tovariš Stanovsko politično glasilo J. C/. V. — sekcije sza dravsko banovino v Ljubljani i_ V/C . ■ »JJ«. Th-mvjntd HiHi Uredništvo in aprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6H. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak letrtek. Narolnina letno r= jnesecna priioga » J^rOal/ClCI'* 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. ptalajo list s članarino. Oglasi po cenika in dogovora, davek posebe. Pošt. lek. rai. 11.153. Telefon 3112 Ob drugi obletnici znižanja prejemkov Te dni bo izteklo drugo leto od zadnje redukcije prejemkov, ki je tako porazno odjeknila v vseh nameščenskih vrstah, in z ozi-rom na svoj obseg in posledice, ki so ji morale nujno slediti, ni mogla ostati brez vpliva na ostalo javnost. Že pred znižanjem plač so bili javni nameščenci v nadvse težkem položaju. Njihovi prejemki za kritje življenjskih potreb zdaleka niso zadostovali. Potrebno je bilo pritrgovanje in omejevanje v izdatkih tudi za najnujnejše stvari, štedilo in pri-trgovalo se je celo pri hrani. Svojega siromaštva pa javni nameščenec kljub vsem prizadevanjem, da bi očuval vsaj neki navidezni prestiž, ni mogel več prikrivati. Kazalo se je v vsem načinu njegovega življenja in življenja njegove družine, predvsem pa v obleki in na obrazu. Navzlic štednji in krčenju izdatkov pa nameščenska družina vendar še vedno ni mogla ustvariti ravnovesja v svojem proračunu, izdatki so zaradi naraščanja cen od meseca do> meseca za večje vsote prekoračevali dohodke. Zato je moral seči nameščenec k poslednjemu sredstvu — k dolgovom. Zadolževal se je za obleko, za bolezen, za šolanje otrok. Zadolževal se je, če se mu je rodil otrok in če mu je umrl družinski član ali bližnji sorodnik. Vsak izreden dogodek v družini je terjal nove izdatke in tiral nameščenca v nove dolgove. Ti so zato trajno naraščali in z grozo navdajali nameščenca, ki ni več videl načina, kako bi saniral svoje družinsko gospodarstvo. V takem položaju so zajele zadnje redukcije državne nameščence, zlasti one v nižjih skupinah, t. j. pretežno večino vseh nameščencev. Vest o novem znižanju je vplivala na nameščence porazno. V samoobrambi so se tedaj zatekli k zasilnim ukrepom. Da prihranijo sebi in svojim družinam vsaj tisto malo, kar še morejo, so začeli popolnoma spontano in nedogovorjeno izstopati iz društev in odpovedovati liste in revije. Od svojih organizacij so zahtevali sklicanje sej in zborovanj, na katerih so bili povsod sprejeti isti sklepi. V javnih komunikejih so prikazovale organizacije obstoječi položaj javnih nameščencev, gospodarsko in kulturno škodo, ki bi nastala zaradi novih redukcij in nujnost ukrepov, ki so jih prisiljeni izvesti nameščenci radi pri-morane še večje štednje. Še nikdar niso bili nameščenci vseh vrst in položajev med seboj tako edini in življenjsko povezani kot tokrat. Še nikdar pa se niso tako upravičeno obračali za oporo in pomoč na vse gospodarske, socialne, kulturne in druge ustanove in na vso javnost kot takrat. Pretežna večina javnosti je bila brez dvoma nameščencem in njihovim težnjam v oporo. Poedinci, tudi nekateri naši časopisi, pa niso mogli razumeti, da so vsi ukrepi, ki so jih tedaj izvajali nameščenci, zgolj samoobrambnega značaja. Sami v boljših razmerah niso mogli doumeti, da izstopanje nameščencev iz društev in odpovedovanje revij in časopisov ni naperjeno proti društvom in proti slovenski kulturi, da to ni kulturen bojkot, marveč nujnost, ki jo je narekovala nameščencu težka borba za obstoj in zaradi katere je moral krčiti svoje izdatke, pa četudi na škodo svojih kulturnih potreb. Bili so celo nekateri, ki niso mogli uvideti, da končno redukcija prejemkov, četudi najhujša za nameščence same, ne bo mogla ostati brez posledic tudi za ostale sloje, zlasti ne za kmeta, trgovca in obrtnika. Čas je pokazal, da smo javni nameščenci tedaj pravilno sodili. Za nami sta dve težki leti skrajnega utesnjenja, ti dve leti pa sta pokazali tudi tistim, ki so se tedaj veselili našega znižanja plač in hujskajoče prikazali našo borbo za vsakdanji kruh kot ljudskim interesom nasprotno in redu ter miru v državi nevarno akcijo, da smo vsi stanovi danes tako tesno gospodarsko povezani, da ni mogoče, da bi ostala gospodarska kriza enega stanu brez vpliva na gospodarsko življenje drugih stanov. Ti dve leti sta tudi najbolj zaslepljenim našim tedanjim nasprotnikom lahko dokazali, da smo se z delom za izboljšanje našega gospodarskega položaja borili tudi za izboljšanje gospodarskega stanja sploh. Pokazali sta, da prehaja denar, ki ga prejemamo mi za svoje delo od države, takoj v druge roke in daje zaslužek in eksistenco drugim in da je ta zaslužek tem večji in participira na njem tem več stanov, čim do-stojnejšo nagrado prejemamo za svoje delo. Ti dve leti sta pokazali dalje, da je ogabna demagoška fraza, da se hrani javni nameščenec na račun ljudskih žuljev. Pokazali sta, da ljudstvo z znižanjem prejemkov javnim nameščencem ne more doseči večjega blagostanja, nasprotno, da nastane neposredno za večjim osiromašenjem nameščenca in kot nujna posledica tega, tudi večje siromaštvo ljudstva. Zadnje znižanje naših prejemkov sta cutila najprej kmet in obrtnik, potem je pri- Za zboljSanle položaja uradniške družine VSEBINA: Že od dneva, ko je bila sprejeta uredba o znižanju draginjskih doklad, se je v uradniških, kakor tudi v gospodarskih krogih stalno poudarjala nujna potreba zvišanja plač vsem državnim uslužbencem. Vprašanje zvišanja se ne smatra več samo kot vprašanje neposredno prizadetih državnih uslužbencev, marveč kot važen ekonomsko političen ukrep za celokupno narodno gospodarstvo. Državno uradništvo v Jugoslaviji predstavlja nad 200.000 konsumentov, ki so po svoji solidno-sti predstavljali doslej najkrepkejši in najtrdnejši temelj naše notranje trgovine, bili so najboljši odjemalci kmetijskih in tudi industrijskih proizvodov. — Da, bili so! Kupna moč državnega uslužbenstva pada z leta v leto, čedalje bolj. Od trenutka, ko so bile znižane uradniške draginjske doklade, ko so bile ukinjene doklade za ženo in znižane doklade za otroke, od onega trenutka je ogrožen obstoj uradniške družine. Cene vsem življenjskim potrebščinam se od 1. 1935. stalno dvigajo; podražila so se vsa živila, dražje je obuvalo in obleka, cena kurivu narašča in tako prihajajo naše družine v naravnost obupen položaj in zrejo s strahom v bodočnost. Ena sama misel lebdi skrbnim materam in očetom pred očmi — kako prehraniti, kako vzdržati družino, ko plače kmalu ne bodo zadoščale niti za hrano in stanovanje. Saj so cene živilom narasle v zadnjih mesecih za polnih 30 do 40 odstotkov. Pri tako silnem porastu cen, je povsem razumljivo, da je zašla uradniška družina v tak položaj, ki ne le, da ni stanu primeren, marveč ogroža njeno zdravje, ogroža njen obstoj. To so dejstva! In tem dejstvom stojijo nasproti naše plače — to je plače vseh državnih uslužbencev. Veliko se je govorilo in pisalo o eksistenčnem minimumu, toda pravega in res dostojnega eksistenčnega minimuma nismo s svojimi plačami nikdar do- segli. Z znižanjem vseh doklad v 1. 1935. smo pa padli daleč, daleč pod dostojno višino mesečnih prejemkov. Od dne do dne je ta razmah večji — cene stalno naraščajo — a naše plače so vedno enake. Zaradi tega dejstva prihajajo naše družine v naravnost obupen položaj, in ne bomo prav nič pretiravali, če poudarimo, da so nekatere uradniške družine prisiljene stradati in oblačiti se samo na upanje, posebno tam, kjer je bolezen pogosti gost v družini. V zadnjem času smo čitali v dnevnem časopisju razne vesti, da obstoja namera zvišati uradniške plače. Ni nam sicer znano, v kakem obsegu naj bi se to zgodilo, pač pa moramo poudariti na osnovi gornjih dejstev sledeče: Nujno je potrebno, da se zvišajo prejemki vseh državnih uslužbencev, ker je to v interesu vsega našega narodnega gospodarstva. Vrnejo naj se doklade za ženo in zvišajo doklade za otroke državnih uslužbencev, ker je to v interesu obstoja uradniške družine. Družina, ki je začela propadati, naj se ponovno dvigne s tem, da se ji prizna vsaj ono, kar je že imela. Poudarek pravičnosti mora biti viden pri povišanju prejemkov, upoštevati se mora tudi dejstvo, da je bila pri redukciji plač 1. 