кшмса гшв ------ ------ Stev./№: 7/8...........avgust/agosto 1993 ШШШШШв ||Ш||| ШрШШ Ш ШШј |p| ||| 1||||| Ш Ш ШШШШШ llPllillф ц' ' " ' •• ■■• v A --'v Шв! > ' I Ш ШШШШ%т ШшШшшШшк letnik / anno III S* m OdStrunjana do "Ribiča" СГе ste ljubitelj(-ica) dolgih sprehodov ali pa če ste med poslednjimi romantičnimi dušami, ste si zagotovo kdaj zaželeli dolgih sprehodov čisto ob morju. Pa si je ob tako kratki obali, kot je slovenska, to sploh mogoče privoščiti? Zanesenjaki sicer govorijo (morda pa ne več) o dolgi obmorski peš poti ob slovenskem morju od Debelega rtiča pa vse do meje s Hrvaško (ko, če bo le-ta pač kdaj dogovorjena), pragmatiki pa z utopijo ne izgubljamo časa. Pozor - mitnica! Mi se bomo ob morju sprehodili le v naši občini, posebej še ob portoroški obali. V Strunjanu boste pri nekdanjem protokolarnem objektu vili "Tartini" še zmeraj naleteli na mrežasto ograjo, kljub temu da so si nekdanji politični mogočneži tisti del plaže samovoljno prisvojili. Tudi na poti preko solin do stare ceste za Piran lahko naletite na nenepomembno oviro: baje so si nekateri iz človeške vrste "iznajdljivih" omislili za mimoidoče nekakšno mitnino. Recimo, da ste si nabrali dobro kondicijo in boste prehodih vse naravne ovire (padajoče kamenje, plimo, table s strašljivimi opozorili, da tod hodite in tvegate glavo na lastno odgovornost, itd...) in ste se prebili do Pirana, kjer gre ob morju kot po olju. Celo novi lastnik gostišča "Riviera" (pri bivšem letnem kinu) - bivša lastnina propadlega podjetja "Pimar", prej pa kdo ve čigava vse - ni, kljub vsej katastrski zmedi, uspel s hišo odkupiti tudi dela obale (kar je prvi hip mislil). Tako je tamkajšnja prijazna plažica še na voljo vsem. r Naravno javno dobro so površine v javni lasti, in sicer negrajeni deli zemljiškega, podzemnegaj vodnega, morskega in zračnega javnega dobra., na katerih sta dostopnost in gibanje pod enakimi pogoji omogočena vsem. (glej Ur.list R Slovenije štev. 32/93: Zakon o varstvu okolja, 5, člen, pojmi) ANKETA - ANKETA - ANKETA - ANKETA Med našimi gosti Da ne bi o Portorožu vedno spraševali samo tiste, ki tu živijo in zato bolj do obisti poznajo tudi temne strani svojega kraja, si preberite, kaj so o Portorožu povedali gostje, ki tukaj letujejo. Radovedni smo bili zakaj so si za svoje počitnice izbrali prav naš kraj, kaj bi v Portorožu pohvalili, kaj pa j e vredno graj ati. Marisa in Massimo BOERO iz Genove (Italija): Gosta sta zrelih let, on upokojen, ona še dela kot učiteljica v osnovni šoli. V Portorož sta prišla na predlog dobrega prijatelja iz Trsta. Sicer sta veliko let hodila v Opatijo, kamor sedaj ne gresta iz znanih razlogov. Zelo pa jima je žal, pravita, za "jugoslovansko tragedijo". V Portorožu jima je všeč, pričakovala pa sta lepše morje. "Mar se ne da nič narediti s temi algami, ali pa imate drugih reči prej za postoriti?" sta vprašala. Zrak je dober, zdrav, všeč jima je ta zrak. Ropota in prometne gneče je in ni preveč, tako je pač povsod. Pravzaprav ni pretirano hrupno. Večerni vrvež po Portorožu je zanju prijeten. Rada se sprehajata med množico. Stanujeta v hotelu "Riviera". "Osebje je zelo prijazno, hrana dobra, le preveč je mesa, bi rekla." Živila so draga - tako kot v Italiji. Cene v hotelu pa so za njiju sprejemljive. Gospod pravi, da so lepe sprehajalne poti ob morju... gospa pa ga hitro popravi, da to preveč ne drži. Naj se kar spomne prekrasnih sprehajalnih poti v Opatiji, kilometre in kilometre ob morju... Je pa zato v Portorožu veliko zelenja, kar je lepo. Na koncu sta gosta iz Genove še povedala, da Portorož in Slovenija nista kaj prida znana v njihovih krajih (v Luguriji - op.p.), malokdo ve za te naše lepe kraje. Potrebno bi bilo precej več propagande. Bogdana in Miranda z Jesenic: Sta mlajši ženski zaposleni v trgovini. V Portorožu sta pri sorodnikih. "Vse je lepo, urejeno, vendar ni kam parkirati!" pravita. "Ponudba je O.K., vse pa je tako zelo drago. V Portorožu pa je bilo tako vedno zelo drago," pravita. Našteli pa sta pomanjkljivosti portoroške plaže: dostopi v vodo so redki, betonski zid je visok, voda pa je takoj globoka in ni primerna za neplavalce in otroke. Sicer je lepo. Lidija Kokot in Sergej Valenko iz Ptuja: Tudi onadva sta prišla k sorodnikom. Oba sta mlada gostinska delavca, zato sta takoj povedala, da so portoroški gostinci prijazni. "Ponudba je dobra, le vse je zelo drago! Zvečer je zanimivo, plaža je v redu, posebnih pripomb res nimava." Dragica Mekiš Veletrgovina - ne, veleBernardin! Hop! Pa te imamo, sprehajalec! Prišli smo do Bernardina. Najbrž vas bodo zmedla smešna vrtljiva kovinska vrata (vedno imam občutek, da vstopam v trgovsko hišo) - a se ne dajte. Stvari se zapletejo, če se boste - utrujeni od sprehoda - zaželeli okopati na plaži pred hotelom Emona. Opa, prijatelj - to je samo za hotelske goste - celo denar vam ne bo kar tako odprl poti. Sicer "Ber-nardinci" niso tako zelo dosledni, kot razglašajo in če imate kolikortoliko civiliziran izgled (pa če vas zaradi intenzivnega sprehajanja znoj ni preobilno oblil in vas obdaril s plebejskim vonjem) - vas bodo spustili med blažene izbrance na onem kopališču. Sicer pa vam na Bernardinu nihče ne bo branil kopanja. No, vi ste vitalni in se vam preko težko prehodnih skal ne bo težko COLLECTIO PERSONALIS IZ— orthocosmetica Prva fito-bio-morska in ekološka kozmetična kolekcija za personalizirano, multiaktivno nego kože. Portorož, Liminjanska 104, Tel. 70-948 Misel meseca V vrtincu kriz Ozri se kamorkoli, same krize: duha, srca, morale in miru. Vseh kriz že sit človeka Človek grize, državniki pa krog zelene mize kot mesečniki v težkem, blodnem snu se z narodi igrajo brez sramu! NAŠI OBRAZI - NAŠI OBRAZI - NAŠI OB Prisrčnost - most do sočloveka Morje ima tisočere mikavnosti. Posebej za tiste iz notranjosti Slovenije. In mnoge pritegne, da se srečajo in zažive z njim. Živeti ob morju in z morjem pomeni za marsikoga vsebino, smisel, ne le za nekaj počitniških dni - za vse življenje. Tudi za FRANCA OHNJECA, direktorja Hotelov Riviera, predsednika Obalno - kraške turistične poslovne skupnosti, je bilo morje in z njim povezan način življenja, odločilno, da je iz rodne Ljubljane prišel k temu delčku slovenskega morja in pognal več desetletij globoke korenine. Misel na možnost živeti z morjem in doživljati raznolike zgodbe, ga je najprej pripeljala na pomorsko srednjo šolo. Od tod na višjo pomorsko šolo. Morda je bilo vmes spoznanje, da ima mornarski kruh sedem skorij. In se je odločil nadaljevati študij gospodarstva. Zdaj diplomirani ekonomist stoji za krmilom obmorskega turizma. Sicer na kopnem, pa vendar povezan s stoterimi vezmi, ki jih vsak dan plete razgibano življenje ob morju in z morjem. Skoraj tri desetletja so mu izoblikovala prepričanje, da je zdaj tu doma. Najprej pri razpletanju finančnih tegob koprskega gostinstva. Potem nekaj let kot glavni direktor Droge in zdaj na kapitanskem mostu portoroške Riviere. V poslovnih krogih, kjer so se križala pota Franca Ohnjeca, neredki pravijo, da je povsod, kamor je prišel, prinesel nekaj novega, svojstvenega vetra. "Ekonomija je kot zdravstvo, za vsako zadevo je najprej potrebna diagnoza," pravi. "Vodenje pa je način osebnega pristopa za izdelavo poslovnega načrta. Za Riviero se mi, denimo, zdi, da mi je bila potrebna vizija vsaj desetletnega razvoja. Kratkoročna zamisel nalog je lahko le del dolgoročne zasnove. Naslednje pa je dosledno uresničevanje opredmetene vizije. To terja veliko doslednosti do samega sebe. Le tako jo je mogoče zahtevati od drugih. Ob tem je kot na dlani, da brez velikega znanja ne more iti. Zato zdaj spodbujamo, da bi si vsi pridobili čim več znanja. Na njem doseženi uspeh pa je treba tudi primerno stimulirati." Nič zapletena, kot na dlan položena poslovna filozofija. Ob tem pa zanimive ilustrativne ugotovitve. Kot tista, da je hotelirstvo del turističnega gospodarstva in ena najzahtevnejših panog, saj se vsa dejavnost vrti okoli človeka in je namenjena zadovoljstvu ljudi, ki sem prihajajo. Hoteli s prisrčnostjo - je sporočilo gostom. Tehnične pomanjkljivosti niso nepomembne, odločilna pa je humana komponenta kot najboljše sredstvo za pridobivanje gostov. "Gost se najprej odloči za kraj, kjer bo letoval," pravi. "Zato je v ospredju, kako vse življenje, ne le v hotelskih prostorih, diha z ljudmi, ki pridejo sem z zahtevami in predstavami, željami in pričakovanji." "Portorož je kot sinonim za razvito obmorsko turistično življenje v razvoju zastal najmanj za eno desetletje," ocenjuje. "Vsak gost mora oditi od nas bogatejši za prijetna doživetja, za nova spoznanja, za lepe spomine. Kraj kot celota, vsi ljudje in bogato, prisrčno življenje, lahko pomagajo, da vsak gost iz Portoroža odnese nekaj človeško dragocenega. Glede tega bi morali izvirno še mnogo narediti. Ne nazadnje bi bilo nujno celotno infrastrukturo zaokrožiti in posodobiti." Delček te infrastrukture je, denimo, ureditev prometnega režima. Promet na kolesih bi morali preusmeriti nad Portorožem. To je velika investicija in za nekaj let. Takoj, že danes ali jutri, pa bi lahko vsaj v nočnih urah preusmerili promet proti Piranu in iz njega preko Belega križa. Za to ni potrebno veliko denarja. To naj bi bil šele začetek, da bi domiselno dograjevali Portorož. Da bi vsak, ki bi prišel sem, odhajal osebnostno bogatejši z občutkom, da tu nista turizem le miza in postelja, temveč ves kraj prijetnega počitka, kraj prisrčnih ljudi, kamor se je vredno še in še vračati." Gustav Guzej KDO JE KDO V PORTOROŽU-KDO JE K Če ste morda v prejšnji Številki spregledali, smo v tej rubriki začeli s predstavljanjem receptorjev (receptork) v portoroških hotelih. PovedaU smo že, kdo Je do gostov prijazen, kdo jih sprelema, jim daje informacije, nasvete... itd. v recepcijah hotelov Riviera in Palace. Tokrat nadaljujemo z naštevanjem (ker pravzaprav to prava predstavitev niti ni) imen zaposlenih v recepcijah Emona Hoteli Bernardin in Hotelov Metropol. Emonaoteli Bernardin * V Grand hotelu Emona je vodja recepcije Mirko PTRC, gostom pa so na voljo še Cveto LIČEN, Jagoda UJČIĆ, Vera BORDON, Vojko ŠKORC, v nočnih urah pa Boris BACAR. * V Hotelu Bernardin vodi recepcijo Miran STTPLOŠEK, ki je tudi vodja recepcije Vile Park. V recepciji so 5e Milj ana KRULC, Marko BEVK, Zlatko ŽIGO in Ester BLAZOVIČ. Nočni portir je Ante VUKACEVIĆ. * V "Vile Park" sprejemajo goste Duša CIHLAR, Borut KUZMIČ, Monika Č 1MB UR, Nina GOLJA, v nočni izmeni pa Mirko ORLIČ. Metropol Hoteli, d.d. * V GH Metropol d.d., h kateremu sodi še depandansa Roža, recepcijo vodi Darja GRLJ. Drugi zaposleni v tej recepciji so še: Marko PRIMOŽIČ, Irena DEŽJOT, Bojan OSRAJNIK, Oliver GRDOVIČ, Tihana DUH, Gigliola KLEPAC in Miranda POSEGA. Tu so še portirji (vratarji): Alen ANDEL, Damjan BUDEN, Robert MAMILOVIC. * V Hotelu Lucija d.d., kamor sodi tudi depandansa Vesna, je vodja receptorske službe Silvana ŠPAREMBLEK, receptorji pa so: Nevio SIMONOVIČ, Aljoša BAGON, Barbara DEMŠAR, Dolores VUČIČ, Marinka DEGENBOTTER. * V hotelu Barbara, d.d. je na čelu recepcije Ruža KRIVEC, pomagajo pa ji še sezonsko zaposleni receptorji. * Nevija GRŽINIČ vodi recepcijo v hotelu Marita d.d., kjer upravljajo še z bungalovi. Tudi njej pomagajo sezonski receptorji. * Camp Lucija, turistično podjetje d.d. Portorož ima prav tako svojo receptorsko službo, ki jo vodi Anton PRAPROTNIK. V recepciji avtoka-mpa pa delajo še Myriam TULJAK, Marjan KUTIN, Marija VIDONIS, Remigio JURCAN. MI MED SEBOJ čestitamo Svoj 80. rojstni dan je 19. julija praznovala Hilda PIKL z Mirnega kota. Ob tej lepi obletnici ji želijo vse najboljše - družina BARHANJ. Čestitkam se pridružujemo tudi vsi iz uredništva. Iskrene čestitke dr. Jasni Henigman in mag. Francija Henigrnanu, odborniku v zboru krajevnih skupnosti SO Piran te KS Portorož ob rojstvu njunih dvojčic Julije in Veronike, Mateji GODNIČ iz Lucije čestitajo h končanemu šolanju na vzgojiteljski šoli in ji želijo vse lepo na poti v poklicno življenje - prijatelji in znanci *** Visok življenjski jubilej - 90 letnico - slavi 18. avgusta mnogim znani nekdanji lucijski krojač Francesco GOMIZELJ. Znanci, prijatelji in sosedje mu želijo, da bi bil še dolgo med njimi in mu nazdravljajo za vse dobro in lepo. Številni prijatelji in lucijski znanci želijo vse lepo in predvsem zdravja ob 70. letnici rojstva svojemu krajanu Jožetu KREBLJU iz Lucije. Zvonetu TANKU najprisrčnejše čestitke in še veliko lepega Želijo ob j visokem jubileju znanci in prijatelji. Na nedavnem festivalu Melodije Morja in sonca je na delu festivala Mladi MMS v kategoriji pevcev starih od 16. do 19, let s skladbico Moj prvi fant zmagala naša krajanka z Vesne Anika HORVAT. Ob tem lepem uspehu ji iz vsega srca čestitajo prijatelji in prijateljice. Seveda smo njenega uspeha veseli tudi mi v uredništvo, Aniki čestitamo in ji želimoše veliko pevskih uspehov. Našemu zvestemu sodelavcu dr. Miroslavu ZEJU želimo prijetne, predvsem pa varne počitnice v okolici Zadrau Uredništvo *** Iskrene čestitke naši Terezi POSEGA z Regentove ulice na Moštri nad Piranom za 92.. rojstni dan, ki ga praznuje 22. avgusta -bližnji sosedje. Veseli smo bili ob novici, da so deklice iz akrobatske skupine "FLIP", ki jih v Piranu vodi neutrudna Stasja MEHORAz vso svojo družino, na 1. Euro gym srečanju telovadno-akrobatskih skupin iz vse Evrope v juliju mesecu na Portugalskem, izmed 120 skupin, büa najboljša. Naše deklice so bile med najmlajšimi udeleženkami. Česii* tamo! Zagotovo pa se čestitkam za uspeh pridružujejo vsi Pirančani, grame, ki bodo omogočili osebnostno in izobraževalno rast in čim večjo samoiniciativnost njenih dijakov. V tem letu bodo materialni pogoji delovanja šole skromni. Prva faza prenove zajema ureditev prvega nadstropja obstoječe stavbe in nabavo opreme v skupni vrednosti 15.000.000,00 SIT. Druga faza, ki bo stekla v letu 1994, pa po planu Ministrstva za šolstvo in šport obsega celotno obnovo objekta, razen fasade, ki bo na vrsti 1995 leta. Nekoliko zadreg nam trenutno povzroča nabava potrebnih učil za izvajanje pouka. Program nabave je pripravljen, zatika se pri zagotavljanju sredstev. Upam in želim si, da bi v jesenskih mesecih rešili tudi ta problem in s tem omogočili čim bolj kvalitetno izvajanje pouka. Leto 1993 bo v Kroniki občine Piran zapisano z velikimi črkami. Ponovna pridobitev šole kot je gimnazija, je več kot pomemben dogodek, to je naložba, ki traja in bo postopoma a vztrajno bogatila in dvigovala kakovost življenja slehernega posameznika, ki jo bo obiskoval in nas vseh, ki živimo v občini Piran. v.d. ravnateljica prof. Vojka Štular Gimnazija Piran je ustanovljena Želja Pirančanov je uresničena. Gimnazija Piran je ustanovljena. Na osnovi odloka Skupščine Piran z dne 19.4.1991 je Vlada Republike Slovenije 29. aprila 1993 sprejela sklep, da se v Piranu ponovno ustanovi gimnazija. Temeljno sodišče v Kopru je 9.7.1993 z vpisom Gimnazije v sodni register zaključilo postopek ustanavljanja. Gimnazija Piran ima sedež v Bolniški 11, v bivši osnovni šoli, ki se seli v nove prostore. Od priprav na informativne dni do vpisa v 1. letnik gimnazije je preteklo le pet mesecev. Priprave na vpis dijakov, razpis in zagotavljanje profesorjev, delo s starši in zagotavljanje materialnih pogojev za pri-četek pouka so zahtevale strokovno poglobljeno, hitro in usklajeno delo. Pripravljenost na sodelovanje in pomoč je pomagala rešiti številne probleme, ki so se pojavljali na poti uresničevanja tega zahtevnega in odgovornega projekta. 