Domoznanski oddelek 35 NAŠ glas 2016 352(497.12 Videm) COBISS o ŠTEVILKA 3 - LETNIK 22 - DECEMBER 2016 GLASILO OBČINE VIDEM 3 S i,?4! ' ■’ • , 'X / ^ 1 1 Nn 1 ■k vm t KNJIŽNICA IVANA Delavnica adventnih venčkov ____ Stran 2 V petek, 25. novembra, je tudi v veroučni učilnici v Leskovcu potekala delavnica adventnih venčkov za veroučne učence osnovne šole Leskovec. Delavnica je bila dobro obiskana, saj se je je udeležila več kot polovica veroučnih učencev, prišli pa so tudi nekateri otroci, ki še ne obiskujejo šole. Venčke so otroci po končani delavnici odnesli v cerkev, kjer jih je na prvo adventno nedeljo, ko je potekalo tudi farno žegnanje - Andraževa nedelja, blagoslovil mariborski upokojeni škof dr. Jožef Smej. Po končani sveti maši so otroci venčke odnesli na svoje domove in jim sedaj naznanjajo, da se približuje Jezusovo rojstvo - božič. Damjana Cebe Udeleženci adventne delavnice. Na fotografiji se jim je pridružil farni župnik Edi Vajda. Foto: arhiv Cebe Glasilo izdaja Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Uredniški odbor: Tatjana Mohorko, Štefan Murko, Branko Marinič, Robert Lozinšek, Andrejka Vidovič, Petra Krajnc, Majda Forstnerič in Marjan Jelen. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 041 684 910. Na osnovi mnenja Urada vlade za informiranje RS št.: 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 8,5-odstoten davek. Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332, in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v Občini Videm. Fotografija na naslovnici: Tatjana Mohorko. Naklada 2000 kosov. Spoštovani občanke in občani! Hitro se približuje konec leta in že se bližamo polovici drugega desetletja. V tem času se zbližamo bralci, ustvarjalci in vsi, ki sodelujejo pri izdaji in branju občinskega glasila Naš glas. Veliko zanimivih in prijetnih vsebin se najde v vsaki izdaji. Večkrat vzamem iz omare kakšen izvod glasila in se sprehodim skozi vsebino dogodkov. Občani, ki redno shranjujemo izvode od začetka prve izdaje leta 1996, lahko opazimo, da se je občina Videm spremenila na vseh področjih. Pogoji za življenje so dobili drugačno in kakovostnejšo vsebino. Pogosto premišljujem o poti razvoja občine Videm, ki smo jo skupaj prehodili. S ponosom ugotavljam, da nam je v tem času uspelo ustvariti razvojno uspešno, prijetno in urejeno okolje. Takšno oceno nam dajejo tudi gosti, ki nas obiščejo. Slabe volje pa postanem, ko uspešni dogodki ne osrečujejo; nekateri gredo z zavistjo celo tako daleč, da jih sreča drugih dela nesrečne in si zadajo cilj uničiti vse in vsakogar, ki stoji na poti za dosego cilja. Volitve bodo že čez dobro leto in pol in takrat se bodo volivci demokratično odločili za občinske funkcionarje. Meni ste štirikrat zaupali županski mandat in en mandat funkcije občinskega svetnika. Hvala vam za zaupanje. Vaše zaupanje sem vedno sprejel z veliko odgovornostjo. Svoje znanje, izkušnje in vztrajnost sem usmeril v razvoj naše občine. Iz leta v leto so se vrstili načrti za razvoj in napredek. Pri pregledu proračunov občine Videm v letih 2003—2016 lahko vidimo, da smo v našem prostoru končali več kot 560 projektov v skupni vrednosti 31 milijonov evrov. Pri tem imam pomislek in se vprašam, zakaj tisti, ki za svoje cilje delajo na izkrivljenih in neresničnih podatkih, veljajo več kot vsa opravljena dela v korist občine. Sedaj je čas, da se ozremo v prihodnost. V oktobru, novembru in decembru smo pripravljali proračun za leto 2017 in končevali letošnje projekte. Občina Videm je leto 2016 zaključila uspešno, saj nam je uspelo realizirati večino načrtovanih investicij in izvesti druge programe, ki smo jih čez leto uskladili z občinskim svetom. V letu 2016 je občina Videm realizirala projekte v skupni višini 1,6 milijona evrov. Naj izpostavim samo večje: na področju cestne infrastrukture smo izvedli za 340.00 evrov investicij, največja med njimi je modernizacija in rekonstrukcija ceste v Trdobojcih v dolžini 2100 m, zgradili smo javno razsvetljavo v naseljih Lancova vas in Popovci, zgradili odvodni kanal od obrtne cone, začeli izgradnjo kanalizacije v naseljih Tržeč in Jurovci, izvedli sekundarno kanalizacijo v naselju Pobrežje, obnovili Kočarjevo in Petrovo domačijo, obnovili ostrešje na Domu krajanov v Doleni in dvorano ŠD Leskovec, sofinancirali kegljišča v Pobrežju, Tržcu in na Selih, dokončali projekt v športnem parku Tržeč in uredili nadstrešnico na igrišču Videm. V letu 2016 smo končali tudi rekonstrukcijo vežice v Leskovcu in uredili žarne grobove na pokopališču v Vidmu. Prav tako nam je uspelo odkupiti zgradbo vrtca v Vidmu in zgraditi prostore za dodatnega zdravnika v Vidmu. Z ustanovitvijo Vinarske zadruge Haloze pa je Vidova Župan Friderik Bračič Foto: RŠ klet dobila novo vsebino turistične ponudbe. Izgradnja avtoceste in vzporedne ceste je bila več desetletij želja občanov občine Videm. Pri postopkih umeščanja v prostor izgradnje omenjenega projekta smo sodelovali občani, občinska uprava in sveti krajevnih skupnosti, po katerih potekajo trasa avtoceste in vzporedne ceste. Med gradnjo smo vozniki, krajani, izvajalci in investitor vzpostavili dobro sodelovanje. Menim, da nam je uspelo. Pridobivamo zelo pomembno pridobitev za nadaljnji razvoj občine in prometno varnost. Slovenija pa bo ob končani izgradnji dobila sodobno prometno mednarodno povezavo. S pridobitvijo obrtne cone se je začelo novo poglavje razvoja obrtništva in podjetništva v občini Videm. Pridobili smo 17 gradbenih parcel različnih velikosti. Vse parcele so komunalno popolnoma opremljene, cena zemljišča znaša 19 eur/m2, k temu pa je treba dodati še komunalni prispevek, ki se zaračuna na površino gradbene parcele in objekta. Cene so primerljive z drugimi občinami. Lokacija obrtne cone je izjemna, že sam pogled in priključek na avtocesto pričata o tem. Želja obrtnikov in podjetnikov je, da bi politika na vseh nivojih dala večji poudarek gospodarstvu. Treba bi bilo omogočiti zakonodajo, ki bi spodbujala dodano vrednost in vlaganja v delovna mesta. Obrtna cona nudi sedaj 18 delovnih mest, ob polni zasedenosti pa bi jih lahko bilo okrog 200. Prodanih je deset in zakupljenih pet parcel. Na 18. redni seji občinskega sveta smo sprejeli proračun za leto 2017. Veliko je bilo razprav na krajevnih skupnostih, delovnih telesih, na sejah občinskega sveta in splošne razprave javnosti. Proračun je investicijsko naravnan tako, da so v njem zajete vse krajevne skupnosti. Proračunske postavke, ki so zajete v proračunu za prihodnje leto, so: Posebni investicijski transferi za gasilstvo — PGD Leskovec 30.000,00 EUR Petrova domačija 5.000,00 EUR Komasacije Videm 3 235.282,00 EUR JP 956921 Zg. Leskovec-Trdobojci 132.994,00 EUR Pločnik Videm-Milošič 14.000,00 EUR Pločnik Videm (od kapele Črnila do kapele Miral) 25.000,00 EUR Cesta Dolena—Popovci 5.000,00 EUR Cesta Tržeč 5.000,00 EUR Cesta Trdobojci, faza II 99.000,00 EUR Cesta Gradišče-odcep Kozel 30.000,00 EUR Cesta Vareja-Vidovič 30.000,00 EUR Cesta Dravinjski Vrh—Selinšek (300 m) 30.000,00 EUR Javna razsvetljava Popovci 13.000,00 EUR Izgradnja CATV 15.000,00 EUR Kanalizacija Videm 84.200,00 EUR Sekundarni vodi Pobrežje 60.000,00 EUR Kanalizacija Tržec-Jurovci, faza II 1.100.000,00 EUR Prostorski plan 12.000,00 EUR Investicijska vlaganja v skupne vodovodne objekte 20.000,00 EUR Prekrivanje vaških in kulturnih domov 11.500,00 EUR Domačija Kočar 5.000,00 EUR Kegljišče Sela 5.000,00 EUR Prostor za raztros pepela 15.244,00 EUR Oporni zid Leskovec 15.000,00 EUR Kanalizacija Pobrežje 40.000,00 EUR Obnova vodovodnega sistema 20.500,00 EUR Meritve in parcelacije 20.000,00 EUR Nabava opreme za RO 20.500,00 EUR Čistilna naprava Videm 14.400,00 EUR Subvencija za čiščenje odpadne vode 11.700,00 EUR Stanovanjska dejavnost 15.000,00 EUR SKUPAJ za investicije 2.139.320,00 EUR Politični sistem in lokalna samouprava 603.843,00 EUR Obramba, zaščita in reševanje 83.643,00 EUR Kmetijstvo, gospodarstvo in turizem 30.088,00 EUR Upravljanje in tekoče vzdrževanje občinskih cest in JR 342.714,00 EUR Varovanje okolja 32.425,00 EUR Prostorsko planiranje in stanovanjska dejavnost 61.996,00 EUR Zdravstveno varstvo 63.340,00 EUR Kultura in šport 210.790,00 EUR Izobraževanje 628.100,00 EUR Socialno varstvo 382.176,00 EUR Režijski obrat 218.322,00 EUR Urejanje pokopališč 23.64,00 EUR Redno delovanje osmih krajevnih skupnosti 62.221,00 EUR SKUPAJ druga poraba po področjih 2.743.306,00 EUR Leto 2017 bo za občino Videm na področju investicij zahtevno, saj načrtujemo nadaljevanje izgradnje kanalizacije iz smeri Vidma proti Tržcu, delu naselij Jurovci in Lancova vas do avtoceste. Za investicijo imamo v proračunu zagotovljenih 1,1 milijona evrov. Nadaljevali bomo tudi izgradnjo kanalizacije v centru naselja Videm. Med večje investicije prav gotovo sodijo še modernizacije nekaterih cestnih odsekov na območju KS Leskovec, Soviče - Vareja - Dravci, Tržeč, Dolena, Videm, izgradnja pločnika v Vidmu, izgradnja javne razsvetljave v Popovcih in začetek postopka komasacij Videm 3 v k. o. Sela in Trnovec. Za navedeno investicijo se bomo prijavili na razpis, zato za izvedbo pričakujemo evropska sredstva. Poleg investicijskega ciklusa velik de) sredstev v proračunu za leto 2017 poleg obvezne porabe namenjamo društvom, za področje stanovanjske dejavnosti, vzgoje, izobraževanja, vzdrževanja cest in investicijo za področje požarne varnosti. V načrtu razvojnih programov za prihodnja leta imamo zajete pomembne projekte za nadaljnji razvoj občine. Omenil bi tematski park ob osnovni šoli in vrtcu Videm. Na površini približno 3 ha bi uredili rekreacijski učni park za vse generacije. Tematski park bi služil tudi za promocijo in ponudbo turističnih produktov. Naslednji projekti so dokončanje kanalizacije, kulturno-športna dvorana, protipoplavnost reke Polskave in Dravinje ter dom upokojencev, ki si ga želijo upokojenci iz občine. Lepo se je ozreti nazaj na minula leta, saj lahko ugotovimo, da smo uspešno uresničili načrtovane cilje. To pa ni zasluga posameznikov, ampak nam je uspelo s skupnimi močmi. Zavedati se moramo, da nas različne ideje in raznoliki pogledi bogatijo. Na koncu se vsem zahvaljujem za sodelovanje na vseh področjih. Bodimo pozitivnih misli in dejanj; le tako bomo namreč lahko uspešni in doprinesli občini Videm še večji razvoj. V prihajajočih božično-novoletnih praznikih želim vsem občankam in občanom veliko topline, spokojnosti in veselja v krogu vaših najdražjih. Ob novem letu pa veliko zdravja in notranjega miru, naj vam prinese veliko veselja in sreče, da boste našli tisto, kar vas osrečuje in radosti. Ob koncu leta 2016 sem hvaležen vsem vam, ki ste pomagali soustvarjati letošnje rezultate v naši občini. Vesel božič, prijetno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti ter SREČNO 2017! Vaš župan Friderik Bračič Zaključki 18. seje občinskega sveta Člani Občinskega sveta Občine Videm so na 18. redni seji sveta, ki jo je v skladu z 21. členom Poslovnika o delu občinskega sveta sklical župan Friderik Bračič, potrdili naslednje: - proračun Občine Videm za leto 2017; - sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2017, ki znaša 0,0014 EUR. Vrednost točke ostaja enaka kot v letu 2016; - sklep o cenikih Občine Videm za leto 2017; - novega člana Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na predlog Policijske postaje Podlehnik, Stanka Vinka; - izhajanje glasila Naš glas šestkrat letno na 36 straneh zaradi preobsežnih sedanjih številk glasila; - investicijski program za projekt »Halo, si za bike«. Gre za skupni projekt 11 projektnih partnerjev v okviru razpisa »Interreg V-A Slovenija - Hrvaška, prednostna os sta ohra- njanje in trajnostna raba naravnih in kulturnih virov. V okviru projekta je v Občini Videm predvideno: ureditev dveh cestnih odsekov, ureditev kolesarnice in nakup električnih in navadnih koles ter označitev kolesarskega parka z obvestilnimi tablami; — Letno poročilo o izvedenih aktivnostih splošnih razvojnih nalog na regionalni ravni, ki so se opravljale v javnem interesu, za leto 2016, in Letni načrt dela za naloge spodbujanja regionalnega razvoja, ki se opravljajo v javnem interesu, za leto 2017 Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj; — Polletno poročilo o realizaciji finančnega načrta Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj za leto 2016; — Osnutek Odloka o ustanovitvi Javnega vzgojno-izobraževal-nega zavoda OS dr. Ljudevita Pivka Ptuj. Občinska uprava Drage občanke, dragi občani Občine Videm! Leto 2016 se počasi končuje. Stopili smo v december, v težko pričakovan adventni čas, za številne najlepši čas v letu. V teh dneh veliko premišljujemo o iztekajočem se letu. Ge se ozrem na dogajanje v Državnem zboru, lahko povzamem nekaj ključnih dogodkov. V novembru smo obravnavali dva dokumenta, pomembna za vse nas, rebalans proračuna za leto 2017 in proračun za leto 2018. Proračuna sta se sprejela kljub dejstvu, da za sprejem niso bili izpolnjeni zakonski pogoji (brez mnenja fiskalnega sveta, brez usklajenosti glede višine plač v javnem sektorju in kljub ugotovitvi Evropske komisije, da sta proračuna neskladna z evropskimi pravili). Ponovno ni bil sprejet niti en amandma, predlagan s strani opozicijskih strank. Sama sem izpostavila prenos sredstev za gradnjo prepotrebnega Urgentnega centra Ptuj v višini 1,9 mio. evrov na leto 2017. Predlagala sem, da se za celotno problemsko obmejno območje Haloz namenijo finančna sredstva v višini 5 mio. evrov, vendar koalicija SMC, SD in DeSUS tega predloga ni podprla. Vlada je v svoji obrazložitvi, zakaj predlagani amandma ni primeren, Haloze locirala celo v pomursko regijo. S težavo bi k temu še kaj dodala. Glede na številna odprta vprašanja, ki so posledica parafiranja sporazuma ministrice za zdravje s sindikatom zdravnikov, smo trenutno v obdobju politične nestabilnosti. Na srečo imamo v Sloveniji dobro delujoča podjetja, podjetja, ki izvažajo in nam posledično kot državi omogočajo dobro gospodarsko rast. Gospodarska rast v letu 2015 je bila 2,3-odstotna, od tega je kar 1,1 odstotne točke prispeval izvoz, kar pomeni, da bi bili brez izvoznikov na zgolj 1,2 % gospodarske rasti. Vladajoča koalicija, ki se sicer z gospodarsko rastjo zelo rada pohvali, pa s svojimi ukrepi najbolj kaznuje prav uspešna slovenska podjetja. Sama temu seveda nasprotujem. V preteklih mesecih smo obravnavali kar nekaj interpelacij na pobudo poslanske skupine SDS: interpelacijo celotne Vlade zaradi kršenja Ustave in zakonov Republike Slovenije, neuresničevanja zavez iz Koalicijskega sporazuma vladnih strank SMC, DeSUS in SD, slabega upravljanja države in državnega premoženja in vse večjega razvojnega zaostanka za primerljivimi državami v EU; interpelacijo zoper ministrico za delo dr. Anjo Kopač Mrak zaradi številnih nepravilnosti v primeru odvzema koroških dečkov starim staršem; interpelacija bo zaradi spremenjenih okoliščin (zaradi sodbe vrhovnega sodišča, ki je bila objavljena v oktobru, v kateri je razsojeno, da so bile starima staršema kršene z ustavo varovane pravice) predvidoma na dnevnem redu ponovno v decembru; obravnavali smo interpelacijo zoper ministrico za zdravje zaradi nepriprave zdravstvene reforme, nedelovanja mreže urgentnih centrov, slabega finančnega stanja v zdravstvu, neukrepanja na področju podaljševanja čakalnih dob ter neukrepanja na področju koruptivnih dejanj v zdravstvu; interpelacijo zoper ministrico za izobraževanje smo vložili zaradi nespoštovanja odločbe Ustavnega sodišča, saj ni uredila neustavnosti zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja. Spoštovani, naj bodo preostali dnevi v letu 2016 kar se da lepi. Okrasite si domove, obiščite prijatelje in sorodnike, specite in skuhajte jedi, ki jih imate najraje, ter uživajte v spokoju božiča. Dan za njim s ponosom praznujte dan samostojnosti in enotnosti. Le nekaj dni kasneje pa veselo vstopite v leto 2017- Naj vam ob tej priložnosti zaželim le še lepe praznične dni, v letu 2017 pa obilo lepih trenutkov, zdravja, ljubezni, miru in osebnega zadovoljstva. Suzana Lep Simenko, poslanka DZ RS Zobozdravstvena ambulanta v Vidmu odslej v še lepših prostorih Z novim letom se zobna ambulanta v Vidmu seli v nove prostore, v prizidek ob sedanji stavbi. Poleg lepših in novejših prostorov je glavna pridobitev higienski kabinet v prostoru pred vstopom v ambulanto. Tako bo vsak pacient, ki pride na poseg, imel na voljo prostor, kjer si bo lahko v miru očistil zobe. Na voljo bodo tudi zobne nitke, medzobne ščetke in zobne kreme za čiščenje zob, tako s seboj vzemite le zobno ščetko. Občina Videm je ugodila moji želji, daje ogledalo tako veliko, da se v njem vidite otroci in odrasli. Otroci pa so s tem pridobili tudi prostor, kjer si lahko pred sistematskimi pregledi očistijo zobe. Alenka Krabonja, dr. dent. med., in medicinska sestra Nina Majerič v zobni ambulanti Videm Foto: TM V enajstih letih smo izobraževali vse generacije, kakšna je pravilna ustna higiena. V dar ste dobivali tudi pripomočke, predvsem medzobne ščetke, da bi bilo vaše ustno zdravje kar najboljše in bi tako svoje zobe lahko ohranili, kar se da dolgo. To je storitev, ki ste jo v naši ambulanti dobivali brezplačno. Tega Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ne plača. Odločila sem se, da bo tako tudi v prihodnje. V tej smeri se izobražuje tudi medicinska sestra Nina Majerič, ki vam bo lahko dajala nasvete o pravilni negi. Ce smo katerega med dajanjem nasvetov v teh letih izpustili, nas, prosim, opozorite. Le s pravilno higieno boste lahko zmanjšali obolevnost za kariesom in paradontalno boleznijo. PRAVICE -KRIVICEV ZOBOZDRAVSTVU ZZZS nam obljublja pravice in enakost obravnave za vse. Vendar se nam zdi, da ko potrebujemo pomoč iz njihove vreče, da so te pravice navidezne. Zobozdravnik, ki ima pogodbo z ZZZS, ima omejitev, koliko storitev lahko naredi v enem letu. Ce imaš vpisanih več pacientov, to ne pomeni, da lahko več narediš in tako dobiš toliko več denarja. To pomeni, da moraš »kolač« razdeliti med več ljudi, zato posameznik dobi manj oziroma je redkeje na vrsti. Občina Videm je po številu prebivalcev med večjimi okoliškimi občinami. Program zobozdravstva, ki ga je občina pridobila pred 11 leti, je sestavljen iz 70 % odraslega in 30 % otroškega zobozdravstva. V našo ambulanto je vpisanih 1453 odraslih, kar pomeni 21 % več pacientov glede na povprečje regije. Ker imamo torej vpisanih 21 % ljudi »preveč«, resda dobimo nekaj storitev zraven, ampak je to tako malo, da lahko za to vrednost naredim le dve delni protezi, torej »obdelam« le enega pacienta z dvema protezama. Med odraslimi je polovica starejših od 50 let, kar ima za posledico tudi večje potrebe po protetiki. Pri zobozdravstvu ZZZS pri starejših ne da več storitev, kot je to lep primer pri družinskih zdravnikih. Pri otrocih je malo boljše, saj imamo 99-odstotno zasedenost glede na povprečje regije, čakalne dobe so zelo kratke ali pa otroke pogledamo že isti dan, če je otrok pripravljen in ni prevelike gneče. S šolo sodelujemo odlično, tako lahko večji otroci pridejo k nam takoj po pouku, izjemoma pa tudi enkrat letno med poukom. Ves čas vam omenjam povprečje regije, ne pa države. To pomeni, da ni enake gostote po vsej državi in tudi povprečij ne merijo na vso državo. Ko si izbirate zobozdravnika ali specialista, je treba vprašati, v kolikem času pridete na vrsto za pregled, tudi v kolikem času pridete na vrsto za poseg ali začnete terapijo -zdravljenje. Običajno ZZZS beleži samo čas do pregleda, ne pa tudi časa do dejanskega zdravljenja. Vi pa potrebujete zdravljenje. NEKAJ PRIMEROV Pravilo ZZZS: Zobozdravnik vas lahko vpiše v čakalno knjigo za proteti-ko šele takrat, ko imate vse zobe popravljene. Zato se morate pozanimati, v kolikem času boste imeli popravljene zobe, temu času prištejete še čas čakanja na protetiko in šele takrat boste na vrsti za protetične storitve. Ortodontija: Na ptujskem koncu je ortodontov glede na število otrok veliko premalo, zato so se čakalne dobe v zdravstvenem domu zelo povečale. Starši imate pravico izbrati otrokovega ortodonta kjerkoli v Sloveniji. Ko sprašujete po čakalni dobi, najprej vprašajte, koliko časa se čaka na pregled in potem koliko časa se čaka od pregleda na aparat. Ta dva časa seštejte in tako dobite realni čas, v katerem bodo zače- li zdravljenje z aparatom. Če ste nekje že oddali napotnico in ste ugotovili, da bi drugje prišli prej na vrsto (čakanje na pregled in začetek zdravljenja z aparatom sta krajša), dvignete napotnico tam, kjer je, in jo z vso dokumentacijo prenesite k drugemu specialistu. Na prvem mestu vas izbrišejo iz čakalne knjige in vas na drugem mestu vpišejo. Zelo pomembno pa je, da preverite oba čakalna časa. Podobno je z vsemi specialističnimi zdravljenji. Veliko vas sprašuje, zakaj se nismo preselili v nove prostore že v začetku novembra, ko je Občina Videm pridobila uporabno dovoljenje. Za zdravstvene prostore ni dovolj le uporabno dovoljenje upravne enote, ampak jih mora pregledati tudi komisija Ministrstva za zdravje. Vlogo za termin za pregled sem oddala že v oktobru, ampak termina za pregled (sedaj v začetku decembra) še nimam. Dokler ni njihovega pregleda, pa ne smem delati v novih prostorih. Hkrati pa si ne moremo privoščiti, da bi imeli zobozdravstveno ambulanto dva ali tri mesece zaprto. V novih prostorih bomo tudi omogočili plačevanje nadstandardnih in samoplačniških storitev s plačilnimi karticami. Tako si boste lahko morebiti s kakšnim odloženim plačilom lažje privoščili sodobno storitev in ne po standardih ZZZS, ki so (žal) iz leta 1982. Želim vam veliko zdravja in sproščenega smeha v letu 2017. Alenka Krabonja, dr. dent. med. V Leskovcu odprli prenovljeno mrliško vežico V nedeljo, 27. noveinbi-a, so v KS Leskovec združili kar dve slovesnosti: Andraževo farno žegnanje in odprtje prenovljene in dograjene mrliške vežice. Slovesnost je bila še pred praznično nedeljsko mašo, dežne kaplje pa so spremljale krajšo slovesnost z nagovori in blagoslovom, ki gaje opravil upokojeni mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej ob prisotnosti farnega župtiika Edija Vajde. V kulturnem programu so nastopili ljudski pevci Mejaši in Zenska vokalna skupina KD Leskovec pod vodstvom Srečka Zavca, predsednica KS Leskovec Mateja Vidovič pa je po uvodnem pozdravu in Pavčkovi pesmi zbranim povedala, da nova pridobitev v Leskovcu sodi v naš vsakdan, v naša življenja in je predvsem prostor za dostoj- Jt S slovesnosti pri obnovljeni mrliški vežici na leskovškem pokopališču no slovo od naših pokojnih. financirala obnovo mrliške Občini Videm, ki je v celoti vežice, se je zahvalila v ime- nu krajanov KS Leskovec, županu in občinskemu svetu pa je izrekla posebno zahvalo, da so prisluhnili njihovi dolgoletni želji in jo tudi izpolnili. Zupan Friderik Bračič je v nagovoru poudaril, da se na tem prostoru čuti pomembnost in da je to prostor, ki ga je občina zdaj dostojno uredila. »Vobčini Videm imamo posluh in vizijo, da izberemo dober načrt. Izvajalci so svoje delo primerno opravili in letos končujemo investicijo mrliška vežica Leskovec, ki smo jo dogradili in v celoti obnovili, občino pa je ta naložba veljala okrog 174 tisoč evrov. Vesel sem, da je prostor zadnjega slovesa dostojno urejen tudi na pokopališču v Leskovcu.