PRAVLJICA O BOBOVI CRNI KRPI (AT 295)
V ROKAH W.GRIMMA, LEVSTIKA, FINŽGARJA IN TRATARJA
Prispevek k pomenku o prirejanju ljudske proze
Milko Matičetov
V knjigi o Kralju Matjažu je Ivan Grafenauer leta 1951 mimogrede
Sipregovoril o zapisovanju in prirejanju ljudskih proznili besedil/
Glede zapisovanja je deloma že upošteval najnovejše izkušnje zbi-
ralcev, glede prirejanja pa je samo preciziral svoje misli iz časa, ko je
ocenjeval Finžgarjevo Makalonco in Ljubičeve Ljudske pripovedke iz
Dobrepol}.^ Poglejmo' njegovo izjavo:
»Visoko usposobljenim umetnikom, ki so obvladovali ne le ljudski
jezik, ampak tudi vse vrste ljudske pripovedovalne umetnosti, pa so
tudi snovno do dna poznali ljudsko pripovedništvo, je (tekstna kritika)
priznala pravico, da so iz nepopolnih, in z vrinjenimi motivi popačenih
inačic iste širše pokrajine rekonstruirali idealne ljudske umetnine
s tem, da so izločili tuje primesi, zbrali iz inačic v umetnino sipadajoče
motive, jih uvrstili v pravi red ter vsej celoti dali vseskozi enotno
ljudsko besedno in stilno obliko. Jasno, da bi sleherna ljudski umet-
nini tuja sestavina, tuja misel, ljudstvu tuje reklo ali papirnata beseda
pristnost ljudske pripovedne umetnine kvarila in pačila. Zato pa je
svetovna kritika to pravico potrdila samo velikim umetnikom in po-
znavalcem, Perraultu, Wilh. Grimmu, Afanasjevu, slovemska kritika
Levstiku, Finžgarju.«^
Ker o teh vprašanjih sodim drugače, sem si že pri pisanju ocene
Slovenskih pripovedk o Kralju Matjažu izgovoril pravico, vrniti se k
stvari posebej.* Zdaj, ko je prišlo do širšega pomenka o prirejanju
ljudskih proznih besedil,^ nikakor ne smem več odlašati. Zmerom pa
' I. Grafenauer, Slovenske pripovedke o Kralju Matjažu, Ljubljana,
SAZU, 1951, 46—47.
' Etnolog 17, 1944, 137 si.
' G r a f e n a u e r , n. d., 47. Prof. Grafenauerju, ki je prijazno prebral
ta sestavek že v rokopisu, se zahvaljujem za ustno pojasnilo, da je tu imel
v mislih Finžgarja kot avtorja Makalonce in Levstika iz časa Martina Krpana
(prim. Et 17, 137).
* Slovenski etnograf 3-4, 1953-1954, 318.
^' Cfr. J. Vuković, O načinu beleženja folklorne građe. Rad kongresa
folklorista Jugoslavije u Varaždinu 1957, Zagreb 1959, str. 181—185; V. Pala-
V es tra, O transkribiranju i redakciji nar. pripovijedaka, ibid., str. 195—199;
M. Bošković-Stulli, O narodnoj priči i njezinu autentičnom izrazu, Slo-
venski etnograf XII, str. 107.
121
Milko Matičetov
je najbolje, če so načelna razglabljanja podprta z dejstvi, če teorija
lepo izhaja iz prakse, zato vzemimo v pretres pripovedno enoto, ki se
nam naravnost ponuja za določene teoretične sklepe.
Izbrani zgled je zgodba o ^Slamici, oigelčku in bobku«, to je tip
številka 295 po mednarodni Aarnejevi in Thomipsonovi razvrstitvi prav-
ljic." Gre za dokaj prqprosto isnov: neznani pesnik latinsko pisanega
zbornika veselili zgodb, Nugae vénales, jo je leta 1648 zgostil v tri di-
stihe, ki se v slovenskem prevodu Antona Sovreta glase:
Ogel pa bilka in bob radi prebrodili bi potok:
slamica leže tako, z brega da seže na breg.
Bob gre čez ko po mostu; ko zleze pa ogel na bilko,
kakor bi treni , jo vžge, v mrzlo štrbunkne vodo.
Bob, ko to vidi, udari v krohot, da mu zadnjica poči;
ker ga je sram, pa si koj s krpo zakrije razpok.''
Brata Griimm pa sta ti stari zgodbici, izpričani že v 16. ali celo v
15. stoletju,^ na stežaj odprla vrata v svet. Wilhelm jo je slišal 1807
do 1810 v družini lekarnarja Wilda v Kasslu, od gospe Wildove," Jacob
pa jo je že oktobra 1810 poslal prijatelju Clemensu Brentanu skupaj
z raznimi drugimi pravljicami. (Ta sveženj pravljic je ostal več ko
sto let neznan širši javnosti, prve objave je namreč doživel šele v
dvajsetih letih našega stoletja; po najdišču — samostanu ölenberg v
južni Alzaciji — ga imenujemo Olenberški rokopis.)^" ker sta si brata
Grimm prepisala vse, kar je bilo poslano Brentanu, je tudi naša zgodbica
lahko prišla pod konec leta 1812 v prvi zvezek zbirke Kinder- und Haus-
märchen. Vendar se ta prva objava loči od dve leti starejše redakcije
olenberškega rokopisa. Umetniška žilica pa Wilhelmu Grimmu tudi
po tem ni dala miru in pravljice je v kasnejših izdajah še zmerom
popravljal. Tako je naša zgodbica v zadnji izdaji, ki jo je še sam
oskrbel, leta 1856, enkrat daljša kot je bila v Olenberškem rokopiisu.
" Aarne-Thompson, The Types of the Folk-Tale, Helsinki 1928
(FFC 74).
' Prof. Sovre je te verze prevedel nalašč za tukajšnjo objavo; za
ustrežljivost se mu prisrčno zahvaljujem. V izvirniku, ki sta ga navedla v
opombah k prvi izdaji svojih pravljic brata Grimm (prim. Die Kinder- und
Hausmärchen der Brüder Grimm. In ihrer Urgestait, hrgg. von Fr. Panzer,
Hamburg-Bergedorf 1948, I, 260), beremo: Pruna, faba et stramen rivum tran-
sire laborant, — Seque ideo in ripis stramen utrimque locat. — Sic quasi per
pontem faba transit, pruna sed urit — Stramen et in médias praecipitatur
aquas. — Hoc cernens nimio risu faba rumpitur ima — Parte sui; hancque
quasi tacta pudore tegit.
" Prim. Bolte-Polivka, Anmerkungen zu den KHM der Br. Grimm,
I, 135—137.
F r. P a n z e r , Die KHM der Br. Grimm, I, str. XXIX.
" Prim. P a n z e r, n. d., str. XLV ss.
