PoStnina plačana v gotovini. Stanovsko in ttrokovno glasilo Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani. Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se plačuje naprej. — Oglasi po dogovoru. Rokopise na uredništvo „Poštnega glasnika“ v Ljubljani. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista. — Rokopisi se ne vračajo. Letnik VI. V Ljubljani, dne 15. marca 1926. 6. številka. .loja: i Naša pohlevna pošta. Angleški list »Daily News« je prinesel pod tem naslovom zanimiv članek, ki zasluži, da ga objavimo v poljudnem prevodu tudi mi in da povemo pri tej priliki svoje stališče o pohlevnosti naše poštne uprave, članek se glasi: Pred vsem naj bo ugotovljeno, da poštna ustanova ogromno delo čisto odlično obvlada. Njeni uradniki so postrežljivi in tako ljubeznivi, kolikor jim dopušča njihovo težavno življenje, če so nekateri prenapeti in če nekaterih manire niso vedno ravno obzirne, potem se moramo pač spomniti na to, da je občinstvo, katerega del tvorimo tudi mi, prava šiba božja in da so poštni uslužbenci več ko dovolj zaposleni. Vzlic temu niso to stroji, nego ljudje, čuteči ljudje. Poudariti pa moramo, da je postala naša pošta za našo moderno, burno, samozavestno dobo preveč pohlevna. V času, ko* vsakdo oglaša (anoncira), se skrivajo poštni uradi v temnih kotih, izogibajo se glavnih cest, zarijajo se v majhne stranske ulice, kjer cveto ko vijolice v skritem. Poštna uprava si namreč ne more dovoliti luksusa. Na Knežji cesti pač lahko kupimo igračo, spodnje krilo, ponarejeno biserno ovratnico, za boga pa ne pisemske znamke. To skrivanje pošt se tembolj opaža v času, ko postavljajo velike banke svoja poslopja čisto pametno na najživahnejših trgih. Banke poučujejo ljudi, da je bančni račun ugodnost in ne luksus, s čimer majhne vložnike po pravici navduše. Usmiljenja je vredna poštna uprava, da ne pride ona na to misel. Ljudje potrebujejo tudi nekoliko reklame, da se poslužujejo številnih ugodnosti poštnih uradov, ki so milijonom ljudi nepoznane. Vsekakor bi svetovali poštni upravi, da bi bila na svoje ustanove tako ponosna, kakor so ponosni na primer bankirji in trgovci na svoje ustanove. Poštni uradi bi morali vzbujati pozornost. Pošte_ ne bi smele biti manj prijetne in lepe, kajti nobena stvar ne more biti povsem koristna, če ni istočasno tudi lepa. Poštna ustanova bi morala biti trgovskemu svetu za vzgled, ne pa klaverno krevsati za njim. Vsaka pošta bi morala razločno kazati vsa različna opravila, zaradi katerih je odprta. Pošta bi se morala od vseh poslopij v mestu najlaže najti. Na vsakem pisemskem nabiralniku bi morala biti začrtana strelica, ki kaže smer do najbližje pošte. (V velikih mestih seveda. Opomba prevajalca.) Namesto da bi pošta samo sebe oglašala, dela reklamo za druge stvari. Pred kratkim sem bil na čisto novi podeželski pošti, ki je bila prepleskana z običajnimi neprijaznimi barvami. Tu ni bilo najti ne znotraj ne zunaj niti ene same besede, ki bi dajala pojasnilo, kakšni posli se tukaj opravljajo. Toda okoli in okoli na vseh stenah so bili oglasi in letaki trgovcev z železnino, manufakturistov, kra- j .icvnih stavbnih podjetnikov in zavarovalnih agentov. Radoveden sem, kaj bi rekli o tr- j govcu s suknom, ki bi imel tako neprijazen lokal in ki bi tL, če vstopiš v njegovo trgovino, ne kazal svojih vrst blaga, temveč oglase krajevnih trgovcev z železnino, stavbnih podjetnikov in zavarovalnih agentov. Trgovsko urejen poštni urad ne bi samo jasno oglašal svojih naprav, nego bi bil tudi primemo in udobno opremljen za uporabo občinstva. Pomanjkanje oglasov (reklame) je posebno očitno pri telefonu, katerega uporaba je še vedno veliki množici ljudi nepoznana. Oni