J LETO (VOL.) XI. No"ember 15th, 1919. ŠTEV. (NO.) 23 AVE MARIA KATOLIŠKI LIST ZA SLOVENCE V AMERIKI I/HA J A VSAKO DRUGO SOBOTO 1 Published every second Saturday by FRANCISCAN FATHERS in the interest of the Order of St. Francis. 1852 W. 22nd PI,. CHICAGO, ILL. Naro6nina $2.00 11a leto. — Suscribtion Price $2.00 a Year. Published and distributed under permit (No. 650). authorized by the Act of Oct. 6. 1917. on file at the Post Office of New York. N. Y. By order of the President. A. S. Burleson. Postmaster General. Entered as second-class matter Oct. 20, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of Ma.ch 3. 1879. Acceptance for mailing at special rate of October 3. 1917. authorized October 25.. 1919. AVE MARIA" Božična darila svojcem v domovino! Ali se boste spomnili za Božič svojih dragih v starem kraju? .Dobro pošljite jim vsaj par dolarjev. Pri pošiljatvi se poslužite samo svojega delavskega podjetja. EDINOST PUBLISHING COMPANY Mi pošljemo najceneje in najgotoveje! Delovci poslužujte se samo nas delavskega podjetja! 1847 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. E33 VSEM CENJENIM NAROČNIKOM IN ČITATE-UEM AVE MARIA NAZNANJAMO DA IMAMO V ZALOGI KRASNA BOŽIČNA DARILA. Molitven ike Slovenske In Angleške. Rožne vence. Krasne Božične razglednice po 3c in 10c. — Pri večjih naročilih damo popust. Pišite še danes na: AVE MARIA 1853 West 22nd Place, Chicago, 111. SEIZ BROS. Priporoča vsem slovenskim duhovnikom svojp veliko izbiro nabožnih knjig v vteh jezikih, vseh cerkvenih potrebščin, kipov, podob, svetinjic itd. Priporoča se tudi vsem slovenskim društvom pri nakupu zastav in društvenih znakov. Slovenski zobozdravnik Dr. M. Josip Pleše Ordinira od io. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Ordinira tudi izven dpločenih ur po dogovoru. ai BARCLAY STREET, NEW YORK Telefon, 5985 Barclay. Specialist in Bridge Work and Gold inlay* 348 E. 7and STREET, NEW YORK CITY FRANCIS D.NEMEGER FOTOGRAF Se priporoča Slovencem. 1439 W. 18th St. Chicago, 111. Telephone: Canal 2534 ŠTEV. (NO.) 23. NOVEMBER 15, 1919. LETO (VOL.) XI. Ali hočete pomagati? Bo£ično izdajo bi radi izdali povečano in olepšano. To bi bil naš "Christ-mas-prezent" vam, dragi naročniki. Toda taka stvar stane takoj veliko stotakov. Cenjeni naročniki, ali bi nam ne hoteli pomagati, da to uresničimo? Dajte! Prosimo Vas! Pomaga se nam pa lahko na jako veliko načinov. Naj navedemo nekatere: 1. Z milimi darovi v ta namen. 2.. . Z nabiranjem novih naročniko 7. To je posebno vspešen način. 3. Ne veš, kaj bi dal svojemu prijatelju v dar za božične praznike? Narodi mu za eno leto list "Ave Maria-" 4.. . Imaš več znancev, katerim je naš list neznan, ali imajo predsodke proti njemu. Ali bi ne naročil zanj božično številko? 5. Morda bi naročil kaj več iztisov in jih razpečal. 6. Si trgovec, oglasi svojo trgovino v listu! Piši po cene! 7. Poznaš trgovce, kjer Slovenci kupujejo. Ali bi ne hotel poskusiti jih pridobiti, da bi oglasili v božični številki? List "Ave Maria" ni trgovsko podjetje. Slovenski katol. delavci so si ga sami spravili na noge in za njih vero in cerkev se bori. Zadnje mesece je bil nekoliko počasen. Sedaj bode zopet bolje in redno bode izhajal. Prijatelji, hočete, da bode napredoval? Pomagajte mu! UREDNIK. VERA, UPANJE, LJUBEZEN. Po resnični dogodbi spisal K. (Dalje.) Od onega prizora, ko je Karol zamahnil nad svojo ženo, je bilo pa živo peklo v Medičevi hiši. Ni je