»mESSenGER« glasilo slovedcev \j rustrrliji
'Registered by Australian Post — Publicationa No. VAW 1215"
"MESSENGER" - Voice of Slovenians in Australia
LETNIK XXX štev. 11 & 12
NOV.—DEC. 198;
30 LET SLOVENSKEGA DRUŠTVA V
GEELONGU
(Glej poročilo na strani 5)
"SLOVENCI OD PAMTIVEKA"	Primerno božično darilo
OBISK SLOVENSKEGA ŠKOFA
Vsakdo, ki je do sedaj videl knjigo "The Slovenians From The Earliest Times" ali po naše Slovenci od pamti-veka, je bil prijetno presenečen že nad izredno visoko kvaliteto zunanjega izgleda knjige: papirja, vezave in umetniške opreme, še predno je pričel prebirati vsebino.
To ni knjiga, ki bi jo človek prečita! in potem postavil nekam na spodnjo polico. Ne. Ta knjiga ima že po svoji izdelavi nadpovprečno vrednost in bo krasila marsikatero knjižno omaro naših rojakov in naših prijateljev. Ta knjiga je izraz zmogljivosti, nadarjenosti in prid-; ^sti, ki odlikuje našo maloštevilno narodnostno skupino.
Knjiga je vezana v belkasto grobo platno in na naslovnem ovitku je oris "Knežjega kamna", katerega so uporabljali karantanski knezi pri ustoličenju. Tiskarska dela je opravila tiskarna Distinction Printing, katere lastnik je Simon Spacapan, ki je tudi vodil celo tehnično stran sestave knjige. Skoraj pri vseh delih okoli knjige so bile vpletene slovenske roke. Z umetniško opremo knjige je zopet pokazal svoje odlične sposobnosti Vasja Čuk, stavljanje pa je opravila na "Vestni-kovem" tiskarskem stroju ga. Marta Ster-le. Kljub temu, da je še nekoliko "sveža" v angleščini, je naredila vse delo vestno in spretno, s presenetljivo majhnim številom "tiskarskih škratov".
Knjiga obsega 210 strani in vsebuje 167 zanimivih ilustracij, katere je avtorica zbrala s številnih delov Evrope in njenih znanstvenih ustanov.
Vsebina najprej podaja opis prebivalcev in teritorija pred naselitvijo Slovanov. Omenja vpliv predrimijanske in potem rimljanske kulture pred velikim preseljevanjem narodov.
Zatem se bavi s tem kar nam je poznanega iz življenja Slovanov pred njih preselitvijo na zapad in nas seznani z deželo in kraji, kjer so se naselili predniki današnjih Slovencev.
Vpelje nas v dobo pokristjanjevanja Slovencev, ki je poleg nove vere prinesla s seboj tudi vplive, ki so končno odvzeli Karantancem svojo lastno svobodno državo.
Dalje nas vodi skozi temne čase srednjega veka in nam daje vpogled v strukturo tedanjega fevdalnega sistema, vzpostavitev mest in gradov. Nazorno opiše brez-upono životarjenje tlačanov ter njih tragično končane upore v boju za "staro pravco". Seveda tudi omenja turške vpade in plenjenja, pa tudi celjske grofe in na njih neizpolnjene upe v prizadevanju, da nadkrilijo Habsburžane.
Pokaže nam gorečnost prvih slovenskih protestantov, ki so nam zanetili iskrico iz katere se je razvil plamen slovenske književnosti.
Skozi dobo prosvetljenstva in reform cesarice Marije Terezije in cesarja Jožefa II. nas pripelje do Napoleona, vzpostavitve kraljestva Ilirije, ki je pomagalo k prebujanju slovenske narodne zavesti, katera je potem stalno rasla od evropske "pomladi narodov", preko poziva za Zedinjeno Slovenijo in slovenskih ljudskih taborov do Majske deklaracije, odcepitve od Avstro-ogrske monarhije ter prve in druge Jugoslavije.
Zadnji del knjige je posvečen slovenski folklori in tradicijam, katerih opis je podkrepljen s številnimi ilustracijami.
Na splošno so najbolj vpadljiv del knjige izbrane ilustracije, med katerimi so mnoge prav redke. Prav te ilustracije bodo povprečnemu bralcu, drugače zelo zgoščeno pisano vsebino napravile pestro, zanimivo in dojetnejšo. To pa je važno.
V torek, 12. decembra sta obiskala S.D.M. ljubljanski škof pomočnik Jožef Kvas in predstojnik slovenskih frančiškanov pater dr. Miha Vovk.
Okoli 6. ure zvečer ob jasnem sončnem dnevu, so mladi oblečeni v narodne noše ponudili gostoma, po staroslovan-skem običaju ob vhodu v dom S.D.M. sol in kruh. V imenu S.D.M. pa jih je sprejel predsednik S.D.M. g. Peter Mandelj ter jih predstavil številnim navzočim članom. Oba gosta je pripeljal na slovenski "Griček" v Melbournu pater Bazilij v spremstvu dveh slovenskih redovnic.
Po ogledu zemljišča je čakalo pomožnega škofa tudi malo težaškega dela. Na-prošen je namreč bil, da v spomin svojega obiska posadi na vaškem trgu brezo. To je tudi prav z veseljem storil in kar videlo se je, da mu lopata ni bila preveč tuje orodje, čeprav se je izrazil, da ima vse manj časa, da bi se bavil tudi z vrtnarstvom.
Pred odlično večerjo, katero so pripravile članice ženske sekcije pod strokovnim vodstvom gospe Marije Cvetko, je spregovoril dobrodošlico g. Mandelj in izrazil radost vsega članstva, da ima priliko pozdraviti v svoji sredi tako visoka gosta.
(Nadaljevanje na strani 3)
kajti knjiga je namenjena v prvi vrsti, našim mlajšim, v angleško govorečih deželah vzraslim rodovom ter našim angleško govorečim prijateljem.
Knjiga je izšla v zelo omejeni izdaji. To pa je omogočil in založil Koordinacijski odbor slovenskih organizacij Viktorije.
Verjetno bo v knjigi lahko marsikateri kritik (predvsem nepoklican, nerazgledan in zlonameren) , našel tudi nekatere kosti, ki jih bo potem z veseljem glodal. Toda trezno in iskreno misleči bo moral pri ocenjevanju knjige prav gotovo upoštevati dober namen in izredne hvale vreden napor avtorice gospe Drage Gelt. Saj ta si ne prišteva nikakih formalnih kvalifikacij na zgodovinarskem področju, niti pri svojem delu ni razpolagala z možnostmi in podporami, ki jih pri svojem de-
lu navadno uživajo znanstveniki. Daleč o velike večine zgodovinskih virov je razpc lagala samo z ogromno mero energije potrpljenja in vztrajnosti ter končno, ne izčrpno mero ljubezni do vsega slovenske ga, a še posebno do slovenske mladine
Ne sme biti Slovenca v Avstraliji, ki n bi posegel po tej knjigi in jo tudi posredc val svojim otrokom in angleško govore čim prijateljem. Na ta način bomo mne go pripomogli k temu, da bo javnost vede la več o Slovencih, kot je to na žalost b lo do sedaj. Prav ob času božičnih prazn kov, bo knjiga za marsikogar najprimei nejše darilo.
Knjiga se dobi pri vseh slovenskih oi ganizacijah v Avstraliji. Nje cena pa j samo 20 dolarjev, kar je silno zmerno primeru s stičnimi publikacijami.
vestnfk
NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI
P.O.Box 56,Rosanna,Vic.,3084, Tel.;459 8860
Lastnik - Published by SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE P.O.Box 185,Eltham, Vic.,309S. Tel. 437 1226
Predsednik - President: PETER MANDELJ Tajnica - Secretary: ANICA MARKIČ
Odgovorni urednik — Editor MARIJAN PERŠIČ
Stalni sodelavci — Permanent contributors: ČUK VASJA, LAVRIČ DUŠAN, LAVRIČ JANA, MANDELJ PETER, PERSIC KAREN. POSTRUŽIN LJUBICA, POSTRUŽIN DARKO, SPACAPAN SIMON, MARTA STERLE, STANKO PIBERNIK.
Tiska — Printed by CHAMPION PRESS
Cena - Price 8Sc Letno — Annual Subscription 10 dollars
Rokopisov ne vraćamo Za podpisane članke odgovarja pisec.
ILEGALNI NASELJENCI
V Avstraliji predpostavljajo preko 50.000 ilegalno naseljenih. Po večini so to osebe, ki so prišle sem na obisk, pa se ne vrnejo, ko bi morale. Več kot 60% od teh je tukaj zaposleno in tako odjedajo kruh avstralskim prebivalcem.
Sedaj bodo proti takim še bolj strogo postopali in prav redki bodo slučaji, da bodo takim, ki se zadrže tukaj preko od-meijene dobe, izdali podaljšanje.
MUZEJ V BONEGILLI
Bonegilla je bila prvi dom velikemu številu imigrantov v prvih desetletjih po vojni. Bila je največji od 23 taborišč, ali Hostels, kakor so jih imenovali. Preko 320.000 ljudi je prešlo skozi to taborišče in si ustvarilo svoje lastne domove po Avstraliji vse do leta 1971, ko so to taborišče zaprli.
Ethnic Communities Council bo sedaj v tem hostelu pričel z vzpostavo Narodnega vseljeniškega muzeja. V ta namen so zaprosili podporo Ustanove za proslavo dvestoletnice Avstralije.
Za vzpostavo tega muzeja so ustanovili poseben odbor, katerega naslov je Bonegilla National Immigration Museum Committee, P. O. Box 918, Albury, NSW, 2640.
ZVOČNI POZDRAVI DOMOV
Radio Avstralija je pričela nov program, ki se imenuje "Bliže domu". Ta program je namenjen onim, ki bi radi poslali pozdrave v obliki glasbe svojim dragim, pa kjerkoli naj bi ti bili.
Program oddajajo ob nedeljah zvečer ob 11.30, v ponedeljkih ob 8.30 zvečer, v torkih ob 2.30 zjutraj in v četrtkih ob 9.30 zjutraj, po avstralskem poletnem času. _
Če imate koga preko moija, kateremu bi radi namenili posebno melodijo in bi tudi rad slišal vaše osebne pozdrave, obrnite se ne "Closer To Home", C/-Radio Australia, Melbourne, 3000, ali pa telefonano na (03) 235 2217.
NEZAPOSLENOST PADA TODA NEEANAKO
Avstralski statistični urad je objavil nekaj zanimivih podatkov o nezaposlenosti v Avstraliji.
Tako navajajo, da se je nezaposlenost v enem letu do avgusta 1985 zmanjšala za 0.7 odstotka.
Nezaposlenost med novonaseljenci je padla za 1.2%, medtem, ko je pri v Avstraliji rojenih, število nezaposlenih padlo za o.4%.
Med onimi, ki so prišli iz neangleško govorečih krajev, je brezposelnih 9.6%, iz prišedšimi iz angleško govorečih krajev pa 7.7%.
Prišleci iz Srednjega vzhoda imajo 21.3 brezposelnih, oni iz Azije pa 11.1%. Največ tripjo v tem pogledu naseljenci iz Lebanona, od katerih je 29.4% brez posla, od Turkov 29.3% in med Vietnamci 23.4%.
ITALIJANOM JE ŽAL
Od Italijanov naseljenih v Avstraliji, jih je 43% izjavilo, da ne bi prišli v Avstralijo, če bi zopet imeli priliko izbere. Ena tretjina pa bi rada svoja upokojenska leta preživela v Italiji.
Tako so ugotovili pri Ministrstvu za imigracijo in etnične zadeve v anketi v Brisbane. Pri tej anketi je sodelovalo 100 v Italiji rojenih oseb, 44 moških in 56 žensk, ki žive v Avstraliji več kot po 20
29% njih misli, da bi v Italiji bolje živeli. Samo 2% se jih stalno druži z Avstralci, angleškega porekla in 57% bi jih hotelo starost preživeti v italijansko ori-jentiranem domu za ostarele.
El
m m m e m ei
Slovensko Društvo Melbourne 82 Ingrams Rd.r Research
SI LVESTROVANJE
El El
vas vljudno vabi na
LJ
El El
m
JJ3 s pričetkom ob 7.30 zvečer ob zvokih ansambla PLANINKA RJ ra	vse do 2h zjutraj 1986	pi
gj večerja po zmerni ceni po želji od 6h naprej v jedilnici
ei	m
U] Za rezervacije kličite:	j^j
Anica Markič Tel. 870 9527
K	d
EI Cena vstopnic : člani 10.00 dolarjev; nečlani 13 dolarjev EJ
El	El
UJ + Za mladino disco ples v Mladinski koči	gj
U	EGGEEEEEE	|j
Ej	ŠTEFANOVANJE	0
S	El
[^J V četrtek 26. decembra 1985 - Odprto bo balinišče in strelišče,
za otroke igrišče	RI
UJ Sredi popoldne bo začela igrati godba ansambla "Imagination" jqj
IZ UREDNIŠTVA
Današnja številka Vestnika je dvojna, ker smo združili novembersko in december-sko. Vsako leto imamo pred božičnimi počitnicami zadrego s časom saj so tiskarne in j)ošta preobremenjeni z delom. Zato je naš uredniški odbor sklenil, da je bolj praktično objaviti dvojno številko pričetkom decembra. Z novim letom pa bo Vestnik zopet redno prihajal vsak mesec.
Upajm, da nas boste razumeli, saj nihče ne bo prikrajšan ker je tokrat pač tudi število strani povečano. Pa tudi pozabiti ni treba pri tem, da si sodelavci čas za delo pri vsaki številki Vestnika morajo odtrgati od svojega prostega časa.
Ob tej priliki naj tudi izrazim svoje veselje nad tem, da so v času moje odsotnosti ostali člani uredniškega odbora pripravili dve zanimivi številki in se v oktobrski še posebej potrudili in primerno obeležili 30 let Vestnikovega obstoja. To dokazuje, da se ti Vestnikovi sodelavci, čeprav člani mlajših generacij, zavedajo pomena naše publikacije, edine tovrstne slovenske v Avstraliji. To mi je povečalo zaupanje v Vestnikovo bodočnost.
Seveda pa ta bodočnost ne zavisi samo od sodelavcev pač pa v mnogi meri tudi od tega kolikšno moralno in gmotno podporo bodo dobivali od čitateljev. Ta pa bi morala biti tolikšna, da ne bi samo vzdrževala Vestnik tak kot je sedaj, nego bi se morah prizadevati za njegovo napredovanje.
Sicer lahko rečem, da je Vestnik v preteklem letu dosegel nekaj novih uspehov. Pridobil si je število novih naročnikov in to precej iz krajev izven Viktorije.
Z utrditvijo Koordinacijskega odbora Slovenskih društev v Viktoriji je verjetno tudi Vestnik dobil nove pogoje za bodočnost. Vprašanje je samo ako bomo dovolj preračunljivi, da bomo uresničili nove možnosti
Vestnik je bil v preteklem letu posegel tudi na druga področja. Naj v tem oziru o-menim predvsem uporabo stavskega stroja ter usposobljenosti Vestnikovih sodelavcev pri tiskanju in priredbi dveh slovenskih knjig, ki so v tej dobi izšle v Melbournu.
Vestnik je bil prisoten pri društvenem delovanju vseh tukajšnjih naših organizacij in je to delovanje tudi zabeležil za bodočnost. Z razgibanostjo tukajšnjega društvenega življenja pa se je tudi Vestnikovo delo povečalo in če bo uredniški odbor hotel hoditi v korak s to povečano delavnostjo bo pač moral gledati, da najde nove bolj ustrezne pogoje za delo in sodelavce. Moral si bo na vsak način zagotoviti večjo so-udeleženost vseh organizacij povezanih v Koordinacijskem odboru. Na žalost pa bo Vestnik pri vsem svojih prihodnjih nalogah neizmerno pogrešal svojega sodelavca, kajti Božo Lončar se je tekom leta preselil v večnost.
Upajmo, da bo z dobro voljo in z nesebičnim zaupanjem vseh, ki jim je delovanje Vestnika pri srcu tudi leto 1986 prineslo nov razvoj in nove uspehe.
M.P.

VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN
SREČNO NOVO LETO 1986 želijo članstvu svojih odsekov:

Alek Kodila — Vodja Gradbenega odseka S.D.M.
Ivan Mohar — Vodja balinarskega odseka S.D.M.
Frank Jelovčan — Starešina Lovske in ribiške družine S.D.M.
Frank Prosenik — Vodja Mladinskega odseka S.D.M.
Branko Sosič - pevovodja pevskega zbora S.D.M.
Draga Gelt in Magda Pišotek — učiteljici šole S.D.M.
Milena Brgoč — voditeljica knjižnice S.D.M.
Vodstvo ženske sekcije S.D.M.
Kati Hartner — Upokojenski krožek S.D.M.
QUO VADIŠ AUSTRALIJA - ŽIVLJENSK! NIVO UPADA
V
	1950	1960	1973	1984
1	ZDA	ZDA	ZDA	ZDA
2	Kanada	Luxemburg	Luxemburg	Kanada
3	NZ	Švedska	Kanada	Norveška
4	Luxemburg	Kanada	Švedska	Z. Nemčija
5	Avstraliia	NZ	Z. Nemčija	Švedska
6	Švedska	Z. Nemčija	Islandija	Belgija
7	V. Britanija	Švica	Belgija	Japonska
8	Islandija	V. Britanija	Francija	Luxemburg
9	Švica	Islandija	Danska	Danska
10	Danska	Danska	Švica	Francija
11	Belgija	Avstralija	Norveška	Islandija
12	Norveška	Belgija	Avstralija	Finska
13	Holandska	Norveška	Holandska	Avstraliia
14	Francija	Holandska	Japonska	Švica
15	Z. Nemčija	Francija	Finska	Holandska
	Vir: F. H. Gruen			
Kalkulacijo je sestavil profesor G. Fred Gruen direktor za "The Centre For Economic Policy Research Of The Australian National University". Delna graja leži na vladi, protekciji tovarniške industrije in na delavski zvezi, kateri so postavili proti koncu 1960, centralno odmeijevanje plač, ki so postala neprüagodna okoliščinam. Seveda tukaj je še vedno dolg red drugih razlogov, katere si mi moramo sami najti, sicer so nas že v osnovni šoli učili, da vsak 'zakaj' ima svoj 'zato'.
S. P.
DRUŠTVENO ŽIVLJENJE
USPEL KULTURNI VEČER S.D.M.