1935. najbolj prizadeta vprav uradniška družina in to družino je treba ponovno dvigniti. Paziti bo treba tudi na to, da povišanje ne bo samo navidezno in ne bo povzročilo novih razočaranj s kako delno rešitvijo. Zato naši zahtevi po zvišanju prejemkov priključujemo še drugo — to je zahtevo po izpolnitvi socialne pravičnosti pri tem povišanju. Pričakujemo rešitve naše družine z izdatnim, pravičnim in socialnim povišanjem naših prejemkov. Na pragu novega šolskega leta Vsaj vsak začetek šolskega leta bi moral odpreti vrsto razprav, v katerih bi vsa javnost in ves strokovni svet podala svoje mišljenje in nasvete o vedno bolj perečem slovenskem šolskem vprašanju. Namesto tega doživljamo zopet in zopet isto žalostno izkušnjo, da hiti desetletje za desetletjem mimo nas, ne da bi se slovenska laična in strokovna javnost lotila tega problema z vso ono potrebno resnostjo, ki bi vsaj od daleč ustrezala temu izredno važnemu vprašanju. Naše vodilno časopisje prinaša v svojih kulturnih rubrikah skozi leto in dan vsa mogoča poročila in kritične osvite iz znanstvenega in umetniškega življenja ter ne hrani s časom, trudom in prostorom tudi tedaj, ko gre za čisto nepomembne privatne senzacije različnih zvezdnikov, hiromantov in avantu-ristov iz domačih in tujih logov, zaman se pa vprašujemo po vzroku, zakaj se tako pored-koma in nesistematično razpravljajo ravno vzgojna in učna vprašanja, ki so vendarle v življenju vsakega naroda vitalnega pomena za vso njegovo bodočnost. Tudi letošnje šolsko leto se je začelo ob ganljivo složni pasivnosti vse naše javnosti. Edino en dnevnik se je čutil dolžnega posvetiti svoj uvodnik problematiki slovenskega šolstva in tudi tu se nam zdi, da bomo morali čakati zopet 364 dni, preden bomo čitali ponovno zagotovilo, »da bi morali vpiti, da prevpijemo vse predsodke in napačna mnenja, ki ovirajo našemu šolstvu, da se ne more razmahniti tako, kot bi si ga želeli vsi.« šel na vrsto trgovec, temu pa so sledili drugi stanovi. Danes ni stanu in ne institucije, kjer bi znižanje naših prejemkov ne kazalo svojih škodljivih posledic. Naravno pa je, da občutimo te posledice najtežje mi nameščenci sami in naše družine. Naš bedni nameščenski položaj, zdravje naših družin, ki pomenijo zdravje dorašča-joče in bodoče generacije naroda in splošen padec gospodarske moči vseh slojev naroda, nujno narekujejo zvišanje naših prejemkov. Te pa je treba povišati tako, da bo ustvarjen eksistenčni minimum vsakemu uslužbencu države. Posebno pozornost je treba posvetiti družini in določiti zadosti visoko rodbinsko doklado za ženo in otroka. Opustiti je treba vse razlike, ki so bile ustvarjene v zadnjih letih pri prejemkih državnih nameščencev z ozirom na spol. Zvišanje naših prejemkov je nujno. Nujno pa je tudi, da se izvrši tako, da bo naša eksistenca zasigurana in da se bo moglo naseliti zopet zadovoljstvo v nameščenske vrste in nameščenske družine. To je potrebno za nas, za uspešnost našega dela in zaradi koristi države. Kaj naj koristi slovenskemu šolstvu ugotovitev, da »je šola naš vsenaroden problem, eden glavnih problemov, do katerega ne more biti nihče brezbrižen, ki je Slovenec in Slovenec hoče ostati«, če se pa zanj nihče ne briga in bo ta edini klic izza letošnjega šolskega pričetka sam ostal začetek in konec vse brige za najvažnejši narodni problem! Učiteljstvu osnovnih šol ni mogoče resno očitati, da bi stalo nebrižno ob strani tega vprašanja. Najboljši izmed slovenskega uči-teljstva opozarjajo že mnoga leta, da se nahaja naše osnovno šolstvo na pogubonosni strmini ter se leto za letom pomika nevzdržno navzdol in proč od življenja. Čim bližje bi morala stati šola ljudstvu in njegovim potrebam, tem dalje in dalje od njega jo vodi usodna pot njenega propadanja. Grozeče kulturne škarje že režejo na skromni nitki, ki še veže naše osnovno šolstvo z ljudskim življenjem in usodo. Učiteljstvo se pa ne omejuje le na opozarjanja, marveč trosi v svoji požrtvovalnosti gmotne, fizične in duševne sile, da bi zajezilo vedno pogubnejši anahronizem osnovnošolske institucije. V vzgojnem, didaktičnem in administrativnem oziru ne ustreza več sodobnim zahtevam: njen program in njena tehnika se naslanjata še vedno na otrhlenele bergle izza osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko ji je liberalna kulturna, politična in gospodarska dokrina vtisnila svoj pečat in ji začrtala svojo vzgojno miselnost. Neštevilni tečaji, ki si jih najnaprednejše slovensko učiteljstvo zadnja leta sistematično izgraja ter jih ob lastnih denarnih in časovnih žrtvah poseča, so prepričevalen dokaz, da ne manjka v tem pogledu pobud od spodaj. Pobude pogrešamo od zgoraj! Režimi se menjajo, naša šolska politika vztraja na svojem tiru. Razen personalnih zadev, ki se pa tudi ne obravnavajo v zvezi in odnosu s pospeševanjem sodobne vzgoje in didaktike, ne moremo — žal — ugotoviti za Slovenijo nikake aktivnosti, ki bi pokazala le trohico razumevanja za življenjske probleme naše osnovne šole. Zaman čakamo že skoraj dve desetletji na smotrno akcijo od zgoraj, naše prošnje in naši klici ostajajo glas vpijočega v puščavi. Odklanjati moramo zato ponovno vsako odgovornost na težkem stanju, ki ga občutimo najtežje ravno učitelji, a se pri tem z onemoglo žalostjo zavedamo, da so samo naše moči nezadostne za temeljit preokret, če bi tudi položili nanj vse svoje sile. In tako začenjamo zopet novo šolsko leto. Zopet je eno leto za nami: prešlo je, kakor nešteto prejšnjih, brez edinega koraka v smeri smotrne reorganizacije našega šolstva in po stari — stari začrtani poti stopamo v slovenske učilnice, brez upa in poguma. Ali bo stala tudi letos slovenska javnost s prekrižanimi Ob drugi obletnici znižanja prejemkov. Za zboljšanje položaja uradniške družine. Na pragu novega šolskega leta. Učiteljski pokret: Popravek — Praktični učiteljski izpiti. Obvestila mariborske delovne edinice. Tomaž Masaryk. II. vseslovanski pedološki kongres v Ljubljani. LISTEK: Hrvatsko kmečko gibanje. t Ivan Lukman. t Ana Kaiser. Splošne vesti. — Kaj vse pišejo o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU. — Učiteljski pravnik. — Naša gospodarska organizacija. — Učiteljska tiskarna. — Mladinska matica. — Učiteljski pevski zbor JUU Emil Adamič. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu. — Mali oglasi. rokami ob naših šolskih problemih? Začetek ne vzbuja nikake nade. Eden edini dnevnik se je spomnil, da eksistira poleg drugega tudi izredno važno šolsko vprašanje, ki bi moralo biti stalno v razpravi vseh naših kulturnih delavcev, a še ta je napisal svoj uvodnik menda edino zato, da je izrabil to priliko za pobožen izraz raz-očaranosti nad ljudskošolskim učiteljstvom, v katerega slovensko čustvovanje menda ni mogoče resno dvomiti, a se je po krivdi svojega politizirajočega vodstva nagnilo vendarle preveč k ekstremnemu jugoslovanstvu. Tako zna naša resnično politizirajoča javnost ceniti napore učiteljstva v sredi slovenskega ljudstva, po slovenskih zakotnih in ne-zakotnih vaseh, v trdem delu, o kakršnem se ljubljanskim kritikom, kljub njihovemu patentiranemu slovenstvu, niti ne sanja. Učiteljski pokret f POPRAVEK Praktični učiteljski izpiti »Učiteljski tovariš« je priobčil 27. maja 1937. članek »Praktični učiteljski izpiti« s podpisom »Pravdač«, ki vsebuje napad na izpraševalno komisijo za praktične učiteljske izpite v Ljubljani. Uredništvo lojalno popravlja v tem članku priobčen napad s tem, da izjavlja po informacijah, ki jih je prejelo naknadno, da ga je anonimni dopisnik pod psevdonimom »Pravdač« grdo mistificiral, kar obžaluje. Gornji popravek objavlja uredništvo tem raje, ker so člani izpitne komisije izjavili, da bi razpravljanje podrobnosti izpita ne bilo v interesu dotičnih kandidatov. Z objavo popravka daje uredništvo izpraševalni komisiji zadoščenje za neosnovan napad. V Ljubljani , dne 13. septembra 1937. Uredništvo »Učit. tovariša«. Obvestila mariborske delovne edinice Posli, ki so v zvezi z različnimi formalnostmi v začetku vsakega šolskega leta, so že za nami. Pričelo se je redno šolsko delo. Tudi pokretaši so se vrnili na teren. Marsikateremu pa še manjkajo načrti in formularji. Vsem tem, posebno pa onim, ki so že med počitnicami iskali formularje in načrte pri posameznih funkcionarjih mariborske delovne edinice, sporočamo, da je ta material na razpolago pri ediničnem tajniku tov. Milošu Ledineku, Maribor - Tezno. Zahtevajte ga z dopisnico od njega. Formularje je na lastne stroške preskrbela mariborska edinica. Zato jih lahko pošiljamo svojim rednim članom. Mnogi pokretaši se sicer smatrajo za člane mariborske delovne edinice, pa še niso izpolnili potrebnih formalnosti. Pošljite torej istočasno z naročilom formularjev tudi pristopne izjave. Ona sreska društva, ki so izrazila željo po predavanju o učiteljskem pokretu, naj pišejo tov. Ledineku. Mariborska delovna edinica je že določila tozadevne predavatelje. Za letošnje božične počitnice pripravlja mariborska edinica eno- ali dvodneven tečaj. Ker hoče edinica predvsem upoštevati želje in nasvete svojih članov, naj pokretaši pošljejo svoje eventualne predloge pravočasno tov. tajniku. Pri delu na terenu se pokaže nujna potreba po pomožni literaturi. Edinica je sestavila seznam teh knjig in ga na zahtevo pošlje vsakemu članu. Ker edinica še nima centralne knjižnice, naj si člani, v kolikor si knjig ne morejo kupiti, iste izposojajo iz knjižnice Pedagoške centrale v Mariboru. Seznam literature bomo sproti izpopolnjevali v naši rubriki v »Učiteljskem