več prijazno pogledal, ni ji dal več prijazne besede. Le še bolj se je cele noči potikal zunaj. Težak boj'pa je borila sama s seboj njegova uboga žena. Od kar je izvedela, da ji mož ni zvest vselila se je v njeno srce neka čudna, preje nepoznana mržnja do moža. Kadar ga je zagledala, se ga je vstrašila. Zato se mu je izogibala, kolikor je le mogla. Opominjala in svarila ga ni več. Videla je, da je vse zastonj. "Ne lepa ne grda beseda ne pomaga nič. Zaslepljen je in tako drvi v lastno pogubo," je tožila Fathru Dolinarju- "Da, žalostno je, silno žaostno! Škoda tako blagega moža! Kako lepo življenje sta imela, dokler se ni dal vjeti v rdeče zanjke. Sedaj pa . . ." in globoko ie vzdihnil duhovnik in solze so mu silile v oči. "Vendar ne o'b'upajmo! Bog je močnejši kot hudič. Res pusti človeka, da gre po svoji volji, če tudi po slabih potih, dal mu je pač prosto voljo. Vendar, kjer ni hudobije, tam je še vedno upanje. In pri Karolu vem, da ni hudobije temveč le zmota. Zapeljali so ga. In revež ne more takoj spregledati toliko, da bi videl da hiti v lastno pogubo. Mrs. Modic! Upanje! Upanje! Molitev ga bode rešila! Molimo, veliko molimo zanj!" ''Father saj sem že toliko molila, da bolj ne morem!" "Niste še dovolj. Ali ne veste, otrok moj, da le stanovitna molitev oblake pre-dere?" "Res je, Father. Toda težko je!" "Nič, Mrs. Modic! Ohranimo upanje in prišla bode vera in prišla bode ljubezen." In res podvojili so molitev, Father Dolinar, Mrs. Modic in njeni otročički. O, ko bi jih bili videli, kako jih je stiskana mamica zbrala vsaki večer, pre-dno jih je položila v posteljico, okrog domačega altarčka in jim je narekovala molitvico za molitvico, solze ginjenja bi se Vam porosile. Seveda otročiči niso razumeli vseh besedi, tudi mamine solze so se jim čudne zdele. Vendar, ko so videli mamo jokaje moliti, molili so ginjeni tudi oni. V teh žalostnih časih je pa našla Ka-rolov? iena veliko tolažbo pri Mrs. O' Brien, hčeri Crowbertovi. Če je le mogla šla je vsaj podvakrat ali trikrat v njeno vilo, ali pe pa Mis O'Brien prišla k nji. V povovoru z njo — zlasti pa njene prijateljske tolažljive besede, so* jo krepile. Pri nekem takem obisku pri Mis O'Brien srečala se je tudi z Mr. Crowbertom, kateremu je Mis O'Brien predstavila svojo nesrečno prijateljico. Mr. Crowbert je že vedel o vseh teh žalostnih razmerah v katerih živi Mrs. Modic. Vedel je tudi, koliko dobrega je Mrs. Modic storila njegovi hčeri, ko je bila ona v nesreči. Seveda se je čutil zato, da je dolžan hvaležnost tej blagi ženski, zaprav le on kriv vsega. Njegova tovarna, Pa še nekajje Crowbert vedel, da je pravzaprav le on kriv vsega. Njegova tovarna, oziroma nered v tovarni je povzročila štrajk. On je zahteval, da se uniči Father Dolinar, zato je pravzaprav on plačal one, ki so pokvarili nesrečnega moža. Zveselil se je toraj, da je srečal Mrs. Modic. In ko je videl njene objokane oči in bled obraz z globokimi potezami, katere ji je urezalo žalostno nesrečno življenje, se ni mogel znebiti»misli, ki mu je rekla: ti si kriv tej ženi njenega gorja. Ti si iztisnil ves potok teh solza: In vzbudla se mu je želja., da bi popravil. Toda kako? Crowbert je bil sicei skopuh prve vrste! Denar mu je bil vse. Vendar globoko doli v duši je pa le kar še tlela iskrica človeškega usmiljenja. Tega se je zavedal, ko je govoril z Mrs. Modic- Seveda se pri prvem pogovoru niti on niti Mrs. Modic nista dotaknila te skeleče rane. Tudi