« Besedilo in foto: TM Komasacijsko območje Videm 3 Mineva leto dni, odkar smo na pobudo Občine Videm na območju KS Sela, tj. na območju katastrskih občin Sela in Trnovec, znova začeli uresničevati idejo o izvedbi komasacijskega in agromelioracijskega postopka. Po prvem spodletelem poskusu z začetka stoletja so lastniki zemljišč tokrat prisluhnili pobudi Občine Videm. Po izvedenem zboru krajanov lansko leto in prizadevanjih komasacijskega odbora pri zbiranju izjav za izvedbo komasacij se je od skupne površine 270 hektarjev za izvedbo komasacije izreklo blizu 81 % vseh lastnikov površin. To je pomenilo, da je bil dosežen in celo presežen prag 67 %, in omogočilo, da se začne postopek za izvedbo komasacij. V marcu 2016 so bile izdane odločbe lastnikom zemljišč o uvedbi postopka komasacije, septembra pa zaznamki o uvedbi postopka komasacije vpisani v zemljiško knjigo. Na izdane odločbe se je nekaj lastnikov zemljišč pritožilo, vendar so bile po razpravah na UE Ptuj vse pritožbe umaknjene. S tem je odbor za izvedbo komasacije končal prvi del svojega dela. NADALJNJE AKTIVNOSTI Nadaljnji postopki so v domeni Občine Videm, Upravne enote Ptuj, izbranega izvajalca in odločevalcev na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Rok za začetek del na terenu, ki je bil določen jeseni 2017, bo zelo težko dosegljiv. Velika verjetnost je, da se bodo dela v naravi začela jeseni 2018. Razlog za to je zakasnitev objave razpisa za dodelitev finančnih sredstev za sofinanciranje projekta komasacij na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Razpis je bil objavljen 25. novembra 2016, rok za oddajo vlog pa je postavljen 10. marca 2017. Občina Videm je v postopku prijavljanja na ta razpis, v proračunu za leto 2017 pa je zagotovila delež za izvedbo tega projekta. Za namen sofinanciranja komasacijskih in agromelioracijskih posegov je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v proračunskem obdobju 2015—2020 zagotovilo 12.000.000 evrov. Evropska unija in država za projekt komasacij namenjata 85 % sredstev za izvedbo projekta, Občina Videm pa zagotovi preostalih 15 % sredstev. Občina Videm je v postopku prijavljanja za pridobitev sofinancerskih sredstev Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Če bo kandidatura uspešna, bo občina objavila razpis za izbiro izvajalca komasacij in agromelioracij. Izbran izvajalec bo nato pripravil vso potrebno dokumentacijo. Za potrebe izdela- ve načrtov izvedbe komasacij se bodo na terenu izvajale nekatere meritve in površinska posnemanja terena. Ko bodo načrti in dokumentacija pripravljeni, bo komasacijski odbor sklical zbor krajanov, na katerem se bodo predstavile optimalne rešitve in optimalna izvedba. Na podlagi te predstavitve bo sledila javna obravnava gradiva in po končanih vseh postopkih bodo sledile odmere in delo na terenu. Predvidoma jeseni leta 2018 se bo izvajalo oranje na novih površinah. Nato bo treba urediti še vso cestno infrastrukturo. Postavljeni datumi so okvirnega značaja. Rok za dokončanje projekta je na ministrstvu določen za december 2020. Menim, da je bila odločitev za izvedbo komasacij z vidika povečevanja konkurenčnosti kmetij na tem območju in nižanja proizvodnih stroškov pravilna. Tudi izkušnje lastnikov zemljišč na okoliških območjih, kjer so že bile izvedene komasacije, so v veliki večini pozitivne. Zato ne vidim dvoma, da lastniki zemljišč leta 2018 ne bi ponosno zaorali svojih novih površin in prihodnji generaciji obdelovalcev zemlje omogočili, česar sami niso imeli — nižjih stroškov pridelave in večje konkurenčnosti v primerjavi s kmetijami iz drugih delov Evrope. Matjaž Klasinc, predsednik komasacijskega odbora LAS Haloze bo v začetku leta 2017 objavil prve javne pozive za izbor operacij Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 5. oktobra 2016 izdalo odločbo o potrditvi Lokalne akcijske skupine Haloze in Strategije lokalnega razvoja Haloze 2014-2020. Lokalna akcijska skupina Haloze (v nadaljevanju LAS Haloze) je na podlagi te odločbe za izvajanje podukrepa »Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost« upravičena do največ 709.239,22 EUR iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljevanju EKSRP) in do največ 628.862,66 EUR iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (v nadaljevanju ESRR). V novembru 2016 je upravni odbor LAS Haloze potrdil Pravilnik o postopku izvedbe javnih pozivov pri LAS Haloze, ki je osnova za objavo javnih pozivov in je objavljen na spletni strani LAS Haloze. Na prvem javnem pozivu za operacije, sofinancirane iz naslova EKSRP, ki bo objavljen v začetku januarja 2017, bo razpisanih 250.000,00 EUR. Za operacije, sofinancirane iz naslova ESRR, ki bo objavljen v februarju 2017, bo razpisanih 200.000,00 EUR. Drugi javni poziv za oba sklada bo predvidoma objavljen še pred poletjem 2017. Za vsak posamezni sklad veljajo posebna pravila, zato bosta poziva objavljena ločeno. Za vsak javni poziv bodo organizirane predstavitvene delavnice, na katerih bomo predstavili vse pomembne informacije za prijavitelje. Pozivi bodo objavljeni na spletni strani LAS Haloze, www.haloze.org. Pri oddaji vloge na javni poziv je treba imeti že vso potrebno dokumentacijo (gradbeno dovoljenje, različna soglasja ipd.), zato pozivamo vse potencialne prijavitelje, ki imajo namen kandidirati na prvi poziv, da si potrebno dokumentacijo že pridobivajo. Posebnosti posameznega sklada na kratko opisujemo v nadaljevanju: 1. Poziv za izbor operacij, ki so sofinancirane iz EKSRP: - stopnja sofinanciranja je do 85 % upravičenih stroškov; — najnižji znesek sofinanciranja je 2000 EUR, najvišji 60.000 EUR; - upravičeni stroški veljajo od datuma izdaje odločbe s strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, ko se operacije tudi lahko začnejo izvajati; - operacija se lahko izvaja samostojno ali partnersko (samo prijavitelj ali več partnerjev); - operacija se lahko izvaja na območju LAS Haloze (občine: Zavrč, Gorišnica, Cirkulane, Videm, Podlehnik, Žetale in Majšperk). 2, Poziv za izbor operacij, ki so sofinancirane iz ESRR: — stopnja sofinanciranja je do 80 % upravičenih stroškov; — najnižji znesek sofinanciranja je 5000 EUR, najvišji 60.000 EUR; — upravičeni stroški veljajo od datuma oddaje vloge na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ko OBČINA OBČINA OBČINA OBČINA OBČINA OBČINA OBČINA ZAVRČ GORIŠNICA CIRKULANE VIDEM PODLEHNIK ŽETALE MAJŠPERK ^PROGRAM RAZVOJA PODEŽELJA Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje Vfc EVROPSKA UNIJA EVROPSKI SKLAD ZA REGIONALNI RAZVOJ NALOŽBA V VAŠO PRIHODNOST se operacije tudi lahko začnejo izvajati; - operacije se lahko izvajajo samo partnersko. Za ocenjevanje vlog, ki bodo prispele na javni poziv, bo LAS Haloze imenoval ocenjevalno komisijo (skladno z Uredbo CLLD). Poziv za ocenjevalno komisijo bo odprt med 9. 12. 2016 in 9. 1. 2017, objavljen bo na spletni stra- ni www.haloze.org. Pri ocenjevanju vlog se bodo upoštevala sprejeta merila za ocenjevanje vlog, ki smo jo člani sprejeli v okviru Strategije lokalnega razvoja Haloze 2014—2020. Dokument in intervencijska logika izvajanja sta objavljena na spletni strani LAS Haloze. Za vse dodatne informacije lahko kontaktirate vodilnega partnerja LAS Haloze — PRJ Halo, Cirkulane 56, 2282 Cirkulane. Za morebitna vprašanja lahko pokličete na številko 02 795 32 00 ali pišete na elektronski naslov las.haloze@halo.si. Pripravila: Sonja Golc Predsednik: Franc Mlakar Večer prijateljstva hrvaško-slovenskega društva V občini Videm je bil v petek, 25. novembra, prijeten večer prijateljstva, ki sta ga skupaj pripravili občina Videm in občina Bednja. Osrednji gost slovesnosti je bil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. Friderik Bračič, župan občine Videm, je na druženju dejal, da je to poseben večer prijateljstva, članov hrvaško--slovenskega društva prijateljstva, in dodal: »To je prijetna zgodba po dobrem desetletju sodelovanja, v katero so vpete vse generacije občanov, povezujejo se šole, društva, župnija, podjetniki in vsi, ki hočejo, da nam je v tem koščku Slovenije in Hrvaške lepo. Dejanje skupnega sodelovanja ima veliko pozitivnih učinkov in vsega L . V A i wm:& mi gjfflhft Ja ■ jsl i i«r ti mjii Lv W 7 /gjsE KMf£SB se v tako kratkem času ne da izračunati ter podrobno predstaviti, doživeti ga je treba skozi zgodovino. V tem prijetnem večeru se bomo vsi skupaj potrudili, da nam bo druženje ostalo v lepem spominu, da bo sodelovanje še naprej trdno in plodovito.« Načelnik občine Bednja Mirko Bistrovič pa je dejal: »Pogosto me vprašajo, kaj mi pomeni prijatelj. Povem jim, da med ljudmi najdem človeka. To mi je vse, kar iščem in v kar verjamem v tem prijetnem večeru. Vsi, ki ste nocoj z nami, potrjujete ljudskost, dobroto in vrline. Verjamem, da bo to društvo še dolgo obstajalo, in tega si tudi iskreno želim.« V kulturnem programu, ki ga je z izbranimi besedami povezovala Manja Vinko, smo slišali pesmi Franceta Prešerna in Ivana Gorana Kovačiča, nastopile so pev-ke lascice iz občine Race - Fram, ženska vokalna skupina KD Leskovec, Vinogradniki in ljudski godci KD Videm, Ivek s prijatelji, člani KUD Josip Gene iz Bednje in gostje večera, Kavaliri. TM Podpisana pogodba o najemu Vidove kleti V sredo, 14. decembra, je bil v prostorih Vidove kleti slavnostni podpis pogodbe o najemu kleti med občino Videm in Vinarsko zadrugo Haloze. Hkrati so pripravili tudi tiskovno konferenco, na kateri so posebej poudarili, da je dogodek eden od pomembnih mejnikov pri izvajanju ukrepov razvoja vinogradništva na območju Haloz, nastal pa je v sklopu aktivnosti Delovne skupine za razvoj Haloz. Svečani dogodek so z nagovori pospremili župan občine Videm Friderik Bračič, predsednik Vinarske zadruge Haloze Jožef Šmigoc, Tadej Slapnik, državni sekretar v kabinetu Vlade RS, pristojen za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud ter socialno podjetništvo, dr. Karolina Babič, podporno Decembrski dogodek v Vidovi kleti naj bi bil eden od pomembnih mejnikov pri izvajanju ukrepov razvoja vinogradništva v Halozah. Svečani podpis pogodbe o najemu Vidove kleti okolje za socialno podjetništvo in zadružništvo, CAP P Tkalka, razvojna zadruga, in Dušanka Lužar Sajt, direktorica fundacije Prizma. VIDOVA KLET PRODAJNO-PROMOCIJSKI CENTER VINARSKE ZADRUGE HALOZE Vinarska zadruga Haloze trenutno šteje 31 članov, od teh je 29 vinogradnikov, ki obdelujejo več kot 200 hektarjev vinogradniških površin v Halozah. Občina Videm je aktivno pristopila k razvoju zadružništva in socialnega podjetništva ter se odločila, da Vidovo klet da v najem, klet pa s tem dejanjem postaja tudi osrednji prodajno--promocijski center Vinarske zadruge Haloze. Besedilo in foto: TM Položili spominski venec in prižgali sveče V občini Videm so se 28. oktobra s krajšo slovesnostjo poklonili padlim v NOB in vojni za samostojno Slovenijo. Učenci OS Videm so pripravili kratek kulturni program, delegacija, Dan spomina v občini Videm Foto: Eva Milošič, Št. tednik v kateri so bili videmski župan Friderik Bračič, ravnatelj OS Videm mag. Robert Murko in svetnik občine Videm Franc Hliš, pa je k spomeniku pri šoli položila spominski venec in prižgala sveče. TM Podnebne spremembe Spreminjanje podnebja je spreminjanje običajnega vremena v nekem kraju, spremenijo se lahko povprečne vrednosti pa tudi pogostost in jakost ekstremnih dogodkov. Obstajajo dokazi, da je večina segrevanja ozračja v zadnjih petdesetih letih posledica človekove dejavnosti, s tem soglaša tudi večina svetovnih strokovnjakov. Dvajseto stoletje je bilo globalno najtoplejše v zadnjem tisočletju. Deset globalno najtoplejših let je bilo v zadnjih petnajstih letih, leto 1998 pa globalno naj toplejše. Opazimo ciklično pojavljanje toplejših in hladnejših obdobij v trajanju nekaj desetletij, kljub temu pa je nesporno, da se ozračje segreva. To potrjujejo krčenje in taljenje alpskih ledenikov, dviganje morske gladine in pomikanje podnebnih pasov ter posledično spremembe v ekosistemih. Pariški sporazum je sporazum o podnebnih spremembah na svetovni ravni, je dogovor, dosežen 12. decembra 2015 v Parizu. Vključuje akcijski načrt za omejitev globalnega segrevanja na »precej manj kot« 2 °C in zajema obdobje od leta 2020 naprej. Glavni elementi Pariškega sporazuma: - dolgoročni cilj: vlade so se dogovorile, da bodo zvišanje povprečne svetovne temperature omejile na »precej manj kot« 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in si prizadevale, da ne bi preseglo 1,5 °C; - prispevki: države so pred pariško konferenco in med njo predložile celovite nacionalne podnebne akcijske načrte za zmanjšanje emisij; — dogovor: vlade so se dogovorile, da bodo vsakih pet let sporočile, kako bi lahko prispevale k zastavitvi ambicioznejših ciljev; — preglednost: privolile so tudi v to, da bodo zaradi preglednosti in nadzora druga drugo in javnost obveščale, kako napredujejo pri izpolnjevanju ciljev; — solidarnost: EU in druge razvite države bodo državam v razvoju še naprej nudile finančno pomoč za podnebne ukrepe, s katerimi bodo lahko zmanjšale emisije in postale bolj odporne proti posledicam podnebnih sprememb. Pariški sporazum je začel veljati 4. novembra 2016, kar je 30 dni po tem, ko so bili 4. oktobra izpolnjeni pogoji — ko ga je ratificiralo 55 držav, ki skupaj povzročijo najmanj 55 % svetovnih emisij toplogrednih plinov. Lahko spreminjanje podnebja preprečimo? Podnebje se spreminja tudi zaradi povsem naravnih vzrokov, najbolj pa na podnebne razmere dolgoročno vplivajo astronomske razmere, vendar so te spremembe zelo počasne in se odražajo v geološki časovni skali. S trajanjem človekovega življenja so primerljive spremembe v sončevi aktivnosti (npr. sončne pege). Največje spremembe v preteklosti so povzročile tudi tektonske spremembe v obliki in razporeditvi celin. Tudi če bi bila mednarodna prizadevanja za omejitev izpuščanja toplogrednih plinov v ozračje uspešna, bomo v naslednjih desetletjih soočeni s posle- dicami tistih toplogrednih plinov, ki so že v ozračju. Kakšne bodo posledice v Sloveniji? Zagotovo nam bodo pri- Stattje gozda po napadu podlubnika nesle višjo povprečno temperaturo zraka, pogostejše suše in močne nalive. Zelene zime v nižinskem svetu bodo pogostejše, pričakujemo lahko tudi več vročinskih valov. Kako upočasniti spreminjanje podnebja? Toplogredni plini imajo dolgo življenjsko dobo, tako bodo sedanja prizadevanja za omejitev njihovega izpuščanja v ozračje obrodila sadove šele čez nekaj desetletij. Predvidene omejitve v Pariškem sporazumu ne bodo zadostovale, da bi zaustavili spreminjanje podnebja, potrebne bodo strožje omejitve. Veliko odgovornost za to nosijo razvite države. Spremeniti bo treba življenjski slog, uvajati nove, okolju prijaznejše tehnologije, ki bodo okolje manj obremenjevale s toplogrednimi plini. Veliko lahko prispevamo tudi posamezniki, če živimo v skladu s podnebnimi danostmi in varčno uporabljamo energijo, če je le možno pa uporabo fosilnih goriv nadomeščamo z obnovljivimi viri energije. Pristopimo k izgradnji trajnostno usmerjene družbe! Mag. Ivan Božičke Razvojno leto vTržcu Leto 2016 se končuje, prav tako investicije v KS Tržeč. Pri tem mislim predvsem na društva, ki delujejo na našem območju. Z. majhnimi sredstvi smo pripomogli k temu, da so izpeljali svoje programe in nam pomagali pri organizaciji 6. krajevnega praznika. Ob tej priložnosti naj velja zahvala vsem. Največja investicija države v naši KS je bila izgradnja vzporedne ceste skozi Tržeč. Pri tej naložbi so se pojavljale velike težave pri sami izgradnji, vendar smo jih s skupnimi močmi sproti reševali. Odprtih je ostalo še nekaj zadev: napisi Tržeč na tablah, priklop obstoječe javne razsvetljave z novo, trgovina Tržeč in izvoz pri Emeršiču (dodatni parkirni prostori), manjše težave z odvodnja-vanjem, še vedno pa nismo dobili obstoječih električnih drogov in nekaterih drugih manjših zadev. Svet KS Tržeč se je letos sestal petkrat, sej pa se udeležujeta tudi oba svetnika, ki nas zastopata v občinskem svetu. Utrinek z letošnjega krajevnega praznika Foto: arhiv KS S skupnimi močmi in z občino tako ustvarjamo pogoje za razvoj naše KS. Tudi v občinskem svetu ter z upravo in županom smo delovali v dobrobit cele občine in z veliko večino sprejeli proračun za leto 2017, od katerega pričakujemo največjo investicijo - izgradnjo kanalizacije Tržec-Jurovci-Lancova vas oz. povezavo z že narejeno v letu 2016 (vzporedna cesta). Terminski načrt izgradnje je takšen, da se bodo dela začela takoj, ko bodo to dopuščali vremenski pogoji, investi- cija pa naj bi bila končana v letu 2017. Po drugi strani pa se moramo zavedati, da je to velik poseg v cestno infrastrukturo, potrebne bodo zapore, obvozi, pojavil se bo prah. Ko bo vse to za nami, pa bodo pogoji bivanja pri nas enaki drugim. Ob bližajočih se praznikih želim v imenu Sveta KS Tržeč vsem krajanom vesele božične in novoletne praznike. Dušan Serdinšek, predsednik KS Tržeč Parkirišče ob trgovini Mercator Foto: TM Drugo srečanje krajanov KS Soviče -Vareja - Dravci Okrog sto krajanov treh haloških naselij se je udeležilo oktobrskega druženja na domačiji Poslančec. Vodstvo KS Soviče -Vareja - Dravci je srečanje pripravilo drugo leto zapored, in kot je bilo videti, se bo tradicija nadaljevala. Kot je povedal predsednik na Turniškega, ki je s svojo KS Bojan Merc, je bilo to še ekipo spremljevalcev prikazal eno veselo vaško druženje ob mitnico, kar so si ljudje tudi odlični hrani in pijači. Začeli z navdušenjem ogledali, so ga z obiskom princa Vega- »V popoldanskih urah smo izvedli tekmovanje med društvi, tekmovali smo v kegljanju, metanju jabolk v vedro in zabijanju žebljev v štor. Zmagala je ekipa KTD Klopotec Soviče - Dravci, drugo mesto je osvojila ekipa DOD Haloze, tretje ŠD AS, na četrtem pa je bila ekipa članov KTED Koranti Demoni. Ob tej priložnosti smo prikazali tudi stari običaj pridelovanja tukle. Razbijali smo jabolka z lesenimi tolkači, kar pa je šlo najbolje od rok našim starejšim vaščanom, ki so to v mladosti pogosto počeli. Bilo je prav prijetno druženje, zato že sedaj vabimo naše krajane na tretje srečanje v prihodnjem letu,« je povedal Bojan Merc. Ob iztekajočem se letu vam KS Soviče - Vareja - Dravci želi blagoslovljene božične praznike, v novem letu pa veliko zdravja, sreče in medsebojnega razumevanja. TM Utrinki z oktobrskega srečanja krajanov Sovič, Vareje in Dravcev Foto: TM Martinov praznik v Vidmu Že lani smo zapisali, daje bila videmska zgodba veselih mar-tinovih dni v Halozah podobna lanski, predlanski in še kateri. Tudi letošnji osrednji martinov dogodek v občini Videm je bil podoben minulim. V Vidmu smo veselo Martinovanje izpeljali v petek, 4. novembra, pri občinski hiši in Vidovi kleti, kjer smo spremljali tudi prijeten kulturni program in blagoslov mošta, ki ga je opravil farni župnik p. Tarzicij Kolenko. Pod šotorom so se tudi letos zbrali številni obiskovalci, domači vinarji in ljubitelji odlične vinske kapljice, kulinaričnih dobrot in kulturnih običajev. Veselega dogodka se je udeležila tudi ekipa iz pobratene občine Bednja z županom Mirko Bistrovičem na čelu. V uvodnem delu prireditve je obiskovalcem dobrodošlico izrekel videm- ski župan Friderik Bračič, nato pa je sledil prijeten kulturni program, v katerem so nastopili otroci iz vrtca in OŠ Videm, ljudski godci, ljudski pevci Vinogradniki in Veseli Jožeki KD Videm. Šaljivi krst mošta so zaigrali videmski kulturniki in navdušili zbrano občinstvo. Predstavili so se tudi vinarji s svojo ponudbo odličnih vin in drugi ponudniki dobrot, med katerimi so bile tudi letos naše pridne gospodinje iz društev, aktivov kmetic in podeželskih žena v videmski občini. Veselje ob novem vinskem letniku se je iz šotora preselilo še v Vidovo klet, kjer so tudi zaključili osrednjo martinovo prireditev v občini Videm. Tudi letos so se veseli martinovi dnevi nadaljevali še v Strmcu, Leskovcu, Skorišnjaku, Veliki Varnici, Dravcih, pri Pintarjevih, v Pobrežju, na kmetiji Pajnkiher, na Djočanovi domačiji in v Šturmovcih. Besedilo in foto: TM Trgatev in martinovanje v Šturmovcih Trgatev brajd v Šturmovcih na Petrovi domačiji je postalo ne le tradicionalno jesensko opravilo, pač pa tudi tradicionalni dogodek, ki ga v okviru svojih dejavnosti organizira TD Šturmača. Trgatve so se udeležili vaščani Šturmovcev vseh generacij. Kljub zmrzali, ki nas je doletela v letošnjem letu, smo nabrali precej grozdja, ga sprešali in iz njega naredili mošt. Tukaj se pridelava vina šele dobro začne, to zahtevno delo pa se v največjem obsegu praznuje v novembru, ko sveti Martin spremeni mošt v vino. Martinovanje v Šturmovcih smo tudi letos organizirali v okviru Martinovanja v Občini Videm. Kljub mrzlemu novembrskemu večeru smo praznovali ob dobri hrani in pijači. Trgatev TD Šturmača v Šturmovcih Foto: arhiv društva Manjkala pa ni niti harmonika, ki so se je najbolj razveselili najmlajši. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki so pomagali pri organizaciji in izvedbi obeh dogodkov. Laura Rožman Tradicionalno Martinovanje v Leskovcu Tako kot vsa prejšnja leta smo tudi letos v Turističnem društvu Klopotec Leskovec v Halozah organizirali Martinovanje. Dogodek je bil v nedeljo, 13. novembra. Kljub neugodni vremenski napovedi in nekajdnevnemu hladnemu vremenu se je nedelja pokazala v sončni preobleki in je poskrbela za prijetno počutje gostov na prireditvi. Program je vodila Damjana Cebe, predsednica KD Leskovec, sama prireditev pa je bila razdeljena v štiri sklope: uvodni del s pozdravom vseh prisotnim, kulturni program, prinašanje mošta (vina) okoliških vinogradnikov in pogostitev. V pozdravnem nagovoru sta bila poudarjena pomen in namen Martinovanja, v imenu Turističnega društva Klopotec Leskovec v Halozah je goste pozdravil predsednik Maksimiljan Polanec, v imenu občine Videm pa je spregovoril župan Friderik Bračič. Blagoslov mošta je opravil farni župnik Edi Vajda. Kulturni program so začeli učenci OŠ Leskovec: harmonikarja Janez in Martina ter Martin z ragljo. V nadaljevanju so se zvrstili: Vesela gasilca s Turnišč, vokalna skupina KD Leskovec, Mejaši iz Repišč, Leskovčanke in potepuha ter Šiirci s svojim programom in smešnim krstom mošta. Prinašanje mošta okoliških vinarjev ima dolgo tradicijo in tudi letos se vinarji niso izneverili temu običaju. Iz vseh okoliških krajev leskovške krajevne skupnosti so prinašali mošt in ga zlili v društveni sod. Po izlitju vseh pletenk so zbrano vino pokusili kletarji (stari in novi). Kletarji so ugotovili, da je odličnega okusa. Da je res dobro, so se lahko nato prepričali tudi prisotni gostje. Po končani prireditvi je bil preostanek vina prepeljan v farno klet, kjer bodo o njem vodili račun farni župnik ter kletarja Lojze in Maks. Donegovano vino bo služilo za celoletne potrebe društva ob najrazličnejših priložnostih. Za dobro počutje gostov so poleg kletarjev poskrbele tudi članice društva, saj so goste pogostile s pripravljeno enolončnico in različnimi vrstami peciva. V veliko veselje nam je bilo tudi to, da so se našemu vabilu odzvali člani TD Ajda iz Leskovca pri Pragerskem in nekateri člani tekmovalnih ekip, ki so se udeležili tekmovanja na našem kmečkem prazniku. V imenu TD Klopotec Leskovec v Halozah se lepo zahvaljujem vsem gostom naše prireditve, nastopajočim, gospodu župniku za blagoslov mošta, članicam društva, ki so napekle sladke dobrote, članicam in članom društva, ki so s svojim delom omogočili izpeljavo prireditve, in DJ za predvajano glasbo. Maksimiljan Polanec Martinovanje v Skorišnjaku V Društvu za napredek in razvoj Kocil iz Skorišnjaka so letos martinovali 5. novembra. Blagoslov novega vina je opravil farni župnik Edi Vajda pri kapeli sv. Urbana oz. Blaževi kapeli, pogostitev z zabavo pa je bila na sedežu društva, pri predsedniku Francu Emeršiču. Martinovanje je v Društvu za napredek in razvoj Kocil v Skorišnjaku letos potekalo že šestnajsto leto zapored. V prvih letih je potekalo tako, da so vinogradniki po blagoslovu mošta odprli svoje kleti za obiskovalce in jim poleg mladega vina ponujali razne prigrizke. V zadnjih letih pa člani društva za obiskovalce pripravijo pogostitev v šotoru. Letos je bil že tretje leto zapored postavljen na sedežu društva. Ob toplem obroku, mladem vinu in domačih prigrizkih pa je vselej poskrbljeno tudi za glasbo. Letos se je prireditev začela ob 14. uri Pred kapelo sv. Urbana, zavetnika vinogradov in vinogradnikov. Po pozdravnem govoru Andreja Kmetca je obred blagoslova vodil farni župnik Edi Vajda- zbrane pa je nagovoril tudi videmski župan Friderik Bračič. Ob koncu so vinogradniki v skladu s tradicijo mošt zlili v manjši sod, kjer je med blagoslo-v°m postal vino. Po uradnem delu so Domačini in obiskovalci na poti od kapele do sedeža društva Kocil Foto: arhiv društva vsi prisotni še pokramljali in pokušali mlado vino. Ob zvokih harmonike mladih harmonikarjev Martine Krajnc in Alena Orlača so zbrani v spremstvu prepeljali sod na lesenem vozu na sedež društva. Tam sta za obiskovalce Branko Licul in Dejan Emeršič pripravila odličen golaž. Obiskovalci pa so poleg toplega obroka in pijače lahko uživali v dobri družbi ob prijetni glasbi ter ob koncu še pečenih kostanjih. Organizatorji pravijo, da so letos z obiskom zadovoljni, saj se je zbralo lepo število obiskovalcev, dobro pa jim je vse do večera služilo tudi vreme. Drugo leto vabijo tudi vas v Skorišnjak, kjer vam med vinogradi ponujajo okusne jedi, domačo kapljico in prijazno besedo. MT Zbiranje mošta in imenovanje kletarja v Pobrežju Potekalo je že 9. tradicionalno zbiranje sti vaškega kletarja novima kletarjema. vodil Marjan Nahberger in s tem dodal mosta in imenovanje kletarja v Pobrež- svoj delček k še eni odlični prireditvi v ju. Dosedanji kletar Ivan Šimenko in KS Pobrežje je skupaj s kletarjem orga- Pobrežju. Uvod v prireditev so naredili pomočnik kletarja Štefan Topolovec sta nizirala že 9. tradicionalno zbiranje frajtonarji Rok Gojkošek, Žan Levičnik predala ključ pobreške kleti in obvezno- mošta in imenovanje kletarja, ki ga je in Uroš Ber. Blagoslov mošta je opravil pater Janez Ferlež. Pobreška kletarja s ptujsko vinsko kraljico Urško Repič Tradicionalno so v polno dvorano gostov prikorakali dosedanji kletarji in pomočniki kletarjev ter s svojo vsako leto številnejšo zasedbo potrdili pomembnost ohranja tradicije martinovanja v našem kraju. Zasedli so častno mesto na odru vaškega doma. Odhajajoči kletar Ivan Simenko se je zahvalil za uspešno sodelovanje, druženje med letom in predal ključ vaške kleti naprej. Za novega vaškega kletarja je bil izbran Ivan Gojkošek. Za svojega pomočnika podkle-tarja je izbral Edija Kodermana. Vsi gostje tradicionalno prispevajo v vaški sod beli ali rdeči mošt. Zbralo se je 230 litrov rdečega in 130 litrov belega mošta. Blagoslov je opravil pater Janez Ferlež in dogodek polepšal z odpeto pesmijo. Prireditve se je udeležila tudi ptujska vinska kraljica Urška Repič ter pozdravila tovrstne domače in pristne prireditve. Martinovanja se je