Namesto mestnega bo zemeljski plin
Zaradi vprašanj porabnikov o prehodu iz oskrbe z mestnim plinom na oskrbo z ze-meljskim plinom daje samoupravna stano-vanjska skupnost, skupaj s Plinarno, nasled-nje pojasnilo:              '
POTREBNOST IN UPRAVIČENOST
Obstoječe naprave za proizvodnjo mest-nega plina v Ljubljani so stare že preko 20 let. Zaradi iztrošenosti, ki je posledica dol-goletne stalne polne obremenitve, so obra-tovalno že zelo nezanesljive. Vzdrževanje je zelo oteženo, saj je mnogo rezervnih delov vezanih na uvoz in dolge dobavne roke. Za-radi dotrajanosti je obratovanje proizvodnih naprav za proizvodnjo mestnega plina zelo nezanesljivo in lahko pričakujemo v prihod-nosti vedno več in večje okvare. Le s skrajni-mi napori pri vzdrževanju teh naprav je Pli-narna uspevala v zadnjih letih še zagptavljati sprejemljivo kvaliteto in zanesljivost pri oskrbi potrošnikov z mestnim plinom. Z ozi-rom na zelo kritično stanje pri proizvodnji mestnega plina lahko pričakujemo. da bo oskrba potrošnikov z mestnim plinom še lahko tekla v okviru normalne zanesljivosti le. če bomo proizvodne naprave za proiz-vodnjo mestnega plina razbremenili vsako leto za cca 20% sedanje obremenitve. To pa je možno doseči le na tak način, da je vsako
leto preusmerjeno iz uporabe mestnega pli-na na uporabo zemeljskega plina najmanj 3000 potrošnikov.
Prehod iz oskrbe z mestnim plinom na oskrbo z zemeljskim plinom je edina pravil-na usmeritev tudi izenergetsko-ekonomskih razlogov, predvsem pa s stališča racionalne rabe primarne energije. Povprečni izkoristek pri proizvodnji mestnega plina je le okoli 70%, medtem ko je lastna raba pri neposre-dni oskrbi z zemeljskim plinom le okoli 1%. Do enakih zaključkov so prišli tudi drugje v svetu, kjer so že prej imeli na razpolago zemeljski plin. Mestni plin. ki je še pred dve-ma desetletjema bil zelo razširjen po vsej Evropi je praktično povsod v ostalih državah Evrope že v celoti zamenjan z zemeljskim plinom.
REALIZACIJA
Pri planiranju območij oziroma sosesk, kjer se bo v konkretnem obdobju izvajal pre-hod nazemeljski plin, je potrebno upoštevati tehnično-tehnološke možnosti dovoda ze-meljskega plina na to področje. Najprej bo realiziran prehod na obrobnih soseskah, kjer je plinovodno omrežje sosesk možno pove-zati z napajalnimi plinovodi zerneljskega pli-na   Ko bodo te soseske prešle na uporabo
zemeljskega plina bo možno preko plinovo-dnega omrežja teh sosesk dovajati zemeljski piin tudi v centralne (starejše) dele mesta.
Na območju, kjer se izvaja prehod na upo-rabo zemeljskega plina, mora biti predho-dno plinovodno omrežje usposobljeno za di-stribucijo zemeljskega plina. Usposabljanje plinovodnega omrežja za distribucijo ze-meljskega plina je planska naloga Plinarne, ki tudi krije stroške, ki pri tem nastanejo.
Notranje plinske instalacije, ki se trenutno še uporabljajo za pretok mestnega plina, je treba usposobiti za pretok zemeljskega pli-na. Vso neustrezno armaturo je potrebno zamenjati z ustrezno armaturo in s tlačnimi preizkusi ugotoviti ustreznost instalacije. Ce se izkaže plinska instalacija kot netesna je potrebno zamenjati tiste dele alt odseke in-stalacij. ki so neustrezni. Glede na to, da je tlak zemeljskega plina v plinovodnem omrežju višji kot ga potrebujejo plinska tro-šila. je potrebno na ustrezna mesta vgraditi tudi ustrezne elemente za regulacijo tlaka plina.
Vsa dela, ki so potrebna pri usposabljanju notranje plinske instalacije in plinskih trošil v takem smislu, da je možna uporaba zemelj-skega plina gredo z oz*rom na določila Po-gojev   za   dobavo   in  odjem  zemeljskega.
mestnega, mešanega in uparjenega plina (Ur list SRS 20/80 in 26/80) na račun lastni-ka ali upravljalca stavbe ter uporabnika plina.
V novejših soseskah, kjer so instalacije že izdelane v varjeni izvedbi in je bila vgrajena tudi že ustrezna armatura, so stroški uspo-sabljanja bistveno nižji kot v starejših objek-tih,   kjer so  plinske  instalacije v vijačeni izvedbi in tudi že dotrajane.
ZAKLJUČEK
Z ozirom na kritično stanje v proizvodnji mestnega plina je intenziven prehod iz oskr-be z mestnim plinom na oskrbo z zemeljskim plinom vitalnega pomena za nadaljnje zago-tavljanje oskrbe potrošnikov s plinom. Plan prehoda na zemeljski plin mora biti realizi-ran do leta 1989 s tem, da bo vsako leto prešlo iz uporabe mestnega plina na upora-bo zemeljskega plina najmanj 3000 potrošni-kov.
V nasprotnem primeru lahko pričakujemo v naslednjih letih razpad oskrbe z mestnim plinom, kar bi imelo za posledico, da bi tisti potrošniki, ki bi še bili oskrbovani z mestnim plinom ostali za daljši čas (lahko tudi več let) brez vsake oskrbe s plinom \z plinovodnega omrežja.