Mrs. Modic je mislila pri sebi, ko je ž njim govorila prvič: precej si ti uzrok moje nesreče. Vendar je premagovala to skušnjavo. Pozneje sta se še večkrat srečala. Tudi jo je povabil naj ga obišče z Mars. O' Brien na njegovem domu. Kolikor bolj pa je Crowbert občeval z Mrs. Modic, toliko bolj je spoznaval njeno veliko plemeniti dušo. Ker ni veliko občeval s katoliki, se je sprva začudil, ko je opazoval na tej ženi toliko lepih in plemenitih čednosti, sebno je pa vzljubil njene otročiče. Posebno z najmanjšim sta bila silno prijatelja. Tako se je pa pletla vez prijateljstva med obema družinama in Mrs. Modic je našla marsikako tolažbo in razvedrila pri O'Brienonivh in pri Crowbertovih. "Poglej, poglej! Saj katoličani niso tako slabi in neolikani, kot kakoršne sem si jaz predstavljal. Moj zet, Mr. O'Brien je tak izvrsten človek in tu — ta muče-nica svojega poklica — Mrs. Modic!" "V katero cerkev pa ti hodiš?" ga je vprašal prav otročje mali, Modičev, baby", ko se je z njim kratkočasil na vrta. Mamo je oblila rdečica, ker se je bala, da bi Mr. Crowden ne zameril otrokove naivne besede. Crowbertu so se res poteze na obrazu nategnile v znamenje, da so ga res v živo zadele. Vendar nasmejal se mu je in hitro rekel: "Nimam časa!" "Pojdi z mano!", ga je mali frkovček povabil. "Mama mi je obljubila, da bom šel z njo v nedeljo!" "V nedeljo bode Mimica šla k prvemu sv. obhajilu," je pojasnila Mrs. Modic, da bi ga rešila zadrege, "pa sem obljubila, da bomo vsi šli v cerkev." "Saj res, papa," pripomni Mrs. O' Brien, "v nedeljo bode krasna slovesnost v naši cerkvi, nad sto otročičev bode pristopilo k prvemu sv. obhajilu. Pojdi, papa! Pojdi z nami!" "Jaz bom prišel po tebe, da bova šla skupaj," ponudil se je zopet zgovorni "baby." Crowbert je bil v zadregi. Da, on bi šel. Toda -— Father Dolinar! — Ali bi ga ne foolelo srce, ko se bode spomnil, kaj je vse storil, da bi bil uničil Fathra Do-linarja? "Ne! kaj mislite? In tudi časa nimam!" se je izgovarjal. Vendar so mu še vsi še dolgo prigovarjali1. Toda odbil je odločno. Da, šel bi, ko bi ne bilo radi Fathra Dolinarja. Da sti obe hči Mrs O'Brien in Mrs. Modic veliko mislili za "spreobrnenje" Mr. Crowberta, ni treba povdarjati. In da so Modičevi otroci darovali zanj sv. obhajila, sv. maše, sv. rožne vence in druge molitve, niti povdarjati ni treba. Seveda se je na vse Crowbert samo smejal. Dobro se mu je zdelo, seveda, ko so mu o tem povedali. Toda, da tbi se sam kdaj spreobrnil, te misli ni bilo. Bil je pač preveč "bussy," da bi imel le minutko časa, da bi pomislil tudi na to važno vprašanje svojega življenja. ' Hči je tudi slutila, zakaj se oče tako brani iti v cerkev. Zato je sklenila, da bode prvo priliko, ko bode Mr. Crowbert zopet pri nji, porabila, da zbliža zopet Fathra Dolinarja in očeta- Toda vedno je bilo kaj vmes. Tako se je odlašalo. Vendar Mr. Crowberta ono nedeljo ni bil v cerkvi, dasi ga je nekaj vleklo in dasi ibfi bil rad šel. Vendar toliko je bilo pa gotovo, da je Crowbert spremenil svoje nazore o katoliški cerkvi in o katolikih sploh. Precej je k tem pripomoglo tudi dejstvo, da je videl, da so bili najzvestejši in najbolj delavni oni delavci in uradniki, ki so bili dobri katoličai. Neko posebno miroljubnost je opazil na njih kot njih poseben znak. V tem je pa pri Modičevih šlo vedno slabeje in slabeje, dokler ni prišel — konec. Karol je bil pivovarni dolžan velike svote in ker jih ni mogel določenega