1. septembra 1993 leta bo v dva oddelka prvega letnika Gimnazije sedlo 61 dijakinj in dijakov. Stopili bodo na pot pridobivanja novih znanj in spoznanj, na pot, ki jih bo postopoma a vztrajno usposabljala za nadaljnji študij. Pri tem jih bodo vodili, usmerjii in svetovali profesorji in profesorice - mladi in ambiciozni strokovnjaki, ki so se pripravljeni dodatno izobraževati in imajo smisel in veselje do dela z mladimi. Izmed mnogih so bili izbrani najboljši. Na svoji prvi konferenci je profesorski zbor sprejel okvirne strokovne usmeritve Gimnazije Piran. Postopoma naj bi postala dobra šola splošno - izobraževalnega značaja s posluhom za interese in potrebe dijakov, odprta za najrazličnejše dodatne in sodobne vzgojno - izobraževalne pro- [Jjcr3 Nadaljevanje s 1. strani S^Mipobiramo vstopnino^ 4^£7/;7o do blagajne. S &LAGA-3ÜA CASSA «7 ■ mit ДЈ ["idlk (i ii prebiti v morje; starejši otroci... in podobna svojat pa naj lepo ostanejo doma in se namakajo v banji! Kaj le rinejo na urejene plaže, nebodijihtreba! Če plačate vstopnino, se vam odprejo duri na kopališče Vile Park. (Domačini si za 2.000 SIT lahko celo nabavijo sezonsko karto.) Če pa nimate cvenka (ali vam ga je škoda za nekajkratno poletno namakanje) - potem marš - brž od tod in iščite zastonjkarski prostor ob morju drugje! Piratova skrivnost Smo že pri "Piratu". Visoka mrežasta ograja okoli tega jadralnega kluba vzbudi sprehajalcu nelagoden občutek velike skrivnosti, kot bi prišel v strogo prepovedano cono. Kdo ve, kaj je tako dragocenega v tamkajšnjih razpadajočih barakah, neuglednih zabojnikih, nametanih barkah...? Če si zgolj navaden sprehajalec, jo raje od tod mimo mreže jadrno odkuriš. Tudi mimo tiste, ki obdaja sosednji prostor enakega videza (morda za spoznanje še bolj podobnega deponiji odpadnega materiala), ki je bil dan v upravljanje Pomorski šoli. Prišli ste v Koromandijo Končno raj za vas, ki ste bolj "stisnjene" sorte in vam gre vsak tolar bolj težko iz rok Celovita podoba Portoroža in Lucije v pesmi opevani "MOJ PORTOROŽ" v resnici ni tak, kot bi želeli. Z gradnjo Term, kot zadnjega večjega objekta, je urejanje Portoroža obtičalo na mrtvi točki. Tega se Portorožani zavedajo že dolgo, pa kljub temu ni bilo v tej smeri narejenega nič konkretnega, dokler ni Sklad stavbnih zemljišč uspel v program dela za leto 1993 uvrstiti izdelavo urbanistične zasnove za naselji Portorož in Lucija. Za izdelavo te (mogoče zgolj zato, ker jih od blizu vidite bolj na redke čase). Prišli ste na pravo zas-tonjkarsko kopališče - primerno za malčke in starčke, invalide, uboge pare - za vse. Ne pustite se motiti, če bodo preko vašega telesca gazili gostje iz hotela (ali počitniškega doma?!) "Korotan" preko ceste. I like Droga - z velikim D (da ne bo pomote) Pot pod noge mimo skladišč soli. Želim vam, da ne bi srečali viličarja iz marketa "Renex" (če ga bo seveda občina dovolila odpreti), ki bi se zapodil za vami, ker ste ogrozili njegov "biotop". Na tem mestu si jemljem privilegij za zahvalo "Drogi", ki je uslišala dolgoletne pobožne želje vseh ljubiteljev sprehodov (tudi tistih, ki so jih vzljubili, ko jim jih je toplo priporočil zdravnik, če nočejo prezgodaj stegniti p...). Ne bodimo zlobni in pustimo ob strani banalno podrobnost, da bi turistična ladja z restavracijo "Laho", zasidrana ob pomolu "Droginih" skladišč soli, ostala brez gostov -če ne bi bilo prehoda za pešce ob morju. Od "Riviere" do "Marine" Lahko nadaljujete svobodno sprehajanje pod dolgovejnatimi tamariskami, celo na klopco lahko sedete in se zasanjani zastrmite na ono stran zaliva in malo pofilozo-firate, čigavo neki je morje Adriansko... dokler - ne pridete do mreže kopališča hotelov "Riviera". Kopali se seveda tudi tu ne boste zastonj, po betonski obali pa se boste sprehodili le, če ste spretni in boste uspeli ograjo preskočiti. Zvečer lahko zavijete na pomol pa po obrežju za "Pivnico" (nič hudega, če se vam zdi kot bunker). Konec, ograja! Ne, čudež - Sezam, odpri se -vrata v ograji, ki se v večernih urah celo dokumentacije je že pripravljen javni razpis, na podlagi katerega naj bi poiskali najugodnejšega izdelovalca. Obe naselji naj bi tako po dolgem trudu in prizadevanjih le dobili celovitejšo podobo. Na podlagi variantno izdelanih predlogov naj bi se v Portorožu končno le dogovorili o bodočem centru naselja in o vsem, kar sodi v takšno mestno središče. Cestne povezave bi na novo proučili in ukinili dirkališče ob obali, ki v poletnih mesecih postane še posebej neznosno - pa ne le za domačine ampak tudi za goste. Zagotoviti je potrebno zadostno število parkirnih mest in, če le mogoče, avtomobile spraviti v garaže pod objekte (oz. pod zemljo). Kraj mora pridobiti novo kvaliteto: prevrednotiti je treba najbolj dragoceni priobalni pas, s katerega bi se promet umaknil v zaledje ali celo v predore. Posebno skrbno bi morali čistiti mesto in morje, ki ga pesmica tako lepo opeva. V največji možni meri je treba ohraniti vse tiste kvalitete Portoroža, tega prekrasnega mediteranskega prostora, ki s svojimi posebnostmi izstopa iz vrste drugih lepih mest v Sloveniji. Nove podobe Portoroža ne smemo gledati samo skozi sanacijo obstoječega stanja ampak moramo naselju omogočiti razvoj v smeri, za katero se bomo dogovorili. Portorož naj ostane izrazito turistično mesto z najvišjo turistično in kulturno ponudbo, z zelo skrbno parkovno urejeno okolico in s čistimi kopališči. S takšno predstavo o bodoči podobi Portoroža smo si zadali izredno zahtevno nalogo, ki jo bo mogoče uresničiti le, če se bomo z njo identificirali in jo sprejeli za svojo. Vsak naj bi bil zanjo pripravljen prispevati svoj delež - tako na delovnem mestu, kot v svojem privatnem življenju. Nataša Umek odpro. (Zastonj!) se lahko sprehodite po osrednji portoroški plaži - glavni protago-nistki številnih reklamnih filmov... A naj vas to ne zavede - brez beličev vam zjutraj ni vstopa na "naj" plažo. Enako je na kopališču hotelov "Metropol". Da ne omenjam njihovega "bazenskega kompleksa", ki je zgrajen, ograjen in zastražen kot vojaška trdnjava. Prebijanje skozi "Marino" je že avantura zase (če ne premoreš nekaj milijonske jahte si že itak oplel - in se že uvrstil med potencialne roparje srečnejšega dela človeštva). Morda se vam bo uspelo prebiti skozi avtokamp - in ko boste mislili, da ste se prebili preko vseh ovir na končno "nikogaršnjo" zemljo, vas bodo - še posebej če ste deskar (bolj zveneče "surfar") - nagnali lastniki gostišča "Ribič". Livija Sikur Z or man * V zakonu (tudi novem o varstvu okolja) je obala opredeljena kot javno dobro v lasti države ali občin©, ki ga uporabnik lahko dobi v koncesijo. Tu bi nedvomno morala nastopiti občina tako, da zavaruje interese vseh svojih občanov. Nekoliko grobo poenostavljeno bi «gledalo to, da konce-sionar tistega dela obale (plaže), na katerega občani nimajo dostopa do morja (ekskluzivne plaže ali gospodarska dejavnost), plačuje davke v takšnem razmerju, da se del profita, ki nastane iz same eksk-luzivnosti uporabe obale, prenese v občinsko blagajno. Ker se vedno bolj sprašujemo, s čim se bo preživljala naša občina jutri, je zelo prav razmisliti tudi o tem dohodku, ki ga sedaj izoubljamo. Dobri občinski gospodarji bock) vedno našli pravo stopnjo davka, Id bo omogočal gospodarski napredek občine. Mitja Jančar FIESA - NARAVNI BISER - NIČVREDNO BLAGO Fiesa pred 30. leti in danes Bila so leta, ko je Fiesa veljala za biser slovenske obale. Nemci, Holan-dci, Belgijci in drugi so bili dolga leta stalni poletni gostje Fiese in so ponesli njen sloves o nepokvarjeni naravni lepoti in prijaznih ljudeh Sirom po Evropi. Želeli so le, da je ne spreminjamo, le nekoliko boljše poti do morja naj uredimo. Za čistočo je vrsto let vzorno skrbel domačin, zdaj že pokojni Miškulin. Kopalce je vsako pomlad dočakala žametno zelena trata, vse do betonske steze ob morju. Vsa leta pa smo se spraševali, zakaj neki občina ne vrača v Fieso vsaj nekaj tistega, kar so ji prinašali v poletnih mesecih polni počitniški in privatni domovi. Tako prvi kot drugi so ves čas skrbeli sami za svoje okolje. Večjih posegov, ki bi pokvarili ali izboljšali stanje, pa ni bilo. Obljubljali so sicer asfaltiranje poti proti morju, mimo počitniškega doma Litostroj in nekaj stez ob morju. Pa je tudi za to zmanjkalo denarja. Več let so se na občini in na terenu pojavljali načrti bodoče ureditve in pozidave Fiese, ki pa so zaradi zavlačevanja izvedbe in prihajajočih novih časov propadli. Pred nekaj leti so se na terenu spet pojavili razni strokovnjaki, geometri in gradbinci. Kmalu za njimi so priropotali težki stroji, ki so rušili, podirali in posekali vse, kar je bilo na poti novim načrtom. Vse do danes pa so ostali zgolj spodkopani in odsekani bregovi, le na pol zasuti jaški za kanalizacijo in na površini zemlje zasilno napeljane gumijaste vodovodne cevi, kjer jih prizadeti krajani že sami niso popravili. Fiesa, nekdaj lepa, zelena dolina se je spremenila v eno samo cestišče, posuto z grobim peskom in kamenjem, ki ga morje v vetrovnem vremenu zmeče na obalo, in parkirišče s kupi smeti, kjer si množica kopalcev išče svoj prostorček na soncu. Za ureditev vsega tega danes v Fiesi ni nihče odgovoren. Gostje, ki si zaradi visokih cen ne morejo privoščiti boljšega letovišča, še prihajajo v Fieso. Vzdržijo, kot morejo in znajo. Razočarani nad današnjim stanjem odhajajo ter z nami upajo, da bo pri nas nekoč spet lepo. Danes SCT govori le o težkih milijonih, porabljenih za Fieso, mi pa sprašujemo, kdo bo poravnal milijone za škodo in Visoki turizem po domače. Fiesa, raj hrupnih in umazanih Petek je, nekaj minut čez enajsto zvečer. Drugod po Sloveniji se je delovni teden pravkar iztekel, v Fiesi pa se je šele dobro začel. Na terasi pred Domom velenjskih rudarjev hrešči elektronsko ojačena glasba, malo naprej na stopnicah kopalne ploščadi posedajo, ali bolje polegajo mladoletniki, ki se jim pozna, da so malo preveč podpirali točilne mize. Povsod okoli leže prazne pločevinke piva in plastični kozarci, z njimi pa se bore za prostor tisti, ki so se odločili prebiti noč kar pod bližnjim drevesom, v spalni vreči in z obveznim nahrbtnikom pod glavo. Ko se glasbeniki nekaj minut po polnoči utrudijo, ko - vendarle - neutrudni gostilničarji zapro še zadnjo točilno mizo, pa Fiesa še vedno odmeva od tuljenja tistih, ki na počitnicah nikakor ne morejo spati pred zoro. Temačna ovinkasta in nedokončana cesta v Fieso se spremeni v dirkališče avtomobilov in motorjev z vozniki formule A . A, kot alkohol! Kdo bi si tu v raju hrupnih in umazanih delal skrbi s predpisi in zakoni? Glasbenikom in njihovim delodajalcem - večinoma so to novopečene d.o.o. - je prav malo mar, da povsod v Sloveniji velja zakon, ki omejuje hrup v naravnem in bivalnem okolju še zlasti po deseti uri zvečer. Njim je pomembno le, da prodajo Še kak kozarec pijače več, pa čeprav mladoletniku. Prav nič jih tudi ne skrbi, kje pristane pločevinka ali plastični kozarec, potem ko ga je žejni gost odnesel od točilne mize. Že tako umazanemu okolju se en okrasek več prav nič ne pozna. Kdo bi se pikolovsko ukvarjal s tem, da je sanitarni inšpektor že davno prepovedal obratovanje avtokampa zaradi neurejenih sanitarnih razmer. To, da odtekajo fekalne vode neposredno v obe -bojda kot naravni rezervat zaščiteni jezeri - je vendar nepomembno. Poglavitno je, da gost plača! In kdo bi se ukvarjal s tistimi, ki prespe pod drevesi in ki jim služi kot stranišče kar vsa Fiesa? Naj se ljudje vendar zabavajo. Lahko bi našteli še več takšnega, kar je dovoljeno le tu na teh 50. hektarih. Kot posebnost naj omenim še vodne scooterje, ki švigajo med kopalci ne meneč se za predpis, da se sme vodno vozilo na motorni pogon gibati v obalnem pasu le s hitrostjo 4. vozlov - okoli 7 km na uro. Za vodenje motornega čolna, kar scooter tudi je, je potreben izpit, ki zagotavlja, da voznik vsaj v osnovi pozna predpise plovbe na morju. Takšna so torej pravila v tem raju hrupnih in umazanih, občinska uprava pa vse to ne le trpi, temveč tudi tvorno podpira. Občinski uradniki izsiljujejo soglasja krajevne skupnosti za izvajanje elektronsko ojačene glasbe in izdajajo dvomljive odločbe, čeprav se meritve hrupa nanašajo na drugo lokacijo in so bile opravljene pod sumljivimi okoliščinami v lanskem letu. Policija raje pogleda kam drugam, kot pa da bi postavila vsaj občasno kontrolo na cesto v Fieso in izločila iz prometa vsaj tiste najbolj "korajžne". Pomorska policija tudi ne vidi svoje naloge v tem, da bi vsaj občasno nadzorovala, kdo nudi scooterje v najem in kako so zavarovani pri tem kopalci. Tako se Fiesa, to edinstveno naravno okolje, zaradi brezobzirnosti enih in (zavestne) neprizadetosti drugih, utaplja v smradu, hrupu in odpadkih. Ali bomo res dopustili, da postane Fiesa najbolj neurejeno turistično okolje v vsej Sloveniji? Naredimo kaj! Fedor Anton Umek Bodite pripravljeni v primeru nesreče! Prometne nesreče! Marsikdo med nami to doživlja kot nekaj, kar se dogaja samo drugim in možnost lastnega dogodka izločijo iz svoje zavesti. Idealno bi seveda bilo, če bi bili vsi vozniki tako osebnostno zreli, da bi dosledno in človeško upoštevali kulturo v cestnem prometu. Ker pa je življenje marsikdaj vse prej kot idealno, je prav, da smo usposobljeni za morebitno ukrepanje. Tu sodi nudenje prve medicinske pomoči, katero usposabljanje že več desetletij izvajajo organizacije Rdečega križa. V tem prispevku želimo spomniti na osnovne ukrepe, ki jih je treba upoštevati pri nudenju prve medicinske pomoči. Pri nudenju prve pomoči je treba ukrepati: NAGLO - PRAVILNO - V PRAVEM ZAPOREDJU - NUDENJE PRVE POMOČI OB PRAVEM ČASU Zato najprej: 1. ZAVARUJ POŠKODOVANCE IN KRAJ NEZGODE nato: 2. ZAČASNO ZAUSTAVI MOREBITNO KRVAVITEV 3. ODVRNI MOREBITNO ZADUŠITEV IN IZVAJAJ UMETNO DIHANJE in šele na koncu: 4. OBVESTI O NEZGODI (reševalno postajo 94, policijo 92 in po potrebi gasilce 93 telefon). 