Kulturni večer S.D.M., posvečen spominu nedavno preminulega odbornika in kulturnega referenta Boža Lončar, je letos, na večer zadnje sobote v oktobru, uspel. Tako polnoštevilen odziv članov S.D.M., kakor tudi njihovih prijateljev in znancev ni odkrival le ljubiteljev društva in doma v vsej njegovi podobi in atrakciji, temveč tudi goste takšne vrste, ki ljubijo slovensko pesem in napeve, slovensko prozo in poezijo ter slovenske odrske u-prizoritve. Le—ti so tako bogato prispevali k počutju nastopajočih in jim še u-trdili voljo do tovrstnega nastopanja, organizatorjem pa v vodilo za naprej, potrdili potrebo in željo po takih in podobnih prireditvah.
V prvi točki kulturnega programa, ki ga je vodila tajnica S.D.M. gospa Anica Markič, je nastopil in prepletal program mešani pevski zbor S.D.M. pod vodstvom pevovodje g. Branka Sosič.
Pevski zbor v sestavi: Anke Brgoč, Mici Hartman, Neve Kastelic, Rozi Lončar, Ive Mandelj, Alme Sdrauli g, Marije Volčič, Franca Arnuš, Stanka Česnik, Janka Damiš, Franka Favier, Virgilija Go-mizel, Jožeta Judnič, Načeta Kalister, Mirota Kastelic, Jožeta Logar, Alojza Pahor, Ljuba Pirnat, Egilia Šerek in Franca Zgozdnik, je s svojo ubranostjo in bogato izboro slovenskih pesmi, znova dokazal svoje sposobnosti in bil zato deležen zaslužnega priznanja od strani publike.
odraz pridnosti naših najmlajših, ki so z dovoljno mero požrtvovalnosti in korajže, uspeli svoj trud predstaviti množici navdušenih gledalcev in ni le globoko pretresel srca njunih mamic in očkov, temveč tudi poplačal njihov in trud učiteljic slovenskega jezika v S.D.M.
"Slovenija rodna" je bil naslov recitacije v izvedbi Jožeta Judnič. Njegov nastop je dal poudarek zrelosti in pestrosti programa, saj ugotavljamo, da so bile poleg različnih zvrsti kulturnega uprizarjanja, zastopane tudi vse starostne skupine. Jože Judnič, recitator srednjih let, je gledalcem uspešno improviziral v pesmi izražena čustva.
Plesna skupina članov Mladinske sekcije S.D.M., ki jo sestavljajo: Tony Adamič, Stan Ašengerger, Aleš Brgoč, Eric Gelt, Andreja Hojak, David Krnel, Julie Krnel, Diana Markežič, Lydia Markič, Damian Pišotek, Monika Sosič, Tania Sosič, Edi Stemac in Frances Urbas, je predstavila ples iz filma "Grease". Za vsekega nekaj in nekaj za vse, je prispeval tale nastop mladincev, ki so se v mladostni razigranosti razplesali po odru v smislu plesov današnjega časa. Izvedli so tudi nekaj zanimivih artističnih točk, kar je pomenilo, da so se morali za ta program posebno pripraviti. Ni bil slučaj, da so v tej točki nastopili nekateri že znani fantje in dekleta, saj se čestokrat na njem tudi pojavljajo ter kot običajno, tudi tokrat navdušili gledalce.
Mladina na odru S.D.M. ob pri
Slovenska izseljeniška pesnica — samo-rastnica, gospa Marcela Bole se je slovenski javnosti že nekajkrat predstavila s svojo literarno nadarjenostjo. Avtorica stotih verzov, objavljenih v pesmarici pod naslovom "Kraški izlivi" koncem leta 1984, številnih verzov za razne priložnosti objavljenih v slovenskem časopisu i ^'estnik" ali recitiranih, še kar naprej ustvarja in ni dvoma, da gospe Marceli ni težko zliti svojih čustev v rimo. Tokrat se je predstavila s svojim "Verzom" in za nastop požela lep aplavz.
Veroniko Smrdel, 13-letno hčerko Anice in Renata Smrdel, poznamo v S.D. M. kot dobro recitatorko, saj je že večkrat navdušila gledalce podobnih prireditev in tudi že na radiu 3 EA recitirala pesem Simona Gregorčiča "Soči". Veronika ima poseben smisel za govorjeno slovensko besedo — ko jo poslušaš, skoraj ne zabeležiš primesi angleškega naglasa, kar je tu v Avstraliji med mladimi dokaj redek primer. Veronika je tudi v nastopu tega večera, z deklamacijo "Dramilo", zadovoljila gledalce, kar je gotovo v veliko moralno podporo mladi Veroniki, v ponos njenim staršem in naj bi bilo to za vzgled tistim mladim talentom, ki se mogoče še niso prebili do slovenskega igralskega odra.
Prizor "Kupili smo punčko" v izvedbi najmlajših odrskih igralk tega večera 9-let-ne Samanthe Penca, hčerke Marije in Stanka Penca in 11-letne Barbare Smrdel, mlajše sestrice Veronike Smrdel, je bil
liki lepo uspelega kulturnega večera.
Burko "Mihec se ženi" je uspešno izvedla igralska družina. Nastopajoči: Ljubo Pirnat, kot oče Hrast; Ljubica Postru-žin, kot Majda, njegova hči; Rozi Lončar, kot služkinja Cilka; Janez Albreht, kot kmet Javor; Janez Horvat, kot njegov sin in Peter Pirnat, kot gozdar Skalar, so s pomočjo soflerke Francke Anžin, odlično odigrali dogodke v improvizirani kmečki sobi, segajoče v tiste nekdanje čase, ko so še očetje 'prodajali' srca svojih hčera, a samozavestna Hrastova hčer Majda, je uspela, z živo ljubeznijo do mladega Skalarja in veliko moralno podporo služkinje Cilke, na primeren način dati duška svojemu srcu; ženin Mihec in njegov oče Javor, ki sta nazadnje odigrala svoje poslanstvo v Hrastovi hiši le kot gosta na zaroki Majde in Skalarja ter gospodarja Hrasta in služkinje Cilke, je vzbudil med gledalci veliko pozornosti in povzročil nemalo smeha. Zamisel režiserja za vključitev celotnega pevskega zbora S.D.M., v vlogi svatov, pa je dala tej točki večera odlični zaključni poudarek.
Pohvale vreden nastop skritih talentov igralske družine je publiko, lahko rečemo, dobesedno presenetil s svojo sposobnostjo, predanostjo odrskim dogodkom ter osebno sproščenostjo. Namreč, igrali so tako živo in iskreno, da jih celo hrupen smeh publike ni uspel spraviti iz tira.
Slovenske melodije so med otroki slovenskih staršev prav tako priljubljene, kot sama slovenska beseda. Ansamblom slovenskih pesmi in napevov, se je pridružil
CERKVENI DOSTOJANSTVENIKI NA SLOVENSKEM GRIČU
novejši ansambel "Karantanija", ki se je s svojim nastopom predstavil v aranžmaju programa... Fantje: Peter Pirnat - har-monikaš, Bojan Jakša -klarinetist, David Jakša - trobentač, Ivan Horvat - bas-ki-tarist ter Edi Štemac — bobnar, imajo posebno veselje do glasbe. Igrali so lepo in sproščeno in porajal seje občutek, daje temu tako, ker so bili gledalci njihov narod, njihovi sorodniki, rojaki.
"Pokaži kaj znaš, na slovenskem kulturnem odru v S.D.M. Publika je dovolj velika, kritična in sposobna oceniti delo vsake najmanjše umetniške skupine ali posameznika!" naj bi bilo vodilo mladim generacijam, ki jim je do kulturnega udej-stvovanja toliko, kot mlađim članom ansambla Karantanija, kateremu je publika ob priložnosti Kulturnega večera S.D.M. 1985, dala vse priznanje.
Kaj naj na koncu še pripišemo? Ponovimo, daje Kulturni večer S.D.M. 1985 popolnoma uspel. Da tu ponovno priz-
namo trud pokojnemu Božu Lončar, k je kot kulturni referent S.D.M. pripra vil delni aranžma programa; da se zahva limo vsem članom in nečlanom za takt polnoštevilno udeležbo in za vse prosto voljne prispevke; da pozdravimo udeležb< mladinske sekcije iz Slovenskega socialne ga kluba "Jadran" z njeno voditeljico; d; na koncu še enkrat ugotovimo, da je slo venski narod tu v Melbournu željan takil in podobnih prireditev in da zate lahko ponosno zapišemo, kako visoke znamo ceniti slovensko odrsko delo Daje S.D.M. pod vodstvom predsedni ka Petra Mandelj in vseh sodelavcev v u pravnem odboru prezadovoljno, ker je us pelo k nastopu pridobiti toliko in take sposobne talente in naj zato na tem mesti izrazimo še enkrat iskreno zahvalo vsem ki so prispevali k uspehu tega večera.
Marta Sterle
Pred vhodomv dom S.D.M. na Elthamu. Z leve proti desni:Mis. Helena van De Laak, ko-ordinator slovenske ure na radio 3EA, Veronika Smrdel, Angelique van De Laak, škof Jožef Kvas, pater dr. Miha Vovk, Francis Gelt, David Krnel in Lidija Markič .Pred vhodom v dom so škof
(Nadaljevanje s prve strani)
Gospa Jana Lavrič je prečitala pozdravno pesem, katero je za to priliko spesnila njena mama, gospa Vika Gajšek.
Prikupna Veronika Smrdel je zatem deklamirala Vodnikovo "Slovenec, tvoja zemlja je zdrava ...".
Navzlic temu, da je bil delavnik in zgodnja večerna ura, so se zbrali tudi člani pevskega zbora S.D.M. in prav ubrano — čeprav je bilo zaznavno, da pevovodja ni bil prisoten - zapeli dve pesmi.
Gospod škof je v svojem odgovoru dejal, da je bila prav Vodnikova pesem, ki tako lepo podaja podobo o Slovencih, o katere verodostojnosti se je imel tudi sam priliko prepričati, ko je videl na našem "Hribu" in tudi drugod med Slovenci po Avstraliji, kaj zmorejo pridne slovenske roke. Dejal je, da mu dom predstavlja v malem podobo naše domovine in nam zaželel, naj vedno tako tudi ostane: Hiša, kjer se bodo v prijateljskem in prijaznem krogu za skupno mizo zbrali bratje, ki naj bi vedno podpirali drug drugega in živeli
v znamenju gesla, ki ga je zapisal Ivan Cankar: Mati, Domovina, Bog.
Za škofom je pater Vovk že v prvih par besedah pokazal svojo dobrodušno in veselo naravo in kaj hitro pridobil srca vseh prisotnih. Med drugim je omenil, daje namen njegovega obiska, kakršne so dušno-pastirske potrebe Slovencev v Avstraliji. Dejal je, da bo, ako bo potrebno, prišlo v Avstralijo še več duhovnikov. Toda, tako je naglasil, da se je treba zavedati, da bodo to duhovniki mlajše generacije, sodobnejših pogledov, a prav tako zavedni in požrtvovalni. Seveda pa bo njih prihod zavisel od želja naših tukajšnjih skupnostih in njih bivanje tukaj najbrž ne bo za stalno, temveč se bodo izmenjavali z drugimi od doma.
Ko so gostje, skupaj s člani odbora S. D.M., pospravili kuhinjske dobrine in je, preje lepo okrašena in založena miza bila počiščena, so se pomešali med številne prisotne ter se prijateljsko pogovarjali z njimi še pozno v večer.
kaj, kje, kdo?
Nedavno je tragična smrt prizadela tudi poznano slovensko družino v Melbour-nu.
Mlad, komaj 21-letni Robert Everest je bil žrtev nezgode v tovarni Dunlop v Footscrayu. V soboto, 11. novembra je Robert, ki se je izpopolnjeval v poklicu strojnega tehnika, poskušal popraviti napako na enem izmed strojev v tej tovarni Nesreča je hotela, de ja pri tem izgubil življenje.
Robert je bil posebno med slovensko mladino na elthamskem griču zelo poznan, čeprav ni bil slovenskega rodu. Pač pa je mnogo let bil član plesnega orkestra "Sava". Tako se je tudi spoznal z Vivian Gomizel, hčerko Dragice in Virgilija Gomizel. To poznanstvo se je razcvetelo v zaroko, katero sta proslavila komaj pred tremi meseci.
Kruta usoda je mlademu paru sedaj prečrtala vse lepe načrte, ki sta jih imela za bodočnost.
Pokojnega Roberta so položili k večnemu počitku v sredo, 6. novembra.
MISS "SHOW GIRL" RENMARK
On October 26 this year, at the annual Rentnark Show, the title of Miss Renmark 1985-1986 was won by 20 year old Tanya Prešeren. Tanya comes from Renmark which is a major wine and citrus—producing town situated along the Murray river in South Australia. Here she lives on a farm with her mother and father. Both her parents who are Slovenian, come from Dolenjska.
Tanya was born in 1965 in Melbourne. A few years later, she and her family moved to Renmark where they bought a farm on which they now mainly produce grapes. After completing her education at St. Therese school and then at Renmark High School, Tanya began working at Liba—Liba Houseboats. She has already been working there as a secretary for over three years now.
Tanya is also very much a Slovenian even though she was born in Australia and she had never been to Slovenian school. She speaks the language as fluently as if she had just arrived from Slovenia. A few years ago she even worked with her father on a monthly Slovenian Program at a Radio Station in Nearby Berri.
Last year when S.D.M. celebrated its 30th anniversary, Tanya came to Eltham to represent the Slovenians from the Riverland District.
Tanya is one young lady, we should all be proud of.
By Irena Birsa-Škofic
Irena McBean, hčerka Rozike Lončar in pokojnega Božota, je v petek, 22. novembra zjutraj postala mamica. V bolnišnici St. Vincent Private je rodila sinčka, kateremu nameravajo dati ime Christopher, Jason. Obema staršema in tudi stari mamici ob tej priliki hite misli mnogih naših rojakov z najboljšimi željami ob tem dogodku.
#
Ob obisku pri g. Francu Sajovicu, enem od bivših predsednikov S.D.M., nas je ta priljubljeni trener nekdanje nogometne enajstorice "Kew—Slovene" naprosil naj sporočimo njegovo zahvalo vsem ki so ga obiskali in še posebno dobrodelnemu odseku S.D.M za njih obiske v času ko je bil v bolnišnici, kjer je .z uspehom i prestal restio operacijo. Istočasno želi vsem poznanim vesele božične praznike in srečno novo leto.
Gospa Helena van De Laak, urednica slovenske ure na radio postaji 3EA, se je kar na hitrico morala podvreči kirurgovemu nožu. Operacijo je v soboto 30. novembra srečno prestala. Upajmo, da ji bodo številne želje prijateljev in poslušalcev, za čimprejšnje okrevanje, katerim se seveda pridružujemo vsi pri Vestniku, vsaj malo olajšale bivanje v bolnišnici.
ODGOVOR VESTNIKU na članek pod naslovom "KDO LAŽE?"
J. A. T. letalo je 12. junija 1985 odpotovalo s skupino Slovencev iz Tula-marina v Jugoslavijo, med njimi sem bila tudi jaz. Na poti smo imeli velike neugodnosti, letalska vrata so se pokvarila. Po šesturnem potovanju in osemkratnem pristanku smo le prileteli do Brnika. Po telefonskem pogovoru z mojo družino sem zvedela, da je "Vestnik" poročal o našem potovanju in kako lepo smo bili preskrbljeni s hotelskimi postrežbami, ko smo čakali na drugo letalo.
Se je res Vestniku mudilo poročati neresnične stvari, ne bi lahko natančneje poizvedeli od dotičnih ljudi, ki so bili na letalu? Seveda je najlažje prepisovati iz drugih časopisov - čigava pa je krivda, pa sami presodite.
Lepo pozdravljeni Vilma Varglein.
BOZU LONČARJU V SPOMIN
Spet vzoren mož je obležal,
mož zdravega razgleda; garača, ki ga vsem bo žal,
podrla smrt je bleda.
Preredki taki so možje,
prezgodaj pokopani; morda pa le spomin na nje
je seme na poljani.
Poljane zdomstva širne so,
z osatom posejane. Za zdomca gara malokdo,
če zanj se sploh kdo zgane.
A Lončar z nami bo ostal —
kot zgled — garači mladi! Poljani zdomstva vse je dal -
zdaj sveži so nasadi!
Ivan Kobal
Ob izgubi dragega člana in predstavnika Boža Lončarja se Zveza Slovenske Akcije pridružuje žalujoči družini, prijateljem in kulturnim delavcem, ki ga bodo močno pogrešali.
Za odbor ZSA Ivan Kobal, tajnik
PRIJATELJU V SPOMIN
Telegram je prispel ko so mi počitnice že minevale in sem se že veselil povratka v Avstralijo, kjer bom prijateljem mogel posredovayi občutke in vtise, ki mi jih je zapustilo bivanje med alpskimi vršaci Slovenije.
Prišel je nepričakovano, kot večina telegramov ki prinesejo zle novice. In bila je zla novica: Božo je umrl.
Usoda nas pač zanaša kot hoče. Valovi življenja nas premetavajo ko plavamo z enega brega na drugi. Od rojstva do smrti
Premetavajo nas, da se butamo drug ob drugega. Potem nekateri plavamo preko te življenske reke skupno, daljši ali krajši čas; nekateri se sprijateljimo, si lajšamo pot, se razumemo in skupaj načrtujemo bodočnost, vse dokler nas nevidna roka ne potegne na drugi breg v večno spanje.
Ko sem Božota spoznal se zame in verjetno tudi veliko število drugih ni pisal Lončar. Poznali in klicali smo ga kar Bucek. Kajti pri njegovem nastopu na odrskih deskah je doigral dano mu
ni bil nič manj prizadeven kadar je šlo za uspehe drugi slovenskih organizacij, vse od Pertha pa do Brisbane. Pri svojem udejstvovanju na društvenem polju je bil požrtvovalen , nesebičen ter nad vse uspešen pri raznih nabiralnih akcijah.
Bil je razgledan kot malokdo naših tukajšnjih rojakov. Ker v svojih mladih letih ni imel prilike za učinkovito formalno šolanje si je široko obzorje znanja pridobil s prebiranjem številnih knjig.
