J
LETO (VOL.) XI. No"ember 15th, 1919. ŠTEV. (NO.) 23

AVE MARIA
KATOLIŠKI LIST ZA SLOVENCE V AMERIKI
I/HA J A VSAKO DRUGO SOBOTO 1	Published every second Saturday by
FRANCISCAN FATHERS
in the interest of the Order of St. Francis. 1852 W. 22nd PI,. CHICAGO, ILL. Naro6nina $2.00 11a leto. — Suscribtion Price $2.00 a Year.
Published and distributed under permit (No. 650). authorized by the Act of Oct. 6. 1917. on file at the Post Office of New York. N. Y. By order of the President. A. S. Burleson. Postmaster General.
Entered as second-class matter Oct. 20, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of Ma.ch 3. 1879. Acceptance for mailing at special rate of October 3. 1917. authorized October 25.. 1919.
AVE MARIA"

Božična darila svojcem v domovino!
Ali se boste spomnili za Božič svojih dragih v starem kraju? .Dobro pošljite jim vsaj par dolarjev.
Pri pošiljatvi se poslužite samo svojega delavskega podjetja.
EDINOST PUBLISHING COMPANY
Mi pošljemo najceneje in najgotoveje! Delovci poslužujte se samo nas delavskega podjetja! 1847 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
E33
VSEM CENJENIM NAROČNIKOM IN ČITATE-UEM AVE MARIA NAZNANJAMO DA
IMAMO V ZALOGI KRASNA BOŽIČNA DARILA.
Molitven ike Slovenske In Angleške. Rožne vence.
Krasne Božične razglednice po 3c in 10c. — Pri večjih naročilih damo popust.
Pišite še danes na: AVE MARIA
1853 West 22nd Place, Chicago, 111.
SEIZ BROS.
Priporoča vsem slovenskim duhovnikom svojp veliko izbiro nabožnih knjig v vteh jezikih, vseh cerkvenih potrebščin, kipov, podob, svetinjic itd.
Priporoča se tudi vsem slovenskim društvom pri nakupu zastav in društvenih znakov.
Slovenski zobozdravnik
Dr. M. Josip Pleše
Ordinira od io. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Ordinira tudi izven dpločenih ur po dogovoru.
ai BARCLAY STREET, NEW YORK Telefon, 5985 Barclay.
Specialist in Bridge Work and Gold inlay* 348 E. 7and STREET, NEW YORK CITY
FRANCIS D.NEMEGER
FOTOGRAF
Se priporoča Slovencem. 1439 W. 18th St.	Chicago, 111.
Telephone: Canal 2534
ŠTEV. (NO.) 23.	NOVEMBER 15, 1919.	LETO (VOL.) XI.
Ali hočete pomagati?
Bo£ično izdajo bi radi izdali povečano in olepšano. To bi bil naš "Christ-mas-prezent" vam, dragi naročniki.
Toda taka stvar stane takoj veliko stotakov.
Cenjeni naročniki, ali bi nam ne hoteli pomagati, da to uresničimo?
Dajte! Prosimo Vas!
Pomaga se nam pa lahko na jako veliko načinov. Naj navedemo nekatere:
1. Z milimi darovi v ta namen.
2.. . Z nabiranjem novih naročniko 7. To je posebno vspešen način.
3. Ne veš, kaj bi dal svojemu prijatelju v dar za božične praznike? Narodi mu za eno leto list "Ave Maria-"
4.. . Imaš več znancev, katerim je naš list neznan, ali imajo predsodke proti njemu. Ali bi ne naročil zanj božično številko?
5.	Morda bi naročil kaj več iztisov in jih razpečal.
6.	Si trgovec, oglasi svojo trgovino v listu! Piši po cene!
7.	Poznaš trgovce, kjer Slovenci kupujejo. Ali bi ne hotel poskusiti jih pridobiti, da bi oglasili v božični številki?
List "Ave Maria" ni trgovsko podjetje. Slovenski katol. delavci so si ga sami spravili na noge in za njih vero in cerkev se bori.
Zadnje mesece je bil nekoliko počasen. Sedaj bode zopet bolje in redno bode izhajal.
Prijatelji, hočete, da bode napredoval?
Pomagajte mu!
UREDNIK.
VERA, UPANJE, LJUBEZEN.
Po resnični dogodbi spisal K.
(Dalje.)
Od onega prizora, ko je Karol zamahnil nad svojo ženo, je bilo pa živo peklo v Medičevi hiši. Ni je več prijazno pogledal, ni ji dal več prijazne besede. Le še bolj se je cele noči potikal zunaj.
Težak boj'pa je borila sama s seboj njegova uboga žena. Od kar je izvedela, da ji mož ni zvest vselila se je v njeno srce neka čudna, preje nepoznana mržnja do moža. Kadar ga je zagledala, se ga je vstrašila. Zato se mu je izogibala, kolikor je le mogla.
Opominjala in svarila ga ni več. Videla je, da je vse zastonj.
"Ne lepa ne grda beseda ne pomaga nič. Zaslepljen je in tako drvi v lastno pogubo," je tožila Fathru Dolinarju-
"Da, žalostno je, silno žaostno! Škoda tako blagega moža! Kako lepo življenje sta imela, dokler se ni dal vjeti v rdeče zanjke. Sedaj pa . . ." in globoko ie vzdihnil duhovnik in solze so mu silile v oči. "Vendar ne o'b'upajmo! Bog je močnejši kot hudič. Res pusti človeka, da gre po svoji volji, če tudi po slabih potih, dal mu je pač prosto voljo. Vendar, kjer ni hudobije, tam je še vedno upanje. In pri Karolu vem, da ni hudobije temveč le zmota. Zapeljali so ga. In revež ne more takoj spregledati toliko, da bi videl da hiti v lastno pogubo. Mrs. Modic! Upanje! Upanje! Molitev ga bode rešila! Molimo, veliko molimo zanj!"
''Father saj sem že toliko molila, da bolj ne morem!"
"Niste še dovolj. Ali ne veste, otrok moj, da le stanovitna molitev oblake pre-dere?"
"Res je, Father. Toda težko je!"
"Nič, Mrs. Modic! Ohranimo upanje in prišla bode vera in prišla bode ljubezen."
In res podvojili so molitev, Father Dolinar, Mrs. Modic in njeni otročički.
O, ko bi jih bili videli, kako jih je stiskana mamica zbrala vsaki večer, pre-dno jih je položila v posteljico, okrog domačega altarčka in jim je narekovala molitvico za molitvico, solze ginjenja bi se Vam porosile. Seveda otročiči niso razumeli vseh besedi, tudi mamine solze so se jim čudne zdele. Vendar, ko so videli mamo jokaje moliti, molili so ginjeni tudi oni.
V teh žalostnih časih je pa našla Ka-rolov? iena veliko tolažbo pri Mrs. O' Brien, hčeri Crowbertovi. Če je le mogla šla je vsaj podvakrat ali trikrat v njeno vilo, ali pe pa Mis O'Brien prišla k nji. V povovoru z njo — zlasti pa njene prijateljske tolažljive besede, so* jo krepile. Pri nekem takem obisku pri Mis O'Brien srečala se je tudi z Mr. Crowbertom, kateremu je Mis O'Brien predstavila svojo nesrečno prijateljico.
Mr. Crowbert je že vedel o vseh teh
žalostnih razmerah v katerih živi Mrs. Modic. Vedel je tudi, koliko dobrega je Mrs. Modic storila njegovi hčeri, ko je bila ona v nesreči. Seveda se je čutil zato, da je dolžan hvaležnost tej blagi ženski, zaprav le on kriv vsega. Njegova tovarna, Pa še nekajje Crowbert vedel, da je pravzaprav le on kriv vsega. Njegova tovarna, oziroma nered v tovarni je povzročila štrajk. On je zahteval, da se uniči Father Dolinar, zato je pravzaprav on plačal one, ki so pokvarili nesrečnega moža.