122
Pravljica o bobovi črni krpi v rokah W. Grimma, Levstika, Finžgarja in Tratarja
Dokončna oblika ima čisto nov vstop, vendar poglejmo najprej tisti
del, ki je snovno skupen obema redakcijama:
Ms. ölenberg, 1810
Das Strohhälmchen, das Kölchen
und das Böhnchen die lebten zusam-
men in Gesellschaft und wollten ein-
mal eine Reise machen. Als sie nun
schon weit gegangen waren, kamen
sie an einen Fluss und wussten nicht,
wie sie hinüber gelangten. Da be-
schlossen sie, das Strohhälimchen solllte
sich drüber legen und dann das Köl-
chen Vorangehn und das Böhnchen
ihm folgen. Das Strohhälmchen legte
sich quer über, und das Kölchen ging
langsam drauf, und das Böhnchen
trippelte ihm nach. Wie aber das
Kölchen mitten auf das Strohhälm-
chen kam, fing es an zu brennen und
brannte das Strohhälmchen durch und
fiel ins Wasser und starb, und das
Böhnchen" fiel auch hinein, schwamm
aber oben, musste aber endlich zer-
platzen von dem vielen Wasser, das
es getrunken. Da trieb es der Fluss
ans Ufer, da sass ein Schneider, der
nähte es wieder zusammen. Seit der
Zeit haben alle Bohnen eine Nath.
Nach einer andern Erzählung ging
die Bohne zuerst über den Strohhalm
und kam glücklich hinüber, die Kohle
?ing nach, mitten auf dem Halm
jrannte sie durch und zischte im
Wasser. Wie das die Bohne sah, fing
sie an zu lachen, dass sie platzte. Ein
Schneider sass am Ufer, der nähte
sie wieder zu, er hatte aber gerade
nur schwarzen Zwirn, daher alle Boh-
nen eine schwarze Nath haben.^^
KHM, 1856
18. Strohhalm, Kohle und Bohne
... machten sich miteinander auf den
Weg. Bald aber kamen sie an einen
kleinen Bach, und da keine Brücke
oder Steg da war, so wussten sie nicht,
wie sie hinüberkommen sollten. Der
Strohhalm fand guten Rat und sprach:
»Ich will mich querüber legen, so
könnt ihr auf mir wie auf einer
Brücke hinübergehen.« Der Stroh-
halm streckte sich also von einem
Ufer zum andern, und die Kohle, die
von hitziger Natur war, trippelte
auch ganz keck auf die neugebaute
Brücke. Als sie aber in die Mitte ge-
kommen war und unter ihr das Was-
ser rauschen hörte, ward ihr doch
angst: sie blieb stehen und getraute
sich nicht weiter. Der Strohhalm aber
fing an zu brennen, zerbrach in zwei
Stücke und fiel in den Bach: die Kohle
rutschte nac^h, zischte, wie sie ins
Wasser kam, und gab den Geist auf.
Die Bohne, die vorsichtigerweise noch
auf dem Ufer zurückgeblieben war,
musste über die Geschichte lachen,
konnte nicht aufhören und lachte so
gewaltig, dass sie zerplatzte. Nun war
es ebenfalls um sie geschehen, wenn
nicht zu gutem Glück ein Schneider,
der auf der Wanderschaft war, sich
an dem Bach ausgeruht hätte. Weil
er ein mitleidiges Herz hatte, so holte
er Nadel und Zwirn heraus und nähte
sie zusammen. Die Bohne bedankte
sich bei ihm aufs schönste, aber da
er schwarzen Zwirn gebraucht hatte,
so haben seit der Zeit alle Bohnen
eine schwarze Nath.
Medtem ko ölenberski rokopis in tudi prva izdaja prvega zvezka
KHM iz leta 1812 omenjata še eno varianto zgodbice (eine andere
Erzählung), v končni redakciji te dvojnosti ni več. Wilhelm Grimm
je varianto svoje tašče, gospe Wildove, in neimenovanega informatorja
Die Worte mit und ohne h wechseln.
1^ Märchen der Br. Grimm. Urfassung nach der Originalhandschrift der
Abtei Olenberg in Elsass, hrgg. von J. Lefftz; Heidelberg 1927, 39—40.
Prepis mi je ljubeznivo preskrbel prof. dr. Kurt Ranke iz Kiela v pismu
z dne 9. februarja 1956, za kar se mu prisrčno zahvaljujem.
123
Milko MatičetoT
združil v eno, pobral iz obeh prvine, ki so se mu zdele boljše, primer-
nejše, in tako ustvaril novo svojo redakcijo. Novost v nji je predvsem
vstop, ki mu v dotedanjem izročilu ne najdemo podobnega. V sloven-
skem prevodu, ki mi je ravno pri roki, se ta prvi del Grimmove zgod-
bice glasi:
V neki vasi je živela siromašna stara ženica. Nabrala je na njivi ne-
koliko boba in ga hotela skuhati. Zanetila je ogenj. Da bi hitreje zagorelo,
je podtaknila še prgišče slame. Ko je nasipala bob v lonec, ji je neopazno
odletel majhen bobek in padel na tla k slam^ici. Kmalu je priskočil k njima
še košček tlečega oglja.
Prva je pričela slamica, rekoč: »Draga prijatelja, od kod?«
Oglje je odgovorilo: »K sreči sem ušel ognju, sicer bi bil gotovo moral
umreti: zgorel bi bil in ostal kupček pepela.«
Bobek je povedal: »Komaj sem odnesel celo kožo; starka bi me bila vrgla
v lonec in bi me skuhala brez usmiljenja z drugimi tovariši vred.«
»Tudi meni ne bi bila usoda mila,« je rekla slamica, »vse moje sestrice
je vrgla starka na ogenj, šestdeset jih je naenkrat zagrabila in jim vzela
življenje. Srečno sem se ji izmuznila med prsti in ušla.«
»Kaj pa sedaj?« je vprašalo oglje.
»Jaz menim,« se je oglasil bobek, »ko smo vsi tako srečno ušli smrti, da
ostanemo vedno dobri prijatelji, da se podpiramo, kadar bi nam pretila nova
nesreča, da skupno potujemo in se izselimo v tuje dežele.«
Ostala dva sta bila zadovoljna s predlogom in vsi trije so se odpravili
na pot..
13
Dokazati, da ta uvodni del zgodbe o Slamici, bobku .in ogelčku ni
ljudski, bi bilo seveda težko. Domnevati pa to vendarle smemo, že
zato ker tega začetka ne pozna nobena res pristno ljudska varianta
naše zgodbe.