udeležil tudi nekdanji princ ptujskega karnevala Rajko Jurgec Bertold Draneški, ki izhaja iz domačega društva Korantov iz Pobrežja. Članom društva, Občini Videm in svetnikom se je zahvalil za pomoč v času njegovega prinčevanja. Prireditve so se udeležili tudi poslanka Suzana Lep Simenko, župan Friderik Bračič in nekateri svetniki. Dogodek so popestrili še ljudski godci iz Kulturnega Svečana predaja ključa novemu kletarju in njegovemu pomočniku Uvod v martinovo prireditev so naredili frajtonarji Rok Gojkošek, Žan Levičnik in Uroš Ber. Utrinek z razstave Društva žensk Pobrežje društva Franceta Prešerna Videm pri Ptuju. Pri spravilu zbranega mošta v sode so pomagali vsi dosedanji kletarji in pomočniki ter delo zelo uspešno opravili. Po končanem uradnem delu prireditve je sledila pogostitev vseh gostov z domačo hrano. Posladkali pa smo se lahko tudi s sladkimi dobrotami članic Društva žensk Pobrežje. Hkrati je bila na ogled razstava Društva žensk Pobrežje, v kleti pa je svoje imenovanje s pogrnjeno mizo, polno dobrot, svečano obeležil kletar. AV Jesenski dogodki pri muzeju v Dravcih Člani KTD Klopotec Soviče - Dravci in Društva za ohranjanje dediščine Haloz so letos jeseni imeli precej dela, tako na majhni njivi kot tudi v vinogradu in vinski kleti. Posebej veselo je bilo na martinovo nedeljo, ko so domačini na veselem druženju pospravili klopotec. Priprava njive za jesensko setev Letos so se prizadevni člani obeh društev spet domislili nekaj novega. Na majhni njivi, ki so jo uredili v obliki kroga, so zemljo pripravili za jesensko setev pšenice in posejali natanko dva tisoč zrn. Pri setvi so jim pomagali člani prijateljskih društev iz TD Mislinja, TD Stara Gora in TD Babinci. Po setvi je prišla na vrsto še trgatev letošnjega skromnega pridelka modre kavčine. Vendarle pa je nekaj malega ostalo za simbolično pre-šanje in trgatev je bila tudi iztočnica za tradicionalno martinovanje. Na letošnjem so pospravili tudi klopotec, bogato obložili martinovo mizo, manjkal ni niti šaljivi krst mošta, posebno presenečenje pa je bil obisk godbenikov Pihalnega orkestra Jesenice - Kranjska Gora, ki zadnjih nekaj let dela pod umetniškim vodstvom našega domačina Dejana Rihtariča. Dan prej, na martinovo soboto, so se godbeniki predstavili še na Ptuju in na osrednjem martinovem dogodku v občini Hajdina. TM Letošnja trgatev v Dravcih je bila zelo skromna, a nekaj malega so le naprešali. Na martinovo nedeljo je v Dravcih igrala godba na pihala Jesenice - Kranjska Gora, ki jo je v domače kraje pripeljal Videmčan Dejan Rihtarič. Foto: arhiv Korpič Kapela v Dravcih blagoslovljena V oktobru je bilo v Dravcih nadvse slovesno. Veliko ljudi se je zbralo na slove- V Dravcih imajo novo kapelo. Foto: Alojz - Lajči Šmid snem blagoslovu kapele, ki jo je zgradil domačin, Franc Bedrač iz Dravcev, daleč naokoli znan zidarski mojster in muzikant. Mnogi se še spomnijo, ko je pred leti od svoje domačije v Dravcih in do svojega vinograda ter kleti postavil dvanajst klopotcev, ti pa so do letos dobili še družbo novih klopotcev. Po klopotcih pa se je Franc odločil, da zgradi še kapelo in večino del je opravil kar sam. Na slovesnem blagoslovu, ki ga je opravil p. Jože Petek, so Francu prišli čestitat mnogi, nove pridobitve pa se je z njim vesela tudi njegova družina. TM Drugo srečanje rodbine Cebek Po dvajsetih letih seje na srečanju rodbine Cebek zbralo 139 potomcev. Najstarejši je imel 84 let, najmlajši udeleženec pa šele dobra dva meseca. Foto: arhiv Cebek Po dvajsetih letih smo se v restavraciji Pan v Kidričevem ponovno zbrali člani rodbine Cebek. Na druženje nas je povabil star kitajski pregovor, ki pravi: »Pozabiti svoje prednike, je kot biti potok brez izvira, kot drevo brez korenin. « Tokrat se nas je zbralo 139 potomcev, treh od trinajstih otrok Blaža in Neže Cebek, ki sta živela v drugi polovici 19. stoletja na Selih. Organizatorji smo pripravili družinsko drevo, na katerem je zapisanih 393 oseb v desetih generacijah. Iskreno se zahvaljujemo patrom iz župnije sv. Vida v Vidmu pri Ptuju, saj smo tudi z njihovo pomočjo pri iskanju naših prednikov prišli do Urbana Cebe-ka. Ta je med letoma 1731 in 1798 živel na domačiji na Selih ter je imel z ženo Katarino dve hčeri in štiri sinove. Srečanja smo se udeležili predstavniki petih generacij potomcev Urbanovega pravnuka Blaža (1851—1914). Blažje ob 13 otrocih imel 25 vnukinj in vnukov, 45 pravnukinj in pravnukov, od katerih se je srečanja udeležilo 22 oseb. Naslednja, osma generacija ima 72 potomcev, deveta že 82 in še raste. Srečanja sta se udeležila tudi dva izmed sedmih potom- cev zadnje, desete generacije. Najstarejši udeleženec srečanja je bil star 84 let, najmlajši pa šele dobra dva meseca. V drugem delu smo se po posameznih družinskih vejah drevesa predstavili udeleženci srečanja. Na srečanju smo bili prisotni člani desetih družinskih vej s partnerji, organizatorji pa smo prav tako prenesli pozdrave sorodnikov iz tujine. Člani rodbine živijo marsikje po svetu, v ZDA, Kanadi, Španiji, Nemčiji, Švici in Avstriji, največ pa nas živi na severovzhodnem delu Slovenije, kar nekaj jih najdemo v rodni vasi, na Selih, kjer na domačiji še stanuje potomec Blaža in Neže Cebek. Preživeli smo zanimiv in vtisov poln popoldan in večer. Z nekaterimi smo se videli po dolgih letih, z drugimi smo se šele spoznali. Na koncu smo se razšli z obljubo, da se bomo še srečali. Damijan Cebek V Lancovi vasi Girpičine dobrote V sredini novembra je v Lancovi vasi 44, tik ob baru Hen-tek, svoja vrata odprla »Girpica«, v kateri ponujajo hrano po naročilu. Za samostojno podjetniško pot seje odločila Adriana Božičko, ki z družino živi v Lancovi vasi, iti s tem uresničila svojo dolgoletno željo. V Girpici ponujajo tudi odlične domače gibanice (haloško, z orehi ali z jabolki) iz krušne peči. Novopečena podjetnica, 29-letna Adriana, je povedala, da je od malih nog zapisana vsemu, kar je povezano s kuho in peko. Z velikim veseljem že od nekdaj vrti kuhalnico, preizkuša različne recepte in jih velikokrat »preoblikuje« po svoje. Dru- žina in prijatelji so jo poznali po njenih odličnih girpah, s katerimi jih je razvajala, zato je kmalu dobila vzdevek »Girpica«. Odločitev, katero ime izbrati za svoj lokal za pripravo hrane, ki sta ga s partnerjem Jožijem sama uredila, je bila tako na dlani. Girpica je svoja vrata uradno odprla 11. novembra, teden dni kasneje pa so svoje stranke pogostili z dobrotami iz krušne peči na dnevu odprtih vrat. VSEJEDI IZ KRUŠNE PEČI Adriana še pove, da vse jedi pripravlja izključno v krušni peči, kar jedem doda še dodaten pridih domačnosti, pripravlja pa jih predvsem iz domačih sestavin in po svojih receptih, saj že od nekdaj rada preizkuša nove stvari. V njihovi redni ponudbi najdete Girpica burger, hot dog, girpico, mesno ploščo, pice (kar 24 vrst) in različne vrste gibanic. Ponujajo tudi hrano po naročilu: narezke, mesne piščanca, odojka (tudi polnjenega), zelenjavne in mesne narastke, priloge in druge dobrote. »Vse to vam po predhodnem naročilu dostavimo tudi na dom, tovrstna ponudba pa je primerna za najrazličnejša praznovanja in druge dogod- ke, ko si zaslužite biti brez skrbi ter zgolj uživati v dobri hrani in družbi,« pa opiše njihovo ponudbo cateringa. Svojo ponudbo vsak teden obogatijo tudi s posebnimi »vikend akcijami«. Do sedaj so svoje goste tako razvajali z martinovimi dobrotami, tortiljami, lazanjami, kebabi, bureki, joto, prebrancem s kračo Girpica posluje po predhodnem naročilu, za vse informacije in naročila je na voljo na telefonski številki 051 239 845, vikend akcijam pa lahko sledite tudi na profdu Facebook Girpica, Adriana Božičko, s. p. Od petka do nedelje pa jo po 12. uri osebno najdete tudi na njenem delovnem mestu v Girpici. Vabljeni torej, da se prepričate, da njihov moto Pridi, vidi, zmaži, naslednji dan se vrni, res drži. Čestitke novi podjetnici in oblilo uspehov na poslovni poti. Besedilo in foto: Petra Krajnc Nedeljsko popoldne z Mejaši 'N pred poletjem so ljudski pevci Mejaši iz Repišč pripravili sedaj že tradicionalno prireditev — srečanje ljudskih pevcev in godcev z naslovom Nedeljsko popoldne z Mejaši. Prireditev je potekala v okviru Vidovih dni, na odru gasilskega doma pa je Prepevalo 15 nastopajočih posameznikov in skupin. Ljudski pevci Mejaši skupaj prepevajo osem let. Tedensko se dobivajo na pevskih vajah, aktivni pa so skozi vse leto, saj lrtIaj° na leto veliko nastopov. Z veseljem se odzovejo vsake-mu povabilu in tako so spletli veliko prijateljskih vezi z dru-Siuii pevci in godci ljudskih pesmi. Vsako leto se udeležujejo tudi strokovnih revij ljudskih pevcev. Tudi v prihodnje si želijo veliko druženja s svojimi pevskimi Prijatelji, vsem pa želijo v miru doživete praznike in srečno, predvsem pa zdravo novo leto 2017. Damjana Cebe Utrinek s prireditve, ki jo vsako leto pripravijo ljudski pevci Mejaši. Foto: arhiv Cebe Leskovška ženska vokalna skupina bo zapela tudi na Štefanovo Delovanje vokalne skupine je čez vse leto pestro, saj nastopajo na vseh krajevnih prireditvah na prosvetnem in cerkvenem področju. Skupino vodi zborovodja Srečko Zavec in je z uspehi skupine zelo zadovoljen. Tedensko se pridno dobivajo na vajah in se tako pripravljajo na nastope. Udeležujejo se tudi cerkvene in prosvetne revije, na katerih dobivajo pohvalne ocene. Skupina vsako leto decembra pripravi božični koncert; ta bo letos na Štefanovo, 26. decembra, ob 11. uri v cerkvi sv. Andraža v Leskovcu. Letos junija, ob zaključku sezone, pa so pevke prvič pripravile tudi dobrodelni koncert z naslovom Tebi pojem. Koncert, na katerega so povabile vse pevske skupine iz domačega kraja, je vsem ostal v nepozabnem spominu in tako se je skupina že odločila, da bo ta koncert postal tradicionalen. V prihajajočem letu si želijo dobrega sodelovanja še naprej, vsem pa želijo blagoslovljen božič in srečno 2017. Ženska vokalna skupina KD Leskovec z zborovodjem Srečkom Zavcem Foto: arhiv KD Damjana Cebe JOŽICI KRAJNC V SPOMIN Nisi se izgubila kot zven v tihoto, nisi odšla v nič in pozabo, po tebi merimo stvarem pomen in tvojo pesem skušamo peti za tabo ... Življenjska zgodba Jožice se je začela 1. februarja 1974 v Veliki Varnici, ko je s svojim prihodom nadvse razveselila očeta Jožeta in mamo Marijo. Z leti so se Jožici pridružile še tri sestre, Romana, Marjetka in Marjana, in tako je bila njihova sreča popolna. Leta otroštva in mladosti so hitro minila in tako je Jožica uspešno zaključila šolanje, si pridobila svojo poklicno izobrazbo in se tudi zaposlila. V svoji mladosti je spoznala svojega življenjskega sopotnika in moža Edija, s katerim sta si ustvarila ljubečo družino in jo blagoslovila z dvema otrokoma, Sebastjanom in Timijem, in ravno na svojo družino in svoje naj dražje je bila Jožica zmeraj najbolj ponosna. Toda kruta bolezen na žalost ne izbira in ne gleda, samo nenadoma se po ja- ti. 2. 1974-6. 6. 2016) vi. Tako se je zgodilo tudi Jožici. Kljub neverjetni volji in želji po življenju smo v ponedeljek zjutraj, 6. junija 2016, onemeli brez besed, saj se je med nas razširila vest, da je draga Jožica za zmeraj izgubila bitko z boleznijo. Bila je takšna oseba, kakršno smo si lahko samo želeli. S svojim nasmehom in iskrivim pogledom je zmeraj vse znala nasmejati in vse tudi v žalostnih trenutkih znala spraviti v dobro voljo. Pogrešamo ta nasmeh, s katerim bi nas v dnevih neizmerne žalosti znala razvedriti in nas potolažiti. Zaman se oziramo in čakamo tvoj glas in tvoje prekrasno petje, s katerim si nas razveseljevala. Svoja leta si hotela izkoristiti na najboljši način, v ponos svojim najdražjim in prijateljem. Ko se spominjamo, koliko si imela želja in načrtov, se zavemo, da nekaj manjka. Manjkaš ti. Ti, ki si imela toliko načrtov in ciljev, ki bodo sedaj ostali neuresničeni in zakopani nekje globoko na dnu našega srca. In ko bodo prišli dnevi, ko bi morali te načrte uresničevati in jih deliti s tabo, bomo z bolečino v srcu spoznali, da tebe ni zraven. Zamrl je tvoj glas, vendar boš v naših mislih vedno z nami in nikoli te ne bomo pozabili. Izgubili smo nekaj, kar nam je pomenilo mnogo več, kot smo si upali priznati. Zato te tako močno pogrešamo. Bila si pridna, delavna, vesela, ljubeča in nenadomestljiva oseba. Toliko besed bi ti še radi izrekli, pa ne moremo, saj si odšla od nas. Tolaži nas samo misel na to, da živiš z nami naprej, da si nekje in paziš na nas. In ko se bomo zvečer zazrli v nebo, bomo vedeli, da si ti tisti najbolj svetleči zvezdni utrinek na nebu. Kulturno društvo Leskovec Društvo za ohranjanje kulturnega izročila »Štirc« Leskovec to tradicijo. Z veseljem sodelujemo ob materinskem dnevu, letos tudi na srečanju gasilk podravske regije v Leskovcu, ob martinovanju v Leskovcu in Veliki Varnici. Ponosni smo tudi na lep dogodek v Jurovskem Dolu, kjer smo sodelovali na prireditvi ob šestdesetletnici njihovega čebelarskega društva. To je le nekaj utrinkov iz našega dela, čeprav so naše želje in načrti še večji. Prepričani Naših dedov je bila modrost, da zida naj most se preko vseh voda, preko vseh gora, preko vseh poljan, ln po njem naj bi hodil vsak, ki v srcu dobro misli in želi, da spomin na nekdanje dni nikdar pozabljen naj ne bo, z njim ohranjen bo rod, ki še živi, m s ponosom bi dejali, syno bili, smo in bomo, saj tu je dom od nekdaj naš. Leto je naokoli in povsod ocenjujejo rezultate svojega celoletnega dela, svojih uspehov, ki so jih dosegli v preteklem letu, naj bo ta na kakršnem koli področju, ter jih okronali z različnimi priznanji, pohvalami, nagradami. Tudi mi šurcarji, ki smo prehodili šele petletnico našega delovanja, želimo v nekaj besedah predstaviti nekatere dogodke, pri katerih smo bili z veseljem prisotni in Jlrn dodali tudi droben kamenček naše dobre volje. V veselje nam je, ko se ob večjih prazno-vanjih v naši župniji iz našega zvonika zasliši pritrkovanje oz. trajančanje in da lahko ohranjamo to zvrst zvonjenja, ki So 1° že od nekdaj poznali naši predniki. Veselimo se tudi srečanj z drugimi Pritrkovalci po Sloveniji, ki še ohranjajo smo, da nam bo uspelo. Na začetku tega prispevka smo zapisali: »Naših dedov je bila modrost, da zida naj most se preko vseh voda, preko vseh gora, preko vseh poljan«. Tudi mi želimo zidati ta most, in to ne le z društvi doma, ampak tudi z drugimi enako mislečimi v naši občini in izven nje. Tako bi skupaj ustvarjali za te naše kraje nekaj lepega, ohranjali njihovo preteklost in zgodovino ter te vesele trenutke prenesli med mlade, ki bi z veseljem ohranjali našo, čeprav težko, a vendar lepo zgodovino. Novim uspehom naproti se podajamo z dobro voljo, sodelovanjem in z roko v roki. PRAZNIČNO VOŠČILO Zdaj glave si odkrijmo, resnica naj v srcu se zaneti, vsaka laž daleč zunaj naj ostane in si zaželimo: Božično dete naj vam milosti božje prinese, mir podari in srce razveseli. Lučka betlehemska, ki z njim zažari, naj vam po poti v letu, v katerega stopili bomo, zdravja, veselja, medsebojnega spoštovanja in razumevanja s svojo toploto podarja in osvetljuje naj celo vam srečno novo leto 2017. JK Praznične adventne delavnice na Selih Pri sv. Družini na Selih so tudi letos v adventnem času organizirali ustvarjalne delavnice za tamkajšnje veroučence. Štiri sobotna srečanja so bila lepa priložnost za skupno pripravo na božič, praznik Jezusovega rojstva, otroci pa so z veseljem ustvarjali in se družili. Delavnice je tudi letos vodila Anka Trafela, odziv otrok pa je bil zelo dober, je povedal p. Jože Petek. Prva delavnica je v selski veroučni učilnici potekala v soboto, 26. novembra, dan pred prvo adventno nedeljo. Kar 40 otrok je s pomočjo Anke, Rozike in Milene izdelovalo adventne venčke. Otroci so tudi letos dokazali, da znajo biti pri delu samostojni, ustvarjalni in domiselni, saj so po dobrih dveh urah nastali všečni izdelki. Adventne venčke so nato odnesli v cerkev, kjer so bili naslednji dan, na prvo adventno nedeljo, pri sv. maši deležni blagoslova. Na drugem srečanju, ki je sledilo čez teden dni, je okrog 35 otrok izdelovalo izvezene božično-novoletne voščilnice. Na prvi delavnici so otroci izdelovali adventne venčke ... Čeprav še marsikateri otrok ni imel v rokah nitke in šivanke, se je ob koncu izkazalo, da lahko z nekaj potrpežljivosti in spretnimi prsti ustvarijo unikatne voščilnice. Zadnji dve delavnici, 10. in 17. decembra, sta bili v znamenju »sladkega« in božičnih okraskov. K božiču sodijo tudi sladke dobrote, zato so veroučenci z jedilnimi barvami okraševali medenjake različnih oblik, na zadnji delavnici pa so si iz stiropora, papirja in bleščic izdelali unikatne okraske, s katerimi so lahko okrasili božično drevo na svojih domovih. ... na drugi pa so potrpežljivo sukali nitko in šivanko ter si izdelali unikatne izvezene voščilnice. OTROŠKA POLNOČNICA PRI SV. DRUŽINI Tudi letos bodo na Selih pripravili otroško polnočnico, zato vsi malčki in otroci s svojimi starši vabljeni v cerkev sv. Družine, k jaslicam, da doživite sveti večer na poseben način. Polnočnica za otroke bo v soboto, 24. decembra, ob 19. uri. Besedilo in foto: Petra Krajnc Pesem na Selih še živi V kulturni dvorani na Selih je 19. novembra potekalo že 11. srečanje ljudskih pevcev in godcev v organizaciji pevk ljudskih pesmi Kulturnega društva Sela. Vabilu na tradicionalno srečanje pod naslovom V jesenski noči seje tudi letos odzvalo veliko skupin, skupaj z gostiteljicami večera pa so znova dokazali, da je slovenska ljudska pesem zelo živa, predvsem pa jih združuje in povezuje. Pevke ljudskih pesmi KD Sela skupaj prepevajo od leta 1998, na letošnjem srečanju so tako obeležile že 18 let organiziranega prepevanja. V še eni jesenski noči so se tudi letos na Selih zbrali številni ljubitelji slovenskih ljudskih pesmi in viž. Vabilu gostiteljic večera, ki so najprej stopile na oder, se je letos odzvalo 13 skupin: ljudske pevke Pevke ljudskih pesmi KD Sela skupaj prepevajo že 18 let. V JESENSKI Vabilu so se odzvali tudi ljudski pevci FD Rožmarin Dolena. M E*- -Jr . tiplji 11 !■ H ifi KUD Maksa Furjana Zavrt pevska skupina MDSS Ptu Pevke Ptujske upokojenk DPD Svoboda Ptuj, mlac harmonikarji — učenci Pri moža Zvira, ljudski pevci Dl Turnišče, pevke Katoliškeg kulturnega društva Zvezdr d°l Kidričevo, ljudske pevk k* K in članice KPD Stanc ta Petroviča Hajdina, ljudsl Pevci DU Videm, ljudsl Pevci FD Rožmarin Dole na> ljudski pevci Mejaši i Repišč, pevke ljudskih pesmi FD Lancova vas, ljudski pevci Prešmentani faloti iz Stoperc in Hišni ansambel DU Markovci. AMBASADORKE LJUDSKEGA PETJA Selškim pevkam, »ambasadorkam ljudskega petja«, kot je bilo slišati na prireditvi, sta ob koncu srečanja iskreno čestitko za še eno uspešno izpeljano prireditev in zahva- Pevski prijatelji so že enajstič napolnili kulturno dvorano na Selih. lo za ohranjanje ljudskega izročila namenila župan občine Videm Friderik Bračič in predsednik KD Sela Stanko Orovič. Med gosti, ki so ta večer prisluhnili lepi slovenski pesmi, pa so bili še p. Jože Petek iz videmske župnije, dolgoletni vodja pevskih zborov Jože Dernikovič, Sandi Potočnik, zborovodja MeCPZ sv. Družine na Selih in Slavko Trafela, predsednik DeSUS OO Videm. Ob koncu je zazvenela še skupna pesem vseh nastopajočih in obiskovalcev Pojd'mo na Štajersko, srečanje pa so pevski prijatelji končali z druženjem ob domačih dobrotah, ki so jih pripravile članice aktiva žena Sela pod vodstvom Tili-ke Vidovič. Besedilo in foto: Petra Krajnc Sveti Miklavž obiskal tudi sv. Družino na Selih predvečer godu sv. Nikolaja, priljubljenega svetnika, še posebej pri najmlajših, so na Selih pripravili miklavževanje. Tetosnjega se je udeležilo toliko otrok, kot že dolgo ne, je pove- to, daje dobri mož a' p- Jože Petek, ki ima velike zasluge i. °biskal in obdaril tudi selske veroučence. Frančiškovi otroci in mladi iz župnije sv. Vida so pod vodstvom Jožeta Kozela z ekipo zaigrali igrico s poučno vsebino. V ponedeljek, 5. decembra, je bila selska učilnica napolnjena do zadnjega kotička, kar priča o tem, da je na tem koncu naše župnije doma veliko pridnih otrok. Lep uvod v sreča- nje je naredil selski otroški pevski zbor Lunin sij pod vodstvom Ane Murko, nato pa so se v igrici z naslovom Dobrota s petjem in igro predstavili Frančiškovi otroci, mladi iz župnije sv. Vida in p. Janez Ferlež. Otroci so sv. Miklavža medse priklicali s skupno Miklavževo pesmijo. Tudi letos je dobri mož vzel na pot svoje spremljevalce — angele in parklje. Vendar slednji ta večera niso imeli pravega dela, saj smo se lahko prepričali, da se znajo otroci lepo pokrižati in moliti. Sveti Miklavž je ob koncu obdaroval še člane pevskega zbora Lunin sij (trenutno jih v zboru prepeva okrog 20) in selske ministrante, drobno pozornost pa je namenil tudi p. Jožetu Petku in J). Janezu Ferležu. Ob slovesu so otroci sv. Miklavžu obljubili, da se bodo potrudili, da bo imel tudi prihodnje leto veliko razlogov za to, da jih na Selih ponovno obišče in obdari. Besedilo in foto: Petra Krajnc Veroučna učilnica na Selih je bila na Miklavžev večer polna do zadnjega kotička. Miklavžev večer v Lancovi vasi V ponedeljek, 5. decembra, se je sv. Miklavž ustavil tudi v Lancovi vasi. Na prijetno snidenje z otroki gaje povabilo Folklorno društvo Lancova vas, ki je ta večer pripravilo miklavževaje za otroke. V dvorani tamkajšnjega vaškega doma se je ta večer zbralo veliko otrok, na srečanje s prvim decembrskim obdaroval-cem pa so jih pospremili njihovi starši. Na začetku so se s plesom predstavili najmlajši lancovovaški folklorniki pod vodstvom Barbare Leskovar in Katje Brodnjak, na harmoniko je zaigrala Eva Vidovič Malek, na klaviaturah pa se je predstavila tudi Zala Cebek. Miklavž je nato vstopil v polno dvorano pričakujočih otrok. Tudi letos so ga spremljali angela in parklja. Najbolj pogumni otroci so mu zapeli kakšno pesmico, povedali molitev ali deklamacijo. Prav vsem pa je dobri mož poklonil darilo iz svojega bogato napolnjenega koša. Ob koncu so sledile le še želje in obljuba, da se prihodnje leto spet snidejo. Besedilo in foto: Petra Krajnc listi?' Sv. Miklavž je tudi letos obdaril pridne otroke. V Lancovi vasi seje zbralo veliko otrok in staršev, ki so se ta večer želeli srečati s sv. Miklavžem. Novičke iz Društva kmetic občine Videm Članice društva smo se odzvale na prijazno povabilo OŠ Videm pri Ptuju in 18. novembra z veseljem sodelovale ob °hranjanju tradicije zajtrka za naše najmlajše. Tako kot že naše babice smo se tudi v našem društvu trudile čez vse leto s pospravljanjem čajev z domačega vrta. Na mini razstavi in tudi mini čajanki, ki sta jo za društvo pri-pravili Ana Hrga in Marija Kolednik Črnila, so šolarji lahko pokusili kamilični, metin, timijanov, koprivin, žajbljev, šentjanževkin, melisin, bezgov, sadni čaj, mešani čaj in še kakšen čaj - nekateri bolj grenak, drugi bolj prijetnega okusa. Zakaj domači čaj? Tudi čaj je lahko prijetna pijača ali zdrav Zajtrk. Seveda smo zraven ponudili domači krompirjev kruh *n beli kruh z rozinami. Vse z namenom zdrave, doma pripra-Njene hrane. Za učence in učenke 2. razredov pa sta učiteljici Lidija Kosar in Manja Vinko prebrali pravljico o zeliščih z naslovom Čaj za vilo Zelenko in škratko Rumenko avtorice Marije Kolednik Črnila. Pravljici sta prisluhnila tudi ravnatelj mag. Robert Murko in župan Friderik Bračič. Dogajanje v 2. razredu smo zaključili s posebnim sadnim čajem in željo, da se še kdaj srečamo, saj se ravno ta generacija učencev trudi s postavitvijo zeliščnega vrta pred šolo. Konec novembra sta naši članici Rezka Rozinger in Slavica Merc v Zavrču sodelovali na tekmovanju v peki jabolčnega zavitka. Baje je v Zavrču tako dišalo, da bomo peko morali ponoviti tudi pri nas. Želimo vam skrivnosten praznični čas, naj lepo diši po vaših domovih, morda po peki peciva, sadnega kruha, po dobrem domačem čaju. Ostanite zdravi in mladega duha, in če vas zanima, kako se konča pravljica, pridite kdaj na čaj. MKČ Foto: arhiv OŠ Pobrežanke na prazniku kakijev v Strunjanu c/, ! anice Društva žensk Pobrežje so v novembru organizira-en°dnevni izlet na Primorsko in si tam ogledale nekatere ( \aniend°sti. Najprej so obiskale oljarno, v kateri pridelujejo J n0 olje> ukvarjajo pa se tudi z vinogradniško dejavnostjo, zato s° jim pripravili degustacijo vin. le^ ^ N 0bhk praznik a kakijev v Strunjanu, ki poteka že 16. ZaP°red. Gre za tradicionalno prireditev, ki jo vsako leto n°Vembru organizira Turistično društvo Solinar iz Strunja-ži ]■ a$tn’ sadeži so bili razstavljeni in ponujeni v nakup sve-p Predelani v kulinarične dobrote. Strokovnjaki pripravijo b avanja, umetniki razstavljajo svoja dela ter poskrbijo za razvedrilni in kulturni program, gostinci pa pripravijo se °torom pestro ponudbo primorskih jedi. Po ogledu so Peljale na Tartinijev trg v Piran, kjer jih je pričakal rojak lavko Stermšek. Povabil jih je na ogled cerkve sv. Jurija. Sprejem pri patru Slavku Stermšku v Piranu Foto: Peter KAKI JE HRANA BOGOV Kaki, eksotičen sadež, izvira iz Kitajske in je pri nas še vedno premalo poznan. V deželah Daljnega vzhoda je po svoji pomembnosti takoj za agrumi in jabolkom. Ze od nekdaj so cenili njegovo prehransko in zdravilno vrednost ter uživali v njegovem sladkem okusu. O tem nam