tovarišu«. | TOMAŽ MASABYK | Umrl je osvoboditelj bratskega češkoslovaškega naroda; umrl je tvorec in prvi predsednik ČSR; umrl je mož, ki je z ogromno življenjsko energijo prehodil dolgo in mučno kot od kovača do profesorja, od filozofa do politika, od borca za najvitalnejše narodove pravice do prvega voditelja svojega naroda; umrl je genij; umrl je velik prijatelj Jugoslavije. Slovensko učiteljstvo sočustvuje z bratskim narodom in je združeno z njim v boli, kajti prav tako kot oni občutimo, kako težko je prizadela smrt Tomaža Masaryka ves češkoslovaški narod, ker smo tudi mi Jugoslovani izgubili svojega največjega prijatelja, soborca za našo narodno osvoboditev, velikega podpornika pri snovanju naše svobodne domovine. Slovensko učiteljstvo je počastilo njegov 80-letni jubilej na prav lep način. Poslalo je svoj Učiteljski pevski zbor na turnejo po Češkoslovaški, ki je prav zaradi te proslave tako sijajno uspela. Pokojni Tomaž Masaryk si je s svojim neumornim kulturnim delom kot profesor, kot filozof in kot politik postavil ne samo med svojim narodom, marveč v vsem kulturnem svetu, najlepši in naj trajnejši spomenik. Slovensko učiteljstvo se klanja spominu velikega pokojnika in izraža naj iskrene jše sožalje češkemu in slovaškemu učiteljstvu. šteti predmeti se vlečejo kot rdeča črta skozi vso dobo, a so vedno popolnejši. Od začetka risanja pa do nekako četrtega leta so vse risbe kolikor toliko »čiričaraste«, njihove poteze označujejo le najglavnejše znake predmetov. Od tu naprej zajema otrok vedno več znakov, zato so risani predmeti jasnejši, rekli bi, da imajo nekoliko več vsebine. Velik skok je viden med predšolsko in šolsko dobo. Medtem ko je otrok v predšolski dobi risal posamezne predmete, nastopijo v šolski dobi skupine. Pod vplivom novega okolja raste število predmetov, z njim raste tudi otrokovo zanimanje. Risbe so polne novih doživljajev. Tedaj nastopita Miklavž in parkelj, moderna prometna sredstva in drugo. K tem predmetom, ki so vedno popolnejši, pristopijo ilustracije, katerim je deček pisal sam besedila in fantazije o eksotičnih deželah, njenih prebivalcev in živali. Okoli dobrega desetega leta se pojavijo več ali manj spretni poizkusi portretiranja po predlogah (portreta Simona Jenka in Stritarja), kasneje po naravi (posrečeni portreti očeta, matere in stare mame), ker je pač človek najtežji predmet za risanje. V zaključni partiji, ki nosi naslov »Počitnice 1937«, so koroški motivi — doživetja s počitnic na Koroškem — opazimo pri tem dečku že veliko spretnost — talent — v dovršenih in smiselnih potezah. Razvoj risarske spretnosti, ki nam jo prikazuje ta razstava, pa nikakor ne more biti merilo za vse otroke, ker je razvoj te vrste spretnosti odvisen od vsakega človeka posebej. Poudariti pa moram radi pravilnega razumevanja, da razstavljalec tega namena ni imel. Odlična stran te razstave tiči v tem, da je ona edinstvena in svojstvena zbirka, ki služi univ. prof. g. Ozvaldu v znanstveno raz-iskavanje. Tu pa tam — posebno v oddelku za 10. in 11. leto — so bile risbe nekoliko pomešane ter so s svojim starejšim datumom prekinjevale tako lepo nakazan razvoj risarske spretnosti (nogometaši in kralj Aleksander pri mizi), vendar je razstava dosegla svoj namen. Obiskovalci iz Beograda in Zagreba so se izražali za pohvalno in smatrajo za zelo potrebno, da bi jo bilo dobro poslati v druge kraje naše države, kjer bi gotovo vzbudila velik interes in dala pobude za enako zbiranje. Tudi slovenska mladinska glasba je dobila na razstavi svoj kotiček. Razstavljeni material od skromnih Žirovnikovih pesmaric, Pregljevih »Nageljčkov« po 'tja do težkih vokalnih skladb Trboveljskega Slavčka je prvič prikazoval ogromen dvig slovenske mladinske vokalne glasbe v teku zadnjih petih let in drugič glavno zaslugo Trboveljskega Slavčka, ki je ravno s svojimi elitnimi nastopi doma in v tujini dal našim skladateljem pobudo, da so začeli pisati mladinske skladbe strogo umetniškega značaja. Brez Slavčkov bi naša mladinska glasba gotovo ostala na svojih prvotnih tleh in živel žalostno življenje pastorke. Trboveljski Slavček je razstavil poleg originalov svojih skladb tudi več slik zbora in turnej, sliko prvega mladinskega pevskega festivala v Ljubljani leta 1934. ter tabelo svojih pevskih poti od leta 1931. do 1935., ki je tako preprežena, da je človek resnično vesel nad uspehi rudarskih pevcev. Medtem ko je mladinska vokalna glasba šele v zadnjih petih letih napravila ogromen skok in dala pobude za pisanje najresnejših del, je vladalo za glasbeno instrumentalno vzgojo naše mladine vedno mnogo interesa. Različni glasbeni priročniki, klavirske šole, krajše in daljše skladbe za klavir in različni glasbeni albumi za mladino, ki smo jih videli na razstavi, nam potrjujejo to dejstvo. Z zaupanjem lahko zremo v bodočnost naše mladinske glasbe, ko vidimo, da vlada za splošno glasbeno vzgojo naše mladine veliko resnosti. Veliki telovadnici gluhonemnice je Unija za zaščito dece, sekcija za Ljubljano, z mnogim in zelo zanimivim materialom, sestoječe-ga iz slik, diagramov, tabel in drugih reči, pokazala skrb naših humanitarnih društev za našo mladino. Pripoznati moramo, da je v tem pravcu storjeno že mnogo dobrega in da ima naša mladina mnogo zaščitnikov in prijateljev. Dečji dom v Ljubljani je razstavil lepo kolekcijo ponazoril o pravilni negi dojenčkov, slike svojega doma, tabele rojstev in umrljivosti otrok v naši banovini ter delovanje šolske poliklinike. Znano je delo tega zavoda in njenega voditelja dr. Dragaša mnogim našim ženam — posebno mladim materam, ki dobivajo na posebnih tečajih toliko lepih napotkov in nasvetov za pravilno telesno in duševno vzgojo svojih ljubljenčkov. — Ob vhodu so bile razstavljene »natezalnice« ortope-dičnega zavoda v Ljubljani. Mladinsko skrbstvo mestne občine ljubljanske je bilo razvidno iz grafikonov in načrtov njenih počitniških kolonij. Vincencijeva družba, Lichten-turn in salezijanska domova na Kodeljevem in na Rakovniku so podali svoje delo kot vzga-jališča in sirotišča v sliki in besedi. Zadnja dva sta razstavila lepe posnetke svojih počitniških kolonij. Vajeniški dom v Ljubljani je pokazal svoj načrt in posnetke lepih prostorov, v katerih živi obrtniški in trgovski naraščaj v času svojega učenja. Iz posebnih grafikonov in slik je lahko vsak obiskovalec spoznal humanitarno delo društva »Skrb za mladino v L j ubij ani«, Trboveljskega Slavčka, Pomladka rdečega križa in naših Kolašic. Nepotrebno bi bilo naštevanje podrobnega dela imenovanih društev, ker uživajo v javnosti že itak mnogo slovesa. Omembe je vredno bolj skrito delo Trboveljskega Slavčka, ki pri vseh dobljenih lavorikah ni pozabil na svoje trpeče bratce v rudarski dolini in razdelil med nje mnogo podpor v denarju in blagu. Sredino dvorane so zasedli skavti s svojimi slikami s taborenj, pravili o vzgoji značaja skavtov, pregledom dela skavtizma za vzgojo naroda in drugimi zanimivostmi iz svoje odlične organizacije. — Delo jetike in borba proti njej v grafikonih, slikah in diapozitivih ter nad vse zanimivi grafikoni dr. Škerlja o razvoju prostitucije zaključujejo razstavo o zaščiti dece. Razstavni material je dobesedno zavzel ogromen prostor, pokril vse zidove tako na gosto, da je tudi pazljivi obiskovalec prešel nehote mnogo zanimivosti. Vkljub tej natr-panosti pa je že površna slika čez razstavo dokumentirala sistematično delovanje današnje javnosti za mladinsko skrbstvo. V ta namen se žrtvujejo težki tisočaki in mnogo živcev za počitniške kolonije, potrebne zavode, za prehrano in obleko obubožanih otrok. Javne korporacije skrbe pri svojem delu kolikor toliko tudi za telesni in duševni razvoj mladostnikov. Končni njih cilj pa je odtegniti mladino s ceste, rešiti jo njenih slabih vplivov ter jo ohraniti moralno nepokvarjeno in telesno zdravo. S tega stališča so vse take institucije potrebne pomoči dblastev in vse javnosti. Slovenska šolska matica je v posebni sobi razstavila vsa svoja pedagoška izdanja od leta 1901. Običajnim pedagoškim zbornikom in učne snovi za posamezne predmete iz prejšnjih let se pridružujejo razne pedagoške razprave in opisi zadnjih let, kar doka- II. vseslovanski pedološki kongres v Lfubljanl (Konec.) Pri razglabljanju snovi se otroci poslužujejo krasnih učil in ponazoril. Pedagoški zavod je razstavil zelo lepo serijo učil. Videli smo model, ki kaže gradnjo ceste, most čez cesto, predor, železniški osebni voz, železniški prehod in signale, dalje stenske table, ki kažejo promet na križiščih, reklame firm, narodne šole, delo obrtnikov. Razstavljen je bil tudi kovaški meh in celotno kovaško orodje v miniaturi, vsi pisalni pripomočki od klino-pisa preko gosjega peresa, jeklenih peres do nalivnih peres, izdelava svinčnikov, vrste papirja in pergament, model srednjeveškega topa na kamen, model, ki prikazuje ostrešje in njegovo kritje s slamo, modeli