Pri nas na Slovenskem je menda najstarejša varianta, ki jo je
objavil v Vrtou leta 1874 Fran Levstik:
Slamica, kamenček in bobek
Slamica, kamenček in bobek so skupaj šli po svetu. Pridejo do široke
vode ter je ne morejo preiti. Slamica se oglasi: »Cujta me, temu je lehko
pomoči: jaz ležem in vama naredim brv, da pojdeta preko vode.« Bobek pre-
ide prvi ter srečno dospéje na ono stran. A kamenček pride jedva do srede,
obali se in pade v vodo, kjer vtone. Bobek je stal na suhem ter videl nezgodo,
in se je tako smijal, da mu trebuh poči. Na srečo njegovo mimo pride črev-
Ijar. Ta se bobka usmili ter mu županec na trebuh prišije. — Zato še denes
nosijo vsi bobki na trebuhu črno krpico, kakoršen je županec na starem
črevlji."
Od kod zgodbica Laščanu, ne vemo.
V Vrtcu pa je izšla še ena slovenska varianta. Objavil jo je
Fr. S. F[inžgar] pod naslovom: Kdor se tuji'nesreči smeji — ta se kmalu
" Brata Grimm, Pravljice. Prevedel A. B o 1 h a r. Ljubljana 1932, 61
in 62. Besedilo je podano precej prosto .po Grimmu.
" Vrtec IV/9, 1. september 1874, 139 — anonimno. Ponatisnjena — prav
tako anon. — v zbirki A. Brezovnika, Zakaj? — Zato! Ljubljana 1894,
št. 46. A. S 1 o d n j a k jo je uvrstil v Levstikovo Zbrano delo III, 1931, 278 in
v ZD IV, 1954. 201.
124
Pravljica o bobovi črni krpi v rokah W. Grimma, Levstika, Finžgarja in Tratarja
ob SDojej solzi. Napisana je bila leta 1892. Ko je Finžgar petdeset-let
kasneje pri Novi založbi urejal svoje Zbrane spise, je to in ono po-
pravil in dal zgodbici tudi nov naslov: Bobkooa zaplata (ZS XII, 1943,
43). Ne dolgo potem pa jo je še enkrat predelal za objavo v šolskem
berilu (1949). Mikavno bo, če postavimo prvi redakciji ob stran zadnjo:
Vrtec, 1893
Na nekej njivi so' bili skuipaj: Btibek,
Slâmica in Kamenček. Slamica je bila
vedno vesela. Kar plesala je, če je
le sapica popihnila. Ni mogla miro-
vati. Nave iča se zato njive in pravi
nekega dné sosedu Bobku, ki je gle-
dal iz svojega stroka: »Veš kaj, sosed
moj dragi, tako dolg čas je tukaj. Pojdi
greva potovat, da se razvedriva!«
»Nil le,« odvrne ves vesel Bobek in
poskoči iz svoje ječe. »Kar precej jo
mahniva!«
»Še mene vzemite s seboj,« oglasi
se zdajci Kamenček, ki je ležal leno
na suhi zemlji.
»Če ne bodeš prepočasen in pre-
len,« pravi Slamica, »pa pojdi!«
Veselo so hodili po gladki stezici.
Vže proti večeru dospó do potočka.
A ni bilo brvi preko njega. Kako tedaj
• )riti čez. Slamica, ki je bila modra,
cmalu si jo izmisli.
»Vže vem, takó-le bomo naredili, pa
bode pravo. Jaz ležem na vodo. Po-
tem gresta vidva drug za drugim po
meni — kakor po brvi — preko po-
točka. Samo pazita, da se komu ne
zvrti v glavi! Ko bosta na drugi strani,
pa mene izvlecita na suho.«
Rečeno, storjeno.
Slamica leže na vodo. Bobek se pre-
cej ojunači in gre na nemirno brv.
Malo se je res tresel. Toda prišel je
srečno na suho.
Za njim poskusi Kamenček. Ta se
je pa zelo bal. Ali Bobek ga je to-
lažil in mu dajal poguma. Ko pa vidi,
kako zelo se trese Kamenček in oma-
huje zdaj na levo, zdaj na desno,
prične se mu na vso moč smijati. Ka-
menček ne more več vzdržati ravno-
težja — omahne, pade v vodo in
utoni. A Bobek, ne da bi se mu to-
variš smilil, smeje se na vse pretege
in pozabi celo izvleči Slamico, katero
odnese val. Kar nakrat zaboli Bobka
čez pas. Obmolkne, potiplje se in vidi,
da je od smehu počil. »O joj, o joj.
Druga čitanka, 1949
Na požeti njivi so ostali Slamica,
Bobek in Kamenček. Slamica je bila
zmeraj vesela. Kar plesala je ob je-
senski sapi. Bobek pa je dolgočasno
kukal iz odprtega stroka. Ves žalo-
sten je bil, ker ni imel na njivi no-
benega tovariša več. Poleg njega je
ležal Kamenček v prsti in potrpež-
ljivo čakal zimo.
Lepega popoldne pripleše Slamica
k Bobku in ga nagovori: »Veš kaj,
dolgčas je na prazni njivi. Pojdiva
popotovat ! «
»Pa pojdiva!« pravi Bobek in se iz-
vali iz stroka.
Tedaj pa se oglasi še Kamenček:
»Jaz ne bom sam. Še mene vzemita
š seboj!«
»Če ne boš prepočasen in prelen,
pa pojdi!« mu dovoli Slamica.
In so šli. Veselo je frčala Slamica,
Bobek je koracljal za njo. Kamenček
se je ves truden valil za Bobkom.
Pod večer pridejo do potoka. No-
bene brvi ni bilo čezenj. Stali so na
bregu in premišljevali.
Kar poskoči Slamica in zakliče: »Ze
vem, takole bomo napravili. Jaz ležem
čez vodo, vidva pa pojdeta po meni
čez potok. Ko bosta na drugem bregu,
potegneta še mene na suho!«
»Izvrstno!« zaploska Bobek, Kamen-
ček pa nič ne reče.
Slamica leže čez vodo. Bobek stopi
nanjo in previdno koraka po nemirni
brvi. Na sredi mu skoraj spodrsne,
pa se naglo ujame in pride srečno na
drugi breg.
Za njim poskusi Kamenček. Zelo se
je bal. Toda Bobek ga je hrabril.
Kamenček gre, se guga, opoteka in
omahuje. Boibek se mu začne smejati.
Kamenček leze in leze in krili z ro-
kami. Bobek se mu smeje in se tolče
po kolenih. Tedaj Kamenček omahne
in se prekucne v vodo. Poredni Bo-
bek mu ni šel pomagat, ampak se je
smejal in smejal. Celo na Slamico je
125
Milko Matičetov
kaj bode zdaj, počil sem,« toži milo
Bobek in se zvija na bregu. Zakaj
bolelo ga je. K sreči pride črevljar
Smola mimo in zašije Bobku pok s
črno krpo.
In tako nosi Bobek še danes črno
zaplato. Ti pa, kadar ga vidiš in opa-
ziš črno liso, vedi, da ne smeš bliž-
njemu želeti nič hudega, sicer bode
tudi tebe kaznoval Bog.^'*
pozabil in je ni potegnil na suho.
Kamenček je utonil. Slamico je od-
nesel potok.
Nenadoma zaboli Bobka trebušček.
