Poštnina olaiana v cotovin fcf«3rtr>or, Cefrfejk fll. je: sitnarit* ifl>34 Stev.8 Leto Vil. (XV ) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Or«di\i»t,o In wpr»vm Maribor, Oo^oite «U 11 / TMM 9440. Mpc*v* *4*» Uhaja razao nadeli* la praznikov »aafc da» ab ta. url / Velja **e**fi»* pr*j***a« v upravi ali pa p*£U 10 Din, daatavljan m don »a Oto / Oglasi po e*mika / Cgiaa* ag>r*)«at* tudi ogteml oddalok Julrs' v L)cWjiw»l 1 »ptM trnka**) račun H 11-40» JUTRA J* Dve nasprotni akciji diplomacije PRIZADEVANJA ZA SPORAZUM IN SEPARATNE BLOKE. Uporniško gibanje v Avstriji Ce si predočimo trenutni mednarodni Politični položaj v celoti, moramo ugotoviti, da so usmerjena prizadevanja evropske diplomacije, zlasti pa one velesil, v dva pravca: v delo za sporazum 'n v delo za zveze v primeru poloma Prizadevanj za sporazum. Akcija za razorožitev in Društvo narodov se vodi odkrito, več ali manj javno, ali vsaj pod znatno kontrolo javnosti. O potovanjih yodilnih diplomatov, njihovih sestankih ■n pogovorih se izdajajo uradni komunikeji. Nič ne de, če so navadno skrajno suhoparni in nam ne povedo veliko več kakor to, da so se sestali, razpravljali in razšli, kajti dokler se izdajajo, je vse skupaj vendarle še kolikortoliko javna padeva. So pa tudi potovanja, sestanki 'n razgovori, o katerih se ne izdajajo Komunikeji, marveč kvečjemu demantiji. *e akcije so v zvezi s prizadevanji za osnovanje zvez za primer neuspeha javnih akcij. Glede javnih akcij je položaj trenutno tak, da je vse odvisno od odgovora, ki ga bo dala Nemčija Franciji na njeno spomenico zaradi razorožitve in nemške enakopravnosti, kakor tudi vprašanja »sode Posaarja, ki bi ga Hitler rad jjpbil brez plebiscita, in sicer takoj ali c>mprej. V Londonu so, kakor navadno, ?Mimi s t i č n i, v Rimu pa hočejo do-p ' zase vlogo posredovalca med a%)jn in Berlinom. Povodov za optl-je prav za prav malo, vendar vsi JjPi še niso pokopani. Velja pa eno: če o d°'-ršen glede razorožitve In nemške enakop vnostl sporazum, bo to kom* promis, aterega stroške bo plačala pretežno Franclja! Pariz je popustljiv do skrajnih mej, ima pa načela, preko katerih ta popustljivost ne more in nikoli ne bo mogla, in to so nevarne Ceri, na katerih se barka sporazuma lahko vsak Čas razbije, in to za stalno. S to možnostjo računajo tako v Parizu kakor tltdi v Berlinu in zlasti v Rimu, kar "ani dokazujejo akcije, ki smo jih že u'Sfomia omenili. Da snuje Francija Dritner poloma sedanjih prizadevanj sporazum svoj veliki blok, smo po-Vedalf že pretekli mesec, da ga pa snuje ‘udi Italija in skuša povezati v enoto KalUo, Nemčijo, Avstrijo In Madžarsko, smo nanisa]i te dni. Vendar moramo ugotoviti, da so zavlačevalni dogodki zadnjega časa zavlekli zlasti francosko delo v tej smeri, kar se po tihi od-gevditvi Potovanja francoskega zunanjega ministra Paul-Boncourja v glavna mesta srednjeevropskih in vzhodnoevropskih zavezniških držav. Dasi je pa potovanje Paul-Boncourja j odgodeno, se za kulisami vendar dela s j polno paro, morda še bolj intenzivno ka-: kor kdajkoli prej. Težišče vsega je po*, loženo v pogajanja med P a r i z o m in Moskvo. Kakor vse kaže. se Francija ne zadovoljuje z golim