vodnjakov, i. t. d. Vsa ta ponazorila odkrivajo otrokom z lahkoto posamezne lažje in težje pojme. Po vsestranski in podrobni obravnavi v naravi, na modelih in na slikah sledi debata, napisovanje in izrezovanje iz časopisov, revij in drugih listov. Izrezke nalepljajo v posebne mape, ki jih opremijo s primerno sliko in napisom. Razstavljene mape so nosile sledeče napise: razsvetljava (vrste luči, petrolej-ski izviri, njih požari, fclektrarne, reklame žarnic itd), zima, mesto, naš predsednik, kaj nam daje les, nevihte, naše osvobojenje, slava mrtvim, kako služi železo človeku in druge. Otrok dobi s takim zbiranjem vsestranski pregled predmetov, ki jih hrani v mapah. Tudi tu je opaziti dosledno izvedbo delovnega principa in izraba otrokove samodelavnosti. Nekoliko skromnejša po obsegu je bila razstava češkoslovaškega pomožnega šolstva, ki jo je organizirala zveza učiteljev pomožnih šol v ČSR. Razstavili so strokovne knjige: Herfortovo zbirko učil, Zemanov pedopatolo-ški slovarček in njegov načrt za izobrazbo učiteljstva pomožnih šol v ČSR, učne osnove za defektno deco, časopisa »Pomožne šole« in »Defektna mladina«. Opazili smo tudi zakon o pomožnih šolah. Sledile so učne knjige: VI. Novotni »Abecednik za pomožne šole« in Do-ležalov »Začetni pouk v računstvu do 10 z razlago in prilogo«. Zanimiv je abecednik, ki prikazuje nazorno vstop vsakega novega glasu. Vsak nov glas je namreč tiskan v rdeči barvi in tako jasno stopi iz besede. Z nastopom novega glasu dobi slednji barvo drugih že znanih glasov. Abecednik je bogato ilustriran in za otroke poln zanimivega čtiva. Zanimivi so bili testi po »Sante de Sanc-tis«, statistični pregled o nameščanju absolventov pomožne šole v Olomoucu ter delovni zvezki šole v Zižkovu. Iz razstavljenih gori imenovanih knjig in nazornih učil: škatlica tiskal, geometričnih likov, denarja, paličic za računstvo, ure in drugih predmetov si je obiskovalec lahko sestavil dobro sliko o pomožnem šolstvu v bratski češkoslovaški državi. Škoda je le ta, da niso prireditelji razstav pripravljalnega odbora vzporedili istočasno enako razstavo iz predalov našega pomožnega šolstva, ker le tako bi si obiskovalec ustvaril sliko in oceno pomožne šole pri nas in na Češkoslovaškem. Dve veliki sobi razstavnega prostora je zavzemalo 1000 samorastlih izdelkov dečka Marjana Ozvalda v starosti od 2. do 11. leta. Risbe so prikazovale razvoj njegove risarske spretnosti in opazovanja življenja. Bile so razstavljene v skupinah po starostni dobi, počenši od drugega leta naprej. Dveletni otrok začne risati predmete, ki vzbujajo zaradi svojega premikanja njegovo pozornost. To so vlak, avtomobil in konj. Na- P ■ 1** f Izredno prikladen, proti dežju in snegu impregniran, topel športni plašč v novem T^ ^ VI 1" TLJUBLJANA, • II« UClL6iJlCciIH • „Fischgräten" vzorcu za din 680—. Na mesečno odplačilo Vam nudi damska konfekcija i U LIl^j KONGRESNI TRG 5 Stjepan Kranjčevič: Hrvatsko kmečko gibanje (Konec.) Kmečka hiša, kmečki dom, stara hišna zadruga — to so temelji, na katerih se je ohranila hrvatska narodna misel, hrvatska narodna kultura, kmečka etika. To kar je hrvatskemu narodu največ vredno, to, brez česar bi bilo vse delo kmečkega gibanja brezuspešno, prava kmečka poštenost, prepričanje, da je človek samo tisti, ki živi od dela svojih rok, ki je sam človečanski in v drugem spoštuje človeka, kateremu ni materija prva, ampak dovzeten za duhovno vrednota, za človeški odnos do drugega človeka, odnehati v svojem pravu, ki je daleč od želje po nečloveškem uničevanju in izrabljanju drugega, je izšlo, se je razvilo in obdržalo v naših hišnih zadrugah. Zato sta brata Radiča visoko cenila naše stare zadruge. Stjepan n. pr. piše: »Naših zadrug ni združila državna sila, temveč narodno življenje ... Zadruge izbirajo svojega gospodarja ali gospodarico, iz česar se vidi, kako so spoštovali ženske (moja opomba), na isti način kot se voli prezident republike. — V naših zadrugah je nastala naša pesem, naša umetnost, naše pravo, naša etika. V naših zadrugah se je ukoreninila naša poštenost, vse naše posebnosti, naša pridnost. Zadružni domovi niso samo hiše, ampak so ognjišča družinstva, prijateljstva, družabnosti, kulture... To so močne socialne edinice in to kulturne in gospodarske edinice ...« V zadrugah je uživala ženska spoštovanje, a »sreča in veličina naroda se najbolje kažeta v urejeni notranji politiki in najbolj v tem, kako ravnajo z žensko«. To pojmovanje doma kot ognjišča družinstva, prijateljstva, družabnosti in kulture, kot socialne, kulturne in gospodarske edinice, je bilo odločilno tudi pri izbiranju imena za strankino glasilo. V tem je bil namen, da se označi in naglasi tisto osnovno v kmečki stranki, ki — pri vsem tem, da se je tako odločno in brezkompromisno postavila na stališče borbe za zboljšanje in olajšanje kmečkega življenja — vendar ni in noče biti stranka kakšnih brezdomcev, ljudi, ki jim ni nič do doma in domovine in globoke kulturne misli, ki je zvezana z domačim ognjiščem. Zaradi tega njenega pojmovanja so socialisti često napadali kmečko stranko, toda brez vzroka. Kljub odporu do meglenega kozmo-politizma in tistega internacionalizma, ki za-nikuje vsako narodnost, nista bila brata Radiča nikoli nacionalna šovinista. A v navezanosti na nekaj svojega, na nekaj posebnega, toda vrednega in dragocenega, je izvor tistega rodoljub j a, s katerim sta se zlasti odlikovala brata Radiča pa tudi vsa kmečka stranka. Njuna domovinska ljubezen je predvsem ljubezen do žive domovine, do živega naroda, in predvsem do hrvatskega kmeta, ki mu je treba pomagati. Pro-tivila sta se praznemu patriotizmu, ki obstoji v frazarjenju, razvijanju praporov in — izkoriščanju hrvatskega kmeta. Bila sta proti neosnovanemu poveličavanju preteklosti in iskanju slave tam, kjer je ni bilo. Zaradi tega sta strmoglavljala umetno narejene narodne velikane, če so bili ti ustvarjeni samo zato, da bi narod še nadalje vzdrževali v suženjstvu. Ante Radič je iskal vzroke oddvojenosti naroda od gospode in jih je našel v slabem vplivu rimske misli na izobraženo gospodo. Ta se je v knjigah naučila spoštovati državno veličino in vojno slavo, narodu pa do tega ni. »Preprost človek, kmet, ne misli kot gospoda na veliko carstvo, na veliko državo in vlado — temveč misli na svoje potrebe« — piše dr. Ante Radič. »Gospoda je politično bolna, ker je bolna kulturno. Na vsakem koraku, v šoli in v javnem življenju, slišimo večno pesem, kako smo zaostali za drugimi velikimi narodi. Kaj sledi iz tega? To, da tisti, ki te besede poslušajo in ki imajo kakšne ideale, — hočejo postati veliki. Odtod blazno gosposko stremljenje po veličini«. Narodna sreča ni v teritorialni veličini — posebno, če je pridobljena na račun drugega ali drugih narodov, temveč je sreča v notranjem redu, v slogi in zadovoljstvu. Teritorialna veličina se more pridobiti samo z nasiljem. Težnja za njo je imperializem, ki ga je treba obsojati. Prav tako je treba zavreči tudi vojno slavo, ki jo pridiga gospoda in ki ustvarja militarizem. Eno in drugo je kmetom tuje in nepotrebno, ker je kmet miroljuben, kar se pa spet ne pravi, da bi brez odpora dal svoje. V tem pogledu stoji kmečka stranka na stališču, da je slabši od nasilneža foojazljivec, ki svoje prepušča brez obrambe. Zato njena miroljubnost nikakor ne pomeni slabosti v obrambi domovine, saj pravi strankin program, da preneha dolžnost braniti domovino s smrtjo. In v resnici se je izpolnik> to, kar sta brata Radiča pričakovala: v hrvatsko politiko je prišel nov duh. Izginile so mahinacije stare gosposke politike. Danes ne najdeš med hrvatskim narodom glasov za nekaj kron ali za guljaž, kot pred začetkom kmečke stranke. Zaradi tega je odporna sila hrvatskega naroda nezlomljiva. Nezlomljiva pa je tudi zaradi tega, ker je prešlo težišče politične borbe na kmeta, ki je gospodarsko neodvisen, nepodkupljiv in ker se ne da ostrašiti kot gospoda, na kmetstvo, ki si je v svesti svoje moči. Hrvatsko kmečko gibanje je dokončalo »veliko delo narodnega preporoda«, ki so ga pričeli hrvatski preporoditelji pod Ljudevi-tom Gajem, ki je o njem govoril tudi ban Jelačič, in katerega niso mogle dokončati poznejše generacije hrvatskih gosposkih politi- kov. Danes je hrvatsko narodno edinstvo dovršeno: ves hrvatski narod je ene misli, vse Hrvate veže danes ena težnja. Hrvatski kmetje so prepričani, da bodo v svobodni domovini svobodni tudi oni. Pri osnovanju hrvatske ljudske kmečke stranke, pa tudi pozneje se je hrvatska gospoda upirala navalu kmečke misli, borila se je proti kmečki slogi, dvigala se je proti kmečki politiki, toda — brez uspeha. Kmečka misel je osvojila vse hrvatsko kmetstvo, gospoda pa se je tedaj — zaradi sloge — pridružila tej veliki moči in stoji do sedaj lojalno v narodnih vrstah. Kmečke misli po veliki večini ni razumela, zato čaka na čas, ko se bo spet