ZDRAVSTVENA NEGA IN UKREPI MEDICINSKE
SESTRE PRI NEvRoLoŠKIH IN oFTALMotoŠKIH
URGBNTNIH STANJIH
Tjaša Pečan Salokar, Katarína Lokąr
Uvod
Zaradi kompleksne narave bolezni in dejstva, da bolniki z rakom danes živijo dlje
zaradi napredka v diagnosticiranju in zdravljenju raka, narašča števi|o onkoloških
zapletov (tudi nevroloških in oftalmoloških)' Večina bolnikov z rakom umre zaradi
metastaz in z njimi povezanih zapletov, ki se lahko pojavijo kadar koli v času bolezni.
Zato je preprečevanje, zgodnje prepoznavanje, pľavilno ukrepanje in takojšnje
zdravljenje onkoloških urgentnih stanj bistven del zdravstvene oskrbe bolnika z rakom.
Zdravstvena nega bolnika, ki je 
ogrožen zaľadi onkoloških zapletov, je ze|o zahtevna.
Pri bolnikih pa so kljub številnim individualnim razlikam, opazie tudi mnoge
podobnosti.
Zdravstvena nega in ukľepi medicĺnske sestre pľi zvišanem
ĺntľakranĺalnem pľitisku
Povišan intrakranialni pritisk je 
urgentno stanje v onkologiji in zahteva takojšnjo diagnozo,
oceno in zdravljenje. Pri onkoloških bolnikih pride do povišanega intrakranialnega pritiska
zaradi primarnih ali metastatskih tumorjev možganov, lahko pa nastane zaradi edema, ki je
stranski učinek obsevanja možganov.
Znaki in simptomi pri zvišanem intrakranialnem pritisku so odvisni od mesta in velikosti lezije.
Zgodnji znaki so: glavobol, motnje vida, diplopija' zmanjšanje vidnega polja, spremembe v
motoriki, letargija, apatija, zmedenost' nemir, izguba apetita' navzeja in občasno bruhanje.
Pozni znaki so: bradikardija, počasno, plitvo dihanje, tahipneja, Cheyne_Stokesovo dihanje,
zmanjšana zmožnost koncentracije, motnje zavesti' sprememba osebnosti' hemiplegija,
Iremipareza, kľči, spremembe zenic, edeln papil, sprememba drže in zvišan|e telesne
temperature.
Zvišan intrakranialni pritisk se zdravi s koľtikosteľoidi' z osmoterapijo (manitol), s kiruľgijo
(resekcija tumorja), z radioteľapijo (obsevanje' bľahioterapija), s kemoteľapijo in s kombinacijo
kirurgije, kemoterapije in radioterapije.
Zdravstvena nega je usmerjena v zgodnje odkrivanje znakov povišanega intrakranialnega
pritiska, še zlasti pri bolnikih' ki so bolj ogroženi.
Tjaša Pečall Sąlokcll; clĘll. m.s., Katarina Loka; plof.1dl'.v1g., viš.nlecl.ses,
o llko Io š ki iĺlš t it tł Lj ub lj ana
39

Pľi bolniku s povišanim intrakranialnim pĺitiskom se najpogosteje sľečamo z naslednjirĺi
negovalnimi diagnozarni :
. 
zvišana možnost poškodb 
y 
zvezi z motornimi in senzornimi motnjami;
. 
deficit v samooskľbi v zvezi z motorno-senzoľnimi motnjami;
. 
slaba fizična mobilnost v zvezi Z motorno-senzoľnimi motnjami;
. 
nelagodje v zvez| s simptoIni povišanega intrakranialnega pritiska (glavobol, slabost,
bruhanje itd.);
. 
deficit telesni]r tekočin v zvezi z bľuhanjem, ki je posledíca zvišanega intrakľanialnega
pľitiska;
. 
nezadostna pľelrľana v zyezi s slabostjo in bruhanjem;
. 
neučinkovito dihanje v zyezi s povišanim intrakranialnim pritiskom;
. 
vizualne spremembe v zyezi s povišaniIn intrakranialnim pľitiskom;
. 
stľah 
y 
zvezi z bolezenskimi pľocesi.