dan sem v pomembnem okraju Londona z velikim trudom našel trgovca, ki je imel telefon. Ljudje še ne vedo, da morejo priti do telefona po zmernih kvartalnih vplačilih in da je medkrajevni telefonski pogovor cenejši kakor pismo. To bi se moralo s ponosom oglašati z letaki na vseh poštah, v vsaki telefonski govorilnici in v dnevnem ča- | sopisju. (No, se vidi, da mož ni iz Jugoslavije I doma. Opomba uredn.) j Ravno tako je z ekspresnimi pismi. Malokdo ve, da z malo znamkami, ki jih nalepi poleg navadne pristojbine na pismo, doseže takojšnjo dostavo^ pisma naslovniku s posebnim slom. (Mož pač še ni pisal ekspresnega pisma v Ljubljano. Op. uredn.) Kratkomalo. poštna uprava potrebuje nove prosvitljenosti. Njene delovne metode niso držale koraka z modernimi časi. Med tem ko postajajo trgovske metode vedno svetlejše, postaja temačnost poštne uprave po tem kontrastu toliko pozornejša. * Ne morem si kaj, da bi k tem besedam Angleža ne pripomnil k poglavju pohlevnosti naših pošt nekaj odkritih besed, ki naj še bolj osvetle žalostno sliko pohlevnosti naših pošt. Kajti pri nas so razmere v tem pogledu še neprimerno' slabše, nego na Angleškem; pri nas se niti o pohlevnosti ne da več govoriti, nego o popolni zapostavljenosti. Ustanova, ki predstavlja glavno prometno' žilo države, ustanova, ki prevaža milijonske in miliardne vrednosti, ustanova, ki posreduje in prenaša po pošti ali po brzojavu ali po telefonu najvažnejše vojaške in državne tajnosti, ustanova, kateri se zaupajo najskrt-tejši ljubavni, družinski in trgovski posli ozir. dogodki, — ta ustanova životari v državi kot prevžitkarica. Danes sl hočemo ogledati samo zunanjost naših pošt. Skrite so v majhnih stranskih ulicah, v starih, zamazanih najemniških hišah, kakor prodajalci starin. Edino glavne pošte v nekaterih večjih mestih so res vsaj na zunaj kolikor toliko reprezentativne zgradbe, ki stoje na prometnem kraju (Sarajevo, Osijek, Maribor, Celje, Zagreb), pa tudi tukaj so naravnost sramotne izjeme (Beograd). Podružniške pošte v mestih so pa že bolj podobne mitnicam, kakor pa državnim uradom, ki operirajo z milijoni. Še hujše je v tem pogledu pri podeželskih poštah. Ne mislim najmanjših odprav-niškili pošt v majhnih vaseh, čeprav so tudi te pošte ravno tako državni uradi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev kakor vse druge, todn v majhnih krajih upoštevamo kolikor toliko pomanjkanje primernih lokalov, nepotrebnost tolikšne reprezentance in nerentabilnost teh pošt. Žalostno pa je, da se tudi erarne pošte in pošte na sedežih okrajnih glavarstev, sodišč in drugih oblasti n C ločijo dosti ali pa nič od odpravniških pošt. Vselej me je sram, če pridem v kak večji kraj in , zagledani poslopje poštnega urada. Poznam mesteca, kjer je gimnazija, okrajno glavarstvo in drugi državni uradi, velike zgradbe tovaren in privatnih podjetij. Evo, tam v stranski ulici, na majhni, neznatni hiši pa tista neokusna elipsasta plošča z napisom »Pošta, telegraf in telefon«, tista dolgočasna plošča, ki je povsod enaka: tako na glavni ljubljanski pošti, kakor na pošti v Cnnošnjicah. Pa prideš v Trbovlje. Največji industrijski kraj v Sloveniji, občina po številu prebivalstva tretja v Sloveniji (24.000 prebivalcev), celo mesto tovaren, tvomiških zgradb in stanovanjskih hiš in vil tamkajšnjega velepodjetja. Pošta pa je v majhnem pritličnem prizidku, kjer je bilo menda včasih kako skladišče, vsaj temno, vlažno, pusto in smrdljivo je tako ko v kakem magazinu. Vzemimo dalje Bled. Letna prestolica kraljevega doma, shajališče državnikov, ministrov, poslanikov in drugih odličnih osebnosti, letovišče množice tu- in inozemskih gostov. Kraljev poletni gradič, razkošne vile, moderni