dne plačati, zaprla mu je pivovarna saloon in ga izgnala iz hiše. (Dalje Strašen je bil to udarec zlasti za Mrs. Modic, ko je izvedela, da si mora iskati drugo stanovanje. V lastno prejšno hišo se je morala nazaj preseliti, da si se je bala po pravici, da bode najbrže tudi iz te hiše morala oditi. Dolg je 'bil pač prevelik. Ko ji je Karol to povedal, mu ni rekla niti besede. Zakrila si je predpasnikom obraz, zajokala in sedla k mizi, kjer je jokala kot dete. Karola je ta nesreča tudi nekoliko streznila, ko je videl, da je v tako kratkem času zapravil prav vse svoje obilno premoženje. Smilili so se mu otročiči. Zato si je tudi sam pbrisal solze z oči in odšel. Rad bi bil sicer padel svoji nesrečni ženi pred noge — jo kleče prosil odpuščanja, toda ne, njegov napuh je bil še premočan, ni bil še zlomljen. Odšel je raje in — se zopet opil. "V vinu moram vtopiti vse svoje gorje;" je rekel v saloonu in pil. Toda, ko je bila končana njegova obravnava pred sodiščem, kjer so ga tožili njegovi dolžniki in je bilo določeno, da-mora prodati še hišo, in plačati dolgove, ga je v dno zadelo. Streznil se je nekoliko. Postal je prijaznejši do žene. Ni šel več ven. Bilo ga je tudi nekoliko sram. Tako je v družini Karola Modica za nekaj tednov zopet pokukalo solnce srečnejšega življenja izza dosedanjih temnih oblakov pravega pekla. prih.) <8> Ave Maria. Rev. J. Plaznik. (Nadaljevanje.) "Blažena si med ženami in blažen je sad tvojga telesa." (Luk- I., 42.) "Odkod to, da prihaja mati mojega Boga k meni?" (Luk. I., 43-) OČASTI V TEJ skrivnosti Marijinega obiskovanja včlovečeno Besedo v Marijinem telesu. Počasti v njem to božanstvo, ki se je ponižalo, da je ostalo devet mesecev v tem čistem in tihem svetišču- Počasti njegovo dušo, ki je polna razuma in milosti takoj ob stvarstvu? Počasti njegovo telo, njegovo kri, njegovo srce in njegovo življenje. Počasti njegovo gorečo ljubezen, ki ga sili, da posveti onega, ki mu bo pot pripravljal. Počasti sladko skrivnost njegovega združenja z Marijo. Ona je svetišče in njegovo prebSvališče in njegov zakrament. Ali ni zakrament to, kar vsebuje in daje čednost od najvišjega? Marija ima in daje začetnika vseh kreposti. Marija je zakrament žive Besede. Iz nje prihaja, da se da svetu vsako obhajilo bo prihajalo od tega prvega obhajila. Vsi vrelci skriv- nostij in milosti bodo prihajali od tukaj. Janez in njegova mati sta prva, ki prejmeta milost od Boga po Mariji. Počasti z Elizabeto in Janežem pri-čujočnost in življenje v Mariji. Tabernakel ima v sebi Jezusa, kakor ga je nekoč imela Marija. Tu počasti Jezusa pod belim zagrinjalom, kakor ga je Marija počastila pod živo pričujočnostjo. Skozi to zagrinjalo ne moremo videti, toda vemo, da je tu. Vidimo ga z očmi vere, čistosti in ljubezni. Veseli se, da ga poznaš in pozdravi ga v tej samoti, kamor ga je gnala ljubezen do tebe. Kakor je posvečeval, skrit v Mariji, tako hoče priti k tebi, da te posveti pod zagrinjalom svete podobe. Nobenega drugega vzroka nima, da ostaja tu, kakor, da daje tebi Besedo na tak občuten način, da ne moreš dvomiti, da je pri tebi. Počasti Jezusa pričujočega, živega v svetem rešnjem telesu, kakor je bil v Mariji. Počasti ga pa, kakor so ga počastili Marija, Elizabeta, Janez, s trdno vero in ljubeznijo. Janez poskoči veselja, Elizabeta ne ve kaj bi počela vsled'hvaležnosti in Marija poje Magnifikat. To je zato, ker se daje včlovečena beseda sama z nežnostjo in