Zveselil se je toraj, da je srečal Mrs. Modic. In ko je videl njene objokane oči in bled obraz z globokimi potezami, katere ji je urezalo žalostno nesrečno življenje, se ni mogel znebiti»misli, ki mu je rekla: ti si kriv tej ženi njenega gorja. Ti si iztisnil ves potok teh solza:
In vzbudla se mu je želja., da bi popravil. Toda kako? Crowbert je bil sicei skopuh prve vrste! Denar mu je bil vse. Vendar globoko doli v duši je pa le kar še tlela iskrica človeškega usmiljenja. Tega se je zavedal, ko je govoril z Mrs. Modic- Seveda se pri prvem pogovoru niti on niti Mrs. Modic nista dotaknila te skeleče rane.
Tudi Mrs. Modic je mislila pri sebi, ko je ž njim govorila prvič: precej si ti uzrok moje nesreče. Vendar je premagovala to skušnjavo.
Pozneje sta se še večkrat srečala. Tudi jo je povabil naj ga obišče z Mars. O' Brien na njegovem domu. Kolikor bolj pa je Crowbert občeval z Mrs. Modic, toliko bolj je spoznaval njeno veliko plemeniti dušo. Ker ni veliko občeval s katoliki, se je sprva začudil, ko je opazoval na tej ženi toliko lepih in plemenitih čednosti, sebno je pa vzljubil njene otročiče. Posebno z najmanjšim sta bila silno prijatelja.
Tako se je pa pletla vez prijateljstva med obema družinama in Mrs. Modic je našla marsikako tolažbo in razvedrila pri O'Brienonivh in pri Crowbertovih.
"Poglej, poglej! Saj katoličani niso tako slabi in neolikani, kot kakoršne sem si jaz predstavljal. Moj zet, Mr. O'Brien je tak izvrsten človek in tu — ta muče-nica svojega poklica — Mrs. Modic!"
"V katero cerkev pa ti hodiš?" ga je vprašal prav otročje mali, Modičev, baby", ko se je z njim kratkočasil na vrta.
Mamo je oblila rdečica, ker se je bala, da bi Mr. Crowden ne zameril otrokove naivne besede.
Crowbertu so se res poteze na obrazu nategnile v znamenje, da so ga res v živo zadele. Vendar nasmejal se mu je in hitro rekel: "Nimam časa!"
"Pojdi z mano!", ga je mali frkovček povabil. "Mama mi je obljubila, da bom šel z njo v nedeljo!"
"V nedeljo bode Mimica šla k prvemu sv. obhajilu," je pojasnila Mrs. Modic, da bi ga rešila zadrege, "pa sem obljubila, da bomo vsi šli v cerkev."
"Saj res, papa," pripomni Mrs. O' Brien, "v nedeljo bode krasna slovesnost v naši cerkvi, nad sto otročičev bode pristopilo k prvemu sv. obhajilu. Pojdi, papa! Pojdi z nami!"
"Jaz bom prišel po tebe, da bova šla skupaj," ponudil se je zopet zgovorni "baby."
Crowbert je bil v zadregi. Da, on bi šel. Toda -— Father Dolinar! — Ali bi ga ne foolelo srce, ko se bode spomnil, kaj je vse storil, da bi bil uničil Fathra Do-linarja?
"Ne! kaj mislite? In tudi časa nimam!" se je izgovarjal.
Vendar so mu še vsi še dolgo prigovarjali1. Toda odbil je odločno. Da, šel
bi, ko bi ne bilo radi Fathra Dolinarja.
Da sti obe hči Mrs O'Brien in Mrs. Modic veliko mislili za "spreobrnenje" Mr. Crowberta, ni treba povdarjati. In da so Modičevi otroci darovali zanj sv. obhajila, sv. maše, sv. rožne vence in druge molitve, niti povdarjati ni treba.
Seveda se je na vse Crowbert samo smejal. Dobro se mu je zdelo, seveda, ko so mu o tem povedali. Toda, da tbi se sam kdaj spreobrnil, te misli ni bilo. Bil je pač preveč "bussy," da bi imel le minutko časa, da bi pomislil tudi na to važno vprašanje svojega življenja. '
Hči je tudi slutila, zakaj se oče tako brani iti v cerkev. Zato je sklenila, da bode prvo priliko, ko bode Mr. Crowbert zopet pri nji, porabila, da zbliža zopet Fathra Dolinarja in očeta- Toda vedno je bilo kaj vmes. Tako se je odlašalo. Vendar Mr. Crowberta ono nedeljo ni bil v cerkvi, dasi ga je nekaj vleklo in dasi ibfi bil rad šel.
Vendar toliko je bilo pa gotovo, da je Crowbert spremenil svoje nazore o katoliški cerkvi in o katolikih sploh. Precej je k tem pripomoglo tudi dejstvo, da je videl, da so bili najzvestejši in najbolj delavni oni delavci in uradniki, ki so bili dobri katoličai. Neko posebno miroljubnost je opazil na njih kot njih poseben znak.
V tem je pa pri Modičevih šlo vedno slabeje in slabeje, dokler ni prišel — konec.
Karol je bil pivovarni dolžan velike svote in ker jih ni mogel določenega dne plačati, zaprla mu je pivovarna saloon in ga izgnala iz hiše.
(Dalje
Strašen je bil to udarec zlasti za Mrs. Modic, ko je izvedela, da si mora iskati drugo stanovanje. V lastno prejšno hišo se je morala nazaj preseliti, da si se je bala po pravici, da bode najbrže tudi iz te hiše morala oditi. Dolg je 'bil pač prevelik.
Ko ji je Karol to povedal, mu ni rekla niti besede. Zakrila si je predpasnikom obraz, zajokala in sedla k mizi, kjer je jokala kot dete.
Karola je ta nesreča tudi nekoliko streznila, ko je videl, da je v tako kratkem času zapravil prav vse svoje obilno premoženje. Smilili so se mu otročiči. Zato si je tudi sam pbrisal solze z oči in odšel. Rad bi bil sicer padel svoji nesrečni ženi pred noge — jo kleče prosil odpuščanja, toda ne, njegov napuh je bil še premočan, ni bil še zlomljen. Odšel je raje in — se zopet opil.
"V vinu moram vtopiti vse svoje gorje;" je rekel v saloonu in pil.
Toda, ko je bila končana njegova obravnava pred sodiščem, kjer so ga tožili njegovi dolžniki in je bilo določeno, da-mora prodati še hišo, in plačati dolgove, ga je v dno zadelo. Streznil se je nekoliko. Postal je prijaznejši do žene. Ni šel več ven. Bilo ga je tudi nekoliko sram.
Tako je v družini Karola Modica za nekaj tednov zopet pokukalo solnce srečnejšega življenja izza dosedanjih temnih oblakov pravega pekla.
prih.)
<S> <8> <S>
Ave Maria.
Rev. J. Plaznik.
(Nadaljevanje.)
"Blažena si med ženami in blažen je sad tvojga telesa." (Luk- I., 42.) "Odkod to, da prihaja mati mojega Boga k meni?" (Luk. I., 43-)
OČASTI V TEJ skrivnosti Marijinega obiskovanja včlovečeno Besedo v Marijinem telesu. Počasti v njem to božanstvo, ki se je ponižalo, da je ostalo devet mesecev v tem čistem in tihem svetišču- Počasti njegovo dušo, ki je polna razuma in milosti takoj ob stvarstvu? Počasti njegovo telo, njegovo kri, njegovo srce in njegovo življenje.