Zvišan intrakľanialni pľitisk spada med kolaborativne problerne, zato 
ie 
zelo pomembno, da
smo pľi bolniku pozorni na pojav ali poslabšanje simptomov zvišanega intrakranialnega
pľitiska. Aktivnosti zdľavstvene nege so usmerjene k prepoznavanju in lajšanju simptomov ter
k ugotavljanju negovalnih problemov in bolnikovih potreb. Izogibamo se položajetn in
aktivnostim' ki bi lahko zvišali intrakľanialni pritisk (obračanju glave, trebušni legi' f'leksiji
vľatu) teľ po zdľavnikovem naľočilu apliciľamo telapijo (kortikosteroide, osmotske diuretike,
antipiretike itd.).
Zdravstvena nega in ukrepi medicinske sestre pľi kompľesiji
hľbtenjače
Korr-rpresija hľbtenjače je nevrološko ulgentno stanje, ki sc razvijc pľĺ 10 % onkoloških
bolnikov. Bľez takojšnje postavitve diagnoze in zdľavljenja lahko bolnik ostane delno ali
popolnoma paraliziran.
Do kompľesije hrbtenjače lahko pride zaradi vraščanja tumorja ali metastaz v lrrbtenjačo in
zaradi ĺnetastaz v vretencih. Znaki in simptomi kompľesije hrbtenjače so ľazlični in odvisni od
lokacije in stopnje infiltracije. Mednje sodijo bolečina, motorična oslabelost, pareze, retenca ali
inkontinenca blata in uľina teľ ilnpoteIlca.
Kompľesijo hľbtenjače zdľaviIno s koľtikosteľoidi. s kiľuľgijo, z radioteľapijo teľ s kemoteľapijo
pľi keĺnosenzitivnih tutĺoľjilr.
osnovna naloga zdľavstvene nege 
je zgodnje odkľivanje znakov kompľesije hrbtenjače, saj je
bolnikov odziv na zdľavljenje povezan z njegovim stanjem ob diagnozi. Natančna ocena
trenuhega stanja, negovalna analnneza in poznavanje rĺedicinske dokurrrentacije so ključnega
polnena pľi bolnikih, ki jiĺn gľozi kolnpresija hľbtenjače. Zdľavstvena nega teh bolnikovje zelo
raznolika inje odvisna od navzočih znakov in simptomov bolezni teľ od rlačina zdravljenja.
Pľi bolniku s kompľesijo hľbtenjače lahko ugotoviIl-lo nasledllje negovalne diagnoze:
. 
deŕicit v salnooskľbi v zvezi z tlotoľnitni-senzoľnilni motnjami;
. 
stľah v zvezi s spľenlelljeno življenjsko vlogo ill Življenjskinii navadalni;
40

. 
spľemenjeni družinski procesi v zvezi s prilagajanjem na novo nastalemu položaju in
negotovo pľihodnostjo;
. 
žalovanje v zvęzi z izgubo telesnih funkcij in njilrovega vpliva na življenjski slog;
. 
zvišana možnost socialne izolacije (bolnika/dľužine) v zvezi z invalidnostjo;
. 
motnje v samospoštovanju v zvezi z invalidnostjo;
. 
uživanje prevclikilr količin hrane v zyezi z nastankom neľavnotežja med vnosom hrane in
porabo energije ob telesni aktivnosti;
. 
nezadostna prehrana v zvezi z anoľeksijo in povečanirĺi Inetabolnimi potľebami;
. 
inkontinenca ali retenca uľina in/ali b|atay zvezi z motornilni in senzornimi motnjami;
. 
sindľorn lokomotorne neaktivnosti (disuse syndrome) v zvezi s kompresijo hľbtenjače;
. 
zvišana možnost poškodb v zvezi z motornimi in senzornilni motnjalni;
. 
zvišana ĺnoŽnost infekcije v zyezi z invazivními diagnostičnimi in terapevtskiIni posegi;
. 
spolnost: spremenjena funkcija 
y 
zvezi s fiziološkirni, senzornimi in psihološkimi vplivi
kompľesije lrrbtenjače na spolnost;
. 
neizvajanje teľapevtskega ľežiIna v zvezi s pomanjkanjem znanja.