prijateljstvom sovjetske Rusije, marveč hoče od nje več, trdne obveznosti! Pogajanja so omejena na poslanike in zunanje ministre ter na predloge, ki se pošiljajo sem in tja, iz Pariza v Moskvo in iz Moskve v Pariz. Prav zaradi tega je tu vsaka kontrola javnosti popolnoma nemogoča. In vendar smo mogli izvedeti nc samo to, da se Pariz in Moskva pogajata, ampak tudi to, o č e m se pogajata, seveda le v najslavnejših potezah predmetov. Po tetin gre za dvoje, za tesno zvezo med Rusijo In Francijo, k? b? veljala tudi za primer vojne in za zvezo v Času miru! Ta poslednja bi se uporabljala zlasti v Društvu narodov. Z ozirom na italijanske namere reorganizacije Društva narodov, katere bi mogla, če ne v celoti vsaj deloma, podpreti tudi Anglija, si hoče Francija zagotoviti močnejšo pozicijo s pritegnitvijo sovjetske Rusije. Pogajanja, ki se pletejo sedaj tajno med Parizom in Moskvo, so namenjena francoski želji, privesti Rusijo v Društvo narodov kot četrto velesilo. Če bi se to zgodilo, bi se položaj Francije v Ženevi silno okre-p 11, ker ne bi bila več sama mod treani velesilami, Vsak pritisk, ki ga zdaj vršita nanjo Italija in Anglija, bi bil v bodoče nemogoč, ker bi bila enotna politika Francije in Rusije zadosti premočan odporni zid. Če pa prištejemo obema še Belgijo, Poljsko in malo antanto, bi bila to v Ženevi skupina, ki bi sploh stalno odločala. Prvo vest o tem je objavil londonski »D a i 1 y H e t a ! d«, in značilno je, da je niso zanikali ne v Parizu ne v Moskvi. Isti list je pa tudi zapisal, da je Rusija francoski predlo« načelno že sprejela in gre sedaj samo še za postranske protlpredloge. Rusija zahteva baje nekatere reforme poslovanja Društva narodov, ki pa seveda nimajo nobene skupnosti z italijanskimi reformističnimi zahtevami, ker se nanašajo samo na tehnično stran poslovanja. ne pa na kakšno hegemonijo ali celo diktaturo velesil, kakor jo hoče Mussolini. Kako se bodo ta prizadevanja zaključila, je seveda neznano, potrjujejo pa nam, da sta zares povsod v teku dve nasprotni sl akciji. —r. Pred burno seio francoske zbornice DANAŠNJI SEJI FRANCOSKEGA PARLAMENTA SE BOSTA razpravljali AFERI STAVISKY IN I AGNY, PARIZ, 11. januarja. Danes se urlča-kuje v irancoski zbornici zelo buren dan. Na dnevnem redit sta bayonneska in lagnyjska afera. Kakor se doznava, bo na seji predlagana velika parlamentarna anketa z najširšimi pooblastili, da bo tako mogoče točno ugotoviti Drav vse krivce in jih izročiti sodišču, te na ta način je mogoče pomiriti fran cosko javno mnenje, ki postaja vedno bolj razburjeno zaradi omenjenih škan dalov. Tudi neosocialisti pripravljajo zelo ostro interpelacijo, dočlm bodo radikali predlagali najostrejše kazni vse krivce. DEMONSTRACIJE NARODNIH SOCIA CEM. BOMBE NA VSEH KRAJIH IN HEIMWEHR ZAHTEVA DUNAJ, II. januarja. Vlada je izdala komunike, Iz katerega je razvidno, da je na vsem avstrijskem ozemlju Izbruhnilo uporniško gibanje proti državni avtoriteti. Komunike ne prikriva, da je to delo narodnih socialistov, ki so zanetili v delavskih taboriščih, ki so jih uredili heim-wehroYci, javne upore. Tako so zapustili v Strehmu na Gradiščanskem delavci prisilnih delavskih oddelkov, več