Ni je bilo zadeve o Sloveniji in Slovencih, o kateri ne bi bil zmožen tehtno razpravljati. Slovenijo je ljubil brezmejno in napravil bi vse za čimvečjo utrditev Slovenstva. V tem oziru je. lahko za vzgled marsikateremu naših rojakov, ki se lahko pobahajo s svojimi diplomami Slovenija mu je bila v prvi vrsti naša slovenska beseda, kar je dokazal s številno zbirko slovenskih knjig, katere je nenasitno čitaL Staro domovino je poznal od enega konca do drugega in mi v tem oziru bil mnogokrat dober instruktor. Kako je prišel do tega znanja mi je sam rekel pred mojim
Navzlic svoji robati zunanjosti in včasih kar krepkemu izražanju je bil Božo Lončar mehkega značaja ter je znal mnogokrat presenetiti s svojo čustvenostjo. Nič kolikokrat mi je pri« ■ povedoval o svoji sobici na Vegovi ulici v Ljubljani, ki mu je menda kot njegovo prvo lastn«^, stanovanje še prav posebno prirastla k srcu. Ta sobica je imela zelo majhno okence na cesto, katerega pa ni smel povečati, ker je bila vsaka najmanjša prezidava stavbe zabranjena radi njene zgodovinske vrednosti. In še ko mi je na letališču s solzami v očeh voščil srečno potovanje, me je ponovno prosil naj mu prinesem fotografijo tistega malega okna, da jo bo imel za spomin. Že prvi dan po prihodu v Ljubljano sem šel fotografirat tisto okno. Na žalost zaman. Božo fotografije ni več učakal. Njemu v spomin pa jo zato objavljamo tukaj.
vlogo gospoda Buceka tako prepričljivo, da smo se lažje zapomnili Bucek kot Lončar.
Najino prijateljstvo in sodelovanje se spočetka bolj počasi razvijalo.Saj skozi trdo lupino, ki je pokrivala probo bistvo njegove nravi se nisi mogel tako hitro prebiti.. Toda s časom jo je bilo možno streti in pokazalo se je jedro polno zdravega razumevanja, sočustvovanja do bližnjega in ljubezni do vsega slovenskega.
Naštevati številne primere, ki bi dokazovali resnico gornjih trditev ni treba. V naši javnosti je dovolj prič o tem kako se je Božo potrudil, kadar je bilo treba storiti kaj za rojaka ali za našo skupnost.
Ko sem preživljal včasih bolj težavne trenutke , mi je Božo vedno zvesto stal ob strani in s svojim naravnim modrovanjem rahljal prehod na bolj gladko pot.
Bil je ena glavnih silnic pri delu za Vestnik in ob vsakem času na razpolago za potrebe tega našega glasila. Čeprav je najpreje in največ deloval pri S.D.M.,
odhodom na dopust:
"Povsod kjer sem potoval po domovini sem imel oči in ušesa na široko odprte. Videl in zapomnil sem si kje je živel in še živi naš človek, kaj dela in kako misli."
In še ta nasvet mije dal: "Glej, da ne boš sedel samo po dobrih restavracijah, nego pojdi v muzeje, knjižnice in gledališča. Pokaži ženi, da nam Slovencem kultura veliko pomeni in da nismo zamo narod valčkov in polk ter pršu ta in potice."
To je bil naš Božo. In če mu je kdo kdajkoli očital eno človeških slabo-"' naj pomisli na to, da sta to isto irrik^ tudi Prešeren in Cankar, a je v tem kar sta naredila za naš narod prav nepomembna. Isto naj velja tudi za Božota.
Kot požrtvovalni in zvesti delavec za našo skupnost v Avstraliji je zasluzil našo hvaležnost in večen spomin.
Marijan.
IMENA OBLETNIC
Kolikor toliko so nam domači izrazi srebrna, zlata, biserna pa mogoče še diamantna poroka. V Nemčiji pa so jih zbrali še veliko več - in tukaj vam jih navajamo, če bi radi ugotovili, kakšni poroki ste najbliže, malce pa tudi za kratkočasje.
Zaroka 1 leto
5	let
6	1/2 let
7	let
8	let 10 let
zelena poroka bombažna poroka lesena poroka kositrna poroka bakrena poroka pločevinasta poroka rožna poroka
12 1/2 let 15 let 20 let 25 let 30 let 35 let 37 1/2 let 40 let 50 let 60 let 65 let 67 1/2 let 70 let 75 let
nikljeva poroka steklena poroka porcelanska poroka srebrna poroka biserna poroka platnena poroka aluminijasta poroka rubinasta poroka zlata poroka diamantna poroka železna poroka kamnita poroka milostna poroka kronska poroka
JUBILEJ V GEELONGU
V	soboto, 16. novembra je Slovenska zveza 'Ivan Cankar' v Geelongu proslavila svojo 30-letnico.
V	ta namen so pripravili kratko proslavo s plesom, na katero so povabili tudi predstavnike slovenskega javnega življenja v Viktoriji.
Že ob prihodu v dvorano si imel občutek prazničnega vzdušja, saj so bile mize lepo okrašene s cvetjem. Še posebno pa so padli v oči programi, ki so bili na mizah in katerih zunanjo stran so krasile pestro narisane planinke, modrice ter nageljčki, delo društvene šole.
Program se je začel kmalu po 7. uri. Pričel ga je s pozdravnim nagovorom, predsednik 'Ivana Cankarja' g. Ivo Sirca. Omenil je, da se je Slovenska organizacija v Geelongu ustanovila kmalu za ono v Melbournu in, da je bil njen prvi predsednik Ivan Novak, ki je na žalost v preteklem letu preminul. Ponosno je povedal, da je bila organizacija v Geelongu, prva od vseh slovenskih v Avstraliji, ki si je nabavila svoje zemljišče, na katerem so kaj kmalu pričeli graditi svoj dom, kateremu so leta 1971 nadali ime "Dom Ivana Cankarja". Pozval je na nadaljnje delo, ki naj bi bilo predvsem složno, tako, da bo imela mladina krepko vzpodbudo za bodočnost.
Za njim je čestital društvu v Geelongu predsednik Koordinacijskega odbora g. Peter Mandelj in dejal, da se nobena slovenska števila v Avstraliji, v primerjavi z njeno številčnostjo, ne more pohvaliti z istotako veliko dejavnostjo in uspehi. 0-menil je, da se je prav v Geelongu leta 1976 ustanovila Slovenska balinarska zveza v Avstraliji in da je prav tam pričel tudi svoje formalno življenje koordinacijski odbor.
Program so pripravili mladi. Najprej je Tanja Seljak deklamirala Lapuhovo "Dom od doma", nato pa so gojenci društvene šole zapeli več narodnih. S svojimi glasovi so želi veliko odobravanje sledeči: Tania Stefanič, Annie Ramuta, Kristina Kure, Dannis Ramuta, Dustin Lorbeck, Anita Jagar, Vicki Kolar, Joanne Kolar, Nataša Martinčič in Stevan Kolar. Petje pa sta izvežbali Vera Seljak in Sonja Lorbeck.
Za zborom je sledila folklorna skupina, ki je zelo lepo zaplesala par gorenjskih plesov. V tej skupini so se pokazali: Robert Berginc. Renata Jagar, Damien Crtalic in Ines Žele, Joe Matkivič in Natalie Menik, Frank Ivančič in Jenny Kariz, Damien Ramuta in Tanja Seljak.
V	narodno nošo oblečena med veselim vriskanjem, je predsedniku g. Sirci izročila jubilejni kolač, vsem poznana gospa Justa Pobežin, kije članica društva vse od ustanovitve.
V	zaključek je v spremstvu otroškega zbora, s svojim lepim mehkim baritonom zapel pesem "Slovensko srce", Frank Ivančič.
Sledila je okusna večerja" s plesom, vmes pa brhka dekletca prodajale nagelj-čke za izbor 'kraljice nageljčkov'. Ta naslov je dobila mlada Nataša Kolenc, kateri so nakupili preko 100 nageljčkov.
Uspešna je bila tudi licitacija pujska.
Rojakom v Geelongu, njih bratskemu društvu "Ivan Cankar" prav gotovo vsi Slovenci Avstralije žele še mnogo uspešnih let. Naj bi še v naprej bil primer tudi-drugim v zavesti, da se samo složno, s prijateljsko roko v roki, lahko dosežejo veliki uspehi.
OB USTANOVITVI
"Vestnik" je v svoji drugi številki, oktobra 1955 takole ustanovitvi in prvi prireditvi Slovenskega društva v Geelongu :
poročal o
"V nedeljo, dne 18. septembra 1955 se je vršila v Geelongu ustanovna skupščina podružnice Slovenskega kluba v Melbournu.
Po uvodnem govoru, v katerem je g. Verbič, predsednik kluba v Melbournu obrazložil glavna pravila in namen kluba, je bil izvoljen lokalni odbor, ki se sestoji iz sledečih rojakov: Predsednik g. H. Novak, tajnik g. Kranjc Ivan in gdč. Jelka Bole, blagajnik g. Stante Franc, revizor g. Furlan Alojz, odborniki: g. Kodre Milan in Gorjup Maijan.
Z "Geelončani" skupaj se veselimo njih napredka in jim obljubljamo, da jim bomo k njih prvi zabavi pripeljali najmanj dva avtobusa gostov iz Melbourna. Le pogumno naprej!"
Že novembra 1955 pa je Vestnik objavil poziv Slovencem v Melbournu naj se udeleže prve slovenske zabave g Geelongu:
"Naši rojaki v Geelongu, so si zadali kaj težko nalogo in to, da izvedejo zabavni večer v tem letu. Predstavniki slovenskega kluba v Geelongu, s pomočjo matičnega odbora Slovenskega kluba v Melbournu bodo tako priredili svojo PRVO SLOVENSKO ZABAVO V GEELONGU na dan 26. decembra 1955 "Štefanovo" v prostorih Railway Institute Hali Latro-be Terrace, Geelong, ob 7 uri zvečer.
IZLET MELBOURNČANOV NA "ŠTEFANOVO" V GEELONG
"Slovenski klub v Melbournu pripravlja izlet v Geelong na dan 26. decembra 1955. Odhod iz Melbourna je predviden ob 8 uri zjutraj - vrnitev v Melbourne o-koli polnoči. V decemberski številki Vest-nika sledijo nadaljne informacije glede tega izleta. Z ozirom na predčasno rezerviranje avtobusov naprošamo rojake, ki se nameravajo udeležiti izleta, da pošljejo znesek enega funta za sedež na tajništvo Slovenskega kluba v Melbournu, to je: Mr. M. Peršič in to najkasneje do 10. decembra 1955. Izpolni priloženi formular."
IZLET V GEELONG ZA ŠTEFANOVO
"Vsem onim, ki so se prijavili za izlet v Geelong sporočamo, da bodo avtobusi odpeljali izpred "State Theatre", Flinders Str. City, dne 26. dec. 1955 ob 10 uri dopoldne. V Geelongu se bomo u-stavili na obali, ki je poznana, da ima najlepše kopališče v Viktoriji. Tu bomo na soncu in v vodi prebili popoldne do 7 h
zvečer, ko bomo odšli v Railway Institute Hall, Latrobe Terrace, kjer se bomo naplesali na prvi slovenski veselici v Geelongu. Vrnili se bomo od 11.30. Hrano preskrbite sami. Organizacijo in vodstvo izleta je prevzel g. P. Česnik, kateremu boste s svojo discipliniranostjo le olajšali težavno nalogo. Nekaj avtobusnih sedežev je še na razpolago, zato se še lahko prijavite ali pridete na zbirališče pred "State Theatre'."
Kako pa je prva zabava potekla, pa nam Vestnik javlja v januaiju 1956:
"Prva slovenska zabava v Geelongu je prinesla tamošnji podružnici našega kluba velik moralni uspeh in prav tako važne prve gmotne temelje. Zabava, katere priprava je morala preiti vse običajne težave je bila izredno dobro obiskana in pridnih sodelavcev se tudi ni manjkalo. Tamošnji odbor, ki je z nasveti in z dejansko in materialno pomočjo matičnega kluba iz Melbourna organiziral zabavo, je dobil pobudo za nadaljne delo in čujemo, da pripravlja za Sv. Jožefa že drugo zabavo.
Na željo odbora iz Geelonga objavljamo javno zahvalo sledečim sodelavcem: Okrasitev dvorane: g. Porman Franc, Štern Anton, Stražiščar Anton, Stante Milan. Reditelji: g. Stražiščar, Ložar, Semenič. Prodaja blokov: g. Porman, Kenda Makst Buffet: g. Novak in ga Kodre, g. Štern Anton, Kodre Milan. Blagajna: g. Stante, gdč. Jelka Bole in ga Stante. Peka potic: gospe Furlan, Stegelj, Seljak. Potice so omenjene gospe poklonile klubu in jim naj zato velja še posebna zahvala.
Zelo se je izkazal g. Lipič iz Melbourna, ki je s svojim poltovornim avtomobilom bil na razpolago organizatorjem cel dan.
G. Milan Stante je vodil glasbo in dal z našimi narodnimi melodijami zabavi ono domačnost, ki jo vedno tako pogrešamo.
Pevski zbor iz Melbourna je zapel par, pesmi in veliko pripomogel pestrosti zabave.
Po končani zabavi se ni manjkalo pomoči pri pospravljanju dvorane in vsem o-nim požrtvovalnim pomagačem čijih ime-,na so ostala nepoznana se odbor najlepše zahvaljuje."
Zdaj, ko si je malce opomogel, mu pokaži še preostala dva...
Naslov Kraljica nageljčkov je dobila Nataša Kolenc, ki je zbrala največ cvetov.
Ga. Justa Pobežin je zaukala in zapela predsedniku Ivanu Sirca 'Happy Birthday '
Slovenska mladina Geelonga je lepo prikazala gorenjske narodne plese.
Mlad baritonist, Frank Ivančič je ob spremsvu šolskega pevskega zbora zapel ganljivo pesem "Slovensko srce".
IS THERE A FUTURE FOR SLOVENE IN AUSTRALIA ?
Many of us these days, have come to take the Slovene language for granted even though we are readily prepared to identify ourselves as Slovenes through visiting any of the social clubs that exist around Australia; attending Slovene Mass; associating with people of the same nationality as ourselves and generally acknowledging our cultural origins. But when it comes to the actual means of communication used by the Slovene people — its language, we in Australia have in many ways become its most prominent abusers Even our appeals to France Prešeren's heroic efforts in rescuing the Slovene language from oblivion lacks an effective and strong audience here in Australia.
It would be false to state that Slovene is not being spoken among the Slovene community in this country. There are a considerable amount of individuals who actively and consistently engage in this language as a form of communication. These people are predominantly those who were born in Slovenia and whose first language is Slovene. For them this language is their most facile means of communicating notably with other Slovenes and whereas English, being the language of their newly adopted country, presents more of a challenge to them. However I am not inferring that all Slovenes who fall under this 'category' have complex problems in communicating in the English language. It is most probably these people with whom the ultimate survival of the Slovene language in Australia rests strongest.
Slovene people particularly those who were born in Slovenia, can be divided into two groups in relation to the way they use their language. Firstly there is the
By Irena Birsa—Škofic
speak Slovene. As I discussed earlier, the main group of people who have retained the original form of the Slovene language in their speech and who actively engage in it as a means of communication with other fellow countrymen, are those individuals who have migrated from Slovenia to Australia. However this group of people is rapidly vanishing, this is mainly because many of them are now growing older and subsequently will not be with us forever.
group that speaks Slovene in its pure form. By this I mean that they speak the language in the same way that they would speak it if they were living in their homeland. This would include the various forms or regional dialects that exist. The second group are those Slovenes whose use of their native language has been diluted as a result of their integration into Australian society. These people still speak the language of their nationality but they have simultaneously acquired a fluent knowledge of English. As a result it is with this group of people that one of the forms of abuse towards the Slovene language lies. These individuals — of which there are many of them in our community, have literally 'invented' a new and unique language which one could define as 'Slovenglish'. This is, in other words a combination of Slovene and English all rolled into one language. Some examples will suffice to illustrate this point:
"Ti bom ringal" (translated: "I'll ring you"). "Jaz grem shopping" (translated: "I'm going shopping). "Kadar greš out, kupi eno škatlo washing powder in ne pozabi drivat carefully kjer je dangerous na road" (translated: "When you go out, buy a box of washing powder and don't forget to drive carefully, as its dangerous on the road").
The English words have either been substituted for Slovene nouns, verbs or adjectives or they have become 'Slovenia-nized' to make the sentence(s) sound acceptable to the speaker. But what the person using this type of "language" has done, is in fact destroy the purity and intrinsic beauty of both English and Slovene. The most disturbing aspect about this is not only that there are far too many people speaking in this manner, but that a great majority of them who are parents can be heard talking to their children using this combination of languages. One can only imaging the king of Slovene that the children of shese people will or have already inherited.
There is one major factor which is greatly affecting the present survival rate of the Slovene language in this country. It is the fact that there are fewer people who are able to fluently
Survival of our Slovenian traditions in Australia depends very much on our youth - like this group celebrating 30th Anniversary of Slovenian Association in Geelong.
When there are fewer people able to fluently speak Slovene, the onus strongly falls on these reamining individuals to keep the language alive in Australia. But it is unjust to burden this group with the responsibility of trying to preserve this language among the Slovene community here in this cuntry. It is this situation of there not being enough people who are concerned with making an effort to keep Slovene a living language among Slovenes that is in turn adversly affecting the survival of this language here. The blame can partly lie among some of the Slovene parents within our community.
I have often witnessed conversations between Slovene parents and their children in which the former struggling in English, are trying to communicate with their children. Their objective is that speaking in English will make one's children better at being able to cope with their studies at school. In conversations between these parents and their children, the latter as a result, develop the tendency to speak at all times in true blue Aussie English. What could be a better example of how apathetic many Slovenes are towards their own cultural and nationalistic identity. We would be better off reserving our praise and admiration for ethnic groups like the Turkish community who ostensibly display the fact that they are Turks and that they, including their children are proud to be Turkish. With regards to the Slovenes, it often seems that we feel more secure in volunteering to be one of the first ethnic groups to denounce our cultural background and leave our language to the Slovenes back in Slovenia.
Is is a well-known fact that Australia is now a multicultural nation. With time the numerous ethnic groups in this country will to some degree, become integrated with one another and will thence create a new form of "Australian"
culture. As a consequence of this process some of our own Slovene culture will partially disappear. Is is impossible for anyone to expect that after a few generations have passed, Slovene culture and language will be the same as it was when the initial migrants arrived here from Slovenia. Nevertheless is is wrong to allow the Slovene language (being a major component of Slovene culture) to already die with the first generation of Australian -born Slovenes. Yet this is exactly what is happening today.
One factor which is contributing to the gradual disintegration of the Slovene language among the first generation Australia-born Slovenes is the fact that there are fewer children of Slovene parents who can fluently speak Slovene. The obvious argument in retaliation to this statement is how can we expect our children to be fluent in Slovene when English is the language that is spoken in this country?! My answer to this is; yes it would be demanding to impose on children an ability to speak Slovene when they also have to be fluent in English. However unless these children have serious laming disabilities, learning to speak a second language should prove to be no handicap. In fact at most schools today a second language is taught with a strong emphasis on bilingualism in our community.