ljubeznijo. Sicer se nam pa vedno daje na ta način : On je prvi, ki prihiti k nam, ki prvi misli o nas, ki nas prvi išče- Ali nas potrebuje? Ne! Ampak ljubi nas. Njegova ljubezen ne čaka, da bi prej dobil, potem šele dal. Ali nisi tega opazil na dan prvega obhajila? Ali ne vidiš tega vselej, kadar ga prejmeš? Če bi bilo oko naše vere dovolj čisto! Kako prihaja k nam! Kako se nas oklene, nas objame in prerodi! In odkod to meni? Odkod tolika čast meni ? Sveto obhajilo! včlovečena beseda v naših srcih, njegovo meso združeno z našim mesom, njegova kri se pretaka z našo krvjo. Njegova duša je združena z na^ šo dušo, razum z razumom, volja z voljo, ljubezen z ljubeznijo v oni tesni vezi, s katero se morejo družiti samo duhovi — njegovo celo bistvo postane naše bistvo. Odkod pride ta čast? Od ljubezni, od ničesar drugega, kakor ljubezni. Ne pride za sebe, za svoj dobiček, ampak za nas, da nam dobro stori. Da nam dobro stori,to je njegovo nagnjenje, potreba, lakota in žeja, njegovo veso lje in zadovoljstvo, njegovo zadoščenje in slava! O, ljubezen v obhajilu, katera oživi Boga po ljubezni do stvarstev, kakor smo že revni, katera se da popolnoma za nas! Nič ni preveč za njega, da nas le more pritisniti na srce in nas osebno ljubiti. Marija se združi z ljubeznijo svojega sina, ga prosi in sili, naj nam še več dobrega stori, kaj ne bo še to dvoje src storilo, ki sta združena, da nas bolj ljubita! (Nadaljevanje sledi.) 0 & Naznanilo. Prva številka "Ave Maria" v januarju 1. 1920. bode posvečena možkim društvom Najsv. Imena. V tej številki bodo vse slike in vsi članki merili največ na pomen, namen in važnost možkih društev Najsv. Imena za posameznike, za naše družine, za naše javno življenje in za naše sedanje svetovne razmere. Vsa možka društva Najsv. Imena lepo prosimo: 1. da bi nam za to številko poslali poročila o delovanju društva v letu 1919. 2. če so se dali slikati, prosimo sliko: ali vsaj sliko društvenih odbornikov, predsednika ali kogar koli: naj si naroae toliko iztisov lista, kolikor je članov, da ga bode vsakdo dobil. 4. I. nedelja januarja je glavni društveni praznik. List bodo do tedaj že vsa društva imela v rokah. Zato naj pošljejo oznanilo, kako bodo praznovali ta glavni društveni praznik. 5. Vse gg. duhovne* voditelje prosimo za kak kratek spis ali navodilo, ali nasvete, kako bi med nami Slovenci ta društva pospešili, kako jih vspešnejše vodili. Vsi ti spisi, podatki oznanila in slike morajo biti tu pri nas najkasneje pred 25. decembrom. Urednik. AVE MAK1A" 395 Najsvetejše Ime. Priredil. — K- (Dalje.) ME JEZUSOVO je pa prav tako mogočno tudi dandanes. Ko je poganski poglavar Kristian iz Siciliji grozil sv. Agati z raznimi mukami, ako ne sprejme njegove brezbožne ponudbe, mu je sv. mučenica odgovorila. "Ako mi groziš z divjimi zvermi, poklicala bodem ime Jezus, pa ko bodo cule to ime, postale bodo krotke." In to se je tudi zgodilo, kakor pripoveduje zgodovina. Sapor, perzijanski kralj, je oblegal z veliko vojsko mesto Antijohijo in jo držal obkoljeno 70 dni. Mesto je branil škof mesta, sv. Jakob, Veliki, tudi Modri imenovan, in sicer tako vspešno, da je Sapor vskliknil: "To ne more biti drugače mogoče, kakor da se za to mesto Bog sam bori " Ni mu kazalo druzega, kakor da je pustil obleganje in odšel premagan. Ta sramota mu je pa napolnila srce z maščevanja željnostjo. Predno je odšel, je zato še enkrat z vso silo poskusil, da se polasti mesta. Reko, ki