10 VARNOSTNIH ZAPOVEDI Za svojo in tujo varnost upoštevaj naslednje: 1.Za volanom le spočit in zdrav! 2. Uporabljaj varnostni pas! 3.Alkohol ne spada v vozilo! 4. Vozi defenzivno! 5.Na cesti nisi sam! 6. Otroci naj sedijo na zadnjih sedežih! 7.Sreča na cesti je v tvojih rokah! S.Ne precenjuj svojih zmožnosti! 9.Pri prometnih nesrečah steče veliko dragocene krvi, ki jo je treba nadomestiti - POSTANI TUDI TI KRVODAJALEC, 10. Učenje in znanje prve pomoči ustvarja in vzgaja zavest potrebe po varnosti in ta zavest preprečuje nesreče. Vsi vozniki oz. vsi udeleženci v cestnem prometu, bi se morali zavedati, da avto še ni toliko izpopolnjen, da bi blažil neugodne posledice naših napak! Sekretarka OO RKS Piran: Valentina KLEMŠE Uživajte v vsakem trenutku oddiha. Še prej pa preverite, ali Vas je Vaš gostitelj tudi kakovostno zavaroval. V času počitnic, dopustov, izletov, letovanj trenutki sprostitve in oddiha zamenjajo vsakdanje skrbi in težave. Privoščite si. Uživajte. Ker to potrebujete, ker ste si to zaslužili. V Adriaticu smo povezani z mnogimi turističnimi organizacijami. Zaradi dobrih izkušenj se jih je veliko odločilo svoje goste zavarovati pri nas. Slovenski turistični delavci se vse bolj zavedajo, da h kakovostni ponudbi ne sodi le varnost, ampak tudi kakovostno zavarovanje njihovih gostov. Z Adriaticovim turističnim zavarovanjem ste v času letovanja za primer poškodbe, nezgode in nekaterih nepredvidenih stroškov zavarovani tako Vi, kot Vaše imetje. Upamo, da Vam bo oddih v celoti minil tako, kot si želite. Če pa bi se vendarle pripetilo kaj neljubega, boste Adriaticovi zavarovanci dobili vse, kar pričakujete in zahtevate od dobre zavarovalnice. Želimo Vam prijeten oddih. SL Adriatic Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica kavarna GALERIJA v Piranu vam nudi sladice, frappe-je in koktejle, posebno izbiro kav, vina in Ponudbo tyltvvUo žganih pijač. s-ritz Gospodinjska in gostinska oprema Grčar Robert Obala 120, Lucija tel. 066/770-800 boutique M(C( (pod Metropolom) Moška in ženska krznena in usnjenakonfekcija usnjena galanterija Grčar Friderik Obala 20/a, Portorož tel. 066/75-593 >ortorožan Št./N9 7/8 5 avgust/agosto '93 "Tu se počutim bolje kot doma11 Zelo učinkovita reklama za portoroški turizem so tisti gostje, ki leto za letom ali celo več kot desetletje prihajajo sem in jim je Portorož tako prirasel k srcu, da je tu njihov drugi dom. Takšen gost je v knjigo napisal, da je eden tistih, ki je prišel prvič in se zdaj leto za letom vrača. Tako nekako je tudi z zakoncema Ann in Rinom Decesco iz angleškega Cambridga. Odkar sta prvikrat obiskala "hotel na prostem" v Luciji sta tu že deset let stalna gosta. Seveda sta si pri nas pridobila veliko znancev in prijateljev, s katerimi sta med letom v pismenih stikih. Zakonca Desco iz Cambridgea sta že deset let stalna gosta v Luciji (foto: M. j.) Angleška zakonca navadno prideta že, ko avtokamp odpro in ga zapustita v jeseni. "Tu se počutim bolje kot doma. Čist zrak, morje, prijazni ljudje so naju povezali s tem krajem. Če povem, da tu lahko spim brez tablet, ki jih moram doma redno jemati, razumete, da je to postal najin drugi dom," pravi gospa Ann Decesco. M.j. "BELI KRIŽ" NA RAZGLEDNICI Intervju s Klavdijem in Sonjo Križman * Kako to da ste se odločili za tisk nove razglednice Belega križa? V naši občini je izšlo kar nekaj razglednic o različnih krajih, kot so Piran, Portorož. Dobijo pa se tudi že razglednice Fiese in Pacuga. Ker se Beli križ, posebno v poletni sezoni, spremeni v pravo prometno turistično postojanko, se marsikateremu turistu ob nakupih v trgovinah ali obedu v restavracijah, ustavi pogled na tukajšnjem obnovljenem cerkvenem obeležju (križ), ki ima za ta kraj tudi spomeniško zgodovinski pomen. Skupno z nekaterimi našimi sokra-jani, ki se ukvarjajo s sobodajalstvom, smo ugotovili, da si skladno s turističnim razvojem tudi naš kraj zasluži oz. potrebuje razglednico. Za sliko križa na sami razglednici smo se odločili zato, ker nosi kraj po njem svoje ime. * Nam lahko predstavite tehnični del projekta? Ko smo se odločili za tisk razglednic, smo morali oblikovati novo razglednico, oziroma njen kliše, ki ga je izdelalo podjetje Hari iz Izole. Predpogoj tiskarne Vek Koper pa je bilo naročilo za vsaj 5000 razglednic. * Kar precej za eno samo razglednico. Kako pa boste finančno poravnali stroške tiska? Glede na to, da je naša trafika poleg gostišča Peter Čarman, edini sponzor, smo se odločili, da se bomo na delu razglednice reklamno predstavili. Pomislili smo, da bi nam finančno priskočili na pomoč tudi občinski organi, ki se ukvarjajo z razvojem turizma, saj gre pri našem projektu vendar za turistično promocijo kraja. * Kolikšna bo cena tiska in kdaj bodo razglednice v maloprodaji? Cena tiska skupaj s klišejem je 80.000 SIT. To pomeni, da bo maloprodajna cena razglednice okoli 30 SIT. S tiskarno pa smo dogovorjeni, da bo v primeru ponatisa cena občutno nižja. Razglednice so že v tisku in bodo v maloprodaji konec julija. * Kako pa sta kot trgovca in lastnika trafike zadovoljna z letošnjo turistično sezono? Po prometu je bil - zaradi lepega vremena junij bogatejši od lanskoletnega junija. To pa - vsak doslej - ne moremo trditi za julij, (op.pisca: pogovor je bil narejen pred koncem meseca julija). Večji del strank so domači gostje, ki v glavnem povprašujejo po različnih plažnih artiklih (sončna očala, blazine, slamniki, zaščita pred soncem...). Pozimi živimo od domačinov, ki pri nas kupujejo šolske potrebščine, igrače, darilne artikle, časopise, tobačne izdelke... Krajani so z našo ponudbo zadovoljni. Naša poslovna odločitev, da Beli križ potrebuje trafiko, se je izkazala za pravilno. Želimo si, da bi v našem kraju še bolj popestrili trgovske oz. storitvene dejavnosti, zato upamo, da bomo s pomočjo občine še bolj funkcionalno uredili promet ter infrastrukturo. To bi vplivalo na lepšo in bolj urejeno podobo Belega križa. * Vaše sporočilo javnosti - kot krajan portoroške krajevne skupnosti? Že dalj spremljam problematiko javne razsvetljave na Belem križu. Na lastne stroške sem postavil ob trafiki, kjer je še zelenjavna trgovina in avtobusna postaja, predpisani cestni reflektor javne razsvetljave z el. števcem. Vendar svetilka zdaj več ne sveti, ker so stroški za porabljeno elektriko previsoki, da bi si lahko kot posameznik privoščil vzdrževanje javnega svetila. Zares škoda, saj je ta del Belega križa ponoči v popolni temi. Zato prosim uradne zastopnike portoroške krajevne skupnosti, da bi nam pomagali finančno pokriti stroške razsvetljave pri pristojnih občinskih organih oz. Elektro podjetju Koper. David BOŽIČ OCENJEVANJE NELOVSKIH j PSOV Prva nacionalna razstava kraških ovčarjev v Portorožu je 8. maja zbrala prave lepotce Krasa. Videli smo slovensko avtohtono pasmo psov, ki je cenjena tudi izven meja Slovenije. Kinološko društvo Portorož vas ponovno vabi, da si ogledate zanimivo ocenjevanje nelovskih psov, ki bo 4. septembra ob 9. uri v Portorožu (pri mini golfu). Pripeljite tudi vi svojega Štirinožnega prijatelja. ANEKDOTE IZ NAŠIH LOGOV: Dve o Cirilu Kosmaču Pokojni pisatelj Ciril Kosmač se je 8 svojim psom večkrat sprehodil po zgornji Šentjanski poti. Včasih se je ustavil pri meni, spil šilce krepkega, povedal nekaj pametnih in se nato vrnil domov. I. Enkrat je prišel ves nasmejan, še pod vtisom prejšnjega dne. Povedal je, da je moral s svojim avtom v Ljubljano. Da bi se med vožnjo zamotil, je vzel v avto mladega avtoštoparja. Kosmač ga je vprašal, kam je namenjen in zakaj. Fant je povedal, da mora v Ljubljano na popravni izpit iz slovenščine. Padel je, ker ni ničesar vedel o Cirilu Kosmaču. Fant se je kar naprej jezil, kaj sploh sprašujejo o neznanih pisateljih, o katerih nihče nič ne ve in kaj da je sploh napisal itd. Mladenič se je tako razvnel in razjezil, da se mu Kosmač sploh ni upal predstaviti - niti, ko ga je odložil v Ljubljani. П. Drugič, ko je prišel, je za njim počasi "racal" njegov pes z razkrečenimi zadnjimi nogami. Kosmač se je smejal in povedal, da je njegov pes preveč radovedno zadaj ovo-haval neko kozo, ki ga je nato sunila z rogovi med zadnje noge. Kosmač je dejal: "Prav mu je, kaj pa ovohava koze!" Življenjski nauk: nikar ne ovohavaj koz -ker te potem lahko kaj boli - pa čeprav si imel opravka samo s - kozami! Miran Plevnik j CENTER ZA SOCIALNO DELO PIRAN sporoča, da so se 24. maja 1993 iz I Kidričevega nabrežja v Piranu preselili v druge prostore. I CENTER ZA SOCIALNO DELO je zdaj v 1 Župančičevi ulici številka 24 v Piranu. 1 TELEF.: 066/75-365 ali 74-076, FAX: 066 75365 Uradne ure za stranke imajo ob: PONEDELJKIH (8 -12 IN 13 - 17), SREDAH (8 -12 IN 14 - 17) in PETKIH (8-12). Otvoritev hotela 11Lucija11 v Portorožu Kot predstavnik KS Portorož sem se udeležil otvoritve prenovljenega hotela "Lucija". Bil sem zelo prijetno presenečen, ker že sprejemna veža povsem izstopa od običajnih velikih, temnih sprejemnih vež, kjer iščeš znanca z daljnogledom in baterijo. Tu je recepcija sicer majhna - vendar nudi vse, kar potrebuje zahtevnejši gost -polna mediteranske svetlobe, domačnosti in udobja. Zanimivo je bilo opazovati nekatere prihajajoče stalne goste. Osebje jih ni sprejelo samo z običajno vljudnostjo - ampak z domačo prisrčnostjo, iz katere je lahko vsak gost takoj občutil, da je nekakšen hotelski družinski član in ne samo številka sobe. Arhitektu, ki je znal ustvariti tak ambient, moram z veseljem prisrčno čestitati, osebju hotelčka pa želim veliko sreče in uspeha pri nadaljnjem delu. Miran Plevnik PRI SOSEDIH V LUCIJI - PRI SOSEDIH Kabelska antena skoraj v vsako hišo V sosednji Luciji že nekaj časa poteka inštaliranje kabelske televizije tako rekoč v vsako gospodinjstvo, saj je zanimanje zanjo precejšnje. Stroški napeljave niso ravno zanemarljivi, vendar se ljudje kljub temu odločajo za ta izdatek, kajti vsak želi iz najrazličnih virov čimveč izvedeti o dogajanju po svetu. Trenutno so se zaradi turistične sezone dela ustavila v Ukmar- jevi ulici, v septembru pa se bodo nadaljevala. *** Precej lokalov je še praznih, o novem nakupovalnem centru pa so mnenja deljena Obnovljeni trgovski center - kakršnega so prebivalci Lucije že dolgo pogrešali - je resnično reprezentativen. O prenovljenem in razširjenem marketu so mnenja sicer deljena, vendar se večina Lucijčanov strinja, da bi v kraju potrebovali predvsem več trgovin, trgovinic, frizerskih salonov, barov... Še veliko poslovnih prostorov je praznih a vse kaže, da bodo kmalu vsi dobili lastnike. Večina lucijskih krajanov si želi, da bi se v njihov kraj iz Pirana preselilo več občinskih in drugih javnih služb, ki bi jim bile tako bolj pri roki. Nekatere so tu že od maja meseca (npr. Zavod za zaposlovanje, Skupnost zdravstvenega in socialnega zavarovanja...) Nekateri pa se sprašujejo ah v Luciji sploh potrebujemo toliko gostinskih lokalov s tako bombastičnimi tujimi imeni...? Toda resnici na ljubo imajo vsi ti barčki in bifeji svoje goste in le redkokateri je kdaj prazen. Torej - jih ni preveč! Najbolj se je seveda zataknilo pri urejanju okolice in sicer še najbolj pri ureditvi ceste/štiripasovnice, po kateri se odvija izredno živ promet. Prometne oznake, ki voznike opozarjajo, da iz štiripa-sovnice prehajajo na dvopasovnico, so slabe, zato marsikateri voznik zmeden zapelje v napačno smer. (Kar niti ni čudno, ko pred voznikom nenadoma sredi ceste kot "fata morgana" zrastejo hiše!). Na srečo se doslej menda ni zgodila nobena nesreča. Pričakujemo pa, da bodo konec avgusta to črno točko sredi Lucije končno začeli urejati oz. odstranjevati. Stanovalci teh hiš namreč čakajo le še na izgradnjo nadomestnih hiš, da se preselijo vanje, potem bodo stare hiše na štiripasovnici zrušili. Sklad stavbnih zemljišč bo po nekaj let trajajočih pogajanjih s prebivalci