hoteli, tam na klancu pa pošta v lokalu, kjer je bil nekoč — hlev. En sam prostor za upravnika, uradništvo, služabni-štvo, brzojav, telefon, špedicijo, paketno skladišče, skratka vse razen Hughes-aparata, ki je poleg v nekem brlogu. Na pošti je v se-zijski dobi velikanski naval občinstva, in to ponajveč zelo odličnega občinstva, ki imajo priliko, videti pošte v drugih krajih in v drugih državah, pa primerjajo državno in dvorsko pošto na Bledu 1 — ta pobeljeni hlev — z drugimi poštami v ostalih svetskih letoviščih in vladarjevih bivališčih. Kdor ve, kakšen aparat osobja je bil za časa Avstrije na poštah v krajih, kjer se je mudil kak član bivše avstrijske vladarske hiše, ta se ne more spoznati, ali je pretirana varčnost ali omalovaževanje lastne narodne dinastije ali kaj krivo, da se pri nas ne da nič na reprezentanco pri takih poštah. Kadar se je pokojni avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand mudil na svojem gradu v Miramaru, je tržaška direkcija takoj odredila poleg potrebnega osobja za poštno službo več hugistov in dva kontrolorja za brezhibno poslovanje brzojavnega in telefonskega prometa. Pripomniti pa moram, da ni bik» skoro nič dela, ker se je imenovani princ silno malo posluževal brzojava ali telefona, vsaj v Miramaru. Na Bledu pa je poleti kralj, njegova rodbina in njegovo spremstvo, ki imajo zelo živahen telefonski promet. Na pošti pa je en uradnik, ki posreduje telefonske zveze tako od dvora, kakor tudi od vseh abonentov tn od strank iz javne govorilnice, sprejema brzojavke in igra na Hughesu. Vse to istočasno: na telefonu zvoni dvor, v sosednem brlogu kliče Hughes, pri okencu pa vrsta strank. Taka je pri nas dvorska pošta. V Velikih Laščah je pošta predeljena ledenica, prej je bil menda ves prostor ledenica, zdaj je v sredi prezidek: na eni strani je pošta, telegraf in telefon Kraljevine SHS, na drugi strani pa ledenica in zaloga piva. Na pošti mraz, tema, vlaga, nikdar ne posije solnce. nikdar se soba ne razgreje, vsak kos perila, ki se pusti v tem lokalu, postane čez noč zelen in plesniv od vlažnosti. In v tem lokalu morata dajati za par stotakov na mesec dve gospodični svoje sile in svoje zdravje poštni upravi. Poštna uprava meni, da je storila dovolj, da zmigne z rameni, češ: ni mogoče dobiti drugega lokala. In to je pošta na sedežu sodišča, ki ima v najemu največjo hišo v trgu, in davkarije, ki ima krasne prostore, vse nadstropje v novi hiši. Kaj naj brskamo še dalje po teh luknjah, magazinih, hlevih, ledenicali in svinjakih, katerim se pri nas pravi tudi kraljevi državni v Kun t jfrokovni deL Brzo-ja v. (N*da,ievanie-) Pokliče nas postaja. Dam ji znak------ Kaj sedaj? Navadno dobiš na to »hi« (hvala lepa), nima pa postaja toliko soli v glavi, da bi mi povedala svoj klic, da vsaj vem, koga naj pokličem, kadar bom prost. To je že več ko nerodnost. Zopet druga postaja ti bo dala na klic »počakajte imam stranko« ali pa še kak bolj bedast odgovor. Ja za vraga, ali ! je stranka bolj važna ko brzojavka? Kaj je j nujnejše? Ali pa: »Imam pošto.« To bi bilo ' opravičljivo samo takrat, če ima pošta odpraviti pošto na ambulanco, kjer je vezana na minute, pri došli pošti pa tega izgovora ne bi smelo biti, ker je vendar brzojavka nujnejša, kakor pa pismo. To je zgolj komoditeta in nerazumevanje naloge telegrafa. Takih izgovorov bi lahko našteval za cel leksikon. Tudi imajo postaje lepo navado, da brzojavke, katere so sprejele od strank n. pr. ob 17. uri, ne oddajo takoj naprej, marveč čakajo do zaključka uradnih ur. Ker pa je takih postaj mnogo, si centrala ne more pomagati, ker trije ljudje ne morejo delati na desetih vodih hkrati. Proti večeru je v večjih centralah