govori tudi pomen njegovega botaničnega imena Diospyros — hrana bogov. Odlikujejo ga bogata vitaminska in mineralna vsebnost, visoka vsebnost prehranskih vlaknin ter nizka vsebnost beljakovin in maščob. Njegova energijska vrednost je primerljiva z energijsko vrednostjo grozdja, mandarin in banan. Odlikuje ga tudi visoka vrednost vitamina A, ki ga vsebuje le malo manj kot najbogatejše sadje, tj. marelica, in kar tridesetkrat več kot jabolko. Vsebuje petkrat več vitamina C kot jabolko in le tretjino manj kot agrumi. Pomemben je tudi zaradi vsebnosti pektinov in taninov ter mineralov, kot so kalij, kalcij, fosfor in železo. Zanimanje zanj se povečuje, cenijo ga sladokusci in ljubitelji zdrave prehrane. Zaradi bogate sestave in naravi prijazne pridelave si prav gotovo zasluži večjo prisotnost v naši prehrani. ZDRAVILNOST KAKIJA Kaki je dober za razstrupljanje organizma, poživlja presnovo, znižuje holesterol, uporabljamo ga proti zlati žili, koristen je za ledvice, jetra, oči, kožo, lase, dlesni, zobe, kosti, deluje proti utrujenosti, pomaga v boju proti boleznim (povečuje odpornost) in stresu. Andrejka Vidovič DPŽD Lancova vas ob koncu leta Članice Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas so tudi zadnja dva meseca v tem letu preživele aktivno in delovno. Organizirale so jesensko ustvarjalno delavnico, na kuharskem tečaju so izpopolnile svoje znanje o peki štrudlja, z veseljem so se odzvale na številna povabila sorodnih društev iz okolice, še vedno pa se vsak mesec pridno odpravljajo na pohode ob polni luni. V začetku novembra so se zbrale v vaškem domu na delavnici, na kateri jim je njihova članica Vida Vidovič predstavila, kako lahko na preprost način izdelamo posebno dekoracijo — šopek vrtnic iz jesenskega listja. Hkrati pa so na delavnici prikazale še izdelavo vaz, ki jih naredimo s pomočjo lončkov in vrvi. S to dekoracijo so nato nekaj dni kasneje okrasile tudi svojo bogato obloženo stojnico za videmsko martinovanje. V tednu pred božičnimi prazniki so organizirale še kuharski tečaj, na katerem so preizkušale različne recepte za vlečeno testo. Vsaka gospodinja ima namreč svojega, zato je bila izmenjava izku- Na jesenski delavnici so članice izdelovale unikatne šopke z vrtnicami iz listja. Ekipa Lancovljank, ki seje letos udeležila tradicionalnega turnirja v kartanju v Gerečji vasi. šenj dobrodošla in zanimiva. V predprazničnem času so se dobivale na delavnicah in izdelovale božično-novoletne voščilnice, ki jih vsako leto pošljejo prijateljskim in sorodnim društvom. Letos so se odločile za tehniko quilling, ki resda zahteva nekoliko več potrpežljivosti in spretnih prstov, je pa zato končni izdelek toliko bolj unikaten. Leto so v društvu sklenile s skupnim zaključkom, ko so se 10. decembra z avtobusom odpeljale čez mejo, v gostišče K Jeleni v Gornji Dubravi na Hrvaškem, in se prepustile dobri hrani, živi glasbi in prijetnemu medsebojnemu druženju. SODELOVALE Z DRUGIMI DRUŠTVI Članice so se tudi letos odzvale na povabila sorodnih društev in se udeležile nekaterih tradicionalnih prireditev. Jožica Maroh in Marta Lesjak sta 19. novembra zastopali barve društva v Zavrču, kjer so se pomerili v lupljenju jabolk in peki jabolčnih zavitkov, šest članic se je dva tedna kasneje udeležilo turnirja v paveršnopsu v Gerečji vasi, v začetku decembra pa srno Jožico Zupanič, Marto Lesjak in Anico Gojkošek srečali tudi v Dražencih, kjer je potekal že 15. Gospodinjski večer s tekmovanjem v ročni izdelavi rezancev. SLOVENSKE dobrote za sarajevski bazar budi letos so lancovovaške gospodinje z veseljem pristopile k Omskemu dobrodelnemu bazarju v Sarajevu ter spekle veliko vrst potic in drugih dobrot za ta projekt, katerega izkupiček je v celoti namenjen socialno ogroženim otrokom Bosne in Her-cegovine. S svojim prispevkom vsako leto znova dokažejo, da Je lepo deliti, še posebej v prazničnih dneh. I>red nami je veseli čas božično-novoletnih praznikov, zato DPŽD Lancova vas vsem članicam pa tudi občankam in obča-n°m občine Videm želi blagoslovljen božič ter vse dobro in lepo, kar lahko ponudi leto 2017! Srečno! Besedilo in foto: P. Krajnc Na decembrskem kuharskem tečaju so preizkušale različne recepte za vlečeno testo, zadišalo pa je tudi po jabolčnem zavitku. Žene v Dolenj pekle in krasile torte L okviru FD Rožmarin Dolena že dobrih 20 let deluje aktiv Zena, ki ga vodi Slavica Domine. Pridite in delavne žene prihajajo iz okoliških vasi, predvsem iz KS Dolena in KS Ptujska G°ra, in tudi iz sosednje občine. Čez leto pripravljajo razna Predavanja in izobraževanja, družabne in kulturne aktivno-sti ter si prizadevajo za dvig kakovosti življenja v družinah na vasi. Skibno pripravljajo svoja srečanja in razstave ter aktiv-n° sodelujejo z društvom 'n z drugimi društvi v obči-n*' Prav tako se udeležujejo 8°stovanj po vsej Sloveniji in ^ s°Sednjih državah. Haloška 'tiarika je zelo zanimiva in pestra, saj predstavlja hrano vsakdanjega haloškega človeka. V Halozah se je dobro jedlo ob praznovanjih, predvsem ob krščanskih praznikih, takrat so nastajale prave dobrote. Na tem območju je ohranjenih še veliko lepih uo, ■ spodbijam v Doleni je v slaščičarski delavnici pomagal ušeni slaščičar, domačin Bojan Glaser. domačih praznikov, ki slovijo ohranjajo to kulinariko in po svoji kulinariki. Gospodi- jo prenašajo iz roda v rod. nje iz FD Rožmarin Dolena Prelepo je doživeti haloške Skupna fotografija, na kateri ne manjkajo lepo okrašene torte. koline, veliko noč, kožuhanje, martinovanje, trgatev, oranje, sušenje krme, ličkanje in še veliko lepega. Gospodinje pa se ne ukvarjajo zgolj s kuhanjem, poznane so po različnih ročnih delih, v jubilejnem letu so izdale tudi knjižico z naslovom Zelišča in začimbnice v uporabi Aktiva žena Dole-na. Vsako leto pripravijo vsaj dve izobraževanji, letos pa so se odločile za nekaj bolj sodobnega. Posvetile so se pripravi in krašenju tort, tečaj pa je vodil slaščičar Bojan Glaser. Najprej je predstavil teorijo o peki biskvitov in pripravi krem. Gospodinje so spekle nekaj biskvitov že doma, tako da je delo potekalo hitreje, pa tudi zato, ker se torte ne morejo izdelovati s svežimi biskviti. Spečeni morajo biti vsaj dan prej. Nato so se lotili različnih krem. Ko je bilo vse pripravljeno, je slaščičar začel sestavljati torte in jih krasiti. Gospodinje, predvsem tiste, ki so že vešče v peki tort, so izvedele veliko slaščičarskih skrivnosti. Druženje so dolenske žene končale pozno zvečer in po skupni fotografiji so torte pokusile ter se zahvalile mojstru Bojanu, da jim je podaril svoj čas in znanje. Besedilo in foto: Zdenka Golub Družabno srečanje članov TD Klopotec Leskovec V društvu smo si letos zadali cilj, da enkrat na leto povabimo na srečanje vse sedanje in nekdanje člane TD Klopotec Leskovec. Na srečanje smo povabili tudi vsa društva, ki delujejo v našem kraju. Tako je bilo v pripravo dogodka vloženega ogromno časa in prav tako veliko truda. Srečanje je bilo v soboto, 15. oktobra. Nameravali smo, da bi druženje potekalo na športnem igrišču, vendar smo zaradi slabega vremena ter slabšega odziva članov in društev prireditev prestavili v prostore turističnega društva. To pa ni skalilo dobrega vzdušja, saj so bili vsi prisotni dobro razpoloženi. Ob dobri hrani, pijači in s pomočjo tria Ide, Lenke in Angele se je po prostoru širila prešerna pesem, pritegnili smo ji tudi drugi člani. Zaradi dobre družbe in dobrega razpoloženja se nikomur ni nikamor mudilo. Srečanje se je prevesilo do večernih ur. Ob slovesu smo si bili enotni, da je treba to tradicijo nadaljevati. Nekdanjim članom smo zagotovili, da jih na srečanje povabimo tudi naslednje leto. Obljubili so nam, da pridejo, če jim bo to dopuščalo zdravje. Nekaj nekdanjih članov pa razmišlja, da bi se ponovno vključili v društvo. Ge smo dosegli to, smo upravičili namen srečanja in bo poplačan naš trud. Maksimiljan Polanec Zahvala Demonov Koranti Demoni delujemo od leta 2001, ime pa smo prevzeli iz grške mitologije, po bogu Demonu, kije v religiji, folklori in mitologiji poznan kot nadnaravno bitje. Vse težave so že v starodavnih časih odpravljali na način, da so poklicali boga Demona, ki je težave odpravil. Naša naloga je, da v času pusta, od svečnice do pepelnice, preganjamo zimo in kličemo pomlad. Radi pa se udeležujemo tudi vseh drugih prireditev, tudi izven tega časa. Leto 2016 smo pričakali v nizkem startu, saj so nas čakale lepe dejavnosti, kot je načrtovanje prihajajočega pusta. Letošnji je bil razmeroma kratek, imeli smo malo časa, da smo lahko obiskali vse sorodnike, prijatelje, sponzorje in se udeležili karnevalov. Kljub vsemu pa je naše poslanstvo preganjanja zime tudi v tem kratkem pustnem času le uspelo. Kot je v navadi, smo pustno rajanje začeli na svečnico, saj smo se udeležili korantovega skoka, tokrat v Podlehniku, kjer so naši prijatelji dobili nove društvene prostore. Nato smo dneve maksimalno izkoristili in se napotili po domovih prijateljev, sorodnikov ter tudi do podjetij naših sponzorjev. Udeležili smo se karnevalov tako v času pusta kot tudi čez vse leto. Bili smo v Murskem Središču, Kutini, Ivancu, Cirkulanah, Šoštanju, Cerknici, Vidmu, Mozirju, Budvi, Beli Crkvi, Ivanič Gradu, Supe-taru, Sutivanu, Bolu, Sumartinu in Novem Sadu. Prisotni smo bili tudi na čistilni akciji, odigrali smo ligo malega nogometa pri športnem društvu AS, sodelovali smo na igrah brez meja v Pobrežju. Za nami je pestro leto, polno zanimivih dogodkov in spominov, ki jih bomo nosili v sebi ter jih delili tudi mlajšim in novim članom. Sedaj čakamo le še na skok v leto 2017. Ob koncu se zahvaljujemo našim bližnjim, sorodnikom in sponzorjem, ki jih lahko vsako leto obiščemo. Želim vam lepe božične praznike in srečno novo leto 2017! Koranti Demoni Veseli Jožeki z vami skozi vse leto 2016 Marsikdo bi si želel, da bi se harmonikarji Veseli Jožeki udeležili še več prireditev, a to preprosto ni mogoče. Tako kot P° vsej deželi slovenski in širše se tudi nied ustvarjalci veselega vzdušja upra-viceno postavlja vprašanje, kako premostiti vse stroške, ki nastajajo pri vsem tem ljubiteljskim delovanjem. Že res, da Je za kidturo iz leta v leto manj evrov, kljub vsemu pa se vodstvo KD Videm tr udi, da bi se v danih okoliščinah boga-stvo kulture ohranilo prihodnjim gene-rclcijam. Kljub velikim odrekanjem je resničnost neusmiljena. Iskrena hvala vsem, ki d°bro v srcu mislite in nas podpirate, Predvsem pa hvala vsem staršem in dru-S*171 članom skupine, ki z velikanskim odrekanjem po najboljših močeh prispe-Vate> da se lahko udeležujemo različnih dogodkov, čeprav v manjšem obsegu. ^et° 2016 je bilo kljub vsemu pestro. armonike so se oglasile na prazniku ornačih nogometašev. Naši patri se tru-1° z novostmi spodbuditi farane k še povezanosti ob farnem prazniku. rav gotovo je v zadnjih devetih letih arrU praznik ob zvokih naših harmonik Vv novo dimenzijo, saj smo v spro-enem vzdušju skupaj s kitaro patra Vvneza in gosti iz Bednje dajali ton sprala enenru druženju med bogato ponud-° dobrot prizadevnih gospodinj iz vse čine. Tudi ob kvintonu pobreških kle-atiev in županovemu vinu je bilo pra-n°vanje farnega zavetnika sv. Vida še J doživeto. To nam potrjujejo pohval-1 °dzivi tistih, ki se od blizu in daleč v ačajo med svoje domače na Vidovo §nanje. Zelo pozitivni so bili tudi j., Vl iz družbe Talum ob nastopu Vese-n"h °^e^0V srei~anju z abrahamom °dl'^Ve®a s°delavca> saj s tem krepimo n° sodelovanje z našim dolgole- ni sponzorjem. Prav tako so naše har-j llte mnogokrat razveseljevale tuje in §oste v Termah Ptuj, s katerimi je n° sodelujemo. Enkraten nastop se : S°dil tudi pred zbrano množico šta- gasilk sredi Leskovca. Tudi ob virn ln°V^ dneh smo kljub krompirje-Počitnicam in zdravstvenim teža- Veseli Jožeki so letos nastopili tudi na predsrečanju Selanov na Selih, sicer pa ne manjkajo tam, kjer sta doma dobra volja in lepa slovenska pesem. Foto: TM vam članov dodali prispevek k veselemu razpoloženju v Vidmu in Veliki Varnici, pri družini »Zveličarovega Drašeka« in Majde. Bili smo tudi med veselimi Dolenjci, kjer smo bili lepo sprejeti in skupaj s prijatelji doživeli enkraten mar-tinov glasbeni večer. Prihodnje leto pričakujemo na naši prireditvi Veselo na jožefovo Nemirovce. Hvala vodstvu KD, da smo lahko izpeljali ta projekt. Povedati moramo tudi to, da smo letos na Florjanov praznik predali donacijo gasilcem PGD Leskovec za nakup novega vozila. V nagovoru je župnik Edi Vajda z izbranimi besedami nagovoril zbrane gasilce, se jim zahvalil za njihovo humano, nesebično pomoč ob različnih težavah in prisotne farane spomnil na večletno dobrodelnost Veselih Jožekov. Besede zahvale nam je izrekel tudi predsednik PGD Leskovec Peter Jagarinec. 10. PRIREDITEV VESELO NA JOŽEFOVO BO 11. MARCA V PANU Radi bi vas tudi obvestili, da smo s posebnim dopisom občinski svet zaprosili, da se za prireditev Veselo na jožefovo najde mesto v proračunu v naboru občinskih prireditev in se s tem zago- tovijo sredstva. Z uspešno izvedenimi devetimi projekti smo dokazali, da zmoremo, na neki način pa je od župana in občinskih svetnikov odvisno, ali bo ta projekt lahko živel še naprej. Vzemimo ta projekt za svojega, saj je plod naše domače povezanosti, ustvarjalnosti, dobrodelnosti, enkratna priložnost za promocijo in prepoznavnost občine Videm. 11. marca 2017 vas ob 17. uri vabimo v restavracijo Pan v Kidričevem, da skupaj proslavimo 10. obletnico prireditve, ki si zasluži, da z vašo podporo in obiskom živi naprej do dne, ko jo bomo lahko organizirali v domači občini. Upamo, da nam bo uspelo izdati zgoščenko lastnih skladb, kar bi okronalo naše delo. Izdaja zgoščenke je namreč za ljubiteljske kulturnike nekaj posebnega, tudi v širšem slovenskem prostoru. Hvala vsem, ki ste vsa leta z nami kot sponzorji in donatorji, hvala, da s skupnimi močmi delamo dobro. S temi mislimi vam želimo zdravo, veselo in uspehov polno leto 2017. Vaši Veseli Jožeki 15. princ karnevala Rajko Jurgec, Bertold Draneški končal prinčevanje Rajko Jurgec je ob letošnjem martinovem na Ptuju zaključil dveletni mandat prinčevanja in za Naš glas povedal: »Čas, ki sem ga preživel kot aktualni princ ptujskega karnevala, je bil poseben, drugačen. Bil je naporen, a bil je lep in neponovljiv. Dolžnosti, ki sem jih sprejel s prinčevo prisego na martino-vo 2014, sem opravljal s srcem, ponosom in častjo, v prepričanju, da nadaljujem delo mnogih, ki so 56 let sooblikovali ptujsko kurentovanje. Vsak dogodek me je navdihnil po svoje, verjamem, da tudi celotno ekipo, ki me je spremljala ob številnih priložnostih. Svojstven pečat je pustil sprejem pri predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju, ko je vročil medaljo za zasluge Branku Brumnu za 20 let zavzetega uveljavljanja slovenske etnografske dediščine in uspešnega vodenja kurentovanja. O uspehih presojajo drugi. Sam čutim osebno zadovoljstvo, da sem v nekoliko turbulentnih časih znal in zmogel z vsemi, s katerimi sem sodeloval ob različnih priložnostih, na različnih nivojih, ohraniti pristne človeške odnose. Prizadevali smo si delovati kot orkester, katerega kakovost je odvisna od sposobnosti posameznika, da igra kot skupina. Varovanje in širjenje etnografske in kulturne dediščine Slovenije in poslanstvo princa ptujskega karnevala ostajajo tudi vnaprej del moje biti.« Andrej ka Vidovič Videmski upokojenci aktivni v tretjem življenjskem obdobju C as, ki sledi aktivnemu poklicnemu obdobju, imenovanem tretje življenjsko obdobje, je priložnost za najrazličnejše dejavnosti, za katere nam prej zaradi številnih službenih in družinskih obveznosti pogosto zmanjkovalo časa. Člani Društva upokojencev Videm pri Ptuju organiziramo in se udeležujemo dogodkov, s športnimi aktivnostmi skrbimo za zdravo staranje in se redno spomnimo tudi najstarejših med nami. Starejši tako vedno znova dokazujemo, da družbo ustvarjamo vsi ter da se talent in ustvarjalnost ne starata. Zveza društev upokojencev Slovenije je letos praznovala že 70-letnico delovanja. Slavnostne akademije v okviru 16. Festivala za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, katere svečani pokrovitelj je bil predsednik vlade dr. Miro Cerar, smo se 30. septembra udeležili tudi predstavniki našega društva. Predsednik vlade je v svojem govoru poudaril, da mora biti starost vtkana v vrednote družbe kot častitljiva kategorija in da je treba spoštovanje do starejših prenašati na prihodnje rodove. S takim razmišljanjem se strinjamo tudi v našem društvu, zato skrbimo za medgeneracijsko povezovanje — vključujemo se v akcijo varovanja šolskih poti v začetku šolskega leta, članice društva kmečkih žena svoje kuharske spretnosti predajajo bodočim mladim kuharskim mojstrom, od nas precej bolj Kegljači DU Videm pri Ptuju spretni učenci OŠ Videm pa zdravja in razgibanega tele-na računalniških delavnicah sa. Videmski upokojenci se nam starejšim posredujejo radi zavihtimo na kolo in se skrivnosti uporabe računal- večkrat podamo na pohod, nika. a letos nam je pri izvedbi žal Poleg razgibanih možganov je večkrat ponagajalo vreme. Je ena glavnih skrbi ohranjanje pa vse leto živahno delovanje naših moških in ženskih kegljaških skupin. Kegljači vseh šestih krajevnih skupnosti občine Videm smo letošnja tekmovanja zaključili na finalnem srečanju v Pobrežju. Na medobčinskem tekmo-Vanju v Podvincih smo se letos oktobra veselili drugega mesta. Na skupnih izletih in Nepozabnih druženjih spoznavanje znamenitosti domovine običajno pritegne precej zanimanja. Na letošnjem jesenskem izletu, 6. oktobra, srno se odpravili v Savinjsko dolino, v Žalec - v prestolnico piva. V muzeju pivovarstva smo slišali veliko zanimive-§a 0 pridelavi hmelja, seveda pa nismo m°gli mimo nove znamenitosti, pivske fontane, ne da bi preizkusili različne °kuse v pivo predelanega sadeža. Sprehodili smo se tudi po mestu in obiskali pedikerski studio Kana, v katerem so nas Podučili o pomenu in načinih pra-vilne nege nog. °8°sto pokukamo tudi čez mejo, najpogosteje nas pot zanese proti vzho-bu> v madžarski Lenti. Tam se bolj kot Znamenitostim posvečamo nakupovalko radostim. Tradicionalno izvedemo Jesenski nakupovalni izlet v času, ko m°« postaja vino, zato smo tudi letos Ib- novembra dan zaključili z martinovo P°Jedino in druženjem ob glasbi našega Romarji videmskega društva upokojencev na izletu v Žalcu s p. Janezom Ferležem Foto: Franci Hliš člana Jožeta Topolovca. Starejše člane društva, ki se naših dejavnosti redkeje udeležujejo, obiskujemo vse leto. Prav poseben je čas ob koncu leta, ko jim namenimo nekoliko več pozornosti. Vse starejše od osemdeset let bomo v decembru obdarili s skromnimi darilnimi paketi. Kot veleva tradicija, pa bomo člane društva v decembrskih dneh obiskali z društvenim koledarjem za prihajajoče leto 2017. Ob izteku leta vam in vsem vašim najdražjim upravni odbor Društva upokojencev Videm pri Ptuju želi lepe božične in novoletne praznike. Naj nam leto 2017 nakloni zdravja, razumevanja in obilo dobre volje za druženje ter še več lepih, skupaj preživetih trenutkov. Srečno 2017! Jože Merc, predsednik DU Videm pri Ptuju DU Dolena v letu 2016 ^ v a člani in članicami Društva upoko-Pjlcev Dolena je še eno pestro in razgi-a>1° leto. S skupnimi druženji si lepša-0 jesen življenja. j.U(h Lto 2016 smo v DU Dolena zače-v| ktlvno. Poverjeniki smo obiskali vse ^ane, ha so lahko vplačali letno člana- tQbor elanov smo pripravili prvo sobork niarCU’ °bisk je bil tudi letos zelo sm 6r Por°elllb in uradnem delu vse prisotne pogostili s kosilom, i ., rbeli pa smo tudi, da naša grla niso So a' . °vali smo tudi na tradicionalni P eiscenja okolja. Naš tradicionalni Letni zbor članov DU Dolena je vsako leto dobro obiskan. pohod smo tudi letos organizirali 27. aprila. Odpravili smo se na Jelovice. Dan si bomo vsi pohodniki prav gotovo dobro zapomnili, saj smo na poti doživeli prav vse vremenske razmere - zjutraj sonce, vmes je začelo deževati, doživeli pa smo tudi točo in sodro, na koncu pa smo gazili še po snegu. Vendar se nismo preveč vznemirjali, saj smo imeli s seboj dobro voljo. Ena izkušnja več v življenju, kako je lahko vreme nepredvidljivo. Maja smo bili na Grajeni, kjer je potekalo tekmovanje v pikadu. Naša ženska ekipa je dosegla odlično 2. mesto v Spodnjem Podravju, tekmovala pa je tudi moška ekipa. Junija smo se odpravili na izlet v Zgornjesavinjsko dolino. Z avtobusom smo se odpeljali do turistične kmetije v Podvolovljeku, kjer smo imeli degustacijo svinjskega želodca. S harmoniko in glasbo nas je pozdravila vodička Neža in bila z nami do kosila. Pot nas je vodila naprej v Logarsko dolino. Nekateri so se odpravili še do slapa Rin- ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem članicam in članom Društva upokojencev Dolena, ki ste se v tako velikem številu udeležili zadnjega slovesa od spoštovane gospe Ane Peklič, dolgoletne članice DU Dolena, nazadnje stanujoče v Zlatoličju. Hvala tudi za darovane sveče. Zahvala pa velja tudi vsem tistim, ki se pogreba žal niste mogli udeležiti in ste bili ta dan v mislih z nami. Nečakinja Marjana Lovrec z družino ka. Povzpeli smo se tudi do Orlovega gnezda. Kosilo smo si privoščili v planinskem domu. V naše kraje smo se vrnili zadovoljni in polni novih doživetij. Osmega julija smo obiskali našo članico Anico Krušič, ji čestitali ob okroglem življenjskem jubileju in jo obdarili s šopkom rož. Gospa Anica je bila dolga leta naša pover-jenica, sedaj je v domskem varstvu na Hrvaškem, vendar so jo ta dan njeni domači pripeljali domov v Zg. Pristavo. Jubilej je praznovala pri sinu Viktorju in snahi Valeriji. Avgusta smo se udeležili meddruštvenih iger upokojencev pri naših sosedih na Selih, saj je bilo DU Sela organizator letošnjega srečanja. Ob dobri hrani, pijači in igrah smo preživeli lep dan, pa tudi zaplesali smo ob zvokih Sandijeve glasbe. DU Sela se najlepše zahvaljujemo za gostoljubje. NA ROMANJU V PREKMURJU Letošnjega srečanja upokojencev Spodnjega Podravja, ki je bilo v Majšperku, se nismo udeležili, saj smo imeli ta dan že rezerviran za naše romanje v Prekmurje. Pot nas je najprej vodila v Turnišče, kjer smo se ob 10. uri udeležili sv. maše. Srečali smo tudi p. Franca Meška, ki je pred leti služboval v naših krajih. Nato smo si v Renkovcih ogledali, kako poteka vzgoja in pridelava paradižnika Lušt. Bili smo tudi v Filovcih in si ogledali njihovo lončarstvo. Po vseh teh ogledih nas je čakalo še kosilo v Martjancih pri Murski Soboti. Naše romanje se je tako končalo, mi pa smo se srečni in veseli spet vrnili na svoje domove. V novembru smo že tradicio- Utrinek s tradicionalnega pohoda, ki si ga bodo pohodniki zapomnili po zelo spremenljivem vremenu. Čestitka za slavljenko Anico Krušič Foto: arhiv DU Dolena nalno martinovali. Letos smo bili na turistični kmetiji Pun-gračič v Zavrču. Po dobrem martinovem kosilu in pijači smo se tudi zavrteli ob glasbi naših harmonikarjev. Hvala vsem, še posebej pa Stefanu Jerencu. Letos nas čaka še veseli zaključek leta v gostilni Svenšek na Selih. Sem se vedno radi vračamo, saj se počutimo kot doma in nam je lepo. Pred prazniki bomo tudi letos obiskali vse naše člane, jim zaželeli vse lepo in jih obdarili z društvenim koledarjem. Starejšim članom bomo namenili še skromno darilo, obiskali pa bomo tudi tiste člane, ki so v domskem varstvu. VOŠČILI IN ZAHVALA Naša člana Kristina in Stanko Intihar bosta 31. decembra praznovala zlato poroko. Tudi njima namenjamo svoje iskreno voščilo, predvsem pa jima želimo zdravja in medsebojnega razumevanja. Ob koncu se zahvaljujemo tudi članom, ki so se udeležili raznih delovnih akcij v društvenih prostorih in okrog doma krajanov v Doleni-Hvala vam. Društvo upokojencev Dolenci želi vsem članom in članicam, prav tako pa občanom občine Videm radosten božič, v novem letu pa veselja in zdravja! Sreč' no 2017! Zofka Hebar, predsednica DU Dolena Se eno zanimivo leto dogodkov DU Sela V Društvu upokojencev Sela seje v letu 2016 dogajalo marsikaj zanimivega. Poleg rednih mesečnih sestankov upravnega odbora, zanimivih skupnih srečanj in izletov so v društvu zelo Ponosni, da so uspešno izpeljali tradicionalno meddruštveno srecanje in igre upokojencev. Trenutno jih je v društvo več kot dva imajo tudi častitljive starosti, 90-letnika, a z dobro ncislijo se spominjajo vseh tistih, od katerih so se letos morali Posloviti. T ilika Vidovič, predsednica Sela, je v kratkem ori-Su dogodkov letošnjega leta ‘d^ala, da se je veliko dogaja-*°’ yse to je skrbno zapisano tudi v kroniko društva, da pa s° najlepši spomini tisti, ki ■ hrani vsak posameznik. Pohvalila je člane svojega društva, ki so nekateri bolj, J^rugi malo manj aktivni, °hkor jim tudi čas in zdrav-■e dopuščata, ob tem pa izra-Z' a veselje, da so se skupaj * ^ani Kulturnega društva e a letos podali na skupno ^ skurzijo v Prekmurje. et°šnje lepe pomladne, P°letne in tudi jesenske dni $0 izkoristili za krajše kole-^ar$ke izlete, za pohode, saj Zmeraj ohranjajo tradici-!