dvignila proti nji. Če ne bi bilo borbe z Beogradom, bi hrvatsko kmetstvo urejevalo danes svojo domovino po omenjenih načelih kmečkega gibanja. Današnjo borbo z Beogradom je treba razumeti predvsem kot borbo proti srbski gospodi, ki ni boljša od hrvatske in ki so ji prav tako lastni interesi in »veličina in slava« daleč od narodne sreče in zadovoljstva. Ali bi bilo treba, če ne bi bilo tako, zapravljati čas in energijo za reševanje hrvatskega vprašanja. Kajti če smo demokrati in stojimo na stališču, da se mora izvrševati narodna volja, je hrvatski narod že dostikrat plebiscitarno povedal svojo voljo. V ostalem se zdi, da bo hrvatsko, to je državno vprašanje rešeno šele tedaj, kadar bo tudi v Srbiji in med Srbi sploh zmagala socialna, kmečka misel. Hrvatski in srbski kmet se bosta lahko sporazumela po načelu: vsakemu svoje! Pri ureditvi gospodarskih edinic — pri katerih bo lahko vsaka, tudi najmanjša občina pri popolnem self-governementu ali mala Hrvatska ali mala Srbija — bo obstajalo vse hrvatovanje in sr-bovanje v tekmovanju, kdo bo gospodarsko, kulturno in prosvetno bolj napredoval. • zuje, da koraka matica z duhom časa vedno v korist učiteljstvu in mladini. Mladinska matica je organizirala razstavo slovanske povojne mladinske knjige. Po svojem obsegu je bila to prva velika revija mladinskega slovstva na domačih tleh. O tej raz-stvi, ki je vzbudila v javnosti mnogo pozornosti, je obširno pisalo »Jutro«; isti članek je izšel v ponatisu v sedmi številki letošnjega »Učiteljskega tovariša«, zato ne bomo o tej razstavi obširneje razpravljali. Dodati moramo še to, da smo opazili na razstavi statistiko mladinskih knjižnic v dravski banovini, po kateri imajo osnovne šole 774 knjižnic s 158.382 knjigami, meščanske šole 40 knjižnic s 15.574 knjigami in srednje šole 22 knjiž- Naj ob koncu, tukaj omenim še nekatere odgovore, ugovore, ki jih je stavljala gospoda kmečki stranki. Ti odgovori so tiskani v knjižici strankinega programa 1. 1908., na kateri je naznačeno, da sta jo pisala Ante in Stjepan Radič. Na ugovor, da je »pogubno in slabo, dati oblast množici, predvsem kmetu«, odgovarjata tako: »To je ,nota\ ki nanjo nihče več plesati ne zna in noče. Kdor jo igra, jo igra samo zase ... A da se večina naše gospode v sramotnem starem strahu pred »kmečkim« pun-tom še zmerom tako boji hrvatskega kmeta in mu krati ono, kar ima po večini vsak in za \ kar se borijo vsi prosvetljeni narodi, je samo dokaz, kako nujna je bila kmečka stranka. Sramotna sebičnost, popolno nepoznanje sveta, nerazumevanje napredka in smešno protislovje dokazuje tista naša gospoda, ki govori o svetovnem napredku, ki pa krati narodu svobodo, brez katere ni napredka. Povest o ciganu (»Dopalo ciganina carstvo, pa prvoga objesio čaču!«), s katero meri gospoda na svobodnega hrvatskega kmeta, ni samo nesramna žalitev hrvatskega kmetstva, temveč pravo ogledalo politične omejenosti vseh onih, ki ta ugovor razglašajo. Saj dati kmetu svobodo, pravico in oblast — ne pomeni, dati mu svobodo, pravico in oblast za obešanje. Toda gospodi, ki nima pojma o ustavnosti in urejeni oblasti vsega naroda in ki vedno sanja o nasilju posameznika — to zastonj razlagmo. Prav tako bi zastonj razlagali tistim brezsrčnim oderuhom, ki so bili pri odiranju neukih in strahovanih kmetov deležni mastnega deleža, zdaj pa trepetajo ob vsakem šumu, da bi moglo biti tega konec.« Na očitek, da je kmečka stranka proti gosnodi, odgovarjata brata Radiča: nic z 52.364 knjigami. — Nadalje smo opazili seznam knjig v šolarskih knjižnicah in seznam knjig, ki jih otroci najraje čitajo. Oba nudita vsakemu učitelju dovolj pregleda za reformiranje svoje šolarske knjižnice. Zato pa naj Mladinska matica, kateri gre glavna zasluga za ves aranžma, ob primerni priliki objavi zadnjega. Pedološki kongres v Ljubljani je poglobil naš študij otroka, kar bo brez dvoma imelo ugodne posledice na vsem vzgojnem udej-stvovanju našega učiteljstva. Štiri leta nas ločijo od Sofije; v tem času lahko storimo veliko za prospeh našega mladinoslovja. Začetek je dober, sedaj pa samo z voljo in potrpljenjem na delo! Vir. reven kmečki narod. Mi moramo, kakor vsak razsoden revež, živeti tako kot pač moremo. Zato ne moremo plačevati in vzdrževati tolikšne in tako različne gospode, kot jo morejo n. pr. bogati Angleži, Nemci itd., posebno pa ne moremo plačevati tiste precej številne in malone brezposelne visoke gospode z velikimi plačami. To nam pove že pamet in pravica, če nočemo tirati domovine v vedno večjo propast. Zato bo, to je res, kmečka stranka, če pride na oblast, uredila te stvari brez ozira na »druge kulturne narode«, za katerimi mi ne moremo stopicati ravno zategadelj, ker nismo taki kot oni. Ne bojimo se za svoj ugled v svetu, ker menimo, da nas bo ostali razsodni svet bolj spoštoval, če si te stvari uredimo skromneje in pravičneje v skladu s svojimi možnostmi. Če pa naša inteligenca ne prizna, da je njena dolžnost, služiti svoji državi za.skromnejšo plačo, potem nima pravice govoriti o patriotizmu in naj si svobodno poišče kruh drugje. Toda upravičeno se nadejamo, da bomo imeli sčasoma tudi tako inteligenco, ki bo to dolžnost čutila.« •' Tu ni razloženo vse, kar bi se o hrvatskem kmečkem gibanju moglo in moralo povedati. To je tudi razumljivo. Za to bi bilo treba napisati celo knjigo. Toda navedeno je vse tisto bistveno, brez česar tega gibanja ne bi bilo. A to je dovolj, da vzpodbudi tiste, ki se zanj podrobneje zanimajo, da se lotijo virov. Med najboljšimi so zdaj »Sabrana dje-la« dr. Antuna Radiča, ki jih izdaja »Seljačka sloga« v Zagrebu. Ostali viri so vsi letniki strankinega glasila »Doma« in dela Stjepana Radiča. in knjige; neutrudna je bila v izpraševanju in tako je bila poučena o vsem, kar je hotela vedeti. Predvsem jo je živo zanimala šola. Je pač tako — kdor se z ljubeznijo oklene lepega, četudi čestokrat tako trpkega učiteljskega poklica, mu ostane zvest do smrti vkljub vsem tegobam. Gdč. Kaiserjeva mu je ostala zvesta. Sicer stroga vzgojiteljica je bogato delila mladini zaklade svojd temeljite izobrazbe tedaj, ko je še živela med njo, a ni prenehalo njeno zanimanje zanjo niti tedaj, ko je bila tako kruto odtrgana od nje. Kako se je znala poglobiti v vsa različna vprašanja tičo-čih se šolstva! Ob takih prilikah smo lahkp občudovali njen svež, bister razum in zavidanja vreden spomin! Večina tovarišic njene generacije je že umrla, za vsako so se zasolzile njene mrtve oči v iskreni žalosti. Sedaj je tudi ona, vzgojiteljica ribniškega rodu, legla mednje, med svoje prijatelje, tovariše, mnoge, premnoge učence in učenke — naj ji sveti večna luč! Splošne vesti — Tudi »Učiteljski tovariš« je bil razstavljen na novinarski razstavi ljubljanskega velesejma. Kot najstarejšemu slovenskemu listu, mu je bilo dodeljeno na tej razstavi pre-ceq vidno mesto. Posamezne številke raznih letnikov so nazorno kazale spremembo zunanjosti našega stanovskega glasila v raznih dobah, a poleg tega je bilo razstavljenih tudi nekaj kompletnih vezanih starejših letnikov »Učiteljskega tovariša«. — Prošnja UPZ vsem šolam. Učiteljski pevski zbor je nameraval že lansko leto pričeti z izdajanjem periodično glasbenih priročnikov za različne šolske proslave in prireditve. Ker pa je bilo uredništvo poverjeno predsedniku UPZ, pokojnemu prof. E. Adamiču, je to delo z njegovo smrtjo nedokončano. — Letos pa hoče UPZ to delo nadaljevati. Izdati hoče glasbene priročnike za 1. december, materinski dan, Vidovdan, Slomška in druge šolske prireditve. Poleg glasbenega dela bodo vsebovali priročniki tudi primerne deklamacije in glasbene prizorčke. — Odbor UPZ že zbira potrebno snov, obrnil se bo pa tudi na vse vidnejše slovenske pesnike in skladatelje za prispevke. Mnogo primerne snovi se nahaja na posameznih šolah in v rokah posameznih učiteljev in učiteljic. Učiteljski pevski zbor se obrača na vse šole in posameznike s prošnjo, da mu pošljejo vse mladinske skladbe, deklamacije in glasbene prizorčke, ki jih uporabljajo pri raznih šolskih prireditvah. Iz vsega poslanega bo UPZ lahko izbral najboljše blago in ga z novimi prispevki slovenskih pesnikov in skladateljev objavil v zgoraj imenovanih priročnikih. — UPZ je uverjen, da bo na podlagi občutnega pomanjkanja takih pesmaric slovensko učiteljstvo razumelo njegovo prošnjo in ga v njegovem stremljenju podprlo. — Pošiljke naslovite na UPZ, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. — Za razredno čtivo v višjih razredih ljudskih šol uporabljajte mladinske izdaje naših klasikov. S tem čtivom posebno utrjujete pouk iz slovstva. Zaradi izredno nizkih cen si lahko naroči en razred n. pr. Levstika, drugi Slomška, tretji Stritarja, četrti n. pr. Trdino ali Kersnika itd., pa si potem med seboj zamenjujejo. Poskusite; mladina bo imela s tem veselje, dosegli boste dobre uspehe. — »Roditeljski list« je izšel. Te dni so prejele