Počasti njegovo gorečo ljubezen, ki ga sili, da posveti onega, ki mu bo pot pripravljal.
Počasti sladko skrivnost njegovega združenja z Marijo. Ona je svetišče in njegovo prebSvališče in njegov zakrament. Ali ni zakrament to, kar vsebuje in daje čednost od najvišjega? Marija ima in daje začetnika vseh kreposti. Marija je zakrament žive Besede. Iz nje prihaja, da se da svetu vsako obhajilo bo prihajalo od tega prvega obhajila. Vsi vrelci skriv-
nostij in milosti bodo prihajali od tukaj.
Janez in njegova mati sta prva, ki prejmeta milost od Boga po Mariji.
Počasti z Elizabeto in Janežem pri-čujočnost in življenje v Mariji.
Tabernakel ima v sebi Jezusa, kakor ga je nekoč imela Marija. Tu počasti Jezusa pod belim zagrinjalom, kakor ga je Marija počastila pod živo pričujočnostjo. Skozi to zagrinjalo ne moremo videti, toda vemo, da je tu. Vidimo ga z očmi vere, čistosti in ljubezni. Veseli se, da ga poznaš in pozdravi ga v tej samoti, kamor ga je gnala ljubezen do tebe.
Kakor je posvečeval, skrit v Mariji, tako hoče priti k tebi, da te posveti pod zagrinjalom svete podobe. Nobenega drugega vzroka nima, da ostaja tu, kakor, da daje tebi Besedo na tak občuten način, da ne moreš dvomiti, da je pri tebi.
Počasti Jezusa pričujočega, živega v svetem rešnjem telesu, kakor je bil v Mariji. Počasti ga pa, kakor so ga počastili Marija, Elizabeta, Janez, s trdno vero in ljubeznijo.
Janez poskoči veselja, Elizabeta ne ve kaj bi počela vsled'hvaležnosti in Marija poje Magnifikat. To je zato, ker se daje včlovečena beseda sama z nežnostjo in ljubeznijo.
Sicer se nam pa vedno daje na ta način : On je prvi, ki prihiti k nam, ki prvi misli o nas, ki nas prvi išče- Ali nas potrebuje? Ne! Ampak ljubi nas. Njegova ljubezen ne čaka, da bi prej dobil, potem šele dal.
Ali nisi tega opazil na dan prvega obhajila? Ali ne vidiš tega vselej, kadar ga prejmeš? Če bi bilo oko naše vere dovolj čisto! Kako prihaja k nam! Kako se nas oklene, nas objame in prerodi!
In odkod to meni? Odkod tolika čast meni ?
Sveto obhajilo! včlovečena beseda v naših srcih, njegovo meso združeno z našim mesom, njegova kri se pretaka z našo krvjo. Njegova duša je združena z na^ šo dušo, razum z razumom, volja z voljo, ljubezen z ljubeznijo v oni tesni vezi, s katero se morejo družiti samo duhovi — njegovo celo bistvo postane naše bistvo.
Odkod pride ta čast? Od ljubezni, od ničesar drugega, kakor ljubezni.
Ne pride za sebe, za svoj dobiček, ampak za nas, da nam dobro stori. Da nam dobro stori,to je njegovo nagnjenje, potreba, lakota in žeja, njegovo veso lje in zadovoljstvo, njegovo zadoščenje in slava!
O, ljubezen v obhajilu, katera oživi Boga po ljubezni do stvarstev, kakor smo že revni, katera se da popolnoma za nas!
Nič ni preveč za njega, da nas le more pritisniti na srce in nas osebno ljubiti.
Marija se združi z ljubeznijo svojega sina, ga prosi in sili, naj nam še več dobrega stori, kaj ne bo še to dvoje src storilo, ki sta združena, da nas bolj ljubita!
(Nadaljevanje sledi.)
0 & Naznanilo.
Prva številka "Ave Maria" v januarju 1. 1920. bode posvečena možkim društvom Najsv. Imena.
V tej številki bodo vse slike in vsi članki merili največ na pomen, namen in važnost možkih društev Najsv. Imena za posameznike, za naše družine, za naše javno življenje in za naše sedanje svetovne razmere.
Vsa možka društva Najsv. Imena lepo prosimo:
1.	da bi nam za to številko poslali poročila o delovanju društva v letu 1919.
2.	če so se dali slikati, prosimo sliko: ali vsaj sliko društvenih odbornikov, predsednika ali kogar koli:
naj si naroae toliko iztisov lista,
kolikor je članov, da ga bode vsakdo dobil.
4.	I. nedelja januarja je glavni društveni praznik. List bodo do tedaj že vsa društva imela v rokah. Zato naj pošljejo oznanilo, kako bodo praznovali ta glavni društveni praznik.
5.	Vse gg. duhovne* voditelje prosimo za kak kratek spis ali navodilo, ali nasvete, kako bi med nami Slovenci ta društva pospešili, kako jih vspešnejše vodili.
Vsi ti spisi, podatki oznanila in slike morajo biti tu pri nas najkasneje pred 25. decembrom.
Urednik.
AVE MAK1A"
395
Najsvetejše Ime.
Priredil. — K-
(Dalje.)
ME JEZUSOVO je pa prav tako mogočno tudi dandanes.
Ko je poganski poglavar Kristian iz Siciliji grozil sv. Agati z raznimi mukami, ako ne sprejme njegove brezbožne ponudbe, mu je sv. mučenica odgovorila. "Ako mi groziš z divjimi zvermi, poklicala bodem ime Jezus, pa ko bodo cule to ime, postale bodo krotke." In to se je tudi zgodilo, kakor pripoveduje zgodovina.
Sapor, perzijanski kralj, je oblegal z veliko vojsko mesto Antijohijo in jo držal obkoljeno 70 dni. Mesto je branil škof mesta, sv. Jakob, Veliki, tudi Modri imenovan, in sicer tako vspešno, da je Sapor vskliknil: "To ne more biti drugače mogoče, kakor da se za to mesto Bog sam bori " Ni mu kazalo druzega, kakor da je pustil obleganje in odšel premagan.
Ta sramota mu je pa napolnila srce z maščevanja željnostjo. Predno je odšel, je zato še enkrat z vso silo poskusil, da se polasti mesta. Reko, ki je tekla skozi mesto je dal zajeziti z velikanskim jezom. In ko so se velikanske množine vode na-
tekle za tem jezom, dal je jez podreti. Seveda je voda pridrla v mesto z veliko silo in poplavila celo mesto. Kralj se je že veselil, da je mesto premagal in uničil. In res bi ga bil, ko bi Bog ne bil pomagal. Škof Jakob in celo mesto so se v tej stiski zatekli k Bogu za pomoč. Škof je šel v zvonik cerkve, se obrnil proti sovražni vojski, pokleknil na obe koleni in zaklical prestrašeni množici okrog cerkve: "Naša pomoč je v imenu gospodovem !" In cela množica je jokaje odgovorila: "Ki je vstvaril nebo in zemljo!" Potem je razprostrl obe roki proti nebu in molil: "Vsegamogočni Bog, večni Oče! Tvoj edinorojeni sin Jezus Kristus, naš Gospod je rekel: "vse, karkoli boste prosili Očeta v mojem imenu, vse vam bode dal." V tej uri stiske Te prosimo v imenu tega našega gospoda Jezusa Kristusa, usmili se nas in pridi nam na pomoč !"
In kaj se je zgodilo?