Aktivnosti zdľavstvene nege so odvisne od ugotovljenih negovalnih diagnoz in indívidualnill
potreb bolnika ter od diagnostično terapevtskega režima. Podľobneje pa bova predstavili
sindľom lokoĺnotorne neaktivnosti.
Sindrom lokoĺnotorne neaktivnostije stanje, pri kateremje posameznik v nevarnosti, da pľide
clo okvare ali spremenjelle Í'unkcije telesnih sistemov ali pa sta Li źe navzoči, in siceľ kot
posledica pľedpisane ali neizogibne lokomotorne neaktivnosti. Pri sindroĺnu lokomotorne
neaktivnosti obstajajo številne aktualne in potencialne negovalne diagnoze:
. 
zvišana možnost okvare kože,
. 
zvišnna moŽnost obstipĺrcije.
. 
zvišana možnost spľemenjene ľespiratorne flnkcijc,
. 
zvišana možnost spremenjenega periÍ'ernega pretoka tekočin v tkivilr,
. 
zvišann tnotnost inl_ekcije.
. 
možna neaktivnost,
. 
slaba fizična mobilnost,
. 
zvišana možnost poškodb'
. 
moŽnesenzorične/peľceptualnespľeIĺembe'
. 
neInoč,
. 
spľelnenjen odnos do lastne telesne podobe.
Aktivnosti zdľavstvene nege:
. 
bolniku pomagalllo pľi obračanju v postelji, če 
je pľešibek, ga sami obľnemo;
. 
bolnika naučimo dihalnih vaj in izkašljevanja in ga spodbujamo pri izvajanju vsegir olnelljenega;
. 
pľi bolniku skrbiIno za ľedno odvajanje blata;
. 
izvajarrro rrkrepe za pľepľečevanje razjed zaradi pritiska;
. 
pľi vszrkem obľačanju opazujemo bolnikovo kožo in smo pozorni, če se pojavijo razjede
zaľadi pľitiska in znaki tt'onlboze;
4t

če ni kontraindicirano, namestimo bolnikove noge nad višino srca;
če ni kontraindicirano, bolnika pasivno ali aktivno razgibavamo v postelji;
bolnika spodbujamo k pitju (vsaj 2 litra tekočine na dalr' če ni kontraindiciľano);
bolnika spodbujamo kizĺažanju čustev in strahov 
y 
zyezi z omejitvami pri gibanju;
bolnika vključimo v načrtovanje vsakodnevnih opravil;
zagotovimo okolje, v kateľem se bo bolnik lahko sam odločal.
Zdľavstvena nega in ukrepi medicinske sestľe
pri oftalmoloških simtomih
oftalmološki simptorni se pojavijo pľi tumorjih v orbiti, pri tumorjih očesa ter pri metastazalr v
očesu (bolečina, izbuljenost očesa, občutek pritiska v očesu, motnje V gibanju zrkla, dvojni vid)'
Če bolnik Zznano maligno boleznijo toźizaradi motenj vicla, je nujen pregled pri okulistu ter
ob ugotovljenih metastazalr takojšnje obsevanje' Pri zgodaj odkritih vzrokih oftalmoloških
simptomov je 
uspešnost obsevanja večja. To je zelo pomembno, ker je vid najpomembnejši čut
pľi človeku in njegova izguba bolnika močno prizadene.
Negovalne diagnoze:
. 
zvišana možnost poškodb 
y 
zvezi z vizualnimi omejitvami;
' 
zvišana možnost socialne izolacije 
y 
zvezi s stľalrom pred poškodbo in zadľego zunaj
domačega okolja;
' 
nesposobnost za vzdrźevanje gospodinjsÍva v zvezi z okrnjeno zmoŽnostjo opravljanja
vsakdanjih opravil;
. 
deÍicit v samooskrbi v zvezi z okvaro vida;
. 
anksioznost v zvezi z obstoječo ali možno izgubo vida;
. 
motnje v samospoštovanju v zvezi z vizualnimi olnejitvami.