Neha se smejati, se potiplje in vidi,
da je od smeha počil.
»Ojoj, ojoj, počil sem!« milo potoži
Bobek in se zvija na bregu. Na srečo
)ride mimo čevljar Smola in zašije
3obku trebušček s črno krpo.
In zato ima še danes Bob črno za-
piato."a
Finžgarju je »storjioo« (njegova beseda!) baje povedala teta Neža
Ažnian v domači vasi. Na jesen, ko je bob zorel, je dečku dejala: »Viš,
kakšno črno fliko ima, veš zakaj?« — »Ne.« — »Bom pa povedala.. .«^*
Prva tudi po obliki ljudska slovenska varianta pa je prišla na
dan 28. oktobra 1951 v Gorenji vasi pri Mokronogu na Dolenjskem.
Povedal jo je pravljičar Lojze Tratar :
Zafcaj ima bob fliko na riti
Bob, slamca pa uoguček so šel na bužje pot na Zaplaz. Pridejo pa
u Martije vas do Jurčka. Tam je bla Mirna čez čez cesta, je biu poudje.^''
Zde j pa prau bobek:
»Kaku bomo pa mi tule čez pršel?«
»He,« se je bob oglasu spet, -»tu čist lahku: slamca zna dobr plavat,
pa bo naj čez prenesla, kje do Gregorička.€
Prau:
>Kirga pa boš prenesla čez taparuga?«
»L,« prau, »pa naj gre uógu name.«
Bob je stau pa tam na uni stran pr Jurčki. Uoguček se skobaca gor
na slamca na hrbet, pa sta začela plavat. Slama pa pregori, pa je šlo
use tisi kedel za Martinska hosta po uod. Bob se je pa taku smejou, de
mu je ret počla, pol je šou pa gor u Martijo vas h Duščeki, k je biu šuštr.
Prau:
¦»Ke b mi ti ret zašu, m je počla.«
»O, bom!« je reku šuštr.
Mu je pa ret zašu, ana flika gor djau. Ad tistih mau ma pa usak bob
ana flika na rit.^^
Vrtec XXIII/'l, 1893, 12.
"a Druga čitanka [za osnovne šole). Ljubljana 1949, 42—45. — Tudi v naj-
novejši izdaji: Druga čitanka, sestavila J. Ribičič in V. Winkler, Ljub-
ljana 1957, 98.
" F. iS. Fin ž gar ustno, 17. aprila 1953, ko sem ga nadlegoval v njegovem
domu na Mirju. Za ljubeznivost se mu še enkrat zahvaljujem.
" Povodenj.
Zapisal M. Matičetov v času, ko je v Mokronogu in okolici delala
7. terenska skupina Etnografskega muzeja iz Ljubljane; rokopis EM 7/29,
126
Pravljica o bobovi črni krpi v rokah W. Grimma, Levstika, Finžgarja in Tratarja
Tratar sam se ni mogel spomniti, kje je zgodbico prvič slišal.
Y Prelesju pri Sentrupertn na Dolenjskem pa je Ana Kostanjevec,
pd. Brudarca, povedala 29. oktobra 1951 snovno skrajno poenostavljeno
varianto aitiološke zgodbice o bobovi črni krpi:
Bob je mu hlače raztrgane zad na rit. Je šu pa do anga žnedarje,
da h mu tiste hlače zašeu. Je pa reku tist šnedar:
^Kaku, jest nemam obene bele flike, samu ana črna imam tle,« je
reku.
Boh prau:
»Pa tista črna pršij!«
Zdej pa ima zmerej tista črna flika bob.
Pri Brudarjevib v Prelesju se mora naš obhod po sledi slovenskih
variant te zgodbe žal že ustaviti. Pri nas danes namreč poznamo samo
dve ljudski in dve knjižno obdelani varianti.^^*
*
Toda poglejmo zdaj, kako so razni avtorji obdelali dano sinov.
Glede na načelo, da je oblika ozko zraščena z vsebino, ta »kako« ne
more biti brez pomena.
39—40. Ta Tratarjeva »istorja« pa je prišla tudi v zvezek Fanči S a r f o v e ,
članice iste delovne skupine, po pripovedovanju Tratarjeve žene Jerke, v
takile obliki:
Zakaj ma bob tisto črno fliko
Bob pa slamca pa ogučak so šli na božjo pot na Zaplaz. Zdej pa pridejo
do Martinje vasi do pučla (pučka?). Zdej pa prau bob: »Kuku mo mi čes prš/a?«
Dej pa prau bob: »Slamca zna dobr plavat« Pa j prau: »Kerga boš zej čes ta
paruga prnesla?« Prau ogučak: »Grem pa jest ta paru!« pa j zajahu slamca.
Slamca j pa pregorela od ogučka, k je biu ziu. Pa j šlo use skp te dol za Mar-
tinsko hosto, ogučak pa slamca, k je pregorela. Bob se j pa tuku smejau, k je
vidu, da plava use skp te dol, de m je rat počla. Pol je šu bob pa te gor u
Martino vas h Duščeka, k je biu Šuštar, mu j pa rat zašu. Od tistah mau ma
pa bob črno fliko na rit.
Rokopis EM 7/7, 55. Po prepisu F. Šarfove, ki se ji s tem najlepše za-
hvaljujem; tu dopolnjena interpunkcija —• zaradi lažjega razumevanja — in
bop spremenjen v bob, vse v sporazumu z zapisovalko. — Jerika Tratarjeva
je storijo kajpada slišala od moža — večkrat! — zato jo podaja tudi precej
z njegovimi besedami. Novost sta mesti, kjer je »oguček zajahu slamco«, tako
da je »pregorela od ogučka, k je biu žiu«.
" Zapisal M. Matičetov. Rkp.: EM 7/25, 85.
V Slovenskem gospodarju 63/4, 1929, str. 9, beremo pravljico z naslo-
vom »Mačka in miška«. Mačka in miška si skušata pomagati pri prehodu čez
vodo s slamico. Ta pa se prelomi pod mačko, ki pade v vodo, medtem ko
miški od smeha poči trebušček. Gre k čevljarju, da bi ji ga zašil. Čevljar
pa hoče poprej ščetin, prešič moke, mlinar pšenice, polje gnoja, vol vode iz
potoka. Ko vsi dobe, kar so želeli, je tudi miška uslišana. — Vendar ob objavi
ni i>ovedano, od kod je pravljica. Zato je ne moremo kar tako uvrstiti med
slovenske variante. Kaj ahko bi se namreč pokazalo kaj podobnega kot pri
pravljici iz opombe št. 26.