Komaj je skončal to molitev, ko se je prikazal nezmeren roj os in čebel, ki je priletel kakor bučeča megla, se zagnal v sovražno vojsko, začel pikati vojake in konje, da so začeli prestrašeni divjati in nastala je velika zmešnjava in vse je bežalo. Tako je moral ošabni kralj Sa-
por spoznati, da je bilo res, kar je že preje enkrat izrekel, da se Bog sam bori za mesto.
Tudi za nas bode ime Jezusovo močno ime in močna obramba proti vsem našim sovražnikom. Vzlasti ko nas obda skušnjava v naši duši, ali hudih posku-šnjah v našem življenju, bode tudi nam
samo eno ime dalo rešitev — presv. Ime Jezusovo!
Zato zaupajmo na to presv. Ime v vseh skušnjah in stiskah in kličimo to ime s zaupanjem na pomoč in tudi mi bomo skusili na sebi moč tega presv. Imena. "Glejte, to je ime našega Boga! Nanj zaupamo! Kajti to ime je vsegamogoč-
i
Lepa si Marija! Ni je Tebi par-Si za Bogom prva! Si najlepša stvar.
• • ■ «
::
I
s t
■ ■
: i
■ ■■•■■■■■■■■■■MBMa ■■■■■■■■■■■■■■■■■
Sveti rožni venec.
Priredil K. (Dalje)
MOLITVIJO sv. rožnega venca je tako, kakor s kako jedjo. V začetku nič ne tekne. Počasi se dopade. Potem se priljubi in na vse zadnje pa postane še slaščica. Grlo ni v začetku navajeno na to jed. Počasi se privadi in slednjič se mu dopade in priljubi-Kdor začne moliti sv, rožni venec, zdel se mu bode v začetku dolgočasna molitev. Kolikor dalj ga bode pa molil, toliko bolj se mu bode pa dopadel, tol ko raje ga bode molil Kdor torej nerad moli sv. rožni venec, naj poskusi na ta način ga moliti, pa bode na sebi poskusil, da je to resnica.
Ko je papež Pij IX. 1. 1885 nagovoril večje število romarjev, ki so ga obiskali, rekel jim je' med drugim: "Ko boste prišli domov iz tega potovanja našli boste človeško družbo prav tako bolno, kakor je bila ko ste odhajali. Pri tem bolniku boste n'ašli celo vrsto raznih zdravnikov in padarjev, katerih vsakdo misli, da ima zdravilo, ki bode to človeško družbo oz-dravilo. Toda vse razne "krogljice" in "kapljice" teh zdravnikov mu bodo malo ali nič pomagale. Manjka jim namreč tega — kar je za človeško družbo edino
zdravilnega in rešilnega — Krvi Jezusa Kristusa, njegove milosti! Njegovih naukov. — Toda če hočete vi nesti domov pravo zdravilo, ki bode gotovo ozdravilo šloveško družbo, vam pa dajem živo vero, božje in cerkvene zapovedi in molitev. Če se vam posreči pridobiti vaše družine, da bodo sprejele to zdravilo, potem vas zagotovim, ozdravili ste človeški rod."
Te resne besede iz ust onega, ki je postavljen, da straži nad čredo božjo, da jo vodi, pa morajo biti vsakemu katoliku kakor luč s svetilnika mornarju, ki blodi v temni noči po razburkanem morju- Tako je tudi sam božji Zveličar zahteval od vsakega bolnika, katerega je ozdravil da veruje: "Pojdi, tvoja vera ti je pomagala". Seveda pa ta vera ne sme biti kaka mrtva, prazna vera; vera na jeziku. Kdor ima zdravilo samo v stekleničici ga ne zavžije, takemu zdravilo ne bode nič pomagalo. "Ako hočeš v življenje iti, spol-nuj zapovedi!" je rekel Gospod mladeniču.
Vera je toraj edino zdravilo še, ki more ozdraviti človeško družbo in sicer z 0110 vero, ki vse veruje, kar je Bog razodel, ki vestno in natanjčno spolnuje njegove zapovedi in ki se poslužuje sred-
stev, katere je odredil Bog nam v pomoč za zveličanje.
Prav ta in taka vera je pa oni vogelni kamen, na katerega je sezidan sv. rož-
"Tvoj sem, o Mati".
ni venec, je ona korenina, iz katere so vz-rastle krasne cvetke tega venca. V sv. rožnem vencu so toraj zapopadene vse skrivnosti skrivnostnega našega Odrešenja. Tu je vse, kar moremo verovati, upati in ljubiti. Tu je v kratkem označeno vse, kar nam more pomagati, kar nas more tolažiti, kar nas more pokrepiti, zadovoljiti in zveličati. V to molitev je izbrano vse, kar more zanimati človekov razum in spomin, njegovo domišljijo in njegovo voljo, pred vsem pa, kar more ganiti človeško srce, ga navdušiti in pokrepiti-Zato je sv. oče papež imel popolnoma prav, ko je odredil vsako leto cel mesec v to, da bi mi molili to molitev vsaki dan. S tem je pač hotel dati svetu zdravila za njegovo bolezen, hotel je, da bi po molitvi sv. rožnega venca vsi pri-bežali za pomoč po Mariji k Jezusu! Ali ni jasno, koliko bi se dalo tukaj povedati o socijalno-političnem, o narodno-gospo-darskem, o mednarodnem delavskem pomenu molitve sv. rožnega ven<fa?
Peklo.
Študija. — K. (Dalje.)
ODA, KO BI si pogubljeni mogel vsaj reči, da si ni sam kriv te strašne nesreče, da so mu jo zakrivili drugi! Tako pa ve, da bi bil tako lahko sedaj v nebesih vžival z milijoni drugih večno srečo in si je sam, popolnoma sam nakopal to strašno gorje in ta zavest leži kakor strašna gora na njegovem srcu.
Tukaj v življenju je glas vesti mogel se prešlišati. V šumu greha in zabav in
telesnih radosti ga je zadušil- Toda sedaj ga ne more več. Dan na dan, leto za letom ga muči, kakor bi ga strupene kače grizle in pikale, kakor bi ga preganjala strašna pošast, kateri pa ne more uteči. Sam sebi mora očitati: "Bog me je odločil za nebesa. Tam je za me pripravljen prostor. Dal mi je dovolj milosti, da, svojo kri je dal božji OdrešeTiik za me, da bi me rešil večnega pogubljenja. O, ko bi bil za Boga le mal del tega truda žrtvoval katerega sem za pekel, bil bi velik svetnik. Toda nisem hotel poslušati nje-
govega klica, nisem mu hotel slediti in tako sem se sam pahnil v to strašno gorje. Te, katere sem na zemlji zaničeval in preziral, ti so v časti in v ljubezni Bož-ii, jaz pa po lastni krivdi v večni nesreči.
O strašna miselj, ko si mora človek sam priznati, da si je sam popolnoma sam nakopal tolko bedo in toliko gorja in sicer za vekomaj.
"Poberite se izpred mene, vi prokle-ti!" Da, prokleti od Boga so ti nesrečneži prokleti v večno muko z vsemi njihovimi -lastnostmi in zmožnostmi, katere imajo od Boga, katr so dobili, da bi si nebesa zaslužli, pa so jih zlorabili in se večno pogubili. Zato bode trpel s svojim spominom, ko se bode spominjal na vse storjene grehe, s svojo domišljijo, katero je umazal z grdimi in nečistimi slikami; z ustami, s katerimi so govorili grde ne-
sramne besede, s katerimi so je norčeval iz čednosti, nebes in pekla, s katerimi je sramotil Boga in vse, kar je ž njimi v zvezi; z razumom radi svojega napuha.