vedno velik naval, ker hočejo vse postaje spraviti svoje zaostanke v denar. In pa nerodni smo, tako nerodni, kakor mala deca. Človek se mora včasih pred aparatom na glas krohotati, ko opazuje, kako silno smo nerodni. Stvari, ki bi si jih v ustnem občevanju povedali z dvema besedama, ne kapi ramo na aparatu, tudi če jih drugi izrazi v povsem neokrajšanih stavkih. Za vsako malenkost, ki ni vredna hesed, se razvije dolga in vehementna debata, katere rezultat je par psovk z obeli strani. In pa pametni! To je pa poglavje zase. Bolj ko je kaka moč neumna in neizvežbana, bolj je pametna in predrzna. Na vodu slišiš stvari, da sc ti lasje ježe! Pred nedavnim časom sem delal z neko večjo postajo, ki je imela zastavljen rele, da so ji izostajale pike. Pa mi reče: »Pike izostajajo, prosim postavite si vaš rele (torej meni kot dajajoči postaji). Ko pa sem jo čisto prijateljsko poučil, da bo menda boljše, da si ona regulira rele, mi nekaj časa oponira, končno pa pravi, da ima itak rele dobro postav- poštni uradi? Ni potrebno, sami jih poznate, pojdite skozi vasi, trge in mesta naše domovine, pa boste našli, če ne impozantna, pu vsaj dostojna in primerna poslopja okrajnih glavarstev, sodišč, železniških postaj, šol, župnišč, zadnje čase že občinskih hiš: kot najzadnje — razen desetorice izjem — naj-zanikemejše, nezdrave in neprimerne so pa pošte, ki konkurirajo komaj z mežnarijami. To je samo zunanja plat naših pošt. 0 koliko bi se še dalo povedati o pohlevnosti naše pošte! Čudno se mi zdi samo to, da najvišji funkcionarji poštne uprave, ki bi mogli nemara te razmere malo izboljšati, ne čutijo, da pada tema, majhnost in pohlevnost pošt tudi na te gospode. Mislite si, kakšen gospod je okrajni glavar, sodni svetnik, postajni načelnik itd. na deželi. Poštar pa je bil in je še vedno v družbi Cankarjevih dacarjev, financarjev in štacunarjcv. Pa ne samo poštar, ravno tako pošt. sekretar, pošt. svetnik, poštni inspektor itd., sploh vse s tem predikatom, bi dejal tja do ministra, nimajo tistega ugleda, kakor njihovi tovariši v ostalili strokah. Mislim, da se ne motim, če rečem, da leži dobršen del vzroka ravno v pohlevnosti (Anglež pravi iz vljudnosti »pohlevnost«) našili pošt. Dokler bodo naše pošte nastanjene v popravljenih hlevih, ledenicah in drvarnicah, tako dolgo ne more imeti ugleda ne samo uradnik, ki je predstojnik take pošte, nego tudi vsi oni ne. ki so šefi tega predstojnika in teh hlevov. Ijen, ker so pike čisto dobre — če ona sama daje in svoje znake gleda. Vod je bil pač v malem odvodu in, ko se trudim, da bi ji dopovedal, da bo tako prav, pa mi reče: »Potem pa vsaj močneje pritiskajte na dajalo, da bodo pike boljše!« Adijo mežnar! Zopet drugi, in navadno tisti, ki najslabše delajo, ti absolutno ne puste, da bi jim kaj povedal. To je včasih že neznosno, kako so nekateri v tem trdovratni. Kratkomalo ti izolira vod in na izolacijo dostikrat pozabi. In končno najhujši greh: dajati ne znamo. Divota jedna! Človek ne ve, ali bi se jezil ali smejal. Naravnost neverjetne stvari doživiš ua vodih. Da pri takem poslovanju ne more telegraf funkcionirati, je čisto naravna stvar. Še sedaj se maščujejo takozvani »Schnetl-siederkurse«, ki so bili slabši ko nič. Ljudje so dobili izpričevala, da so položili izpit z dobrini uspehom, pa si domišljujejo, da res znajo. Ne bo kazalo drugega, ko še v šolo, in sicer praktično šolo. Kaj mi pomaga deset telegrafistov,' če pa vsi skupaj niso za tri poštene. In tako se nabere nevednost, zani-krnost, domišljavost itd., telegraf pa stoji. j brzojavke pa leže po cele ure in dneve. Šc enega vprašanja se moram dotekniti, ker se je pri nas po vojni popolnoma zanemarilo. To je jemanje na