one šole, ki so. se nanj naročile, oz. poverjeniki na teh šolah, naročene izvode prve številke. Vsem ostalim šolam pa smo poslali primerno število izvodov prve številke »Roditeljskega lista« s prošnjo, da jih skušajo razpečati oz. pridobiti zanje naročnike. Ako to ne bi bilo mogoče, pa prosimo, da nam propagandne številke nepoškodovane vrnejo. •— Vse šole, ki so bile prejele okrožnico z dopisnico za odgovor, a je še niso izpolnile, prosimo, da to v najkrajšem času store, da jim moremo pravočasno poslati ustrezajoče število listov. Poverjeniki naj pošljejo, kolikor še tega niso storili, točen original seznama pridobljenih naročnikov z navedbo poklica, kraja in pošte. Ako nimajo več prijavnic, naj obvežejo naročnike z lastnoročnim podpisom teh in s pripombo, ali naj jim list pošiljamo direktno ali na naslov poverjenika. Seznami so nam potrebni, da moremo odračunati poverjeniku pripadajočih 10 %. —- Podrobnejša navodila bodo izšla v posebni okrožnici. — Pedagoška centrala je prepričana, da ji bo učiteljstvo pomagalo v njenem poslanstvu za obnovo rodbinske vzgoje, saj je to na njej najbolj zainteresirano. Gotovo bodo v prvem letu, ko si šele list utira ob sedanjih težavnih razmerah pot v javnost, mnoge pomanjkljivosti in težave. Zato bosta uredništvo in uprava vedno hvaležni za vsak pameten nasvet, ki bi pripomogel do vsestranskega zboljšanja lista. Dolgoletno stremljenje Pedagoške centrale za izdajanjem poljudnega vzgojeslovnega glasila za slovenske starše, ki bi vezalo dom in šolo, se je uresničilo. Led je prebit. Od uvidevnosti in podpore slovenskega učiteljstva pa je največ odvisno, ako bo list moralno in gmotno uspel. Za uspešno pomoč se Pedagoška centrala vsem že vnaprej najlepše zahvaljuje. — KAJ JE STANOVSKA ZAVEST? Če je vsak član JUU tudi zadružnik Učiteljske tiskarne. VAŽNO ZA BLAGAJNIKE Blagajnike učiteljskih društev naprošamo, da se v novem poslovnem letu drže točno od banovinske skupščine odobrenega poslovnika za blagajniško poslovanje, ki je bil objavljen v 6. številki »Učit. tovariša«. Mesečne prijave in prisnevki naj se dostavljajo sekciji točno ob določenem roku, ako že ne takoj v septembru, pa gotovo v oktobru za oba meseca. Članarina sekciji znaša za redne člane s podpornim fondom mesečno 14 din, za z učitelji poročene učiteljice pa 6 din. Članarina naj se pobira v smislu poslovnika vedno vnaprej. Članski seznami naj se spišejo letos le v dveh izvodih, enega za društvo, drugega za Beograd, ki se ga naj dostavi sekciji. Zadevne tiskovine dobe vsa društva pravočasno. Sekciji naj se dostavi pravočasno le mesečna prijava za september z imensko navedbo vseh osebnih sprememb, bodisi pristopivših, bodisi izstopivših članov od 1. julija t. 1. dalje. Primerjajoč število članstva v juniju in upoštevajoč pristopivše in izstopivše člane do meseca septembra, se mora prijava v septembru ujemati v številu članstva s prijavo za junij. Pri dostavitvi prijave za september naj se priloži imenski seznam vseh v društvu z učitelji poročenih učiteljic, označenih v prijavi pod b), in včlanjenih upokojencev pod c). Lanske dolgove naj društva izterjajo od posameznikov v mesečnih obrokih in jih naj nakazujejo sekciji v svrho poravnave. Naročite takoj potrebne mesečne prijave, ker bomo te dostavljali le po naročilu. JUU — sekcija Ljubljana. — Za Slomškovo proslavo sem poslal ¿podpisanec lansko leto vsem ljudskim šolam v dravski banovini primerno muzikalno, oz. tudi gradivo za deklamacije pri omenjeni prireditvi na blagohotni ogled. Mnogo šolskih upraviteljev je obe moji delci drage volje sprejelo in tudi plačalo, drugi so publikaciji vrnili s pripombo, da ni kritja, precejšnje število prejemnikov pa je delci obdržalo, a ne odkupilo in tudi ne vrnilo, dasi sem jih za to uslugo ponovno prosil. Do vseh teh šolskih upraviteljev se tem potem še enkrat obračam z vljudno in nujno prošnjo, naj imajo vendar toliko kolegialnega čuta, da mi na ogled jim poslane publikacije vrnejo, da postrežem z njimi novim naročnikom. — V Središču ob Dravi, 12. sept. 1937. — Anton Kosi. — Na zborovanjih sreskih učiteljskih društev se razgovorite tudi o Učiteljski tiskarni. Povejte, če ni bilo kaj prav! Naberite novih zadružnikov — novih odjemalcev. — Mojstrski izpit za gospodinje! Ako bi morale žene polagati mojstrski izpit v gospodinjstvu, bi se jim gotovo stavilo tudi vprašanje: kako se odpravi nesnaga iz perila. Gospodinje morajo namreč vedeti, da prodre nesnaga v samo tkanino ter se utrdi med vla-kenca, pa je treba zaradi tega prati samo z dobrim jedrnatim milom, kakor je Schichtovo milo Jelen, ako se hoče nesnago temeljito odstraniti. Dolgoletne skušnje tvrdke Schicht v izdelavi mila dajejo jamstvo vsaki gospodinji, da bo ostalo njeno perilo dolgo lepo in dobro ohranjeno. — VSAK ORGANIZIRAN ČLAN je moralno obvezan prevzeti vsaj 1 delež Učit. tiskarne po 250 din; sreska učiteljska društva pa naj ves odvisen denar nalagajo v deležih ali vlogah. Ivan Lukman Turobno je zaplapolala s III. deške šole v Mariboru črna zastava ter nam sporočila, da tovariša Ivana Lukmana ni več med živimi. Komaj dve leti sta pretekli, odkar se je poslovil od tovarišev in dece na šoli ter nastopil zasluženi pokoj in že je moral nastopiti pot v one daljne, neznane kraje, od koaer ni več vrnitve. On, kremenit značaj, trden kakor skala, on, ki ni klonil pred nikomur, on je omahnil pod ostro koso božje dekle. Zapustiti je moral svoje drage, zapustiti je moral svoj prijetni dom, zapustiti je moral svoje ljubljene čebelice in stopiti je moral pred večnega sodnika, da poda obračun o svojem življenju. Toda ta obračun je bil lahek, kajti vse njegovo življenje je bil le dan neumornega dela, dela za blaginjo slovenskega naroda. Rojen 25. decembra 1876. pri Sv. Juriju ob Taboru, je preživljal svoja detinska leta na kmetiji svojih staršev, dokler rii vstopil v celjsko gimnazijo. Ker pa je želel postati učitelj, je šel v Maribor na učiteljišče, kjer je leta 1899. maturiral. Učiteljsko službo je začel v Šoštanju, kjer je služboval do leta 1922., ko je bil premeščen v Maribor. Še danes so vidni v Šoštanju in šaleški dolini sledovi njegovega neumornega dela na gospodarskem, prosvetnem in nacionalnem polju. Ustanovil je Sadjarsko in vrtnarsko ter čebelarsko podružnico. Stotine sadnih dreves je nasadil in cepil, stotine rojev je spravil v panje, številnim gospodarjem je pomagal. Četudi je bil poleg vzgojitelja in učitelja mladine v prvi vrsti gospodar, je vendar našel še toliko časa, da se je udej-stvoval tudi na prosvetnem in nacionalnem polju. Bil je soustanovitelj šoštanjskega Sokola, v katerem je opravljal najraznovrst-nejše funkcije, udejstvoval se je pri Čitalnici, pri knjižnici, pri Olepševalnem društvu, pri Slovenskem planinskem društvu in tudi v učiteljski organizaciji je aktivno sodeloval. Še danes se ga prebivalstvo Šoštanja in okolice s hvaležnostjo spominja. Tudi v Mariboru ni počival. Deloval je v raznih gospodarskih ustanovah. Učiteljstvo mu je neomajno zaupalo, izročilo mu je največjo čast ter ga izvolilo za predsednika mariborskega učiteljskega društva. Vse svoje moči pa je posvetil Društvu za zaščito mladine, kjer je opravljal funkcijo gospodarja. Da je danes Počitniški dom Kraljice Marije pri Sv. Martinu na Poh. to kar je, je v ne-mali meri zasluga pok. tovariša Lukmana. Z ljubeznijo se je tudi oklenil najmlajše učiteljske ustanove Učiteljskega doma, kateremu ni bil samo izredno delaven odbornik, ampak tudi požrtvovalen podpornik. Svojega lanskega 60 letnega življenjskega jubileja ni mogel lepše proslaviti, kakor da se je spomnil z izdatnim zneskom vprav sedaj tako potrebnega Učiteljskega doma. Tu so v poglavitnem našteta njegova dela. Da bo izpolnjena slika, naj bo še omenjeno, da je bil pokojni iskren tovariš, zvest prijatelj in nad vse prijeten družabnik. Kako je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb v nedeljo 5. septembra. Nepregledna množica ljudstva se je zbrala na mestnem pokopališču na Podbrežju, prišli so tovariši, prijatelji in znanci od blizu in daleč, da izkažejo pokojniku zadnjo čast. Na zadnji poti so ga spremili Sokoli v kroju s praporom, Glasbena matica pri kateri je do zadnjega sodeloval, v sprevodu smo videli šolarje, ki so še bili njegovi učenci. Po obrednih molitvah, katere je opravil pravoslavni vojni svečenik, so zapeli pevci »Vigred se povrne«, katero pesem je tudi pokojni tolikim tovarišem pomagal zapeti. Nato je veličasten sprevod krenil proti odprtemu grobu, v vrsti, kjer snivajo številni tovariši svoj večni sen. Ob odprtem grobu so se poslovili od pokojnega tovariša številni govorniki, in sicer vojni svečenik za pravoslavno cerkveno občino, učitelj Faganeli za učiteljski zbor, predsednik učiteljskega društva Hočevar za učit. organizacijo, dr. Vr-tovec za Počitniški dom, učitelj Mencej za šoštanjski okraj, tovariš Rajšp za Učiteljski dom in dr. Fornazarič za Sokolstvo. Prapora sta se sklonila nad zemeljskimi ostanki, pevci so odpeli »Spomladi vse se veseli«, bobneče so začele padati prve grude na krsto in mi smo polagoma zapuščali božjo njivo z bridkim občutkom v srcih: Prijat'lja nazaj več nikdar ne bo. Ostal pa nam bo svetel spomin nanj. Večnaja mu pamjat! Fr. Golež. t Ana Kaiser 3. t. m. je umrla v osemdesetem letu starosti gdč. Ana Kaiser, upokojena učiteljica v Ribnici na Dolenjskem. Bila je Ljubljančanka. Dvajsetletna je 1. okt. 1878. 