hiš, lahko naročil dokončno ureditev ceste skozi lucijsko naselje. Končno bodo del cestišča pri zdravstvenem domu razširili in promet se bo lahko odvijal normalno. Miloš Jovanović *** Parki niso več, smetišče pa tudi še ne Okoli stanovanjskih blokov na Liminjanski cesti so ob dograditvi stavb uredili zelenice, zasadili nekaj okrasnega drevja in cvetja in postavili betonske kadi za grmičevje. Podivjana trava, krmežljavo grmičevje se zdaj spogledujejo s cvetjem, betonske posode so odlagališče cigaretnih ogorkov, okoli blokov pa so nasejani odpadki. Ce od drugod kdo pride med to razgledišče zanemarjenosti, se nehote vpraša: ah ne bi bilo stanovalcem ljubše, če bi živeli sredi lepo urejenih parkov? Zdaj je tako, kot da se stanovalcev tisto, kar je okoli blokov, prav nič ne tiče. Menda so stanovanja, vsaj večinoma, v zasebni lasti. Kdo naj bi poskrbel, da okolica ne bi bila nič kaj ugledna posetnica ljudi, ki tu živijo. Je to javna površina? Kdo bi moral skrbeti zanjo? Se res ne da narediti karkoli, da bi bilo drugače? In moralo bi biti! Predvsem zaradi počutja ljudi, pa tudi zaradi odnosa do okolja. Barbara Vatel MEŠANI PEVSKI ZBOR KUD "Karol Pahor" VABI V SVOJE VRSTE NOVE ČLANICE IN ČLANE Z VAJAMI BO ZBOR PONOVNO ZAČEL v četrtek 2. septembra t.l. ob 20. uri v pevski sobi v stavbi KS Portorož, Obala 18 (П. nad.). PO DODATNE INFORMACIJE SE OBRNITE NA PEVOVODJO HELENO JUREŠ, telef.: 79-633. Pazite se ilegalnih bankirjev ali kako so nekateri upokojenci ostali brez vseh svojih prihrankov Menjalnica, ki je bila tudi "hranilnica11 - Visoke obresti so premamile prenekaterega hranilca - Ko je lastnik nagrabil nemalo denarja, je izginil - Kako je lahko mednarodni slepar pri nas odprl menjalnico - O "bankirju" se ve bore malo: da je Sicilijanec in da je najverjetneje mafijec. Lucija - Pred približno letom dni so v Luciji blizu pošte z velikim pompom odprli menjalnico, o kateri se je kmalu razširil glas, da najugodneje zamenjuje tujo in našo valuto. To zadnje je bil eden od glavnih razlogov, da je bila menjalnica ("Latina") vedno polna tistih, ki so kupovali ah prodajah devize. Sprva so v menjalnici izdajah potrdila o zamenjavi denarja, nenadoma pa so začeli denar menjavati brez kakršnihkoli potrdil. Nekaterim se je to sicer zdelo sumljivo, vendar so zamahnili z roko češ: "Kaj me pa briga, naj za to skrbijo drugi!" To pa je bilo usodno za nekatere prebivalce Lucije in Portoroža. Iznajdljivi lastnik je namreč kmalu začel tudi s hranilniško dejavnostjo - vlagalcem pa obljubljal izredno visoke obresti, kakršne ne nudi nobena banka. Tedaj šele so množično navalili "penzionisti", ki so prihranili nekaj denarja za primer - Bog ne daj - bolezni ah smrti. Vlagali so vse, kar so "prišparali", prvih sedem ah osem mesecev pa jim je lastnik - za katerega se je šele takrat razvedelo, da je Sicilijanec - izplačeval bogate obresti. Dober glas seže v deveto vas - pa je število hranilcev še narastlo. Nekateri so vložili tudi do 80.000 DEM, drugi so vložili precejšnje vsote dolarjev, lir, frankov in, seveda, tolarjev. Ko pa je kazalo, da vse teče v najlepšem redu, je lastnik izginil z veliko vsoto denarja. Krožijo govorice, da je bil lastnik lucijske menjalnice goljuf mednarodnih razsežnosti, član siciljske mafije. Kakorkoli že, temu ilegalnemu "bankirju" je nasedlo precej ljudi. Nekateri se sedaj postavljajo, da so ga že takoj na začetku spregledah, tisti, ki se imajo za najpametnejše, pa pravijo, daje bil že njegov neurejeni zunanji videz dovolj zgovoren. Žalostno je bilo poslušati zgodbo starejše gospe, ki je "bankirju" zaupala svojih poslednjih 1.000 mark in nekaj deset tisoč tolarjev - celo svoje imetje. Ko mu je svoj denar izročila v "hrambo", je ironično pripomnil: "Cosi poco" (tako malo). Seveda, saj so mu nekateri - kot smo že napisali - prinašali pravo bogatstvo! Prepredenec seveda ni bil križem rok. Razen z menjavo denarja se je redno bavil še z igrami na srečo in je često obiskoval igralnico. Pravijo, da je včasih noč za nočjo za ruleto zaigral kar po petdeset milijonov lir. Ne moremo si kaj, da tu ne pripomnemo, da so bili to težko prisluženi prihranki naših ljudi, ki so tako lahkoverno dali vse, kar so imeli! Nekateri so sleparijo prijavili, vendar je nekaj tudi takšnih, ki nočejo, da bi cirugi izvedeli, kako naivno so nasedli običajnemu prevarantu. Menjalnice pa še vznikajo kot gobe po dežju, saj pravijo, da se z "mešanjem" denarja dosti zasluži. Oni že vedo! Večina pa svoj posel pošteno opravlja in se ne bavi z ilegalnim bančništvom. Miloš Jovanović Naši pravni nasveti FUNKCIONALNO ZEMLJIŠČE Ste lastnik stanovanjske hiše ali stanovanja v večstanovanjski hiši in imate še neurejeno vprašanje funkcionalnega zemljišča? To je tistega zemljišča, ki je neposedno namenjeno redni rabi stanovanjske hiše in brez katerega le-ta ne more funkcionirati npr.: parkirni prostori, dovozi, prostori za igro in počitek, dostopne poti ipd. Če k vaši stanovanjski hiši še ni določeno funkcionalno zemljišče, je potrebno vložiti predlog pri pristojnemu občinskemu upravnemu organu (skladu stavbnih zemljišč oz. zavodu za urbanistično načrtovanje in urejanje prostora), da izda odločbo, s katero določi funkcionalno zemljišče. Ko prejmete odločbo o določitvi funkcionalnega zemljišča, je potrebno pri geodetski upravi naročiti parcelacijo zemljišča. Z isto odločbo boste verjetno obveščeni tudi o tem, ali bo občina naročila parcelacijo, ali boste to morali storiti sami. Najverjetneje boste to morali storiti sami, kot tudi nositi stroške parcelacije. Ko bo geodetska uprava opravila svoje delo, bo izdala odločbo. Pridobili ste torej pravico uporabe na funkcionalnem zemljišču! Če pa želite funkcionalno zemljišče tudi odkupiti, lahko to zaprosite istočasno ob vložitvi predloga za določitev funkcionalnega zemljišča, pa tudi pozneje. Če bo vaši prošnji za odkup ugodeno, boste z občino sklenili kupoprodajno pogodbo in se po plačilu kupnine tudi vknjižili v zemljiško knjigo kot lastnik funkcionalnega zemljišča. Vse zgoraj navedeno velja, če je stavbno zemljišče v družbeni lastnini oz. ima na njem pravico uporabe in razpolaganja občina. Če ste etažni lastnik, t.j. lastnik stanovanja v večstanovanjski hiši, vam pripada solast-ninski delež na skupnih prostorih, delih in napravah, kot tudi na funkcionalnem zemljišču, ki pripada stanovanjski hiši! Za kakršenkoli poseg posameznega lastnika na navedenih skupnih delih in napravah ter funkcionalnem zemljišču je potrebno soglasje vseh solastnikov. Eno funkcionalno zemljišče lahko služi več stanovanjskim hišam in če ne sodi med dobrine v splošni rabi, je to po stanovanjskem zakonu skupno funkcionalno zemljišče. _odvetnica: Vukica Jovanović-Krevatin ~~ ROŽA PORTOROŽA '93 Posebna akcija Hortikul-turnega društva Portorož Akcija je posebna zaradi vsebine, ki je lahko v končni izvedbi tudi ne/pravilna presoja, je stvar okusa posameznika, nepravična morebiti. Uganili ste - gre za ocenjevanje najlepše urejene zelenice, parka, balkona, vrta - našega okolja. Predloge za ta, priznajte, prijetna priznanja z nagradami bomo v hortikul-turnem društvu zbrali po vsej občini, čeprav bodo v poštev prišle predvsem s prometnih poti najbolj vidne površine. Ogledale si jih bodo komisije društva. Akcija zbiranja predlogov za naj okolje od 1.7. do 30.9.93 Priznanja z nagradami bomo podelili na hortikulturnem plesu decembra letos. Pričakujemo tudi vaše predloge, predloge bralcev Portorožana. In še to: Zbiramo tudi graje za naj-slabše urejeno okolje, nagrad za to ne bo! Priznanja pa tudi ne. Posebne graje tudi ne bomo delili. Verjetno pa so med nami krajani, ki svojega okolja objektivno ne morejo sami urejevati. So lahko starejši, bolehni, brez potrebnih sredstev. Hortikulturno društvo bo takim sokrajanom skušalo pomagati. Navsezadnje, naš cilj je in naj bo: lepo urejeno okolje. HORTIKULTURNO DRUŠTVO PORTOROŽ JE SPREJELO SVOJ PROGRAM Na občnem zboru hortikulturnega društva so zvolili novo vodfstvo 11. junija letos so se na rednem občnem zboru sestali člani in drugi ljubitelji lepega okolja - Hortikulturnega društva Portorož. Po več kot treh letih so na zboru "izpregli" nekateri dosedanji člani upravnega odbora in bili izvoljeni novi. Program del oz. osnutek le- tega vam v skrajšani obliki predstavljamo tudi v Portorožanu. Slednje zaradi vašega morebitnega sodelovanja. Vabimo vas, da s predlogi dopolnite zastavljene cilje hortikulturnega društva. Dostavite jih v pisni obliki na naslov: Hortikulturno društvo Portorož, Obala 16. Veseli bomo slehernega prispevka, sugestije, predloga, pobude. V novem upravnem odboru Hortikulturnega društva so: Jasmin Vrhovnik -predsednica, Roman Leskov&ek - podpredsednik, Milan Timič, Dragica Mekiš, Dani Kleva, Milena Jelerčič. V nadzornem odboru so: Stane Jenko, Boris Žugelj, Helmut Cvikl. Blagajnik je Marija Gomišček. Iz programa Hortikulturnega društva: - animiranje mladih ljudi (osnovne šole) za vzgojo kulture lepega okolja (za začetek z razpisi oz. natečaji likovnih izdelkov o lepem okolju, o sajenju dreves, rož ipd...), - informiranje, predstavitev dejavnosti društva, ki je oz. naj bi bilo vzpodbujanje prebivalcev k vzdrževanju m negovanju lepega okolja, - ocenjevanje zelenic, parkov, vrtov, balkonov in podeljevanje priznanj najlepše urejenim, prirejanje plesa za ljubitelje lepega okolja, s podelitvijo priznanj "Roža Portoroža", - pomladanski izlet, - včlanjevanje novih članov v hortikulturno društvo Portorož: članarina za leto 1093 je 200 SIT, - park Rastelli, - prvomajski sejem rož, - strokovna predavanja in predstavitve. Skratka - opozarjati na probleme z ureditvijo in negovanjem naše okolice. Gotovo se strinjate, dragi bralci, da je program hortikulturnega društva dokaj obsežen. Novi člani upravnega odbora pričakujemo čimveč sodelovanja občanov, hotelskih in turističnih podjetij, vedno s ciljem, ki nam je gotovo skupen: urejeno, lepo in čisto okolje, turističen kraj, v katerega bi se zopet vrnili, če bi bili turisti, in kraj - v ponos domačinom. Dragica Mekiš ŠAH V PORTOROŽU - PORTOROŽ V ŠAHU 3. VIDMARJEV! SPOMINSKI TURNIRJI (1969-1993) so se vrstili takole: 1. Ljubljana 1969 Zmagovalec: PLA-NINC 2. Ljub.-Portorož, AVDITORIJ 1973. Zmagovalec: PORTISCH 3. Portorož-Ljub., AVDITORIJ 1975. Zmagovalec: KARPOV 4. Ljub.-Portorož, AVDITORIJ 1977. Zmagovalec: LARS EN 5. Bled-Portorož, AVDITORIJ 1979. Zmagovalec: TIMMAN 6. Portorož-Ljub., BERNARDIN 1985. Zmagovalec: PORTISCH, RIBLI, MILES 7. Portorož-Ljub., RIVIERA 1987. Zmagovalec: IVAN SOKOLOV, BOENSCH 8. Ljubljana-Rogaška 1989. Zmagovalec : PREDRAG NIKOLIČ 9. Bled - Rogaška 1991. Zmagovalec: PREDRAG NIKOLIČ 10.Portorož-Rogaška, RIVIERA 1993. Zmagovalec: IVAN SOKOLOV Dr. MILAN VIDMAR - profesor, akademik, znanstvenik - je tudi svetovno ime šahovske umetnosti. ŠAHOVSKA ZVEZA SLOVENIJE organizira ta turnir v njegov spomin. Vidmarjevi največji šahovski uspehi so iz prve polovice tega stoletja: 1911. je v San Sebastjanu zasedel 2. mesto (pol točke za Capablanco), 1922. leta je bil v Londonu tretji, leta 1926 je bil v Semer-ingu ponovno tretji; 1925. leta je v Hast-ingsu zmagal skupaj z Aljehinom in največji uspeh - 4. mesto 1. 1927 v New Yorku, ko mu je šahovski svet priznal status kandidata za svetovnega prvaka. VIDMARJEVI MEMORIALI so največja, najkvalitetnejša in najodmevnejša šahovska prireditev. Od dosedanjih desetih turnirjev jih je Portorož gostil sedem. Na vseh turnirjih je sodelovalo 106 velemojstrov - povprečno 10 na vsakem turnirju. Če še povemo, da so na Vidmarjevih memorialih igrali še: dva svetovna prvaka (SMISLOV in KARPOV), tri mladinski svetovni prvaki (PARMA, IVKOV in MILES) in devet kandidatov za naslov svetovnega prvaka (PORTISCH, HORT, GLI-GORIČ, R. BYRN, IVKOV LARS EN, TIMMAN, NIKOLIČ m SAX), potem je razumljivo, zakaj te spominske turnirje uvrščajo v sam vrh svetovnih šahovskih turnirjev. Ker smo s prostorom omejeni, ne moremo analizirati vseh turnirjev. Zato bomo nekaj besed zapisali samo o zmagovalcih. Zmagovalec PRVEGA TURNIRJA, velemojster P LAN INC je kot meteor zasijal na šahovskem nebu Slovenije in bivše Jugoslavije. Šahovski komentatorji njegove partije ocenjujejo kot "šahovske simfonije", žal, včasih kot "nedokončane". - Na DRUGEM TURNIRJU je zmagal PORTISCH, "madžarska sfinga", igralec, ki je pet-krat sodeloval na dvobojih za svetovnega prvaka. - Zmagovalec TRETJEGA MEMORIALA je bil KARPOV - novi svetovni prvak. Čeprav je na ta njegov naslov padla majhna senca, saj ga je pridobil brez boja. - ČETRTI TURNIR je osvojil LARSEN, "šahovski Viking", igralec "antiteoretič-nega" šahovskega repertoarja, izvrsten kombinatorik. - Zmagovalec PETEGA TURNIRJA je bil TIMMAN, igralec izrazito napadalnega stila. Kmalu za tem se je s Karpovim spopadel za naslov svetovnega prvaka v verziji KAJ PONUJA JUTRIŠNJI SPORED RÄDIOTELEVIZIJE LUCIJA-PORTOROŽ: 100-6.15 - Spored začenjamo z budnico. ;aigral nam bo krožeči bend "Smetarji". 11S-7.00 - Jutranji jogging - Reportaža o lajanih, ki se zadnji hip dvizajo na avto->usno postajo oziroma na delo. \30-8.00 - Prva jutranja poročila - Odd-ja v živo iz naših bifejev, kjer si ob prvi :avici in kozarčku krajani izmenjujejo internacije. 100-12-00 - Skriti talenti: Oddaja o kra-anih, ki jih je v tem času zaman iščete na ijihovih delovnih mestih. Naš reporter jih )0 skušal izslediti v Bistroju in še kje. f2.00-13.00 - Kmetijska oddaja: Reportaža ) velikih živinah in polnih koritih v naši >bčini. 13.00-17.00 - Otroška oddaja: Najprej )omo slišali nekaj pravljic o gradnji )troških igrišč. Sledila bo šaljiva risanka o em, kako lahko približno osemsto šolarjev nalica in kosi v miniaturni šolski kuhinji. Db koncu oddaje nam bo znani pedagog Jamo Gobec predstavil svojo študijo o tem, cako pomanjkanje igralnih površin ugodno rpliva na otrokovo sposobnost prilagajanju lemogočim situacijam in okoliščinam. [7.00-18.00 - Muppet show: Videofonski josnetek seje občinske skupščine. 