je tekla skozi mesto je dal zajeziti z velikanskim jezom. In ko so se velikanske množine vode na- tekle za tem jezom, dal je jez podreti. Seveda je voda pridrla v mesto z veliko silo in poplavila celo mesto. Kralj se je že veselil, da je mesto premagal in uničil. In res bi ga bil, ko bi Bog ne bil pomagal. Škof Jakob in celo mesto so se v tej stiski zatekli k Bogu za pomoč. Škof je šel v zvonik cerkve, se obrnil proti sovražni vojski, pokleknil na obe koleni in zaklical prestrašeni množici okrog cerkve: "Naša pomoč je v imenu gospodovem !" In cela množica je jokaje odgovorila: "Ki je vstvaril nebo in zemljo!" Potem je razprostrl obe roki proti nebu in molil: "Vsegamogočni Bog, večni Oče! Tvoj edinorojeni sin Jezus Kristus, naš Gospod je rekel: "vse, karkoli boste prosili Očeta v mojem imenu, vse vam bode dal." V tej uri stiske Te prosimo v imenu tega našega gospoda Jezusa Kristusa, usmili se nas in pridi nam na pomoč !" In kaj se je zgodilo? Komaj je skončal to molitev, ko se je prikazal nezmeren roj os in čebel, ki je priletel kakor bučeča megla, se zagnal v sovražno vojsko, začel pikati vojake in konje, da so začeli prestrašeni divjati in nastala je velika zmešnjava in vse je bežalo. Tako je moral ošabni kralj Sa- por spoznati, da je bilo res, kar je že preje enkrat izrekel, da se Bog sam bori za mesto. Tudi za nas bode ime Jezusovo močno ime in močna obramba proti vsem našim sovražnikom. Vzlasti ko nas obda skušnjava v naši duši, ali hudih posku-šnjah v našem življenju, bode tudi nam samo eno ime dalo rešitev — presv. Ime Jezusovo! Zato zaupajmo na to presv. Ime v vseh skušnjah in stiskah in kličimo to ime s zaupanjem na pomoč in tudi mi bomo skusili na sebi moč tega presv. Imena. "Glejte, to je ime našega Boga! Nanj zaupamo! Kajti to ime je vsegamogoč- i Lepa si Marija! Ni je Tebi par-Si za Bogom prva! Si najlepša stvar. • • ■ « :: I s t ■ ■ : i ■ ■■•■■■■■■■■■■MBMa ■■■■■■■■■■■■■■■■■ Sveti rožni venec. Priredil K. (Dalje) MOLITVIJO sv. rožnega venca je tako, kakor s kako jedjo. V začetku nič ne tekne. Počasi se dopade. Potem se priljubi in na vse zadnje pa postane še slaščica. Grlo ni v začetku navajeno na to jed. Počasi se privadi in slednjič se mu dopade in priljubi-Kdor začne moliti sv, rožni venec, zdel se mu bode v začetku dolgočasna molitev. Kolikor dalj ga bode pa molil, toliko bolj se mu bode pa dopadel, tol ko raje ga bode molil Kdor torej nerad moli sv. rožni venec, naj poskusi na ta način ga moliti, pa bode na sebi poskusil, da je to resnica. Ko je papež Pij IX. 1. 1885 nagovoril večje število romarjev, ki so ga obiskali, rekel jim je' med drugim: "Ko boste prišli domov iz tega potovanja našli boste človeško družbo prav tako bolno, kakor je bila ko ste odhajali. Pri tem bolniku boste n'ašli celo vrsto raznih zdravnikov in padarjev, katerih vsakdo misli, da ima zdravilo, ki bode to človeško družbo oz-dravilo. Toda vse razne "krogljice" in "kapljice" teh zdravnikov mu bodo malo ali nič pomagale. Manjka jim namreč tega — kar je za človeško družbo edino zdravilnega in rešilnega — Krvi Jezusa Kristusa, njegove milosti! Njegovih naukov. — Toda če hočete vi nesti domov pravo zdravilo, ki bode gotovo ozdravilo šloveško družbo, vam pa dajem živo vero, božje in cerkvene zapovedi in molitev. Če se vam posreči pridobiti vaše družine, da bodo sprejele to zdravilo, potem vas zagotovim, ozdravili ste človeški rod." Te resne besede iz ust onega, ki je