sluh. Nejasno mi je, zakaj se je baš ta specialna panoga telegrafije opustila odnosno zanemarila. Uvodoma sem rekel, da znaša maksimalna praktično uporabljiva hitrost na morzu največ 110 znakov na minuto. Pri jemanju na sluh se da ta maksimum zvišati še za eno četrtino, tako I da je mogoče delati s 140 znaki. Normalno pa ; se lahko dela s 120, torej s povprečnim tem-: pom, katerega morz ne prenese več. Ima pa jemanje na posluh toliko prednosti pred jemanjem na trak, da se z zadnjim niti primerjati ne da. Seveda je pogoj ekzaktno dajanje. Pike morajo biti res pike in intervali točni in enakomerni. Pred vsem je poleg večje brzine važno to, da je jemanje na sluh neprimerno manj utrudljivo, nego ono na trak. Pri delu na traku se energija delavca troši na več strani: na navijanje mehanike, gledanje na trak in na golico, na katero piše, zvijanje traka itd. Pri jemanju na sluh vse to odpade. (Dalje prih.) Organizatorično gibanje. VIL REDNI OBČNI ZBOR »Osrednjega društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani«. Občni zbor se je vršil 7. februarja t. 1. v salonu gostilne pri »Levu« in je bil izredno dobro obiskan, iz česar sklepamo, da prihajajo tovariši do spoznanja, da je edina naša rešitev v močnih in enotnih organizacijah. Zborovanje je otvoril tov. predsednik Gruden, ki je vse navzoče pozdravil, posebno zastopnike bratske organizacije iz Zagreba, kakor tudi zastopnike krajevnih skupin. Nato je podal poročilo o splošnem društvenem delovanju v minulem letu, ki je pokazalo, da je rešilo društveno predsedstvo v minuli periodi toliko intervencij, vprašanj in raznih drugih tekočih zadev, kakor v nobenem prejšnjem poslovnem letu. Ustanovile so se tudi krajevne skupine v Ptuju in Ljubljani, tako da imamo sedaj štiri, in sicer v Mariboru, Celju, Ptuju in v Ljubljani. Z ustanovitvijo krajevne skupine v Ljubljani bo dobila centrala več časa za organizatorično delovsmje med onimi tovariši, ki sedaj še nimajo svojih organizacij, kakor imamo pri nas in v Zagrebu. Društveno predsedstvo je že v minulem letu začelo delovati v tem smislu, da bi sc vsi nižji poštni uslužbenci po vsej državi organizirali v enotno organizacijo s sedežem saveza v Beogradu, ni pa moglo v tako kratkem času obvladati tako ogromnega dela. Pač pa se je z našim prizadevanjem in sodelovanjem skozi več let razbita organizacija v Zagrebu na novo poživila, kar je za nas velikega pomena. Ob priliki kongresa poštnih nameščencev v Beogradu smo poizkusili organizirati po našem načinu tudi beograjske nižje uslužbence, kar se nam pa za enkrat zaradi razmer, ki vladajo zdaj doli, ni posrečilo. Zato se pa h<> vodstvo »Osrednjega društva« s podvojeno marljivostjo podalo na organiziranje vseh nižjih poštnih uslužbencev po celi Jugoslaviji v en enoten in močan savez. Sledilo je poročilo tajnika, graja nezanimanje posameznikov, nakar vzpodbuja tovariše na podpiranje društvenega delovanja za dosego boljše bodočnosti našega stanu. Tovariš blagajnik Engelman poda v svojem poročilu razveseljive podatke o društvenem premoženju, ki izkazuje ob koncu leta 1925 65.779-71 Din dohodkov in 48.591-05 Din izdatkov, tako da znaša čisto premoženje koncem poslovnega leta 91.240-81 Din. Tovariš blagajnik poroča nadalje o razdelitvi premoženja na krajevne skupine, kar je občni zbor soglasno potrdil. Nato je podalo svoje poročilo nadzorstvo, ki je bilo zadovoljivo, zato se je podelil na predlog predsednika nadzorstva celokupnemu odboru absolutorij. — Nato se je prešlo na volitve. V odbor Osrednjega društva so izvoljeni sledeči tovariši: predsednik Gruden Martin, podpredsednik Martinšek Franc, tajnik Dvoršak Vinko, tajnikov namestnik Hauptman Josip, blagajnik Engelman