One of the main reasons why so few children of Slovene parents are able to speak fluent Slovene is because the parents themselves are failing to take on the responsibility of teaching Slovene to their children.lt is often wrongly assumed by many parents that the most effective way to teach their children Slovene is to send them to a 'proper' Slovenian school. But it is incorrect to expect these schools to be able to churn out: fluent speakers of Slovene — it simply doesn't work this way. Slovenian schools have generally been established to reinforce the Slovene that is taught at home. If there is any way that this language is going to have a future among Australian-born Slovenes, then its up to the parents to teach the language by speaking to their children in Slovene as much as they can.
One final point which I wish to raise in relation to the issue of the survival of fhe Slovene language in Australia concerns the attitudes prevalent among many first generation Australian-born Slovenes. Today's youth predominantly feel that it is more acceptable particularly in peer group terms, to speak English rather than Slovene whether this is at home or with friends of the same nationality. To some extent this is understandable as the language that these people are confronted with the most is English. Yet despite this, there is a strong tendency towards rejecting one's ethnic identity and this in turn greatly affects the existence of the Slovene language. Unless the attitude of today's youth becomes more support-ative of their Slovene ethnicity, then there will most likely be no future for this language and probably its culture here in this country.
To speak of the need to preserve a minority language such as Slovene dis-criminately presupposes that people of Slovene background will intermarry and therefore retain the genetic elements of the Slovene race and hence its culture. As is already evident all over Australia, this is not an absolute possibility. People cannot and will not be controlled to remain confined within their own ethnic groups. Yet I believe it is still important for each person of Slovene background to try to preserve their language and culture to the best of their ability — if they care at all.
This article was not written with the intention of being an overt criticism of the Slovene community in Australia and its attitude (or sometimes lack of it) towards retaining its own language. I have simply stated what I see as being the reality of the situation existing today. It is hoped that the reader will reflect on the issues that have been raised and then come to their own conclusions on how they can help to strengthen the future of this precious language which has so far eluded all past efforts to destroy it.

VAŽNO OBVESTILO
Obveščamo, da bo potovalna agencija "Dalmacija" 169 Bourke Street, Melbourne od 16. decembra dalje vključena v grupo
PARTHENON
POTNE DOKUMENTE PRIPRAVIMO BREZPLAČNO BREZ DEPOZITA
PLAČA SE OB PREJEMU KART
Za vse podatke vam bo na uslugo _ MIRO POPOV IĆ
259 SWANSTON ST. MELBOURNE TEL: 66-333 21
(7 linij) TEL: 66-313 71 (8 linij)
Po uradnih urah, do 9h zvečer Tel: 578-1856
Z vključitvijo v Parthenon bomo zboljšali naše poslovanje ter nudili našim potnikom še mnogo večje ugodnosti.
Postrežemo s potovanji na vseh letalskih linijah na vse strani sveta.
Oglejte si Avstralijo z avtobusom po najbolj zmernih cenah.

Pod zelo povoljnimi pogoji nudimo v najem naše dosedanje, tri odlično opremljene, uradne prostore na 169 Bourke Street, Melbourne, Vic.,3000
POVEČANA ŽIVAHNOST
V "Mariborskem večeru" smo prebrali, da se je živahnost društvenega delovanja v mestu Hilden v Nemčiji v zadnjih mesecih kar precej povečala.
No, mesto Hilden bo avstralskim Slovencem poznano, saj je v juliju iz tega mesta gostoval po Avstraliji kvintet Šta-tenberg, ki tvori glasbeno sekcijo društva SKŠD Maribor.
Dopisnik "Večera" piše, daje bil obisk v Avstraliji kulminacija letošnjega delovanja in, da je kvintet bil navdušen nad o-biskom in njihovih nastopih.
Tudi kegljaška sekcija je zelo aktivna in si je osvojila tretje mesto v Jugo ligi, ki deluje na okrožju mesta Duseldorf.
Društvo je sodelovalo tudi na proslavi 1000 letnice mesta Hilden, kjer že dalj časa živi tudi mnogo Slovencev, predvsem iz okolice Maribora. Pri svečanem sprevodu, kjer so se pokazali na kmečkem vozu v narodnih nošah ob zvokih domačih melodij kvinteta Štatenberg, so bili navdušeno sprejeti, čeprav so bili edino društvo tujih delavcev. "Smo pač cenjeni kot dober, delovni narod", je zaključil poročilo dopisnik Rudi Potrč.
'TRIGLAV' ODBOR
CANBERRA - NOV
V nedeljo, 10. novembra so se člani Slovensko-avstralskega društva v Canberri sestali na rednem letnem občnem zboru. Po poročilih o uspešnem delovanju lanskoletnega upravnega odbora so izvolili vodstvo društva za leto 1985-86, katerega eksekutiva so: predsednik Erik Fras, podpredsednik Janez Černe, tajnik Ciril Setničar, namestnik tajnika Janez Penca, blagajnik Roman Bizjak in namestnik blagajnika Milka Penca.
KUHINJA S.D.M.
Kadrovske potrebe so se nekoliko zopet izpopolnile. Gospa Marija Cvetko bo poskrbela za kuhinjo in strežbo ob poseb-' .'h slavjih in slovesnostih, razumljivo, s pomočjo ostalih članic S.D.M.
K sodelovanju vabimo našo mladino priskočite na pomoč ob nedeljah, predvsem za strežbo in red v jedilnici.
KOLEDAR S.D.M.
Cenjene bralce obveščamo, da Slovensko Društvo Melbourne pripravlja izdajo društvenega koledarja za leto 1986. Na razpolago bo še pred novim letom. Naročila lahko pošljete na naslov S.D.M., P.O.Box 185, Eltham, Vic., 3095, ali pa na naslov Vestnika, P.O. Box 56, Rosanna, Vic., 3084.
NOV PREDSEDNIK "SNEŽNIKA"
Poslednje redne seje Koordinacijskega < 'dbora slovenskih organizacij v Viktoriji, Ki je bila tokrat pri S.D.M., sta se v nedeljo, 24. novembra udeležila tudi novi predsednik Slovenskega dvo-mestnega kluba 'Snežnik' iz Albury-Wodonga, g. Rudi Kave in tajnica gospa Marija Kromar. O-bičajno jih na sejah zastopa pooblaščena oseba iz Melbourna, saj voziti se na vsako sejo po 600 km bi bilo res kar preveč.
STE ZGUBILI DENAR ?
Na pikniku Lovske in ribiške družine S.D.M., v nedeljo 1. decembra 1985 je bila najdena manjša vsota gotovine. Ta denar se sedaj nahaja na uredništvu Vestnika. Za nadaljne informacije se lahko obrnete telefonično na 459 8860.
V imenu "Jadrančanov" sta poslala vsem našim bralcem želje za vesele božične praznike in srečno, zdravo ter veselja polno novo leto, g. Frank Iskra, predsednik in g. Valentin Brecelj, tajnik Slovenskega Primorskega Socialnega kluba "JADRAN" iz Keilorja.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
IN
SREČNO NOVO LETO
1986
želi vsem članom in prijateljem UPRAVNI ODBOR SLOVENSKEGA DRUŠTVA MELBOURNE
NEGATIVNI KRITIKASTRI
Avstralci, posebno tisti v Viktoriji, se dostikrat pritožujejo nad seboj, da so narod "knockerjev". Po naše bi se to raztol-mačilo tako, da pobijajo in poskušajo razvrednotiti, kakršenkoli nov podvig, katerega ideja bi zrasla in bila izvedena na domačem polju.
Večkrat se nam dozdeva, da bi isto "knockerje" lahko imenovali tudi nas Slovence tukaj v Viktoriji, saj se tudi med nami tukaj najdejo osebe, ki poskušajo razvrednotiti vsak naš napor, pa naj bo to posameznika ali skupnosti.
Nedavno smo imeli priliko citati kritičen opis slikarske razstav, ki je bila prirejena v septembru ob priliki "slovenskih dni". Če spis kaže do neke mere razgledanosti pisca na pisca na polju likovne umetnosti, pa lahko negativno ocenitev organizacije in števila obiskovalcev uvrstimo v zgoraj omenjeni "knocking".
Že v pričetku je v navedbi imen društev povezanih v Koordinacijskem odboru v Viktoriji, pomanjkljivost. Namerna ali nenamerna, pokaže pa koliko važnosti je pisec polagal ali pa koliko vpogleda je imel v samo organiziranje take razstave.
Naš stari pregovor pravi: Lahko je zvoniti po toči. Treba pa bilo vsem tako razgledanim videti črne oblake že v naprej in nanje tudi opozoriti. Bilo bi mnogo bolj pozitivno ako bi pisec tudi raziskal pogoje in težave, s katerimi so se organizatorji morali spoprijemati, da je do razstave sploh prišlo. Bilo bi mnogo bolj pozitivno razumeti te probleme in potem iz te perspektive oceniti delo in čas, ki so ga posamezniki vložili v organiziranje razstave Dovsem dobrovolino in brez kakršneaa
gmotnega plačila. Bilo bi bolj pozitivno, da bi bili ti posamezniki prijeli plačilo vsaj v besedah, ki bi jih bodrile za tako delo tudi v bodoče.
Toda vse priznanje takim, ki se vsaj u-pajo priti na dan s pisano besedo o kateri se potem lahko javno debatira. Hujši "knockerji" so oni, ki na tiho, v privatnem krogu, poskušajo omalovaževati podvige naših posameznikov ali organizacij. Tako sem nedavno v družbi rojakov, ki se prištevajo med izobražence poslušal negativne pripombe na knjigo "The Slovenians From The Earliest Times". Pripombe, ki so zadevale v glavnem podrobnosti iz vsebine in bile do neke mere morda celo u-pravičene in deloma tudi pričakovane. Toda te pripombe, ki zbledijo, če se vzame v obzir namen, delo, požrtvovalnost, možnosti, napore in na tone prostega časa, ki so ga vsi sodelavci pri knjigi vložili v to, da je zagledala beli dan.
Namesto, da bi poudarjali one dele naših projektov, ki so pozitivni in ki kažejo sposobnost, voljo in narodno zavest naših ljudi; namesto, da bi jih vzpodbujali k nadaljnemu delu, se naši "umniki" postavijo na visoko raven in iščejo najmanjše zrnce na katerem bi se lahko spotaknili. Na žalost pa se kljub svoji "vednosti", katere poudarjanje je morda podzavesten namen tega kritikarstva, ne morejo pohvaliti s svojimi lastnimi podvigi v dobrobit slovenske skupnosti.
Mnogo bolje bi bilo, da bi svoje energije porabili v to, da pomagajo skupnosti graditi, ne pa podirati in omalovaževati to, kar so zgradili drugi, pa čeprav ne od-dovarja njihovim merilom perfektnosti.

ž
VESEL B 02 i C
in
SREČNO NOVO LETO
želi VESTNIK
ž

PISMO IZ PERTHA
Pred časom smo povabili slovenske organizacije po Avstraliji naj bi nam poslale podatke o svojem obstoju in delovanju. Tako se nam je oglasil tajnik slovenske organizacije v Perthu ' Slovenian Club of Perth, W.A. Inc. Takole nam piše:
Upam, da mi boste oprostili mojo zamudo. Toda imeli smo na 25. avgusta volitve novega odbora in sedaj se moram prekopati skozi džunglo tajniškega dela.
Tukaj vam podajam prve osnutke ostvarjanja Slovenskega kluba v Perthu: 2. julija 1978 se je zbralo na domu Toneta Križmana 12 Slovencev, in sicer: Silvo Bezgovšek, Jože Bezgovšek, Polde Masten, Maks Kočar, Frank Pauzin, Martin Halozar, Rajko Kunej, Lojze Colja, Ivan Bevk, Lojze Kossi, Tone Kolar. Najprej smo se medsebojno spoznali, malo pogovorili ter se dogovorili za drugi večji sestanek.
Na 22. julija se nas je zbralo 13 Slovencev z ženami pri Silvu Bezgovšeku in dogovorili smo se, da gremo v "splošen napad" na vse Slovence tukaj, poznane in nepoznane.Dogovorili smo se, da bomo za ta novi sestanek najeli dvorano.
Že 29. julija na to smo imeli sestanek v prostorih R.S.L. v Applecross. Lojze Kossi je bil izvoljen za to, da objasni prisotnim zakaj gre. Vsi so se strinjali, da ustanovimo Slovenski klub.
Takoj so bile sklicane volitve, na katerih so bili izvoljeni:
Tone Križman, predsednik; Frank Pauzin, podpredsednik; Jožica Halozar, tajnica; Martin Halozar, blagajnik in Ferdo Pestotnik, Lojze Kossi ter Štefan Hozjan kot odborniki.
Bili smo zelo složni. Najemali smo dvorane za plesne prireditve ter pričeli zidati hišo, katero bi potem prodali, da si tako napravimo denar.
Septembra 1982 je naš tedanji tajnik Ferdo Pestotnik zvedel, da je naprodaj dvorana R.A.A.F. v predmestju Guildford. Takoj smo sklicali sestanek članov in lepa večina se jih je strinjala, da to dvorano kupimo. Žal le, da denarja še nismo imeli zadosti. Zato smo se obrnili zopet na člane za pomoč. Zbrali smo /. 790 dolarjev, kar je bilo ravno dovolj za izplačilo dvorane.
Kakor hitro smo se "preselili" smo organizirali slovensko šolo. Sedaj imamo v njej 20-35 otrok. V zadnjih dveh letih imamo tudi slovensko oddajo na radio. Njen prvi voditelj je bil Fred Milner, sedaj pa jo vodi Franc Vrabelj.
To je zgodovina Slovenskega kluba v Perthu.
Sestava sedanjega odbora je: Frank Pauzin, predsednik; Kari Holvet, podpredsednik, Lojze Kossi, tajnik; Darinka Pire, blagajničarka in Božo Hladin, Vine Mulej, Silvo Podpečnik, odborniki. Zaupnika pa sta Frank Konstek in Franc Vrabelj.
Na žalost smo radi oddaljenosti od vas preveč izolirani in je naša edina zveza lahko le pismena..
Prilagam tudi 10 dolarjev za Vestnik.
S spoštovanjem in pozdravi Lojze Kossi, tajnik.
"JADRAN" PREDSTAVIL SLOVENIJO
V nedeljo, 20. oktobra je moški pevski zbor "Jadrana" na prireditvi v Union Theatre na področju Univerze Melbourne predstavljal Slovence na koncertu, ki so ga priredile etnične skupnosti z Balkana, ki žive v Viktoriji.
Pevski zbor je imel na programu pesmi Popotnik, Buči morje Adrijansko, Slovenec sem, Nocoj pa, oh nocoj, Triglav moj dom.
Ob priliki koncerta je bila na razpolago tudi lepo sestavljena brošura, v kateri je kratko a dovolj podrobno bila opisana Slovenija, njena preteklost, njeni ljudje ter tudi delovanje slovenske skupnosti v Melbournu in še posebej nastanek "Jadrana" in njenega pevskega zbora.
Nedvomno sta ta koncert in brošura zopet dodala kamen k gradnji afirmacije v Melbournu.
DVAKRAT DA KDOR HITRO DA
ZA OTROŠKO KLINIKO V LJUBLJANI
Univerzitetna pediatrična klinika v Ljubljani stoji na Vrazovem trgu, samo par korakov stran, kjer Šentpetrski most pelje preko Ljubljanice.
V senci košatih dreves stoji dokaj moderno poslopje v območju te bolnišnice, kjer me je sprejel direktor klinike prof. dr. Jože Jeras.
Ko sem se mu javil po telefonu in povedal, da sem na obisku iz Avstralije ter, da bi se rad pogovoril o nabirki denarja za aparat ultrazvočne diagnostike, me je bil še isti dan pripravljen videti.
Profesor, ki se mu kljub prijaznemu nasmešku bere iz vseh njegovih kretenj kompetentnost, katera verjetno pri vsakem pacientu zbudi veliko zaupanje, me je pričakal v svoji delovni sobi v spremstvu enega svojih asistentov, vu enega svojih asistentov. Povedal mi je,| kako je bil veselo presenečen nad dobrodelno akcijo avstralskih Slovencev, katero je tako spontano pričela gospa Leonora Cigoj — poročena White, sedaj doma v Sydneyu.
Povedal mi je, daje gospa White lansko leto obiskala kliniko v spremstvu njene sestre, ki je njegova dobra znanka. Ko jih je popeljal po bolnišnici in opisoval razne težke zdravstvene probleme otrok — pacientov in posebno neugodnosti nekaterih diagnostičnih posegov, katerih bolečine bi se dale zmanjšati ali celo odpraviti z moderno aparaturo in koje omenil, da so eno takih aparatur poklonile ameriške Slovenke, je prišlo gospe White na misel, da bi se verjetno tudi avstralske Slovenke zavzele za nekaj sličnega, kajti vsaka mati bo prav gotovo imela sočutje do bolečine trpečih otrok. Tako je pršlo do pogovora, v katerem je omenil, da bi klinika nujno potrebovala aparat za ugotavljanje raznih defektov, predvsem srčnih, s pomočjo ultrazvočne metode.Tako se je porodila zbirka denarja za ta aparat.
Profesor Jeras mi je potem objasni! samo en primer sedaj bolečega posega, ki bi ga tak aparat odpravil. Če je moja lična pamet dovolj razumela, bi dosedanjo diagnozo prirojenih hib srca, pri katerih uporabljajo mehanične aparate, ki se po ožilju pritipljejo prav do osrčja, zamenjali lahko ultrazvočno (ehocardiografìjo), ki
je za bolnika povsem neboleča. Seveda je za to potreben ameriški aparat, ki pa stane kakih 130.000 ameriških dolaijev.
Ko sem prof. Jerasu omenil, da je u-panje gospe White, da bo med avstralskimi Slovenci zbrala tako veliko vsoto, po moji presoji zelo optimistično, mi je dejal, da mu bo popolnoma razumljivo, če gospa White, navzlic svoji prizadevnosti, te zamisli ne bo mogla realizirati, saj se upošteva, da avstralski rojaki težko delajo za svoj zaslužek in bo morda za njih taka žrtev previsoka.
Na vprašanje, zakaj ne bi mogli sami kupiti tak aparat, mije dejal, daje vprašanje deviz, katero uporabo določajo centralne oblasti, te pa normalno odobrijo sedaj le nakupe aparatov, ki zamenjajo že obstoječe, ki so se izrabili. To pa bi bil povsem nov aparat.
Dejal mi je, da prav iz istega razloga ni mogoče uporabiti denar, ki bi ga nabrali v Avstraliji in ga v slučaju, da ne bi bilo dovolj nabranega, dopolnili s svojim. Edina sedanja možnost, da njegova klinika dobi tak aparat je, da se aparat nabavi v tujini in se potem kot darilo pošlje v Ljubljano. Gotovina, ki bi jim jo morda poslali, pa bi se izgubila v centralnih blagajnah, ki potem razdeljujejo devize, kot se jim zdi potrebno.