18.00-18.00 - Serijski film: Ogledali si зото sedemtisočdvestopetnajsto epizodo brezkončne nadaljevanke o tragičnih uso-iah ljudi, ki se zapletejo v težave zaradi leurejenih prometnih razmer. \8.30-19.00 - Kulturna oddaja: Po vsej ver-etnosti bo odpadla zaradi pomanjkanja jradiva. f9.00-19.30 - Oddaja za naše turiste: Gos-om iz drugih občin bomo nanizali nekaj lasvetov in pravil o lepem vedenju. Gle-ialci si bodo lahko ogledali tudi nekaj sabavnih posnetkov o "vrečarjih" (posnetki 50 nekoliko okrnjeni zaradi cenzure Državnega zavoda za mentalno higieno). I9.30-20.00 - Televizijski dnevnik: - Notranja politika: zaradi lažjega razumevanja smo v studio povabili predstavnike >trank s sledečimi referati: Zeleni: Umaza- nija okrog smetnjakov ugodno vpliva na rodovitnost tal; Združena lista (nekdanja SDP, nekdanja ZK): Volk kožuh menja, nravi pa ne; Liberalni demokrati: Kako skregati ljudi med seboj in jim potem zavladati; Krščanski demokrati: O vplivu nespodobnih grafitov z zidov lucijske cerkvice na pripravljenost božje volje pri reševanju problemov naše KS. - Zunanjepolitični komentar, predmet komentarja bo državna meja v Sečovljah, gost v studiu - uslužbenec zunanjega ministrstva (upajmo, da ne isti, ki je na eni letošnjih sej SO Piran govoril pol ure in ničesar povedal). - Gospodarstvo v KS: slišali bomo nekaj najnovejših izgovorov o tem, zakaj nam ne gre na bolje, kot bi nam lahko šlo. - Športna poročila: kratka reportaža telovadnice v Luciji (samo za močne živce!). -Vremenska napoved: ni pričakovati, da bi zapihali novi vetrovi. 20.00-20.30 - Aktualna tema - Na sporedu bo poročilo našega posebnega odposlanca, ki se je odpravil na tvegano pot: po sledovih govoric, da ima gospod Dobroznani A. Neimenovani zveste prijatelje na policijski postaji, pa sme zato nekaznovano divjati in bobneti z motorjem skozi Lucijo in Portorož, zbujati dojenčke, vznemirjati bolnike in siliti spodobne krajane, da preklinjajo. 20.30-23.00 - Folklora in mi: Oddaja v živo o udejstvovanju naših krajanov v teh urah dneva. Nastopila bosta vokalni ansambel "Šankisti" in plesna skupina "Gik-cak domov". 23.00-01.00 - Nočni kino: Grozljivka o pogumnem občanu, ki skuša ugotoviti, katere temačne, neznane sile razbijajo luči, prometne znake in drugo. Sam, brez pomoči policije, se poda v pustolovščino in se "izgubi v temi med Lucijo in Portorožem. Konca vam seveda ne 'izdamo (če sploh je...) 01.00 - Do zaključka sporeda vam bodo za lahko noč nežno igrali sproženi avtomobilski alarmi, škripajoče zavore, skupine nočnih veseljakov in seveda motorji naše ljube mladine. Uredništvo RTV vam želi obilo zabave! Sonja Požar IZVEDELI SMO ZADNJI HIP: * V VILI SAN MARCO (priSplošni plovbi) so 31. julija odprli razstavo 1. EXTEMPORE "ZAJČJA DOBRAVA", ki si jo lahko ogledate do konca tega meseca. * VOLLEY CLUB PORTOROŽ organizira na osrednji portoroški plaži FINALNI TURNIR DRŽAVNE BEACH VOLLEY LIGE - ODBOJKE NA MIVKI. Najbolj zanimivi dvoboji bodo v soboto 14. avgusta, PRIDITE. * KLUB ŠTUDENTOV OBČINE PIRAN na Trgu prekomorskih brig-gad pripravlja 17, avgusta od 18. do 22. ure BHAJN IN ROCKKONCERT. ŠAH V PORTOROŽU - PORTOROŽ V SAHU IDE. Zmagovalci ŠESTEGA MAMORIALA so sili: PORTISCH, RIBLI, MILES. Tudi übli in Miles sodita k šahovski eliti. Na SEDMEM MEMORIALU sta zmajala SOKOLOV in BOENSCH. Oba mlada n perspektivna, še posebej Sokolov. OSMI IN DEVETI MEMORIAL je >svojil Predrag NIKOLIĆ, eden iz »vetovnega šahovskega vrha. DESETI TURNIR je znova osvojil Ivan SOKOLOV. "Portoroški avditorij je ena najlepših šahovskh dvoran na svetu!" (Parma, junij '77) Največ šahovskih dvobojev - turnirjev v Portorožu je sodil velemojster P IRC, večkratni jugoslovanski prvak in izreden šahovski teoretik. Enako kot je natančno igral svoje šahovske partije, je avtoritativno sodil šahovske turnirje. To je kratka zgodba o MEMORIALU DR. MILANA VIDMARJA, ki je, na nek način, rojen v Portorožu in zato - naj v Portorožu tudi ostane. Jovan Nikolič KAKO JE O VTDMÄRJEVIH MEMORIALIH POROČAL TISK: Velemojster PARMA je v DELU tako komentiral: "Portoroški AVDITORIJ je vsekakor ena najlepših šahovskih dvoran na svetu sploh. Vtis je, da je vse, od turnirske dvorane do življenjskih razmer, na ravni turnirjev v tistih šahovskih metropolah, ki so zaslovele v svetu: MAR del PLATA, LAS PALMAS ali HEST1NGS." **★ Komentar 3. MEMORIALA v PRIMORSKEM DNEVNIKU: "Vsi se strinjajo v enem: pogoji za igro in organizacija turnirja so bili na ravni največjih svetovnih šahovskih turnirjev." *** 3. MEMORIAL je v DELU komentiral velemojster IVKOV: "In na koncu je treba zapisati, da je tako briljantno organiziranih turnirjev, kakršen je VIDMARJEV MEMORIAL, po svetu malo - mogoče še na Filipinih in Kubi!" ik** V VEČERNJIH NOVOSTIH: "Do sedaj je samo PARMA uspel v 3. kolu remizirati z novim svetovnim prvakom KARPOVIM. No, to ni presenečenje, saj je PARMA znan kot "MISTER REMI!" *** POLITIKA o 4. MEMORIALU: "Organizacija je na nivoju največjih turnirjev. Portoroški AVDITORIJ pa čudovito okolje za šahovsko ustvarjalnost!" *** POLITIKA o 5. MEMORIALU: "Dolgotrajni aplavz portoroškega avditorija - šahistom in organizatorjem - je bil nagrada za nepozabni dogodek!" *** VJESNIK o 5. MEMORIALU: "Bled in Portorož sta šahovska zgodovina!" Zbral: Jovan Nikolič SEMTERTJA PO PORTOROŽU - SEMTERTJA PO PORTOROŽU - SEMTERTJA PO P PASJE "SERENADE" NA BELEM KRIŽU Med pevsko nadarjenimi psi so doge, dobermani in drugi četveronožci s peedi-grejem in brez - Turisti v zasebnih sobah se pritožujejo Portorož - Nekateri gostje pa tudi prebivalci Belokriške ceste se pritožujejo, ker jim nemalokrat kratijo spanec nočne "serenade" pasjih "pevcev". Lastniki ne znajo ali pa se ne potrudijo utišati svojih ljubljencev -ti pa seveda veselo nadaljujejo z laježem v pozne nočne ure. Posebno glasni so zdaj, ko v privatnih sobah na Belem križu letuje veliko turistov. Nismo še izvedeli, da bi kateri od teh neutrudnih lajajočih psov koga popadel - a nikoli ne moremo predvideti, kdaj se bo kateri od njih lotil takšnega "podviga"! Zato nam ne preostane drugega, kot da lastnikom četveronožcev takšnih in drugačnih pasem in dimenzij toplo položimo na srce, naj svoje kužke vozijo naokoli na povodcu in z nagobčnikom. TUDI ŠENTJANE SO V PORTOROŽU * TUDI ŠENTJANE SOV... Šentjančani se pritožujejo, da so na občini Piran vse bolj zapostavljeni, da se zanje nihče ne zmeni. Najbrž na občini ne vedo, kje Šentjane sploh so - saj so pri obeh dohodih na šentjanski hrib izginile napisne table - tako da jih res nihče ne najde! Terc^o! "Tisid vJ-AOSlJ 56 *** ČE IMAM PSA... Šest družin z Belokriške ceste (iz hiš na jugu spodnjega dela Šentjanskega hriba) se pritožuje nad nediscipliniranostjo dveh psov, katerih lastnik je B.B. z Belokriške ceste 42/b in psa V.Z., ki živi na Belokriški 42/c. Pes lastnice V.Z. je takorekoč noč in dan spuščen in pač dela, kar se mu zljubi. Psa B.B. sta sicer ograjena, vendar prizadeti krajani menijo, da to ni dovolj, ker sta izredno napadalna. Psi divje lajajo na vsakega mimoidočega, ponoči pa z laježem motijo vso sosesko... Podobne težave so v soseski Zatišje, kjer sta si F. in C.O. omislila dva psa, ki pa ju puščata neprivezana da se svobodno sprehajata. Po 11. členu občinskega odloka o registraciji, cepljenju, označevanju in reji psov ter o postopku z registriranimi in neregistriranimi psi (Ur. objave štev. 14/91) "je imetnik psa dolžan skrbeti, da se pes ne giblje prosto brez nadzorstva, da ne ogroža ljudi in živali, ter da ne onesnažuje okolja. Popadljivi psi in psi, ki bivajo v strnjenih naseljih, morajo biti v ograjenem, svetlem, zaprtem prostoru ali na verigi z dosegom najmanj tri metre od javne poti. Imetnik takega psa mora namestiti tudi viden dvojezični opozorilni napis HUD PES." Če se lastnik psa tega ne drži, mu grozi denarna kazen v višini od 1.000,00 do 5.000,00 tolarjev, v skrajnem primeru pa mu psa lahko tudi odvzamejo. *** NA SDK JE DISKRETNOST ZAJAMČENA V poslovalnici Službe družbenega knjigovodstva v Portorožu so se odločili stopiti v Evropo. Pri urejanju finančnih zadev so svojim strankam omogočili več zasebnosti. In kako so to dosegli? Pred okenci so začrtali črto, prostor za njo pa imenovali območje diskretnosti, na katerega stranka naj ne bi stopila, dokler stoji pred njo druga stranka. Nerodno je le, da je poslovalnica SDK za tolikšno diskretnost malo pretesna. *** NI VSE TAKO ČRNO - JE ŠE BOLJ ČRNO Da pa ni vse tako črno, kaže le nekaj pozitivnih dejanj, ki pa imajo vse priokus po grenkem pelinu: 1. Bivši tabor nad Valeto so občinarji predali novemu oskrbniku, ki je vse vzorno očistil - vendar so se ob tem pokazale škarpe, ki se rušijo na cesto. Pri obnovitvi ceste jih bo potrebno popraviti. *** 2. Pred nekaj leti je bila asfaltirana povezava obeh šentjanskih cest - vendar so vsi hidranti na cesti še vedno prekriti z asfaltom- Pa poglejmo tisto drugo - ONO ŠE BOLJ ČRNO - plat: 1. Skrajno neodgovorno je reševanje izhodne ceste iz Šentjan na Valeto. Na to opozarjamo že 5 let - vendar do danes še ni bilo nič narejenega. Nasproti izvoza bi bilo potrebno na škarpo postaviti prometno zrcalo, ki bi kazalo prihajajoča vozila iz cestnega useka na Valeti. *** 2. Ne moremo si predstavljati, kako lahko pešec varno pride iz Šentjan na avtobusno postajo za Koper. Zgodilo se je že nekaj nesreč - še celo s smrtnim izidom. Potreben je most za pešce čez Koprsko cesto in vsa ostala signalizacija. *** 3. Cesta od križišča na Valeti je že "fli-kana" in je taka, kot so bili včasih "občinski berači". Ob izgradnji rezervoarja na Šentjanah smo krajani dali pristanek za prekop ceste in dovoz s težkimi tovornjaki, vendar pod pogojem, da se cesta po končanem delu ponovno asfaltira, morebitne poškodbe, ki bi se pojavile še kasneje - po enem letu - pa popravi. Kaže, da je cevovod med Valeto in rezervoarjem že kot rešeto preluknjan. Na Rižanskem vodovodu pa planirajo obnovitev cevovoda šele v 1. 1994 - če bo denar!? *** Zaenkrat bi bilo potrebno z grobim asfaltom prekriti vsaj odsek ceste - klanec -med Valeto do prve hiše nad Valeto. Pot so tovornjaki tako "zlizali", da v dežju po tej cesti ne spelje noben avto. ★ ** 4. Poseben problem ostaja na Šentjanah kanalizacija. Družine so se povečale, tu in tam so prigradili nove prostore za povečane družine ali za turistično dejavnost. Sicer imajo vsi greznice ali stare vodnjake, vendar le-te ne uspejo več tako dobro prečistiti odpadnih voda, ki odtekajo preko ali pod spodnjo slemensko cesto na naselja pod Šentjanami. Res enkraten občutek, da se lahko na vse vsaj pos..., vendar pa to ni lepo in higiensko. Tega se Šentjančani zavedamo, zato predlagamo, da se čimpreje prouči in izdela kanalizacija na najbolj naseljenem delu Šentjan. A tu bo potrebno najprej še nekaj razčistiti. Šentjane so kmetijsko področje -predvsem za pridelavo zelenjave, ki jo je potrebno obilno zalivati. Posamezni pridelovalci tako mesečno porabijo tudi po 100 ali več kubičnih metrov vode. Ker se plačuje kanalščino sorazmerno s količino porabljene vode, bi se morali z odgovornimi predhodno dogovoriti za plačevanje nekega pavšala zanjo. Problemov je na Šentjanah še veliko - vendar o tem še kdaj drugič - najraje pred novimi občinskimi volitvami. S Šentjan poročal: Miran Plevnik *** ČEMU SE ČUDIJO PREBIVALCI FIZIN Bližnji stanovalci okrepčevalnice z imenom BUFFET-GRILL na Fizinah, ki že nekaj let obratuje v montažnem objektu nedaleč od skladišča Monfort, v katerem je podjetje "Renex" uredilo trgovino, se čudijo. Zakaj? Tako imenovana "okrepčevalnica" za bencinsko črpalko namreč obratuje v vsej svoji zanikrni podobi in ponudbi: iz njenega žara se nemoteno vije dim v stanovanja sosedov pa vse do magistralne ceste, okolica kioska je neurejena, sanitarije so ponavadi zaklenjene, in gostje pogosto svoje potrebe opravljajo kar na prostem... Omenjeni "Buffet-Grill" je odprt pozno v noč in se urnika o obratovanju seveda ne drži - ob preglasni glasbi se gostje veselo zabavajo, manj veselja pa imajo s tem sosedje. Ti se seveda čudijo in marsičesa ne razumejo. Na primer - da lahko takšen neugleden, zakoten gostinski kiosk nemoteno obratuje, sodobno urejeno in dobro založeno trgovino z živili "Renex" v delu skladišča Monfort - pa inšpekcije zaprejo... No, resnici na ljubo si podjetje "Renex" za trgovino ni pridobilo ustreznih dovoljenj. Vendar pa se neobremenjeni opazovalec ne more načuditi, da pa si jih je pridobila "okrepčevalnica"... Mimogrede - podjetje Droga kot lastnik skladišča Monfort - je že sprožilo postopek za spremembo namembnosti dela slda-dišča, kjer je - sicer na črno - že obratovala trgovina z živili. *** PORTOROŠKA TURISTIČNA ILEGALA V središču Bleda, v neposredni bližini Park-hotela, je elegantno opremljen prostor z razstavo najrazličnejših spominkov in lepo aranžiranimi pulti za dajanje informacij vseh vrst. Nad vhodom moderno zasnovan napis: "Turistično društvo Bled." V Portorožu bi morali z lučjo ob belem dnevu iskati koga, ki bi vedel, da tudi tu živi in deluje turistično društvo. Deluje? Ne, vegetira. In to 365 dni na leto. Člani vemo o njem le to, da je treba enkrat letno plačati članarino. Ali pa še to ne. ORTOROŽU - SEMTERTJA Pa vendar! Nekdaj je portoroško turistično društvo pomenilo sam vrh entuzijas-tične turistične dejavnosti v Sloveniji. In kaj se je spremenilo? Razmere, da je moralo društvo pronikniti globoko v ilegalo? Kakšna je razlika med Bledom in Portorožem, da je tam turistično društvo sinonim za turistično dejavnost, pri nas pa živi le na papirju? Na Bledu vam bodo povedali, da so