Anton, blag. namestnik Vogelnik Ivan, knjižničar Ban Martin in Bavdek Vekoslav. Odborniki: Šimenc Franc, Bezjak Martin, Paljevec Rudolf, Jerkič Karel, Boh Anton, Sovdat Franc, Klančar Vinko, Zaviršek Anton; v nadzorstvo pa: Jeršok Avgust, Mervič Ivan, Gliha Julij, Kozinc Anton, Apih Karel, in kot namestniki: Labovič Mihael, Cergolj Ivan in Glavnik Franc. Ako piješ »BUDDHA* čaj, vživaš že na zemlji raj! Volili so v smislu pravil samo delegati. Temu pa se je protivil tov. Cergolj, predsednik celjske podružnice, ki je zahteval, da naj glasujejo vsi prisotni člani. Ker pa pravila tega ne dopuščajo, se predlog tovariša Cer-golja ni mogel upoštevati. Ponovno izvoljeni predsednik se zahvali na izkazanem zaupanju ter obljubi, da bo za prospeh društva in vseh članov deloval po svojih močeh. Tov. predsednik Gruden predlaga zvišanje članarine od 3 na 5 dinarjev mesečno. Po daljši debati se je sklenilo, da se zviša članarina s 1. aprilom na 5 dinarjev mesečno, novoletni prispevek pa tudi na 5 dinarjev. Temu primerno pa se zviša tudi bolniška podpora od sedanjih 2 na 5 dinarjev dnevno za dobo 200 dni v enem poslovnem letu. Ker je še precejšnje število uslužbencev, ki še niso člani društva, se sklene, da se jim da za pristop v društvo po znižani pristopnini od 10 Din časa še do 30. junija t. L ako še niso prekoračili 65 let starosti; po preteku tega roka bo pa veljala zopet pristopnina, ki se je določila na lanskem občnem zboru. Nadalje se sklene, da se bodo sprejemale v društvo tudi ženske — služitelji in zvankhtiki. — Tov. Šimenc predlaga, da se pošljeta na kongres državnih nameščencev, ki se bo vršil dne 14. in 15. februarja v Beogradu, dva delegata, ki naj zastopata naše interese, posebno pa, da poizvesta, kako stoji zadeva glede revizije službene pragmatike. Tov. Cergolj je mnenja, da zadostuje samo en delegat, ker je stvar bolj informativnega značaja. Na predlog tov. Božičeva iz Maribora pa se sklene, da se odpošljeta dva delegati, in sicer eden na stroške centrale, drugi pa na stroške krajevnih skupin. Na obravnavanje pride predlog tovariša Martinška glede izpremembe pravil. Občni zbor določi poseben odsek, ki mora do prihodnjega občnega zbora izvršiti izpremembo pravil. Tov. Cergolj zahteva, da se pravila glede glasovanja izpremene tako, da bo imel na zborovanju vsak navzoči član pravico do glasovanja. Z ozirom na nastale razmere v »Zvezi poštnih organizacij« se je razmotrivalo, kakšno stališče naj zavzame k temu naše društvo. Predsednik Gruden prosi tov. predsednika Zveze gosp. Jakšeta, ki je naš občni zbor obiskal, naj pojasni razmere, ki momen-tano vladajo v Zvezi. Predsednik Zveze, pozdravljen od navzočih zborovalcev, pojasnjuje, da Zveza z izstopom nekaterih društev z malim številom članov ni dosti izgubila, ker šteje kljub temu še 1400 članov. Zato morajo ona društva. ki so ostala v Zvezi, tembolj solidarno hi složno delovati. S tem se je dobro uspelo zborovanje zaključilo, po zborovanju pa se je vršil družabni večer, ki je potekel v dobrem razpoloženju in neprisiljeni zabavi v prisotnosti nekaterih nam naklonjenih višjih uradnikov, za kar se jim najprisrčneje zahvaljujemo in želimo, da nam ostanejo še v bodoče naklonjeni in podpirajo naše skromne želje. Odbor. DA, DA. smm, O^MEMEiAVmE JUVRI.0 FIHEl To in ono. Izpremembe na najvišfih mestih. V ministrstvu pošte m telegrafa je upokojen generalni direktor Dragutin Dimitrijevič, pomočnik generalnega direktorja dr. Željko Horvat je imenovan za direktorja poštne hranilnice v Zagrebu, za generalnega direktorja je imenovan Štefan D e k a n i č, dosedanji direktor poštne hranilnice v Zagrebu, za pomočnika generalnega direktorja je imenovan Milan Gjorgjević, dosedanji načelnik tclegr.