° P°hodov ob polni luni, v e*erd pa so izpeljali še dobro ° iskan jesenski piknik. Tudi upokojencev Sp. niso izpustili, ves j. s Pa so dobro sodelova-z društvi v kraju, posebej * Canja ,°dtavja zavzeto so se vključili v letošnji dogodek, Srečanje Selanov. Zelo aktivni in tudi uspešni so bili selski kegljači, ki pa se, kot pravi Vidovičeva, v tem času že s ponosom ozirajo na svoj novozgrajeni objekt ob reki Polskavi. Graditi so ga začeli 10. septembra in s skupnimi močmi tudi hitro spravili pod streho. Občina Videm jim je namreč dovolila, da na koščku občinske zemlje postavijo objekt na prostem, ki bo namenjen druženju starejših in rekreira-nju ob vrtnem kegljanju. VOŠČILO V PRAZNIČNEM DECEMBRU V decembru je praznično vzdušje čutiti tudi v DU Sela in v tem času se spomnijo tudi starejših članov, starih 80 let in več, tudi tistih, ki se zaradi bolezni ne morejo udeleževati skupnih druženj V selskem društvu upokojencev se ob koncu leta veselijo nove pridobitve ob Polskavi - prostora za druženje, v katerem urejajo tudi priljubljeno kegljišče. Foto: TM Letošnje upokojenske igre med člani sosednjih in prijateljskih društev upokojenjencev so bile na Selih. Foto: arhiv društva ali pa jesen življenja preži- Člani DU Sela v teh praznič-vljajo v domovih za starejše. ni h dneh vsem občankam in Člani društva so jih v teh občanom občine Videm želi-dneh že obiskali z majhnimi jo mirne in lepe praznike, darili, a najbolj pomemb- vesel božič in veliko zdravja v ne so bile prijazne besede in novem letu 2017. topel stisk roke. TM Dogodki iz Župnije sv. Vida •. P°letja in vse do zime seje v Župni-jul'- ve^k° dogajalo. Od 4. do 8. D je v naši župniji potekal že 10. Vgt°rij. Udeležilo se ga je 145 otrok, t teden pa jih je spremljalo 28 anima-n V 'a oratoriju smo spoznavali lese-Vep^ ‘° Ostržka, kije v življenju ubral dob ° banjic, a se te niso izkazale za Zraven Ostržka smo spoznavali tudi nove prijatelje in z njimi preživljali zanimive dogodivščine. Veliko smo prepevali, plesali banse, ustvarjali v različnih delavnicah in se igrali. Ker je bilo vroče, smo se ohladili tudi z vodnimi igrami. Da so bile dogodivščine še bolj zanimive, smo se en dan odpravili na izlet na Vurberk, kjer smo si ogledali grad, ime- li sveto mašo in piknik. Za popestritev vsega pa smo se zabavali še na napihljivih igralih. Zahvala gre vsem sponzorjem, donatorjem in staršem, ki so nam kakor koli pomagali pri izvedbi oratorija. Več utrinkov si lahko ogledate na naši spletni strani www.oratorij-videm.si. Z molitveno skupino smo poromali v Medžugorje, kjer smo bili deležni velikih milosti in še vedno prihajajo paketi. Molitvena skupina se zbira v Vidmu vsak mesec. Nekaj nas je iz Vidma, drugi prihajajo s Ptuja, iz Maribora, Ljubljane in še od kje. Doživljamo velike milosti in ozdravljenja. Obenem pa imamo ob prvih petkih v mesecu tudi slavljenje. Ob pesmi s kitaro in besedi, duhovnih mislih, sv. mašo, molitvijo za ozdravljenje dobivamo novih moči in veselja v življenju. Z OTROKI V TERME, S POHODNIKI PA PEŠ NA DONAČKO GORO Z otroki in mladino smo se za dva dni odpravili v Terme Olimia. Prespali smo v Olimju. Kopali smo se v Termah Olimia in Aqualuni. Bilo je zelo lepo in sproščujoče. V nedeljo, 7. avgusta, smo se nekateri peš odpravili na Donačko goro k sv. Donatu. Ob 4. uri smo krenili in prispeli do cerkve do 9. ure. Tam sem vodil procesijo in mašo. Gospod naddekan Grobelnik nam je prebral nekatere priimke ljudi iz Vidma in okolice, ki so umrli ob udaru strele na Donački gori. Odkrili smo tudi spominsko ploščo na ta dogodek. BLAGOSLOV RELIEFA NA VHODNIH VRATIH V ponedeljek, 3. oktobra, smo blagoslovili bronast relief na vhodnih vratih naše cerkve sv. Vida. Relief prikazuje tragične dogodke, ki so se zgodili leta 1741 na Donački gori. Ta dan je bila med nami tudi Fatimska Marija. Od 8. do 10. ure je bila na Selih, potem pa so jo ob 11. uri pripeljali v Videm, kjer je bila čez dan. Pripravi smo tudi molitveni program. Od 16.30 do 17.30 je bila molitvena ura, ob 17.30 kulturno-duhovni program in blagoslov bronastega reliefa, ob 18. uri pa še sv. maša. Pater Janez Ferlež V videmski župniji Kip Matere božje iz Fatime, ki je potoval od župnije do župnije, od škofije do škofije po naši Sloveniji, se je ustavil tudi v župniji sv. Vida. Zupljani so ga sprejeli v ponedeljek, oktobra. Podobo Matere božje so možje v cerkev prinesli na nosilih. 0 poznih popoldanskih ur $ta Se v cerkvi slišali Marij i-na Pesem in molitev rožnega Venca ob branju lepih besedil P°d vodstvom Teje Prapo-Sodelovale so tudi raz-v c°e skupine, ki delujejo v ^uPniji. Videmčani pa so ta an oplemenitili s še enim ^'kim dogodkom, j. k 17.30 so se verniki zbra-Pred vhodnimi vrati in a^eli slovesnost blagoslova n°vljenih vrat z bronastim ^ 'efom. Izdelal ga je Viktor °jkovič, restavrator, aka-ernski kipar, ki je Videm Samoval s svojimi ume-^'^arni. Domači župnik p. arzieij Kolenko je priso-lrn povedal, kako je delo °tekalo. Pred leti so cerkev j ahšali za dobre tri metre Vj_ Predvidena so bila nova c- a' Od takrat imajo pev-z SV°J prostor na koru. Po arkitekta Suhadolca ^ 1 bila vrata obložena z ru°»astim reliefom po vzo-je Cujske Gore. Že takrat ^kitelj pohodništva in ratni tukajšnji duhovnik p. Slavko Stermšek predlagal, da bi upodobili strašno nesrečo iz leta 1741, ko je strela na Donački gori ubila 59 romarjev iz videmske župnije, ki so romali k sv. Donatu. Žal pa ni bilo finančnih sredstev za izvedbo tega projekta. Medtem je pater odšel v Piran, župnija pa se je z deli popolnoma izčrpala. Kmalu so prejeli donatorska sredstva in začeli dela, saj so se otroci Marije in Jožefa Kmetca odrekli delu njune posmrtne zapuščine in jo darovali v cerkvene namene. Relief na vratih je sestavljen iz štirih polj: desno zgoraj je upodobljen sv. Anton Pado-vanski, na levi strani pa sv. Frančišek Asiški. Desno spodaj so križi; ti predstavljajo grobove 59 romarjev, ki jih je v cerkvi pri maši pobila strela, levo spodaj pa je silhueta cerkve na Donački gori, ki jo je porušila strela. Planinske pohode, ki jih je začel v spomin na ta strašni dogodek p. Slavko Stermšek, sedaj skupaj z župljani slovesen 3. oktober Slovesno v župnijski cerkvi sv. Vida in planinci nadaljuje p. Janez Ferlež. Vsako leto na god sv. Donata poromajo na Donačko goro, kjer imajo sv. mašo. Tudi župnija Rogatec je letos na prvo nedeljo v avgustu odkrila spominsko ploščo vsem pokojnim romarjem. Prav zato so naprosili nadde-kana Andreja Grobelnika, da je blagoslovil obnovljena vrata na videmski cerkvi. Slovesnost se je nadaljevala v cerkvi. Najprej so otroci pod vodstvom Jožeta Kozela zaigrali prizorček pastirčki ob Mariji. Mašo je ob somaševanju Andreja Grobelnika, p. Tarzicija Kolenka, p. Janeza Ferleža in dekana završke dekanije Cirila Čuša daroval provincialni minister p. Milan Kos. Na koru so ubrano prepevali pevci cerkvenega zbora s p. Jožetom Petkom pod taktirko Srečka Zavca, uspešnega dolgoletnega zborovodja in organista. Po maši so se verniki z molitvijo in pesmijo poslovili od Marije Romarice iz Fatime. Možje so jo na nosilih ponesli iz cerkve, nato pa je pot nadaljevala v naslednjo župnijo. Ob koncu maše je Andrej Grobelnik pripravil projekcijo fotografij iz let, ko so videmski farani romali k sv. Donatu. Podprl jo je z bogatim besedilom. Nagradili so ga z aplavzom in zahvalami. Za župnijo sv. Vida prav zagotovo velja, da je njihovo leto oplemeniteno in poglobljeno leto usmiljenja: z Marijo - oknom upanja. Besedilo in foto: ZG Fatimska Marija obiskala tudi podružnično cerkev na Selih Med letošnjim 12. majem in 13. okto- Matere božje. Veselo in slovesno so ga brom je po Sloveniji romal kip Fatimske sprejeli po mnogih župnijah vseh slo- Preden je Fatimska Mati božja nadaljevala svojo romarsko pot v Videm, je pri sv. Družini nastala še skupna fotografija v spomin na nepozabno srečanje. venskih škofij, 3. oktobra pa so Fatimski Mariji dobrodošlico in gostoljubje izkazali tudi v podružnični cerkvi sv. Družine na Selih. Gre za tretji obisk Fatimske romarice pri nas; Slovenijo je prvič obiskala leta 1997, nato 11 let kasneje, leta 2008, letošnji, tretji obisk pa je bil še posebej dobrodošel, saj so ga v Cerkvi na Slovenskem povezali z jubilejnim letom usmiljenja. Tudi selsko oltarno občestvo se je na ta obisk pripravljalo s posebno molitvijo. Fatimska Marija je na Sela prispela ob 8. uri zjutraj, zbrani verniki pa so jo z molitvijo, pesmijo in litanijami častili do 10. ure, ko je svojo romarsko pot nadaljevala v župnijsko cerkev sv. Vida. Srečanje s Fatimsko Marijo je bilo tudi na Selih za mnoge vernike priložnost za iskreno osebno zahvalo in tudi priprošnjo. Besedilo in foto: Petra Krajnc 90. rojstni dan Gjura Andra Visok življenjski praznik je s svojimi najdražjimi in prijatelji v začetku novembra praznoval naš občan Gjuro Andro. Rodil se je 6. novembra leta 1926, od leta 1969 pa prebiva v Velikem Okiču 20. Jubilanta so obiskali tudi župan Friderik Bračič, Bernarda Galun, farni župnik Edi Vajda in sodelavka ZK sv. Andraža. Do leta 1969 je s svojo družino živel v Gornji Višnjici in se je nato preselil v lepe Haloze. V zakonu so se mu rodile tri hčere, od katerih je ena ostala v Gornji Višnjici. Sedaj živi na manjši kmetiji v Velikem Okiču, pri hčeri Nadi. Skrbno še opravlja živino in skrbi, da je vse opravljeno. Vrsto let je imel konje, s katerimi je delal usluge svojim vašča- nom. Srečen je, ko ga obišče devet vnukov, deset pravnukov in že tudi praprav-nuk. Se vedno je dobrega zdravja, zato mu ob visokem življenjskem prazniku želimo, da bi tako tudi ostalo in da bi s svojo prijaznostjo še naprej razveseljeval svoje drage. Bernarda Galun 90 let Marije Mlakar V nedeljo, 27. novembra, je svoj 90. rojstni dan praznova- Iskrenim čestitkam njenih la Marija Mlakar iz Spodnjega Leskovca 13a, po domače treh otrok, šestih vnukov in Ivančičeva Micka. Kot se za tako pomemben jubilej spodobi, devetih pravnukov so se pri-so čestitke deževale od vsepovsod, obiskov kar ni hotelo biti družili predstavniki občine konec, slavljenka Marija pa je še enkrat več spoznala, da je v Videm z županom na čelu, kraju zelo priljubljena in spoštovana. predstavniki društva upoko- jencev, župnijskega sveta in mnogi drugi ter Mariji zaželeli predvsem dobrega zdravja. Ob dejstvu, da je pred dobrima dvema letoma preživela hudo nesrečo in težko poškodbo, je njeno zdravje pravzaprav zavidanja vredno- Slavljenko Marijo so ob jubileju obiskali njeni najdražji, prijatelji ter predstavniki domače občine in župnije. Foto: arhiv Mlakar 2- izredno voljo in vztrajnostjo je dokazala, da je vsemu kos. trdili so jo garaško kmečko delo, trdna volja, optimizem, skromnost, predanost družini ter brezmejno upanje in ljube-zen do svojcev. Te vrednote so jo spremljale že od nekdaj, še tUnes pa navdihujejo in povezujejo družino. Z možem Fran-Cem, s katerim sta neločljivo povezana že več kot 60 let, živi-ta tiho, skromno in mirno življenje v toplem objemu svojcih doma in se neizmerno razveselita vsakega obiska, rada se Pogovarjata in s svojim pripovedovanjem odstirata skrivnosti Preteklosti, ko sta bila še mlada. Slavljenka Marija je torej zapisala 90 poglavij svoje življenjske xS°dbe, včasih lepe, nemalokrat pa tudi težke, a zgodba se v nienem primeru nadaljuje. Vsi, ki jo poznamo, pa si želimo, ^a ki še dolgo trajala. VM Pohod po snemalni poti rugo nedeljo v septembru smo se tradicionalno odpravili na P°bodpo poteh snemanja filma Svet na Kajžarju v organiza-ClJi pohodne sekcije KD Franceta Prešerna Videm. S°nčno in toplo vreme je privabilo na pohod lepo število Pohodnikov, ki smo pohod začeli na Vidmu. Pot nas je vodi-a na Dravinjski Vrh prek Ljubstave v Majski Vrh in nazaj v . t v- > 'dem. Med potjo smo se ustavili na točkah, kj er so snema- * film, in obudili spomine na zgodbo, ki se je dogajala pred Uti. Seveda se tudi tokrat ni izneverila pregovorna dobro-Srcnost haloških ljudi, saj so nas na poti lepo sprejeli in nam Ponudili odlično domačo kapljico. Na cilju smo bili že rahlo atlnjeni, zato smo si povrnili moči z okusno gerpo in si za °nec obljubili, da se na naslednjem pohodu zberemo v še Vecjem številu. Marko Vinko fl ■ Jmij sl yyl ^ 1 .... Udeleženci letošnjega pohoda po poteh snemanja filma Svet na Kajžarju Foto: Manja Vinko Novičke iz PD Naveza et° je naokoli in naša planinska druženja so se konca- l u '} <' ePrai' nam vreme letos ni vedno služilo, nam je uspelo * Sniciti skoraj vse zadane cilje. Vodniška komisija je uspe-ob 'ZPe^a^a praktično vse načrtovane pohode, markacisti so sj? l°vHi in očistili večino naših poti, mladinska komisija pa je n l>Ui z Zavodom OŠ Videm odlično izvedla pohode za naše Palajše planince. vZad . kra UnUm trimesečju smo imeli v načrtu tri pohode. Okto-q nas je pot vodila na Kriško goro. Pohod smo začeli v vasi kje^ *n se P° gozdni poti povzpeli do koče na Kriški gori, Zel S£ nam ie °dprl lep razgled na okoliške hribe. Otroci so se razveselili snega in izdelali velikega snežaka. Dobre volje, Špik - Paški Kozjak Foto: Suzana Komperšak Foto: Petra Hadler Utrinek s Kriške gore a že rahlo utrujeni smo se podali proti avtobusu in ta nas je varno pripeljal domov. Novembrske načrte nam je prekrižalo vreme, saj je v obeh razpisanih terminih deževalo. Več sreče smo imeli decembra, ko smo se podali na Paški Kozjak. Start pohoda je bil v Vinski Gori, od koder nas je pot vodila čez Gonžarjevo peč do koče na Paškem Kozjaku. Večina pohodnikov si je na koči privoščila zasluženo malico in počitek, nekaj bolj kondicijsko pripravljenih pa se je povzpelo še na 1108 metrov visok vrh Špik. Tudi na tem pohodu so se nam pridružili mladi planinci iz Zavoda OŠ Videm. Paški Kozjak Foto: Petra Hadler TRADICIONALNI POHOD NA BOČ BO 7. JANUARJA 2017 Upravni odpor in vodniška komisija sta že pripravila načrt pohodov za leto 2017. Načrt je pester in zanimiv, zato bo zagotovo vsak našel kaj zase. Že sedaj pa vas vabimo na tradicionalni pohod na Boč, ki bo v soboto, 7. januarja 2017. Vsem cenjenim članom, simpatizerjem in donatorjem se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje v letošnjem letu in vas vabimo, da tudi v prihodnje z nami zakorakate v planinski raj- Želimo vam miren božič in uspešno novo leto 20171 Marko Vinko, tajnik PD Naveza Planinci v spomin Albinu Milošiču Pohod v spomin na našega vodnika Albina Milošiča smo izpe-Ijali 22. oktobra. Zjutraj smo se nanj najprej spomnili s prižigom svečke na grobu. Na pohodu se nam je pridružilo Ekološko društvo iz Slovenj Gradca, saj je stik z njimi navezala naša članica Majda Strafela. Vodnik Albin Milošič Utrgaj belo si planiko, iz naše zemlje zrastla je. V njej je vsa ljubezen moja, ki me vlekla je v gore. V meglenem jutru smo se zbrali pred našimi prostori v Vidmu in se po jutranjem okrepčilu po krožni poti podali v smeri Dravinjskega Vrha-Varej e-Maj skega Vrha in nazaj čez »Prukušek« do Vidma. Prvi postanek smo imeli pri Trafelu, kjer smo se pod brajdami okrepčali z bogato obložene mize, pol- Po poti med vinogradi ne slaščic, hkrati pa prisluhnili petju Najdenčkov, ki so nam polepšali pohod s svojo pesmijo »Pod rožnato planino«. Tako smo obudili spo- min na našega vodnika, ki je imel izredno rad tudi pesem-saj je bil dolga leta pevec D predsednik cerkvenega pevskega zbora. ^ohod smo nadaljevali po poti med vinogradi in hkrati občudovali nekate-re lepo urejene vikende in vinograde, ki s° že bili odeti v prelepe jesenske bar-Ve- Znova smo se ustavili na vikendu Našega sovaščana Zvonka. Z veseljem nas je sprejel in pogostil s svojo kaplji-c°- Spet so zapeli naši slavčki s svojimi lepimi glasovi »Eno haloško med vinogradi«. Po haloški poti smo se podali naprej proti Majskemu Vrhu do vino-toča Maroh. Zaključek smo naredili s P°gledom z vrha vinograda pri Simen-k°vih na celotno občino Videm in se cez »Prukušek« podali navzdol po klan-Cu proti Vidmu in naš pohod zaključili v občinski dvorani s kosilom. ^ed potjo smo obujali spomine na našega vodnika in na to, kako nas je Vebkokrat popeljal v visokogorje in ^di p0 tem delu haloške poti in da je 11 kot vodnik izredno pozoren in potr-Pežljiv. Njegova pot v planinstvu se je Začela leta 2006, ko je naredil tečaj za v°dnika in s posebno vnemo za plani- Skupinska fotografija pred občinsko stavbo v Vidmu ne navduševal tudi druge. Kot vodnik je štvu, vedno se ga bomo spominjali in dolgo časa sodeloval tudi v PD Cirku- obujali spomine nanj s tradicionalnimi lane in pomagal pri vodenju. Ko ga je pohodi! zaznamovala bolezen, smo upali, da se Spominski pohod za našega vodnika je bo vrnil, vendar je usoda želela drugače. bil lep, doživet in poln spominov! Hvaležni smo mu za njegov trud v dru- Besedilo in foto: Majda F. Pohod PD Haloze na slapove Borovniščice in v sotesko Pekel ^ aninsko društvo Haloze se je v okto-Iu podalo na zanimiv pohod — na apove Borovniščice v kraju Borovnica a °hrobju Ljubljanskega barja. Sko-tamkajšnjo sotesko Pekel teče potok 010vniščica, ki izvira na Bloško-Raki-ldki planoti, ob njem pa je speljana a”arovana pot. Izhodišče poti je na . ae^yn°rski višini 335 m, vrh soteske pa na 650 m nadmorske višine. s^teska je dobila ime po starem ljud-ertl običaju, ki je nedostopnim, nera-p uljrvim ali že strašljivim pojavom j §osto nadel ime peklenščkovega rtovanja. Naziv »Pekel« je dobila $ . Vsem po dolgotrajnih deževjih, .) krej romantična soteska, polna pre-sten, kotličev in globokih tolpa n°V’ Postane temačnejša, po strugi od ^^ene tC)k Borovniščice, ki s seboj p jtaša vse, kar najde na poti. °d smo začeli pri gostišču Pekel in m mm Krf/ HRr. L"' . mi E1 mn Skupinska fotografija pred vstopom v sotesko Pekel se podali do lesene skulpture, ki pona- hudič. Po krajšem vzponu smo prišli do zarja pot skozi Pekel, nad katero kraljuje prvega slapa, ki je najmanjši in je visok Soteska je polna tolmunov, brezen in slapov ter je lep naravni rezervat. \ 4 m. Steza se nato povzpne do strme stene, čez katero peljejo stopnice. Tukaj je drugi slap, visok 16 m. Povzpeli smo se po tako imenovani Oblakovi poti in spet prišli do slapa, visokega 18 m. Od tu je lepo vidna silhueta gamsa na skalnem pomolu. Pot se tukaj razcepi Najvišji slap, visok 20 m na dve poti - čez Hudičev zob je pot zavarovana z jeklenicami in na pot ob strugi, slednjo smo izbrali tudi mi. Malo pred vrhom smo prišli do najvišjega, 20 m visokega slapa, kjer smo se spočili, poslikali in občudovali lepoto tega slapa. Končno smo prispeli do vrha, kjer smo se razgledali do zaselka Pristava. Po počitku smo ubrali pot čez Hudičev zob, ki je dokaj zahtevna. Marsikateremu pohodniku je nagnala malo strahu v kosti. Lepo doživetje v soteski smo zaključili v Tehničnem muzeju Bistra z vso slovensko tehnično dediščino. Muzej je v kartuzijanskem samostanu Bistra, na ogled pa so zbirke iz kmetijstva, lesarstva, prometa, gozdarstva, lovstva, ribištva, tekstila, tiskarstva in elektronike. Besedilo in foto: Majda F. V Vidmu srečanje markacistov Vpetek, 21. oktobra, je potekala seja meddruštvenega odbora za planinske poti (MDO OPP) Podravja v prostorih občine Videm, gostitelj srečanja je bilo Planinsko društvo Haloze. Seje so se udeležili načelniki markacistov posameznih planinskih društev. Razpravljali so o posameznih aktivnostih markacistov Podravja na določenih poteh, o težavah, s katerimi se srečujemo na terenu, idejah in predlogih za odpravo pomanjkljivosti in napak na terenu ter o medsebojni pomoči markacistov posameznih planinskih društev. V planinskih društvih Podravja ima 23 društev odseke za planinske poti in svoje markaci-ste. V Podravju 121 aktivnih markacistov skrbi za več kot 1000 km planinskih poti. o°RU%0 .... -s- Ti 'ESEL BOŽIČ ^ SREČNO 2017 O <"^PR|PXX^X‘> Varen korak naj vam bo vsak! KDO JE MARKACIST Markacist je usposobljen delavec, ki organizira in skrbi za vzdrževanje planinskih poti. Delo markacista je prostovoljno. Posebnega nagrajevanja za delo na področju označevanja in vzdrževanja planinskih poti ni. Kdor pomaga, dobi najlepšo nagrado - zavest, da je opravil človeško dolžnost, ki si jo Pred našimi kontrolnimi točkami s Poti med vinogradi je prostovoljno naložil. Za označevanje planinskih poti uporablja enotno Knafeljčevo markacijo (belo piko, obdano z rdečim kolobarjem) in smerne table. Že od samega začetka delo' vanja društva so se porajale ideje o poti, ki je potekala v bližnji okolici oziroma na srednjem delu Haloz. To idejo smo uresničili in ima- mo sedaj v upravljanju Pot med vinogradi, ki je uradno registrirana pri Planinski zvezi Slovenije. Pot je krožna, začne se v Vidmu in poteka čez Dravinjski Vrh, Majski Vrh do Podlehnika (na tem odseku je skupna s Haloško planinsko potjo - HPP in Evropsko pešpotjo E7). Nato se v Podlehniku odcepi in se ob levem delu AC povzpne na Kamen, Brezovo goro do Svetega Avguština. Pot se potem spusti do Cvetlina, kjer je mednarodni mejni prehod, nadalje pa poteka čez Veliki Okič, Belavšek, Repišče, Gradišče do Drav-cev, kjer se pridruži HPP in E7 in nadaljuje čez Varejo, Dravinjski Vrh nazaj do Vidma. Celotna pot je dolga 36 km in jo prehodimo v 13 urah zmerne hoje. Na trasi poti so kontrolne točke z žigi in vpisne knjige. Janči Simenko, načelnik markacistov Mesec požarne varnosti a nami je oktober, mesec požarne varnosti, čas, ko gasilci Zelijo sporočiti, kako blizu in kako daleč sta varnost in nevar->l°st in kako pomembna je preventiva, da preprečimo nesre- kako Ce pa že do te pride, pa tudi na to, da so gasilci tukaj in so potrebni. V mesecu požarne varnosti so PGD v GZ ^dem okrepila svojo stalno dejavnost na vseh področjih gasil- 4, eSa dela. Aktivnosti v mesecu požarne varnosti so potekale v '‘hviru skupnega programa GZ Videm in v okviru programov skupnem programu GZ Nem smo izvedli taktično kreVerjanje PGD, pri čemer . v$a društva pripravila svo-' ° Vaj° in se hkrati udeležila Seh vaj. Na teh vajah so se ^shci preizkusili pri najbolj . Uamih nalogah v operati-' ^etos so bile to naslednje nal°ge: pri PGD Tržeč je bilo k°trebno znanje pri pokri-nJu objekta po neurju, kr* PGD Podlehnik je bilo a reševati ob prometni ^Sfeci, prj PGD Žetale se zgodila nesreča pri sprala u *esa v gozdu, pri PGD ^ skovec je bilo potrebno t CVanje iz gorečega objek-tj ’ PGD Videm uporabijo0*^0 iz Dravinje za gaše-°bjektov, pri PGD Sela s° imeli gasilci opravka z ti^Varnrrni snovmi. Cilj tak-IleSa preverjanja je bil, da vsako društvo preveri svoje možnosti za posredovanja ob vseh raznovrstnih nesrečah. Preverjanja so tudi za to, da se vsi usposabljamo za delo, ki ga opravljamo, in hkrati, da okolje opozorimo na naše potrebe. Težišče vseh aktivnosti pa je bilo zasnovano tudi na zagotavljanju lastne varnosti. Prav pri tem so nekatere točke pokazale, da je zraven zagnanosti ob gasilskem delu potrebno mnogo previdnosti, spretnosti in izkušenj. Vsa PGD so izvajala propagandno dejavnost s plakati in zloženkami. Namen letošnje akcije je bil v zagotavljanju ustrezne požarne varnosti v gospodinjstvih. Znano je, da je še vedno največ požarov v kuhinji in na dimovodnih napravah. V kuhinji običajno ostane goreča pečica, ljudje pa hkrati opravljamo kakšno drugo dejavnost. Za preventivo naj ne bo odveč, da bi bilo prav, če bi v kuhinji imeli javljalnik požara in gasilni aparat. Prav posebna pozornost je v mesecu požarne varnosti posvečena gasilskim domovom, ki dobijo posebno podobo, saj člani poskrbijo, da se uredi vse tisto, za kar med letom ni časa. Opravijo se mnoge naloge vzdrževa- Po gasilskih društvih so pripravili taktično preverjanje PGD. Foto: TM he 1 jjl nja in opravijo tudi večji posegi, ki imajo vedno za cilj izboljšati delovne pogoje in ambi-ent. Mesec požarne varnosti je tudi čas za vzdrževanje in ureditev gasilske tehnike in opreme ter vsega, kar sodi k potrebam gasilstva. Urejeni domovi, orodišča in oprema pa nudijo priložnost, da se gasilska dejavnost predstavi javnosti, tj. občanom in še posebej mladim. Takrat gasilci pokažejo prav vse: opremo, ki jo imajo, in tudi potrebe, ki jih mučijo. Cilj je, da se v tem ogledalu vidijo vsi, tisti, ki pomoč in sodelovanje ponujajo, kot tisti, ki to pomoč potrebujejo. Prav bi bilo, da v tej ponudbi in povpraševanju rešimo čim več, kajti lahko se zgodi, da povpraševanje preseže ponudbo. Gasilci se v tem mesecu radi pojavijo tudi v šolah, saj ima- mo skupne interese. Šole so dolžne zagotavljati ustrezen požarni red, evakuacijo in požarni načrt ter tudi usposobiti mladino za ustrezno preventivo, gasilci pa imajo priložnost za trdnejšo in dolgoročnejšo navezavo sodelovanja, saj je gasilski program za mlade lahko zanimiv vse leto. Društva tudi pregledujejo hidrante in prav bi bilo, da bi vsak občan v svoji okolici poskrbel, da bi bili hidranti brezhibni, saj nikoli ne vemo, kdaj bo napaka zaznamovala tudi naše premoženje. Lastnik hidrantov je občina, upravitelj pa Komunalno podjetje in v sodelovanju obojih je možno zadovoljivo vzdrževati hidrantno omrežje. Oktobra je tudi priložnost, da gasilci naredijo osnovne poteze za svojo promocijo in povabijo vse, ki bi se jim želeli pridružiti, v svoje vrste. Še posebej želijo animirati mlade, saj je tu težišče gasilskega kadrovanja. Ce pa gasilcem slednje ne uspe, pa ni odveč ozaveščanje o varnem življenju, kajti včasih je potrebno le malo in smo ob vse. Čeprav je mesec požarne varnosti za nami, pa ni za nami priložnost, da v svojem okolju sproti odklanjamo vse dejavnike, ki ogrožajo našo varnost. Ni dovolj, da danes naredimo prav vse, jutri pa z našo