postavljen, da straži nad čredo božjo, da jo vodi, pa morajo biti vsakemu katoliku kakor luč s svetilnika mornarju, ki blodi v temni noči po razburkanem morju- Tako je tudi sam božji Zveličar zahteval od vsakega bolnika, katerega je ozdravil da veruje: "Pojdi, tvoja vera ti je pomagala". Seveda pa ta vera ne sme biti kaka mrtva, prazna vera; vera na jeziku. Kdor ima zdravilo samo v stekleničici ga ne zavžije, takemu zdravilo ne bode nič pomagalo. "Ako hočeš v življenje iti, spol-nuj zapovedi!" je rekel Gospod mladeniču. Vera je toraj edino zdravilo še, ki more ozdraviti človeško družbo in sicer z 0110 vero, ki vse veruje, kar je Bog razodel, ki vestno in natanjčno spolnuje njegove zapovedi in ki se poslužuje sred- stev, katere je odredil Bog nam v pomoč za zveličanje. Prav ta in taka vera je pa oni vogelni kamen, na katerega je sezidan sv. rož- "Tvoj sem, o Mati". ni venec, je ona korenina, iz katere so vz-rastle krasne cvetke tega venca. V sv. rožnem vencu so toraj zapopadene vse skrivnosti skrivnostnega našega Odrešenja. Tu je vse, kar moremo verovati, upati in ljubiti. Tu je v kratkem označeno vse, kar nam more pomagati, kar nas more tolažiti, kar nas more pokrepiti, zadovoljiti in zveličati. V to molitev je izbrano vse, kar more zanimati človekov razum in spomin, njegovo domišljijo in njegovo voljo, pred vsem pa, kar more ganiti človeško srce, ga navdušiti in pokrepiti-Zato je sv. oče papež imel popolnoma prav, ko je odredil vsako leto cel mesec v to, da bi mi molili to molitev vsaki dan. S tem je pač hotel dati svetu zdravila za njegovo bolezen, hotel je, da bi po molitvi sv. rožnega venca vsi pri-bežali za pomoč po Mariji k Jezusu! Ali ni jasno, koliko bi se dalo tukaj povedati o socijalno-političnem, o narodno-gospo-darskem, o mednarodnem delavskem pomenu molitve sv. rožnega ven@® V«,▼ T •> '• ®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®^* T o 6 v i > < > S slabim želodcem ni uspeha! Dr. Orison Swett Marden, sloveči pisatelj pripoveduje: "Možgani dobe veliko kredita, ki bi ga pravzaprav moral dobiti želodec." In prav ima Na tisoče ljudi je na svetu, ki se imajo zahvaliti za svoj uspeh v življenju predvsem dobri prebavi. Kdor ima slab želodec in trpi bolečine, ne more imeti nikdar popolnega vspeha. Najbolj zanesljivo zdravilo za slab želodec je: Zlata kolajna San Francisco I9I5 Veliko darilo Panama 1916 TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO Pripravljeno je samo iz grenkih rastlin, korenin in lubja znane zdravilne vrednosti in naravnega rdečega vina. Izčisti želodec, odpravi vse snovi iz notranjosti, pospešuje prebavo, vrne slast in ojači živce in celi sistem. Za zaprtje, neprebavo, glavobol, omotico, nervoz-nost, pomanjkanje energije, splošno oraemog-lost, i- t. d. Trineijeva Angelika Grenka Tonika je splošno odvajalno in zelo okusno sredstvo proti slabostim telesnegasistema. TRINERJEV LINIMENT je izvrstvo zdravilo, zelo močno, toraj uporabno za zunanja zdravila. Oprostilo te bo revmatizma in trganja. Ako so tvoji udje otrpli, ali imaš bolečine v hrbtu, ali si kak ud pretegnil ali zvil, za otekline itd., ako si z njim namažeš utrujene mišice ali noge potem, ko si se iskopal, boš začuden čutil blagodejen upljiv. TRINERJEV ANTIPUTRIN je najboljši čistilec za zunanjo upo- ' rabo: Grgranje, izpiranje ust, čistenje ran, odprtin i. t. d. V vseh lekarnah. JOSEPH TRINER COMPANY 1333-1343 S. Ashland Ave, Chicago 111 < > < > v < >