Prokleta je njih okolica! Moj Bog, koga bodeš našel tam v tem strašnem kraju, ako bi bil tako nesrečen, da bi kdaj prišel tja? Hudiča in njegove služabnike, same najbolj zavržene in propa-le ljudi, samo izvržek človeškega rodu, polne sovraštva, jeze, brez usmiljenja in brez iskre ljubezni! Tu boš našel svoje tovariše greha! Tu boš našel druge ljudi, toda vse enako strašno nesrečne, kakor si ti sam. Tu boš našel morda svoje bližnje sorodnike. In kako se boste med seboj strašno in večno preklinjali, ako ste morda drug drugemu uzrok tega strašnega trpljenja. Kako si boste drug drugemu očitali!
ZA PRIHODNJE LETO.
Da bode naš list "Ave Maria" še bolje odgovarjal svojemu vzvišenemu namenu in svoji veliki nalogi, imamo poseben načrt-
Za prihodnje leto bomo posvetili vsako številko lista "Ave Maria" posebnemu namenu, ali boljše vsaka številka :bode imela posebno nalogo, katero ji bomo dali, da jo izvrši. Tako n. pr. bode prva januarjeva številka posvečena pred vsem moškim društvom Najsvetejšega imena. Druga številka bode posvečene našim slovenskim krščanskim družinam. Potem bode posebna številka posvečena našim fantovskim organizacijam, potem dekliškim, našim duhovnikom, našim materam, našim otrokom, katoliškem tisku, Šmarnična izdaja ostane. Tudi naših nas-
protnikov ne bomo pozabili in jim bomo posvetili posebno številko.
S tq novo uredbo, vzlasti še, ako se nam posreči list povečati, bomo storili važen korak najprej k napredku za naš list.
Da bomo pa mogli vse to izpeljati, treba nam pomoči in sodelovanja, treba
nam še več naročnikov.
i
Zato se zaupno obračamo na vse svoje prijatelje z zaupno, prošnjo: pomagajte nam! Nabirajte novih naročnikov! Prigovarjajte starim, da ostanejo zvesti! Dopisujte pridno! Ako imate zmožnosti: pišite za list povesti, članke!
Z združenimi močmi moremo vse!
Urednik.

Za prihodnje leto bi posvetili posa-	13.
mezne številke "Ave Maria" nekako ta-	14.
ko-le: '	15-
Možkim društvom Najsv. Imena.	16.
Nazareški družini kot zgledu našim	17.
kršč. družinam.	19.
Mladeniškim društvom.	20. Trpljenju Jezusovemu.
Sovražnikom križa.	21.
Velikanočni dolžnosti.	22.
Našim očetom.	23.
Našim zakonskim.	24.
čč. sestram učiteljicam.	25.
Šmarnična izdaja.	26.
Našim malim.	27.
Presv. Rešnjemu Telesu.	28.
1.
2.
3 4-
5
6
7
8
9
10
11
12.
Presv. Srcu Jezusovem.
Katoliškemu tisku.
Našim čč. duhovnim voditeljem.
Sv. očetu.
Našemu ženstvu.
Našim dekletom.
Škofu Baragu, in drugim Indijanskim misijonarjem. Našim katol. šolam. Materinim društvom. Našim slovenskim župnijam. Rožnivenska. Vernim dušam v Vicah. "Ave Maria". Marijinim družbam. Božična.
RAZNO IN DOPISI.
V So. Chicago, 111. je slovenska cerkev Sv. Jurija dobila novi okrasek, to je krasen lestenec (luster) sredi cerkve. Slovesen blagoslov lestenca se je izvršil v nedeljo 26. oktobra ob azistenci Rev. J. Judniča in Rev. L. Teržiča O. F. M. obla hrvatska župnika soseda.
— Birma bode v župniji Sv. Jurija 30. novembra. Župnija se že pripravlja za to slovesnost.
Clemenceau, se je v Strasburgu nekako poslovil od javnega življenja z znamenitim govorom. Med drugim je tudi priporočal zbližanje cerkve in države. Možje slednjič le spoznal, kako je bil v zmoti, ko je preganjal cerkev. "Zmotil sem se!" — je rekel na zadnje še vsak sovražnik Kristusov.
Žalibog! Večina prepozno.
Poslanik Združenih držav za Čeho-Slovakijo, Richard T. Crane, stanuje v
Pragi v nadškofijski palači, ki je prazna od kar je odšel nadškof Huyn, ki je bil Avstrijski plemič.
Tri "nedelje" vsaki teden imajo v Sarajevu, kajti Turki praznujejo svojo "nedeljo" v petek, židje v soboto in Kristjani v nedeljo. — Posledica tega je da v Sarajevu prave nedelje nimajo.
Služba božja v katedrali v Reims-u ki je bila deloma porušena, se je zopet začela. Do 1. novembra se je cerkev toliko popravila, da se je vršila služba božja v kapeli Matere božje.
Martin, Pa- — Bral sem v štev- 20 "Ave M aria" članek "Socjalna reforma". Gospod urednik, moram napisati par vrstic glede tega članka. Ta članek je bil nekaj vreden. Jaz sem ga petkrat prečital, da sem vsak njegov stavek premislil in prevdaril na vse strani, ali je res tako ali ne- Našel sem, da smo mi delavci takih člankov zelo potrebni, da ne bomo vsi mislili, da se res krivica ne bi dala drugače poravnati kakor z ubijalstvom. Socijalistovski
voditelji delavstva pogosto govore, da je treba tega ali tega spraviti s poti, ubiti ga, pa bode bolje. Po pravici Vam povem, dokler sem še bolj vrjel tem tičem, da so res delavski voditelji in da delajo za pravico in za delavske koristi, mi vendar eno ni šlo v glavo, zakaj bi naj ubil človeka, ki ni zaslužil te kazni, ki ni kriv, da imamo tak sistem. Ce se res krivica godi, bodimo ljudje in ne zverina. Sedimo skupaj, zahtevajmo odločno svoje pravice in na človeški način skušajmo to krivico poravnati in doseči pravico in ne z ubija-stvom. Jaz sem prepričanja, da je danes svet toliko omikan in da smo v kulturi tako daleč, da ni treba zverinskih sredstev v dosego kakih naših namenov. Socijalisti trdijo, da se katoliška cerkev poslužuje nauka, da namen posvečuje sredstva, to se pravi, da je vse dovoljeno, tudi hudodelstvo, tudi uboj, samo da se namen doseže. Danes pa vidimo, da je edino res, da se tega nauka drže in ga uče naši rdeči delavski voditelji. Tega pa vendar nihče ne odobrava- Saj še socijalisti sami tega ne odobravajo in trdijo, da je to krivica- Ako je tak nauk krivičen za druge, je enako krivičen za rdečkarje. In to mi je oči odprlo. — Cenjeni gospod urednik, le še več takih člankov priobčite, da se bomo tudi mi neučeni delavci zavedali, kakšno je pravo stališče, katerega mora vsak pameten in razumen človek danes v dvajsetem stoletju zagovarjati in se ga držati, da vemo kako si izbojevati svoje pravice- Vi veste, da smo odvisni samo od Vas in od Vaših listov, da nas boste poučili. In kolikor bolj nas boste podučili, toliko bolje bomo mi delavci vedeli pri čem, da smo, in kakšno stališče moramo zavzemati v vseh sedanjih novodobnih delavskih vprašanjih, in da se bomo znali v bran postaviti našim nasprotnikom, ki dobivajo obilo podatkov in navodil od svojih listov. To veste, da neizuče-na in nevedna armada se ne bode mogla vs-pešno boriti proti nasprotniku, če je bil tudi manjši. Zato pa Vam kličem le krepko naprej.	S pozdravom
John Koprivnik.