Najin pogovor se je zaključil z zagotovitvijo, da bodo vsi prizadeti cenili napore avstralskih rojakov, pa tudi če bi se jim ne posrečilo doseči začrtani cilj.
Odšel sem iz centra z vtisi nebogljenih otrok, njihovih boječe žalostnih pogledov, katerih bolečine bi bile izdatno prikrajšane, ako bi avstralski Slovenci odprli svoja srca. Navsezadnje, številka, ki bi jo potrebovali, res zveni prestrašujoče, če pa jo porazdelimo, ne izgleda tako nemogoča. Če nas je 20.000 Slovencev v Avstraliji, pride na vsakogar samo po 10 dolarjev. Marsikateri pa bi zmogel več. Kaj je 10 dolarjev, enkrat v življenju; res taka vsota, da bi jo ne zmogli v svrho olajšanja otrokovih bolečin! Kaj če bi naši otroci bili na mestu onih v Ljubljani? Bi potem hitreje dali? Če že mi tukaj nimamo takih problemov, olajšajmo jih zato drugim!
Akciji H. E. L. P. so se do sedaj odzvali sledeči rojaki:
"Help" National Committee Canberra
Slavko Jaušnik 20, Janez Čeme 10, Angel Juriševlč 10, Ciril Setničar 20, Bert Pribac 20, Ivanka Bajt 40, Janez Čeme 10, Franc Čulek 100, Franc Pivar 20, Jože Simčič 20, Benčič Cele-stin 10, Martin Viz jak 10, Erik Fras 50, Franc in Vilma Juriševič 100, Jožica in Franc Bresnik 50, John Čeme 10, Franc Iskra 50, Zinka Čeme 10, Albin Grmek 20, Angel Novak 5, družina Purič 20, družina Kalinič 10, družina Valenti 8, družina Kvas 20, družina Žabar 20, M. Materie 8, Mr. ,Mrs. Cram-mas 8, družina Bizjak 8, K. Kobal 4, F. Čulek 4, Mr. Fonda 4, F. Zakman 12, J. Murta 16, Mr. Mrs. Sullivan 8, družina Hodink 20, Ciceran Sarco 10 dolarjev.
M. Kovačič 10, A. Červek 8, družina Hudina 8, M. Sprohar 8, F. Juriševič 5, J. Simčič 4, Mr. Mrs. Murphy 12, družina Černe 8, C. Setničar 5, družina Smerdel 10 dolarjev.
Ljuba Koblar 10, Nada Batinar 5, Eleonora White 20, Max Pahor 20, Ivan Kralj 11, O. Tantini 2, V.Papagna 2, Janez Kradac 20, K.Filipič 4, M. Bru-sič 10, Rafael Zadel 2, I. Juriševič 10, A. Ulijan 10, Jože Suster 10, John Paradiso 10, Jože Pahor 20, V.F.Kavčič 20, Milan Ostric 10, Andrej Barič 20, Franc Gombac 20, Tone Vrh 10, Milan in Marija Ličan 20, Rafael in Angelca Zadel 6, Crissoni l, Augustin Grbič 20, Anton Fabiančič 10, Vili Tosner 20, Peter Krope 20, Rudolf Seer 10, Vinko Fristič 10, F. Vorsič 2, Porto 1, Marija Ko ki 5, Verginia Ver-gic 20, Eleonora White 20, Košorok 20, Milka Jazbec 100 dolarjev.
G. Čulek, Kovaš in C. White so darovali tudi praktična darila.
Slovensko-Avstralsko društvo Canberra:
Ivanka Bajt 40, Slavko Javšnik 10, Ciril Setničar 21, Bert Pribac 20, Franc Privar 20, Franc Čulek 100, Jože Sim-čoč 20, Franc in Jožica Bresnik 50, Martin Vizjak 10, Ciril Bančič 10, Franc in Vilma Juriševič 100, Erik Fraz 50, Franc Iskra 50, Ivan Černe 20.
"HELP" National Committe Sydney: Slovenski klub Planica, Brisbane :
Drago Rober 5, Janez Klovžar 5, Josip Sorkaš 5, Maks Robar 5, Štefan Šernek 10.35, vstopnice članov 99, Janez Škrabar 60, Eleonora White 6, žrebanje oljnate slike 260 dolarjev.
Slovensko društvo "Triglav", Sydney:
Pavla Gruden 10, Favsta Iljas 70, Eleonora White 135,50, Marija Kokel20,
Dragica Debert 10, Marija Andreis 10, Bruno Zavnik 30, Andrej Kim 20, Stanko Sivec 20, Franc Lilek 10, Franc Vodo-pivc 5, Anka Brožič 10, Slava Maver 10, Franc Hrvatin 5, Vera Bunny 5, Maria Genari 20, Marija Jurševič 5, Marica Podobnik (Raffle) 23.50, Adolf Petek 20, David Davidia 5, Marija Purgaj 20 dolarjev
ZA CERKEV V SEPULJAH
Hvala uredniku Vestnika za objavo na-birke Sv. Antonu v Šepuljah pri Sežani.
Žal mi je, da sem v opisu Sv. Antona omenila freske Turkov po ustnem izročilu. Freske pokažejo Sv. tri kralje, tako sem prejela napisano v pismu. Tudi vode ni več v kalu, čeprav je bila leta 1978. Žabe pa so že prej utihnile, tako mije odgovorila svakinja na vprašanje, "kako, da se ne sliši žabjega petja'. Res čudo žabe so imele slutnjo pogina. Vse to mije dalo idejo, da sem napisala pesmico.
Z veseljem napišem, da so v cerkvici Sv. Antona že blagoslovili kip Srca Jezusovega, darilo Milene Šonc. Na drugi strani oltarja pa kip Matere Božje, kupljen od Šepulcev v zahvalo srečno prestane vojne. Za pil je bilo premalo denarja, zaradi tega je čakal kip pri verni Brženičovi družini odrešenja. Danes kraljuje Devica Marija pri Sv. Antonu na Šepuljski gmajni. Miro Cefuta in Bogomir Mahnič sta naredila 10 stolov brez pokleknika. Skupno z župnikom iz Tomaja Ivanom Furlan so naredili 400 prostovoljnih ur dela.
Sedaj čaka še srednji oltar — prav Sv. Anton še manjka, katerega pa upajo, da bo kmalu na oltarju. Lahko smo veseli, da tudi mi iz Avstralije pošljemo v ta namen malo darilce.
Karla Lasarevič 5, Marcela Bole 50, Neva Roeder Bole 20, Danila Jožefa Štolfa 20, Marija Kumar 5, Marta Zava-dlal 10, Neimenovana 10, Štefanija Miziteli 15, Joža Hvala 10, Magda Hre-ščak 10, Mara Birsa 10, Mario in Civita Štolfa 20, Anica Smrdel 5,Vcrson Vladimir 5, Rex Studio 5, Fsbri Egidia 7, Barič Ivan 10, Jože, Majda Gril 5, Majda, Srečko Brožič 5, Alba Carli 7, Miro, Mimica Bole 20, Beti Bonaguro 5, Milka in Jože Brožič 10, Ivanka Bratina 4, Anica in David Špacapan 10, Amelija in Lojze Stolfa 10, Antonija Kozola 5, Helena van De Laak 20, Frank in gospa Arnuš 20, družina Brenčič 10, Marija Barba 10, Tereza Slavec 10, Georgiew-ski Milena 10, Romana Favier-Zorzut 10, neimenovana 30, Milena N.N. 2, Ljubo Pirnat 25, Slavica Fabjan 5, Fanika Lasič 10, Ana Marija Ček 5, neimenovana 10, Marica Staver 5, Zorka Peršič 5, Rudi in Erminija Pahor 10, neimenovana 20, Rina Amato 5, Sonja Flamini-Ukmar 40, Marija Frenk, Pavla in Georg Marinovič 10, Miro Macarol in hči Helena 40, gospa Bračko 3, Irena Bren-ko 5, Marijan Lauko 20, Alojz in Miranda Pahor 20 in Duz. Ragia 5 dolarjev.
(Gornje darove je prejela za Sv. Antona v Šepuljah Marcela Bole.)
Kar vidiš in slišiš verjemi, bodi Tomaž! Večkrat v besedi velika je laž —
Tudi ustnemu izročilu ne bom več veqela. Pri cerkvici Sv. Antona prevaro sem imela.
Sedaj v očiščeni cerkvici stena ne laže: ne Turke s konji — sv. Tri kralje freska kaže.
Ni več vode na kalu,
se je pod zemljo zgubila.
'Čudo': že nekaj let prej
pri Sv. Antonu je žaba utihnila.
Občudujem naravo — med drugim tudi žabo. Pogina slutnjo je žaba imela, od žalja na kalu reva ni pela.
Ta mesec bom poslala iz Avstralije dar Slovencev 1.000 dolarjev (entisoč) - kar še manjka, bom doložila (število mora biti celo).
Bolf Stana 20, Brgoč Lojze 5, Brgoč Jože in Milena 3, Cotič Boris, Marija 20, Cuček Stevo in Zvonka 5, Dolenc Janez in Marija 6, Gomizel Vergilij, Dragica 20, Hartman Mici in Maks 5, Hrvatin Pepi in Stana 5, Horvat Nada 5, Krnel Tone in Marija 5, Markič Lojze in Anica 10, Novak Bert in Pepca 5, Peixoto Adilia 2, Prosenak Stanko iti Marija 5, Špilar Zvonko in Marija 5, Tomšič Tone in Magdalena 10, Turk Jože in Štefka 5, Tavpar Pepi in Milka 15, Sdraulig Bruno in Alma 10, Taucer Jože 30, Može Vera in soprog 10 dolarjev.
(Te darove je zbrala ga. Dragica Gomizel)
Olga Mazlo 20, Marta Giberna	5,
Dana Brugon 2, Melisa Marjanovič	5,
Julija Novak 5, Danica Turišovič 5	in Romana Zetko 53.50 dolarjev.
(Gornje je zbrala ga. Romana Zetko.)
VSEM DAROVALCEM BOG POVRNI -VSEM KLIČEM NA ZDRAVJE IN ŠE MNOGO SREČNIH LET.
Marcela Bole
DAVORIN IN SIMON JENKO

Letos v novembru je poteklo 150 let od rojstva enega najbolj poznanih, če že ne najboljših slovenskih skladateljev.
Saj ga ni Slovenca, ki ne bi poznal pesmi "Naprej zastava slave..."ki je bila slovenski del uradne jugoslovanske himne v času med obema vojnama.
Skladatelj Davorin Jenko se je rodil v Dvoiju na 9.novembra 1835. Študiral je sicer pravo, a v glasbi je bil samouk. Že za časa svojih študentovskih let na Dunaju je bil zborovodja tamošnjega Slovenskega pevskega društva. V istem času je že tudi pričel uglaševati pesmi za zbor. Tedaj je nastala tudi "Naprej ...", za katero je napisal besedilo Šimon Jenko, ki je tudi študiral na Dunaju.
To pesem so prvikrat zapeli 29. oktobra 1860 na Dunaju.
Simon Jenko pa se je rodil samo par dni pred Davorinom in sicer 27.ote tobra 1835 v Podreču pri Mavčičah, v okolici Kranja. Oba Jenkota sta tesno sodelovala in Davorin je uglasbil kar precejšnje število Simonovih pesmi,
predvsem one, ki so imele domoljubno vsebino.
Tudi Simon je študiral pravo ter se kasneje popolnoma posvetil temu poklicu v Sloveniji, medtem ko se je Davorin naselil v Beogradu.
Davorin je imel velik vpliv na tedanjo srbsko glasbo. Deloval je v okviru beograjskega narodnega gledališča in napisal glasbo za kakih 90 spevoiger. Ena od teh pesmi, ki so jo peli v igri Markova sablja je bila "Bože pravde". Melodija in besedilo te pesmi sta tako prevzeli vladajoče srbske kroge, da so jo imenovali za srbsko državno himno.
Simon je bil literarno plodovit najbolj v času njegovih študentovskih let na Dunaju. Po povratku v domovino pa so njegova dela zadela na veliko kritiko tedanjih vodilnih literarnih slojev na Kranjskem. To mu je v glavnem ubilo voljo za nadaljnim publiciranjem.
Davorin je umrl 25. novembra 1914 v Ljubljani, Simon pa, star komaj 34 let, že 18. oktobra 1869 v Kranju.
VELIK USPEH BALINARJEV IZ JUGOSLAVIJE
Balinarska reprezentanca Jugoslavije, v kateri so igrali: Obrič Vlado, Požar Jože, Olič Slavko z menežeijem Krstovič Matem, je na svetovnem prvenstvu v balinanju dvojic za leto 1985 dosegla lepe uspehe.
Jože Požar iz Sežane je v sredo, 6. novembra osvojih srebrno kolajno za 2. mesto v izbijanju. Na tekmovanju dvojic pa so tudi dosegli drugo mesto, potem, ko so v polfinalu premagali Italijane z 13:10. V finalu so igrali z dosedanjim svetovnim prvakom Francijo ter izgubili z 9:15.
V predtekmah so naši premagali Monako s 13:10, Z.R. Nemčijo s 13:3, Alžirijo s 13:8 in Tunizijo s 13:14. Izgubili so pa že v predigri s Francijo s 7:10.
Finale so igrali ob velikem navdušenju in navijanju številnih rojakov, ki so se za to priliko zbrali na baliniščih italijanskega Fogolar Furlan Club v Thornbury. Igro sta začela Požar in Olič tako izvrstno, da so morali Francozi zamenjati svojega najboljšega izbijača, potem, ko so že izgubljali z 9:0. Požar je nato zgrešil tri mete eno za drugo in gaje zato zamenjal Obrič, kar pa tudi ni preprečilo silovitega naleta Francozov.
Tretje mesto je po zmagi nad Švico pripadlo Italiji.
Končni vrstni red je bil sledeč:
1.	Francija,
2.	Jugoslavija,
3.	Italija,
4. Švica, 5. Tunizija, 6. Belgija, 7. Španija, 8. Monako, 9. Avstralija, 10. Čile, 11. Luksemburg, 12. Alžirija, 13. Z.R. Nemčija, 14. USA.
Ob podelitvi pokalov v nedeljo, 10. novembra v Casa D'Abruzzo, je bil za najboljšega igralca na prvenstvu proglašen Slavko Olič iz Lovrana, Jože Požar za tretjega najboljšega izbijalca.
STARI ZNANCI
Svet je včasih res majhen. Zgodi se, da v najbolj nepričakovanih okoliščinah naletimo na znance. Tako sta se ob obisku jug. balinarske reprezentance na hribu v Elthamu srečala po dolgih letih predsednik Slovenske Zveze v Geelongu g. Ivo Širca in predsednik Zveze jug. balinaijev g. Jože Rebec. Prideta iz iste vasi in se poznata še iz otroških let.
Balinarska zveza v stari domovini je bila ustanovljena formalno leta 1951. Sedaj zajema 426 klubov v glavnem po Sloveniji, Hrvaški in Crni Gori. Od teh je samo v Sloveniji včlanjenih 176 klubov. Vseh aktivnih tekmovalcev pa je preko 7000. Prvi pomemben rezultat so dosegli leta 1978, ko so si v Melbournu priborili bronasto kolajno. Leta 1983 so se na mednarodnem polju izkazali že tudi mladinci, tako da sedaj, posebno po letošnjih uspehih, balinaiji iz Jugoslavije, zavzemajo pomembno mesto na tem športnem polju.
Ob obisku jugoslovanskih balinaijev pri S.D.M. so bili prisotni tudi zastopniki slovenskih bali-narjev iz Viktorije. Od levo na desno stoje: Rudi Iskra za "Jadran", Krstovič Mateo vodja jug. reprezentance, Ivo Širca za "Geelong", Jože Rebec, predsednik Zveze jug. balinarjev, Mohar Ivan za S.D.M.,Peter Mandelj predsednik S.D.M., Egidio Markezič, Istra, Olič Slavko, jug. tekmovalec in Miro Franetič za "Planico". Sede pa- Jože Urbančič, predsednik S.B.Z.V.,Obrič Vlado, jug. reprezentant, Požar Jože, srebrni medalist in Guido Nikolič za Istra Social Club.
TRENIRATI JE TREBA MLADINO
Ob priliki obiska jugoslovanske balinarske ekipe, ki je nedavno dosegla tako lep uspeh na tekmovanju za svetovno prvenstvo, je Vestnik imel kratek razgovor z g. Jožetom Rebcem — predsednikom Zveze jugoslovanskih balinaijev.
Jože Rebec, ki je direktor za družbene dejavnosti v Radovljici je rodom iz Ilirske Bistrice, torej iz krajev, kjer je balinanje že od nekdaj služilo kot priljubljeno razvedrilo. Zato ni čuda, daje že od samega obstoja balinarske zveze v Sloveniji, v njej bil zelo aktiven in se je verjetno tudi po zaslugi svojih organizator-skih sposobnosti povzpel najprej na mesto predsednika Zveze v Sloveniji in sedaj tudi v Jugoslaviji.
Beseda mu teče gladko in tehtno in kljub temu, da so ga balinarji S.D.M. pričakovali, da vrže kroglo tudi v njih družbi na baliniščih S.D.M., je prav rad odgovarjal na naša vprašanja.
Povedal nam je, da je bil zelo zadovoljen z organizacijo svetovnega prvenstva v Melbournu. "Videlo se je, da so imeli že gotove izkušnje, saj so bili že organizatori svetovnega prvenstva leta 1979. Igrišča so bila zelo dobro pripravljena in niso delala naši reprezentanci nobenih težav. Majhna težava je bila edino v tem, da smo živeli preveč daleč od igrišča.
IZ PRETEKLOSTI BAL I NAN JA
Balinanje, Italijani imenujejo to igro Bocce, Francozi pa Boule, je menda ena najstarejših športnih iger na svetu. Igrali so jo že celo v starem Egiptu, v antični Grčiji in Rimskem cesarstvu.
Ze leta 170 pred Kristusom je starogrški zdravnik Claudius Galen zapisal, da balinanje "ohranja telesno in duševno zdravje na čudovit način". Ni čuda, če je zato ta igra privlačila ljudi v ogromnem številu vse do sedaj.
Igrali so jo s tako gorečnostjo po cestah in trgih Francije, da je leta 1322 kralj Charles IV. hotel z ukazi omejiti, ker so jo vojaki raje igrali kot pa se vežbali v streljanju z loki in puščicami.
Toda bil je brezuspešen, kakor tudi 40 let za njim Charles V.
Zgodovinski zapiski kažejo, da je oblastnikom napotovala ta igra tudi v Italiji. Tako jo je leta 1576 hotel omejiti tudi patriarh v Benetkah.