sto po številu, s hitlerjevsko kljukasto-križano zastavo na čelu taborišče In jih je policija le z največjimi napori razgnala. Druga skupina kakih 300 mož je odšla s hitlerjevsko zastavo na madžarsko mejo, kjer se je spustila v boj z madžarskimi obmejnimi orožniki. V nekem delavskem taborišču blizu Dunaja se je zbralo kakih 500 internirancev in odkorakalo med prepevanjem pesmi Horsta VVessela ter s hitlerjevsko zastavo pred seboj skozi mesto. Na državnem mostu jih je že pričakovala obveščena policija, ki je pričela streljati in je bilo več udeležencev sprevoda nevarno ranjenih. Naj-večji nemiri pa so bili na Koroškem, kjer sta bila v Celovcu dva demonstranta ustreljena, 3 osebe pa nevarno ranjene. Do divjih izgredov je prišlo zlasti v Beljaku, kjer je mogla vzpostaviti red In mir policija šele potem, ko je prejela močna ojačenja. Povsod so bile metane bombe, katerih eksplozije pa niso zahtevale nobenih človeških žrtev. Položaj vlade je takorekoč brezupen. Nihče ne veruje več v njeno stalnost. DUNAJ, 11. januarja. Po vseh zname« njih sodeč stopajo notranjepolitični do- LISTOV IN IZGREDI S KRVAVIM KON-KONCIH. KOČLJIV POLOŽAJ VLADE. FAŠISTIČNI REŽIM. godki v Avstriji v odločilno in skrajno resno fazo. Po vrsti bombnih atentatov in propagandističnih izgredov naroč socialistov ter po predvčerajšnjem vU nem proglasu na narod, v katerem se napovedujejo ostrejši ukrepi proti vsem teroristom, so se predvčerajšnjim pričela pod predsedstvom voditelja kneza Starhemberga posvetovanja vodstva »Heimvvehra«. Tem posvetovanjem se pripisuje poseben pomen. V komunikeju, ki je bil izdan pozno ponoči, se naglaša, da se zasedanje odlaga, da bi se med tem dobavile informacije o tem, koliko se cilji politike Dolliussove vlade strinjajo z željami in težnjami »Heimwehra«. Kakor se doznava, je bila predvčerajšnjim na seji »Helmwehra« izglasovana soglasna zaupnica vodstvu In so bili navdušeno odobreni radikalni ukrepi prod narodnim socialistom, vendar pa se ja istočasno zahtevalo, da se enak! ukrepi izvedejo tudi proti socialnim demokratom in sc uvede čisti avtoritativni režim. Včerajšnja »Arbeiter Zeitung« poroča, da je »Heiimvehr« zahtevala demi-sijo finančnega ministra Burescha in izročitev vse eksekutive v roke zveznega podkancelarja Feya, za pravosodnega ministra pa hoče vsekakor imeti dr. Lud-vviga Drechslerja, pravnega svetovalca »Helmwehra«. Avstrijski politični krogi spremljajo z veliko pozornostjo akcijo »Heimwehra« in, kakor se izjavlja, ni izključeno, da bi moglo priti že v nekaj dneh v notranji politiki Avstrije do velikih, prav radikalnih spremen^ Presenečenj. PARIZ, 11- januarja. Politični krogi napeto pričakujejo današnjo debato v zbornici, zlasti glede afere Staviskega. (zgledi vlade niso najugodnejši. Njen nadaljnji obstoj je odvisen predvsem od stališča, ki ga bodo zavzeli socialisti. Voditelj socialistov Leon Blum Je zahteval včeraj odstop prefekta pariške policije. Neosocialisti zahtevajo vlado oseb trde roke. V pravosodnem mjnlstrstvu se izdeluje načrt zakona, ki bi v bodoče preprečeval razne operacije z vrednostnimi papirji. Predvsem naj bi se prepovedalo nakupovanje ali prodajanje vrednostnih papirjev