Koledar "Ave Maria" za leto 1920 je vzbudil splošno zanimanje in priznanje po vseh slovenskih naselbinah. Od vseh strani nam prihajajo priznanilna in spodbujevalna pisma, da smo res zelo veseli, da smo tako ustregli svojim prijateljem in naročnikom. Kaj čuda da gre povprečno po 200 iztisov na dan zadnje dni in da ga imamo komaj še okrog 800 iztisov. Tako pišejo:
Gelbert, Minn- — Prosim pošljite mi še sto iztisov Koledarja Ave Maria- Prvo poši-ljatev sem prodala v prvih dneh. Prav v vsaki
hiši, kjerkoli sem bila, so ga kupili. — — Mrs- Angela Preglet, zastopnica.
Chisholm, Minn. — Prosim pošljite mi še 50 iztisov Koledarja Ave Maria. Vsak se ga je zveselik —Mrs- Barbara Globočnik, zastopnica.
Ironwood, Mich. — Prosim pošljite mi Koledar Ave Maria. — Rev. P- Sprajcar-
Kohler, Wis. — Koledar Ave Maria sem sprejel in sem se ga srčno zveselil.
Sargent M. Pluth, U- S. Army.
Luxon, Pa. — Koledar Ave Maria je krasno delo. Prosim pošljite en iztis še moji materi v staro domovino . . • Helena Lapajna-
Duluth, Minn. — Priloženo pošiljam ček za Koledar Ave Maria, katerega sem sprejel in se mi zelo dopade.
Rt. Rev. Jos. F. Buh V- G.
Cloquet, Minn. — Prosim pošljite mi Koledar Ave Maria . • •
Rev. P. Simon Lampe OSB, indijanski misijonar.
Thimas, W. Va. — Ker se iz naše naselbine nihče ne oglasi v Ave Maria, sem se namenila jaz napisati par vrstic- Kakor povsod po celi Ameriki sedaj delo počiva, tako tudi pri nas. Ljudje pričakujejo boljše plače ker draginja je v resnici velika. Sedaj ko imamo čas se marljivo učimo v pevskih vajah ter se pripravljamo za igro, katero bomo priredili po Božiču enkrat. Akoravno toraj delo počiva, smo vendar zaposljeni vsi. Eni pri petju, drugi pa za pečjo Sveto Trojico premišljujejo, kakor se je izrazil nek dopisnik v Glas Naroda dne 8. novembra- Svetovala bi dotič-nemu dopisniku, da pusti sveto Trojico na miru in naj raje študira delavske razmere in pa svojo veliko neumnost in omejenost- Res sa nihče ne sili, da bi moral biti krivoverec, ker ima vsak svojo prosto voljo. Vsakdo je lahko dober katoličan, kateri hoče. Kdor pa noče, je pa tudi prav tako lahko brezverec. Svetovala bi mu pa rada, da rabi nekoliko več svojo pamet in naj bode vsaj toliko "pro-svetljen," da naj pusti pri miru, kar je enkrat sam opustil. Ne vem, kako je mogoče in zakaj toliko zaničuje, kar ga je njegova lastna mati naučila. Čudno je res s temi našimi "brezverci". V življenju tako zabavljajo čez vero in vse jim je humbug in neumnost- Kadar pa kateri umrje, ga pa vendar pokopljejo po katoliško- Ali ni to nedosledno? Značilno je tudi, da si dopisnik tega dopisa ni upal postaviti svojega častljivega imena pod svojo brozgo, katero je imenoval dopis. Glas Naroda pa tudi vse z veseljem priobči, samo da je je proti duhovščini. (Ata Sakser že vedo, za-
kaj jim je katoliška cerkev toliko na poti, ker ta preklicana katoliška cerkev noče priznati "divorce," ata imajo pa tako radi . • . hm! Danes še ne povem koga- Opomba tiskarja). Tako je tudi veliko nasprotoval pri pošiljatvi blaga v stari kraj ter ljudi begal na vse mogoče načine. Pisal je, kako so boxe drage in koliko je dobička pri njih. (Veste, ta ata vedno rajtajo na velikanski oderuški dobiček pri kroncah. O. u.) Tukaj smo tudi poslali kište v stari kraj in sem kišto dala tukaj napraviti- Pa kaj mislite, da je bila cenejša? Tukaj sem jo morala plačati $6.50, pa mi je še mizar rekel, da mi jo naredi cenejše, ker je za rdeči križ- Zakaj niso šli gospodje okrog Glas Naroda preje naredit eno tako bakso. Ali da bi vsaj deske za njo kupili, pa bi vsaj videli koliko stane.
Naj zadostuje za danes pa mogoče še drugikrat kaj-
Pozdravim vse naročnike Ave Maria.
Marija Bulic-
Kohler, Wis. — List Ave Marija je najboljši list, kar sem jih še kdaj čital. Morda mi bode kdo odgovoril: da, seveda, ker drugih ne čitaš! — Toda ne! Citam jih, pa ka-' kor mnogi drugi, našel sem tudi jaz, da je nazadnje le edino prav in res, kar nas ta list uči. Le dokler je človek v norih letih ali, če star nori, dokler je nor, ljubi druge liste, ki so neumni. Ko se pa zmodri, pa drugače sodi. Jaz sem bil Vaš naročnik pred 4 leti- Zadnjikrat sem dobil ta list v roke leta 1915. 650 mil od Meksikanske meje, to je bilo v Namakeppe v Meksiki. Od tam sem Vam pa pisal, da moram list pustiti, ker nimam stalnega stanovanja kot vojak in bi bilo težko me slediti z naslovom. Obljubil sem Vam pa, da bodem zopet vaš zvest naročnik, kakor hitro se bodem zopet ustanovil v kakem kraju. I nres, hvala Bogu, in ljubi Materi Božji Mariji, ostal sem zdrav in živ in Njej se moram zahvaliti za marsikako milost ves ta čas mojega vojaškega življenja- Sedaj bodem pa zopet Vaš, kakor sem bil preje in Vam poši-liam naročnino za eno leto. Objednem pa priporočam naš lepi list Ave Maria vsem Slovencem in Slovenkam po širni Ameriki-Kdar zvesto čita ta list in svoje življenje in mišljenje uravna po tem, kar tukaj čita, ta se ne bode nikdar kesal, kdor pa nasprotuje, pa se vedno in vsak. Tudi policija ne bode imela s takim opraviti, kateri živi po naukih Ave Maria. Marsikdo je veren, ko začne čitati slabe liste in jih naročati in pravi: Mene pa ne bodo pohujšali. — Pa ne čita dolgo, ko je
sam ravno tak. Čudno je, da taki, ki začno omahovati, najprej opuste dobre časopise. Potem ko gre Ave Maria iz hiše, ga pa gotovo ne boste več videli v cerkvi, razun v ze-četku parkrat na leto. -— Čudno je res, kako so nekateri ljudje lahkoverni tako kakor kaki neumni otroci- Vse vrjamejo, kar jim kak rdečkast list natveze, pa če je še bolj neumno in če tudi sami vedo, da ni mogoče, da bi se kdaj to zgodilo, kakor pišejo. Tako jih "farbajo," da bo kmalu ča, ko bodo ljudje na svetu vsi samo med lizali, da ne bode nobenemu treba delati, da bomo vsi ljudje imeli vsega, kar nam bode srček poželel, da nam bodo pečeni golobje kar sami v usta letali. Vemo pa, da nam nobena njivica ne rodi, ako je z veliko težavo v potu svojega ob-braza ne obdelamo- Kako bode mogoče potem to obetano lepo brezdelno življenje, sam Bog ve. In tako sveto ti vrjamejo vse to brozgo, da jih vidimo, kako postajajo res delamržni, kako pride potem pomanjkanje v hišo, kako ni nič več greh, kako zakonski žive, kako se potem zakoni rušijo, kako je vedno več in več slabovzgojene in nesrečne mladine- Zato bi jaz svetoval rojakom, naj bi vsak vrgel iz hiše vse slabe časopise. Ce sam le nekoliko pomisli, bode videl sam, da je to res potreba- Naročajmo pa dobre katoliške liste. Pred vsem priporočam list Ave Maria, ker to je v resnici naš vojskovodja in naš vodnik. To je najboljši svetovalec za može in žene, za fante in dekleta. Se za otro-čiče kako lepo skrbi in kako jih lepo uči. Ave Maria je pa tudi naš najhrabrejši vojskovodja, ki ne zleze takoj v mišjo luknjo, ako kak rdečkar kihne. Saj se še velikih glav tam v Illinoisu ni ustrašil Tako je prav. Tak mora biti vodnik naroda. Tudi se ne boji nikomur kar naravnost v brk povedati resnico, pa je komu ljuba ali neljuba. Tak je pravi prijatelj naroda. Tak list jaz imenujem katoliški list. Zato pa rojaki krepko se uvrstimo za našim vodnikom in vojskovodjem, našim listom "Ave Maria-"
Jaz sem pri vojakih veliko skusil in veliko ljudi videl, kako drugi mislijo in delajo. In sem našel, da vsi pametni in vsi dobri verjejo in po veri živijo- Videl sem pa tudi da samo norci veri nasprotujejo in taki, ki grdo žive. —
Srčno pozdravljam vse Slovence in Slovenke, uredniku lista AVE MARIA pa kličem: Naprej! Mi smo a teboj! Sel sem branit strica Sama, bom xel pa še tebe.