127
Milko Matičetov
Wilhem G r i m m je ob prirejanju pripovedi svoje tašče in nam ne-
znanega poročevalca spremenil marsikaj. Ne da bi analizirali vse
skraja, ustavimo se le pri tem, kar nas posebej zanima. Izpadla je na-
drobnost iz leta 1810 in 1812, da namreč bobek poči zaradi popite vode;
prireditelj se je odločil za naravnejši, krerpkejši in tudi v vseh znanih
ljudskih variantah izpričani smeh. V zadnji redakciji ima glavno be-
sedo slamica; leta 1810 še ni bilo tako, saj se je slamica lepo poko-
ravala sklepom druščine, n. pr. da je legla čez vodo. Za Grimmom iz
leta 1856 hodi (po naključju?) naš Finžgar, v čigar pripovedi slamica
predlaga popotovanje, slamica dovoli kamenčku, da gre zraven, sla-
mica si izmisli, kakot iti čez vodo, itn. Pri Grimmu leta 1856 bobek čaka
na bregu, da bo šel prvi čez vodo ogel; po prvi varianti iz leta 1810 pa
sta bila obadva na vodi, ogel in bobek, ko se je slamica vnela, po drugi
varianti je bil bobek že srečno prešel na drugi breg. (Prav tako bobek
poči na drugem bregu pri Levstiku in Finžgarju, pri Tratarju pa na
tem bregu, ko sam še ni bil v vodi.) Poglavitna sprememba končne
redakcije pa je začetek zgodbe, kakor smo že omenili. Ali pa ta raz-
širjeni začetek pomeni v vsakem pogledu pridobitev, je vprašanje
zase. Wilhelm Grimm je s tem uvodnim delom najbrže skušal ustrež-
ljivo prehiteti vrsto otroških vprašanj, potešiti malim poslušalcem pri-
rojeno radovednost, približati nenavadne junake, razložiti, odkod se
je ta čudna druščina vzela. V ljudskem pripovedništvu pa ni zmerom
razloženo vse do zadnje pike.^" Ne da bi mogli govoriti o kakem ljud-
skem hermetizmu, je vendarle včajsih kaj zamolčano nalašč, ravno v
tem pa je tudi lahko neki čar, mikavnost prve vrste. Domišljija je
prijetno razdražena, potem pa ji je prepuščeno, da s skopimi elementi
sama zida naprej. Zgodbica, kot jo poznamo iz starih literarnih pri-
čevanj, kot je prvotna Grimmova, kot je Levstikova in nazadnje Tra-
tar je va, nas brez kakršnegakoli uvoda postavi in médias res: Pruna,
faba et stramen rivum transire laborant (Nugae vénales, 1648); Das
Strohhälmachen, das Kölchen und das Bönchen die lebten zusammen in
Gesellschaft und wollten einmal eine Reise machen (W. Grimm, 1810) ;
Slamica, kamenček in bobek so skupaj šli i>o svetu (Levstik, 1874) ; Bob,
slamca pa uoguček so šel na bužje pot na Zaplaz (Tratar, 1951). Mar
naj v tem vidimo pomanjkljivost? Ne, ,pač pa se nehote spomnimo
zvrsti, ki je v literarni teoriji znana pod imenom črtica. Analogija ni
neupravičena in nam dovoljuje, da metodično podvomimo, ali je bila
razširitev ljudske pripovedi sploh x>otrebna. Tudi če je prireditelj (tu
konkretno W. Grimm, pri gorenjski varianti Fr. Finžgar, drugod kdo
drug) vse še tako lepo izpeljal, se ne moremo in ne moremo ostrosti
enega ^'prašanja: čemu!
^" Nemogoče bi bilo n. pr. mesto, kot ga ima W. Grimm, da namreč
slamica ve celo, koliko njenih tovarišic je starka vrgla v ogenj: ^.sechzig hat
sie auf einmal gepackt und ums Leben gebracht.« Ali je to na nepravem
mestu rabljeno ljudsko število, pretiran realizem ali kaj drugega, eno je
gotovo: da moti!
128
Pravljica o bobovi črni krpi v rokah W. Grimma, Levstika, Finžgarja in Tratarja
Če bi se pa taki pomisleki komu zdeli predrzni, naj ve, da so že
sami nemški narodopisci spoznali in priznali, da je marsikateri Wil-
helmov poseg v besedilo pravljic nekoliko odmaknil njegovo poda-
janje od značilnega ljudskega, ustnega pripovedovanja.^^ »Velika mno-
žina novih vložkov in sprememl) pač ni povsod prinesla brezpogojne
izboljšave, ampak je tu in tam z neorgansko prenatrpanostjo celo ško-
dila starejši preprosti ekspoziciji.«^''
V naši zgodbici imamo lep zgled za to, kako vneto pmrejanje lahko
povleče avtorja dlje kot je nameraval, na tla, ki ljudskemu pripovedo-
vanju niso navadna. V prvi izdaji KHM se trije junaki zmenijo, da
bo šel čez ležečo slamnato bilko najprej ogel, potem bob. »Kohle ging
breit und langsam darauf, Bohne trippelte nach. Wie aber die Kohle
mitten auf den Strohhalm kam, fing der an zu brennen, und brannte
durch, Kohle fiel zischend ins Wasser und starb...« V zadnji redakciji
W. Grimma pa se to mesto glaisi: ».. .die Kohle, die von hitziger Natur
mar, trippelte auch ganz keck auf die neugebaute Brücke. Als sie aber
in die Mitte gekommen war und unter ihr das Wasser rauschen hörte,
Toard ihr doch angst: sie blieb stehen und getraute sich nicht rveiter.
Der Strohhalm aber fing an zu brennen, zerbrach in zwei Stüke und
fiel in den Bach: die Kohle rutschte nach, zischte, wie sie ins Wasser
kam und gab den Geist auf.« Dostavki v ležečem tisku dajejo situaciji
kot taki drugačen značaj in pomenijo oddaljitev od ljudskega bajanja.
V prvotnem besedilu, ko je ogel padel v vodo in »umrl«, se je to lepo
prilegalo kontekstu, saj je bil poprej pač »živ«; popravljeno besedilo
— »und gab den Geist auf« — je v nemščini sicer navadna rečenica,
v ti zvezi pa le ni najprimernejše in ne pomeni korak naprej od
prvotnega »starb«. Nosilci dejanja so jwosebljene nežive reči in to že
samo ob sebi daje naši zgodbici posebno privlačnost; psihologiziranje,
iskanje občutkov teh nenavadnih junakov pa se mi zdi vsaj tvegana,
če ne prisiljena stvar. To tembolj, ker ljudsko pripovedništvo niti pri
človeških junakih ne spremlja z besedo njihovega duševnega stanja,
ampak se to kaže že bolj v dejanjih. In če bi hoteli vzeti zgornji
Grimmov odlomek iz leta 1856 pod lupo, bi morali še ugotoviti, da
metafora »von hitziger Natur« idiogega ogelčka ni ra^Tio najboljša,
saj izhaja prejkoneiz nekakšne besedne igre in nima opore v juna-
kovem dejanju in nehanju.