duša društva ljudje. In pravimo, da so turizem ljudje! Mar to ne velja tudi za Portorož? Inflacija zamisli? Inflacija pripravljenosti v društvenem okvirju kaj narediti? Še kaj drugega? *** ZA GOSTE, KI JIM NI NAJBOLJŠA ZABAVA PIJAČA... Hoteli Palace so razširili svojo ponudbo. Njihovi gostje si lahko izposodijo knjige, ki so jih izbrskali iz svojih arhivov, ki so jih (mogoče) nekoč že nudili svojim gostom. Hvalevredna poteza, ki bo mogoče našla posnemovalce. Na KS smo večkrat govorili, da moramo v našem kraju odpreti knjižnico s tujo literaturo. O potrebnosti take institucije govori podatek, da si gostje Grand hotela Palace sposojajo knjige, kar so nam povedali na recepciji. *** ZIMMER FREI PRES V soboto 18.7. zjutraj so si mimoidoči sprehajalci in vozniki lahko ogledali dva para nog, ki sta štrlela iz katrce. Zadeva bi bila razumljiva, če bi bile v Portorožu vse postelje polne. Ker pa mnogi sobodajalci stokajo, da je ta sezona še vedno slaba, bo krivda predvsem v strukturi gostov, ki smo jih uspeli privabiti. Smučarski klub Portorož se zahvaljuje in pravi: "Nasvidenje v naslednji sezoni" Kljub temu da je letošnji sneg skopnel že davno tega in postal malodane lanski, so člani Smučarskega kluba Portorož šele nedavno tega postavili piko na i v sezoni 92/ 93 s sedaj že tradicionalnim piknikom v Strunjanu. Za uspešno izvedbo omenjenega piknika in spremljajočega srečelova so nedvomno zaslužni naslednji posamezniki, podjetja in organizacije: MEHANO Izola, Videoteka MIKI, restavracija FANCY, TENIS KLUB Koper, STAVB ENIK-GOSTINSTVQ d.o.o. Izola, ACCORD Lucija, PAILLETTE Portorož, trgovina MAČEK, cvetličarna ZLATI CVET, ELEGANT - Marina Portorož, JESTVINA 76 Portorož, LIPA Portorož in Lucija, KEY trgovina, FRIZERSKI SALON Portorož, RENEX, d.o.o., BENCOM d.o.o., ISTRA BENZ Piran in Portorož, GALA Izola, TENIS KLUB Bernardin, TENIS KLUB Strunjan, SMUČARSKI SERVIS Kussel, TRAMONTANA d.o.o., MERCATOR DEGRO Lucija, KAPELCA KLUB Portorož, DANA Mirna, FRIZERSTVO MAJDA, vodoinštalaterstvo ŠPEH, VILLAS RUBIN, PIZZERIJA LUCIJA Murtič, PORTA САМРО Piran, MASAŽA Čoga Tomo, BAR BIANCO, PLATANA Piran, BUTIK MICI, MESNICI Jestvine 65 in 66, MESNICA Benedetti, market JERETTIČ in zelenjava ELDA m Mesna industrija KRALJEVE MESNINE Ljubljana. Vsem se iskreno zahvaljujemo in seveda upamo na uspešno sodelovanje tudi v naslednjih sezonah. Ob tej priliki se Izvršni odbor kluba zahvaljuje tudi vsem članom m simpatizer-jem, ki &o se udeleževali izletov m tekmovanj in pa vsem tistim, ki so tako ali drugače pnpomogli k realizaciji predvidenih aktivnosti v minuli sezoni. Robi se še posebej zahvaljuje Doši, Lučki, Tejki, Mir(u)otu, VladCujotu, Eriku in Robinu. JO SK Portorož "ČESTITAMO" - JE BOMBASTIČEN NASLOV PISMA, KI KROŽI MED LJUDMI Poleg mnogih drugih se je pojavila še ena nova "igra", katere organizatorji dajejo vse "brezplačno" - ko pa prideš na promocijsko srečanje, kamor te povabi organizator, se marsikaj izkaže drugače, kot obljubljajo v pismu. Lucija, Portorož... - V mesecu juniju je po Luciji, Portorožu in Piranu - a najbrž kroži še kod - krožilo pismo nenavadne vsebine, ki jo povzemamo: "Čestitamo! V sklopu naše nacionalne promocijske kampanije ste bili izžrebani in boste prejeli POVSEM ZASTONJ (!!!) eno izmed naših glavnih nagrad. Vse kar morate storiti, da bi prejeli svojo nagrado, je, da pridete na eno izmed naših promocijskih prezentacij. Prinesite s seboj svojo številko, jo preverite na našem seznamu nagrad in pogledate, katero nagrado ste dobili!!!" Zatem sledi spisek vabljivih nagrad. Najmanjša vrednost nagrade iz seznama je 1.099 DEM (prenosni barvni TV). Nato so navedene telefonske številke, na katere je treba poklicati za nadaljnji dogovor in da bi si rezervirali mesto na promocijski prezent-aciji. Mi nismo zavrteli nobene od navedenih štirih telefonskih številk, ker nas ta zakulisna igra ni zanimala. Znano nam je namreč, da so nekateri že lansko poletje nasedli obljubam za desetdnevno letovanje v Španiji. Vendar je bilo treba - preden si dobil to takozvano "nagrado" - za članstvo vplačati nezanemarljivo vsoto mark. Tisti lani so vsaj navajali ime "firme", letošnji organizatorji pa zgolj navajajo telefonske številke, preko katerih lahko kontaktiraš! Ostali so torej anonimni. Mar to ni dovolj, da pri človeku izzove pomisleke v poštenost dela te "agencije" ali kako že naj jo drugače imenujemo? Miloš Jovanović ZM VI iTE Snm РбР,1Г)ЛК> 1 V ----^ v> i vinski letnik 1992 letnik stoletja. Ta pričakovanja pa niso delili primorski vinogradniki, ki so imeli težave tako z vremenom, zlasti refošk je imel težave z dežjem ob trgatvi, kot tudi s preobilnim pridelkom. Sami pa ugotavljajo, da se je močno izboljšalo delo pri predelavi grozdja in negi vina. Refošk so dali oceniti Vino Koper, Dekančan Bordon in Portorožan Zdenko Rebernik s Senčne poti. Najbolje je bil ocenjen refošk našega sokrajana, ki je krepko prehitel oba tekmeca. Zdenko Rebernik me je skromno opozoril, da imajo nekateri kmetje lahko tudi boljši refošk, kot je njegov, vendar ga ne ustekleničijo in ga ne dajo oceniti. V tujini so mi gostitelji z velikim ponosom ponudili svoja lokalna vina. Enako bi sedaj lahko delali tudi Portorožani. Enologi so ob ocenjevanju ugotovili, da prav rdeča vina letnika dokazujejo, da imamo Primorci v njih velik in edinstven kapital, ki ga ne znamo dovolj vnovčiti. In nasvet: Če imate priložnost, nikar ne zamudite degustacije Reber nikovega refoška! Na zdravje! Mitja Jančar Portoroški refošk je najboljši! V dokumentih, ki jih hrani piranski arhiv, najdemo listino, ki priča o uspešnem trgovanju z vinom proizvedenim v naših krajih. Piranska vina so cenili v Benetkah in v celotni Furlaniji, pa tudi na cesarskem dvoru na Dunaju so ga pili. Ne ve se ali so ga natočili tudi Martinu Krpanu. Duh kol-hozništva je vse skoncentnral v Kopru. Zato smo dosedaj lahko brali samo o uspehih koprskih vinogradnikov. Tudi iniciativa, da bi v slovenski Istri nastala vinska cesta, tako kot na Krasu in drugod po svetu, govori samo o povezovanju koprskih zalednih vasi. V roke sem dobil drug, novejši dokument, ki napoveduje, da stara slava mogoče le ni čisto zbledela. Primorski vinogradniki od Brd do morja vsako leto ocenjujejo svoja vina. Letos so to storili 14. juruja v Novi Gorici. Poizkusili so kar 83 vzorcev od zadnje čase modernega chardonnaya do domačega refoška. Če se spomnite, so lani slovenski vinogradniki napovedovali, da bo AVTOMOTO DRUŠTVO I "PINKO TOMAŽIČ" f PIRAN Autocamp Strunjan I zagotavlja v svojih storitvenih dejavnostih: I - kvalitetno poučevanje kandidatov za I voznike motornih vozil B-I kategorije, I - servisne usluge na vozilih "Zastava" in Volk- I swagen", I - članstvo AMZ Slovenije, 1 - kolesarske tečaje za učence osnovnih šol, I - počitrukovanje v Autocampu v Stru I njanu s turističnimi uslugami. 1 VSE TO PO ZMERNIH IN UGODNIH j CENAH. I Za vse podrobnejše informacije kličite na telefon: 78-638 - recepcija. OBALNA DELAVSKA UNIVERZA KOPER Ii** Rut+X * o UNfVEFtSITÄ D0 LAVORATOfil DEL LfTORALE CAPOOISTRIA AVGUST * SEPTEMBER 93 NA OBALNI DELAVSKI UNIVERZI enotedenski TEČAJ ŠIVANJA POLETNIH OBLAČIL tudi za začetnice 23.8. - 28.8. osvežitvena VIDEO ANGLEŠČINA ZA SREDNJEŠOLCE po I. & П. letniku 23.8. - 2.9. ** 20.9.- 30.9. dopolnilna ANGLEŠČINA ZA BODOČE SREDNJEŠOLCE pred I. letnikom 23.8. - 2.9. ** 6.9. - 16.9. ** 20.9. - 30.9. informacije, prijave & vpis: 21 258 *24 291 PORTOROŽARIJE - PORTOROŽARIJE - PORTOROŽARIJE - PORTOROŽARIJE -3^inister Gregor ni sicer rekel nič, pač pa so njegovi organi pokazali, da so vse p prej kot od muh. Ni mačji kašelj ukrotiti kakih trideset "hlapnopolnih" razgrajačev v Pivnici zbranih iz različnih krajev notranjosti naše domovine. Najbolj razgreti med njimi so pač morali sprejeti določen poduk kar na kraju samem. Dodatnega jim bo pa že poklonil sodnik za prekrške. Zagotovo bo tak poduk kaj poučil tudi druge tovrstne izletnike, poučil kako se ne smejo vesti, kadar pridejo v naš ali katerikoli drugi kraj. Našim varuhom reda gre vsekakor zasluženo priznanje za to. (MINISTER REDKIH BESED - A ODLOČNIH DEJANJ) Ne PA ČEPRAV SAMO ZATO, KER STE SLABO SPALI - VAM NA TELEFONSKI ŠTEVILKI 76-677 KOMUNALNA INŠPEKCIJA VEDNO NA POMOČ PRISKOČI). *** /e pa Elektro Koper ugotovil, da so svetilke ob strmem delu Stare ceste pregosto postavljene. Zdaj gori vsaka druga, pa je ravno prav svetlo. Ko prispeš na Belokriško cesto - pa te tema prav zaboli v oči. (NEKJE JIH JE PREVEČ, PO NEKOD PA NI NOBENE.) ekatere odročne portoroške ulice ščemijo v temi, ker nimajo električne razsvetljave. Tudi druge niso nič na boljšem, kot denimo za starim hotelom Palace, kjer so vandali kar na desetih svetilkah zapovrstjo razbili obločnice in žarnice. Zato se niti ni čuditi, da so Hoteli Palace javno razsvetljavo - ki je sicer v njihovem upravljanju in za katero so Elektro Koper plačevali račune - preprosto "ukinili". Namesto luksuznih svetilk osvetljuje temo za Palacom zdaj le reflektorček na zidu starega hotela. Upamo, da tega svetila zlikovci ne bodo dosegli! Ne razumemo pa, zakaj javne razsvetljave na tem koncu ne prevzame občina in zanjo skrbi kot za drugo... (IZ ČASOV KO JE BILO "VSE NAŠE"...) ELEKTRO KOPER Ko i e precej številk nazaj smo v "Portoro-žanu" lahko prebrali, da pripravlja znani portoroški "poslovnež" lično urejeno "sexy" shop trgovino. Na vprašanje, zakaj ni bilo doslej nič iz te zamisli, je odvrnil: "kako da ne?! Posel dobro cvete. In tudi veliko zanimanja je. Mislite, da mora biti vsem na očem? Tudi v trgovini z drugim blagom lahko tako mimogrede kupite še tisto, po čemer bi se sramoval vprašati." Ste uganili, kje je to? (POSEL JE POSEL. ZANIMIVO BLAGO SAMO NAJDE KUPCA.) p *** 3 te to pomlad na primer pod cesto, po kateri vsak dam hodite v svojo običajno trgovino, odkrili na črno odvržen kup gradbenega materiala in ste se jezni odločili poklicati komunalno inšpekcijo, naj da to svinj..., kakor ve in zna, takoj odstraniti, pa ste izvedeli, da se je le-ta preselila iz soban občinske stavbe v baročno hišo na Tar-tinijevem trgu, kjer zdaj domuje PIP (Pro-jektiva inženiring) - prej pa je bila bivša stanovanjska skupnost?? Pritisk vam je najbrž precej porasel, ko ste izvedeli, da inšpekciji še niso priključili telefona, enak odgovor pa ste dobili čez mesec, dva..., tri, štiri... Morda vam je medtem brada že krepko pognala - a kdor čaka ...- komunalno inšpekcijo so končno govezali s svetom! (ČE VAS KJERKOLI EVELJ ŽULI, ČE VAS KARKOLI TEŽI, prekrške. Po pravni razlagi določbe o točenju alkoholnih pijač v odloku je prepovedano točenje alkoholnih pijač od pol-f noči od 7 ure 30 zjutraj! Najbrž so odlok sprejemali sami abstinenti. (PO SLEDEH "BANANA" DRŽAV...) *** Xopevkarsko prireditev "Melodije: morja in sonca" so nam pred nosom drugi, speljali v Koper, že skoraj tradicionalnega polnočnega avgustovskega teka pa se branimo sami. Baje pristojni občinski j organi niso hoteli izdati dovoljenja za to 3 prireditev, ker so se bali incidentov. (POR- j TOROŽ '93 kot KARLOVE VARY '39) "bčinski upravni organ je Metropol Hotelom izdal lokacijsko dovoljenje za rušenje razpadajoče stavbe imenovane "Vojkov dom". Če nas spomin ne vara, je nekdo pred tem že sprožil postopek za denacionalizacijo tega objekta. (PSI LAJAJO - KARAVANA GRE DALJE ALI STARA UGANKA KDO SI BO LASTNINIL PORTOROŽ) > omaj je piranska komunalna inšpekcija dobila izobraženega, mladega, sposobnega šefa, že le-ta odhaja. (ČAKAMO NA NOVO PAJKOVO ŽRTEV?) T • *** r ipavske mlekarne so organizirale zanimivo degustacijo novih jogurtov. V portoroški trgovini Degro je mična degusta-torka vzbujala zanimanje, kakšni so novi jogurti. In ne brez uspeha. Nad dobro zamislijo pa je visela ogromna packa. Nove jugurte so predstavljali pod naslovom Yovi-land. Kaj je to? Kaj to predstavlja? Tuje podjetje? Morda. A predvsem poniglavo hlapčevanje vsemu, kar je tujega. Ali pa tudi revščino miselnega duha, ki ni sposoben najti poslovno privlačno domačo označbo. (KDOR SEBE NE SPOŠTUJE, JE PODLAGA TUJČEVI PETI!) *** C-/e bi portoroška policija in inšpekcijske službe dosledno izvajali določbe v občinskem odloku o javnem redu in miru ter varstvu pred hrupom ter tiste v odloku o Ko smeti zagrenijo življenje Kdor živi v komunalno urejenih naseljih, se s težavami, povezanimi z odvozom odpadkov, sreča le, ko "Okolje" kdaj pa kdaj zataji pri odvozu smeti ali ko iz smetnjakov zasmrdi. Teh težav v Šentjanah nimajo, na srečo ali pa na žalost. Zato pa so smeti tamkajšnjim krajanom skoraj vsakdanja skrb. "Kam bi del," se sprašujejo in z vrečkami romajo od kraja, kjer je še do včeraj stal zabojnik za smeti, do nove lokacije, kamor skorajda na skrivaj odvržejo svojo vrečo smeti. Nekateri se znajdejo drugače. Smeti zmečejo na kupček, najraje na čim bolj oddaljen od lastnega domovanja, bliže sosedom, pripovedujejo Šentjančani. Smeti večinoma sežigajo, pepel pada po povrtninah, dim zastruplja otroke; v ognju namreč pogosto pristanejo plastični odpadki in druge nevarne snovi. Poleti je količina odpadkov še večja, sežiganje pa še bolj moti. Prvi pogovori (že pred 15 leti) da bi v zaselku postavili nekaj zabojnikov, so bili neuspešni. Cesta je preozka, da bi lahko "Okolje" poskrbelo za reden odvoz smeti po posameznih gospodinjstvih. Pred leti so se predstavniki krajanov s takratno Komunalo delno že dogovorili o postavitvi zabojnikov, pa se je zataknilo, ko so krajane obvestili, da bodo morali plačati prispevek. Interesi so pač različni. Morda pa se rešitev skriva v odloku o prostorsko ureditvenih pogojih za območja planskih celot (med njimi so tudi Šentjane - za zdaj še v fazi sprejemanja - ki v poglavju o merilih in pogojih za komunalno urejanje razmišlja o odstranjevanju odpadkov. Predvideva