Marco Plut.

iz številke 20 "Ave Maria".
N-VAS C R E S N J A MESTO ANTON MARKO
M I R M A C K A J E 2 OKO.
Prav so ga rešili: Iz Clevelanda, O. Sola sv. Vida: Johnny Horvat, Olga Lozar, Frances Kasunič — Sola sv Lovrenca. Rosie Glavič, Ana Mačerol, Angela Adler, John Perko, Alvina Adler, Mary Hosta, Thomas Mervar-
—	Iz Jolieta, 111. — Sola Sv- Jožefa: Bertha Čulik, Marija Lavrič. — Iz Waukegana, 111. — Šola Matere Božje: Mary Ogrin, Jos. Rem-žgar, Frances Grom. — La Salle, 111. — Sola Sv. Roka: Ana Spelič, Annie Settina, Josie Gergovič, Annie Oklašen, Barbara Repsel, Marv Bučar. — Steelton. Pa. — Sola Sv. Petra: Mary B. S., Mary Bratina, John Benko-vič Jr. — Chicago, 111. — Sola Sv. Štefana: Victor Mladič: — Mathias Iliti (gimnazijec).
—	J. Stirn. — Ely, Mnn.: Agnez Markovič, Julija Majerle. — Chisholm, Minn. — Agnes Pucelj. — Pueblo, Colo.: John Skulj- — Johnstown, Pa.: John Omerzu, Antonia Pri-stavec. — Pittsburgh, Pa.: Frank Gunde (Du-quesne University- Marv Hlebec- — New York: Ivanka Ovca. — Tioga, Wis.: Angela Toleni. — Polatka, Mich: Andrew Bovec: — Neodesha, Kans..: Mary Pritekel- — Washington, Pa.: Rosy Zupane. — Cherryvale, Kans.: Joe Stipanič. — Braddock, Pa. Ivan Zajc- — Thomas W- Va.: Tony Baraga. —
Pierce, Minn. — Mary Smerke- Richmond W. Va. Jozefina Pavlin, Ambridge, Pa Ker-žanov Johny.
Do danes t- j. 3. novembra je poslalo' rešitev Rebusa 41. učenk in učencev. Za pravilno rešitev sem razpisal samo pet nagrad: Zato mi je jako žal, da ne morem vam vsem poslati vsakemu po eno. ker vem, da jo vsi zaslužite. Zato smo morali vadlati. (žrebati).
Vendar pa sem tudi vsem ostalim za danes poslal vsakemu mal spominček.
Nekateri ste mi pisali tudi tako lepa pisma, da sem bil res vesel- I was overjoyed! Thank you! — Ta pisma bodem počasi dal vse 11a naš "corner," da jih bodo vsi čitali.
Za prihodnjič vam pa dam zopet uganj-ko. Ker pa vem, da vsi tako radi skačete, zato vam pa dam za danes "Skakalnico." I know you are all little "jumping Jackies," zato boste gotovo veseli tega "Jumping puzzle." Te zloge morate tako sestaviti, da bode vs^ka vrstica (line) nekaj pomenila, vse vrstice skupaj bodo pa vam povedale dobro znano Marijino pesmico:
Ma- Ma- ljub- -ri- -lje- -ti -ja - 11a Ti bod - na češ- -če- o! Si - zu - ro Je- nam -ja -di -sa -to za- -sti ča- Te vse sr- Mi -ja mo Ti svo- -ca svo- da-up- K -bi -mo -če- in Te- kli- -110 -ja -ruj Ma- nas va- -ri. Za pravilno rešitev te "Skakalnice," razpišem zopet pet nagrad pet molitvenikov (praverbook) vsak v vrednosti $1-50.
Toda za to nagrado pa zahtevam dvoje:
1.	pravilno rešitev "Skakalnice"
2.	pa enega novega naročnika na "Ave Maria."
t
Otroci, vidite, z novim letom bi tako rad povečal list "Ave Maria," da bi bil večji za 2 inches, in pa več strani, da bi imel.
Tako bode tudi za naš "corner" več prostora. Toda za to potrebujem vaše pomoči.
I am sure, every one of you, my little darlings on the 'corner,' will be only to glad to help me with at least one new subscriber. Will you?
Kdor pa bode poslal samo rešitev "Skakalnice" in bode pismu priložil stamp for ioc. bode dobil lep Xmas present.
Otroci, sedaj pa na noge!
Vaš Striček.
"CORNER."
Joliet 111. — Dragi Striček. Tudi jaz se moram kaj oglasit zato ker je že dolgo kar nisem pisala. Jaz jako rada čitam Ave Maria in takoj pogledam če je kaj o našem strič-ku, ali če so kakšne uganke-
So long Striček.
Mary Lavrič, 512 N- Broadway Street.
North Chicago, 111. — Dragi Striček. Jaz sem učenka šestega razreda sem 13 let stara in hodim v šolo Matere Božje. Tukaj se vsi dobro učimo. Vam moram tudi povedati da sem rešila Rebus. Z Bogom.
Mary Ogrin, 10 — ioth Street.
Braddock, Pa. — Dragi striček: Prosim da mi pošljete lepo nagrado ker sem "rebus" rešil- Prihodnjič bodem kaj več pisal, sedaj še slabo pišem. Vas pozdravlja, Vaš udani Ivan Zaje, 420 Robinson Str.
Washington, Pa- — Dragi Striček- Jaz čitam Ave Maria in sem v 7 razredu stara sem 13 let hodim v Public School, zato ker tu ni nobene Catholic School blizu. — Vas lepo pozdravljam, dragi striček,
Rosy Zupane, Box 25 B.
Neodosha, ans. — Dragi Striček: — Ja;. rada čitam list Ave Maria čeravno ne znam še dobro čitati in pisati pa sem se podstopila , rešiti Vaše zastavice. Z Bogom, dragi striček.
