeni vspričo poskusa Kellogga in MacDonalda, da ohranita Francoze v Ruhru. Vesti o zavezniškem ultimatu so seveda pretirane.-Kellogg je baje le rekel, da store Nemci najboljše, če sprejmejo francoski predlog. Nenu-i, ki so spoznali, da stoje pred franc.-ameriškim bokom, so prosili za čas, da razmišljajo o njco. Eno uro pozneje so se sestali s Herriotom in Tbeunisomj znorel. Sedaj so pa oddali v blaster vprašali Herriota, kedaj bo piričelo teči leto, tekom katerega bodo Francozi še ostali v Ruhru. Herriot, ki ni hotel dan poprej, je, odgovoril, da bo pričelo teči z datumom, ko bo podpisan Dawesov načrt. Nemci so izjavili, dia tega ne morejo sprejeti, ker bi nemško javno mnenje nikdar ne trpelo, da bi se pričelo izvajati Dawesov načrt, dočim bi Francozi še vedno ostali v Ruhru. Vsled tega je bila konferenca prekinjena, ne da bi dosegla kak uspeh. SEPARATIZEM JE IZGINIL. Berlin, Nemčija, 15. avgusta. Separatistično gibanje je popolnoma ponehalo, najbrž raditega, ker ne dobe separatisti nobene podpore več od Francozov.' Ravnokar je prišlo poročilo, da se je poro- glavni steber separatističnega dražbi. gibanja, ko je bila prodana Gutenberg tiskarna v Ko-blenzu. Vsebovala je tajen urad za odpadnike. Tiskarna je tiskala predvsem lepake in plakate. — Vinotržee Ohm ens je kupil del strojev za tiskarno svojega sina in ostale stvari so bile prodane na javni Chicago, 11!.. 1 r>. avgusta. —. Včeraj popoldne se j,- završil v procesu proti Nathanu Leopoldu in Kicliardu Loebu tekom razprave o "olajševalnih okoliščinah" prvi resni spopad. Padalo so -rdite besede, ki niso kazale nobenega "pomanjkanja čustvenega odziva". Zmedeni položaj \je napotil sodnika L'averJy-ja, da jo prekinil postopanje, dokler se niso duhovi pomirili. Dr. Arehibald Church je zaslišal glavnega zagovornika obeh morilcev, Clarence Darrowa. Odvetnik se je poglobil v vprašanja "volje". "samokontrole", "motivov" in ''sanj", a izgubil pri tem svojo lastno samokontrolo. Vprašal je: — Kaj ne. vi niste šli k tema dečkoma kot zdravnik, temveč kot izvedene za Mr. Crowe-a. da pričate tukaj, naj se ju obesi.' Predno je mogla priča odgovoriti, so bili pravdnik Crowe m | predhodnikom potresnih sunkov. njegovi pomočniki na nogah ter ;___ strogo obsojali vprašanje ter na-j čin zaslišavanja. Darrow je pri- HENRY FORD O VISOKI STA-znal. da ni bilo vprašanje primer-: R0STI. no, da je j)o njegovem naziranju __ dr. Church pošten v svojem nine- Henry Ford, ki se mudi na po-nju in da .se ne poslužuje nikakih čitnicah v Wayland, Mass.. da se trikov. Sodnik Caverlv je nato odpočije od naporov svoje delav-objavil odmor. nosti. je izjavil, da !>i lahko člo- vek dosegel starost 12T> let. če bi upošteval principije, ki so preizkušeni v tehniki ter skušal ohraniti delavske dele svojega telesa proste ogljika. — Ali res upate živeti tako doljro ? — ga je vprašal poročevalec. — Well. — se je glasil edini odgovor Henrv-ja, ki pa je zvenel precej izzivalno. Ford je pojasnil v nadaljnem. da postane telo človeka vedno bolj sajasto vsled nabiranja oglji. ka. Na vprašanje, kaj je treba storiti. da se človek iznebi svoje za loge ogljika, je odgovoril: — Dobro žvečiti. Nato pa je nadaljeval: , — Dobro veste, da ste hitrejše siti, če jeste počasi in dobro žvečite. Vsled tega vam tudi ni treba toliko jesti. Kupujte le dobra živila in večina teh je dobra, če je pravilno pripravljena. Bele podgane so ostale v bolnici cele tri tedne dalje pri življenju brez hrane kot pa one, katere so pitali izključno le z belim kruhom. V moji hiši se ne zavživa nobenega belega kruha. lvava. čaj. tobak in opojne pijače spadajo po mnenju Forda med stvari, katerim se mora človek izogniti, če hoče doseči vis-tina. ki je bil vprizoril atentat na francoskega ministrskega pred-zadevi.'i sodnika Clemenceau-a. V ječi je ' 'MAURETANIA'' DOSEGLA REKORD. Parnik Cunard družbe "Maure-tania,? je presegel vse dosedanje brzinske rekorde, kajti iz Che*, bourga do Ambrose prekopa je dospel v petih dneh, treh urah in 20 minutah. EPIDEMIJA TIFUSA. Port Jefferson, L. I.. 15. avg. Tukaj je izbruhnila epidemija le-garja ali tifusa, kajti zdravstvenim oblastim je bilo prijavljenih _> 30 slučajev. ^___^ Viharji ob obali Grenlandije zadržujejo pelet ameriških letalcev. Križarka "Richmond" je ostala v Reykjavik, ko je dobila poročila o skrajno neugodnem vremenu. Reykjavik, Islandija, 15. avg. Odpotovanja ameriške križarke "Richmond", zastavne ladje pod-admirala Magruderja. tla zavzame svojo postojanko 150 milj od obali Islandije ter čaka na prihod obeh armadnih aeroplanov. je bilo preloženo na današnji dan, ko je prišlo s križarke Raleigh spo- AMERIŠKI OELftVCI Zft LA FOLLEITA Delavski voditelji so izjavili La Follettu, da je organizirana delo zažgalo vse mostove za seboj.—4'Podpiralo bo kandidaturo La Folletta brez vsake omejitve," je izjavil Morrison v imenu G-ompersa. — Noben delavec ne sme glasovati za republikansko, niti za demokratsko platformo. — Severozapad za La Folletta. Washington, D. C., 15. avgusta. — l)cloga«-ij;i voditeljev ameriške delavske federacije, kateri je naeel« val Frank Morrison, je veeitaj obvestila senatorja La Folleua. daje njih organizacija izbrala njega za predsedniško n«esti» in da bo storila vse. kar je v njeni mori, da izposluje njegovo izvolitev. Predsednik (Jompers je mlsoten iz mesta in vsled tega je ^lorrison nastopil kot. njegov namestnik. SenSaitor La Follette se je zahvalil linijskim nm/.i-ni za njili podporo ter rekel, da ho pozneje objavil svoj skrbno zasnovani sprejemni govor. Morrison je povedal La Folletiu. da ho njegova or-a- ročilo, da je pričel ob obali Grenlandije padati barometer in da nizaeija resno delovala za njegovo izvolitev. Dostavi! je: piha oster veter, ki se bo pola- "Dobili smo t udi navodila izjavili vam v imenu [indigoma razvil V vihar. sednika Oompersa, da smo za vas in za senatorja AVheeler-Na krovu U. S. S. Lawrence, ja. Mi smo za vas brez omejitev in v kolikor pridejo V|.o- 15. avgusta — Rušdei Barp, Stev predsedniški tiketi in platforme obeli starih strank toghlan m Merarland so odpluli« i i nnot t i • i, • 1 iz leta li)J4, smo požgali za seboj vse mostove. l>oj se je veeraj popoldne ob eni iz Indian miel. Harbor, Labrador, da patrulira-ju vodovje Grenlandije ter čaka- Pregled platform nam je pokazal vzvišeno ualat-kov. Ko je prišlo poroeilo. da jelfonna nesprejemljivi, a to je besedla, katere t ^ZVldllO tZ lliisega poročila Sll.o ,,p,našli, da ga bivanja v Indian Harbor je platforma, nta kateri ste vi kandidat za mesto predsednika. bilo vreme lepo, siieno vremenu senator Wheeler za podpredsednika, v ve«"-j i meri • ob obali države Maine in le en- govarja .aspirarijam organiziranega dela ter poirebain krat je padal dež. iširšili slojev ameriškega nfeiroda. Washington, D. t\, 15. avg. "Upoštevali smo tudi vaš dolgi dekord verne m stila mornariški department, da;zdi kot p]am011ica upanja ill zagotovila. Vsnriro tel. dri sta bila dva niena propelerja po- • .j______ - • v " . .. . , . , , , - nas tHainen vprizoriti vse liostene natiore. da ? po- škodovana, ko le pred kratkun t • ^ . . . r, , i , i + i - t - slujemo vaso izvolitev na mesM predsednika /druz^mh zašla med led tekom preiskavanja 1 obali Islandije, da najde primer-. Jt no pristanišče za letalce. I Republikanski voditelji, ki so zhratii 1 likaj za I!'