Balinanje se je pojavilo na dvoru angleške kraljice Elizabete I. Tja jo je vpel-
Vožnja do stanovanj je bila malo predolga, kajti navajeni smo, da se fantje po tekmi takoj malo relaksirajo in stuširajo. Ta možnost je bila omejena, saj praktično smo odšli zjutraj ob 8. uri iz motela in smo se vrnili šele okrog polnoči."
Ko smo ga vprašali če po uspehih, ki so jih dosegli v Melbournu z zaupanjem gledajo v bodočnost, nam je dejal: "Mi od leta 1974, ko smo se pravzaprav organizirali, imamo šele bolj strokovni pristop k balinanju. Dobili smo strokovne inštruktorje in igrači niso več prepuščeni sami sebi, saj trenirajo resno in ni nam treba iskati igračev za državno reprezentanco, saj se vsak posameznik bori, da bi bil v njej."
Kakšne nasvete za nadaljnje usposabljanje bi dal našim balinarjem v Avstraliji? "Ne vem še kako igrajo pri vas, kajti nisem še videl njih igre. Rekel bi, daje balinanje predvsem igra mlajših in dober balinar mora pričeti z igro v svojih mladih letih, od dvanajstega do štirinajstega leta in potem je treba trenirati vsaj trikrat na teden; to pod nadzorstvom, da mu sproti popravlja napake. Tako lahko postane balinar okoli svojega 25 leta starosti."
G. Rebec je tudi dejal, da bi si naši balinarji verjetno lahko pomagali z možnostmi, ki bi jih jim v usposabljanju nudi-
jal Sir Francis Drage, za katerega pravi izročilo, da je balinal, ko se je pojavilo na obzorju špansko ladjevje z veliko armado, ki naj bi zavzela angleške otoke.
Balinanje je igra, katero so igrali na več načinov in nekaj teh obstoji še danes.
Najbolj poznane so: Mednarodna balinarska pravila, raffa in petanca. Toda Mednarodna balinarska pravila vse bolj prevladujejo, posebno na mednarodnih tekmovanj ili.
Leta 1946 je bila ustanovljena Mednarodna balinarska zveza ("Federation Internationale de Boule" - na kratko F. I. B.) in nje ustanovne članice so bile: Francija, Italija, Monako in Švica. Prvo svetovno balinarsko prvenstvo je bilo v Ženevi leta 1947. Danes ima F. I. B. Šestnajst članov.
Vladar kneževine Monaco, prince Rainier je častni predsednik F. 1. B. in uradno mednarodno prvenstvo se imenuje Prince Rainier Pokal in ga dajejo vsakoletnim zmagovalcem v dvojkah.
li v Sloveniji. Seveda bi bilo to temeljito na potrebnih dogovorih. "Bilo pa bi najbolje v primeru da imate v Melbournu in Sydneyu dovolj mladine, ki je zainteresirana v tem športu to, da bi prišel trener iz Slovenije. Ta bi lahko delal z mladino z različnih klubov in to bi bilo bolj učinkovito, kot pošiljati samo par poedin-cev za mesece v Slovenijo. Sedaj, ko so prvi stiki vzpostavljeni, so v bodočnosti odprte raznolike možnosti."
Nepozabni vtis na došlo reprezentanco je napravil sprejem, ki so jim ga na letališču v Tullamarinu napravili tukajšnji glovenski balinaiji. Navzlic temu, da je JAT-ovo letalo prispelo z ogromno zamudo (zaradi megle na beograjskem letališču), se je pozno preko polnoči na letališču zbralo kar lepo število rojakov.
"Meni so sicer že na Matici v Ljubljani pomagali, da smo vzpostavili stike s funkcionarji tukajšnje balinarske zveze, predvsem s predsednikom Jožetom Ur-bančičem, toda takega sprejema nismo pričakovali. Nazadnje nič ni lepšega če človek po tako dolgi poti, v tujini sreča svoje ljudi in se znajde v domačem okolju. In prosim, da to še posebej omenite v vašem glasilu in tudi to, da smo vsem zelo hvaležni."
O avstralski reprezentanci je Jože mnenja, da zmorejo več. Letos so dosegli 9. mesto. Mislim, da jih je prav želja, pokazati svoji domači publiki čim več, napravila nestrpne, kar jim ni pomagalo do uspeha.
Kar pa se tukajšnje slovenske skupnosti tiče, je rekel, da ni pričakoval, da so Slovenci tukaj tako dobro organizirani. "Sicer smo bili ta teden samo po tukajšnjih italijanskih klubih in sem bil prijetno presenečen nad to stavbo in nad vsem drugim, kar ste napravili s prostovoljnim delom, pokrito balinišče in nad vsem kar se na tem hribčku dogaja. Mislim, da lahko vsem članom samo čestitam nad takimi uspehi."
Ni dvoma, da so tudi drugi člani reprezentance, dobili o svojih rojakih v Melbournu najlepše vtise. Saj so jih poleg sprejema na letališču in prijetnega večera na hribčku S.D.M. naslednji dan, v torek, 12. novembra pogostili tudi na 'Jadranu' v Keiloqu.
V sredo, pa so s svojimi srebrnimi trofejami in lepimi spomini, poleteli nazaj v rodne kraje.
SPREJEM PRI S.D.M.
V ponedeljek zvečer 11. novembra so bili člani jugoslovanske balinarske reprezentance pogoščeni na zemljišču S.D.M.
Potem, ko so si ogledali vse, kar je zgrajenega na gričku, so se posedli pri mizah na "vaškem trgu", kjer so se jim pri uživanju dobrot, ki so jih na žaru spekli člani balinarskega odseka, pridružili še drugi člani S.D.M.
Ko je postalo na prostem malo hladneje, so se vsi podali v jedilnico, kjer jim je v dobrodošlico izrekel vodja balinaijev S.D.M. g. Ivan Mohar, kateremu so sledili : predsednik Slovenske balinarske zveze Viktorije g. Jože Urbančič, predsednik S.D.M. g. Peter Mandelj ter predstavniki balinarskih odsekov "Jadrana", "Geelonga" in istrskega kluba.
Po izmenjavi daril, se je zahvalil za vse gostoljubje in posebno za lep sprejem na letališču, predsednik Slovenske in Jugoslovanske balinarske zveze g. Jože Rebec in manager ekipe g. Mateo Krstovič.
Prijeten večer se je končal na baliniščih S.D.M., kjer so člani ekipe pokazali svoje mojstrstvo v igrah s člani S.D.M.
Naslednji dan, v torek 12. 11. 1985 so si balinaiji iz domovine ogledali prostore "Jadrana" v Keiloiju, kjer so jih s pravta-ko velikim navdušenjem in gostoljubnostjo sprejeli člani tega slovenskega društva v zapadnem delu velikega Melbourna.
TININE ZGODBE
V	tistih časih, ko je Tina rasla, pa niso otroci samo češnje zobali.se lovili po vrtovih in se •skrivali. Rano jutro s soncem so vstajali, da so po marsikaterih kmetijah že prej, ko je bilo treba v šolo, krave napasli. Kajti jesti in umiti se je bilo treba, pa do šole je bilo uro hoda, ali še več. Ob osmih zjutraj pa se je pouk pričel., ki je trajal do ene ure popoldan. Maljši do tretjega razreda pa so hodili v šolo popoldan; ko so zapustili klopi starejši, so jih že napolnili mlajši. Popoldanski pouk pa je trajal do štirih ali petih popoldan, kar pa pomeni, da so v zimskem času, ko je dan kratek, otroci prišli domov takorekoč ponoči. Po snegu je pot bolj naporna, kot poleti po gladki cesti, kjer uporabljaš lahko dvokolo. Sicer tiste čase nisi videl veliko avtomobilov ali dvokoles na cesti — le konjsko in volovsko vprego. Tam smo se pa na kakšni voz obesili, da smo bili preje doma.
V	poletnih časih, ko so bili travniki že dvakrat pokošeni, smo po šoli gnali živino na pašo. Knjige smo vzeli v roke, da smo se za v šolo kaj naučili, naloga pa je čakala za napisati doma za naslednji dan.Če pa je bilo več otrok skupaj, pa so se šli drugo šolo na paši. Na ognju, ki so si ga zakurili, so pekli krompir, ki je bil še po njivah, kostanj iz bližnjega gozda, in sladko koruzo. Tu pa tam so bila še jabolka na drevju, čeprav niso bila naša. Pastirjem ni nihče zameril Lačni niso bili. Ali če pa je ušla krava p bližnjo koruzo, zevnik ali v deteljo, mrha ni naredila samo škode, ampak je vse obgrizla. In še poginila je lahko, lato je pač potrebovala pastirja. Ubogemu pastirju, ki se je zanimal bolj za burke in večerjo na paši, kod pa za krave, je doma slaba predla. Čakala ga je šiba, ko je prignal živino domov, jo napojil in počistil hlev - izkidal, se reče. Izmeče gnoj, to kar je čez dan od njih padlo, ker WC krave niso znale uporabljati.
Ko je bila že trdna noč, so mati skuhali večerjo. Podobno kot zjutraj za zajtrk — žgance z mlekom ali kislim zeljem, pa z ocvirki za beljeno. Po težkem delu se ti vsaka hrana dobro prileže. Potem pa hitro nalogo, pa na kolena, ko so mati pričeli moliti rožni venec. Če si pa šel poleti po deveti uri zvečer čez vas,
ko imajo ljudje okna na stežaj odprta si lahko le še molitev poslušal, kajti rano se je šlo spat v poletnih dneh, saj je bil dan tako in tako dovolj dolg, če si moral vstati s sončnim vzhodom že ob štirih zjutraj. Mi tukaj se še velikokrat obrnemo v postelji tja do sedmih, preje se ne vstaja.
No ko pa je teden naokoli, bi rekel, da je čas počitka. Pa ni bilo vedno tako. V soboto, ko ni bilo pouka, so te starši porabili za delo doma bolj, kot druge dni v tednu in še več naloge so nam tudi v šoli naložili Ženski spol je moral skupaj z materjo temeljito počistiti dom, za nedeljo speči svež kruh in še kaj boljšega se je pojedlo v nedeljo. Tudi če te je kdo obiskal, je bilo vedno pripravljeno zanj. Sinovi pa so skupaj z očetom nakosili krme ze čez nedeljo, kajti nedel-nakosili krme ze čez nedeljo, kajti nedelja je sveti dan, ko se ne dela in se ne pase živina; pa pospravili okoli gospodarskega poslopja.
V nedeljo zjutraj, da bi spal? Kaj še! Ob šestih je bila že prva maša pri fari. Srečnejši so bili, kateri so živeli bližje cerkvi in šoli. Drugi pa so že zopet morali vstati s soncem — ob pol petih, da si se umil, očistil čevlje in kaj pojedel.Ob petih so zvonovi vabili od vsepovsod. Ljudje so hiteli, saj maše nihče ni rad zamudil, isto kot šole. Predvsem so starši hodili k prvi maši., otroci pa k deseti, ko je po navadi pel tudi otroški zbor. Ko si prišel domov je bila ura navadno že dvanajst - čas kosila. Dobro si se najedel in že spet nazaj k popoldanskim molitvam, k litanijam ali v postnem času k križevemu potu. Udeleževali smo se tudi raznih prireditev, iger, telovadbe, raznih vaj oz. se na vse načine aktivirali v pevskih vajah ali dramskih skupinah. Pa je bilo zopet noč, ko smo se vrnili domov. Če si bil preje doma, si se lahko še malo poigral z vaškimi otroci pod lipo, kje sredi vasi. Toda samo do Ave Marije, ko se je začel delati mrak. Poleti ob sedmih zvečer. Takrat nas nihče še ni klical, kajti vsi smo vedeli, da moraš biti doma pri večerji ali hišnih o-pravilih, sicer je šiba pela. Le fantje, ki so že odslužili vojsko so imeli dovoljenje, da so se po večerji in molitvi še lahko po vasi potepali. Če se je pojavil med njimi mlajši, so ga pa domov napodili ali celo pretepli.
Starejši fantje so peli dekletom podoknice ali počenjali druge neumnosti, da se je vas zjutraj smejala od srca. Če jim dekle ni odprlo okenca ali jim je kaj zamerila, so ji prestavili vse lončnice na drugo okno na koncu vasi, druge pa k njej znesli. Tudi večerjo so prenešali na okna, kjer se je ohladila, medtem, ko so v družini morda molili rožni venec, ali, bili kje drugje zaposleni Če pa se jim je, kmet zameril, so ponoči vse kopice sena zmetali m drevje tako, da če je hotel seno drugi dan sušiti, ga je inorai prej dol iz drevja dobiti. Zato so si bili ljudje na vasi raje v dobrih odnosih, ker noč ima svojo moč in nihče ni vedel, kdo je bil, saj ponoči je vsaka krava črna.
Tako dragi otroci, naj Tina konča z ■današnjo zgodbo, pa še drugič kaj več. In nasvidenje!
Le kateri bedak si je izmislil krilatico »kakršen oče, takšen sin!«
m
Draga moja, vse bolj se mi toži po časih, ko še nisi znala kuhati...
POZDRAVNA PESEM
Dobrodošli gostje, pozdravljeni bratje! med nami.
Tam iz bele Ljubljane k nam ste prišli, da nas utrdite v veri in slogi, kar Kristus uči.
Prinašate novice, pozdrave iz tistega koščka sveta,
kjer nam nekoč je zibelka tekla bila.
Od tam kjer bistre so reke, snežne gore, bogata so polja, na njih pa pridne roke. Tam je naša domovina, naših staršev domačija.
Čeprav usode kruta sila naj se po vseh kontinentih razkropila, ali najdražje prinesli smo s seboj; To je pradedov naših vse vrline, in jih že tu vcepili v nove korenine.
Ko pa vas železna ptica ponese spet v višave,
čez širna morja, oceane,
izročite bratom naše jim pozdrave.
Povejte, da nam tukaj je lepo,
da tukaj složni smo
ter mir, svobodo uživamo.
Da novi domovini srčno hvaležni smo.
A mater Slovenijo še neizmerno ljubimo.
Želimo pa vam med nami veselo počutje, ter srečno pot nazaj v rodni kraj, pa nasvidenje vam kličemo — že zdaj!
Vika Gajšek
	
SVOJI K SVOJIM	
MERCURY TAX SERVICE Lastnik Stanko Penca 518 Sydney Rd., Brunswick, Vic 3056 Tel. 387 7055 nudi poklicne usluge in nasvete v vseh vaših davčnih obveznostih	Fotografska dela ob porokah in raznih drugih prilikah umetni&o izvrši SAŠA ERIČ PHOTO STUDIO 267 High Street, Preston, Vic. 3072 Tel. 480 5360
ZAVAROVANJE stanovanj, nepremičnin, motornih vozil, življensko, starostno, bolniško itd. preskrbi ČESNIK PAVLE - C M.L. Tel.: 607 6111, 20 783, A.H. 598 0049	Melbournškim rojakom je na uslugo ZOBNI TEHNIK - DENTAL TECHNICIAN LUBI PIRNAT 18 Wridgway Ave., Burwood, Vic. Telefon 288 4159 Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila Full denture service and repairs.
ZA VSA TISKARSKA DELA se z zaupanjem obrnite na DISTINCTION PRINTING 164 Victoria St., Brunswick, Victoria Tel.: 380 6110 Lastnik: Simon Špacapan	F. LIKAR NOMINEES Pty. Ltd. T.A. Ascot Moonee RADIATOR SERVICES 560 Mt.Alexander Road, Ascot Vale. POPRAVLJAMO vsakovrstne motorne hladilnike-radiatorje Tel. 370 8279 - A.H. 337 2665
MOTORCRAFT Izdelavo vseh vrst avtoopreme tapetništvo, vetrobranska stekla, polivinilaste obloge zaupaj te svojemu rojaku KARLU BEVC 83 Gadd Str., Northcote, tel. 481 6003	Za strokovno izdelavo STOPNIC se priporočata znana rojaka FRANK JELOVČAN, 359 3043, TONI OBERSTAR, 870 0218 (dom) Cene zelo zmerne, delo garantirano Factory 4, 103 Home Street, Campbellfield, 3o61.
VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA DONVALE TRAVEL
1042/1044 DONCASTER ROAD, EAST DONCASTER, VIC. 3109 TEL.: 842 5666 (ALL HOURS)
Oblačile našo pisarno ki ima laslni prostor za	Private car park available. We also come to
parkiranje. Po želji pridemo tudi na vaš dom.	your home if you desire. Regarding any aspect
Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju	of your travel requirements: Overseas, Inter-
Vašega potovanja po Australiji ali preko morja	state, Cruises, Hotels (Passporis, Passport
(pri nabavi potnih listov, viz... ) Vam. je na	photos. Visas, all travel documents etc... )
uslugo:	Coniaci
Eric Ivan GREGORICH
DONVALE TRAVEL SERVICE
1042/1044 DONCASTER ROAD, EAST DONCASTER, VIC. 3109 TEL.: 842 5666 (ALL HOURS) Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki že od leta 1952 dobro poznano in n^ uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje

ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRÄNJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA .
obrnite se na slovensko podjetje
JOHN HOJNIK SMALLGOODS
PTY. LTD.
209 215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 481 1777
Postrežem boste v domačem jeziku
IZRAŽANJE NARODNE ZAVESTI
Slovenija
Po dogodkih v Ljubljani, Idriji in Kamniku, kjer se je vse bolj porajajoča se slovenska zavest pokazala ob različnih prilikah celo v obliki fizičnih obračunavanj in vzklikih proti pripadnikom drugih jugoslovanskih republik so se tudi v Sežani pojavile po zidovih parole, ki jih tamošnje oblasti obeležujejo kot narodna nestrpnost in miselnost, ki nima nič skupnega z načelom bratstva in edinstva.
Osmošolci v šoli Srečka Kosovela so v petek 15. novembra izdelali plakate na katere so napisali gesla kot "Slovenija moja dežela", "Ponosni smo, da smo Slovenci", "Očistimo svoje okolje", zraven pa pripisali dodatke, ki so bili žaljivi za pripadnike narodov iz južnih republik Jugoslavije.
Več podobnih gesel so potem s kredo napisali na zidove po ulicah.
Ravnatelj šole je dejal, da takih pojavov doslej še nikoli ni bilo. Vsekakor pa menijo, da so posledica težkega ekonomskega položaja ter vse pogostejšega javnega obtoževanja kdo je za kaj kriv. Olje na ogenj prilivajo še neurejene razmere v katerih živijo delavci z drugih republik, ki so na začasnem delu v Sloveniji,
Izrazi narodne zavesti, ki se vse od časa proslulega poiskusa, da uvedejo v šolskem sistemu cele Jugoslavije takozvana skupna "vzgojna jedra" bolj in bolj pojavljajo v vseh plasteh slovenskega naroda so pripravili tudi CK ZKS do tega, da temu problemu posveča več pozornosti.