preko agentov. Krali in kraljica st> vrnila v Beograd ZAGREB, II. januarja. Nj. Vel. kralj Aleksander in Nj. Vel. kraljica Marija sta odpotovala davi ob 9. uri po prisrčnem slovesu nazaj v Beograd. Nemčija bo odklonila francoski memorandum PARIZ, 11. januarja. »Oeuvre« doznava iz zanesljivega vira, da bo nem ški odgovor na francoski memorandum vljudno negativen. Nemška vlada bo točko za točko v zelo vljudni obliki zavrnila kot nesprejemljive z nemškega razorožitvenega stališča. Ta od govor pa ne bo Franciji izročen prej, preden ne bo storjen sklep o odgoditvj dela razorožitvene konference, kar se bo po Informacijah lista tudi zgodilo. Aiera Stavisky se širi PARIZ, 11. januarja. Senzacija dneva je bila danes v aferi Staviskega ugotovitev nekaterih listov, da Je pariški radikalno socialistični poslanec Bonorreau, ki Je tudi zapleten v to umazano afero, v svaštvu z ministrskim predsednikom Chautempsom. Znani nc vinar Dubarry je prejel od Staviskega znesek 2 milijona frankov. Glede pariškega policijskega prefekta Chlappea se je dakazalo, da je pogosto obedoval s Stav Iškim In da Je bil njegov Intimen prijatelj. Ko so kon-frontlrall bavonneskega župana Garata s Tisserjem, je ta Izjavil, da Je prav Garat navezal In vzdrževal zveze med Sta-vlsklm in najvišjimi političnimi odličniki Franclje. PARIZ, 11. januarja. Ravnatelj gledališča »Emplre«, ki so ca predvčerajšnjim iskali, se je včeraj opoldne sam zglasil na policiji. Kakor je z>tano, je njegovo gledališče financiral pokojni Staviski. VOJNE PRIPRAVE V AZIJI. TOKIO, 11. januarja. Po vesteh i* Harbina dobivajo ruske cete, ki so nastanjene v Vladivostoku in v zalivu Amurja, dan za dnem nova ojačenja. Po zadnjih časnlških poročilih je v vzhodni Sibiriji koncentriranih že 10 pehotnih divizij in pa 3 konjeniške divizije. Pripravljen je tudi ogromen bojni material. Nadalje se poroča, da razpolaga Rusija z ogromnim bombarderskkn letalom, ki bi moglo zmetati na Tokio tono bomb in se nato brez vsakih težav vrniti na svoje letališče. Kakor poročajo listi, so japonske čete, ki so se zbrale na Koreji in v Mandžuriji, enako močne kakor ruske In se sedaj že razporejajo v fronto proti določenim strateškim točkam. VAN DER LUBBE JUSTIFICIRAN. LIPSKO. 11. januarja. Ker je državni predsednik margal Hindenburg odklonil prošnjo za pomilostitev, je bil van der Lubbe včeraj ob 730 uri obglavljen. RUSKO-FRANCOSKA TRGOVINSKA' POGODBA, PARIZ, 11. januarja. Kakor se doznava s pristojnega mesta, je bila včeraj popoldne v trovinskem ministrstvu parafirana rusko-francoska trgovinska pogodba danes dopoldne tudi že podpisana v zunanjem ministrstvu. NOVA VOHUNSKA AFERA. PARIZ, 11. januarja. Iz Metza se po* roča, da je bila v ThionviHu odkrita nova vohunska afera. Prijet >3 bil neki Fla-meng, rodom iz Luxeimburga, pri katerem so bili najdeni načrti nekaterih francoskih trdnjav. Uvedena je bila naistrožia preiskava. Stran 2 Mariborski »V e č e r n I lc« Jutra V Mariboru, dne 11. I. 1934. kiiZSSSSCSHEiojaK« Dnevne vesti Napredovanje v policijski službi. Za| Nekaj statistike o mestni upravi. Ma- policijskega stražnika I. razreda je bil riborski mestni občinski svet je imel la- imenovan z odlokom