Fran Levstik je v svoji zgodbici skop, neprizadet; poročevalec,
ki se je omejil na najnujnejše za določitev vsebine. To je kajpada
naredil s pisateljsko rutino, vendar v jezikovnem pogledu pripoved
Manche der Änderungen, die Wilhelm später durchgeführt hat, haben
seinen Vortrag doch auch wieder von dem Wesen volkstümlicher und münd-
licher Erzählung um ein weniges entfernt« (Panzer v uvodu k »Die KHM
der Br. Grimm in ihrer Urgestait« 1, XLVIII).
'^'^ »Zugleich aber brachte der grosse Reichtum neu eingefügter Züge und
Wendungen doch nicht überall unbedingte Verbesserung, da er hie und da
auch, unorganisch und überladen, die ältere einfache Linienführung störte«
(Panzer, n.d., XLIX).
9   Slovenski etnograf J29
Milko Matičetov
nosi pečat njegovega tedanjega naglega pisanja. Od Martina Krpana
smo časovno in stilistično že precej daleč. To zgodbico je Levstik ob-
javil v času, ko je v glavnem »samo prevajal in prirejal slovanske in
neslovanske pripovedne motive« (A. Slodnjak).^'' Vendar smo vsaj v tem
primeru dolžni odvrniti od njega sum, da bi bil »samo kum, poprav-
ljač« (A. Debeljak).^* Zgodbo o Slamici itn. je zelo verjetno slišal in ne
bral. Njegova pripoved nikakor ni »močno podobna« lužiškosrbski
zgodbici z naslovom »Trije dobri prijatelji«,^" saj imamo tam ne samo
drugačno poanto, ampak tudi druge junake (mehurček; kamenček je
samo gledalec) in drugo prizorišče (prehod čez »morje«, to je z vodo
napolnjeno vdolbino — odtis konjskega kopita na cesti). In do danes
se še ni našla nobena varianta — ne tuja ne domača — ki bi bila mogla
rabitu Levstiku za podstavo.
T'ranc S. F i n ž g a r je oblikoval svojo zgodbico skoraj na začetku
svoje pisateljske poti. Takrat se je zanimal predvsem za mladinsko
književnost. V našem primeru si je najbrž bolj prizadeval napisati
zgodbico v čim prikupnejši obliki kot pa ostati zvest ustnemu izročilu.
Od takrat, ko mu je teta Neža povedala, zakaj ima bob črno fliko, pa
do takrat, ko je to njeno pripoved prenesel — po spominu — na papir,
je morda preteklo precej časa in vmes se je študent Finžgar lahko
srečal tudi z Levstikovo ali z Grimmovo varianto. Delna naslonitev na
toga ali onega je teoretično mogoča, ker je Finžgar pisal kasneje in ker
v ustvarjalnem procesu včasih soodločajo tudi nezavedne réminiscence,
samostojne gorenjske variante kot take pa le ni mogoče tajiti. V Fin-
žgarjevem besedilu nas posebej preseneča uvodni del: kako so se trije
junaki spoprijateljili na njivi. Ta uvod je bil bržkone porojen iz po-
dobne težnje kot oni pri Wilhelmu Grimmu in je prav tako brez
primerov v ljudskih variantah. Njegovo pristnost bi nam moglo po-
trditi samo gorenjsko ustno izročilo. Morebitne (težko pričakovane!)
nove gorenjske variante bi razpršile senco dvoma in stopile ob stran
Finžgarjevi brezniški, ki zdaj sameva daleč proč od dveh dolenjskih
variant iz okolice Mokronoga (Levstikova je krajevno nedoločena in
bo taka verjetno tudi ostala).
Staremu Finžgarju pa je bila zgodbica iz mladih dni še zmerom
všeč, če jo je v kratkem času nekaj let (1943—1949) kar dvakrat vzel
ljubeče v roke in jo ne samo jezikovno pomladil, ampak tudi drugače
oblikovno retuširal. Samo en tipičen primer iz prvega odstavka: Bobek
je prvotno »gledal iz svojega [1943: samotnega] stroka«, nazadnje —
1949 — pa »je dolgočasno kukal iz odprtega stroka«. Finžgarju kajpada
ne moremo kratiti pravice spreminjati besedilo, čigar avtor je on sam
in ne teta Neža. Tokrat mu tudi uredniki šolske čitanke niso odrekli
L e v s t i k , ZD IV, Ljubljana 1934, 556.
Življenje in svet X, 1931, 358.
Naša radost Vl/9, 1930, 95 — prevod iz zbirke Haupt-Schmaler,
Volkslieder der Sorben in der Ober- und Nieder-Lausitz, Grimma 1841, 160
(pri nas v anastatičnem ponatisu: Akademie-Verlag, Berlin 1953).
150
Pravljica o bobovi črni krpi v rokah W. Grimma, Levstika, Finžgarja in Tratarja
avtorstva, čeprav je njegova zgodbica izšla iz ljudstva in čeprav jo je
bil v prvi objavi sam podnaslovil »narodna basen«. (Pri izbiri so ti
uredniki imeli srečnejšo roko od njihovega kolege iz časa po prvi
vojski, ki je v Prvo čitanko sprejel pripoved »O mehurčku« — neizra-
zito okrajšavo slovaške variante!)^"
Lojze Tratar se tu uvršča — neznanec^' — ob W.Grimma, Lev-
stika in Finžgarja čisto enakovredno, kot oblikovalec iste snovi. Če-
prav kmet, ki je obiskoval samo osnovno šolo, je mojster v pripovedo-
vanju. Posebej mu »ležijo« krajše in šaljive piripovedi, zna pa tudi
daljše pravljice. Za njegove poslušalce domačine je zgodbica o bobovi
fliki privlačna, ker je tako otipljivo zasidrana v domačo okolico severo-
zahodno od Mokronoga: Martinja vas, pri Jurčku, Pri Gregoričku, pri
Duščeku, narasla Mirna, martinjska bosta, božja pot na Zaplaz. (Po
motivu romanja Tratarjeva varianta spominja na srednjeveško pri-
poved v latinskih verzih iz 15. stoletja, kjer gresta junaka miš in ogel
proti romarski cerkvi, pa na prehodu čez potok ogel utone.) Mimo
lokalizacije, ki je zanjo bolj dovzeten domačin, pa se zgodbica iz
Gorenje vasi odlikuje po živahnem dialogu. Neuspeli prehod čez naraslo
Mirno je narisan z nekaj črtami nazorno in učinkovito: »Uoguček se
skobaca gor na slamco na hrbet, pa sta začela plavati. Slamca pa pre-
gori, pa je šlo use tist kedel za martinjsko hosto.« Tratar se nič ne
zamuja ob duševnem stanju junakov, kakor se tudi W. Grimm ni leta
1810 in 1812, ko je bil še bolj pod vtisom živega, ustnega pripovedo-
vanja. Posebej je treba opozoriti na čistost nekaterih podob v Tra-
tarjevi pripovedi. Slamica, ki zna plavati in prenaša svoje tovariše na
hrbtu, je naravnejša kot slama-most čez potok v drugih variantah, kaj-
pada če je v svetu grotesknega mogoče govoriti o »naravnem«. (Pač
pa je v lužiškosrbski varianti naravna slama-most čez »morje« —
z vodo napolnjeno konjsko stopinjo na poti.) Bobek prihaja šele^ pri
Tratarju prav do veljave kot glavni junak zgodbe in kot tak je samo
on počaščen tudi v naslovu. Po tem, kaj je bobku počilo, kam mu je
čevljar (posebnost slovenskih variant namesto drugod navadnega kro-
jača) moral prišiti krpo, se Tratarjeva varianta ujema z latinskimi
verzi iz 1648, kjer se prav tako govori »de ima parte« ali o zadnji plati,
naravno, brez olepšav. Zaradi te »nerodnosti« Tratarjeva pripoved pač
ne bo obšla sveta kakor Grianmova, tudi ne bo prišla v slovenske šolske
knjige kakor Finžgar jeva, vendar bo vsak objektiven bralec priznal,
da je izrazno močna, živahna in skoizinskoz jasna v svojih podobah. To
pa so lastnosti, ki jo nesporno povzdigujejo na tako stopnjo, da se
lahko upravičeno kosa s pripovedmi, kot so jih oblikovali učeni in
slavni pisatelji.