Te izraze opredeljujejo kor nacionalizem, ki je v bistvu protidelavski in protisamoupraven. Pravijo, da ss se slovenski komunisti vedno borili za uveljavljanje interesov slovenskega naroda, hkrati pa zoper nacionalistične težnje, ki interese ogrožajo. Slovenije, da ne ( jroža Jugoslavija ampak obe vrsti nacionalizma: separatistični in unitaristični.
Na seji CK ZKS so razpravljali tudi o tem kako odpraviti vzroke za takšne pojave nacionalizma in kako uveljaviti tisto nacionalno slovensko v okviru Jugoslavije".
Dr. Ciril Ribičič je na primer med drugim dejal, da je iluzorično misliti, da bo spopad z nacionalističnimi pojavi lahko uspešen samo s kritiko in preprečevanjem povodov zanje: Skrčiti vzroke za takšne pojave in težnje na njihove neposredne povode, kot so slabo sojenje na športni tekmi, ali prepir med dekletom in fantom na veselici, spominja na smešne poskuse, ki so kosovske dogodke 1981 na začetku pojasnjevali s slabo hrano v študentovskih domovih." Franc Šetinc pa je bil mnenja, da bi morali globje vzroke za medsebojna sumničenja.
<4 P-
SKOF ŠUŠTAR 65—LETNIK
Ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar je sredi novembra slavil svoj 75. rojstni dan.
Ob tej priliki mu je prišel čestitat podpredsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije in predsednik komisije SR Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi dr. Boris Frlec
ATLAS SLOVENIJE
V Ljubljani je izšel točno ob napovedanem času Atlas Slovenije. Založila ga je Založba Mladinska knjiga, sestavil pa Geodetski zavod Slovenije.
Za ta Atlas je vladalo tako zanimanje, da so imeli 48.000 prednaročnikov in bo le manjši del naklade ostal na razpolago rednim kupcem.
Atlas ima 336 strani formata 20,5x30 cm in prinaša 109 dvostranskih kart v merilu 1:50.000, 180 barvnih slik, 18 letalskih posnetkov, satelitski posnetek Slovenije in je vezan v polusnje.
ZIMA, ZIMA BELA
Dejal je, da je dosti parol i zmerjanja z nacionalizmom in, da je v razpravah o nacionalizmu mnogo zmede. Dodal je, da če obstoje razlogi za to, da se napade partikularizem in zaprte ekonomije tudi ni razlogov, da ne bi smeli govoriti o gospodarski samostojnosti.
"Najprej je delovni človek, ki mora biti samostojen, da odloča o svojem delu in o presežni vrednosti - to pravico ima po ustavi. To pravico potem uveljavlja na vseh ravneh, potemtakem tudi na nacionalni ravni, ker ima tudi na tej potrebe za življenje svoje nacionalne skupnosti."
Mnenja članov Centralnega komiteta so si bila več ali manj v enem enaka, češ da so nacionalistični pojavi v glavnem posledica gospodarskega stanja vendar niso pokazala konkretno pot kako stanje izboljšati, prav tako so pokazali, kolikor jim je pač bilo možno, da do neke mere razumejo položaj, ki Slovence navaja k nezadovoljstvu. Tako je na primer Geza Bačič med drugim dejal:
"Mislim, da slovenskega delavca in narod ni treba biti sram štirih stvari: 8,5 odstotka nas ustvari 16 odstotkov družbenega proizvoda in 25 odstotkov vsega izvoza Jugoslavije, dosega najboljše rezultate pri izvozu na konvertibilno älovensKa smučišča so že odeta v debelo snežno odejo, kot je ta na Voglu.
območje, uokvitja se v stabilizacijska prizadevanja...'
In dr Miha Ribarič: "Mislim, da je zelo močan občutek v javnosti, da delavski razred Slovenije, združeno delo Slovenije, republika Slovenija preveč dajejo za federalni proračun, posebej pa še za razvoj manj razvitih, da so rezultati daleč pod pričakovanimi, ekonomski učinki majhni. Hkrati pa imamo vsi priložnost brati, slišati in videti očitke, češ da razviti deli Jugoslavije -to se konkretno potem osredotoča na Slovenijo in Hrvaško — živijo na račun drugih, da veljavni mehanizmi gospodarskega sistema favorizirajo bolj razvite, še posebno pa Slovenijo, da tu pri nas, ni kakšnih posebnih ekonomskih problemov, poudarja se polno zaposlenost itd....Osnovno vprašanje v Jugoslaviji pa je koncentracija družbenega kapitala — vprašanje integracije/'
Kako se bo izražanje narodne zavesti v Sloveniji razvijalo bo pokazala bodočnost. Ali jo bo mogoče zavreti z ustreznimi ekonomskimi ukrepi ali pa s trdo roko bo zaviselo mnogo od tega, če bo tako izražanje v takih dostojnih mejah, ki ne bodo dale povode za protinapade ampak bo slonelo na mirni racionalni kritiki in argumentiranju.
Na Slovenskem so smučišča spet oživela. Skoraj povsod je dovolj snega za prijetno smuko
Na mariborskem Pohoiju so ga konec novembra imeli 50 - 60 centimetrov, medtem ko ga je na Krvavcu zapadlo le do kakih 35 cm, kar je premalo za dobro smuko.
V Kranjski gori, kjer so s treningom pričeli najboljši naši tekmovalcimin tekmovalke v smuku pa imajo kar pol-metrsko odejo snega.
(Foto Joco Žnidaršič)
Na Pohoiju pa so v nedeljo 24. novembra smučaiji, ki so bili v gondolah vlečnice doživeli neprijetno nezgodo. Zaradi poškodovanega daljnovoda je ostala pohorska vzpenjača zjutraj ob 9. uri brez toka. Šele čez kaki dve in pol uri so se gondole spet premaknile. Potniki pa so ves ta čas zmrzovali v kabinah. V sé zmrznjene so jih potem na gornji postaji sprejeli s toplim čajem in o-pravičili.
ZAŠČITE SLOVENCEV
Italijanski minister za odnose z deželami Carlo Vizzini je izjavil, da je za-snutek o globalni zaščiti Slovencev v Italiji bolj ali manj pripravljen. Čim se bodo odpravila nesoglasja o njem v vladni večini ga bo predložil ministrskemu svetu. Upa, da bodo te razlike odpravljene že do srede decembra. Pred bjavo bo z vsebino osnutka seznanil enotno delegacijo Slovencev v Italiji.lami Carlo Vizzini
KDO KRADE VAGONE
Zadnje dni novembra je bilo v Ljubljani precej razburjenja, ker je prišla novica, da so neznano kam izginile cele kompozicije vagonov, ki jih je Železniško gospodarstvo Ljubljana poslalo po premog v Bosno in Hercegovino.
Pomanjkanje premoga za široko uporabo v Sloveniji je precejšnje in so se radi tega pričele širiti tudi vesti, da so bili vagoni ukradeni.
Iz železniške uprave v Sarajevu pa so dali pojasnilo, da so kompozicije iz Slovenije prispele do Doboja, kjer so potem vagone razpodelili za druge potrebe.
ZIVLJENSKI STROSKI RASTEJO
Cene so v Jugoslaviji v mesecu oktobru zrasle za 9.1 odstotka. Za to so predvsem odgovorne podražitve tobaka, kave, pijač, kozmetičnih pripomočkov, poštnih storitev, električne energije, mleka, mesa in drugih izdelkov.
Od lanskega oktobra so se cene na dr drobno povečale za 79 odstotkov.
ZAMUDE
Po beograjskem NIN-u posnema "Hrvatski tednik" informacijo, da so avioni JAT v prvih 9 mesecih tega leta zakasnili v vseh poletih skupaj 320.387 minut, ali 5.340 ur, kar je 222 in pol dni. Ali pa, kot so to preračunali, da bi eno samo letalo imelo 7 in pol meseca zamude. Izračunali so tudi, da se je ta zamuda v primeri s preteklim letom povečala za 3 in pol odstotka.
ZA ZDRAVO IN ČISTO SLOVENIJO
Prihodnje leto bo v Sloveniji akcija za izboljšanje varstva okolja in zmanjšanje onesnaženja po geslom "Za zdravo in čisto Slovenijo"
Namen akcije bo, da bi predvsem odpravili osnaževanje zaradi malomarnosti, za kar ni potreba veliko denarja.
Akcijo bo operativno usklajeval Rdeči križ Slovenije, konkretne programe pa bodo izpeljevala posamezna društva kot taborniki, ribiči in podobna.
PREMALO DELAVCEV
Koncem novembra je bila v Beogradu seja CK ZKJ na kateri so razpravljali tudi o socialni in razredni sestavi članstva. Veliko pozornost so namenih problematiki zastopanosti delavcev v vrstah ZK, kajti delavske večine tam še ni. Dejstvo je, da vstopa v ZK najmanj delavcev, med tistimi ki vrste SK zapuščajo, pa jih je največ.	Iv
ŠE MANJ DOHODKOV V 1986
Predvidevajo, da se bodo osebni dohodki v Jugoslaviji zmanjšali za 7 do 10 odstotkov, med drugim zaradi usklajevanja pokojnin, podaljševanja porodniškega dopusta in zadovoljevanja še nekaterih drugih skupnih potreb.
Bilančni podatki za Slovenijo pa kažejo, da bi realni osebni dohodki v Sloveniji prihodnje leto padli za 2 do 4 odstotke ali pa še več.
40 LET ŠOLSTVA V POSTOJNI
Letos so v Postojni proslavili 40-let-nico srednjega šolstva. Pri Postojnski jami seje zbralo v nedeljo 17. novembra 1500 maturantov in njihovih učiteljev.
Začetki slovenskega šolstva v Postojni prejšnjega stoletja. Delo meščanske šole v Postojni so leta 1928 zaustavili italijanski fašisti. 3. novembra 1945 pa so meščansko šolo zopet odprli,
IZPOLNITE, POŠLJITE NA NASLOV: Vestnik, P.O.Box 56, Rosanna, Vic. 3084 Naročam / Plačam naročnino za Vestnik
Priimek in ime................................................................................................................
Naslov.......................................................................................................................
Datum..............................................Podpis..................................................................
Jiazautucmk
101. Tako je moral sedeti vso noč. Po njem so gazile podgane in pajki in se jih niti ubraniti ni mogel. Kdo ve, morda ga bodo jutri obdolžili celo umora in uboja in ga zašili za vse življenje. Kaj bo z njegovo ubogo ženo? Kaj bo z Min-ko? Kozamurnik se je razjokal. To se mu je zgodilo prvič, odkar ni bil več otrok.
102. Drugi dan so ga gnali pred sodnijo. Ledar slaščičar, prežagana čepica, vsi ti dokazi so go. vorili proti njemu. Na srečo mu je sodnik verjel, da je bilo vse samo nezgoda. Vendar je moral Kozamurnik odšteti lepe denarce in tako popraviti škodo, ki jo je napravil.
103. Ob glavnih vratih sodnije sta čakali gospa Kozamurnica in Minka. Svidenje je bilo zelo ganljivo.
104. Natanko čez štiri dni je kovač pripeljal avtomobil nazaj. Lepo ga je popravil. Naredil mu je nova kolesa in blatnike. Gospod Kozamurnik je takoj sklenil, da se popelje z ženo in Minko na sprehod. Ce bi vedel, da bo to njegova zadnja vožnja, bi gotovo rajši ostal doma.
TONE ZAGORC
AVIATION MOTORS
(Next Door lo Westgate Motor Inn)
9 Aviation Road, LAVERTON, 3028 Telefon: 369 1363
•	Splošna avtomehanika
FOR COMPLETE CAR CARE SERVICES
•	Dynamometer Tuning
•	Distributor Analysis and Modification
•	Computer Wheel Alignment and Front End Repairs
•	Electronic Wheel Balance
•	Discount Tyres
•	All Types of Repairs
FREE QUOTES
Športna puškama
Prodaja Lovskega orožja in municije
BOŽIČNA KRIŽANKA
Sestavil: S. P.
Vodoravno:
I.	pozdrav ob odhodu 5. eden in drugi
9. iregularni vojak
II.dobre	volje
14.mlado,	sveže
15.enakost,	sličnost
ló.kraj pri Habrinu (Kitajska)
18.na,	ob (nem.)
19.morska	ptica (angl.) 20.obrok (hrv.) 22.vošči
24.mednarodna	organizacija
25.ptica
27.predpona sestavnih oblik 29. dvorišče 30.1etni praznik
JOŽE URBANČIČ
Telefon: 465 1786 (Bus.)
850 7226 (a.h.)
K A L — C A B I N E T S
STROKOVNJAKI ZA: kuhinjsko pohištvo — mizarsko opremo kopalnic, umivalnikov itd,— vsakovrstne stenske omare in knjižne police.
SPECIALISTS FOR: Kitchens - Vanity Units — Wardrobes — Book shelves
Če gradite novo ali pa obnavljate staro, obrnite se z zaupanjem na nas! If you are building or renovating call on us with confidence!
15 COMMERCIAL DRIVE, THOM ASTOWN , 3074
Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje
SUNSHINE PAINTING SERVICE
PTY. LTD.
62-84 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020
Tel. 311 1040, 312 1533
Lastnik: JIM KOROŠEC, Priv. 336 7171 Svoji k svojim !
32.obdobje 34.glej
35.orodje (srb.) 3 6.moment
38.drevo (zdravilni cvet)
40.načrt
41.poklic,	rokodelec
42.vladar
43.rimljanski	vladnik Navpično:
2.	siromak
3.	urejena (frizura)
4.	pregled
S; zlato (lat.)
6.	stanovati
7.	kolobar, glorija (ital.)
8.	veliko morje lO.izenačen
12.muza	lirične poezije
13.	oblikovna pripona 15.država v Južni Ameriki 17.mleti, drobiti
21.nebeški	sel
22.žeijavica
23.plaz,	lavina (ital.)
25.enaka	soglasnika
26.Lazar
V,
27.zmanjšati 28.oče 29.spaja 31.odvraten 32.vodna ptica 33 .vrsta zagotovila 34. Girl and a 37.On, taisti (ital.) 39.dvoje
(Kombinirajte številke 22,11,30 ter 1, 14, 32 pa boste dobili sporočilo Vest-nikovega odbora vsem reševalcem naših križank. )
Rešitev križanke za 30. obletnico Vest-nika.
Vodoravno: 7. skelet, 8. kvačka, 10. Intrica, 11. naliv, 12. zvit, 13. pijan, 17. polič, 18. urez, 22. zlato, 23. epizoda, 24. ekonom, 25. raniti.
Navpično: 1. psihoza, 2. Vestnik, 3. bodoči soprog, 4. kvantač, 5. naočniki, 6. latva, 9. pacifizem, 14. nosorog, 15. fr-kolin, 16. izrazit, 19. izrek, 20. 21. zidar.
Mit majhnosti pri Slovencih
Da bi postavili narodno vzgojo na pravo mesto.se bomo morali otresti nekaterih idej,oziroma rekel bi mitov , ki so zakoreninjeni med nami, čeprav jih je razvoj že preživel. S časom smo se tako navadili nanje, da se sploh ne vprašamo, če so te ideje veljavne ali ne. Postale so nam nekaka železna srajca,ki je ne zmoremo odvreči. Tukaj se bom dotaknil le nekaterih teh idej, kajti če že nekatere določimo za zmotne, bomo po podobni poti lahko odkrivali tudi ostale mite.
Prav tak mit,ki ga imam v mislih, je usoden vtoliko, v kolikor nas ovira, da se kot narod postavimo na enako raven s sosedi in sploh evropskimi državnimi narodi.Enostavno povedano gre za zmotno prepričanje ,da Slovenci nismo zgodovinski narod,kot so to Nemci, Francozi , Madžari, Čehi, Hrvati ali Srbi.
To prepričanje izvira iz zgodovinske razlage,po kateri naj bi Slovenci v zgodovini nikdar ne bili imeli lastne države in po kateri naj bi že tja od našega pojava na evropskem odru bili podložni bodisi Obrom, bodisi neki širši slovanski državni tvorbi, bodisi Nemcem.
Moderna zgodovinska znanost je to razlago dokončno zavrgla. Danes ni resnega zgodovinarja,ki bi dvomil v nekdanji obstoj suverene države Karantanije. Se več,o tej državi smemo na podlagi ohranjenega gradiva o ustoličevanju koroških vojvod trditi,da je z razliko od fevdalnih državnih tvorb slonela na temeljih demokracije in socialne pravičnosti. Pravna nepretrganost te države je bila zaznavna prav do časa Marije Terezije, kajti šele ona je odpravila privilegije, ki jih je bil dotlej deležen vojvodski kmet.
Toda čeprav dejstva pričajo,da smo zgodovinski narod, Slovenci še nismo odvrgli zmotnih predstav o naši zgodovini, ki smo jih v preteklosti brez pretresanja prevzeli od tujcev. Se vedno se obotavljamo, da bi brez pridržkov in na glas povedali, da smo nasledniki tradicije karantanske države. Se posebej bi morali to povedati naši mladini, kajti če so jo tujci vzgajali k pridnosti in podložnosti,jo moramo mi vzgajati predvsem k samozavesti in enakopravnosti. Tako,da bodo otroci našega naroda, ko pridejo v svet, na vprašanje,11 Kdo ste? "lahko brez oklevanja odgovorili, "Slovenci. " Če v svetu priznavajo narodnostno identiteto Škotov,ki jim manjka živ in visoko razvit lastni jezik,kot ga imamo mi,zakaj ne bi tudi naše.
Drugi mit iz naše miselne ropotarnice je mit majhnosti. Naši po-
litiki, znanstveniki in časnikarji ob vsaki priložnosti ponavljajo, da smo majhen narod. Urednika zbirke slovenske lirike v angleškem prevodu sta šla tako daleč.da sta slovensko majhnost poudarila že kar v naslo-vu:Parnassus of a Small Nation (Pesništvo majhnega naroda).
In kaj je merilo naše majhnosti? Ne morda po današnji navadi v svetu družbeni produkt,ki ga ustvarja slovensko gospodarstvo, temveč preprosto število nàsega prebivalstva in površina našega ozemlja.
Kako veljavna pa je sploh trditev , da smo številčno majhni? Ko bi prelistali Atlas narodov mira, ki je edinstvena publikacija te vrste,bi se prepričali, da je več narodov,ki so številčno šibkejši od Slovencev, kot pa takih,ki nas številčno prekašajo.
Ce vzamemo jezik za izhodišče narodne istovetnosti,potem nam da precej misliti podatek,da govorijo na svetu 3.000 različnih jezikov in da jih je od tega števila samo 130 takih,ki imajo po več kot en miljon uporabnikov, 70 pa jih ima po več kot pet miljonov uporabnikov. Torej v svetovnem merilu slovenski jezik ni jezik številčno šibke skupine.