banske uprave g. Franc Lutnik pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. Pred oltar. V zadnjih dneh so se v mariborskih cerkvah poročili naslednji pari: čevljar Ivan Bevc in posestnikova hčerka Marija Primožičeva; viničarski sin Henrik Končič in posestnikova hčerka Elizabeta Kozoderčeva; davčni pripravnik Janez Stalar in učiteljica Daniela Levstikova; upokojeni železniški kurjač Jakob Pulko in posestnica Marija Kosova; trgovski pomočnik Jožef Fras in pletilja Marija Rožmarinova in steklar državnih železnic Franc Kranjc m šivilja Marija Jahnova. Bilo srečno! Pogreb Andreja Ljubiča. V torek, 9. t. ni. so na Pobrežju pokopali v najlepših letih umrlega Andreja Ljubiča, ki se je kot zaveden in nacionalen mladenič pridno udejstvoval povsod, kjer je bilo potrebno. Na Pobrežju je bil agilen delavec organizacije N. S. Z., v Mariboru pa »Nanosa«. Udeležba pri pogrebu je pričala, da je bil povsod priljubljen. Posebna zahvala pa bodi izrečena vsem darovalcem vencev, zlasti tudi organizaciji N. S. Z. in godbi »Drave« za zadnje spremstvo in naposled vsem zastopnikom društev, tovarišem in tovarišicam. Počivaj v miru, dragi Andrej, in bodi ti lahka zemlja slovenska! Nocoj bo v gledališču letošnja premiera Nicodemijeve komedije »Scampolo«. Delo je napisano jako duhovito m efektno. V naslovni ulogi debitira Branka Rasbergerjeva, ki je ob nedavnem nastopu v komediji »X. Y. Z.« pokazala prav lep talent. Pri velikem koncertu, ki ga priredi Slovensko žensko društvo jutri v petek zvečer, se spremeni program v toliko, da bo igral Dvorakovo ouverturo »Moj dom« celotni orkester pod taktirko g. Svobode, ob koncu pa bo prav tako celotni orkester igral Čajkovskega valček iz »Evgenija Onjegina« pod taktirko g. Mitroviča. Misijonska razstava. V dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti je odprta od 6. do 14. t. m. misijonska razstava, ki vsebuje para-mente, cerkveno perilo, ročna dela, kitajsko in japonsko keramiko, slike o delovanju misijonark v Indiji, na Cejlonu, v Kongu, Maroku, Madagaskarju itd. Razstava je za Maribor novost in vredna, da si jo vsakdo ogleda. Glasbena Matica proslavi svojo petnajstletnico najprej s spominom na svojega ustanovitelja ter prvega predsednika in pevovodjo g. O. Deva. Izvajala bo na koncertu v sredo 17. t. m. samo njegove skladbe, predvsem koroške narodne pesmi, katere je tako neumorno nsbiral in nam s tem za vedno ohranil najlepše bisere naše pesmi. »Čuvajmo naše morje« V ponedeljek 15. t. m. ob 20. uri bo krajevni odbor Jadranske straže v Mariboru imel prijateljski sestanek in občni zbor v lovski sobi hotela »Orel«. Vsa narodna društva v Mariboru, ki so pri nas včlanjena, pozivamo, da pošljejo svoje zastopnike Zveza kulturnih društev v Mariboru. Gasilska zajednica dravske banovine obvešča vse gasilske čete in župe, da je ministrstvo za telesno vzgojo naroda dO' volilo na predlog starešinstva Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije, da smejo letos izostati redne glavne skupščine z ozirom na kratko razdobje od izvršenih volitev upravnih in nadzornih odborov, Občni zbor pododbora mariborskih upokojencev UJNŽB bo v soboto 13. t. m ob 15.30 v društvenih