malomarnostjo ali neprevidnostjo zapravimo vse, kar imamo. Za svojo vat' nost moramo skrbeti ves čas, oktober pa je priložnost, da nadgradimo tisto, za kar nato je med letom zmanjkalo časa in sredstev. Zanemarjanje te obveze lahko pomeni izgubo tega, kar je del nas. Mag. Janez Merc PGD Videm in mesec požarne varnosti V mesecu požarne varnosti vsa društva v Sloveniji ozaveščajo in svetujejo, kako se obvarovati pred nesrečami. V naši gasilski zvezi smo letos organizirali »Gasilski maraton«. Vsako društvo je načrtovalo in izvedlo en poligon ter izbralo udarno ekipo za sodelovanje na njem. Vaje so bile zelo raznolike in so pokrivale različne nesreče, ki se lahko pripetijo na našem področju dela. Poligoni so tako zajemali vaje in postopke ob posredovanju v primeru prome' tne nesreče, ukleščenja osebe pri podiranju dreves, notranjega požara idr. POŽAR VEČSTANOVANJSKE HIŠE VVIDMV Konec novembra smo dobili poziv na požar v našem kraj11, Požar je zajel večstanovanjsko hišo, terjal je poškodbe ljudi in povzročil večjo materialno škodo. Poškodovani sta bili dve 0sebi, od tega je bil starejši moški zaradi opeklin in poškodb ^hal odpeljan v UKC Maribor. poziv smo se odzvali z 12 gasilci in izvozili v kar štirih Minutah s prvim vozilom GVC 16/25. Požar smo omejili in s tem preprečili razširitev v zgornje prostore. Ognjeni zublji Pa so vseeno popolnoma uničili kuhinjo in se že razširili na hodnik. Z gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Tržeč smo Požar pogasili, odstranili nevarne predmete, prezračili objekt 'n tako omogočili dostop za policijo. Videmski gasilci smo nato nadaljevali vzdrževanje požarne straže do jutranjih ur. h-riminalisti so naslednji dan potrdili, da je za požar kriv star radijski sprejemnik v kuhinji. hhšo je pred popolnim uničenjem rešilo hitro posredovanje lastnikov z gasilnimi aparati. Zato vsem občanom in občan- Kam svetujemo, da imajo doma na vidnem in dostopnem mestu vsaj en gasilni aparat. IZOBRAŽEVANJE ZA GASILCA GZ VIDEM h' jesenskem delu leta smo v sklopu Gasilske zveze Videm začeli izobraževanje za gasilca. Izobraževanja poteka pri Prostovoljnem društvu Žetale. Iz našega društva se tečaja udeležujejo trije gasilci pripravniki. Trudimo se dati velik poudarek lz°braževanju mladih in jih tako postopoma zadolžiti za neka-tere aktivnosti v gasilstvu. S takim načinom dela jih želimo Pripraviti in seznaniti z delom gasilca. Nekaj poudarkov iz aktivnosti ELANIC PGD ot vsako leto tudi letošnje članice zaključujejo uspešno in Zadovoljno. Za njimi je kar nekaj aktivnosti, ki so jih uspe-n° izvedle. Sodelovale so pri postavitvi mlaja, naše pionirje so P°spremile na tekmovanje v pobrateno društvo Gornji Petrovih udeležile so se regijskega srečanja članic podravske regije v eskovcu, kjer so dosegle uspešno tretje mesto. Skozi vse leto s° se družile ob različnih priložnostih. V prihodnjih dneh h h čaka še marsikatero druženje, saj je december čas veselja in ^ Uzenja. Leto končujejo uspešno in s pričakovanji, da bo pričajoče še boljše in uspešnejše na našem področju. ?bisk mednarodnega kongresa v eu 9. in 11. decembrom je potekala XV. Tribuna Vatroga-8 saveza Vojvodine in II. redna konferenca. Na tribuni so °hel0vajj številni predstavniki gasilskih zvez držav Slovaške, : adžarske, Hrvaške, Črne gore, Republike srbske, Romuni-y. n Slovenije. Na podlagi uradnega pobratenja med PGD 0^ern in DVD Silbaš je bilo PGD Videm povabljeno na eUjeno konferenco. Delegacijo našega društva je vodil ^Nsednik PGD Srečko Primožič ob prisotnosti predsednika 'dem in poveljnika PGD Videm Jožeta Šmigoca. David Kostanjevec PGD Videm pri Ptuju fAH I A* -- tj f PGD VIDEM VOŠČI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ZDRAVO, SREČNO IN USPEŠNO LETO 2017 V nesreči ne iščeš pomoči le pri prijatelju, sorodniku, znancu, temveč prosiš slehernega, ki ti lahko nudi pomoč. Prostovoljno gasilsko društvo Videm je v svojih 93 letih delovanja zagotovo to dokazalo. S svojim vztrajnim, pogumnim in požrtvovalnim delom skupaj z vami, spoštovani občanke in občani, ima to društvo takšen sloves, kot si ga tudi zasluži. Zelja nas gasilcev je, da tudi v letu, v katero vstopamo, stojimo drug ob drugem, si pomagamo v nesreči in drug drugemu nazdravimo v sreči. Selški gasilci v mesecu požarne varnosti Oktober, mesec požarne varnosti, je bil tudi za člane in članice PGD Sela razgiban. Udeležili so se aktivnosti v sklopu GZ Videm, organizirali svojo društveno vajo, izvedli predavanje in vajo evakuacije na OS Sela ter preverili brezhibnost hidrantov. Poveljnik PGD Sela Alojz Auer je povedal, da so v letošnjem mesecu varstva pred požari, ki je bil namenjen splošni požarni varnosti v gospodinjstvih in problematiki ogljikovega monoksida, na požarnem rajonu Sela pregledali brezhibnost hidrantov, v njihovem gasilskem domu pa so poskrbeli še za dodatno urejenost opreme in društvenih prostorov. Svojo operativno usposobljenost so preverili tudi na osrednji društveni vaji, ki so jo izvedli 16. oktobra. O sami vaji je Auer dejal: »Vaja je bila razdeljena v Selški gasilci so tudi letos obiskali OŠ Sela in učencem podali mnogo koristnih informacij z njihovega področja dela s poudarkom na nevarnosti ogljikovega monoksida. Foto: arhiv OŠ Sela V letošnji društveni vaji v mesecu varstva pred požari je bilo iz objekta treba rešiti poškodovano osebo. Vajo so pripravili na kmetiji Murko na Selih. dva dela. V prvem delu je delavec padel skozi lesen strop v 5 m globok jašek in se poškodoval. Gasilci so morali priti do poškodovane osebe po lestvi ali s pomočjo vrvi, poškodovanca pa oskrbeti in mobilizirati ter ga v vodoravnem položaju dvigniti iz jaška. V drugem delu vaje smo prikazali reševanje poškodovane osebe iz gospodarskega poslopja, ki ga je zaradi udara strele med nevihto zajel ogenj. Gasilci so morali rešiti delavko pred ognjenimi zublji in jo spustiti na tla. Hkrati so morali pogasiti požar na objektu, preprečiti njegovo širjenje in zavarovati sosednje objekte.« EVAKUACIJA NA OŠ SELA Člani PGD Sela so Osnovno šolo Sela letos obiskali 25. oktobra. Aleš Sitar nam je ob tem pojasnil, da so učencem in delavcem šole podrobneje predstavili temo, povezano z ogljikovim monoksidom, saj je bila splošna požarna varnost otrokom predstavljena že nekaj le zaporedoma. »Otrokom smo na primeren način predstavili problematiko ogljikovega monoksida, njegove lastnosti, opisali nevarnosti tega plina in jim podali preventivne nasvete. Po predavanju smo praktično prikazali še reševanje ponesrečenca ob zastrupitvi z ogljikovim monoksidom in oživljanje v skladu s priporočili. Otroci so se lahko tudi sami preizkusili v nudenju temeljnih postopkov oživljanja na lutki, od blizu pa so spoznali tudi izolir-ni dihalni aparat in učni ADE. Za konec smo prikazali še reševaje ponesrečenca P zadimljenega prostora,« je še dejal Sitar. DOBRE ŽELJE OB KONCU LETA Cenjeni člani Prostovoljnega gasilskega društva Sela, spoštovani občani ObčiN Videm! Naj bo konec leta priložnost M iskreno zahvalo za medsebojno sodelovd' je in pomoč, novo leto 2017 pa naj vseit1 nam nakloni veselja in uspehov na naših področjih dela. Vesele praznike! ŠD Videm v fotografijah skozi zelo uspešno leto 2016 Člani ŠD Videm zmagovalci pokala MNZ Ptuj 2016 'm mladinci Vesel božič in srečno novo leto 2017 vam želi ŠD Videm. ŠD Videm kadeti ŠD Videm U-9 Člani NK Videm pokalni zmagovalci (zmaga proti Aluminiju 2 proti 0) Dobrodelni turnir OŠ Videm Turnir Videm, 27. maj 2016 Pestro in razgibano leto za ŠD Tržeč ŠD Tržeč se ponaša s kar petimi mlajšimi selekcijami: U-7, U-9, U-ll, U-13 in kadeti (skupaj z Leskovcem). Za ŠD Tržeč je izjemno razgibano in turbulentno leto. V dosedanji pestri zgodovini so bila le redka leta, ki so klub zaznamovala tako kot leto 2016. V vsakem športnem klubu, še posebej pa nogometnem, je članska ekipa tista, ki stoji na piedestalu, in nič ni drugače v vasici ob Polskavi. V tem primeru glede razgibanosti niti ne gre za (nejuspeh članskega moštva, marveč so bile v SD Tržeč letos v ospredju nekatere druge stvari in dogodki. V prvi vrsti velja omeniti odprtje Športnega parka, številne mlajše selekcije, mednarodne tekme in nogometno srečanje ob spremljavi harmonike, da o tradicionalni tekmi Tržeč — družina Emeršič, ki v Tržcu vse bolj dobiva celo »državljansko pravico«, niti ne govorimo. IGRATI Z DOMAČIM KADROM Pestro leto se je začelo z občnim zborom; ta je bil v prostorih PGD Tržeč izveden konec januarja. Kljub zimskim mesecem so se kmalu začele tudi priprave članske ekipe na nadaljevanja prvenstva v Superligi, kamor se je moštvo uvrstilo leto prej. Na polsezoni je bilo moštvo sicer zadnje, toda še zdaleč ne odpisano. Nedolgo zatem so se na svoje spomladanske nastope začele pripravljati tudi mlajše selekcije U-7, U-9 in U-ll, ob tem pa smo v klubu z zadovoljstvom ugotavljali, da se je število naših nara- ščajnikov začelo povečevati. Kljub zelo dobri končnici v Superligi se članski ekipi, ki je igrala s povsem »domačim« moštvom, ni uspelo obdržati v najelitnejšem tekmovanju pod vodstvom MNZ Ptuj, predvsem zaradi številnih zdravstvenih težav in posledično zelo osiromašenega kadra. V slovo je pomahal dosedanji trener Andrej Dukarič, žezlo prvega moštva pa je prevzel dolgoletni napadalec Robert Pečnik. Kljub izpadu v nižjo ligo pretiranega žalovanja ni bilo, moštvo s stroko in uprava kluba sta položila nove nastavke, ki temeljijo predvsem na domačem kadru in podpo- ri stroki, čez nekaj let pa bi moralo rnla' do moštvo spet »napasti« na uvrstitevv Superligo. Ob nastopanju v Superligi ip kasneje jeseni v 1. razredu MNZ Ptuj je člansko moštvo predvsem v pripravah odigralo še kopico prijateljskih tekem D nastopalo tudi na turnirjih. KAR PET MLAJŠIH SELEKCIJ Če se članom v letu 2016 v tekmoval' nem smislu ni izšlo vse po željah, pa \£ bilo nekoliko drugače pri mlajših selek' cijah. Tam so se že v prvem delu sezo ne videli prvi rezultati resnejšega dela s podmladkom v zadnjem obdobju, saj s° j^v vsa mlajša moštva prišla do nekaj ePih zmag, ob čemer dodajmo, da so rezultati v teh kategorijah v povsem rugem planu, veliko pomembneje je, a fantje trenirajo, se družijo, navajajo r"§a na drugega in se tudi na ta način 'Saj nekoliko izognejo tegobam, ki jih P''naša neizprosen življenjski ritem 21. st°letja. Pred novo sezono smo v klubu ni*ajše selekcije še nekoliko razširili in Se v goste pa povabili nogometne .Jbatelje iz Vidma. Kljub dejstvu, da s v®čitia fantov v selekcijah mlajših od ^ °l‘b vrstnikov iz drugih klubov, so k! Se§li kar nekaj spodbudnih rezultatov, p bot smo že poudarili - za nas niso niarnega pomena. Jerani nadvse V sel SO P°^e8 članov in mlajših .ičuje tiste tujke, ki vstopijo v telo. Izredno pomembno vlo-§° pri vzdrževanju imunskega sistema imajo vitamini in druge Sn°vi, ki jih lahko v telo vnesemo s prehranskimi dopolnili. Značilnosti delovanja imunskega sistema hunski sistem se razlikuje od človeka do človeka. To se kaže v različni občutljivosti za okužbe in v različnem prebolevanju Ndezni. Pomembno je, da že od rojstva krepimo svojo odpornost. Pri otrocih je pomembno, da se njihov imunski sistem Ustrezno razvije. Predvsem koristno je dojenje, ker materina P>°titelesa preprečijo hujše okužbe v prvem letu starosti. Značilni znaki motenega delovanja imunskega sistema so: P°gostejše obolevanje za nalezljivimi boleznimi, podaljšan P°tek bolezni, prikrite bolezni, kronične okužbe, utrujenost 'n Zaspanost, nihanja med obdobji moči in nemoči ter depresija. Kako krepiti našo imunost as imunski sistem lahko krepimo z/s: uživanjem večjih koli-n sveže zelenjave in sadja kot ponavadi, pitjem večje količine v°de in predvsem zeliščnih čajev, zmanjšati moramo tudi stres V sNžbi in doma ter se ga naučimo obvladovati, pomembno je ^udi, da spimo vsaj 7-8 ur na dan, gibanje čez dan nam seve-a Prav tako nikoli ne sme biti odveč, ne smemo pa pozabiti Ua uživanje vitaminsko-mineralnih dodatkov, ki so predvsem P°uiernbni ob večjih naporih oz. obremenitvah ter med kro-nZnimi obolenji in med okrevanjem po okužbah. Tudi dobra I Ja in smeh lahko krepita naš imunski sistem, pomembno je . k° tudi izogibanje odvisnostim in razvadam, kot sta kaje-vle in uživanje alkohola. Vse to so ukrepi, ki jih lahko dose-■ ern° brez jemanja zdravil in jih lahko pri oslabljeni imunosti ^Vajarno sami. P°Večali odpornost organizma, si lahko pomagamo I 1 s kapljicami ali tabletami, ki vsebujejo ameriški slamnik. e ke z ameriškim slamnikom lahko uporabljamo preventiv-t a 1 k°t dopolnilo pri prehladih in infekcijah respiratornega ta. Njegovo delovanje se kaže kot hitrejše okrevanje, lajša-olezenskih znakov, izognemo pa se tudi raznim zapletom Svetuje Branka Sel, farm. tehnik, Lekarne Ptuj, lekarniška podružnica Videm pri Ptuju bolezni. Na voljo so nam tudi pripravki, ki vsebujejo kolo-strum, priporočeni so predvsem otrokom in odraslim kot preventiva, ki jo je treba začeti pravočasno. Imunski sistem lahko krepimo tudi z jemanjem vitaminsko--mineralnih pripravkov. Ti se priporočajo zlasti pri ljudeh, ki iz hrane ne absorbirajo dovolj teh snovi. V lekarnah je na voljo veliko kakovostnih vitaminsko-mineralnih pripravkov s prilagojenim dnevnim odmerkom za otroke, ženske in moške. Pri obrambi telesa pred mikroorganizmi igra pomembno vlogo tudi vitamin C. Ker ga organizem ne proizvaja sam, ga moramo zaužiti s hrano (sadje, zelenjava) ali s prehranskimi dopolnili. Sadje in zelenjavo je treba uživati svežo, saj je vitamin C zelo občutljiv in pri povišani temperaturi razpade. Dnevno naj bi človek zaužil 60—90 miligramov vitamina C. Povečana potreba po vitaminu C se pojavi predvsem v času nosečnosti, pri alkoholikih, kadilcih, infekcijah, ob hujših poškodbah ali operacijah in ob stresu. Skrb za dobro počutje je nujno potrebna za ohranjanje zdravja. Ponavljajoče se okužbe so znak, da naš imunski sistem ni v dobrem stanju. Potek bolezni je hujši, če nas okužba doleti zaradi stresa. Kako ukrepati pri prehladu ali gripi Prehlad je najpogostejša virusna okužba zgornjih dihal. Začne se s splošno utrujenostjo, bolečinami v žrelu, zamašenim nosom in z izcedkom iz nosu. Ko izcedek mine, se ponavadi pojavita še suh kašelj in hripavost. Vse to lahko spremljata še povišana telesna temperatura in glavobol. Simptomi prehlada trajajo od tri do deset dni. Do zapletov lahko pride zaradi bakterijskih okužb, predvsem obnosnih votlin in srednjega ušesa. Gripa je zelo nalezljiva in zelo pogosta okužba dihalnih poti. Povzročajo jo virusi, ki prizadenejo nos, žrelo in pljuča. Prav tako kot prehlad jo spremljata povišana telesna temperatura in glavobol, zraven pa se običajno pojavijo še mrazenje, suh kašelj ter bolečine v mišicah in sklepih. Pri okužbah dihal je najbolj nevarna in pogosta pljučnica. Gripa in prehlad se širita kapljično, to pomeni s kašljanjem ali kihanjem, lahko pa tudi z neposrednim stikom z bolnikom ali okuženim predmetom. Prehlada se bomo najlažje ubranili, če bomo okrepili obrambne sposobnosti svojega telesa: poskrbeti moramo za uravnoteženo prehrano, bogato z vitamini in minerali, vedno pomagata tudi redna telesna vadba in gibanje na svežem zraku, izogibati se moramo čezmernemu pitju kave in kajenju, izogibamo se tudi zadrževanju v javnih in zaprtih prostorih, dihamo skozi nos, ki je odličen filter za viruse, in ne pozabimo na preventivne ukrepe - umivanje rok, izogibanje okuženim ljudem, z rokami se ne dotikamo nosu in oči, redno odvržemo umazane papirnate robčke ... Če zbolimo, si lahko sami pomagamo na več načinov. Najpomembneje je, da ostanemo doma in počivamo, če je to le mogoče, pod nobenim pogojem pa ne odhajajte v službo ali drugam s povišano telesno temperature. Pomembno je tudi, da pijemo veliko tekočine, najbolje je, če pijemo čaj z okusom lipe ali bezga in sadne sokove z veliko vitamini. Prehladne simptome si lahko olajšamo in odpravimo z zdravili, kot so: tablete in napitki proti vročini in bolečinam, kapljice za nos, sirupi in tablete, ki umirjajo suh kašelj - antitusiki (jemljemo jih pred spanjem), ekspektoransi - tablete in sirupi, ki redčijo sluz, ki se nabira v dihalnih poteh in tako pomagajo pri izkašljevanju (uporabimo jih čez dan), antiseptiki za usta in žrelo, ki odpravljajo neprijetno skelenje in bolečine v žrelu ter olajšajo požiranje, ter tablete in sirupi z izvlečkom islandskega lišaja, ki pomagajo pri hripavosti in suhem kašlju. V lekarni lahko kupimo tudi kombinirana zdravila za lajšanje težav pri prehladu in gripi, vendar so primerna le, ko so prisotni vsi našteti simptomi gripe ali prehlada. V določenih primerih je sicer vseeno treba obiskati zdravnika, predvsem ko gre za obolele nosečnice in majhne otroke, starejše bolnike ter bolnike s kroničnimi obolenji srca in dihal. Zdravnika je treba obiskati, če simptomi trajajo dlje kot sedem dni in se stanje ne izboljšuje, ali pa v primeru, da bolnikova temperatura presega 39 stopinj Celzija več kot tri dni (pri otrocih dva dni). V primeru, da se pojavijo bolečine v ušesih ali težave z dihanjem, je obisk zdravnika nujen nemudoma! Najboljša zaščita pred gripo je cepljenje! Cepiva vsebujejo mrtve ali oslabljene mikroorganizme (bakterije in viruse). To so virusi, proti katerim po cepljenju v telesu nastane ustrezna zaščita. Cepljenje se še posebej priporoča pri ljudeh, starejših od 60 let, zdravstvenih in pedagoških delavcih, varovancih domov za ostarele, cepljenja pa vsekakor ne priporočamo nosečnicam, otrokom, mlajšim od 12 mesecev, bolnikom, ki prejemajo imunosupresivno terapijo, vsem, ki so alergični na sestavine določenega cepiva, in osebam s povišano telesno temperaturo in akutno okužbo. Pomagajmo Sončkom Sonček, društvo za cerebralno paralizo Ptuj - Ormož, je društvo, v katerem se združujemo starši in naši otroci s cerebralno paralizo in di-ugimi motnjami v razvoju, njihovi sorojenci, strokovnjaki in drugi ljudje, ki nas podpirajo. Društvo ima vlogo regionalnega povezovalca vseh takih družin, kar pomeni, da pokriva območje vseh občin nekdanje ptujske in območje celotne nekdanje ormoške občine. Nastalo je že leta 1988, in sicer z namenom samopomoči - da se vsi, ki smo soočeni z dejstvom, da ima naš otrok večje težave, kot jih predvideva običajen razvoj otroka, med seboj povežemo in tako s skupnimi močmi poskušamo doseči to, kar potrebujemo. V tem času se je v društvu zamenjalo kar nekaj generacij; tisti, ki so ga ustanavljali, imajo danes že odrasle otroke s cerebralno paralizo, ki potrebujejo pomoč pri vključevanju v družbo, iskanju zaposlitve in še vedno pri terapijah, ki za osebe s cerebralno paralizo ostanejo velikega pomena celo življenje. A nove generacije prihajajo znova in znova — kljub napredku medicine se vedno znova dogaja, da se rodi otrok, čigar razvoj ne teče tako, kot je pričakovano, zaradi poškodb možganov ali pa že kromosomov. Nihče od nas tega ni pričakoval, a zgodilo se je in vemo, da se bo dogajalo tudi v prihodnje, novim generacijam. Zato se tisti starši, ki kot prostovoljci delamo v društvu, trudimo pomagati na novo prihajajočim družinam otrok s cerebralno paralizo in drugimi posebnimi potrebami - od njihovih naj nežnejših let pa vse tja do odraslosti. Naše delovanje zajema različne dejavnosti, s katerimi na neki način poskušamo zapolniti vrzeli v delovanju države in držati »varovalno mrežo« družinam, ki se znajdejo v tej situaciji. Ena od prvih aktivnosti, prek katerih nas nove družine spoznajo, so naše zdravstvenoterapevtske kolonije za družine, v katerih otrokom z diagno- \ , -o- 0 X JonceK 1ag,ivrr"ii ZVEZA DRUŠTEV ZA CEREBRALNO PARALIZO SLOVENIJE zo ponudimo strnjeno (vsakodnevno) obravnavo s štirimi različnimi terapi' jami in drugimi dejavnostmi, mladin1 staršem pa svetovanje in izobraževanje’ da bi se lažje znašli v zelo stresni situaciji, ki jih je doletela. Ko otroci odraščajo, je treba poskrbeti za razvoj njihove samostojnosti, takrat sledijo šolske kolonije in kasneje tabori za mlade °drasle. Ti programi jim poleg nuj-n° potrebnih terapij, do katerih po 18. letu v zdravstvenem sistemu nimajo več Pravice (kljub temu da nobeden od njih ni »ozdravel«), ponudijo tudi možnost Zabavnega druženja z vrstniki in nova doživetja - vse to potrebujejo prav tako k°t njihovi zdravi vrstniki, le precej težje pridejo do njih. Vse to smo letos ‘zvedli že v poletnih mesecih, zdaj pa P°tekajo redni programi, kot so prilagojeno plavanje v Termah Ptuj, jahanje *n fizioterapija, imeli smo tudi piknik, daka pa nas še Božiček za otroke in še kaj, s čimer bomo lahko polepšali živl-Jenje našim otrokom in malce olajša- li življenje njihovim družinam. Kljub temu da je delovanje društva prostovoljno, pa so stroški za izvajanje vseh teh programov veliko večji, kot jih zmoremo, zato smo starši, ki delujemo v društvu, primorani iskati pomoč donatorjev, da lahko izpeljemo te programe. Zato smo izredno veseli vsake pomoči v tej obliki — ena od možnosti je tudi ta, da nam namenite 0,5 % dohodnine, kar vas nič ne stane, saj odmera dohodnine ostane enaka, vi samo državi poveste, komu naj nameni ta delež. Za vsako pomoč smo zelo hvaležni in zagotovimo lahko, da bo denar do zadnjega centa porabljen za dobro številnih družin, ki potrebujejo podporo. Tudi sicer ste dobrodošli v našem centru na Ptuju, blizu avtobusne postaje. Z veseljem vam bomo razkazali izdelke, ki jih naši mladi izdelujejo v VDC-ju in jih prodajajo, ter poklepetali - če se ljudje osebno spoznamo, se lažje razumemo, in če razumemo drugega, se ga tudi nehamo bati. Dobrodošli! Nada Polajžer, predsednica Sončka, DCP Ptuj - Ormož Pravilno ščetkanje zob /'"bna ščetka naj bo majhna, 8°sta in čim b0lj mehka. Tudi z najboljšo zobno ščetko je treba obvladati še način ščet-^'lnja. Ob zobeh je namreč t,eba temeljito očistiti še rob dlesni, kjer se nabira največ bakterij. pRlKAZ SKOZI Risbice ' 'n 5: Ščetko prisloni k dle-tako da bo polovica Cetin pokrivala dlesni, polo-V*Ca pa zobe. Ščetine usme-r* v zgornjo dlesen. Čisti z ^jhnimi krožnimi gibi brez {^'tiskanja. .' Z majhnimi krožnimi gibi 'n ščetinami, usmerjenimi ^esen, se pomikaj proti ^njim zobem. v.' pozabi na grizne površne. 6: Težko dostopna mesta lstiš tako, da ščetko posta-.0 navpično. tkanje zob ne sme biti ^tinsko opravilo, zato tudi . Pomembno, koliko časa si Scetkamo, ampak da smo r* tem osredotočeni. i^ina Majerič, zdrav. teh. Sv. Miklavž v Zg. Leskovcu V cerkvi sv. Andraža v Zg. Leskovcu nas je obiskal dobri mož sv. Miklavž. Mož, ki obdari pridne otroke in včasih tudi malo manj pridne, s svojo skromnostjo pa pokaže, da misli na nas in nas z dobrimi željami spet obišče naslednje leto. Letos je Miklavž v spremstvu parkelj na in angelov razveselil kar 100 otrok iz naše fare in tudi od drugod. Hvala vsem, ki so pripomogli k izvedbi miklavževanja, KS Leskovec, ki je s svojo dobrodelnostjo pokazala srčnost do naših najmlajših, Damjani, ki je skupaj z otroki pripravila čudovito igro, tistim, ki so pripravili šibe Miklavžu, in tudi tistim, ki so poskrbeli za stojnico sladkih dobrot in topel napitek pred cerkvijo. Iskrena hvala. Lep in miren praznični december vsem želita Minka Feguš in Natalija Senekovič Tudi pridne otroke v Leskovcu je obiskal sv. Miklavž. Foto: arhiv župnije Jesenski kostanjev piknik 00 SLS Videm Kot vsako leto smo tudi letos organizirali kostanjev piknik. Tokrat je bila na vrsti KS Leskovec in odločili smo se, da bo piknik na čudoviti lokaciji pri družini Baniček v Skorišnjaku. Zbralo se je okrog 60 članov stranke. Ob čudovitem vremenu, odlični postrežbi, sladkih kostanjih in zvokih naših mladih članov smo se prijetno družili do poznih ur. Ob tej priložnosti se občinski odbor Videm iskreno zahvaljuje družini Baniček za gostoljubje. Med 13. in 17. novembrom pa je potekala strokovna ekskurzija regijskega odbora SLS v Bruselj, ki jo je organiziral naš evroposlanec Franc Bogovič. Udeležila sta se je dva naša člana. Ob izteku leta želimo vsem občankam in občanom občine Videm blagoslovljene božične praznike ter sreče in zdravja polno novo leto 2017. v OO SLS Videm Bojan Merc, predsednik Letošnje jesensko druženje članov SLS je bilo med vinogradi, pri Baničekovih v Skorišnjaku. Foto: arhiv SLS Aktivnosti stranke DeSUS Na koledarju smo obrnili zadnji list v letu in že je pred nami veseli december, čas za ocenjevanje aktivnosti v letu, ki se poslavlja, in čas načrtovanja aktivnosti za leto, ki prihaja. Zelje in načrte pa nam kroji politika na državnem in občinskem nivoju. Med njim so ljudje oz. stranke, ki želijo državljanom in občanom vse dobro. Nekateri pa tudi obratno, neproduktivno. Tisti nekateri, vemo, kdo je to, so ponosni na svoja dejanja in svojih napak ne vidijo ter jih tudi ne priznavajo. Stranka DeSUS je trden člen vlade. Zna biti kritična z namenom, da se okrepita gospodarstvo in proračun. To je pogoj za dolgoročno vzdržnost pokojninske blagajne in da pridemo do demografskega rezervnega sklada. Nujno je potrebna zdravstvena reforma, upokojencem je treba omogočiti varno starost, bolnim zdravnike, mladim pomagati do dobre izobrazbe in prve službe. Treba je skrbeti za dobrobit vseh državljank in državljanov, hkrati pa upoštevati finančne okvire proračunske blagajne. V februarju 2017 je predviden kongres stranke, na katerem bomo dorekli zadeve, nujno potrebne za delovanje stranke, in izvolili • ________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Utrinek z jesenskega srečanja članov stranke DeSUS v prostorih PGD Tržeč vodstvo, verjetno to, ki je sedaj. V letu 2017 DeSUS OO Videm predvideva spremembo v vodstvu stranke. Pa ne zato, da bi bilo treba, saj stranka pod vodstvom Venčeslava Trafela in drugih članov odbora dobro dela. Pobudo je dal sam predsednik Venčeslav Trafela in jo bomo upoštevali. Po članstvu sodeč spadamo med večje občinske odbore. Enkrat letno izvedemo zbor članstva, julija strokovno ekskurzijo in jeseni srečanje članov. Upravni odbor se sestaja po potrebi, na sestankih razpravljamo o aktualnih vprašanjih. Na zadnji seji smo med drugim razpravljali o proračunu občine Videm za leto 2017 in dali vodstvu konkretno pobudo: Izvršni odbor stranke DeSUS Videm je na svoji 4. seji 4. 