• f Rangun, Burna, 15. avgusta. — fikacijo ])redsefhiika ( oolidge-a, so sporoeili, da so prem • Argentinski avijatik, major Pe-. trili položaj, da ocenijo nrinek La Follettovega giba i ija v dro Zanni, ki je zapustil Kalku,: svojih odiiosnih državah. Sena'torja Willis in F ess i y. ()|,i-to včeraj zjutraj, je dospel sem-'-ja sta izjavila, da sta se ravnokar Vrnila s ]^»tovanja po sekaj malo po četrti uri popoldne.;verozapadn. Wisconsin sta brezpogojno priznala La Kol-Pristal je na dirkališču v Kan- i^+x,, „ t , , - : i n : .lettu, a za enkrat se nobene druge države. sunu. I ° Major Zanni bo jutri odleteli _ Mnenja sta. da ima ('oolidge priliko zmagati v AVash-proti Banjrkoku. jingtonu in Xortli Dakoti, vendar }>a so jima v obeh dr- Zanni, o katerem se je dosedaj zavali povedali, da bo treba neumornega in vztrajnega le malo eulo, je vprizoril obupen dela, da se reši obe di*žavi za predsednika. napor, da porazi ameriške letalca na njih poletu krosr sveta. Vee dni je čakal v Kalkuti na nov propeler, predno se je napotil proti Rangunu. Major Zanni se poslužuje Fok-ker stroja z Napier motorjem. Njegova pot iz Ranguna bo naslednja : Bangkok. J^ima; Honjrkonfr, Amoi. Shanjrhai, Kina; Kajrošima na Japonskem in več postaj na japonskih otokih; Attu okoli in naprej do Sitke, Alaska; Princ Rupert. B. C.; Portland, Oregon; Ogden. Utah; Cheyenne. Wyo.; Chicago, Cleveland. New York. Halifax, Irska in Amsterdam, Ho-landsko. Na Japonskem bo zamenjal svoj aeroplan in v Halifaxu tudi, kajti tam bo vzel velik Fokkerjev monoplan s ponton i. Major Zanni je nastopil svoj polet krog sveta brez pomočnika, v kolikor pride vpoštev pilotira-nje, kajti njegov pomožni pilot, poročnik argentinske mornarice, Nelson Page, je resno zbolel v Amsterdamu, še predno se je pričel polet. Major Zanni je čakal več dni, a konečno odpotoval le z enim pomočnikom, mehanikom Beltranijem. Položaj v South Dakoti in Minne.-oli se ha je izboljšal za republikanska srvar. in predsednik je baje tam prav tako moean kot. La Follette. ŽRTVE KITAJSKE POPLAVE, kem zahtevala, nad n ni --I človeških /rte v. Pet »m j.4 n avgust.a nov o.-eb strada. Ve« in.! ji'! 1> ]>'nnrla. .'tkn ii" i-.'.. pr.m'n'i. Peking, Kitajsko, 14. Mednarodni pomožni odbor je na-j kot' znanil, da je poplava na Kitaj-jsnj. Henry pravi nadalje, da ne bodo imele vse te stvari v d ogle dnem času nobenega mesta na mizi in v življenju modernega človeka. Glede zdravilnih sredstev je mnenja, da ne koristijo dosti. — Voda in žvečenje, — se gla-ko * starost, ter, se dobro počutiti: si njegov- recept. ____^ DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Dan« so naše eene al*4*fe: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $13.30 2000 Din. — $26.40 — 5000 Din. — $G5.00 Pri wkwimi, U znašaj* manj kot m tisti IturjiT nhnm punob-A 11 centov ta poštnino in dm^e stroške. Bftfpošilj« na zadnje pošte in izplainje "Poštni iekovaJ ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir.......... $10.10 500 lir..........§24.25 300 lir.......... $14.85 1000 lir..........$47.50 M naročilih, U znašajo nanj kot Mt lir —*--t posebej po II ee«W7 za poštnino in droge stroške. gprpsfijljs m zadnje pošto in izplsšnje Jadranska Baaka ▼ Trste, Opatiji In Zadrn. Ea pomjatre, ki presegajo PETTISOČ DINABJBY sli ps DVATiaoC LIB dovoljujemo po mogočnosti Se poseben dopust. Vrednost Dinarjem In Liram sedaj ni stalna, SMoJa se večkrat in aeprt* čakovano; Iz tega razloga nam nI mogoče podati natančne eene rnaprej, računamo po ceni tistega dne, ko nam pride postani denar v roke. POŠILJAT VE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ŽA STROŠKE $1.-, Wade »plačil ▼ user, dolarjih glejte poseben oglas t tem listu. am Je P9»latl. najbolje po P—wwtls Postal Moner Order ail ?a New ¥ork Rank Draft FRANK 8AKHES STATE BANS B Cortlandt itmt, Few York, F, 7, N. Oortlandt 4m< GLAS NARODA (SLOVENK DAILY] Owned and Published by jtfiiiin Publishing Company (A Corporation) PRANK IAKIKR, PrwIMfll LOUIS BENKDIK. Place of Bualnese of the Corporation and Addroaam of Above Offlcarai « Cortlandt •trot. Borough of Manhattan, Now Vffc City. N. Y. *• Q t- A S NARODA (Volco of tho People) laeuod Kvary Day Except Sunday and Holiday. KDO KONTROLIRA KVOTO? lote velja llat In Kanade leta ......m.. Ameriko .Za New York m >•■ ....... (6.06 j Za pol leta ........... • i ....... $3.00 Za Inozemstvo sa oele Me 6130' Za pol leta —~..........— . 67.06 63 JO 67.66 Subscription Yearly 66.06 Advertisement on Agreement **Qlee Naroda" Izhaja vaakl dan Irvzemil nedelj In praanlltoo. Dopisi, brea podpisa .n owebnostl ao no prlobiujejo. Denar naj ae blacovoU •Ujatl po Money Order. Prl spremembi kraja naroCnlkov, proelmo. da ae 1 tudi prejftojl bivali ft nasna nI. da hitreje najdemo naslovnika. Certlandfl Street. Q L A 8 NARODA" Borough of Manhattan, Now York, M. Y, Telephone: Cortlandt 2876 _ COOLIDGE Predsednik Calvin Coolidge je predvčerajšnjim svečano sprejel predsedniško kandidaturo republikainske strlanke. Pri tej priliki je izpregovoril par besed ter navedel par dejstev, ki niso čisto nie presenetila javnosti. Sploli pa niso Coolidgeve izjave doslej še nikar presenetilo in nikogar navdušile. -Karkoli je še povedal, je bilo ponavljanje starih fraz. Oblika je bila morda drugačna in beseda drugačna, pomen in eilj fraze je bil pa is!ti. Ob priliki sprejema kandidatura se je jireeej obregnil v edino stvar v 'katero se more obregniti, namreč ob pokojno AVilsonovo adminstraeija. / Razlagal je, kako strahovite svote denarja je trosila Wilson ova administracija tekom vojne in po vojni. Poudarjal je dejstvo, da so bile Združene države več kot dve leti po sklenitivi miru faktično v vojnem sitanju in z vračili krivdo na Wilsonovo administracija, ker z raznimi bivšimi sovražniki ni hotela obnoviti diplomatičnih zvez. Previdno jo pa zamolčal, da republikanska administracija šo šnjejja okrevanja. Pred kratkim se je podal v f>cranton neki rojak, ki je pa preveč pogledal v kozarec. To je pa imelo zanj uso-depolne posledice. Naslednjega dne »o pa našli mrtvega. Dela se dobro. Pozdrav! Naročnik. Ely, Minn. Pred kratkim sta se vozila Frank Kocjan ml. in Peter Štrn-celj vsak s svojo karo. Peter j© bil radoveden, kako vozi Franko-va, Frank je pa hotel Petrovo poskusiti. Ker je bil pa ustroj obeh kar drugačen in voznika nista bila vajena mehanizma, se je kara zadela v neko staro pohlopje ter se prevrnila. Poškodovali so se Frank L. Kocjan st.