Aktivnosti zdľavstvene nege so odvisne od težavnosti oftalmoloških simptomov. Pri hudih
motnjah vida je 
bolnik bolj ogrož'en za nastanek poškodb in tudi samooskľba je lalrko
motena. |z tega razloga moramo poskrbeti za bolnikovo varnost in mu omogočiti vso
potrebno pomoč pri izvajanju življenjskih aktivnosti. Zaradi strahu pred poškodbami in
zadrege, ki jo 
doŽivlja v neznanem okolju ter, zaradi motenj v saĺnospoštovanju se bolnik
lahko začne Zatekati V osamo' ki sčasorna privede do socialne izolacije' Pomembno je, 
da
bolniku in svojcem poÍnagamo pri prilagajanju novi Življenjski situaciji in da 
jim
omogočimo izĺaž'anje čustev V zvezi s temi pľoblemi. Če bolnik oslepi, mu nuclimo vso
potrebno pomoč pri življenjskih aktivnostih ter mu vedno opišemo, kaj in kako bomo izvedli
določeno aktivnost.
42

Zaključek
Pri nevro|oških urgentnih stanjih 
je 
uspešno obravnave bolnikov odvisna od strokovnosti vseh
članov zdravstvenega tima' Medicinska sestra ima pri tem ključno vlogo, saj 
je koordinator
zdravstvene nege in zagovornik bolnika. Bolniku in svojcem tudi pomaga pń soočanju s
posledicami, ki jih bolezen prinese v njihovo življenje.
Liteľatura:
1. Caľpenito LI. Handbook of nĺu'sillg diagnosis.7th ed. Philadelphia: Lippincott, l997.
2. Jančąľ B. Rak orbite ill očesa. V: Fras AP, ur onkologija. LjubĘana: Katedra za ołĺkologijo
in radioterapijo: onkološki inštitĺĺ, I994: 199-20I
3' Kolaborativni center SZo za primanlo zdravstveno nego. Uvod v študij negovalnih diagnoz.
3. izd. Mąribor: Kolaborativni center SZo, I993.
4. Macaulay,VM, Snlith IE. Paraneoplastic 
Đłxdromes. 
Ill: Peckham M, Pinedo H, Veronesi U,
eds. oxford textbook of oltcolog1'. Vol. 2. oxfoľd: oxford UniversiĄ' Press, I995: 2228-53.
5. Miaskowski C. ollcologic emergencies. V: Miaskowski C, Buchsel P, eels. ollcolog1, ntłrsillg:
assessment and clinical cale. St Loĺlis: Mosb1', I999: 22]'44..
6. Nettina SM. The Lippillcott manrłal of nursing practice' 6th ed. Philadelphia: Lippiltcott,
199ő:369-71.
7. Petersen-Rivera L, Watters MR. Spinal corcl compression. In: Gates M, Fink RM, eds.
ollcolo gl' nursiĺlg secrets. Philadelphia: Hallley Belfus' I 997 : 3 5 2- 5.
8. Price CGA, Price P. Acute elneľgencies in oncolog1,: general ovelłiew. In: Peckhaln M,
Pineelo H, Veronesi U, eds. Oxforcl textbook of oncologl'. Vol. 2. Oxford: Oxford Universitt'
Prcss, 1995: 2193-201.
9. 
Quall 
WDY Skeel RT' Criticaĺ care issues in oncologl, and bone meĺastasis. In: SkeeL RT
Ląchant NA, eds. 4th ed. Bostołl: Little Brown, I995: 519-3I.
10. Schafer SL. Oncologic complications. ht: Otto SE, ed. Oncologl'nursittg.2nd ed. St. Louis:
Mosb1,, 1994: 376-440.
43