-teiefonskega odelenja v ministrstvu, za načelnika tega odelenja pa je imenovan ing. Marij Osa na, dosedanji pomočnik direktorja v ljubljanski direkciji. S temi izpremem-bami se je izvršila že davno željena- remodirra najvišjih funkcionarjev, ki bo v prid upravi in osobju. Glavna skupščina bratske zagrebške oblastne organizacije pit. nameščencev sc bo vršila v nedeljo 21. marca t 1. v Zagrebu. Po možnosti bo posetil to zborovanje tudi zastopnik ljubljanske organizacije, da očitno dokumentira prisrčne od-nošaje med obema sosednima organizacijama. Iz krogov zvaničnlc pri ljubljanskem čekovnem uradu. Da nesejo uradi Poštne hranilnice državni blagajni težke milijone, je več ali manj znana resnica. Manj znano pa je dejstvo, da pri tem tako dobičkanosnem državnem zavodu njegova uprava uslužbence grdo izkorišča. Tako izvršuje na ljubljanskem čekovnem uradu več ko 50 uslužbenk že cela leta težko in odgovorno uradniško službo za smešno pičlo plačo, ki ne doseže mesečno niti 1000 dinarjev. Skrajni čas bi že bil, da se Beograd spomni teh državnih rev. da jih pomakne iz zvaničniške kategorije v uradniško (IH. kategorijo) ter jim tako ustvari inteligentnemu človeku primerno življenje. Znane pa so nam še druge nekulantnosti tega zavoda napram nižjemu osobju, ki jih ob priliki objavimo. O obnovi uradnih prostorov na ljubljanski glavni pošti. Te dni se popravljajo uradni prostori pri paketnem oddelku. Vrše se zidarska dela m zdaj je najlepša prilika, da se napravi par vodovodov, saj zavzemajo uradni prostori paketne pošte vse pritličje v Šetanburgovi ulici. To bi bilo tako v interesu številnega personala, ki mora hoditi danes po vodo v — stranišče, kamor ne sodi vodovod ne s higieničnega ne z modernega ne s kulturnega pogleda. Vodovod v uradnih prostorih bi bil vsekako tudi v državnem interesu. Vzemimo, da nastane v uradu ogenj,, kar je lahko mogoče, kako prav bi služila vodovoda, ki bi bila tako pri rokah. Kako velika nesreča bi se dala na ta način preprečiti! Napravite torej v prostranih lokalih paketne pošte vodovode iz zgoraj navedenih razlogov ter postavite številnemu osobju vsaj en modern umivalnik, ki ga krvavo potrebuje. Naj ne bo naša prošnja glas vpijočega v puščavi1! Zdravje. V oceno in zameno za »Poštni glasnik« smo prejeli zdravstveno-poučui list »Zdravje«, ki izhaja v Ljubljani vsakega 15. v mesecu. List je zelo zanimiv, poučen in potreben, zato ga vsakomur priporočamo. Celoletna naročnina znaša 30 Din, polletna 15 Din, naroča se pri upravi lista, Zaloška cesta 2. Najznačilnejše članke, ki utegnejo koristiti našim čitateljem, ponatisne po malem tudi naš list. Jeklene valjčne zastore in vsa ključavničarska dela priporoča ključavničarstvo Avg. Martinčič v Ljubljani. — Glej današnji oglas na zadnji strani. Gospodarstvo. VELIKONOČNA GNJAT. V svrho dobrega in cenejšega nakupa velikonočne gnjati je načelstvo v seji dne 6. t. m. sklenilo, posredovati članom nabavo gnjati pri štirih tuk. prekajevalcih ozir. mesarjih, ki so nam sporočili najugodnejšo ponudbo. Ti so: Na tržni stojnici Novljan in Kastelic, Pibernik na Vodnikovem trgu in Rožič na Sv. Petra cesti 33. — Pogoji za nabavo so: 1. vsak interesent prejme za eno izmed tu naštetih tvrdk nakazilo pri naslednjih članih zadružnega vodstva: a) Martlnšek Eran za Ljubljano 2, b) Junc Ivan in Keržan Dora za Ljubljano 1, c) Čeh Karel za direkcijo. 