1. nastopila svoje prvo in zadnje službeno" mesto v Ribnici. S pet in dvajsetimi leti službe je stopila v pokoj, ker ji je začel pešati vid in ni bila več sposobna za težki učiteljski poklic. Zgodaj je zgubila starše, redki svojci so ji pomrli — in tako se je stalno naselila v kraju svojega službovanja, kjer ZA JESEN! in zimo krasne modne novosti za obleke, plašče, suknje itd. ter MANUFAKTURO vseh vrst v ogromni izbiri dobro in poceni kupite V MANUFAKTURNI TRGOVINI NOVAK Ljubljana, Kongresni trg 15 ->- pri nunski cerkvi ^- si je tekom pet in dvajsetih let pridobila mnogo prijateljev in znancev. Prvi so ji zagotovili dosmrtno brezplačno stanovanje in ji s tem omogočili kolikor toliko znosno življenje v žalostnem času kronskih upokojencev. Vid ji je čimdalje bolj pojemal, dokler ni popolnoma oslepela. Obsojena je bila v večno temo in s tem tudi v vsem na tujo pomoč. Toda vkljub svoji veliki nesreči je bila v stalnem stiku s svetom. Čitali so ji časopise MCaj vse pišejo o učltelj&tvu, šoli, prosveil ln JUU —1 Glede zvišanja plač državnim nameščencem piše »Delavska politika« od 4. septembra: Pravično je, da dobe nameščenci povrnjeno, kar so izgubili, samo da bi se jim moralo dati tudi za nazaj. —1 Narodna skupščina in zvišanje plač. Narodna skupščina je predlog naj se zvišajo državnim uradnikom plače zavrnila in načrtu odrekla nujnost. Pri glasovanju je bilo v parlamentu tako malo poslancev, da so posamezni trdili, da ni bil dosežen niti predpisani kvorum. — Na to staro vest »Našega glasa« z dne 1. avgusta dodaja »Upokojenec« od 30. avgusta: Ta stvar (povišanje plač) je nujna in celo tako nujna, da se ne da več odlašati. Če so gospodje poslanci čutili potrebo že dvakrat povišati svoje dnevnice, ni to prvikrat skoro ob istem času, ko so se uradnikom in upokojencem znižali prejemki, se moramo res čuditi, da se je mogel najti kdo, kateremu se rešitev vprašanja prejemkov državnih nameščencev in upokojencev ni zdela nujna! —1 Vera med učiteljstvom peša. Tako toži »Domoljub« od 9. IX. V uvodniku piše: Nedavno so bile za učiteljstvo duhovne vaje. Gospodje so razposlali 1000 vabil, odzvalo pa se je piši in beri: 14 učiteljev, od teh samo 3 iz bivše Kranjske. Nadaljuje obtožbe in samoobtožbe »Domoljuba«. Nič se ni storilo za dober učiteljski naraščaj. Kateheti so bili vrženi iz katoliške učiteljske skupnosti in izgubili so vse pravice v krajevnih učiteljskih konferencah. Verouk še toliko ni bil vreden kot risanje in telovadba. Mladina se je v šoli raznarodovala in vzgajala v yersko mlačnem ali celo brezverskem duhu, ki je še danes v več ali manj skriti obliki last mnogih slovenskih učilnic in organizacij. —1 »Jutro«, 12. IX. prinaša tožbo »Domoljuba«, da se je udeležilo duhovnih vaj od 1000 povabljenh samo 14 učiteljev. Pripominja, da je bil med 3 učitelji bivši ref. pri ministrstvu Fran Erjavec, ki da prevaja Tomaža Kempča-na »Hojo za Kristusom«. Na to opazko odgovarja v »Slovencu« od 14. IX. Erjavec sam. Pravi da mu ni treba pripravljati nove izdaje Tomaža Kempčana, ker druga Kalanova izdaja še ni pošla, zaradi neprestanih izzivanj pa da bo prisiljen izdati brošuro z naslovom »Liberalno učiteljstvo na Slovenskem«. Dve leti da je preziral vso gnojnico, ki jo je zlivalo nanj vse »dravobansko nacionalno naprednja-štvo« od gg. Puclja in Kramarja v senatu preko gg. Pleskoviča in Komana v narodni skupščini do »Učiteljskega tovariša« in »Pohoda«. Navedena brošura naj bi pokazala, kam so dosedanji nacionalni režimi pahnili precejšnji del učiteljstva in kako milo je sedanji režim ravnal s tistimi verniki »Jutra« in »Učit. tovariša«, ki so se pregrešili proti raznim paragrafom uradniškega, šolskega in kazenskega zakonika. Mi bi pa prosili g. Frana Erjavca, naj nam izposluje dovoljenje, da smemo izdati knjigo o njegovem poslovanju kot referentu ministrstva prosvete. (Opomba uredništva »Učiteljskega tovariša«.) —1 »Gorenjec« hoče biti duhovit in prinaša tole notico: »Neverjetno ali resnično! Učenec sreča svojega učitelja: »Klanjam se g. učitelj —!« Učitelj nevedno: Kako, kaj? Ne slišim dobro!« Učenec: »Zdravo, g. učitelj!« Učitelj: »Tako, tako je prav!« —1 V odgovoru na anketo o srednjih šolah objavlja nekdo v »Slovencu« od 12. IX. tudi sledeči odstavek, ki se nanaša na osnovno šolo: Brez šolske avtonomije si ne morem misliti izboljšanja našega šolstva: šola gre v korenine narodne duše in v njih se mora zasidrati. Torej mora biti najprej slovenska. Kaj nam pomaga da imamo 20 let v Mariboru »narodne« šole, ko se učitelj, zaveden Slovenec, ne upa navduševati mladine za slovenstvo? Tam gori je namreč edino važno, kateri jezik govoriš. Jugoslovenskega jezika ni in če učitelj ne more vzbuditi v mladini ljubezni do Sladkih glasov slovenščine, ostane še drugo: nemškutarstvo. Tertium non datur. Odtod bridko spoznanje, da mi niti onega orožja ne moremo izkoristiti, ki ga imamo. Torej avtonomija pred vsem. —1 Nemci v Kočevju tožijo, da imajo le še 15 nemških razredov proti 71 v 1. 1918., nemških učiteljev, da je le še 7. (Po listu »Gottscheer Zeitung« od 10. IX.) —1 Na uvodnik o šolskih knjigah, kjer piše »Slovenec« od 8. IX. med drugim, da raje brez knjig, kakor prevod iz srbohrvaščine — polemizirata »Nova doba« in »Jutro«, 11. IX. —1 Glede mladinskih listov piše »Domoljub« dobesedno: »Vso povojno dobo smo imeli sicer dobre katoliške mladinske liste. Ali pa smo katoliški starši in vzgojitelji storili vse, da bi te liste tudi razširili v vsako katoliško hišo? Ali se nismo zbali privandra-nega učitelja in na njegovo komando dali denar za mladinski časopis v ovčjem oblačilu, pod katerim se je prefrigano skrivalo vse, samo ne ono, kar je Slovencu sveto in nedotakljivo?« — Ena največjih načelnih pogrešk — piše list dalje — pa je likvidacija krajevnih šolskih odborov, ki so skupno z zastopnikom Cerkve in šole sodelovale tudi pri nastanitvah učiteljstva. Učiteljski pravnik —§ Vprašanje Z. M.? — 1. Kdaj pride ukinitev delnega celibata spet pred parlament? — 2. Ali se (vsaj) upokojena učiteljica lahko poroči z neučiteljem, ne da bi izgubila pokojnino? Odgovor! Ad 1. To vprašanje bi moralo priti na dnevni red že pri prihodnjem zasedanju, odnosno proračunski razpravi. Kdaj bo to— ne vemo. — Ad 2. Finančni zakon za leto 1937./38. je v § 33., točka 8., uveljavil nov § 93/a zakona o narodnih šolah, ki določa, da preneha služba »učiteljicam narodnih in gospodinjskih šol in otroškim vrtnaricam, če stopijo v zakon z osebo, ki ni učitelj narodnih šol. — Ker upokojena učiteljica ni v državni službi in ne veljajo zanjo predpisi zakona o narodnih šolah, ji zaradi poroke z neučiteljem ne more prestati drž. služba, v kateri se ne nahaja. Naša gospodarska organizacija ZADRUŽNIKOM UČITELJSKE SAMOPOMOČI V LJUBLJANI. Na občnem zboru v Ljubljani, dne 23. maja 1937. navzoči zadružniki so odobrili za naša pravila nekaj predlaganih sprememb. V poročilu o občnem zboru US, priobčenem v »Učit. tovarišu« od 17. junija 1937., smo navedli vse te spremembe, konec junija 1937. smo pa poslali vsem zadružnikom ponatise omenjenega poročila. Ker smo nameravali prirediti nov natis zadružnih pravil, v katera bi vključili vse dosedanje popravke (3), je občni zbor dovolil poleg vstavkov še stilistično in pravopisno popravo prejšnjih pravil. V zadnjih dneh julija 1937. je narodno predstavništvo v Beogradu sprejelo zakon o gospodarskih zadrugah. Ta bo zahteval od zadrug razne spremembe v pravilih. (Besedilo novega zakona še ni bilo objavljeno.) Po sklepu zadružnega načelstva bomo počakali še nekaj časa z novim natisom zadružnih pravil. Zadružna uprava je predložila okrožnemu kot trgovskemu sodišču v Ljubljani popravljena pravila v odobrenje in registracijo. To sodišče je pravila odobrilo in registriralo 24. julija 1937., Zadr. X, 161/9, 10. Po teh pravilih, ki jih je zadružna uprava prejela sredi avgusta 1937., bomo poslovali od 1. septembra 1937. dalje. Potrjene in registrirane spremembe so: 1. Od vsake izplačane posmrtnine se odtegne 1 % za starostni podporni sklad, 1 % pa za podporni sklad. 2. Vstavita se (iz popravka od 16. junija 1933.) v pravila dva nova paragrafa, in sicer: § 15. Podporni sklad in § 16. Starostno - podporni sklad. Zaradi vrinitve teh paragrafov se preimenujejo vsi naslednji paragrafi — od § 16. do § 37. — za dve številki naprej, to je v § 18. do § 39. 