prostorih v Narodnem domu z običajnim dnevnim re dom. Vsi člani so vabljeni polnoštevilno. Predstojništvo mestne policije v Ma riboru poživlja vse v mestu bivajoče lastnike motornih vozil, fijakarskih in polfijakarskih voz ter biciklov, da jih prijavijo. Prijavnice se dobe v sobi št 18, kjer se tudi oddajo. Prijaviti je treba vsa vozila ne glede ali so v uporabi ali ne. Termin za prijavo je do 28. februar ja 1934. Dar, Tukajšnji »Češki klub« je poklo ni! v počastitev spomina pokojnega g. in?.. Černeta Ciril-Metodovi družbi znesek 250 Din, za kar mu bodi izrečena iskrena zahvala! Odbotr. ni 7 rednih in 3 izredne seje, ki so bile vse zelo živahne. Na teh sejah je bilo rešenih 645 tekočih zadev. Mimo tega pa so občinski svetniki na sejah načeli in razpravljali razna aktualna vprašanja, ne da bi mogli storiti iz tega ali onega razloga glede njihove rešitve kakršenkoli definitiven sklep. V občinsko zvezo je bilo sprejetih lani 206 oseb, občinski svet je sprejel prostovoljno 8 oseb, ki niso zadostile vsem predpisanim pogojem za sprejem, 35 tujim državljanom pa je bilo dano zagotovilo o sprejemu v občinsko zvezo za primer, da dobe naše državljanstvo. Mestni svet je imel lani 19 sej, na katerih je rešil 1.112 zadev, dočim je imel upravni odbor v vsem letu 37 sej in je absolviral na njih 340 zadev. Na kolodvoru bo urejen začasen buffet. Ker spor med železniško upravo in dosedanjim zakupnikom g. Majdičem še ni rešen, je kolodvorska restavracija v Mariboru v splošno nevoljo in zgražanje potujočega občinstva, zlasti pa tujcev, še vedno zaprta. Baje namerava železniška uprava v bližji bodočnosti odpreti samo del restavracije, kjor bo bivšo točilnico spremenila v buffet. Velika uporaba vode v Mariboru. V preteklem letu je bilo v Mariboru uporabljene iz mestnega vodovoda 1 milijon 385.593 m* vode, in sicer je bila najvišja uporaba poleti v avgustu (141.118 m3), najnižja pa meseca februarja, ko se je porabilo samo 94.729 m3. Vode je spričo deževnega leta bilo vedno dovelj v mestnem vodovodu, le v najhujši vročini se je za škropljenje cest uporabilo 50.000 m3 vode iz vodnjaka mestnega kopališča. Ko pa bodo letos vsa dela na povečanju mestnega vodovoda na novih izvirkih v Betnavskem gozdu končana, bo imel mestni vodovod dovelj vode tudi v najbolj suhem in vročem poletju. Kolavdacija. Predvčerajšnjim je kolav-dirala gradbena komisija banske uprave novo zgrajeni predilniški obrat tovarne J. Hutter &. drug v Melju ter tamkajšnjo transformatorsko postajo. Nato je kolav-dirala še transformatorsko postajo tekstilne tovarne Zelenka & drug. Društvo jugoslovanskih akademikov v Vlarlboru se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomotgli, da je XIV. akademski ples izpadel tako dobro, zlasti pa še tvrdkam: tiskarni Hinko 'Saks, vrtnarstvu Ivan Jemec, Olepševalnemu društvu, agron. podjetju Petar Miovic, veletrg. Pugel & Rosrnan, gradbenemu podjetju Peklar, tvrdkam Jaš & Lesjak, Jos. Benko, M. Berdajs, ter pekarnam: Robaus, Schober, Hartinger, Schmid, Pisanec, Nabavljalni zadrugi drž. nameščencev, And. Osetu, »Margu«, slaščičarnam Peli* kan, Ilich, Koser ter tvrdki Clotar Bou-vier v Gornji Radgoni, kakor tudi vsem ostalim