11. 2016 med drugim razpravljal o proračunu občine Videm :n ga podpira, vendar ne v celoti. Že več prosimo občinsko vodstvo in župana občine Videm Friderika Bračiča, naj aktivno pristopijo h gradnji doma za starejše v Vidmu. To je že nekaj časa Velika želja naših starejših občank in °bčanov. V Juršincih in Kidričevem jim je uspelo. V stranki, v kateri predstavlja-1110 starejšo populacijo, se sprašujemo, Zakaj to nam ne uspe pri nas v Vidmu, ktosimo občinsko vodstvo, naj začne re$ne pogovore glede doma za starejše pri institucijah, pristojnih za to področje. Zavedamo se, da je ta naloga za vodstvo občine, župana in tudi za svetnike velika naloga. Uporabniki doma, ki bi morda na stara leta prebivali v svojem okolju, bi vam bili neizmerno hvaležni in nikoli se ne ve, mogoče bomo tudi mi med njimi. Člani DeSUS smo znani po tem, da se radi družimo, saj so naša srečanja dobro obiskana, naj bo to zbor članstva, izlet ali piknik. Vsa prijetna srečanja kon- čamo s pesmijo En lep večer je spet za nami z upanjem, da se naslednje leto ob takih srečanjih spet dobimo. Vabimo vas, da se nam pridružite. Veseli bomo, če se nam bo članstvo povečalo. Vse dobro v letu, ki prihaja, iti hvala za sodelovanje vsem članom upravnega in nadzornega odbora. Hvala tudi vodstvu DU Videm in PGD Tržeč za sodelovanje. Spoštovani članice in člani, naj bodo praznični dnevi prijetni. Besedilo in foto: Franci Hliš 10 SDS Videm z novim vodstvom Občinski odbor SDS Videm je imel v Dniju volilno konferenco. Dosedanji Predsednik Branko Marinič je namreč °dstopil s te funkcije. Sklicatelj volilne konference je bil njen podpredsednik Andrej Rožman. k°tem ko so izvolili delovno predsed-s> konference, je poslanka Suzana Lep ^iitienko predstavila aktualne politične izmere. Posebej je izpostavila referen-^um v Veliki Britaniji, nedavno interpe-ac'jo zoper ministrico za delo, družino, s°cialne zadeve in enake možnosti dr. ''So Kopač Mrak, trenutno aktualno Ugajanje znotraj koalicije in opozicije v Državnem zboru ter vsem prisotnim ^°ščila ob 25-letnici naše domovine. edilo je kratko poročilo o delu stranke V Preteklem letu. Podal ga je predsedu-|j'c' delovnega predsedstva, ker dose-. anjega predsednika na konferenco ni d°- Nato je potekala široka razprava ^dosedanjem delu občinskega odbora, j a$ti o delovanju odbora v preteklem ,etu- Strinjali so se, da je bil dosedanji vršilni odbor preštevilen, zato je bilo 'Tlarsikdaj težko zagotoviti sklepčnost na seji. Sledila je razrešnica dosedanje-1111 predsedniku, izvršilnemu in nad-0rnemu odboru. Vsi so bili s funkcije °glasno razrešeni. Volilna konferenca . Je nadaljevala z evidentiranjem in Setvijo novega predsednika, IO SDS Skcija predsednika je bila soglasno ^|uPana Suzani Lep Šimenko. Ta je predala člane izvršilnega odbora, ki so Utrinek z volilne konference SDS jih prisotni tudi potrdili. Člani izvršilnega odbora SDS Videm so poleg predsednice Suzane Lep Simenko še Andrej Rožman, Bojan Emeršič, Alojz Čeh, Danica Cebek, Aleksander Kelc, Zvonko Korpič, Marija Trafela in Katja Sven-šek. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Janez Lovenjak, Brane Feguš in Alojz Smigoc. Na prvem srečanju izvršilnega odbora sta bila za podpredsednika izvoljena Andrej Rožman in Alojz Ceh. Šimenkova se je zahvalila za zaupanje in pojasnila, da se je za prevzem funkcije odločila zato, ker želi, da bi bil občinski odbor stranke čim bolj aktiven in da bi se v okolju čutila njihova dejavnost Delovno predsedstvo volilne konference ter da bi bili rezultati stranke vidni na naslednjih lokalnih volitvah. ŠM Jesenski piknik 00 SDS Videm V nedeljo, 16. oktobra, je Občinski odbor SDS Videm pri Vaškem domu Pobrežje organiziral jesenski piknik. Piknik je bil namenjen tako članom kot tudi simpatizerjem in prijateljem SDS. Udeleženci piknika, ki se je začel ob 14. uri, so bili postreženi z odlično pripravljenim golažem in sveže pečenim krompirjem. Zbrane so nagovorili predsednica OO SDS Videm in poslanka SDS v DZ RS Suzana Lep Šimenko, podpredsednica SDS in poslanka SDS v DZ RS Jelka Godec in član izvršilnega odbora SDS Miroslav Luci. Prisotna sta bila tudi župan sosednje občine Kidričevo Anton Leskovar in predsednik OO SDS Kidričevo Marjan Petek. Prijetno druženje je s svojim petjem popestril pater Janez Ferlež, številni pa so se preizkusili v kegljanju. Številna udeležba naših občanov izkazuje interes po tovrstnih druženjih, njihovo zadovoljstvo pa z nasmejani- mi obrazi, zato bomo to prakso nadaljevali tudi v prihodnjih letih. Že sedaj vabljeni, da se nam pridružite. OO SDS Videm sps Člani, simpatizerji in prijatelji SDS so se zbrali na jesenskem Foto: arhiv SDS Iz Vidma v parlament Občinski odbor SDS Videm pri Ptuju je v ponedeljek, 12. decembra, za svoje člane organiziral izlet v čarobno okrašeno Ljubljano, tokrat tudi s posebnim namenom, da si ogledamo prostore Državnega zbora. V ponedeljkovem jutru smo se odpravili proti Ljubljani, na počivališču Lukovica smo se okrepčali z dopoldansko malico, nato pa nadaljevali pot do Parmove ulice, kjer smo si ogledali Železniški muzej Slovenskih železnic. Pot nas je nato vodila do hrama demokracije, kjer nas je sprejela naša predsednica in poslanka Suzana Lep Šimenko. V parlamentu smo se seznanili z zgodovino in lepoto stavbe, z balkona pa smo lahko spremljali del redne seje, ki je ravno takrat Videmčani, člani stranke SDS, na obisku v Državnem zboru in v poslanski pisarni SDS, kjer so naredili skupno fotografijo z domačinko, poslanko Suzano Lep Šimenko, in predsednikom stranke SDS Janezom Janšo. Foto: arhiv 00 SDS Videm potekala. popili v prostorih poslanske skupin2 Po uradnem delu smo se v jedilnici par- SDS. Tukaj nas je z obiskom presenetil lamenta okrepčali s kosilom, kavico pa tudi predsednik stranke Janez Janša in po sproščenem klepetu smo naredili še skupinsko fotografijo. Ker pa je v prazničnem decembru naše glavno mesto lepo okrašeno, smo se sprehodili po mestnih ulicah, ob Ljubljanici do Tromostovja, Prešernovega trga in se nato s tirno vzpenjačo Povzpeli še na Ljubljanski grad. Tudi na poti domov, na Trojanah, nas je čakalo okrepčilo, ves čas druženja pa med udele-*enci izleta ni zmanjkalo dobre volje. OO SDS Videm SDS Spoštovane občanke, spoštovani občani občine Videm, želimo vam blagoslovljen božič, obilo lepih trenutkov v družinskem krogu ter ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti. V letu 2017 pa vam želimo obilo zdravja, miru, zadovoljstva, ljubezni in poguma. 00 ST>S Videm A www.scCs.si Velike misli iz male NSi Stranka NSi OO Videm pri Ptuju do volitev pred dobrima dvema letoma ni imela nikoli nekih širših ambicij po prepoznavnosti oziroma sokreiranju usode vseh nas, ki živimo v tej lepi, ne preveč okrnjeni naravi (vsaj na obrobju) občine Videm. mm št": NOVA SLOVENIJA m SBm KRŠČANSKI DEMOKRATI Vendar pa nam že takrat in dandanes še toliko bolj ni vseeno, kaj se dogaja v državi in povsod okrog nas. Nismo vsemogočni, še več, majhni smo, a ni nam vseeno za razlike, ki se delajo med ljudmi iz malo višje in ljudmi iz malo nižje sfere. Lahko bi bili močnejši (vsaj v miselnosti), a se še nismo dovolj potrudili za ozaveščenost, ljudje še vedno ne razlikujejo med navideznim in resničnim, na naslednjih volitvah pa se moramo vsi skupaj - mi in vi - potruditi, da našo občino še bolj približamo vsem, čisto vsem ljudem, ki smo se odločili, da delamo in živimo tu, kjer smo doma. »Naša četica«, se zbere nekajkrat na leto. Včasih nas je malo manj, včasih malo več, a pomembno je, da smo si vsi enotni, da se da in zmore nekoliko več narediti v dobrobit vseh občanov. Če se ti zdi, da si tudi ti želiš sprememb ali vsaj nekoliko več — skupaj smo namreč močnejši, in to na katerem koli področju - potem dobrodošel/-a kdaj med nas, četudi samo s kakšno idejo ali lepo mislijo. NSi OO Videm pri Ptuju Vam želi blagoslovljen božič in srečno novo leto 2017. Marjan Jelen, podpredsednik NSi OO Videm pri Ptuju O Vsem občanom občine Videm, danom stranke DeSUS in upokojencem želimo Vedrega razpoloženja ob praznovanju božiča in dneva samostojnosti, v novem letu 2017pa dobrega zdravja, 0sebne sreče in veliko delovnih uspehov. SREČNO 2017! DeSUS OO Videm SLS. Slovenska ljudska stranka Sreča je v majhnih stvareh, toplih ljudeh, v stisnjetiih dlaneh. Občinski odbor Videm vam ob prihajajočih praznikih želi obilo zdravja, medsebojnega razumevanja, spoštovanja, strpnosti in notranjega miru. Naj se vam uresničijo vse skrite želje. Blagoslovljen božič in srečno v novem letu 2017. ^SMS STRANKA MLADIH ZELENI EVROPE Življenje je potovanje, za katerega nihče ne dobi zemljevida. Vsakdo potuje po svoje in si sproti riše svoj zemljevid. Vsaka risba je nov smerokaz za vse, ki hodimo po čudovitih poteh življenja. Naj bo leto 2017 pot dobre volje, ljubezni in zdravja. Ob prihajajočih božično-novoletnih praznikih želimo vsem občanom obilo miru, sreče in veselja. SMS - Zeleni Evrope LO Videm IZ NAŠE ŠOLE IN VRTCA Kaj delamo, kako se igramo, kaj se učimo ... Teden otroka v enoti vrtca v Vidmu Tudi letos smo v enoti vrtca Videm od 3. do 9. oktobra obeležili teden otroka. Slogan letošnjega tedna je bil Svet, v katerem želim živeti. Teden otroka temelji na obeleževanju svetovnega dneva otroka, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila leta 1954. Naš teden smo začeli s pravljično urico, na kateri so otroci prisluhnili prigodi slončka Elmerja in spoznali, da smo si v marsičem podobni, čeprav smo si različni. V torek smo imeli samopostrežni zajtrk in nadaljevali z igro tako, da so si otroci sami izbrali igralnico, v kateri so se igrali. V popoldan- skem času pa smo strokovne delavke pripravile ustvarjalne delavnice. Vsak otrok si je s pomočjo starša izdelal izdelek iz ponujenih materialov (slano testo, das masa ali glina ter različna semena ali listi). Popoldansko druženje smo nadaljevali s kostanjevim piknikom. Staršem se najlepše zahvaljujemo za kostanje, ki so jih prinesli s sabo, in pomoč pri peki. V sredo smo se odpravili na orientacijski pohod v okolico vrtca. V četrtek smo imeli kros na atletski stezi okrog igrišča, teden pa smo zaključili z igralnim dnevom v svojih matičnih igralnicah. Sanda Kandrič Nastop v Šparu go vina Spar v Rabelčji vasi na Ptuju je praznovala rojstni dan in otroci vrtca Mavrica iz Leskovca smo sodelovali v progama s svojim nastopom. Zahvala ^ veselem decembru se izpolni marsikatera želja in otrokom radostno zasijejo oči. Otroci vrtca Mavrica Leskovec so se zelo razveselili darila, ki so ga dobili v trgovini Spar, in se donator-Ju iz srca zahvaljujejo. Otroci in vzgojiteljice vrtca Mavrica Otroci pojejo slovenske pesmi in se Veselijo tQrek, 25. oktobra, smo bili znova v Prijetni glasbeni družbi Radia-Tednik tllj in mladih pevcev zavoda OS Videni v sklopu prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. adi pevci OŠ Videm v družbi ravnatelja mag. Roberta Murka na prireditvi Otroci JeJ° slovenske pesmi in se veselijo. Foto: arhiv OŠ V polni športni dvorani in čudovitem vzdušju so se tekmovalci pomerili v dveh starostnih kategorijah: od 1. do 5. razreda in od 6. do 9. razreda. V obeh kategorijah smo imeli po osem tekmovalnih točk. Po izjemno izenačenem boju sta strokovno žirijo prepričali in se s tem uvrstili v polfinale Ruby Frelih s pesmijo Tanje Ribič Zbudi se in Maja Ferk s pesmijo Nine Pušlar To mi je všeč. Kot povabljena gostja je nastopila tudi zmagovalka druge sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, Minea Gabrovec iz OS Zavrč. Polfinale bo predvidoma v januarju. Upamo, da boste takrat spodbujali in navijali za naši Ruby in Majo. Dejan Štuhec, prof. glasbe Dogodki prvega šolskega dne »Za nekatere je vstop v šolo velika prelomnica v življenju, saj pouk nam mladim radovednežem razkrije poti do znanja«. podali v širni svet in predstavljali našo šolo, je Nina pri aktualnostih »spoštovano občinstvo« in predvsem prvošolčke seznanila, da se imenuje naša šola Osnovna šola Videm — Podružnica Leskovec, da je ravnatelj mag. Robert Murko in vodja Podružnice Leskovec Marija Srdinšek. Pri negi telesa sta si Nina in Aleš urejala telo, predvsem obraz in frizuro, in ga oplemenitila s prijetnimi dišavami, in to v preurejenih garderobah z ogledali in veliko svetlobe. Prej so to delali na stranišču z neprijetnimi vonjavami. Nekateri učenci naše šole so zjutraj pred S temi besedami je Andrej Brusar iz 8. e nagovoril vse prisotne na kulturni prireditvi, ki je bila namenjena prvemu šolskemu dnevu na Osnovni šoli Videm - Podružnici Leskovec. Slavnostni dogodek se je začel s šolsko himno, ki jo je zapela Lara Frelih iz 9. e. Nato so nastopajoči učenci nagovorili prvošolčke z besedami: »Dobrodošli, prvošolčki, zelo smo veseli vašega prihoda in radi vas imamo. Želimo vam prijetno počutje na naši šoli«. Na naši šoli imamo zelo veliko igralcev, ki so v obliki igre prikazali, kaj si želijo, da pouk na naši šoli ne bi bil preveč dolgočasen, suhoparen ... Zaradi tega so si Amadeja Potočnik iz 9. e, Andrej Brusar, Nina Drevenšek, Sara Mandelj, Nika Pernek in Aleš Smigoc iz 8. e ter Anja Kozel iz 7. e zastavili nov cilj, in sicer prenovo šolskega sistema na naši šoli. V jutranje varstvo vozačev, ki traja od 6.45 do 7.55, so vpeljali tri nove predmete: aktualnosti, nego telesa in radovednosti. Njihova učiteljica je bila gospa Amadeja, tista nova učiteljica z lepimi dolgimi lasmi. Da ne bi bilo v bodoče napak, ko se bodo prvošolčki rednim poukom že zelo aktivni, ustvarjalni in tudi radovedni. Zaradi tega so vpeljali novi, tretji predmet radovednost, ki je v tesni povezavi z gospodom Googlom, teto Wikipedijo, Voutubom, računalniki, internetom, računalniškimi tablicami, šolskim jedilnikom, urnikom iz eAsistenta, elektronsko pošto, programom — koliko % sta si všeč Sestavili so si nov jedilnik in ga s pomočjo e-pošte odposlali v kuhinjo. Aleš je »spoštovano občinstvo« seznanil, da internet ne potuje po bregačah do Avguština, ker ni pregledal e-pošte na gmailu. ki je bila poslana za pouk naravoslovja in matematike. V bodoče pa jo bo pregledoval v šolski galeriji na novem računalniku za pouk radovednosti. Andrej nas je seznanil, da informacije potujejo vsepovsod in da so verjetno že prišle do njegove mame, ki se ukvarja z mladimi pujsi v »štali«. S pomočjo tete Wikipe' dije so nam predstavili Florido in Ameriko. Pri matematiki so računali s pomočjo računalniških tablic in ugotovili, da so hitrejši pri delu, kot je govorila učiteljica Amadeja. Nastopajoči učenci so v igri prikazali, da se v šoli dela vse po internetu, da zelo veliko berejo, ko uporabljajo infor' macijsko tehnologijo in so zaradi tega zelo napredna generacija, saj prehitevajo druge osnovne šole za celo stoletje in s o Ze v 22. stoletju, da imajo zelo gibčne Pr$te, zelo aktivne možgane, ki nenehno ‘‘delajo«. Kljub uporabi te informacijske tehnologije so fit, zdravi, zabavni, veseli, Privlačni, živahni, gibčni, vsepovsod jih je polno ... L>ospa učiteljica Amadeja jih je seznama, da so te predloge poslali na Sončni Zavod, nekaj so jih upoštevali, nekaj pa jih bodo mogoče naslednje leto. Na koncu je »spoštovano občinstvo« seznama, da so se končale njihove zanimive tee, ure zabave in da ponovno upošteva-1° Pravila obnašanja in ravnanja Osnov-ne šole Videm - Podružnice Leskovec. Aa ta del prireditve smo poskrbeli uči-teljica Aninia Kodrič, učitelj Davorin Horvat in hišnik Janko Merc. ^ drugem delu slavnostne prireditve so Vstopajoči učenci predstavili uganke, Pernice, verze v zvezi s šolo z mentorico učiteljico Dušanko Škamlec. S pomočjo arrnonike Janeza Šmigoca iz 6. e pa Steo slišali zelo lepe melodije. zadnjem delu slavnostne priredi-Ve nas je nagovorila vodja Podružnice Leskovec Marija Srdinšek. Seznanila nas tudi z razredništvi posameznih razre-dov, že iz napisa na sceni je bilo razvi-dll0> da je v 1. e razredu osem učencev. v °hili so rumene majice z logotipom 0 e> rumene kape s »šiitom« in odsevne rijtnene trakove. udi scena nas je nagovorila, in sicer 0 °bnašanju, ki nam pomaga graditi °dlaose. To so »SPOŠTOVANJE, ZAU-[A^JE, DOGOVARJANJE, SPREJETJE, POSLUŠANJE, SPODBU-JAl^JE, PODPIRANJE« (Kern, 2015, !tr- 10). Ana Nuša Kern iz Osnovne e Preserje pri Radomljah navaja, da nekateri učenci teh besed ne razurae-^°’ arnpak med izobraževanjem do 9. azreda jih bodo prav gotovo spoznali in JlzUrne]j ter uporabljali v šoli in v vsak-anjem življenju. Na koncu še dodajam: Cenci, imejte se radi in se spoštujte!« Knjižničarka Aninia Kodrič Al Literatura: *n> A. N. Šola je lahko drugačna. Uči-glas. 2015, letnik II, številka 2, str. Sprejem prvošolčkov v šolsko skupnost Najboljše pride zmeraj na koncu. Tako je bilo tudi ob zaključku tedna otroka. Najbolj srečni, veseli in počaščeni so bili ravno oni, prvošolčki, saj so bili ta dan, v petek, 7. oktobra, sprejeti v šolsko skupnost. Da si bodo zapomnili ta dan, smo pripravili kratek kulturni program, dodelili varuhe, učence devetih razredov, prijazna kuharica nas je razveselila s sladkim presenečenjem, za povrh pa smo se družili še ob toplih, dišečih, sladkih kostanjih. Sedaj so tudi najmlajši šolarji člani šolske skupnosti šole Leskovec. Janja Gjurasek Nacetova božična želja Nace je na božični večer sedel na okensko polico. Pogledal je v nebo in si nekaj zaželel. Bil je žalosten, saj je vedel, da mu Božiček ne bo mogel izpolniti edine želje in mu prinesti bratca. Naenkrat se je na nebu zasvetilo nekaj rdečega. Bila sta Rudolf in Božiček. Božiček mu je pomahal in pomežiknil. Naslednje jutro se je Nace zgodaj prebudil in odhitel k smrečici. Tam je zagledal bombone ter jih začel jesti. Mama in oče sta sedela v kuhinji. Z nasmehom sta ga poklicala k sebi in mu povedala, da bo dobil bratca. Nace se je zelo razveselil, saj je bila družina vse, kar si je želel. Miša Mulec, 6. b Praznični aranžmaji v OPB šole Sela Tik pred začetkom prazničnega decembra smo v OPB na šoli Sela pod mentorstvom učiteljice Marije Božičko ustvarili zanimive praznične aranžmaje, ki se jih je dalo z malo časa in kančkom domišljije uporabiti tudi kot adventne venčke. Učiteljica Petra Hadler Ples snežink Snežinke padajo na tla, na poti plešejo sem in tja. V svetlobi se bleščijo, na roki se stopijo. Padejo na pusto smreko in jo okrasijo z belo obleko. Smreka se zablešči, v sončnem zahodu se mi lepa zdi. Če si... Če si moker, je vse okrog tebe suho. Če si vroč, je vse drugo hladno. Če si svetel, je vse temno. Snežinke Snežinke so kakor bleščice, ki zakrivajo jasno nebo. So zimske koščice, ki padajo na zemljo. So srebrne princeske, ki jadrajo po oblakih. So zimske kraljice, ki vladajo nad zemljo. Ko pride pomlad, se snežinke stopijo in smreko spet pusto naredijo. V nebo pogledam. Kam so odšle? Kdaj se bodo spet vrnile? Če si zmagovalec, so drugi poraženci. Miha Vinko, 5. a Gašper Skok Vaupotič, 5. a Vsako leto pridejo in otrokom prinesejo veselje. Prinesejo tudi polno dobrot in to naredijo prav povsod. Pija Pečnik, Nuša Furek, 6. b Lucija Vajda, 5- a Klara Kokot, 5- a Praznične želje učencev 3./4. e december 2016 ^zdravljeni. Jaz sem Marsel. Za božič si želim, da bi vsi ljudje tega sveta preživeli praznični dan s svojo družino in da bi se sPornnili vseh, ki nimajo strehe nad glavo, in tistih, ki čakajo na hrano, vodo, oblačila in igrače. Želim si, da bi bili vsi srečni. Marsel Jelen, 3. e ^°ja želja, dragi Gabriel! da se jaz in ti že od drugega razreda ne razumeva. Lahko $Va prijatelja. to je moja želja in želim, da bi se mi izpolnila. Saša Iskrač, 3. e ^elirn si konja, sedlo za konja, uzdo, malega psa pa tudi muco Sarnico in mačka samca. Želim si medo igračko, barbike, rv°bota. ^elirn si, da bi bila zdrava in da bi me imeli sošolci radi. Neža Vidovič, 3. e ^elirn si, da bi me imela mami rada in da bi bili tudi drugi °tr°ci srečni. Pa da bi imeli otroci v Afriki hrano, pitno vodo j*1 topel dom. ada bi imela kužka. Želim si tudi, da bi bil moj pradedek *drav. Amadeja Hercog, 3. e ^aj bo naslednje leto lepo za vse afriške otroke. Naj dobijo °v°lj hrane, pitne vode in oblačil. 'eP° vas pozdravljam! Gabriel Feguš, 3. e. ^ebrn si dobiti lego kocke in želim si tudi, da bi mama dobila !^°Vo obleko, ata pa nova orodja. Dedku bi naredil lesenega kužka. Anej Jelen, 3. e arila bi razdelil moji družini, vsem prijateljem pa tudi moji >ičniŽani. 'ebm, da bi bili vsi srečni. Rad bi imel konja. Tijan Školnik, 3. e (| C^ria si, da bi si vzeli več časa zame, vsem revnim v Afriki pa, * imeli dovolj hrane. Domen Meško, 4. e k °ie želje so namenjene vsem otrokom, odraslim in bolni-111" nikoli naj se ne nehajo boriti za boljše življenje. Spela Franc, 4. e L Moja največja želja je, da bi vsi otroci vsaj za božič dobili zdravo hrano in čisto vodo ter imeli ob sebi starše. Svojim naj bližjim pa želim vesele božične in novoletne praznike. Jana Krajnc, 4. e Ati, želim si, da bi več časa preživel z nami. Mami, želim si, da ne bi več delala popoldan. Sestra, upam, da mi boš pri učenju še naprej rada pomagala. Pa hvala, da mi stojite ob strani, ko sem nesrečen in ko sem vesel. Aljaž Pernek, 4. e Želim si, da bi imeli vsi otroci dovolj hrane, da ne bi bilo več vojn in da bi bili vsi zdravi. Želim si tudi, da bi imel zdravo sestrico. In da bi bila ati in boter več časa z nami. Urban Milkovič, 4. e Jaz imam starše, jaz imam dom, imam hrano, imam lepo življenje. A nekateri tega nimajo. Nekateri so brez staršev, nimajo hrane, ne pitne vode, ne svežega zraka. Nekateri pa niso preživeli ... Želim si, da bi imeli vsi ljudje na tem svetu srečna življenja. Ker pa se zavedam, da veliko ljudi umre po nepotrebnem, sem jim pripravljena pomagati. To bom naredila tako, da bom dobro mislila o njih. Naj jim moje lepe misli polepšajo življenje. Torej! Za vse ljudi, ki nimajo srečnega življenja! Ruby Frelih, 4. e Zima Snežinka blinka, ko pada z neba, otroku naznanja, naj se z njo igra. Ko z neba snežinke padejo, otrok snežaka naredi. Ko sonce posije, se snežak stali. Ko se teta zima poslovi, otroci čakajo, da spet k nam prihiti, da se lahko igrajo vse lepe dni. Gašper Skok Vaupotič, 3. a Alen Kelc, 5. a Slavni matematik Gottfried Wilhelm Leibniz navdihuje za ustvarjanje in raziskovanje Zavod Republike Slovenije za šolstvo je v okviru mednarodne Konference o učenju in poučevanju matematike (KUPM 2016), ki je potekala 16. in 17. novembra na Brdu pri Kranju, organiziral natečaj za učence in dijake z naslovom Slavni matematik Gottfried Wilhelm Leibniz navdihuje za ustvarjanje in raziskovanje. Namen natečaja je bil ozave-ščanje o pomembnosti odkritij na področju znanosti, spoznavanje zgodovinskega razvoja matematike in ustvarjanje pri matematiki. Učenci Renato Topolovec, Jan Milošič in Nives Rus so izdelali računalniške risanke, ki prikazujejo delo in življenje slavnega nemškega matematika in filozofa Gottfrieda Wilhelma Leibniza. Letos je namreč njegova 300. obletnica smrti in 370. obletnica rojstva. Leibniz je za razvoj matematike naredil ogromno. Med drugim je izumil in sestavil stroj, ki je znal Računski stroj seštevati, odštevati, množiti in deliti, uvedel je znaka za množenje in deljenje, razvil dvoj iški sistem, raziskoval razvoj števil v verižne ulomke, razvil metode za reševanje sistemov linearnih enačb, izumil diferencialni in integralni račun in še mnogo drugega. Renato, Jan in Nives so poleg svojih scenarijev in idej o sami zgodbi naredili risanke, ki so bile na natečaju tudi izbrane, prikazane kot spremljevalni program na mednarodni konferenci in simbolno tudi nagrajene. Veseli me, da učenci radi raziskujejo in odkrivajo stvari, ki so povezane z matematiko, in vse skupaj prikažejo na njim domač in moderen način. Mentorica Klementina Orešek Srečanje v šoli Videm V oktobru so se v OS Videm srečali predstavniki hrvaških šol, ki sodelujejo v projektu Poučevanje slovenskega jezika in kulture v Varaždinski županiji. Srečanja so se udeležili ravnatelji OS Lepoglava, OŠ Višnjica, Gimnazije Varaždin, vodja oddelka za izobraževanje varaždinske županije, predstavnik ministrstva za izobraževanje, predstavniki Zavoda za šolstvo RS Veronika Pirnat, predstojnica ZŠ enote Maribor Vera Bevc, svetovalka Leonida Novak in učiteljice slovenskih šol, ki delajo v tem projektu. Tema srečanja je bila formativno spremljanje pouka, ki je tudi osrednja tema študijskih skupin slovenskega