3. V starih pravilih § 15. Rezerva za podpore (pravilno: za posmrtnine) se vstavi v nova pravila kot § 14., § 14. iz starih pravil kot § 17. v nova pravila. 4. Predhodna določila (§ 38. v starih pravilih) se izpustijo, ker ne ustrezajo današnjemu stanju. 5. Več paragrafov se je popravilo stilistično in pravopisno brez bistvenih sprememb. —g Učiteljski dom v Mariboru. Od zadnjega izkaza so došli UD naslednji darovi: ob priliki odkritja spominske plošče tov. in predsedniku A. Hrenu v penzionatu UD nabranih 455 din; Viktor Grčar, š. u. v Mariboru, v spomin g. Blahne, u. v p., 100 din; v spomin umrlemu tov. Ivanu Lukmanu, š. u. v p. in odborniku UD, so darovali: tov. I. Wo-mer 100 din, I. Robnik 50 din, A. Mešičkova 100 din, M. Kožuh 50 din, neimenovani 10 din, g. ravnatelj I. Mastnak 50 din, I. Lovše 100 din, krožek upok. učiteljstva v Mariboru (1. zbirka) 220 din, selkc. zadr. za rejo perutnine 100 din, Šimen Udenik, Kranj, 50 din. Vsem darovalcem izrekam naj prisrčne j šo zahvalo s prošnjo in pozivom, da bi se tudi drugi tovariši(ice) ob enakih prilikah spomnili s primernimi darili UD v Mariboru. — M. Kožuh, blagajnik. Učiteljska tiskarna —t Učitelj brez »ROČNEGA ZAPISNIKA« je ptič brez peruti. Le vzemite ga v roko, pa se boste prepričali, da je res. Česar koli ne veste — v njem najdete! V njem so navodila za vse in za vsako priliko; za tiste ki v službo vstopajo, ki že službujejo in ki se odpravljajo v pokoj, pa še mnogokaj, kar mora vsak učitelj vsak dan vedeti. Naročite ga čimprej! Letos bo zaloga skoraj pošla! —t Imate že na šoli PROSVETNI ZBORNIK? Brez njega kakor brez ŠOLSKEGA ZAKONA ne more biti nobena šola. —t BAJŽELJ: »VESELE URE« so potrebne ne samo učiteljem telovadbe, ampak za vse, ki so se otresli manir čmernega učitelja. —t ŠOLARSKE KNJIŽNICE PROPADAJO. Dotacije so premajhne za nabavo dragih knjig. Pomagajte si in naročite vsaj mladinske knjige po znižanih cenah v Knjigarni Učiteljske tiskarne in njeni podružnici v Mariboru. Iz cenika se lahko prepričate, da dobite že za majhen denar lepo zbirko dobrih mladinskih knjig. —t ALI STE SI ŽE OGLEDALI zalogo učil v Knjigarni Učiteljske tiskarne? Preden kaj naročite, oglejte si učila in jih zberite sami. —t Ne pozabite naročiti za vse učence Žirovnikove narodne pesmi I., II. in III. del. Vsak zvezek stane samo 1 din. Pri naročilih za ves razred, bomo priložili na vsakih 10 izvodov enega za revne učence. —t NAJVEČ ZADRUŽNIKOV ima Učiteljska tiskarna v Ljubljani, tej slede trije najmočneje zastopani srezi: Radovljica, Celje in Škof ja Loka. Upamo, da bomo mogli kmalu našteti še nekaj srezov, ki so pridobili več novih zadružnikov. Ob novem letu bomo objavili pregled zadružnikov po srezih. —t MNOGO UČITELJSKIH KNJIŽNIC nima nobene večje knjige iz sadjarstva. Naročite v naši knjigarni vsaj Belletovo »Sadjarstvo«, ki stane trdo vezano samo 20 din. —t Ali imate navodilo k Fleretovi »Naši prvi knjigi«? Ako ga nimate, ga dobite za 4 din v naši knjigarni. —t Vse šolske knjige založbe Učiteljske tiskarne so na novo odobrene. Naknadno tega na knjigah ne moremo označiti. Mladinska matica RAZPIS KNJIŽEVNIH NAGRAD. »Mladinska matica« razpisuje 3 književne nagrade v višini 3000, 2500 in 2000 din, in sicer za: a) povest, ki bo primerna za otroke od 9. do 14. leta. Obseg: ca. 6 tiskovnih pol rednih izdaj »Mladinske matice«, b) za knjigo, primerno za otroke od 6. do 9. leta, ki je lahko slikanica, povest ali pravljica, v vezani ali nevezani besedi. Obseg: 4—5 tiskovnih pol. c) Za knjižico realne vsebine. Obseg 5 tiskovnih pol. Nagrajena bodo samo dela, ki so primerna za tisk. O višini nagrade pa bo odločevala samo kvaliteta, ne glede na to, ali je delo pisano za realno knjižico, za zrelejše ali mlajše otroke. Avtorji nagrajenih del prejmejo tudi običajen honorar. Sprejemajo se le tipkani rokopisi, ki naj se pošljejo psevdonimno. V zaprti kuverti pa naj bo ime in naslov avtorja. Rokopise sprejema do 1. januarja 1938. »Mladinska matica« v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6, kjer se dobijo tudi vse podrobnejše informacije. V Ljubljani, 15. septembra 1937. Albert Širok, Andrej Skulj, tajnik. predsednik. —mm KNJIGE MLADINSKE MATICE. Ker se ilustratorji niso držali točno pogodb, Mladinska matica pa ni hotela izdati pomanjkljivo ilustriranih knjig, bodo naše publikacije dotiskane šele v nekaj dneh. Ekspedicija se bo začela po 25. septembru pa do 7. oktobra. Najkasneje do tega dne bodo imeli vsi naši naročniki knjige v rokah. Učenci-naroč-niki, ki so že dovršili, ali so prestopili na druge šole, naj se zglasijo 7. oktobra pri lanskih poverjenikih, kjer jih bodo knjige čakale. Istočasno s knjigami bo razposlana tudi 1. številka »Našega roda«. Pošljemo jo za vSe lanske naročnike, ker upamo, da nam ostanejo vsi zvesti tudi v letošnjem letu. Za nove člane priložimo še nekaj izvodov 1. številke, da jih poverjeniki dajo učencem pa tudi staršem v pogled. Knjige bodo letos izredno obširne in prav bogato ilustrirane. Ena v barvnem tisku s kli-šeji, tako da bodo naročniki za čakanje bogato poplačani. —mm O slovenski ilustraciji. Ob priliki razstave slovenske ilustracije, ki jo je priredila Mladinska matica v času II. vseslovan-skega pedološkega kongresa v Ljubljani so objavile »Ljubljanske novice« v svoji 6. številki daljši članek, iz katerega prinašamo nekaj misli: Kakor na vseh kulturnih poljih, tako moremo beležiti tudi na polju slovenske ilustrativne umetnosti v povojni dobi razveseljiv podvig. Razstava pedološkega kongresa in novinarska razstava, sta nam pokazali kar dve kolekciji del naših ilustratorjev, čeprav ne popolnih. Ker se je prva razstava omejila na mladinsko ilustracijo povojne dobe, za drugo pa zaradi pomanjkanja prostora in časa ni bilo mogoče zbrati izčrpnega gradiva. A že razstavljeni zbirki sta pokazali ogromni številčni in kulturni napredek slovenske ilustrativne umetnosti. Na omenjenih razstavah se nam je predstavila velika večina naših ilustratorjev. Zdi se, da je spričo teh razstav slednjič dozorelo vprašanje osamosvojitve Slovencev v ilustraciji, že sedanji razstavi dokazujeta, da smo tu dovolj dozoreli, da se lahko postavimo na lastne noge. Učiteljski pevski zbor JUU Emil Adamič —pev. Članstvu javljamo, da se bo vršil prihodnji pevski tečaj 15., 16. in 17. oktobra t. 1. Kraj in čas objavimo pravočasno. —pev. Sprejem novih pevcev (pevk). UPZ vabi tovariše (-ice) z dobrimi glasovi, da pristopijo k zboru. —pev. Note pomenijo za zbor denar; zato naj jih pevci, ki ne sodelujejo več pri zboru, vrnejo na naslov zbora. —pev. Razprodaja pevskih edicij »Mladini«. Za ceno 5 din dobite pri UPZ zbirko 8 dvo in troglasnih mladinskih skladb s spremljavo klavirja ali harmonija. Pesmi so delo pok. prof. E. Adamiča, ki je dobro poznal otroško dušo ter so primerne za razne šolske prireditve. Naročila sprejema UPZ, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Stanovska organizacija JUU Iz društev Vabila = JUU — SRESKO DRUŠTVO LENDAVA bo prvič zborovalo v soboto 25. septembra 1937 v prostorih narodne šole v Beltincih. Začetek ob 9. uri. Dnevni red bo sledeči: 1. Poročila odbornikov in delegatov. 2. Dopisi in predlogi. 3. Predavanja o kmetijskem pouku. 4. Slučajnosti. — Pridite vsi. Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTO ŠKOFJA LOKA vabi svoje članstvo, da se udeleži dne 19. septembra slavnostnega odkritja spominskega stebra pisatelja dr. Ivana Tavčarja v rojstni hiši v Poljanah nad Škofjo Loko. — Spored odkritja: ob % 9 dopoldne: pokloni-tev domačinov na grobu pisatelja dr. Ivana Tavčarja; ob Yi 10 dopoldne: sprejem gostov v Poljanah; ob 11 dopoldne: odkritje spominskega stebra pred njegovo rojstno hišo v Poljanah. Odbor. Novosti na knjižnem trgu —k Biblioteka Jugoslovenske Škole, ki je izhajala pet let in je prinašala gradivo za najrazličnejše šolske proslave, prične letos po dvoletnem prestanku ponovno izhajati. Prvi zvezek izide v septembru in bo vseboval snov za proslavo 1. decembra, sv. Miklavža in Božič. Drugi zvezek izide v oktobru s snovjo za materinski dan. Tretji zvezek z gradivom za Strossmajerjevo proslavo in prireditve P. R. K. izide v decembru. V februarju in aprilu izideta še nadaljnja zvezka z navodili in prispevki za vidovdansko proslavo, proslavo 15. rojstnega dne kralja Petra II. in 20 letnico državnega in narodnega ze-dinjenja. Cena posameznemu zvezku bo 10 din. — Naročnina za vseh pet zvezkov 40 din. Uredništvo in uprava Biblioteka Jugo-slov. Škole, Zagreb, Derenčinova ul. — Dom Ban. Crvenog Krsta. ojnci 12 ©VOSl i %€5 aorosK« Na zahtevo pošljemo vzorce in nudimo ugodne plačilne pogoje. MALI OGLASI Mali oglasi, ki služijo v posredovalne ia socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5 — FR. P. ZAJEC Izprašan optik Ljubljana, Stari trg 9 priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ut, zlatnine in srebTnine. Ceniki brezplačno.