O mehurčku, Prva čitanka. Sestavil K. Wider, Ljubljana 1923, 92.
Posneto po Vrtcu X1X/1, 1889, 22: O mehurčku (iz slovaškega prevel J. Barle).
^' Pravljičar in sin pravljičarja, rojen 1884, ima do zdaj natisnjeno samo
pripovedko o Kralju Matjažu (Grafenauer, KM, 191—192). Njegovo po-
dobo glej v Matičini Zgodovini slovenskega slovstva I, Ljubljana 1956, 123.
Bolte-Polivka, Anmerkungen I, 136.
9* 131
Milko Matičetov
Ana Kostanjevec, Brudarca, drobcena stara ženica, ki je po-
vedala fraigmentarno varianto o bobkovih zašitih hlačah, ima dober
spomin in celo nekaj pesniške žilice.^^ Krivico bi ji delali, če bi jo
hoteli obdolžiti, da je bila ona tista, ki je pozabila prehod čez vodo in
od treh junakov ohranila samo enega. Zgodba je najbrž prišla že
okrnjena do njenih ušes. Ce jo je ujela od slabega pripovedovalca, pa
ji morama šteti celo v zaslugo, da je spretno rešila, kar se je dalo, saj
je njena pripoved za silo še zmerom zmožna samostojnega življenja.
Tako v pregledu oblikovalcev zgodbice o bobovi črni krpi kakor
v samem naslovu tega pisanja je Lojze Tratar prišel v isto vrsto z
enim nemškim in dvema slovenskima pisateljema ne po naključju ali
nekako mehanično, ampak premišljeno, namenoma. In v vrsti je
zadnji'" samo zato, ker smo se držali časovnega zaporedja, drugače bi
bilo njegovo mesto bolj spredaj.
Ce !pa se po vsem tem vrnemo k izjavi, ki nam je bila za izhodišče,
ne bo več težko spoznati, v čem je njena pomanjkljivost: Grafenauer
govori na eni strani o »visoko usposobljenih umetnikih«, o »velikih
umetnikih in poznavalcih« (po imenu: Perrault, W. Grimm, Afanasjev,
Levstik, Finžgar), na drugi strani pa o [anonimnem] »ljudskem pripo-
vedništvu«, pravzaprav o »nepopolnih in... popačenih inačicah«, iz
katerih je mogoče rekonstruirati »idealne ljudske umetnine«.
Lojze Tratar nam je tu prišel ko naročen: zvil se je iz brezimne
poltema »ljudskega pripovedništva« in nam dal svojo varianto zgodbice
o bobku, ki častno zdrži v tekmi z variantami »velikih umetnikov«.
Toda iz tega sledi, da je tudi Lojze Tratar umetnik. In ker Tratar ni
nobena izjema (v ljudskem pripovedništvu vsak dan odkrivamo avtorje,
ki sicer ni vsak izmed njih Vinokurova,'^ Taikon,'^ Gerrits,^' Smolka'*'
ali Marinčič,'" vendar pa so vsi skupaj in vsak posebej vredni spošto-
vanja), se mi zdi predvsem nujno spregovoriti o posebni pravici, ki je
neuki pripovedovalci iz ljudstva sami niti ne terjajo, pa jim jo moramo
vendarle pošteno priznati: naj nihče ne preskuša svojih prirediteljskih
ali pisateljskih zmožnosti na njihovih tekstih. Ce namreč v načelu
priznamo, da so tudi pripovedovalci iz ljudstva lahko umetniki, potem
Prim. Slovensko berilo IV^ Ljubljana 1951, 99—100. — Brudarca je bila
rojena 1878 v Sentlovrencu.
™ Tratar je »zadnji« zato, ker teksta Ane Kostanjevec ne moremo pri-
merjati z drugimi zaradi fragmentarnosti.
M. A s a d o w s k i j , Eine sibirische Märchenerzählerin, FFC 68, Hel-
sinki 1926.
C. H. Tillhagen, Taikon berättar, Stockholm 1946. — Nemška iz-
daja: Taikon erzählt, Zürich 1948.
G. Henssen, Überlieferung und Persönlichkeit, Münster Westf. 1951.
A. S a t k e , Ulucînsky pohadkâf Josef Smolka, Ostrava 1958.
^'^ M. Matičetov, Brat in ljubi. Zbornik Primorske založbe Lipa, Koper
1956, 35—62.
132
Pravljica o bobovi črni krpi v rokah W. Grimma, Levstika, Finžgarja in Tratarja
I>ač ne more biti več govora o tom, da bi drugi \imetniki — pa čeprav
morda »visoko usposobljeni« — popravljali njihove umetnine, spremi-
njali njih jezik, stil, vsebino. In kakor srednjeveški alkimisti v svojih
retortah niso uspeli iz nečistih kovin pridobiti zlata, prav tßko je jalov
vsak poskus modernega prireditelja, da bi iz »nepopolnih«, »popa-
čenih« variant rekonstruiral »idealno ljudsko umetnino«. Grimmov
tekst Strohhalm, Kohle und Bohne docet! Po mojem globokem prepri-
čanju »idealnih ljudskih umetnin« ni ali pa so samo fiktivni kabinetni
izdelki.