„ njegova soproga Mary, Peter Strucelj in njegova štiriletna hčerka. Vse so odvedli v novo bolnišnico. Sreča, da se niso dosti poškodovali. Pozdrav vsem rojakom, tebi Glas Naroda pa želim obilo naročnikov. Poročevalec. OBISK V našem uredništvu se je zgla-sfl Mr. Anton Zalar, brat glavnega tajnika K. S. K. J. Spremlja ga njegov sin. Mr. Zalar je prišel sem. da uredi zadevo glede Zemljišča, ki ga ima v državi New York. Novi priseljeniški zakon je ameriškim konzulom naprtil odgovoi-nost, da uravnajo priseljevanje v Združene države v mejah predpisane kvote. Pod starim kvotnim zakonom bi bila kontrola kvote v rokah priseljeniških oblasti v ame riških pristaniščih; po novem zakonu je kontrol?, kvote v rokah ameriških konzulov v inozemstvu. Poprej so se od kvote odštevali priseljenci, čim so dospevali v ameriško luko; sedaj se od kvote odštevajo priseljeniške vize, izdane od ameriških konzulov v inozemstvu. Kdor je poprej odpotoval v Ameriko s potnim listom, viziranim od ameriškega konzula, je bil vendarle v nevarnosti, da dospe v Združene države prepozno — čez mesečno letno kvoto. Sedaj, ko ima priseljeniško vizo, ve, da glede kvote mu ni treba nič skrbeti, le da pride v Združene države kadarkoli, predno zapade rok, naveden v vizi. Kdo vodi račun o kvoti? Kvota vsake države je pod "kontrolo o-nega ameriškega konzula v tej ali oni inozemski državi kateremu je bila posebno poverjena ta naloga. Ta konzul se označuje kot "Quota control officer". Nikak ameriški konzul sirom sveta ne sme izdati nikake priseljeniške vize na račun kvote kake države. ne da bi se "bil z onim konzulom, ki služi kot kontrolni uradnik za kvoto te države, domenil. Priseljeniške vize, izdane proti kvoti vsake dežele, nosijo tekočo številko v eni sami seriji. Kontrolni uradnik dotične kvote nakaže posameznim konzulom eno ali več tekočih številk na račun kvote, ki jo on nadzoruje; konzul rabi te tekoče številke na priseljeniških vizah. ki jih izda kvotnim priseljencem iz dotične dežele. Čim so bile proglašene nove kvote, je vsak ameriški konzul, ki je pričakoval prošnje za priseljeniško vizo, dobil nalog, naj zahteva od kontrolnega uradnika za kvoto te ali one dežele, da mu nakaže tak blok tekočih številk za priseljeniške vize. ki naj odgovarja številu prošenj, ki jih pričakuje tekom leta. Na primer, ako je ameriški konzul v Liverpoolu cenil, da se bo pri njem vložilo približno 5000 prošenj za priseljeniške vize na ra čun angleške kvote in 200 na račun irske kvote in 200 na račun francoske kvote, on bi zahteval od kontrolnega uradnika za angleško kvoto (generalnega konzula v Londonu), naj mu nakaže blok 5000 tekočih številk za priseljeniške vize angleških prosilcev, od kontrolnega uradnika za irsko kvoto (konzula v Du-blinu), naj mu nakaže 1000 tekočih številk na račun irske kvote, in od- kontrolnega uradnik* za francosko kvoto (generalna ga konzula v Parizu), naj mu nakaže 200 tekočih številk na račun francoske kvote. Kontrolni uradnik za kvoto pa je dobil nalog, naj sešteje, ko* liko tekočih številk za priseljeniške vize se od njega zahteva na račun kvote in potem po svojem uvidevanju nakaže vsakemu konzulu razmerno število istih. Ako bi torej vsi konzuli zahtevali od njega skupaj 10.000 tekočih številk, a kvota znaša le 1000, bi vsak konzul po navadi dobil le 10 o-dsto "tekočih številk, kolikor jih je zahteval. Kontrolni nradnik za kvoto j*, pooblaščen, da nakaže vnaprej le 90 odsto vse kvote. Deset odsto naj jih obdrži za rezervo. Ako bi torej ameriški konzul v Belgradu, oni v Zagrebu, oni v Reki, Bhienos Aires, Montreal. Havani ali kjerkoli drugje, vsega skupaj proračunali, recimo, 20,000 prošenj za priseljeniške vize na račun jugoslovanske kvote in bi od kontrolnega uradnika za jugoslovansko kvoto (ameriškega konzula v Belgradu) zahtevali, da se jim nakaže primeren blok tekočih številk na račun kvote, ne bi kontrolni u- radnik seveda mogel nakazati konzulom vseh priseljeniških viz, ki jih zahtevajo, kajti jugoslovanska kvota znaša le 671. On bi si najprej pridržal 10% od te kvote, t. j. 67, za rezervo. Osta~ lih 604 bi sorazmerno razdelil med pojedine konzulate. Ti bi torej — v slučaju poračunjenih 20.000 prošenj — dobi vsak le po 3% toliko tekočih številk za priseljeniške vize, kolikor jih zahtevajo. Od one desetodstotne reserve bo Kontrolni uradnik nakazal pojedine številke ali majhne bloke, čim na/stane potreba, zla.panci ameriškega komedijanta Fairbanksa in njegovo ženo. ★ Edin pripraven in pošten kandidat za predsedniško mesto je brez dvoma LaiFollette. Republikanska stranka je umazana, demokratska pa nima čistih rok. Škoda, da ne more računati Follette s samimi naprednimi pristaši. Kajti tudi Kovertova Edinost se je v zadnji številki izrekla zanj. Ubogi La Follette! Gotovo se mu je utrnila v očeh solza pomilovanja, ko je čital v Edinosti vda-nostno izjavo. Želja vsakega poštenega Slovenca pa naj bo. da bi La Follette zmagal, kljub temu, da ga Koverta podpira in agitira zanj. Stujnslmmttska Ustanovljena-1. 1898 ftatnl. 3lrimnt< lnkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odbornki: Predsednik: RtTOT.F rERPAN, 933 K. 1S5 St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALA NT. ISi'S E. 3-fid Street. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH I'lSHLEU. Ely. ilinn. Blagajnik: LOL'IS CHAMPA. Box Stfl. Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrLnin: JOHN MOVERN, 412 — 12tb Ave. East Duluth. Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bank Bidp. 600 Grant Street Sixth Ave, Pittsburgh. Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZRASN'IK. Room 206 Bakewell Bldg. cor. Diamond and Gran« Streets, Pittsburgh. Pa. MOHOR ML A Dir. 1334 W. 15 Street. Chicago. 111. FRANK SKRABEC, 41s22 "Washington Street. Denver, Colo. Porotni odbor« LEONARD SLABODNTK. Box 4<;n. Ely. Minn. OUF.noU J. PORKNTA, 310 Stevenson Bldg.. Puyallup. VTaeh. FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Avenue. Cleveland. O. Združevalni odbor: VALENTIN P1RC*. 7S0 London Road. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC, 3S3 Park Street, Milwaukee, W'.a. JOSIP STERI.E, 404 E. Mesa. Avneue, Pueblo. Colo. ANTON CELARC. 538 Market Street. Waukegan, 111. Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda". Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne po3ilJatve naj se pi^iljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSila na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov ln bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Je.lnota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih nruštev se pa obrnite na gl tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl z 8 člani ali članicami. Jugoslavia irredenta. e—:--:-r* T I Očitanje srbofilstva. I prepiru Filip streljal z revolv! Srbofilstvo očitaj^ nekaterim|j*'»i Ivana, pa ?ni«-s pa vedo čitatclji vseh d«nar za novo zastavo, katera je vodilnih časopisov, tis-kanih v 22 bila te dni slovesno postavljena na iezikih 1K> Združenih državah in mesto prejšnje. Župnik je zastavo ^ j«1 Trinerjevo Grenko blagoslovil; pri slovesnostih so bfli Vmo na-,bol^a *Ho<1,'na to"ika-navzoči zastopniki vseh oblasti bi Nl holJ5e?a zdravila v sluča- , -j. ...... ju slabepra teka, zaprtja, plinov, vršili so sc tudi govori, običajni v ' 1 J ' 1 ....... . jrlavoboda. .nemirnega spanja in obmejni krajini, kdo je zastavo ^ . ^ 1 , . ,. podobnih želodčnih naeredov. V raztrgal se ne ve in nawuv.e se tudi , „ . , , , . . f . ........ . slučaju izpah kov. oteklin ali utru- ne bo izvedelo. >.i izklnieeno. da -, „ .. , , . , jenih nojr uporabljajte Trineriev ie domaee. Ijudstvio pri tem po. ... , . . . . _ ' , 1 Liniment, in uspehi vas bodo pro- vsem nedolžno! .... ... , I sen etri i. Komarji m muhe so postale neznosne. Ubijajte jih s Tri-V Vito vi j ah nad Sempasom nerjevim Fli-Gass-omt >« je bil v Gleščičevi družini, hišna št. va£ lekarnar 14. večen prepir med bratoma Fi- lipom in Ivanom. Slednjega je imela mati mnogo rajši. Te dni je v vam ali prodajalec ne more postreči, pišite na: Joseph Triner Companv, Chicacro. lil. (Ad.) Posebna ponudba našim čitateijem! Prenovljeni pisalni stroj "OLIVER" ^20 — S strešico za slovenske čr-ke, č, i, i —t $25.- 'OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNL Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lali-ko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street New York, N. T. Zadnjič. Spisal H. Kienzi. NA POLETU KROG SVETA voj kož ali zavit stoji na vo_ ka koščica, vsaka mišica njegove-dveh cest kakor na straži, ga telesa se zdi, da govori: orakov sem. par korakov tja.| "Glej me! Mar nisem slika po-smehlja. Kako dolgo je že. popolne vdanosti?" je tako-le poslednjič. .. ?i In ona je že mimo. Krepki in . dvajset let... .'Hm. hm. pet- graeiozni koraki se niso zadržali jset let! ... Da. da? že se po- niti za hipec, niti se niso pospešdh. jo semtertja bele nitke med A tudi njena dražestna glaviea ni [svojega držanja izpremenila niti je bilo takrat. Doma. On za las. iten mladenič, ki bi hotel o-ti ves svet. ona sladko dekle, "a je puščala, da je čakal na- Toda cm !... Mar je to vse?... Ne, ne, to je premalo celo za |najbolj ponižnega!... Kaj je upal? Jro, dve uri. A potem!... Ah Saj sam ne ve. Tudi ne razmišlja davno je že to! j zdaj o tem. Nehote gre za njo... nes? Saj se niti primerjata ne jo zasleduje... Oh, oh! Pred 25 akrat je bilo vendar vse dru. leti je to še šlo. a danes. .. Ljubila sta se. Včasih sta go_| Kakor gazela je hitela svetla a celo o poroki... zjutraj med pojava skozi ulice in uličice. V o in peto. In res sta se poro-'terr trenotku se pripelje mimo ce-Mici > Krištofom, on z Emilijo, stna železnica. Ona hitro skrči ko_ aj pa ho<"e tu na križišču dveh leno. se požene, skoči -— že je na ? Slučaj je kriv vsega. I>va_| vozu in gre v notranjost. Voz se ob ijo dušo, dokler še sije solnee, .Jaz sem še mlada." r nima pravice? \o je danes krenil semkaj brez klicne mape po«] pazduho, mu li bilo tesno. Potem pa se mu je lil spomin... Petindvajset let! zlomka. duh je, ki oživlja! Pa |r ni njegov duh še mlad, pro-, ljubezni sposoben? Bele nitke d lasmi? Ljubi bog! Ženska zre-(razsodnosti in zrelih čutov ceni Ho vino višje nego kalni*mošt. "ino? Kaj pa hoče? Večno že_ pivec ni bil nikoli. Rajši bi njave duhal. Saj so te vonjave •nčno večje vrdenosti nego vse, NAZNANILO, o. kar lahko nagrabijo okorno v -i . . . . j » sem članom in clanicain 81o- ke! Ako le... . . , , venskega Samostojnega Podpdr- Tiho! Tam-le pod prvo svetil-Lpga Ddruštva «Waukepa»i in o v temni ulici prihaja ona. Po-|Xnrth Chicago" tem potom na- zna njeno postavo, tulipansko ča- znanjam. da se morajo vsi člani »ieo na vitkem steblu. Ona je! in članice tega društva udeležiti Nagel, začuden pogled zadene prihodnje redne mesečne seje, ki moža, ki ne stoji v pozi smelega!se bo vršila dne 24. augusta t. 1. osvajalca, nego kot tih, pobožen j ob 2. uri popoldne v Slovenskem To je ae rop lan ameriškega letalca Erieka NeLsona, kateri se je sam dvignil iz Kirkvvala na Škotskem ter poletel v Hoefn Hornafjord Islandija. Njegova dva tovarifia Wade in Smith sta par dni pozneje preletela omenjeno razdaljo. Izza temnih dni. Kako je bilo v Beogradu tik pred izbruhom svetovne vojne? En sam avstrijski častnik je poznal način modernega bojevanja. eno kompaniio v štirih tednih . . " NAZNANILO. S tem obveščam vsa društva v New Vorku in Brooklynu. da priredi naše društvo "Vinsko trga* tev" v nedeljo 12. oktobra in pro* simo vsa druga, da to upoštevajo. Društvo sv. Frančiška v New Yorku. romar. Ali igra k metli j o ali pa je volja njegove narave taka — vsa- IZBOREN PLAVAČ Narodnem Domu v Waukeg-an. 111. Na dnevnem redu bo najvažnejša točka, volitev odbora za sestavo novih pravil, katera bodo predložena v razmotrivanje vsemu članstvu na tretjem občnem zborovanju v mesecu novembru tega leta. — Ako niso komu všeč sedanja pravila, ni treba dolžiti društvenega odbora, ker vsi ne moramo ravnati po njili. dokler so v. veljavi. Toraj. udeležite se vsi prihodnje seje! Anton Celaree. tajnik Slov. Sam. Podpornega Društva. i3x lfi. 18. 21.) Avstralski plavači bodo vkratkem potovali preko Združenih držav! ter pokazali tukaj svojo umetJ noest. Športniki se zanimajo za' mladega Oh ari torn a tako glede' domačih uspehov kot uspehov; tekom Olimpijskih iger v Pari-' zu. ol^^HBW U Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah. ZA SLABO PREBAVO pomanjkanje teka ter splošno oslabelost, vzemite SEVERA'S BALZOL. SploSna tonika za moške i ženske. Pomaga naravi s tem da želodec in jetra bodo pričela s svojim normalnim poslovanjem in prebava bo zopet postala redna. Cma 80 In 80 «ntcr. Vpralajt« svojega lekarnarja. W. F. SEVERA CO CEDAR RAPIDS. IOWA Novinar Mihael Leva i se je nahajal ob izbruhu vojne v Beogradu. Svoje spomine opisuje sedaj ob 10-letnici v listu "Neues AVie-lier Journal" nastopno: Ko se je v Beogradu izvedelo, da je Rusija pripravljena svojim ponižanim plemenskim sorodnikom z orožjem pomagati, so bile vse mobilizacijse odredbe tekom nekaj minut izvedene. Kakor precizno delujoč električni a para K tako je pričelo od enega konca kraljestva do drugega gibati vst. ko je dospela dotična petrogrart-ska brzojavha. Beograd je dokon-. '"al šele pred pol letom balkansko "^jno. je bil deloma še vedno pod orožjem in je izvršil, izrabljajoč preizkušnje let 1912—13, celo vi-sto vojnotehničnih novosti. Monarhija je imela samo iz poročil polkovnika Csicserisza. ki je bil v rusk o-japonski vojni, in >z izvestja vojaških atašejev v balkanski vojni, katerega pa na 'pristojnem mestu* še niso bili proučili. idejo o tem. kašna je moderna vojna, kako se vodi boj proti strelskemu jarku, znanje, katerega je bil deležen v Srbiji vsak otrok. Ko se je poslanik Avstro-Ogr-ske baron GiesI v sremstvu avstrijskih in ogrskih novinarjev vozi! na kolodvor, je bilo že vse t polnem teku. Iz hiš so drveli morje v civilu, z vojaško kapo na glavi. puško v roki po ulicah dol. V vojašnici so klicale trobente. Velik prostor pred kolodvorom bil natlačen vojaštva in vzdolž brega od Kalimegdana so prihajale vedno znova čete. Osebni promet je bil ukinjen, odhajajoči vlaki so imeli prevažati samo vojake. V vozovih tretjega razreda se je odpeljal GiesI z vsem svojim spremstvom. V vsakem vozu sta bila dva vojaka, spremljevalni častnik je