namreč, da bo v naseljih in zaselkih pristojna organizacija za odvoz gospodinjskih odpadkov, skupaj s predstavniki KS in občani določila mesta za postavitev skupnih kontejnerjev. Sij an Pretnar poslovnem času, bi po 23. uri (11 uri zvečer, da bo bolj jasno) morale prekiniti oz. prepovedati kakršnokoli streženje na terasah in vrtovih (skratka na prostem) gostinskih lokalov. Tiste lokale, kjer bi gostom po 24. uri postregli s pivom (tistim z alkoholom, seveda) - pa bi prijavili sodniku za OGLAS Apricot pudle z rodovnikom, »tare 9 tednov ugodno prodam. Tel.: 34:926 PORTOROŽ PRED DRUGO SVETOVNO VOJNO Kjer je začela obratovati ;ržnica v letos novi podobi sta bili - tenis igrišči Z mojo priselitvijo v občino Piran leta 1938, takrat star komaj 12 let, sem začel »poznavati moj novi kraj. Portorož sem akoj vzljubil, saj je bilo to resnično lepo nestece. Njegov Hotel Palace in drugi loteli ter več lepih vil, ob njih lepi in ure-eni parki, so bili res čudoviti. V sezoni so irejeni gostje dajali mestecu še večjo privlačnost. Na prostoru današnjega "Kaštela" »ta bili tenis igrišči - vedno zasedeni z gralci in gledalci. Ob igrišču pri glavni :esti je bila javna pipa z vodo, pa tudi stranišče za malo potrebo, prirejeno posebej za moške in ženske. V mestu sta bili še ive taki stranišči, eno ob cesti pod sedan-lim Metropolom in drugo ob cesti pri /stopu Solinske poti. Od lekarne, pošte, frizerja, fotografa in tramvaja Sam center Portoroža je imel nekaj trgovin, lep bar z imenom "Bar Littorio", ki je stal na mestu sedanje restavracije Ljubljana, spredaj lep trg in nasproti zgradbo nekdanjega Ljudskega doma, ki pa se je takrat nazivala "Casino"'. Sklepam, da so bile v njej razne prireditve izključno za goste. Tudi bar je bil namenjen izključno gostom. Med Casinojem in glavno cesto je stal lep park s klopmi in vodometom, ki je simboliziral takratni režim. Na vogalu sedanjega Kompasa pred vhodom v ulico K stari cesti je bila bencinska črpalka. Veliko goriva najbrž ni prodala, saj je bil avtomobil takrat še redkost. Morda tu pa tam kakšno motorno kolo. No, ja - še danes živeči Rodolfo Ravalico, je s svojim vozilom opravljali taxi službo. Bili so še lekarna, pošta, frizerski salon, papirnica, fotograf -tega je imela gospa Ulrich. Velja tudi omeniti, da je skozi Portorož vozil Tramvaj iz Pirana v Lucijo in nazaj. Vozil je nekako vsake pol ure. V resnici sta vozila dva, eden iz Lucije proti Piranu, drugi pa v nasprotno smer. Oba sta morala odpeljati ob istem času, ker sta se morala srečati pri sedanji bencinski črpalki. Tu sta tramvaja morala čakati zaradi nadaljnje vožnje! To mesto se je imenovalo "pri škambiju". Skozi Portorož je včasih vozil tudi vlak Trst - Poreč. Vendar tega nisem utegnil videti, ker so ga eno ali dve leti pred mojim prihodom v Istro ukinili. Po pripovedovanju ga je dal Mussolini odpeljati v Abesinijo. Med barom in kopališčem je stal velik in lepo urejen park, ki je segal od ceste do morja. V sredini parka ob morju je bilo do morja speljano široko stopnišče. Proti kabinam kopališča in baru je tekla betonska ograja. Na njej sta ob stopnicah stala dva leva, prav tako iz betona, ki sta strmela proti morju. V parku je bilo nekaj klopi. Sedanji park starega Palača in ta zgoraj opisani park, sta nekako tvorila en sam park - ločila ju je le cesta. Kopališče na "V" Kopališče je upravljal Hotel Palace. Bilo je manjše od sedanjega. Tedanji kopališki mojster je bii sedaj že pokojni Giovanni Romanello. Kopališče je bilo z betonskim zidorn ob morju oblikovano v črko "V". To formo so kopališču dali zato, da je umazanija, И jo je naplavljalo morje, zlasti alge, splavala v kot. Tako so lahko na enem samem mestu pobrali umazanijo in plaža je bila spet čista. Hotel Palace je imel tudi 12 kuterjev - jadrnic, ki so v sezoni po zalivu prevažale turiste. Rudi Romanello je še eden od tistih, ki je s kuterjem prevažal goste vse do preusmeritve na motorni čoln. Palacove terme je vodil Dr. Riedl. Bil je zelo dober zdravnik, ki je ordiniral tudi doma. Ambulanto je imel v svoji hiši, kjer je sedaj Počitniški dom Ravne (Korotan). Ob cesti skozi mesto so bile postavljene klopi za posedanje in počitek. Moram reči, da so se gostje kar veliko sprehajali in ogledovali lepote kraja. Že pod sedanjim Metropolom, kjer stojijo bazeni, je bila meja med morjem in lucijskimi solinami. Od tu se je lahko hodilo ob morju vse do Seče - (do sedanjega avtokampa). Turisti so na tem sprehodu lahko občudovali vetrnice črpalk solin, pa solinarje, kako so grabili sol in jo na ramenih v zato izdelanih lesenih posodah v teku, nosili v hiše, kjer so jo spravljali do jeseni, ko so jo potem z barkami prepeljali v portoroška skladišča. Tu so sol stehtali in šele po tem so prejeli plačilo za svoj trud in preliti znoj. Postavni letalci na hidroavionih Portorož je imel še eno zanimivost. Kjer je sedanja Pomorska šola je bila lepa vojaška šola, v kateri so se šolali mladi vojaški piloti. Oblečeni v lepe uniforme so tudi oni ob prostem izhodu popestrili življenje našega mesta. Ob lepem vremenu so vadili na hidro avionih in tudi oni so preletavali Portorož in okolico kot sedanji iz Sečovel-jskega letališča - le s to razliko, da so vzle-tavali in pristajali na morju. Hangerje so imeli na prostoru, ki ga sedaj zaseda Jadralni klub "Pirat". Zanimivost je bila tudi vetrnica pri vili Pupini. Le-ta je bila montirana na visokem železnem drogu. Z vrtenjem ob vetru je poganjala vodno črpalko, ki je črpala vodo iz vodnjaka in jo pošiljala v rezervoar na podstrešje hiše, od tu pa je bila speljana vodna inštalacija po hiši. Ko sem že pri vili Pupini, naj omenim, da je tudi tedaj v njej ordiniral zobozdravnik. Nekdanji portoroški obrtniki in ekološko gorivo Portorož je v tistih časih imel tudi nekaj obrtnikov. Antonio Zigante je imel kovačijo, pokojna Balducci in Suša sta imela mizarski delavnici, Pietro Sirotich pa čevljarsko, pokojni Mario Toffoli tapetništvo, mehanično delavnico za kolesa je imel Melillo. Ta delavnica je bila v prostorih sedanjega Marketa-Degro. Plinarna je bila na Bernardinu, iz katere je bilo speljano plinsko omrežje v Piran in Portorož. Kmalu po končani vojni je plinarna prenehala z obratovanjem, ker je imela velike izgube zaradi dotrajanega omrežja. V bližini plinarne je stala tudi ladjedelnica, ki je izdelovala čolne in večje barke, opravljala pa je tudi popravila. Naj zaključim s svojo ugotovitvijo, da je bil takratni Portorož lep in urejen. Seveda so bile njegove kapacitete mnogo manjše od sedanjih. Morda je prav to razlog, da so Portorož tedaj uspevali obdržati tako urejenega in da je privabljal goste, ki so se znova in znova vračali. Takratni gostje so bili tisti, ki so predstavljali kakovosten turizem. Albin M i klavec Pionir zabavnih prireditev v Portorožu Na pobudo mojstra Adolfa Jenka je bila izvoljena prva portoroška "miss" Veliki plesni mojster in neutrudni "motor" zabav in razvedrilnih prireditev Adolf Jenko je bil v Portorožu prvi, ki je - na sebi svojstven način - začel z organiziranjem zabavnih prireditev za domače in tuje občinstvo. Bilo je to v davnih šestdesetih letih, ko je v Portorožu letoval s svojo ženo in kmalu ugotovil, da našemu -takrat že uveljavljenemu letovišču - nekaj "manjka". Naslednji dan, ko je v parku hotela Palace "po naključju" srečal takratnega, danes že legendarnega direktorja (takrat) uglednega hotela, je takoj izkoristil priložnost in mu predstavil nekaj svojih idej, kako zabavati goste. Direktorju Palača Adolfu Cvirnu je ponudil svoje sodelovanje, kar je le-ta z veseljem sprejel. Ta nekdanji pomorec je namreč premogel "žilico" za vse, kar je turizmu koristilo. Mojster Jenko se je ročno lotil priprave repertoarja prireditev, ki so bile na sporedu ves teden in sicer: ob ponedeljkovih večerih so bili na programu takoime-novani koncerti "Gost zabava gosta", na katerih so svoje pevske sposobnosti pokazali tisti, ki so se spoznali na petje. Torej solisti, ki so lahko odpeli kakšno zabavno melodijo ali pa odlomek iz klasične glasbe. Seveda pa vsakemu "pevcu" le ni bilo mogoče ustreči - na vrsto so prišli predvsem tisti, ki so premogli prijeten glas. Nekateri sodelujoči na takratnih ponedeljkovih pevskih koncertih so v Portorožu celo začeli svojo pevsko kariero. Mojster Adolf JENKO s takrat še majhno Vesno PRINČIČ iz Pirana (Foto: M. J.) Ob torkih so bili rebusni večeri z ugankarskimi igrami in igrami presenečenja. Sredin večer je bil namenjen plesnim parom iz raznih dežel. Tedaj je bil mojster Jenko v "svojem elementu". "Srce k srcu" je bila četrtkova igra, ko so sodelujoči odplesali s številkami na kartončkih v obliki srca. Iz teh iger so izšla tudi mnoga prijateljstva. Menda je bilo tudi nekaj poročnih ponudb. Petek je bil v znamenju folklore, sobota pa je bila dan maškar. Ob četrtkovih popoldnevih so se odvijale tudi prireditve za otroke. Malčki so se pomerili v različnih veščinah: napihovali so balone, zaplesali, zapeli... Zahvaljujoč Adolfu Jenku so se v Portorožu začele tudi prireditve za izbor najlepše. Seveda so ga kmalu začeli posnemati drugje. No, v vsakem primeru pa je bil mojster Jenko med prvimi. Prva miss Portoroža je danes lastnica turistične agencije in bara Majda Dobrave. Besede, ki jih je Jenko nekoč izrekel direktorju Cvirnu, bi lahko bile aktualne še danes: "Gostinci so pozabljivi. Naši hoteli bi morali narediti več za zabavo turistov. Ležišče in hrana nista dovolj!" Miloš Jovanovic I MALI OGLASI A' LA PORTOROŽAN I Izgubil se je občinski poslanec, ki ni hodil na seje. Kdor ga I najde, naj ga obdrži proti visoki nagradi. - Šifra: "hvalabogu". I *** j; Iščemo požrtvovalnega, pogumnega prostovoljca, ki bi si II drznil lastnike psov opozarjati na občinski odlok o vrvicah, i nagobčnikih in še o čem. - Šifra: "pogumvelja". I Iščem mladega podjetnika, ki bi rad hitro in veliko zaslužil z I j upravljanjem javnih WC-jev v občini Piran. - šifra: "lulanje je ■I bogastvo." *** i Visok občinski funkcionar z beograjsko šolo in prakso nudi j učinkovite inštrukcije, kako postati absokitfst - Šifra: "občina - c'est moi." *** Kdor najde nesramno svečo, ki je zanetila velik požar v znanem podjetju in luknjo v občinskem proračunu, naj se proti nagradi javi. - Šifra: "obupani zavarovalničar". PROSTOVOLJNI PRISPEVKI * PROST Za to številko "PORTOROŽANA" so prispevali : Cvetličarna "ZLATI CVET" iz Lucije 1.000 tolarjev, Meta in Aco DOBRILA iz Lucije 1.000 SIT, Jože ŠTRANCAR z Belokriške ceste 1.000 tolarjev Angela VERBIČ s Senčne poti 2.000 tolarjev, Doroteja IVANIČ s Postajališke poti 1.000 SIT, družina NEDOH s Koprske ceste 1.000 SIT, družina Pirjevec z Lepe ceste 1.000 tolarjev, družina s Fizin 1.000 SIT, družina BERDNIK s Prečne Poti 1.000 tolarjev, gospod s Senčne poti, ki ne želi biti imenovan 500 tolarjev, Ana ORAŽEM s Stare ceste 1.000 tolarjev in družina ELLER s Sončne poti 2.000 tolarjev. Za to številko so še posebej zbrali prispevke krajani s Prečne poti: družina OGRIN 1.000 tolarjev, družina PETRINJA 200 SIT, gospa, ki ne želi biti imenovana 1.000 tolarjev, družina TOMIČ 500 SIT, Darko VOLK 300 SIT, Dragica DURSIČ 150 SIT, družina, ki ne želi biti imenovana 1000 SIT, Ernest DOBRAVO 1.000 tolarjev, Aleš DOBRAVC 1.000 tolarjev, družina RITOŠA 500 SIT, družna KRIBEL 1.000 SIT, družina TIMIČ 1.000 SIT, družina FAK3N 500 tolarjev, družina LOTRIČ 500 tolarjev in Cvetlični boutique "ROŽMARIN" 1.000 tolarjev. "Portorožan" se vsem zahvaljuje in se priporoča! Za "Portorožana" lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (I. nadstropje levo) ali po položnici na žiro račun štev. 51410645-50022 s pripisom "Za Portorožana"^^ SOŽALJE Ob smrti Petrice KRIBEL s Prečne poti, dolgoletne delavke občinskih upravnih organov v Piranu, iskreno so žali e vsem njenim. Sosedje PISMA PORTOROŽANU: ) TEMA V CENTRU Ob v zadnjem času tako pomembnih urejanjih ulic, cest ter morda celih naselij o čemer je bilo nekaj že zapisanega tudi yy našem glasilu, bi rad spomnil na problem razsvetljave na Prečni^ poti - takorekoč v centru Portoroža. ^ Primer, ki se je zgodil pred dvema letoma, ko sta neznanca' okradla turistko, ki je tavala v temi Prečne poti, zgovorno priča o^ neljubih dejstvih, ki ne govorijo v prid tako hvaljeni urejenostih infrastrukture našega kraja. Po pogovorih s sosedi, ki se vsi stri-^ njajo, da bi bilo treba kaj ukreniti in ko so na problem opozorilih tudi številni mimoidoči, saj ulica povezuje center s tremi pomem-^ bnimi cestami (OBALA, STARA CESTA, BELOKRIŠKA), se zdi, da^ so ali smo na Prečno pot pozabili. .. Žalostno, da ulica, po kateri se radi sprehodijo turisti, pa tudijj sokrajani in otroci, ostaja portoroška "ČRNA LUKNJA". Razsvetljava, ki že zdavnaj ni več luksus, kar priča na primer razsvetljava " na Šentjanah, Fiesi in drugih manj frenkventnih poteh in cestah,* ostaja za Prečno pot le pobožna želja. $ Menim, da smo prebivalci Prečne poti zapostavljeni, saj pro-0 blem seže vsaj dve desetletji nazaj. Zato bi se KS ter vsi pristojni* lahko že enkrat nad tem zamislili, podali predloge in skupaj z£ nami rešili ta problem. j Aleš Dobraveц Pripis uredništva: * Piscu se z vsem srcem p pridružujemo v nje- st govi upravičeni ogor- fl čenosti in gnevu. Prepričani pa smo, da bi se mu rade volje pridružili še pre- 1 bivalci Belokriške 2 ceste, Strme in Solin- % ske poti, dela Poti ^ pomorščakov, Fizin, -dela Senčne poti (ob bivši ambulanti), Mirnega kota, tudi tisti, ki stanujejo v Fiesi pravijo, da se po svoji c cesti sprehajajo v temi (in brez pločnika)... in tako naprej 9 (opravičujemo se prebivalcem tistih neosvetljenih poti, ki smo jih - i prisegamo da ne zlonamerno, ampak zgolj iz pozabljivosti - " izpustili). 