Ko Ivan Grafenauer v nadaljevanju navedene izjave o prirejanju
ljudskih tekstov preide k zapisovanju, sam sebe nekako popravlja:
Tekstna kritika — pravi — je z vso ostrino odrekla pravico do rekon-
struiranja vsem zapisovalcem; »njihova dolžnost je podati samo to in
po možnosti vse to, kar jim nudijo pripovedovalci iz preprostega ljud-
stva; na njih je kajpada tudi, da pozvedo mod ljudstvom za najboljše
pripovedovalce in za take z najboljšim sporedom.«'^ Ker je v teh
vrstah tako odločno izraženo stališče sodobne folkloristike, je s tem
brez dvoma omiljen učinek prejšnjih trditev. In če smemo dati večjo
težo temu, kar je izrečeno nazadnje in ne na začetku, spotem bo vsaj
nakazana pot, kako odstraniti notranja nasprotja, v katera je avtor
nehote prišel.
Ostanimo kar na izhojenih tleh zgodbice O' bobku in njegovi krpi.
Wilhelm Grimm je svojo pripoved prvič slišal od gospe Wild, naš Fin-
žgar pa od tete Neže Ažman. Ker Wildova in Ažmanova spadata v
Grafenauerjevo kategorijo »pripovedovalcev iz preprostega ljudstva«,
Grimm in Finžgar pa v kategorijo »zapisovalcev« (le s potrebno ome-
jitvijo, da pravih zapisovalcev v današnjem pomenu besede vsaj v
Grimmovem času še ni bilo!), ne vidimo vzroka, zakaj naj bi tudi v
takih primerih ne veljale dolžnosti, formulirane s potrebno ostrino za
vse zapisovalce. Kakšna morila naj bi vzeli za razločevanje med zapiso-
valci »umetniki« in neumetniki in zakaj naj bi dajali prvim nekakšne
koncesije? Pravica — če je res pravica — mora biti za vse enaka! Zato
bi v našem času kazalo postaviti odločen veto vsakršni rekonstrukciji;
v preteklost, ki je ne moremo spreminjati, ampak smo jo dolžni le
spoznavati, pa si zgodovina folkloristike prizadeva posvetiti s svojimi
najnovejšimi sipoznanji o življenju ljudskega pripovedništva.
In zgodovina folkloristike nam kajpada pove, da je vsaka doba
gledala na ljudsko pripovedno izročilo drugače. Perrault je n. pr. pre-
stavil pravljice preprostega ljudstva v francoske salone 17. stoletja;
Wilhelm Grimm je lepo približal nemško pravljico predvsem meščan-
skim ljudem in otrokom in izoblikoval »tip« pravljice, ki je dobrih sto
let veljala za najboljši vzor »pristno ljudske« pravljice; Afanasjev
»je stal na stališču nedotakljivosti teksta in si je samo tu pa tam do-
volil kak uredniški popravek v besedilih rokopisov, ki jih je izdajal«;''
Yuk Karadzic je kljub zgledovanju po Grimmu spet po svoje pojmoval
I. Grafenauer, Slovenske pripovedke o Kralju Matjažu, 47.
153
Milko Matičetov
svoje poslanstvo ob prirejanju srbskih ljudskih pravljic, kakor sta
pokazala M. Mojašević^" in M. Bošković-StuUi.^" Nobenega izmed ome-
njenih — tudi našega Levstika in Finžgarja ne — danes ne moremo
več posnemati in jemati za zgled. Radi priznamo, da je vsak izmed njih
ob svojem času po svojih najboljših močeh izpolnil svoje poslanstvo,
obogatil svoj narod in človeštvo, vendar danes iščemo novih potov in
preskušamo nove prijeme, da bi se prikopali morda bliže viru ljud-
skega ustvarjanja kot rodovi pred nami.
Zusammenfassung
DAS MÄRCHEN VON DER SCHWARZEN BOHNENNAHT
BEI W. GRIMM, LEVSTIK, FINŽGAR UND TRATAR
Als Beitrag zur Diskussion, ob das Bearbeiten von Volkserzählungen zu-
lässig sei, erörtert der Verfasser einige Varianten des Märchens »Strohhalm,
Kohle und Bohne« (Aarne-Thompson Nr 295). Schon von der deutschen Va-
riante, welche Wilhelm Grimm von Frau Wild in Kassel mitgeteilt morden
ist und die uns in verschiedenen Formen (von der Olenberger Handschrift —
1810 — bis zur Ausgabe aus dem Jahre 1856) bekannt ist, kann keinesfalls
gesagt werden, dass alle Änderungen auch Verbesserungen sind; einige schwa-
che Stellen der Grimmschen Bearbeitung werden vom Verfasser besonders her-
vorgehoben. Zroei slowenische Varianten, welche uns von den Schriftstellern
Fr. Levstik (1874) und Fr. S. Finžgar (1892) mitgeteilt morden sind, zeigen unver-
kennbar den stilistischen Charakter der beiden Schriftsteller. Der zweite,
Finžgar, bearbeitete die Erzählung abermals noch 50 Jahre nach der ersten
Veröffentlichung. Sein Wortlaut hat sich wahrscheinlich schon bei der ersten
Fassung von der Erzählweise der Gewährsfrau entfernt, einer Tante Finžgars,
Neža Ažman. Unmittelbar aus dem Volksmunde wurde die erste Variante des
Typus AT 295 erst im Herbste 1951 in Unterkrain aufgenommen. Der Text,
den der Märchenerzähler Lojze Tratar geboten hat, ist nicht schlechter als die
Texte seiner gelehrten und mehr oder minder berühmten Vorgänger, er über-
trifft sie vielmehr durch seine Unmittelbarkeit.
Was folgt daraus? Wenn wir schon den authentischen Text der Frau Wild
aus dem ersten Jahrzehnt des vorigen Jahrhunderts nicht besitzen und wenn
uns statt des authentischen Textes der Neža Ažman nur die Bearbeitung Finž-
gars aus dem letzten Jahrzehnte des vorigen Jahrhunderts zur Verfügung steht,
dann ist es in der zweiten Hälfte des 20. Jahrhunderts wahrhaft an der Zeit,
dem Autorenrechte des Lojze Tratar und aller anderen ungebildeten Wort-
künstler gerecht zu werden. Es handelt sich um ein Recht, rvelches sie eigent-
lich gar nicht reklamieren, welches jedoch mir Aufzeichner ihnen unaufge-
fordert zugestehen und respektieren müssen: das Recht, ihre Texte unangetastet
zu belassen! Sobald wir nämlich prinzipiell zugestanden haben, dass auch die
Erzähler aus dem Volke Künstler sein können, dann soll niemand — und sei
es auch ein Künstler, sogar ein hochstehender — iTire Werke verbessern, ihnen
ihre Spraclie, ihren Stil, ihren Inhalt ändern. Es muss ein energisches Veto gegen
jegliche Rekonstruktion erhoben werden!
" Narodnye russkie skazki A. N. A fan as je va. I, Moskva 1957, str. X
in XI.
O Vukovoj stilizaciji srpskih narodnih pripovedaka. Zbornik Etnograf-
skog muzeja u Beogradu 1901—1951, Beograd 1953, 300—315.
^' V razpravi O narodnoj priči i njezinu autentičnom izrazu tu spredaj.
134