naročil odhajajočim, da na srbski strani ne smejo gledati skozi okna. Sredi savskega mosta se je ustavil vlak. odstopit je častnik z vojaki, vlak je privolil v Zemun neovirano. Hitro so šli k telefonu in klicali Rudim= pešto z naznanilom, da je vojna izbruhnila. Prvotno ni hotčl nihče verjeti. Zvečer je bila v Zemunu v hotelu "Krona" velika pojedina. Predsedoval je baron GiesI. Vse no'no častnikov, načelnikov oblasti in novinarjev, vojaška godba ie ijrrala Radeckejra koračnico. Drine Eugenovo, Rakoczijevo. pa avstrijsko in madžarsko himno In še "Die Waeht am Rhein". V m**-stu ni gorela nobena svetilka. Tema je vladala v Zemunu, tam na oni strani v Beogradu pa je bilo svetlo in živahno. Mladi pijani avstro-ogrski častniki so šli po ze-munski temi do brega Save. kjer so junaški kričali, stiskali pesti in grozili tja proti Beogradu. Eden med njimi je zakričal: "Z eno kompanijo in z godbo v štirih tednih!" . . Prišlo pa je čisto drugače. Če žene ni doma. Osamljeni zakonski mož se je za ljubil, ko je bila žena v kopališču. Grdo dejanje njegovega sostanovalca. Velika presenečenje v spajLni sobi. Konec je na. pravila policija. Nagrobni napis: — Mislil je. da so pocestni roparji, ne pa suha-ški agenti ter se ni ustavil. Djuka Sekeč je zastopnik velike inozemske filmske ^vrdke v Beogradu. Poročen je s hčerko bogatega trgovca iz Skopija in njun zakon je srečen — to se pravi — je bil dosedaj. Nastopili so pasji dnevi, pritiskala je huda vročina. In se je spomnila žena Dju-ke. da pojde v kopališče na mot-. je. Ali Djuka je zaposlen, ostati mora v Beogradu. "Le pojdi, draga dušica"*, — je svetoval ženici. — "Sicer bom težko preživel mesec dni brez tebe". No. in je draga ženka odpotovala. Napolnila je kovčke z vso potrebno in nepotrebno prtljago, pred odhodom pa je še potolažila moža z besedami "Ne bodi žalosten ljubček. ko se povrnem, se bova še bolj ljubila". Nato je Djuka ženo spremil na kolodvor, potočil je par gorkih solz in žalostno je gledal za vlakom, ki mu je za mesec dni odpeljal vse njegovo veselje. Prve dni se nikakor ni mogel vživeti v nov položaj; hiša prazna, postelja neurejena itd. Hodil je res potrt o-koli. Po par dneh pa je Djuka polagoma pozabil, da mu manjka žena. Nekega večera, deseti dan po odhodu ženice, je sedel Djuka v restavraciji in večerjal kot običajno sam. Nenadoma se je znašla njemu nasproti dražestna pla-volaska. V.se ostale moze v restavraciji so bile že namreč zasedene. Djuka je molče večerjal, pla-volaska tudi, vendar .so jima pogledi uhajali eden k drugemu Tu pričela sta polagoma koketirati. Djuka je šele sedaj uprav težko občutil, da mu "manjka' žena. Drugi dan sta se že lepo razgo-varjala, tretji dan pa sta bila že popolnoma domača. Četrti dan sta se znašla v objemu in Djuka je pripeljal plavolasko na svoj dom, kjer je zavzela ženino mesto. Sosedje so se nekoliko čudili, od kje ta plavolaska, a Djuka je odgovarjal: "Moja sorod-nica' Nekemu prefriganemu sostano valeu pa lepa plavolasa sorodnica ni hotela iz glave in poslal J* Djukini ženi brzojavko sledeče vsebine: "Pridite takoj, Djuka je obolel, zdravi ga vaša sorodnica*'. Ko je presenečena ženica dobila v roke brzojavko, je zbrala svo-jo prtljago, pa hajdi nazaj v Beograd. Naslednjega dne je bila že v Beogradu. Rano v jutro je potiskala na vrata svojega stanovanja, Trka enkral, dvagrat. trikrat . . . Nihče se ne odzove. Tedaj se je presenečena ženica razburila. silovito je pričela udarjati po vratih. "Kdor trka, se mu odpre", pravi sv. Pismo in turU razburjeni ženici so se odprla vra-ta. Pred njo je stal njen Djuka. oblečen v jutranjo toaleto in popolnoma zdrav, ali tam na postelji je ležala lepa plavolaska v polnem negližeju. Nekaj časa j* stala ženica kot zamaknjena, nato pa je skočila v moža in mu med strahovitim vriščem izpraskala o-braz. Kričala je tako. da so leteli stanovali hiše skupaj. Nudil s© jim je res lep prizor, žal, da .policija prekinila brezplačno pred stavo in odvedla celo trojico na urad, kjer se je zadeva pojasnila.-Sedaj namerava beogiadska policija vse zakonske može, čijih žene gredo v kopališča, staviti pod nadzorstvo. Razne vesti. Očividec tragedije v Meyerlingu je umrl. V Salzburgii je umrl v starosti 90 let višji gozdni gozdar Ludo-vik Hornsteiner. ki je vodil Io\ v službi cesarjeviča Rudolfa v Allandu ter je bil tudi očividec drame v Meyerlingu. Konec novinarske stavke v Cluju. Kot je bilo že poročano, so jeTi madžarski novinarji v Cluju na Romunskem stavkati, ker niso hoteli založniki upoštevati njihovih zalit ev pri sklepanju kolektivne pogodbe. Stavka se je s tem končala, da s o sklenili Časnikarji da bodo izdajati list v lastni re- žiji in upravi. Ustanovitev tega novega, neodvisnega lista bi tako ogrožala obstoj ostalih madžarskih časopisov v Cluju in ua Sed-mograškem sploh, da so založniki hitro sprejeli zahteve novinar-;ev. 6000 bančnih uradnikov nezaposlenih. znamk poslednjega carja, ki je obsegala več kot 37,000 komadov in je najdragocenejši filatelistič-ni zaklad v Rusii. Ghandi v Italiji. Zaradi varčevanja finančnih zavodov v Budimpešti je izgubilo v zadnjem četrtletju 6000 bančnih uradnikov službo. Carjeva zbirka poštnih znamk prodana. Kakor poročajo angleški listi, je prodala ruska vlada zbirko V Mendoli v gornji Adižki dolini pripravljajo stanovanje za znanega indijskega nacijonalista Ghandi j a, ki hoče ostati tam dalje časa, da bi si utrdil svoje zdravje. NAZNANILO. Naš zastopnik Mr. Joseph Koren, kateri je pooblaščen nabirati naročnino za "Glas Naroda", bo obiskal prihodnje dni nekatere naselbine v Wisconsin-u, zatoraj ga rojakom toplo priporočamo. Upravništvo "Glas Naroda". Drgnenje vedno pomagat Ne zanašajte fp na mastna mazila, ko v resnici potrebuj««: liniment! Sep. u S Pit os je bil vedno dobro sdravilo. To je najfinejši in najbolj zanesljiv liniment, ki pa. morete kupiti za denar. Ni pristen, če nima ANCHOR znamke. F. AD. RICHTER A. CO. 104-114 So. 4th^St.^Itrooklyp, DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA, EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK Speci j ali st moških bolezni. Mej* stroka Ja zdravljenje akutnih In kroničnih bolaznl. Jaz aam la zdravim nad 25 let ter imam skuinje v vseh boleznih ■In ker znam slovansko, zato vas moram popolnoma razumeti In spoznati vaše bolezni, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. 8kozl 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju molkih bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa Je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite Cimpreje. laz ozdravim zastrupljeno kri, mar.uije In liss po telesu, bolezni v orlu. Is. padanje las, bolečine v kosteh, stare rane, oslabelost, živčne In bolezni v mehurju, ledieah, Jetrah. želodcu, rmenico, revmatizem, katar, zlato žilo, naduha itd. Uradne ure: V ponedeljek, sredo ln petek od 9. dopoldne do 6. popoldne; ▼ torek, četrtek ln sobota od 8. dopoldne do I. zvečer; v nedeljah ln praznikih od 10. dopoldne do 2. popoldne. GROZDJE! GROZDJE! GROZDJE! Razpošiljamo že številna leta vsepovsod v popolno zadovoljstvo vsakogar! Trgujte z izvedeno in odgovorno tvrdko in ne boste se kesali! Pišite in brzojavite za cene, kajti sezija se je začela! Bakulich Predovich Company California Fruit Building Sacramento, Calif. Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni. Nova velika arabska sanjska knjiga. —■ Vsebuje 300 strani ...............................1.50 Nova velika sanjska knjiga ........................ .90 Sanjska knjiga, srednja............................ .35 Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod........................................ .70 Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže najvišja starost------------------------------ .50 Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar____ .75 Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana______________________________1.45 Slovensko-angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane - ameriški državljan. Trdo v platno vezana_________ 1.50 Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. — 1. in 2. zvezek ...................'............i.__ Na krvavih poljanah- Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, od 1914 — 1918. ______________________ 1.25 Robinson, povest —________________________ $5 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman__________ .80 Rinaldo Rinaldini _____________________ 50 Sveta Genovefa . ------------------------------ .50 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu .25 Čarovnica starega gradu .._ _____________ .25 Hitri računar ali Praktični računar __________ .75 Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.— Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbhfv Ameriki. Trdo v platno vezano_____________ 3,—. Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih pesmi --------------- -------- .90 Pesmarica Glazbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi ... 2,50 (K naroČilu priložite pokritje v znamkah ali M. O.)' Knjige Vam pošljemo poštnine prosto. Ki Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York, N. T, k \ MORSKI JASTREB. Spisal Rafael Sabatini. — Za G. N. priredil G. P. 14 (Nadaljevanje.) — Prekletstvo Alaha naj te zadene, — je zakričal in Marzak se je umaknil. — Ali te je ta predrzna mačka iz pekla, ki te je rodila, naučili stati pred menoj ter mi praviti, kaj bos storil in česa ne boš? Pri koranu, predolgo sera trpel njena zla inozemska pota, po katerih te je naučila hoditi. Jutri pojdeš na morje s Sakr-el-Baroni, Rekel sem. še eno besedo, in šel boš na krov one galere kot m sani rekel, da bo šel on. — na klopi veslača, da .se naučiš pokornosti pod udarci valpetovega biča. Prevzet od groze je stal Marzak nem in komaj si je upal dihati. >e nikdar v >vojem življenju ni videl očeta tako kraljevski razjarjenega. Ta srd pa očividno ni napravil nobenega utiša na Fen-zik. koje jezika ni mogel ni kdo ukrotiti. — Prosili! bom Alaha naj vrne pogled tvoji duši. o oče Marza-ka. — je rekla — da boš mogel razlikovati med onimi, ki te ljubijo ler Mb:čneži. ki zlorabljajo tvoje zaupanje. — Kako. — jo je nahrulil. — Ali nisi še gotova T — Tudi ne bum. dokler ne bom ležala mrtva, ker sem ti svetovala iz svoje velike ljubezni, o luč mojih ubogih oči. Ostani pri tem tonu. — je rekel, še vedno jezno, — in kmalu bos to doživela. — Ne briga me, da se le strta\a. temveč pride hinavski semkaj ter prosi, naj mu jo pustiš.' ila. govorim zaman. Dokazala sem ti že hujše stvari v dokaz njegove nelojalnosti in ti ga gladiš, dočim kažeš kremplje svojemu lastnemu sinu. Stopi! je k njej sklonjen, jo prijel za roko ter dvignil. Xj egovo lice se je pordečilo pod temno barvo. Izraz njegovega obraza jo je konečno preplašil ter končal njeno brezobzirno hrabrost. Dvignil je svoj glas ter zakričal: — Ja anta ! Ajub! Fenzile je prcblcdela. — Moj gospod, — je trepetala, — Vir mojega življenja, ne bodi jezen. Kaj hočeš storiti? Nasmehnil se je zlokobno. — Storiti? — jc zagodrnjal. — Kaj bi bil moral storiti že pred desetimi leti ali še prej. Bičana boš. Pričel je zopet kiicati — Ajub: — Moj gospod, moj gospod! — je pričela ihteti. kajti konečno je našla, da namerava storiti to. kar ji je že večkrat obetal. — Usmiljenje, usmiljenje! Spustila se jf na kolena ter objela njegovi nogi. — V imenu Vseusmiljenega. bodi usmiljen, če je prevelika ljubezen do lebe gnala moj ubogi jezik predaleč. O moj sladki gospod, o oce Marzaka! Njene prošnje, njena lepota in predvsem njena ponižnost. — vse to ga je ganilo. V istem trenutku je vstopil Ajub. evnuh, ki je bil njen vezir in komornik, se priklonil ter zopet izginil, odpuščen od kretnje paševe roke. Asad je pogledal navzdol ter se zaničljivo smehljal. — Taka pozicija se ti najboljše prilega. — je rekel. — Obnašaj se tudi v bodoče tako. Zaničljivo se je oprostil njenega oprijema, se obrnil ter odkorakal ven dostojanstveno, noseč svoj srd kot kraljevski pTaše. V (sobi pa je pustil dve od terorja navdani bitji. Dolg molk je nastal med obema. Konečno se je Fenzile dvignila ter odšla k zamreženemu oknu. Iz vdolbine ob strani okna je vzela lončeno posodo ter nalila iz nje eašo mrzle vode. katero "je hlastno popila. Nato je zaprla okno ter se vrnila k Marzaku. — In sedaj? — je vprašala. — Sedaj ? — je rekel deček. — Kaj sedaj? Kaj hočeva storiti? Ali naj leživa zdrobljena pod iijeg.vo jezo, dokler ne bova popolnoma uničena? On je očaran. Ta Šakal ga je očaral, da misli, da je vse dobro, kar on stori. Alah naju mora voditi. Marzak. kajti drugače te bo ta Sakr-el-Bar poteptal v prah. Marzak je povesil glavo. Počasi je stopil k divanu ter se vrgel na blazine. — Kaj morem storiti? — je konečno vprašal. — To bi sama rada vedela. Nekaj je treba storiti in hitro. Naj strohne njegove kosti! Če bo on živel, si ti uničen. — 1)0 živel. — je vzkliknil Marzak naenkrat lia značilen način. Sedel je pokonci. — Če kujeva midva načrte, ki le vzbude srd mojega očeta, bi bilo pač boljše kreniti po krajši poti. Fenzile je stala sredi sobe ter ga motrila z zamišljenim pogledom, — Sem že mislila na to. — je rekla. — Lahko bi najela može: da opravijo to stvar za perišče zlatnikov. Riziko . . . — Kakšen bi bil riziko. ko bi bil mrtev? Potegnil bi naju s seboj m kakšno korist bi mela od njegove smrti? Tvoj oče bi ga strašno csvetil. « — (_e bi bilo premeteno storjeno, bi naju ne razkrili. — Ne bi naju razkrili ? — je ponovila ona ter se suho zasme-jala. — Kako mlad in slep si o Marzak! Naju bi prva sumili! Nisem skrivala svojega sovraštva do njega in ljudje me ne ljubijo. Pozvali bi ga. naj stori pravico, tudi če bi bil sam proti temu. a po mojem mnenju bi ne bil. Ta Sakrel-Bar je bog v njegovih očeh. Spomni se. kakšen sprejem mu je priredil. Ali je bil kedaj paša. vračajoč se zrna-goslavno. tako pozdravljen? Rečem ti, Marzak, da bi bil Sakr-el-Bar proglašen alžirskim pašem. če bi tvoj oče jutri umrl in potem gorje nama. Asad se stara. Res je, da ne gre v boj. Drži se krčevito življenia in bo mogoče še dolgo živel Če bi pa ne in če bi