0 Na tem mestu bi potrkali predvsem na srca podjetja Elektro Koper ^ in jih pobarali, kidaj imajo v svojih načrtih predvideno, da se bodo ■ vseh zgoraj naštetih ulic (in tistih, ki smo jih celo mi pozabili) -usmilili. Pričakujemo, da nam bodo električarji o tem kaj poročali Kako sem poskrbel za svojega psa Ljubezen do živali me je lepega dne pripeljala do usodne, odločitve - da si nabavim četveronožnega prijatelja. In ker imam najrajši pse, sem si priskrbel svojega lastnega kužka. 5 Kmalu je naš pes postal najbolj "razcrkljan" družinski ljubi-' jenček. Toda nov štirinožni družinski član je kar krepko posegel v naše vsakdanje navade. Vsako jutro že zgodaj sem ga moral pel- j jati na sprehod. Ne, saj mi ni bilo težko rano vstajati, večji prob-> lern je bil najti vrečko in manjši kos kartona. Opozorili so me; namreč, da sem za svojega psa odgovoren. In če se moj Tobi kje ' zunaj "podela", moram kot njegov lastnik za njim počistiti, saj) drugače lahko marsikomu naredim "veselje", ko bo stopil na večji? ali manjši pasji "drekec". No, ta problem sem nekako rešil, pa sel pojavi nov. Naš pasji ljubljenček je namreč lajal in lajal. Domači smo se na lajanje nekako navadili, še zadovoljni smo bili, saj je zalajal na vsakega, ki je šel mimo naše hiše. A, glej ga, zlomka. Pride sosed na klepet in me mimogrede vpraša, zakaj moj pes kar naprej laja? Ko na mojem obrazu vidi' velik vprašaj, mi pojasni, da se lajež sliši daleč naokoli, še posebej ponoči. Po tem pogovoru s sosedom sem se zamislil: "Pes je' še mlad, lahko ga dam v šolo ali pa ga sam tako vzgojim, da ne bo; lajal za vsako pasjo figo. Kupil bom plastične vrečke, nagobčnik i in vrvico za vodenje na sprehode." To sem ročno tudi storil! Zdaj upam, da bo enako ravnal še kateri izmed številnih lastnikov psov - tistih z rodovnikom ali brez. Vaš vdani bralec in ljubitelj psov iz Portoroža Pripis uredništva: Pravijo, da zgledi vlečejo. Zato upamo, da bo našega ljubitelja psov (njegovo ime je znano uredništvo) še kdo posnemal.. vortorozan A Dvojna številka/numero doppio 7/8*avgust *93/адоз№ *93*letnik/anno m*PORTOROZAN je vpisan v registev časopisov pri ministrstvu za informiranje pod registrsko številko 990*Predsednica Časopisnega sveta: Majda VLAČIČ*URED~ NIŠTVO časopisa krajanov Portoroža/REDAZIONE del gior-nale dei cittadini di Portorose: Gustav GUZEJ (glavni in odgovorni urednik/capo redattore e redattore responsable), Mitja JANČAR, Mirko KOS, Jovan NI KO LI Ć, Sijan PRETNAR, Snežna REŠEK, Irina STEGEL, Livija SIKUR-ZOR~ MAN; oblikovanje naslovriice/copertina di: Teo TAVŽELJ,dipl.arh;tehničria ureditev/redazione tecraca: SKELETON CREW LJUBLJANA; tisk/stampa: Birografika "BORI" Izola; naklada/tiratura: 1800; IZDAJATELJ/EDITORE: KS Portorož/CL di Portorose. Naslov uredništva/lndirizzo della redazione: Obala 16, Portorož, tel: 73- 046/Lungomare 16, Portorose, telef.: 73-046> Cena enega izvoda/prezzo di un esemplare: brezplačen/gratuito. V tej številki so sodelovali: Mil oš JOVANOVIĆ, Sonja POŽAR, Miran PLEVNIK, Albin MIKLAVEC, Aleš DOBRAVC, Vojka ŠTULAR, Vukica JOVAN OVIĆ-KRE VAT IN, Dragica MEKIŠ, Fedor UMEK, Nataša UMEK, OŠ Lucija, Ivanka PIKNAT, David BOŽIČ, Dragica MEK3S, Valentina KLEMŠE, Barbara VATEL, vinjete: Sandro SAMBI. Dober obisk kinopredstav, koncertov in otroških prireditev 1993 - pomembno in prelomno leto Avditorija Portoroški Kulturni in kongresni center Avditorij letos praznuje več pomembnih obletnic: v tem letu 1993 mineva 30 let od ustanovitve Zavoda za turizem Portorož (predhodnika današnjega Avditorija), v podjetju so ponosni na 20 let kongresne dejavnosti - Avditorij je bil prvi kongresni center v Jugoslaviji, letos pa je že deset let od vključitve Avditorija v Evropsko zvezo kongresnih mest. Pomembnih obletnic je več kot dovolj, pomembnost letošnjega leta pa zaokrožuje še uspešno nadaljevanje praznovanja 300.-letnice rojstva Tartinija in ustanavljanje novega javnega zavoda. Leto 1993 je zato za ta hram kulture prelomno leto. Maloštevilni kolektiv vidi svojo prihodnost v Avditoriju, ki bo energetsko vozlišče kongresnega in kulturnega življenja slovenske Istre. Avditorij to svojo vlogo gradi že vrsto let, direktorica Fanči Kuhar poudarja, da so v preteklosti porabili preveč energije za dokazovanje te svoje vloge, premalo časa pa jim je ostalo za dograjevanje te vloge. Tudi v novi organizacijski preobleki (javni zavod je bil registriran marca) bodo poskušali ugoditi javnim interesom občanov, Portorožanov in Primorcev, še naprej pa bodo upoštevali tudi skupne interese turističnega gospodarstva. Seveda ni odveč poudariti vzajemni odnos turističnega gospodarstva in dejavnosti Avditorija. Prireditvena in kongresna dejavnost ni le izdelek Avditorija, temveč celotnega kraja: hotelov, trgovine, gostinstva, pošte, cest... V Avditoriju so prepričani, da Piran kot tipično mediteransko mestece z bogato tradicijo, arhitekturo nudi vse možnosti za organiziranje zahtevnejših prireditev, Portorož - poslovno turistično središče pa je primernejši za razvedrilne in zabavne prireditve. Ob upoštevanju te polarnosti in prepletenosti načrtujejo tudi svoj program prireditev. V zadnjem času je uspelo Avditoriju pridobiti na svojo stran kar nekaj stalnih obiskovalcev svojih prireditev. K temu je prav gotovo prispevala odločitev, da v Portorož povabijo kvalitetne domače in tuje izvajalce, kar velja za vse umetnostne zvrsti. "Prireditve so v primerjavi z ostalimi kraji v Sloveniji dobro obiskane. To pa pomeni, da moramo obiskovalce obdržati tudi s kontinuiranim organiziranjem raznovrstnih prireditev," pravi Kuhar jeva. Dobro obiskane filmske predstave in "Traviata" V zadnjem času so dobro obiskane zlasti filmske predstave. Po oceni direktorice k temu prispeva dejstvo, da je obiskovanje kinopredstav postalo svojevrsten modni pojav, večji del zaslug za to pa gre iioru kakovostnih filmov, ki ga je za Avditorij pripravil Koni Steinbacher. Velik uspeh so doživele otroške prireditve - tudi tu si prizadevajo ohraniti kvalitetno raven predstav in vzgajati svoje nove potencialne obiskovalce. Kljub omejitvam, ki jih ima portoroški oder, se trudijo, da bi v Avditoriju imeli tudi nekaj kakovostnih gledaliških predstav. "Ni res, da na Obali ni gledališča oziroma gledaliških iger. So, toda na žalost ugotavljamo, da te predstave niso dobro obiskane", pravijo v Avditoriju. Ponosni pa so na obisk koncertnih prireditev - dokazali so, da so lahko tudi te dobro obiskane in da je dvorana v Avditoriju lahko primeren ambient za tovrstne užitke. To dokazuje obisk velikonočnih, božičnih in novoletnih koncertov, za katere je težko dobiti vstopnice. Da vse več ljudi čuti potrebo po obiskovanju večerov klasične glasbe, potrjuje tudi odziv na Piranske glasbene večere. Kar polovica obiskovalcev je stalnih, najbolj zvestih privržencev komorne glasbe. Letos so v Avditoriju povabili štiri domače in štiri izvajalce mednarodnega slovesa. Prireditev se drži oznaka "za sladokusce", hkrati pa Piranski večeri postajajo tudi stvar prestiža. Rekorden uspeh so zabeležili ob operni predstavi mariborske operne hiše, ki se je predstavila z Verdijevo Traviato - prodali so 1186 vstopnic. Podoben vrhunec pričakujejo ob Straussovem Netopirju v izvedbi ljubljanske opere. Avgustovski prireditveni utrip v Por- torožu bodo popestrile še: "25 let zlatih popevk" Ota Pestnerja z ansamblom pod vodstvom Jožeta Privška (14. avgusta) in večer istrskih napevov z orkestrom pod taktirko Bojana Adamiča. Domačini turistom Za letošnje poletje je Avditorij s sekcijami piranskega KUD-a pripravil vrsto prireditev pod skupnim naslovom Domačini turistom. Sicer pa si v Avditoriju prizadevajo, da bi domačine kar najbolj vključili v pripravljanje raznih prireditev. Tako naj bi postopoma vzniknilo vzdušje večje pripadnosti kulturno-kon-gresnemu centru. Krajani bodo morda tako lažje prenašali tegobe, ki jih zaradi pomanjkanja parkirišč in podobnega, občutijo tako ob zabavnih prireditvah kot tudi ob raznih kongresih. Prav slednji so pomembna dejavnost Avditorija, s katero bo le-ta skušal še bolj utrditi svoj položaj med evropskimi kongresnimi mesti. K mednarodni uveljavitvi naj bi prispevali zlasti nekateri kongresni: kongres stomatologov Alpe-Jadran, marketinški dnevi, ki so se letos preimenovali v ZLATI BOBEN-Slovenski oglaševalski festival (ta naj bi postopoma prerasel v mednarodno prireditev, že novembra pa računajo na mednarodno udeležbo) in Televizijski festival športnih filmov, ki je bil junija. Našteli smo jih le nekaj. Novembra se ponovno obeta Slovenski filmski maraton. Med pomembnejšimi dejavnostmi moramo omeniti še nekatere. S pristojnimi v občinski hiši vodstvo Avditorija ustanavlja Tar-tinijev sklad, v katerem naj bi se zbirala sredstva za mlade, nadarjene umetnike, del sredstev pa naj bi namenili tudi za obnovo Tartinijevega gledališča v Piranu. K nadaljevanju praznovanja 300-letnice rojstva Tartinija lahko prištejemo še izdajo monografije Tartinijeva hiša avtorice Sonje Hoyer, ki jo bodo septembra predstavili v Benetkah. Opis načrtov Avditorija ne bi bil popoln, če ne bi omenili še trgovinice, ki naj bi jo v Piranu - v pritličju hotela Sidro - odprli še pred koncem turistične sezone. V njej naj bi obiskovalcem ponudili Tartinijeve spominke in jih seveda obvestili o dogajanju v Piranu in Portorožu. Letos je Avditoriju in portoroškim turističnim delavcem nekoliko prekrižala načrte odločitev družbe Festival MMS, da festival Melodije morja in sonca prestavijo v Koper. Odločitev je v piranski občini vzbudila vrsto polemik, ki najbrž ne bodo prispevale k temu, da bi se festival MMS vrnil v Portorož. Dejstvo je, da je Portorož izgubil pomembno, tipično razvedrilno prireditev, ki jo bo (če?) težko dobil nazaj. Tabelarni prikaz prireditev in število prodanih vstopnic v KKC Avditorij Portorož v obdobju od 1.1. do 31.6.1993 št. prireditev FILMSKO GLEDALIŠČE - nedelje 31 FILMSKE USPEŠNICE - petki 17 PREDSTAVITEV FILMA Z IZVAJALCI 1 ћШ:. obisk &882 LS82 80 1. SKUPAJ: 49 2. OTROŠKI PROGRAM 12 3. VEČERI Z GOSTOM 2 4. GLEDALIŠČE 5 6. KONCERTI KL. GLASBE 6 6. KONCERTI ZABAVNE GLASBE 2 - RAZSTAVE 1 - TURISTIČNE PRIREDITVE 7 - PREDSTAVITEV KNJIGE (Hiša Tartini) 1 SKUPAJ: as 10,214 2.481 95 733 236 220 800 14,449 KULTURNO POLETJE PIRAN-PORTOROŽ * KULTURNO POLETJE PIRAN-PORTOROŽ AVDITORIJ PROGRAM ZA AVGUST AVDITORIJ ic nedelja, 8. avgust ob 21.30: Avditorij Portorož - letno prizorišče, FILMSKE USPEŠNICE ic petek, 13. avgust 93 ob 21.00: Portoroška cerkev -PIRANSKI GLASBENI VEČERI, ORGELSKI KONCERT: OLIVER EISENMANN (Švica), svetovno znani švicarski organist, ki se rad vrača v Slovenijo, program: Kuchar, Mendelssohn, Rheinberger, Bossi, Eisenmann, Vremšak, Rehm, Reger) ic petek, 13. avgust ob 21.30: Avditorij Portorož - letno prizorišče, FILMSKE USPEŠNICE ic sobota, 14. avgust ob 21.00: Avditorij Portorož - letno prizorišče - ОТО PESTNER: "25 LET ZLATIH POPEVK' (s spremljavo ZABAVNEGA ORKESTRA 'LIGHT SUMMER" v sestavu najboljših slovenskih glasbenikov, zbranih posebej za to priložnost, pod vodstvom JOŽETA PRIVŠKA, gostje večera: NEW SWING QUARTET, ANIKA HORVAT, dodatni program domačinov - ob letu turizma) ic nedelja, 15. avgust ob 21.30: Avditorij Portorož - letno prizorišče - FILMSKE USPEŠNICE ic petek, 20. august ob 21.00: Križni hodnik Piran - PIRANSKI GLASBENI VEČERI: SALZBURGER RESIDENZSOLISTEN (Bernhard Krabatsch - flavta, Franz Scherzer -oboa, Roland Baldini - violina, Harald Nerat - viola, Cornelius Herrmann - violončelo, kvintet poznan predvsem po izvrstnih izvedbah Mozartovih del in po izredni zvočni ubranosti; Program: Boccherini, Mozart, Haydn, Beethoven) ic petek, 20. avgust ob 21.00: Avditorij Portorož - letno prizorišče - FILMSKE USPEŠNICE ic sobota, 21. avgust ob 21.00: Avditorij Portorož - letno prizorišče - VEČER ISTRSKIH NAPEVOV: (gostje MIRKO CETINSKI, ELDA VILER, LIDIJA PERCAN in ROSANA KOŠTJAL s spremljavo REVTJSKEGA ORKESTRA "Cam-erata Labacensis pod taktirko mojstra BOJANA ADAMIČA) ic nedelja, 22. avgust ob 21.00: Avditorij Portorož - letno prizorišče _ FILMSKE USPEŠNICE ic petek, 27. avgust ob 21.00: Avditorij Portorož - letno pri- zorišče - FILMSKE USPEŠNICE ic sobota, 28. avgust ob 21.00: Avditorij Portorož - letno prizorišče - JOHANN STRAUSS: NETOPIR (uspešnica kralja valčka in mojstra dunajske operete), gostovanje SNG Ljubljana - Opera in Balet - solist, zbor in orkester, dirigent: Igor Švara it nedelja, 29. avgust ob 21.00: Avditorij Portorož - letno prizorišče - FILMSKE USPEŠNICE PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMB V PROGRAMU! INFORMACIJE Ш PRODAJA VSTOPNIC.' AVDITORIJ PORTOROŽ, Senčna pot 10,Portorož, tel. 068-73-571 MAONA PIRAN, teL 73-670 Predvidene Avditorij eve kongresne prireditve do konca tega leta: september *22.-26.09.: HOKEJSKA ZVEZA SLOVENIJE-SVETOVNI KONGRES *23.-26. RESSLJEVI DNEVI ic REPUBLIŠKI SEMINAR ZA ŠOLSTVO *30-02.10: ALBATROS - BLED "KEMIK" oktober * 14.-16.10: DNEVI SLOV. PRAVNIKOV * 20.-22.10: DEM - SEMINAR O PLANIRANJU *29.10.: SREČANJE OBALNIH ZDRAVNIKOV * LJUBLJANSKA BORZA VREDN. PAPIRJEV november ic PORTOROŠKI MARKETINŠKI FESTIVAL - ZLATI BOBEN ic PIRANSKI DNEVI ARHITEKTURE VSE OD 15.07.1993 DALJE SPLOŠNA BANKA KOPER OMOGOČA VIŠJE PREKORAČITVE SREDSTEV NA TEKOČEM RAČUNU - LIMITI - avtomatski limit do 20.000 SIT do preklica - limit 100.000 SIT za dobo do 20.12.1999 - limit do višine dvakratnega osebnega dohodka za dobo 6 mesecev - za imetnike plačilne kartice ACTIVA limit do višine petkratnega osebnega dohodka za dobo veljavnosti plačilne kartice - za obrtnike, imetnike plačilne kartice ACTIVA limit do 1.000.000 SIT za dobo veljavnosti plačilne kartice Oglasite se v poslovni enoti, ki vodi vaš tekoči račun. Poskrbeli bomo, da boste v najkrajšem času uresničili vaše želje. ЖО splošna banka koper