Mary Pritekel R. F. D. 1. Box 2-
Joliet, 111. — Dragi Striček: — 2alostna sem. ki Vas še ne poznani ki ste tako prijazni do nas otrok. Vam želim sv- blagoslova in Vas pozdravim
Bertha Culik, 507 N- Bluff Street.
Tioga, Wis. — Dragi Štriček: — Naš č. g. župnik J. Novak nas prav lepo uče, smo jim prav hvaležni in jih za našimi stariši najbolj ljubimo- Pozdravljeni vse čitatelje in čitate-ljice Vaša
Angela Toleni.
Pittsburgh, Pa. — Dragi Striček: — Ci-tal sem zastavico in jo rešil. Jaz hodim v Du-
quesne University. Jaz sem edini Slovenski fant v tej šoli. Jaz se učim za duhovnika in sem vesel, ker je meni Bog dal to milost- Vas pozdravljam, Vaš
Frank Gunde.
Dragi Frankie: — Velika je milost biti duhovnik. Zato le moli, da ti bode Bog dal "perseverance" — Otroci, molite a naše Slovenske študente, ki se uče za duhovnike-Vaš striček.
St. Stephens, Minn. — Dragi Striček. Ze dolgo Vam nisem nič pisala to pa zato ker smo imeli dosti dela- Vas lepo pozdravljam Mary Smerke, R 2, Box 74.
Chisholm, Minn. — Dragi Striček. Jaz sem reišla vašo zastavico in sem uganila kdo ima nas rad.
Agnes Pucelj, 223 W- Poplar Str.
Ely, Minn. — Dragi Striček- To je moje prvo pismo katerega pišem v Slovenskem jeziku. Najlepši pozdrav.
Agnes Markovich.	,
Chicago, 111. — Dragi Striček- Je že dolgo časa kar sem Vam pisal. Sem že v 1 year commercial college in rajše hodim v šolo kakor sem prej ker imamo mnogo novih reči se za učiti. Vas pozdravlja
J. Stirn 1531 Nelson. St.
Chicago, 111. — Dragi striček: Danes ie četrtek, ko nimamo šole sem jaz vzel v roke Ave Maria in sem znajdel vašo zastavico in sem jo rešel- Tako sem vganil • . . Pozdrav vsem rešilcem od "corner" in posebno Vam Striček Vas udani vernik
Mathias Hiti, 11923 Wallace Str.
Steelton, Pa. — Dragi striček: — Z veseljem dočakam vašega lista "Ave Maria" v katerem sem našel rebus in upam, ako je re-šitva prava, dobiti eno nagrado-
J. Benkovič Jr. 506 So. Ind. Str.
Steelton, Pa: — Dragi striček: Dam vam vedet da rada berem list Ave Maria in kadaj ga doma preberemo ga pošljemo našemo bratu Antono. ki je v St. Vincent College, da se tudi on uči iz njega bolje po slovensko čitat. Sedaj z Bogom, kadaj bo še kaj ugank bom probala rešit.
Mary Bratina, 519 So- 2nd Str-
La Salle, 111. — Dragi striček: Ko pridem v sredo iz šole domov takoj segnem po listu Ave Maria. Narprvo pogledam če bo kaj za nalogo in našla sem rebus in ga reševala, da še jesti nisem imela časa- •
Ana Spelič.
La Salle, 111.: — Dragi striček: Vam pišem prvikrat in ne znam še lepo a se bodem že naučila.
Josie Gergovic.
(Dalje prihodnjič.)
Telephone: Canal 1614
VSTANOVLJENO 1888
A. M. KAPSA
Slovencem priporočam svojo trgovino z železnino.
Pošteno blago —
zmerne cene.
2000-2004 Blue Island Ave., Cor. 20th St.
Chicago, 111
Pridite in prepričajte se!
r
Severova zdravila vzdr/ujejo zdravje v družinah.
Dober liniment.
Menda ni potreba naglašati posebej in tolmačiti kako priporočljivo je imeti na roki steklenico dobrega li-nimenta za zunanjo vporabo v slučaju hitre potrebe — in tukaj ni nobenega boljšega za te reči kakor
Severa's Gothard Oil
■arorovo Gothardsko olje), ki je znano kot jak sovražnik proti vsem lokalnim trganjem in bolečinam. Priporočljivo je za revmatizem, lumbago, sejati ko, proti oteklinam, bolečinam v križu ali otrpljenju udov in mišičevja. Na prodaj v vseh lekarnah. Cene 50c in 2c davka ali 60c in 3c davka.
VV. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS; IOWA
Za vse Ljudi in za Vse Slučaje!
Gotovo je, da imam največje projadalne in najbolj založene z različnim blagom, za slovenske gospodinje in gospodarje, pa tudi za ženine in neveste, ker imam fino pohištvo in druge potrebne reči.
PRVE SO GOSPODINJE, katere dobijo pri meni najboljše peči, preproge, linoleum, posodo, vozičke, zibele, blazine, omare in drugo. GOSPODARJI VEDO, da imam raznih barv, železja, ključavnic, cevi za plin,
stekla, korita in drugo vedno v zalogi. NOČ IN DAN pa imam otvorjen pogrebni zavod z "AMBULANCAMI." — Trije ambulančni in bolniški avtomobili so vedno na razpolago za vsaki čas, za vsako nezgodo ali bolezen.
Največji pogrebni zavod, v katertm izvršujemo vsa dela v največjo zadovolj-nost naroda.
Oba telefona noč in dan:
Bell: Rosedale 1881.
O. S. Princeton 1381.
ANTON GRDINA, TRGOVEC IN POGREBNIK
6127 ST. CLAIR AVENUE.
>@®
V«,▼	T •> '•
<SKS>®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®^*
T o 6 v
i > < >
S slabim želodcem ni uspeha!
Dr. Orison Swett Marden, sloveči pisatelj pripoveduje: "Možgani dobe veliko kredita, ki bi ga pravzaprav moral dobiti želodec." In prav ima Na tisoče ljudi je na svetu, ki se imajo zahvaliti za svoj uspeh v življenju predvsem dobri prebavi. Kdor ima slab želodec in trpi bolečine, ne more imeti nikdar popolnega vspeha. Najbolj zanesljivo zdravilo za slab želodec je:
Zlata kolajna
San Francisco I9I5
Veliko darilo
Panama 1916
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
Pripravljeno je samo iz grenkih rastlin, korenin in lubja znane zdravilne vrednosti in naravnega rdečega vina. Izčisti želodec, odpravi vse snovi iz notranjosti, pospešuje prebavo, vrne slast in ojači živce in celi sistem. Za zaprtje, neprebavo, glavobol, omotico, nervoz-nost, pomanjkanje energije, splošno oraemog-lost, i- t. d.
Trineijeva Angelika Grenka Tonika
je splošno odvajalno in zelo okusno sredstvo proti slabostim telesnegasistema.
TRINERJEV LINIMENT
je izvrstvo zdravilo, zelo močno, toraj uporabno za zunanja zdravila. Oprostilo te bo revmatizma in trganja. Ako so tvoji udje otrpli, ali imaš bolečine v hrbtu, ali si kak ud pretegnil ali zvil, za otekline itd., ako si z njim namažeš utrujene mišice ali noge potem, ko si se iskopal, boš začuden čutil blagodejen upljiv.
TRINERJEV ANTIPUTRIN je najboljši čistilec za zunanjo upo- ' rabo: Grgranje, izpiranje ust, čistenje ran, odprtin i. t. d.
V vseh lekarnah.
JOSEPH TRINER COMPANY
1333-1343 S. Ashland Ave, Chicago 111
< > < >
v
< >