Sakr-el-Bar še hodil po tej zemlji, ko bi se izpolnila usoda tvojega očeta, si niti ne upam, misliti, kakšna bi bila tvoja in moja usoda. — Naj bo njegov grob onečaščen. — je mrmral Marzak. — Njegov grob? - je rekla. — Težko je izkopati zanj grob, ne da bi ranila sebe. Sam šejtan čuva tega psa. — Naj dobi svojo posteljo v peklu. — je rekel Marzak. — Tvoje proklinjanje nama ne bo pomagalo. Marzak. Razmišljaj kako bi bilo mogoče storiti to stvar. Marzak je skočil na noge, urno kot lovski pes. — Poslušaj sedaj. — je rekel. — Ker že moram iti na to potovanje ž njim, se bo mogoče na morja, v kaka temni noči, nudila prilika. — Čakaj ,da pomislim jaz. Alah me bo vodil, da najdem kako pot. Tlesknila je v roki in ukazala sužnji, ki je vstopila, naj pokliče vezirja Ajuba, da ji pripravi nosdnico. Pojdeva na sluienjski trg, — o Marzak, da vidiva ta dva sužnja. Mogoče se bo daio kaj napraviti s pomočjo obeh. Zvitost nama bo boljše služila proti temu nevernemu psu kot pa gola sila. — Naj bo njegova hiša uničena, —- je rekel Marzak. (Dalja prihodnji!.) Vilko Mazi: B o r u t. To je moj edini sin, na 1 kate rim imam dopadajenje. Zdaj mu bo dve leti, pa je že pokazal, da bo "korenine prave". Svoje tri sestrice užene v kozji rog kot nič, čeprav so starejše od njega. Povleče za lase, sti^a jim mimogrede pentljo in če ni zadosti, še ugrizne. Najbolj ga razgadi, če mu katera pokaže jezik. Njemu, ki nosi hlače — kakšna predrznost! Ne ostane jim na dolgu. Kadar se one i spravijo v kak kot, postavijo hišico in pripravijo posteljce, da bi jim ajale punčke, jih gleda ou strani, potem pa plane kakor jastreb in v trenutku je vse razva- j lina. One v jok in vrišč, on pa se ; postavi v zmagoslavno pozo in vrti nogo na peti. češ: koliko vas ' pa je! — j Ob letu. ko je shodil, mu je bila najljubša zabava loputanje z vrati. S katerimikoli: od sobe. od omare ali od ognjišča. Samo da je počilo: bumf! Takrat sem mislil, da bo za vratarja. In ne bi imel proti temu nikakih pomislekov. Vratarji so imenitni gospodje. Potem se je spravil na ključe. Če jih ni mogel doseči, je privlekel kak podstavek. Vrtel je in vrtel, dokler se mu ni posrečilo iztakriti ključa. Nato se je trudil, da bi ga zopet vtaknil v ključavnico. Če mu ni šlo, je prišel k meni ali k ženi. vlekel za roko do vrat in ponujal ključ: e—e! (ti znaš to reč. pomagaj no!). In sem sodil, da bo ključavničar, kar bi ne bilo nič napačnega. Nedavno mi je tak gospod napravil majhen vijak. Vem, da se ni zamudil ž njim pol ure. Prinesel pa ga je šele čez teden dni. da je lažje več računal. Imenitnejše od ključev se mu je zdelo plezanje. Najprej na stol, potem na mizo. na posteljo, na ognjišče, eelo na omaro. Nikdar •se ni prekucnil. Dejal sem. da bo turist in ga bom kmalu peljal čez Prag na Triglav. Da bo odnesel rekord junijorjev Slov. planinskega društva. Proti rekordom vobee nimam pomislekov. Oni dajo ime. In kaj je človek brez imena, če ne prah in smet. nevredna velikega življenja in zgodovine. Potem se je lotil knjig. Kar od-kraja. samo da bi bilo koj papirja. In je trgal, da je bilo veselje. Veselje pravim, zakaj tega ne bi rad, da bi se mi zakopal v knjige. To je pod Bogom največja izguba. Pa se mi je veselje kmalu iz-prevrglo v žalost. Nehal je trgati in je začel kazati po straneh: o— a—o—o—a. In s kako važnim obrazom ! Samo knjige so mu šle po glavi, od jutra do večera. Še jesti se mu ni ljubilo. Pod pazduho jih je nosil in hodil zamišljen po sobi. In še zaspati ni mogel brez knjige. Glej, nesreče! Študent bo — uradnik. Morda ga bo še zmotil vrag in bo začel pisati podlistke v liste. Jabolko ne pade daleč od drevesa ... Reči moram, da sem se oddahnil težkih skrbi, ko sem videl, da soso ga jele zanimati slike. Tako navdušen je bil tudi za najmanjšo vinjeto, da je kar trepetal, ko jo je ugledal. Sploh ni več pogledal knjige, če ni bilo v njej podob. In sem mu še sam začel risati kake spake, samo da bi ga docela odvrnil od knjig. To se mi je tudi posrečilo, zlasti, ko sem mu dal svinčnik. Res. da nam je počečkal stene in vrata in vse p°liištvo, pa je to še majhna v primeri z ono, če bi bil dečko vztrajal pri o— a—o—o—a___ Morda bo slikar? A to je beden poklic. Še enkrat sem si mislil, da bo za vratarja. Ko je namreč dosegel kljuko. Uboga vrata! Ni mu bilo prav, če so bila odprta in tudi ne, ee so bila zaprta. To je trajalo natančno teden dni. Nato si je izmislil nekaj novega. Vsedel se je k vratom in je čakal, da bo hotel kdo odpreti. Zaman vse klicanje, naj se umakne. Morali smo ga s silo odriniti. Nekoč pa se je pre-varil. Postavil sem ga bil iz sobe, ker mi je bil že preveč tečen. On pa mi je hotel vrniti milo za drago in se je zopet vsedel k vratom. Čakal je, do bom hotel ven. Tako je ždel že četrt ure in še več ter se ni premaknil. Pozabil pa je. da se vrata odpirajo navznotraj. Zato se je prav nerodno prekobalil. ko sem jih bil odprl. In se mu je zdelo to tako za malo. da se poslej ni več vsedel k vratom. Nekaj časa je imel posebno veselje. da je treščil skozi okno, karkoli mu je prišlo v roke: Čevelj, krtače, nočno posodo, celo stolu m prizanesel. Potem se je vrgel na pepel. Izbrskal ga je iz peči ali ognjišča in ga raztrosU po vsej sobi in pohištvu. Vse to mi ni ugajalo, ker ni merilo na kak do-bičkanosen poklic. Zato sem si prizadeval, da ga napeljem na kake druge misli. No, zdaj mu gredo po glavi samo konji. Konj mu je "oto". kakor mu je bila še nedavno voda "ava", sladkor '*koko'\ ptič "kaka". Otroci imajo svojo terminologijo. ki s»- je drže jako konzervativno. Konj mu je vse. od zajtrka do večerje. Rad ga ima na podobi, še rajši na cesti. Sleherna solza se mu posuši ob konju. Morda bo mešetar?... Vzroki raka, Moderna medicina je odkrila vzroke najstrašnejše človeške bolezni. zelo težko ozdravljivega raka. Njegov mikrob ni znan. ker ga menda sploh ni. Dokazano pa je. da povzroča rak stalno razdra-ženje organizma. Vzroki so lahko fizični, na pr. Roentgenovi ali radijev! žarki, mehanični ter nevarni udarci in rane, dalje kemični: na pr: kajenje močnega tobaka, uživanje alkohola, ali pa delo v tovarni, kjer vdihava delavec soparo smole, para fina, različnih anilinov itd. Na raku umre posebno veliko število delavcev v Indiji, ki stalno žvekajo močno narkotično rastlino betelj. Posebno nevarno pa je za rak smola. .Japonski zdravniki so namazali s smolo podgane, miši in kunce ali pa so jim vbrizgali smolo pod kožo. Živali so bolele na raku. ki je bil popolnoma sličen človeškemu. V Evropi so dognali isto, Fibicher na Danskem, Dielman na Nizozemskem in Francoz Menetrieux. talno draženje gotovega uda ima često za posledico raka. Na njem umirajo na pr. tudi ženske dežele Kašmir v severni Indiji, ker nosijo po zimi na trebuhu steklenice z vročo vodo. da se obvarujejo mraza. Rak kože nastopa tudi pogosto kot posledica srbenja, ki ga povzroče gotovi parasiti. To seveda ne pomeni, da se rak ne pojavi tudi drugače. Če pa je človek zbolel na tej strašni bolezni. se mora zdraviti, naj si je že povzročilo bolezen to ali ono draženje. Važno pa je ,da se mora vsakdo od nas izogibati stalnega draženja, da ne dobi pozneje v življenju nevarne rane. ROYAL MAIL Naravnost v Cherbourg in Hamburg. PRIPRAVNE ZVEZE Z JUGOSLAVIJO. Privatne kabine — Izborna brana. Uljudna postrežba. ORCA ........ 