Morda bo kdo oporekal, da pomenijo v svetovni politiki državne tvorbe več kot pa po jeziku in kulturi organsko zraščene narodnostne skupnosti.
Pa poglejmo seznam držav,ki so članice Organizacije združenih narodov,in ugotovili bomo,da jih je med njimi precej takih,ki so številčno šibkejše od Slovenije. Suverena država Gambija šteje npr. le okrog 550.000 prebivalcev. To je majhna državna tvorba,ne pa Slovenija.
Da bi se znebili zakoreninjene predstave o lastni majhnosti, ne zadostuje,da jo v luči sodobne danosti označimo za zmotno. Poznati moramo tudi objektivne razmere, v katerih je ta predstava nastala.
Svet, v katerem se je oblikovala naša sedanja starejša in do neke mere tudi srednja generacija,je bil dokaj drugačen od današnjega. Razvoj prometnih sredstev tedaj še ni segel tako daleč,da bi se denimo slovenski ali drugi srednjeevropski strokovnjaki udeleževali raznih kongresov in konferenc ,sedaj v Monte Videu,sedaj v Abidjanu, sedaj v New Delhiju. Pa tudi,ko bi bilo potovanje v te kraje pred zadnjo vojno možno tako kot je danes,bi imeli malo razlogov potovati tja. Omenjeni kraji so bili takrat po večini kolonialne posesti brez lastne-
ga vpliva v svetu. Tudi trgovinske zveze so vzdrževali v gla-vnem posredno prek zahodnoevropskih matičnih držav.
Naše oči so bile torej obrnjene predvsem k Evropi,tudi zaradi tega,ker so tedaj velike evropske države odločilno vplivale na oblikovanje svetovne politike in ker so nekatere med njimi gojile ostro nacionalistično in ekspanzionistično politiko znotraj Evrope. V taki družbi smo se čutili ne le majhne,ampak tudi ogrožane.
Danes so z izjemo Sovjetske zveze tudi največje evropske države v primerjavi z res velikimi državami v svetu majhne. Da,marsikateri njihovi problemi se bistveno ne ločijo od naših. V kolikor pri njih šovinistične, se pravi, nacionalistično ekspanzionistične težnje še obstajajoče nevarnost,da bi prišle do izraza na škodo drugih držav, močno omejena zaradi vpliva svetovnih velesil in vedno bolj tudi zaradi vpliva manjših držav članic Organizacije združenih narodov.
Mar ni torej predstava o naši majhnosti podobjia hiši z izpodje-denimi temelji? Čas je, da jo dokončno podremo.
Od mita majhnosti,po katerem je vse tuje pač večje, smo po neki čudni poti logičnega nesklepanja prišli do prepričanja ,da je vse,kar je tuje, tudi kvalitetnejše. Postali smo ma-likovalci tujega,od žganih pijač-reporterja Dela, ki potujeta po Grenlandiji, sta se odpravila iz Ljubljane na pot s steklenico whiskyja-do gospodinjskih strojev , literarnih del ter filozofskih in nefilozofskih idej. Postali smo nekak protipol tipu inzularnega, vase zagledanega naroda,ki ga po Prešernu lahko ,Dznačimo za itaškega.saj je o njem V Elegiji svojim rojakom dejal:
Itaka, ni b'la bogata žita,v ina,konj,ljudi, teina,majhena, gosuuta, vzndaA davno že ilovi,
feeA jo ljubil je. do AmAti, viah. ji Ain oitaZ je. zvej,t, mimo 7tak& vaz čAti, kaA Odiò e. j vidi mu t.
Toda,če spoznamo Odisejev odnos do sveta kot nezdrav,ali ni prav tako nezdrav tudi odnos Kranjca, ki je še vedno naše dokaj verno ogledalo in o katerem pravi pesnik:
KaA ni tuje., zaničuješ, òtcjvih I zg i e. zgublja iled, p&vaov avo jih. ne. ipoitujeJ,, za dzzelz tea t ii le.d!
Tak odnos je škodljiv, ker duši lastni napredek. Čas je, da od vržemo svojo nezdravo skromnost,ki v nekem smislu vodi k brezbrižnosti. Čas je tudi,da se nehamo zadovoljevati z dosežki, ki so pomembni v jugoslovanskem, italjan-skem ali avstrijskem merilu.
Mladino moramo vzpodbujati k temuta bodo njeni dosežki pomembni v svetovnem merilu. Skrbeti pa moramo tudi za to, da se bo lahko uveljavljala doma. Dovolj imamo slavnih mož, ki so delovali na Dunaju ali pa drugje po svetu. Rabimo jih v domovini,tisti domovini,ki ji kot sužnji mita majhnosti pravimo "ožja" domovina. Če pa že naši ljudje morajo v tujino,potem morajo tako oni kakor domovina skrbeti za to, da bodo svojemu narodu koristni ne le splošno,namreč prek svetovnega napredka, ampak tudi specifično, namreč po svojem prispevku k razvoju slovenstva.
Ne bom našteval drugih naših mitov , takih, ki izvirajo iz pretekle danosti in takih,ki so bili že od vsega začetka brez stvarne podlage,kot npr. prepričanje,da je slovenščina silno težak jezik, s čimer prenekaterega voljnega tujca odvrnemo od poskusa,da bi se je naučil.
To prepričanje, ki ga sleherni jezikoslovec lahko spozna za zmotno,smo menda prevzeli od tujcev, ki so svojo nevoljnost za učenje slovenščine opravičevali,češ da je težka. Če pa smo se mi potrudili ter sa naučili njihovega jezika,so nas pohvalili tako, da so dejali, da imamo za jezike izreden talent. Tudi temu smo verjeli in si tako ustvarili nov mit.
Težava z miti je v tem,da v njihovo veljavnost nihče ne dvomi, tako kot nekoč ljudje niso dvomili v mit, po katerem sonce potuje okrog zemlje. Včasih miti sploh niso po-jasnevalni, temveč so del naše podzavesti. Odražajo se v našem vedenju oziroma odnosu do sveta in se z vzgojo prenašajo iz ene generacije v drugo. So torej izredno trdoživi. Najučinkovitejša formula za spoznavanje neke predstave o sebi za pravilno ali zmotno, je vprašanje: "Ali to,kar trdimo o sebi, trdijo o^ sebi tudi ostali razviti narodi?" Če je odgovor negativen, moramo prav gotovo preveriti objektivno osnovo našega stališča.
Zamislimo se torej, kdo smo, kaj hočemo in kam plovemo. Dvignimo se za trenutek iz vsakdanjosti in uravnajmo smer. Perspektive za nenehno rast slovenskega naroda so v veliki meri odvisne od nas samih. To,kar ustvarimo danes, je perspektiva za jutri.
Toussaint Hočevar
Članek je objavljen v avtorjevi knjigi Slovenski družbeni razvoj. Knjigo lahko naročite pri Založbi Prometej, P.O. Box 8391, New Orleans,LA 70182, USA(cena8$)
Proti jezikovnemu politikantstvu
Pod gornjim naslovom je ljubljansko "Delo" dne 18. novembra t.l. objavilo izjavo slovenskega Jezikovnega razsodišča. Posebni zadnji stavek je značilen, (Op.ur.)
Jezikovno razsodišče je bito ustanovljeno 15' oktobra 1980 kot ena izmed delovnih skupin takratne Sekcije za slovenščino v javnosti pri RK SZDL Slovenije z nalogo, naj obravnava najhujše kršitve dobrega jezikovnega in slogovnega ravnanja. Do letošnje jeseni, ko je začelo delovati Jezikovno razsodišče v tretji sestavi, je bilo objavljenih nad 220 izjav, ki naj bi prispevale k razvoju jezikovne zavesti med Slovenci. Številna pisma, ki prihajajo na naš naslov, in tudi odmevi na izjave v Sloveniji in drugih republikah kažejo, da dejavnost razsodišči« ostala brez vsakršnega učinka. Med odmevi ne moremo prezreti tudi tistih, čeprav redkih, ki poskušajo dejavnost razsodišča speljati v nacionalno-šovinistične vode - bodisi s svojimi »pobudami« za javno obravnavo bodisi z označevanjem posamičnih izjav razsodišča za šovinistične.
Res je, da je Jezikovno razsodišče v svojih izjavah pogosto obravnavalo primere podrejanja slovenščine srbohrvaščini (temu se ne namerava odreči tudi v prihodnje) in bilo zaradi tega deležno tudi kritik, češ da ne upošteva ustavnih določil o enakopravnosti jezikov v Jugoslaviji. Ker je Jezikovno razsodišče pred nedavnim začelo delati v novi sestavi in ker se prav v tem času ponovno pojavljajo kritike te vrste, se nam zdi prav, da slovensko javnost izčrpneje seznanimo s svojimi pogledi na to vprašanje.
Socialistična republika Slovenija je država v sestavi SFR Jugoslavije, ki temelji na suverenosti slovenskega naroda in ljudstva Slovenije, obenem pa tudi demokratična skupnost slovenskega naroda in italijanske in madžarske narodnosti. V njej torej delovni ljudje in občani zagotavljajo in uresničujejo suverenost, enakopravnost in nacionalno svobodo, pogoje za vsestranski napredek slovenskega naroda, posebej so dolžni skrbeti za ureditev položaja slovenske narodne skupnosti v .zamejstvu in Slovencev v tujini. Načćlo enakopravnosti, ki ga uveljavlja ustava, seveda zadeva tudi državljane drugih republik, ki imajo na območju Slovenije enake pravice in dolžnosti kot njeni državljani. ■
V teh okvirih je zasnovana dejavnsot in utemeljena moralna odgovornost Jezikovnega razsodišča za zagotavljanje in uresničevanje ustavno določenega pomena slovenskega jezika, v katerem so dolžni »poslovati vsi državni organi ter drugi organi, samoupravne organizacije, skupnosti in posamezniki, ki opravljajo družbeno službo na območju Socialistične republike Slovenije,« in še posebej za razvoj jezikovno in slogovno kakovostne rabe slovenskega jezika v javnem delovanju. Njegova dejavnost je prav tako utemeljena z določbo zvezne ustave, po kateri so v SFRJ v uradni rabi jeziki vseh narodov Jugoslavije. Ta ustavna določila so in bodo eden izmed temeljev strokov-
nega presojanja in jezikovnih pobud Jezikovnega razsodišča.
Po statističnih podatkih v SR Sloveniji zdaj stalno živi okrog deset odstotkov prebivalcev neslovenske narodnosti, poleg pripadnikov obeh narodnosti v SIch veniji predvsem državljani republik s srbohrvaškega govdrnega področja. Vsem njim gre po slovenski ustavi pravica do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku, pripadnikom italijanske jn madžarske narodnosti pa še posebne pravice, določene z ustavo zlasti na področju družbenopolitičnega delovanja, obvešča-, nja, kulturnega ustvarjanja in razvijanja stikov z matičnima narodoma. Jezikovno razsodišče se kajpak ne spušča v vprašanja celostne politike do pripadnikov drugih jugoslovanskih narodov v Sloveniji, čeprav mu jc seveda znano, da vse njihove pravice niso - ali pa niso v celoti - uresničene, in prav tako, da so za njihovo uresničevanje odgovorili tako Slovenci kot sami državljani drugih republik in njihove matične republike. Kot kažejo raziskave med delavci iz drugih republik in pokrajin v Sloveniji, se ti bodisi ne zavedajo svoje odgovornosti bodisi pripisujejo ustavnim pravicam s področja vzgoje in izobraževanja bistveno manjši pomen kot zagotavljanju ekonomske enakopravnosti. Tako npr, lahko povzamemtj iz nedavne raziskave, da le 13,6 odstotka delavcev iz drugih republik in približno enak delež Slovencev (10 odstotkov) iz reprezentativnega vzorca postavlja zahtevo po šolah v maternem jeziku med prioritetne. Po dugi strani pa statistika kaže, da državljani drugih republik v Sloveniji niso v prav nič neenakopravnem položaju na področju javneja komuniciranja; Razširjenost tiska iz drugiü republik v Sloveniji dósega četrtino celotne letne naklade slovenskih časnikov; posameznih časnikov (ne le Sportske novosti!) pro-
dajo v Sloveniji tudi več kot deset odstotkov celotn naklade, medtem ko je pretok v nasprotni smei komaj omembe vreden. Podobno je s televizijski! programom, saj ljubljanska televizija na prvem pre gramu predvaja 22, na dragem pa odstotkov oddć v jezikih drugih republik, medtem ko televizijsk studii v drugih republikah predvajajo manj kot e: odstotek v slovenskem jeziku.
Kot dokazujejo raziskave povsod po svetu, sodij< množična občila med poglavitne človekove socializa torie, sai ga spremljajo od rojstva do smrti (tradici onalni socializatorji, kot so družina, šola ali cerkev so že v podrejenem položaju). Neuravnoteženi pre tok sporočil med republikami prav gotovo pomemb no učinkuje tudi na razvoj slovenskega jezika, predv sem pa na vsakdanjo jezikovno prakso. Nič čudneg tedaj ni, da je večina (najhujših) kršitev norm dobre ga jezikovnega izražanja prav posledica nekritičneg prevzemanja iz srbohrvaščine. Zdi se nam naravno da v stikih med različnimi kulturami in jeziki prihaj: kljub vsem prizadevanjem za ertakopravnò sodelova nje tudi do pomanjkljivosti in zapostavljanja, naj gr< za naključje ali za namero. In nič manj naravno, š< več - potrebno se nam zdi opozarjati na take po manjkljivosti. tako kot na zgledne jezikovne rešitve čim več je spodrsljajev, tem več mora biti opozoril Na napakah naj bi se pač tudi kaj naučili. Označevat skrb za ohranitev in razvoj maternega jezika, te bistvene razsežnosti nacionalne samobitnosti, za šo vinizem je politikantska zvijačnost ali sprenevedanje ne glede na to, kdo in s kakšnimi nameni se lotevć postavljanja tega kužnega znamenja.
V SLIKI... BESEDI... ŠALI.
Ljudje imajo veliko napako: svoje polje zanemarijo, zato da gredo na sosedovo pulit plevel. KITAJSKA MODROST
Nečimrnosti pri drugih ne prenašamo, ker prizadeva našo. LA ROCHEFOUCAULD
Morate mi oprostiti če sem kaj napak napravil. Veste to je moja prva operacija.
A. SEVCIK, Večernji list
NAROCILNICA ZA KNJIGO "SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES"
V LJUBLJANI SO SE RODILI ČETVERČKI
V noči od sobote na nedeljo, 1. decembra so se v novi porodnišnici kliničnega centra v Ljubljani rodili četverčki Uroš, Aleš, Sonja in Sandra. Srečna starša, ki sta sicer pričakovala trojčke, sta 28-letna Zdenka in Slavko Savel iz Murskih Črnec v Prekmurju. Otrokom se je mudilo na svet, kajti rodili so se v 31 tednu, to je skoraj dva meseca prezgoda, temu primerna je bila tudi njih teža: deklici sta imeli od 1.000 do 1.400 gramov, dečka pa od 1.415 do 1.580 gramov. Zdravnika dr. Jože Bertole in dr. Tanja Talan sta povedala, da bodo otroci še nekaj časa pod skrbnim nadzorstvom v inkubatorjih	(Fotografija povzeta iz Dela)
PRAZNIK SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU
Dve steklenici whiskyja
Pred nedavnim smo vsi Slovenci, tisti pač, ki zavedno gledamo program RTV Ljubljana, vsak torek zijali v avstralsko nadaljevanko Proti vetru. Kot grozansko izkoriščanje so prikazali prizor, ko je glavni junak za svojo pšenico dobil šest galon ruma — natanko 24 litrov pogubne, toda potrebne pijače. ' Toda če človek natančno pomisli, glavnemu junaku te nadaljevanke ni šlo nič slabše kot povprečnemu Jugoslovanu. Ta je namreč letos povprečno zaslutil na mesec za spoznanje več kot 20 tisoč dinarjev. Če spremenimo dinarsko enoto plačila v tekoče enote v obliki whiskyja, ki si ga naročiš v gostilni, ugotovimo, da Jugoslovan zasluti na mesec natanko za dva litra whiskyja ali 24 litrov te uvožene pijače na le-
to! Ne verjamete?! Kar stopite v bližnjo gostilno, in ugotovili boste, da velja 0,5 dl whiskyja samo skromnih 500 dinarjev. Liter torej stan milijon.
Zaradi tega tudi ni odveč razmišljanje, da bi v bodoče lahko stabilizirali naš dirrarček kar z whiskyjem. Delavci bi dobili ob koncu meseca svoja dva po-
IZ TISKA V SLOVENIJI Objavljeno v Večeru
vprečna litra whiskyja. Ker s povprečno plačo tako ali tako ne morejo kaj prida živeti, bi se lepo napili, v trgovine sploh ne bi več hodili, z zmanjšanjem povpraševanja pa bi se cene seveda globoko znižale — morda celo cene whiskyja. Tako bi kar čez noč dosegli starodavni cilj
naše politike dolgoročne
gospodarske stabilizacije _
znižanje inflacije.
Ker nimamo deviz za uvoz whiskyja, bi si sicer lahko pomagali tudi z domačo slivovko ali kakšno podobno krepčilno pijačo, tako da bi delavec pač dobil kakšen liter plače več. Ta ideja pa verjetno ni najboljša, ker bi podpirali alkoholizem, ali ne?
Sicer pa, kolega mi je ob prebiranju teh vrstic dejal, da je taka primerjava naravnost nesramna — rum v Avstraliji in naše plače!
Popolnoma se strinjam.
Junaku to nadaljevankevi / namreč, ko je pšenico zamenjal za rum, ostal še vsaj ječmen, iz katerega je lahko na skrivaj kuhal whisky. Kaj pa je ostalo povprečnemu Jugoslovanu? -niš
Na prvega decembra letos so v Trstu proslavili 40 let Slovenskega gledališča. Ob tej priliki so v Kulturnem domu podelili priznanja članom te gledališke hiše, ki so soustvarjali v njej več kot 30 ali celo 40 let. Slovensko gledališče v Trstu se je pmč predstavilo navdušenemu občinstvu 2. decembra 1945 v tržaškem gledališču Fenice. V štiridesetih letih so imeli 300 premier in več kot 6.000 predstav, kijih je videlo nad 700.000 gledalcev.	(Foto Delo)
— Torej, draga, priznati moram, daje dovolj udoben!
COORDINATING COMMITTEE OF SLOVENIAN ORGANIZATIONS IN VICTORIA P.O.Box 185, Eltham, 3095, Victoria, Australia.
I order herewith......................Books "SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES"
at $ 20 plus S 2 postage and handling expenses (in Australia)
Book(s) to be delivered to the following address(es).
Enclosed is Cheque/Money Order for......................dollars
Date......................................................................................................................................................................Signature