2. Nakazilo, na katero izroči tvrdka kupcu blago, ostane pri njej. 3. Račun dobavitelja poravna zadruga takoj po predložitvi, član sam pa poravna znesek neposredno zadrugi brez vsakega pribitka v dveh do treh mesečnih obrokih. Dosedaj nam je sporočila cene gnjati in drugim takim izdelkom le tvrdka f. Rožič, Sv. Petra cesta 33, in sicer: Praška gnjat la 29 Din za kg, povita gnjat 30 Din za kg, pleče, brez kože 27 Din za kg, kare 26 Din za kg, carsko meso 24 Din za kg. reberca (s kožo ali brez nje) 23 Din za kg, vrat 24 Din za kg, goveji Jeziki 29 Din za kg, svinjski jeziki 28 Din za kg, krače 17 Din za kg. NABAVA DRV. Zadruga je nabavila večjo količino la. suhih bukovih drv in jih oddaja svojim članom po 155 Din za kubični meter, razžagana in postavljena na dom. Za cepljenje se računa 10 Din pri kubičnem metru več. Pri meri in nakladanju je vedno navzoč en član načelstva z g. Dermašo. Ev. pritožbe naj člani sporeče tovarišem, ki so določeni, da izdajajo nakazila za nakup velikonočne gnjati. V zalogi imamo tudi mehka drva po 70 Din za kubični meter. Tvrdka A. & E. Skabcrne nam sporoča, da nudi našim članom pri nabavah raznega manu-fakturnega blaga in perila tako glede kvalitete kakor tudi cene izredno ugodne pogoje in se zato interesentom najtopleje priporoča. INSERAT. Zadruga proda dobro obranjen krojaški šivalni stroj po izredno ugodni ceni, ker ga zadruga zaradi zmanjšanja obrata v krojačnici več ne potrebuje. Interesenti si morejo ogledati stroj v zadružni čevljarni, Beethovnova ul., poslopje Poštne hranilnice, podstrešje, kjer izvedo tudi pogoje in ceno. Uradni kotiček. Utemeljitev poštninske prostosti. (F. P. v K.) Zdaj ne vem, ali eden od naju več nemško ne zna- ali sta pa najina Barthla različna. Prečitajte še enkrat točno člen V. zakona o prostosti poštnine. Prvi odstavek pravi, da zadostuje za korespondenco med drž. uradi oznaka »službeno«. Drugi odstavek pravi, da zadostuje za korespondenco od drž. uradov na privatne naslovnike oznaka »službeno poštnine prosto« (»portofreie Dienstsache«). Isto dobite napisano v izvršilnih določilih k temu členu, točki a) in b). Pobližja označba (šolska, ubožnostna, občinska itd. zadeva) je potrebna šele pri ostalih primerili, ne pa pri onih, ki spadajo pod prve 3 točke člena II. Tako torej vidite, da je direkcijski odlok vendar pravilen. Veste, ne smemo biti preveč trdovratni, saj se lahko vsakdo zmoti, vendar v tej zadevi se Vi lahko motite, jaz malo težje, direkcija pa ! prav težko. Kadrski rok. (M. O. v R.) Pravico do vštetja kadrskegn rok.1 imate, če ste imeli že pred 1. septembrom 1923 pravico do pokojnine in če ste vstopili v poštno službo pred 32. letom starosti. Napravite prošnjo na ministrstvo pošte in telegrafa s prepisom overenja vojaške oblasti. — L.etna službena obleka bo po zatrdilu ministrstva izgotovljena do oktobra t. I. Za »Zvezo poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani« izdaja In urejuje Joško Jakše v Ljubljani. Za »Zvezno tiskarno in knjigarno« Alojzij Höfler v Ljubljani. KOUNSVl&i' vsted svojtV» dobnn splošno priljubljena CIKORIJA— KRILA d za dame. moderno izdelana, trpežno šport krilo Din 75'— enobarvni ševiot „ 100 — modno-rižasto ali karo 140’— tenis krilo .... 190 — kakor tudi bluze, plašče, kostume ter sploh vso konfekcijo za dame in otroke razpošilja po zelo znižanih cenah veletrgovina R. STERMECKI, CELJE št. 67. Vzorci razne manufakture se pošljejo na vpogled, ilustrirani cenik z nad 1000 slikami pa zastonj Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje Proti potrdilu tudi na obroke. Anton Krisper Mestni trg 26 - Stritarjeva ui. 3 Prodaja vsake vrste čevljev in galanterijskega blaga po najnižjih cenah A.&E.SKABERNE priporoča svojo veliko zalogo manufak-turnega blaga po najzmemejših cenah LJU&UAMA, MESTNI TRG 10 THE REX CO. Ljubljana, Gradišče IO — Zagreb, Sajmište 56 Telefon št 268 interurban. — Ustanovljeno 1906. $pe ob vodi blizu Prešernovega spomenika. ►t» SPREJEMAJO SE POPRAVILA STROJEV. 4-*«