šolstva. Svetovalka Leonida Novak je pripravila predavanje na to temo, učite- lja prvega razreda Darja Ostroško in Boštjan Petrovič pa sta pripravila hospitacijsko uro. Projekt Poučevanje slovenskega jezika in kulture v Varaždin' ski županiji poteka že peto leto. Koordinatorica tega projekta je naša šola. Osem učiteljic slovenskega jezika iz naših in sosednjih obmejnih šol poučuje učence na 12 hrvaških šolah slovenščino. To je jezik sosedov in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport se zavzema za poznavanje jezika sosednjih držav in projekt finančno podpira, je pojasnil ravnatelj Robert Mur' Tehniški dan Varno v promet V četrtek, 6. oktobra, smo skupaj z zavodom Varna pot izvedli tehniški dan Varno v promet. V uvodnem delu nam je policist Stanko Vinko podal nekaj koristnih napotkov za večjo varnost v prometu, nato pa so učenci v delavnicah spoznavali različne vsebine na temo prometa. Učenci 1. in 2. razreda so v delavnici 4-prometna deteljica Poslušali prometno zgodbico, spoznavali prometne znake, Prometno tombolo. Naučili so se pripeti na sedežu za varno Pot v avtu, na prometnem poligonu so se preizkusili v različnih prometnih situacijah. Ob koncu so se vsi učenci združiti in zapeli pesmico Adija Smolarja »Da prijazna bodo jutra« ter ob njej tudi zaplesali. Učenci 3. razreda in 2. VIO so v delavnici Ju3 na cesti spoznavali pomembnost odgovornega ravnanja v prometu - upoštevanje pravil, uporabo zaščitnih Sredstev, zbranost in strpnost v prometu. Seznanili so se z osnovnimi pravili varnosti v prometu, posledicami nepravilnega ravnanja v prometu, se učili o prometnih znakih. Učen-ci 3. VIO so v delavnici 5xstop je cool razpravljali o temah, k°t so prevelika hitrost, naletna teža, droge, alkohol, kršenje Pravil. Na voljo so imeli simulacijska očala, s katerimi so spo-Znali nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola. Prisluhnili so z*yljenjski zgodbi žrtve prometne nesreče in si ogledali nekaj Varno v promet Foto: arhiv OŠ preventivnih fdmov na temo Mladi in promet. Namen tega predavanja je bil pozitivno vplivati na mlade, jim ukoreniniti varno vožnjo kot vrednoto in opozoriti, da sta hitrost in alkohol še vedno glavna vzroka prometnih nesreč. Dan smo zaključili v prijetnem druženju s starši ob slastno pečenih kostanjih. Mateja Gabrovec Hladi planinci zavoda Osnovne šole Videm ^°d okriljem Planinskega društva Naveza deluje v zavodu ^snovne šole Videm tudi krožek z mladimi planinci. V leto-Snjem šolskem letu smo si zadah, da bi enkrat mesečno izvedli Planinski izlet po raznih koncih naše domovine. Do sedaj se natn je uspelo v oktobru povzpeti na Kriško goro in v decem-^ru na Paški Kozjak. V novembru nam vreme ni bilo naklo- njeno. Na Kriški gori nas je pričakal sneg, kar je razveselilo naše najmlajše planince, ki so uživali v kepanju in ustvarjanju snežaka. Na Paškem Kozjaku se nam je pridružil prijazen kuža in nas pospremil v dolino. Mladi planinci iz vseh treh šol že nestrpno pričakujejo nove planinske podvige. Mentorice: Petra, Marija, Olga ^ladi planinci so se nazadnje povzpeli na Kriško goro in Paški Kozjak. Foto: arhiv OŠ Razmišljanja Leskovških šestošolcev Kaj mi pomeni december Božiča se zelo veselim, saj mi mama dovoli veliko več druženja s prijatelji. V decembru ni samo božič, temveč pride tudi Miklavž in praznujem rojstni dan. Všeč mi je, ko sem zunaj na snegu, se kepam ali smučam, potem pa pridem v hišo in spijem veliko vročega kakava. Anej Štrucl December je praznični mesec, saj v tem času prinesejo darila Miklavž, Božiček in dedek Mraz, praznujemo pa tudi prihod novega leta. Na začetku decembra ali pa še prej nas lahko razveseli prvi sneg. Takrat se smučamo, sankamo, delamo sneža-ke in se drsamo po zaledenelih ribnikih. Lepo je tudi, če smo ob topli peči, pijemo čaj in beremo knjigo. Janez Šmigoc V decembru zapade prvi sneg in lahko se smučamo. Pridejo tudi Miklavž, dedek Mraz in Božiček. Okrasimo hišo z luč- kami in postavimo smrekico. Za božič si razdelimo darila, ob polnoči gremo k polnočnicam. Praznujemo Silvestrovo in novo leto. Aleks Trafela December mi veliko pomeni, saj so prazniki in sem veliko z družino. Pred božičem me obišče Miklavž. Skupaj krasimo smreko in se pripravljamo na božič. Potem nestrpno pričakujemo novo leto. Letos bo december še posebej zanimiv, saj gremo v šolo v naravi. Karin Pernek December pomeni zame praznike, ko pridejo trije dobri možje in nas obdarijo. Božič mi je najljubši, ker smo takrat največ skupaj in dobimo darila. Kmalu pride še novo leto, ko spuščamo rakete in se veselimo. Lepo je, če je prava zima in je sneg, saj se lahko sankamo in smučamo. Tijan Potočnik Razmišljanje devetošolke Lare Frelih o prihodnosti v Cez dvajset let Vsak posameznik ima svoje želje in pričakovanja v življenju. Odvisno je od osebe in njihovega življenja. Vsak hrepeni po drugačnih stvareh in išče drugačne načine, da bi prišel do svojih življenjskih ciljev. Jaz na primer si močno želim uspeha, želim si nekaj več. Rada bi imela zanimivo življenje in ne običajnega. Od sebe pričakujem več, pričakujem veliko. Če razmišljam le za eno leto naprej, je moja največja želja, da bi bila sprejeta na izbrano srednjo šolo. To bi mi pomenilo zelo veliko, saj sem dolgo iskala srednjo šolo, ki bi mi ustrezala, in zdaj, ko sem jo našla, bi bila zelo razočarana, če ne bi bila sprejeta. Moj cilj je tudi uspešno delo v srednji šoli in uspešno opravljena matura. Po maturi pa sledi nekaj zelo velikega. Nekaj, kar si že dolgo in močno želim. Rada bi odšla v Avstralijo. Tam je moja najboljša prijateljica in najin skupni cilj je, da potujem v Avstralijo in se mogoče tam tudi ustalim. Moja pričakovanja so velika in prav tako moji cilji, vendar mislim, da mi bo uspelo. Seveda imam željo biti uspešna, zdrava, kar se da vesela. Vendar pa si bolj kot karkoli želim živeti življenje. Pridobivati izkušnje, se zabavati, ustvarjati spomine in živeti. Naučila sem se, da je to zelo pomembno, vsaj zame. Želim imeti nekaj, česar se bom rada spomnila, stvari, ki jih bom rada delila z drugimi. Želim si zanimivega, zabavnega, veselega in vznemirljivega življenja, polnega izjemnih trenutkov, ki jih bom delila z meni najpomembnejšimi osebami. Ko bom to dosegla, si bom ustvarila družino in zaživela popolnoma drugačno življenje. Mirno f fr&i -am Ji: A življenje. Rada bi bila starš svojim otrokom, čim boljša oseba, vzornik. Želim si veselega, mirnega, a kvalitetnega življenja s svojo družino ter uspešno delo. Ker pa vem, da življenje ni tako »pocukrano« in da se nekateri cilji in želje ne bodo uresničili, bi bila zelo vesela, če bi ne glede na to, kar se zgodi, ostala srečna, zadovoljna, samosvoja, močna. Ne glede na to, kaj se v življenju obrne na glavo, si želim, da bi dvignila glavo in hodila naprej ter iz vsega, kar imam, naredila čim več. Da bi iz svojega življenja naredila čim več, to si zares želim. Vem, da imam visoke cilje in želje, ki so sicer dosegljivi, vendar pa v največ primerih neuresničljivi. Vem, da se da, če se želi, in verjamem, da lahko vse to dosežem. Če pa bom, pa še ne vem. Trgovina z belim blagom 7 tistem trenutku, ko sem sedela stisnjena ob steno in nisem yedela, kaj se dogaja okoli mene, sem se zavedala, da se zame Verjetno ne bo dobro končalo. On je hodil po prostoru in telefoniral. Čeprav nisem vedela, s kom se pogovarja, sem v njegovih očeh videla strah. Jezika nisem dobro razumela, a ko Sem ga dlje časa poslušala, se mi je zazdelo, da sem ga že slišala. Po glavi mi je švigalo toliko misli, da sem mislila, da bom °niedlela. Zdi se mi, da sem kljub vsemu še vedno upala, da 8re za odkupnino, vendar sem globoko v sebi vedela, da gre za nekaj večjega. 7$e skupaj se je začelo pred nekaj dnevi, ko sva se srečala v Warni. Zdel se mi je mlad in izgubljen. Vprašala sem ga, ali Potrebuje pomoč, a je rekel, da ne. Usedla sem se na kavč, dala slušalke na ušesa in vzela knjigo iz nahrbtnika. Ko sem Pogledala izza roba knjige, sem videla, da me opazuje. Čez nekaj časa je prisedel in rekel, da se te knjige ne splača brati, žeš da ima slab konec. Pogleda sem ga in vprašala, kako ve toliko o knjigi. Povedal mi je, da je pisatelj in da zna stvari Ptebrati po platnicah. Rekla sem mu, da naj prebere mene. 2 očmi je švignil gor in dol ter na koncu rekel: »Visoka, lepa ln skrivnostna.« Zazdelo se mi je, da je še nekaj zašepetal, a nisern imela časa, da bi ga vprašala, zato sem se poslovila in °dšla. Če sedaj pomislim, bi bilo bolj pametno, če se tja ne ki vrnila, a nisem razmišljala s »svojo« glavo in sem se vrnila Naslednji dan. Ker ga ni bilo, sem se napotila proti kavču. Ko Sem prišla do njega, je na njem ležala knjiga. Odprla sem jo in na prvi strani zagledala listek. Na njem je pisalo: »Jutri v stari koči ob gozdu ob 18.00, pridi sama in prinesi kakšno knjigo, d" Stara koča ob gozdu je bila že vrsto let zapuščena. V njej so Se včasih družili najstniki, a zdaj že nekaj časa hodijo drugam. morem verjeti, da sem bila tako naivna in nisem prepozna-'a Pasti. Do takrat sem takšne stvari videla le v filmih. Starši so še to jutro opozarjali na takšne stvari, katerih zgodba me Je plašila, a jih nisem hotela poslušati. Ko sem prišla do koče, Sern potrkala na vrata. Rekel je, da naj vstopim. Ko sem sto-P'6 skozi vrata, ga nisem videla. Naenkrat se je prikazal izza ^rat in me s topim predmetom udaril po glavi. Ko sem prišla . Sebi, sem sedela zvezana ob steni, on pa je bil na telefonu. k"ez nekaj časa sem se obrnila in videla star žebelj, ki je molel Sk°zi leseno desko. Spomnila sem se filma, ki smo ga lansko P°letje gledale s prijateljicami. V njem je bilo dekle v podobni ^Daciji. Poskušala sem neopazno strgati lepilni trak s pritiska-niem ob žebelj. Čez čas mi je le uspelo, a kaj, ko sem še vedno Sedela nemočna v kotu. On je v tem času končal svoj klic, se rnil proti meni in mi rekel, da mu je žal. Prestrašena sem Pogledala in vprašala, kaj namerava storiti z mano. A mi ^Povedal le, da je v težavah in da je to njegova edina rešitev. Se® vedela, kaj naj si mislim o tem odgovoru, zato sem mu a®o rekla: »Vedno obstaja rešitev, le prepoznati jo moraš.« Že 111' Je hotel odgovoriti, ko je dobil nov klic. Ta je trajal največ inUto in on ni nič govoril. Prestrašen me je pogledal in mi ekel: »Psst, tukaj je.« Mislim, da so to bile zadnje besede, ki sem jih želela slišati. Čez nekaj kratkih minut je v kočo stopil močan možakar s torbo, polno denarja. Rekel je: »Izvoli, toliko, kolikor sva se zmenila.« Z njegovega obraza sem razbrala, da tega ni želel narediti, a je krvavo potreboval ta denar. Preden je stopil skozi vrata, sem zakričala: »Kako si mi lahko naredil kaj takega? Tega si ne zasluži nihče!« Ko sem to izrekla, so se mi oči napolnile s solzami. Bala sem se, da je bil on moja edina možnost za rešitev. Hitro je stopil skozi vrata in ni se ozrl. Možakar, ki je še vedno v koči spremljal dogajanje, mi je rekel, naj vstanem. Ko tega nisem želela narediti, je iz žepa potegnil pištolo in jo nameril vame. Hitro sem se pobrala s tal in šla iz koče, kot mi je naročil. Ko sva stopila skozi vrata, je tam na najino presenečenje čakala policija. Rekel mi je, naj se usedem v avto, in če rečem eno samo besedico, bodo resne posledice. Storila sem, kot mi je ukazal, on pa je še enkrat odšel v kočo pogledat, ali je pustil kakšne sledi. Za njim je stopila policija in ga uspešno aretirala. Pome je prišla gospa v policijski uniformi in mi povedala, da so ujeli oba kriminalca, potem ko jih je nekdo poklical in rekel, da se nekaj sumljivega dogaja v koči ob robu gozda. Ker je klicatelj ostal anonimen, se mu ne bom mogla nikoli zahvaliti. Jaz sem se na srečo vrnila domov, a kaj, ko je na svetu še vedno toliko otrok, ki se nikoli ne. Trgovina z ljudmi, imenovana tudi trgovina z belim blagom, je v svetu že tako razširjena, da na ulici nisi več varen. Prepogosto sodimo knjige po platnicah in tega niti ne vidimo. Zamislimo se o tem, kam to vodi in kaj lahko mi storimo, da to vsaj delno preprečimo, če ne v celoti. Včasih je potrebna samo ena oseba, en klic na policijsko postajo, da nekomu rešiš življenje. Klara Vaupotič, 8. a Zmešnjava pravljic Pred nekaj leti je živela princesa na zrnu graha. Vsako noč jo je bolel hrbet in samo zaradi majhnega zrna se je med slabim spancem premetavala. Zaradi tega je bila zelo tečna. Obenem pa se je jezila tudi na princa, saj je rešil Sneguljčico, ona pa je bila vanj zaljubljena. Nedaleč stran pa je živela zaspana, lena Trnuljčica, ki je vsak dan - ko seveda ni spala - crkljala svojega obutega mačka Garfielda. Ampak nekega deževnega dne so se vse te princese sprle in oblast je priredila boj med njimi. Med bojem je Trnuljčica zaspala, princesa na zrnu graha je tečnarila vsem ter se hkrati tudi bojevala, Sneguljčici pa so med bojem pomagale živali. Boj vsekakor ni bil pošten. A na koncu se je izkazalo, da nobena od princes ni zmagala. Zmagal pa je ... OBUTI MAČEK! Učenka 7. e Svetovni dan hrane V okviru Združenih narodov je bila 16. oktobra 1945 ustanovljena svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo FAO (Food and Agriculture Organization), zato ta dan praznujemo kot svetovni dan hrane. Svetovni dan hrane ponuja priložnost, da se poudari stiska več milijonov kronično nedohranjenih ljudi na svetu — nekateri podatki govorijo kar o milijardi prebivalcev, ki trpijo lakoto, na drugi strani pa imamo več kot milijardo prekomerno hranjenih ljudi, zlasti tistih onkraj Atlantika. Med temi je kar tretjina debelih — z visokim tveganjem srčno-žilnih obolenj, diabetesa in drugih zdravstvenih problemov. Ob tem bi se moral vsak izmed nas zamisliti nad svojimi dejanji, saj bi za ljudi, ki trpijo hudo pomanjkanje, zavrženi ostanki hrane pomenili prepotreben obrok, ki ga največkrat nimajo. Tudi naraščajoče cene prehrane, ki so posledica tudi naravnih nesreč, kot so suše, poplave in drugo, predstavljajo velik problem preskrbe. Se večja težava pa je v tem, da je tudi pridelana hrana neenakomerno porazdeljena med prebivalci planeta Zemlja. V Sloveniji problema kronične lakote ni, se pa strokovnjaki intenzivno ukvarjajo s tem, kako odpraviti posledice neustreznega prehranjevanja in nezadostne telesne dejavnosti. Dokazano je, da sodijo dejavniki nezdravega življenjskega sloga med najpomembnejše v procesih nastajanja, napredovanja in povečanja zapletov najpogostejših nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, debelost, sladkorna bolezen in razne vrste rakavih obolenj. Čas, v katerem živimo, je vse manj naklonjen zdravemu načinu življenja in resnično zdravo hrano je vse težje najti. Prav je, da se zavedamo, da je Slovenija ena izmed redkih držav, ki ima organiziran sistem prehrane otrok in mladostnikov. Ta organizirani sistem prehrane je urejen na nivoju države in je tudi uzakonjen. Sola ima pomembno vzgojno in izobraževalno vlogo pri razvijanju zavesti o zdravi prehrani, zdravih prehranjevalnih navadah, kulturi prehranjevanja in odgovornega odnosa do sebe in svojega zdravja. Vedeti pa moramo, da se dobre prehranske navade in odnos do hrane začnejo v družini. Naj bo letošnji svetovni dan hrane spodbuda za vse nas, da s hrano spoštljivo ravnamo. Slovenski pregovor pravi: »Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga.« Tako so nas, starejšo povojno generacijo, učili naši starši. Danes pa ti otrok, ki si ga opozoril, da mu je padel kruh na tla in da naj ga vendar pobere, odvrne, saj ga je mama plačala. Marsikdo se ob tem vpraša, kam to vodi. ŠM Tradicionalni slovenski zajtrk Vsako leto je tretji petek v novembru posvečen dnevu slovenske hrane. V okviru tega dne izvajajo po vseh slovenskih šolah in vrtcih projekt Tradicionalni slovenski zajtrk. Namen projekta je med drugim tudi spodbujanje mladih k zdravim prehranjevalnim navadam s poudarkom na zajtrku — zdravem obroku. Gotovo so učitelji in vzgojiteljice, zlasti starejši, na ta dan povedali kaj o zajtrku njihove mladosti. Danes bi bili otroci prav presenečeni, če bi jim za zajtrk ponudili polento in repo ali ajdove žgance in kislo zelje. Mnogi se takih zajtrkov še spomnimo, saj so bili v zimskih mesecih pogosto na jedilniku. Kako so VW ta dan obeležili v naših šolah in vrtcih, smo povprašali ravnanja mag. Roberta Murka. "Petek, 18. novembra, smo začeli s tradicionalnim slovenskim Zajtrkom. Ta projekt se je začel v slovenskih šolah pred desetimi leti, tradicionalni zajtrk pa vsebuje domači kruh, maslo, rned, mleko in jabolko, vse s poudarkom na domači hrani. d je bil to res zajtrk pred desetletji ali ne, je drugo vprašanje- Kruh in jabolko sta že bila domača, maslo in med pa sta tia na mizi le za največje praznike. Ampak to niti ni tako P°membno, s tako sestavo zajtrka se je začel ta dan in tradicija °staja. |^ed zajtrkom je učence obiskal čebelar Branko Repič in otro-°m predstavil svojo dejavnost, dejavnost čebel, sestavo čebe-■ družine, kaj je panj in kateri so čebelji proizvodi. Proizvode s° si učenci lahko tudi ogledali. V vrtcu je dejavnost čebelar-)eoja predstavil čebelar Alojz Satler. Tudi on je na otrokom Sumljiv način pripovedoval o pomenu čebel. S seboj je pri-lesel tudi panj z nekaj čebelami, za zaščito pred piki čebel pa Je prinesel še otroško čebelarsko obleko. Radovedni malčki so j obleko tudi pomerili. Posladkali so se z medom in za konec ^upaj zapeli pesem "Čebelar". a Pa nismo ostali samo pri zajtrku z domačimi proizvodi, ^0° v šolsko malico vključili še ajdove žgance s kislim zeljem, ar Je bil včasih zajtrk na kmetijah. Tega dne so se nam pri-Uzdi še lokalni dobavitelji: pridelovalec jabolk Ber, pride-a ec suhega sadja Darko Širovnik in pridelovalka domače-oa Jogurta Ida Vindiš Belšak, Društvo kmetic občine Videm Je dogajanje popestrilo z razstavo zeliščnih čajev in zeliščnih rr'azil, učenci pa so lahko različne čaje tudi pokusili. K čajem ^ ■e Podal njihov rozinov in krompirjev kruh. a učence 2. razredov je bil tudi dan presenečenja. Obiskala Je Marija Kolednik Črnila, ki je napisala novo pravljico z asWom Čaj za vilo Zelenko in škratko Rumenko. Pravljica Zl vile in škratke z babico predstavi pomen in uporabnost ^mačih zelišč. j. enci 2. razredov so bili prvi, ki so to pravljico sploh sliša-Uebrali pa sta jo učiteljici Lidija in Manja. Učencem sva Pr*družila še župan Friderik Bračič in ravnatelj, avtorico pa je spremljala predsednica Društva kmetic občine še Ctn V^na ^rga. Gospe Marija in Ana sta učence presenetili palmovim čajem, ki je vsem narisal rdeča lička in pričaral Uč ; nasmehe. ]- so gostom v zahvalo za obisk zapeli nekaj slovenskih skih pesmi. Na podružnici Leskovec so že zjutraj učenih uPaj z učiteljica Marjano pripravili obložene kruhke, na ^uterih so se povezali okusi medu, skute in jabolk. Po zajtr-: i S° se na Poti proti učilnicam učenci ustavili ob mizici z cnim čipsom in mešanim suhim sadjem. Seveda so vse c . 0 tudi pokusili. Pri pouku so četrtošolci pripravili krogli-je Suhega sadja, ovsenih kosmičev, medu in masla. Sledila P Odstavitev Ide Vindiš Belšak, ki je predstavila družinsko pj eti)° Vindiš in nas pogostila s slastnim domačim jogurtom. ^ a Vsem našim dobaviteljem lokalno pridelane hrane, ki so pokazali, da je "domače" res dragoceno. TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK TUDI NA PODRUŽNICI SELA Na podružnici Sela je bil na ta dan šolski jedilnik prav poseben, sestavljen iz domače, slovenske hrane: ajdovi žganci z ocvirki in mlekom za malico ter matevž, pečenica, kislo zelje in prleška gibanica za kosilo. S pomočjo ugank pa so učenci ponovili, katere jedi sestavljajo naš tradicionalni slovenski zajtrk. Nato je čebelar Franc Bela predstavil delo, pomen in današnje težave čebelarjev. Letošnje leto je zanje prav posebno, saj praznujejo 10-letnico, odkar uspešno izvajajo medeni zajtrk ter vestno obiskujejo vrtce in šole. Zaželeli so si, da bi bilo praznovanje nekaj posebnega, zato so se odločili, da pozovejo šole in vrtce, pevske zbore, glasbene šole, domove za starejše, kulturnike, državni zbor, ministrstva idr., da ta dan vsi ob isti uri zapojemo Slakovo pesem Čebelar. Tako smo se tudi v našem zavodu odločili, da sodelujemo. Vsi učenci šole Videm so se zbrali v avli in ob spremljavi harmonike zapeli Slakovo pesem Čebelar. To je bil največji zbor, saj so moči združili prav vsi učenci in učitelji z gosti. Ob istem času so zapeli tudi otroci vrtca pri šoli, na podružnicah pa so to pesem peli skupaj malčki iz vrtca in učenci šol.« ŠM šh&Aš L?'" •ŠSŽV4 . m >' UIBti -el .'totoop., tjfjJ ri-V'Bru„iJ *■*»*»» v. Zimske radosti Mavrični napovednik Nika Plohl Ponudič: Vesoljka Živim na Marsu, izobražujem se na Darsu, to je naš svet, radi jemo med. Sem zelo »kul«, pijem pa redbul, grem na kosilo, nekaj se bo zgodilo. Prišla je raketa, zraven še moja teta, zelo veseliva, smejiva in to zelo je prima. In potem je odšla, jaz sem žalostna, sprijaznim se s tem, ničesar več ne vem. Pride moja mama in začne se prava drama, pride moj oče, mama ničesar več noče. Odideta na svoj planet, ki je zelo ogret, zraven grem še jaz, poti se mi ves obraz. Pridem tja, starša sta srečna oba, grem v svojo sobo, vidim veliko gobo. Jaz jo pojem, že več vem, dobivam same petke, v šoli imamo samo Metke. Mačka je odšla in ta pesem se konča, to je to, bomo videli, kaj bo. Nejc Pauman: Vesoljka Ko vesoljka vidi svet, mora šteti do pet. Ko ji sonce posveti v oči, komaj čaka na dolge noči. Vesoljka noče spat', ampak hoče v kad. Moje pesmice je konec, saj grem kupit lonec. Juhuhu, prazniki so tu! Darila dobimo in se veselimo. Lepa smrečica stoji, občudujemo jo vsi, saj se vsa sveti in blešči. Ognjemet se blešči in praznujemo vsi. Novo leto slavimo in lepe želje dobimo: da zdravi in srečni bi bili in da bi se znova srečali. Zima prinaša veliko radosti, zato veselja je dosti. Zunaj beli sneg je in otroci kepamo se. Lepo praznujte in se z lepimi željami obdarujte. Ostanite zdravi in srečni, pa nikoli nesrečni. Andrej Casek Hojnik, Gašper Šoštarič, 6. b Ko se srečajo nekdanji sošolci, je zmeraj lepo Po nekaj letih, bolj natančno bi bilo, če zapišemo po petindvajsetih letih, so se na druženju dobili nekdanji sošolci OŠ Videm pri Ptuju. Srečanje sta organizirali Liljana Širovnik (dekliško Spevan) iz a-razreda in Zdenka Ceh iz b-razre-da. Odziv je bilo zelo dober, srečanje pa je E 81 u Organizatorici srečanja Liljana in Zdenka sta bili prijetno presenečeni, ko jima je sošolec Ivan v zahvalo za pripravo srečanja izročil šopek cvetja. Foto: TM Skupna fotografija za lep spomin Foto: Langerholc bilo v restavraciji Pan v Kidričevem, kjer Potočnik, ki pa sta bili na dan srečanj3 so nekdanji sošolci v najboljši družbi in zadržani. Bilo je enkratno in nepozab- ob glasbi obujali spomine na skupna no, zato obljuba, da se srečajo spet čez leta v videmski šoli. Spomnili so se tudi nekaj let, še drži. razredničark Sonje Winkler in Tanje W";i; j,/ fešs| BjeSni^9?0®39 V o|iqefl avfl •npiz e8a>j; ejai uijs .a ■y^°. nS j I jilfn^40^ ..^<3 ■ ■ >l!«O».0q»:/.>5 . iOLUIjsoupoiji. 7 - ■ -ia; Mjeiuaujm, J Š S $> a Vsem strankam in poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike, ter srečno novo leto 2017 Avtoprevozništvo in storitve z gradbeno mehanizacijo Dušan Serdinšek s.p. GSM:041 645 864 rže^37^28^VidemjjriPtuju PE: Vulkanizer st vo R21 Lancova vas 3, 2284 Videm teL02 764 83 71,041 645 864 Naše storitve ... fizično in tehnično varovanje ... servis in montaža sistemov varovanja ... varovanje javnih zbiranj ... protipožarno varovanje ... servis gasilnikov in hidrantov ... usposabljanje zaposlenih za varstvo pred požarom KO NAM ZA PREMOŽENJE NI VSEENO ... trgOVina Sela krasi adventni venec velikan Adventi čas se začne s prvo adventno nedeljo in obsega čas štirih nedelj pred božičem, za mnoge najlepšim družinskim praznikom. Zunanje znamenje adventa je tudi adventni venec, ki ima bogato simboliko. Letos so pri sv. Družini na Selih izdelali zares posebnega. Zasluge za lep, predvsem pa unikaten adventni venec gredo Roziki Murko, p. Jožetu Petku in njegovemu svaku Milanu Skrbniku. Najprej je bilo treba izdelati velik podstavek za venec, kar je odlično opravil varilec M. Skrbnik, Rozika je nato venec umetelno oblekla v smrekove veje in poskrbela še za okrasitev — štiri velike krogle je domiselno izdelala iz orehov, zraven pa dodala še štiri vijoličaste pentlje. Adventni venec so nato namestili pred križ pred cerkvijo, uredili električno napeljavo in nanj Na prvo adventno nedeljo je pod velikim adventnim vencem nastala še skupna fotografija vseh otrok z njihovimi adventnimi venčki. namestili štiri laterne. Z njihovim postopnim prižiganjem so tako poskrbeli, da je bil adventni čas s simboličnim odštevanjem nedelj do božiča na Selih letos še bolj živ in doživet. Besedilo in foto: Petra Krajnc Rozika Murko, p. Jože Petek in njegov svak Milan Skrbnik med postavljanjem venca ^ folklorno društvo vfcLancova vas ----- 1, *-----V I D E M------------------- X Slovenija • Slovenja • Slovvenien Va6i nove člane k,vpisu: -k,mlajši otroški skupini (od4 do 9 let); vodja Simona CeSefj (040 469 927) - k,starejši otroški skupini (od9 do 14 let); vodja Katja (Brodnjafj (040 667 658) - kodrasti skupini; vodja Janko Jerenko (041 728 950) m* ■Hg|' ■