30 avg., 4 okt. OHIO......... 6 sept., a okt. ORBITA......20. sept., 5. nov. Za informacije vprašajte svojega lokalnega agenta ali pa THE ROYAL MAIL STEAM PACKET GO. Sanderson & Son, Inc. Agents 26 Broadway New York City Kdo je bil oče. to je razlagalo dekle, ki so .jo medtem že odpustili z službe. Deklica je trdila, da jo je gospod prior na dan sv. Janeza N epom uka. takrat, ko so o-stali bratje bili pri molitvah, po klical pod neko službeno pretvezo k selii in storil greh. Prior je utajil očetovstvo in. ker dekle ni molčalo, jo je tožil zaradi razža-Ijenja 5asti. Dekle, je služilo že v Domažl.icah. ni imelo uiti za dolgo pot k sodišču denarja niti advokata. Sramovalo se je tudi. po svetovati se z izkušenimi ljudmi o posledicah, če ne pride k sodišču. Obsojena je bila kontomacijsko. Gospod prior pa si je mel roke in je naslednjo nedeljo pridigal n brezbožnih ljudeh, ki bi radi svn-je otroke podtaknili duhovnikom, ki nikoli ne greše . . . Po nedavno objavljeni statistiki šteje London na Angleškem 7 in pol milijona prebivalcev. SLOVENSKI KONTRAKTOR — So prporoča rojakom v Miners Mills, Ha-nover, Luzerne, Duryea in Forest City, Pa. za napravo novih hiš in popravila. — PiSite na — RUDOLF MIHELICH 64 Mines Rd., Miners Mills, Pa. Belphone: 691S R. W. B. POZOR ROJAKI NEDRŽAVLJANI I Jugoslovanski konzulati v Z jeni in je- j nih državah izdajajo sedaj potne liste podanikom za potovanje v stari kraj in za povratek, ki so veljavni za eno loto. Ker tudi tukajšna vlada izdaja dovoljenje nedržavljanom za potovanje v staro domovino za eno leto. zamo-rejo nedržuvljani potovati v stari kraj na obisk tor se zamorejo povrniti nazaj v to deželo tekom enega leta brez vseh neprilik. Prošnjo za lako dovoljenje se lahko napravi na tukajšno vlado pred od-potovanjem v New Torku, ter tukajšna vlada isto pošlje za potnikom v stari kraj. Za vsa tozadevna pojasnila pišite na: FRANK SAKSER STATE BANK New York, N. V. Prav vsakdo— kdor kaj 11če; kdeft kaj ponuja; kdor kaj kupuj*] kdor kaj prodaja} prav vsakdo priznava, da Ima]« iadevlf fespak — mali oglasi fl n GI a• Iciiiitt, Kretanje parnikov - Shipping News 17. avauata: Sierra Ventana. 19. avgusta: Pittsburgh. Cherbourg; Reliance. Cherbourg in Hamburg tO avgusta: Paris, Havre; Mauretanla. Cherbourg; Tork, Bremen; Conte Verde, Genoa ti, avgusta: Arabic. Genoa; Thurlngl*. Cherbourg in Hamburg 13. avguata: Olympic. Cherbourg; President Harding, Cherbourg In Bremen; Mount Clay Cherbourg In Hamburg; Volendam Boulogne; Dullio, Genoa 16. avgusta: Beidlltz, Bremen Z7. avgusta: France, Havre; Aaulta.nl*. Cherbonri Z8, avgusta: Columbus, Cherbourg in Bremen: See Land, Cherbour«- M. avgusta: Homeric, Cherbourg; Veendnm. Boa logne; Orca, Cherbourg; Muenchen Cherbourg In Bremen; Albert Balin, Cherbourg 1. septembra: La Savoie, Havre. 2. septembra: Resolute. Cherl^ourg in Hamburg;— Arabic. Cherbourg; Canopic, Cherbourg; America, Genoa. 3. septembra: Bercngaria, Cherbourg. 4. septembra: Belgvnland. Cherbourg; Oeo, 'A'a.vh-ington. Cherbourg; Westphalia v <"lier-b..tir^ in Hamburg; Bremen v Cherbourg in Bremen. 6. septembra: Leviathan. Cherbourg; Majestic, Cherbourg; Rochambeau, Havre; Ohio. Cherbourg in Hamburg: New Amster- dam. Boulogne; Martha Washington Trst. 9. septembra: Pres. Roosevelt. Cherbourg; Stut Cherbourg in Bremen. 10. .septembra: Paris. Havre: Mauretnla. Chert Conte Rosso, Genoa. 11. septembra: Lapland. Cherbourg; Luetzow. bourg in Bremen; Minnekahda, bourg. 13. septembra: Olympic, Cherbourg; America, bourg in Bremen; Puffren, Dcutschland. Cherbourg in Har| Rynilam. I-ioulogne; Co'ombo, Ger 16. septembra: Reliance, Cherbourg; Sierra Ver Bremen. 17. septembra: A qui tan ia, Cherbourg; France, J^ 18. septembra: Mongolia. Cherbourg: WueUer Cherbourg in Hamburg. 19. septembra: Giulio Cesare, Genoa. 20. septembra: Homeric, Cherbourg; Columbus, bourg in Rremen; Cleveland. ChertJ In Hamburg: Orbita, Cherbourg; terdani. Boulogne. 23. septembra: Pittsburgh. Cherbourg; York, bourg in Bremen. 24. septembra: Berengaria. Cherbourg; Chicago, re; Duilio, Genoa. 25. septembra: Zeeland. Cherbourg. 27. septembra: Leviathan. Cherbourg: Majestic, bourg: Lafayette. Havre: Mount Hamburg: Muenchen. Bremen; Vol dam, Boulogne; Cotue Verde, Ge| 30. septembra: Resolute, Hamburg. 1. oktobra: Paris. Havre: Mauretanla. Cherl»oi HAMBURG AMERICAN LINE Najkrajša pot v vse dele JUGOSLAVIJE Odplutja vsak teden z nišiml razkošnimi parniki RESOLUTE RELIANCE ALBERT BALLIN DEUTSCHLAND Parniki s 1, 2 in 3 razredom in znani "Mount Clay", "Cleveland", "Hansa". "Thuringia" "Westphalia" s kabinami In 3. razredom. RELIANCE 19. avg. ob 10. dopcld, Cspefina, uljudna siuzba, Izborna kuhinja, prijetni in privlačni prostori. United American Unes 35 - 39 Broadway New York, N. Y, MOŠKI! ZoičlHti Proti ailcuiija sbavite si najboljšo zaifito PREPRE«_BA zrn. MOsKE Velika tuba35c. Kit U i) $1 Va Idunaij ali San-Y-Kit De p t: B 92 Beekman St.. New York Piiite za okrožnlro. Zastopnik za Milwaukee, Wis. je tudi Joseph Koren. 555 Reed St. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo "GL N." ADVERTISE in GLAS NAB0DA Samostanska tajnost. 4'Češke Slovo'* poroča: V Dolenjem Ročovu pri Lounih na Češkem je sredi gozdov star samostan. V ta samostan je bilo sprejeto leta 1922 za služkinjo mlado dekle iz okolice Domažka. Bila je lepa in rada s je smejala. Kakofr ostalim redovnikom, taki« je ugajala tudi gospodu priorju-in prior ima seveda prednost. In tako se je za samostanskim i zidovi marsikaj godilo in prišel je čas, ko se je samostanski služkinji porodilo dete. Umrlo je cea tri dni. še preden je bilo krščeno. Pri vsaki priliki — če Vam je treba poslati v staro domovino bodisi v DoHarjih, Dinarjih ali Lirah, — če potrebujete nasvete za potovanje v domovino in nazaj v Ameriko, — če hočete rešiti kako zadevo v starem kraju, uložiti ali dvigniti denar, ali — če se odločite Vaše prihranke tukaj obrestonosno naložiti, bodite svesti, da Vas bo domača Banka in ljudje, kateri poznajo Vaše potrebe bolje po-služili, kakor stranski; iz tega lahko posnamete, da se zamorete v vseh takih prilikah zaupno obrniti na — Frank Sakser State Bank 82 Cortland* Street New Tork, N. T. 4= V Jugoslaviji Vi laliko obiščite svojo domovi! no za eno leto, in ce j*- potrebno! obisk 7.a nadaljnib šest mesece« 1 m »daljšate. Vprašajte na bližnjimi uradu United States Lines ali pa svojega lokalnima potniškega agtmj ta za vsr podrobnosti. Ist'K-a-m«> preU«"ite prednosti pol tovanja na I nited States Lines parnikih : riste. mlobne kabine, do-l lira hrana, razveseljiva služba, vej liki krovi, jrodl.ciii kmuvrti. UNITED STATES LINES 45 Broadway. New York City ali vi.nišajt. viiScga lokitinefca agenUj SI a napi hk Operators for UNITED STATES SHIPPING BOARj msuucHs