darovalcem. Istočasno prosi dru štvo tudi vse one, ki niso prejeli vabila na ples, naj nam tega ne štejejo v zlo, temveč naj nam to blagohotno oproste. Žal nam je, da se niso bolj posluževali reklamacijske knjige. Za D JA: cand. ing. Tone Germek, tč. podpredsednik. Pravoslavna cerkvena občina v Mariboru sporoča svojim članom pravoslavnim vernikom, kakor tudi prijateljem, da proslavi konec starega in začetek novega leta dne 13. t. ni. v kavarni »Jadran« ob 21. uri. Prevažanje oseb na progi Ribnica Brezno. Dne 22. t. m. ob 10. uri dopoldne bo v občinski pisarni Ribnica na Pohorju licitacija za prevažanje pošte na progi Ribnica—Brezno. Izklicna cena je 15.600 Din na leto. Ker je osebni oziroma turistični promet na tej progi zelo močan, opozarjamo na to priliko vse interesente ter pripominjamo, da je občina Ribnica pripravljena, tistega, ki bo prevzel redni promet na progi Ribnica—Brezno, pri' merno subvencionirati. Lastniki privatnih avtomobilov ali avtobusov in ostali interesenti dobijo informacije pri »Putni ku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35 tel. int. 21-22. Društvo »Nanos« obvešča, da bo pre davanje dr. V. v četrtek ob 20. url i Narodnem domu. Društvo obvešča tem potom vsa društva, da priredi v soboto 3. februarja v vseh prostorih Narodnega doma veliko dobrodelno prireditev. | Krajevni šolski odbor na Teznem je poklonil družbi sv Cirila in Metoda znesek od Din 300 mesto venca na grob blagopokojnega nekdanjega tukajšnjega nadučitelja g. Antona Brumna, ki je deloval v kraju od prevrata pa do leta 1927. ter se povsod pridno udejstvoval. CMD je doslej vsako leto pomagala naši revni deci za Božič z večjimi zneski, zato je smatral šol. odbor za svojo dolžnost, da se je ob tej priliki spomni. Kakor vidimo, se danes naše obmejne družbe, ki je za naš narod storila neizmerno dobrega in koristnega pred vojno, spomnijo naši narodnjaki le takrat — če hočejo od nie podpore in pomoči — malokdaj pa slišimo, da bi se je kdo spomnil s kakim darom — zato zavednim članom šol. odbora na Teznem vsa čast! Nove potujoče knjižnice je ustanovila mariborska Zveza kulturnih društev tekom zadnjih tednov štiri, in sicer: v Pristavi pri Šmarju, pri Sv. Rupertu v Slov. gor., Sv. Urbanu pri Ptuju in v Št. liju' pri Velenju. Tekom tega meseca jih bo ustanovila še dvoje, in sicer v Zamostju pri Dol. Lendavi in v Križevcih. Izmenjana je bila v tem mesecu potujoča knjižnica ZKD v Razvanju pri Mariboru. Pri tem pripominjamo, da so se za nove knjižnice delno uporabile knjige iz knjižne zbirke, ki jo je lani izvedla mariborska srednješolska mladina v zvezi z ZKD, ker smatramo, da je ta knjižni kapital na ta način najbolje naložen. Na to opozarjamo z ozirom na neke časopisne notice glede knjižne zbirke. Ali že veste, da bo 1. februarja pri »Unionu« planinski ples? Kupite vstopnice vnaprej, da si zasiguirate to najveselejšo in najcenejšo zabavo letošnjega predpusta! Prepovedan tisk. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in razpečavati v naši državi knjigo »Beth’en Angliai Bloa-daisai«, ki je izšla v Budimpešti, dalje cnjige »Sittengeschichte des Hafens — des Theaters — des Proletariates — des ntimsten — von Pariš — der Liebko-sung und der Revolution«, ki so izšle na Dunaju ter prospekt »Die ostliche Kiiste der Adria«, ki je izšel v Benetkah. Nova radio-postaja v naši državi. Ker je dobila radio-postfcja v Beogradu novo močnejšo aparaturo, bo z dosedanjo aparaturo inštalirana nova oddajna postaja v Dalmaciji, in sicer v bližini Splita ali pa pri Dubrovniku. Zvišanje poštnih pristojbin za tujino. Občinstvo se opozarja, da se je z novim letom zvišala poštna pristojbina za navadna pisma v tujino, ki tehtajo do 20 gr. s 3 na 3.50 Din, za dopisnice pa z 1.50 na 1.75 Din. Za Italijo je bila zvišana pristojbina za navadno pismo, težko 20 gr., z 2.50 na 3 Din, za dopisnice pa z 1.25 na 1.50 Din. Nočni požar v Trubarjevi ulici. Davi ob 4.50 je nenadoma pričela goreti 12 metrov dolga drvarnica posestnika g. Pogačnika v Trubarjevi ulici št. 10. O izbruhu ognja so bili obveščeni naši gasilci, ki so bili s prvo motorno brizgalno na kraju požara že v pičlih 4 minutah, takoj nato pa je prišla na pomoč tudi še druga motorna brizgalna, ki pa ji ni bilo treba stopiti v akcijo. Gasilci so se energično lotili gašenja in ogenj v 10 minutah popolnoma pogasili. Dočim je ostala stavba cela, je zgorelo samo nekaj slame, večja množina vrtnarskega orodja in pa moško dvokolo. Skupna škoda znaša okrog 7.000 Din. S tem požarom pa so »proslavili« trije naši gasilci jubilej svojega samaritanstva, in sicer je doživel poveljnik gasilcev g. Benedičič svoj dvestoti, gasilca gg. Stuin-berger in Hribernik pa vsak svoj petdeseti požar. Grajski kino. Danes četrtek nepreklicno zadnji dan »Cesarski lovci v ognju« s Helmovo in Diehlom. Od jutri dalje vesela, zabavna opereta »Njena visokost prodajalka«. V glavni vlogi L. Haid, W. Forst in P. Kemp. Prva veseloigra v genru »Dvoje src v Vk taktu«. Kino Union predvaja od danes dalje Sestro Angeliko« (Za samostanskimi zi- & 0CSSIO i REPERTOAR. Četrtek, 11. januarja ob 20. uri: »Scau.-polo«. Prvič. Petek, 12. januarja. Zaprto, Sobota, 13. januarja ob 20. uri: »Scam-polo«. Red B. Nedelja, 14. januarja ob 15. uri: »Pastirček Peter in kralj Briljantin«. Otroška predstava po najnižjih cenah od Din 10— navzdol. Ob 20. uri: »Mala Flo-ramye«. Iz gledališča. Za 3 Din že dobite sedež pri otroški predstavi »Pastirček Peter in kralj Briljantin«, ki bo .v nedeljo 14. t. m. popoldne. Najdražji sedež stane le 10 Din. Ker preteklo nedeljo pri tej predstavi mnogo ljudi ni moglo več dobiti vstopnic, si jih nabavite čimprej! (Tel. 2382). Prlho fjana Nj. Vel. kralju vdanostna brzojav-*a, pozdravni brzojavki pa P'edsedn:ku vlade in notranjemu ministru. Nato je ban g. dr. Marušič imel krajši nagovor, v katerem je želel, da bi se vsa Poreča vprašanja naših oblin rešila čim ugodnejše, nakar je povzel besedo liub-tanski župan g. dr. Puc kot podpredsednik zveze in podal predsedstveno poročilo. V uvodu se ie spominjal 5-letnice kraljevega manifesta, nato pa se loti' podobno novega občinskega zakona, gospo ferskega položaja občin in njihovih davkoplačevalcev, vprašanja brezposelnosti, oednostnega ionda, občinskega gospodariva, nelikvidnosti denarnih zavod dv vajo vsi merodajni činitelji, da upoštevajo ta težki položaj občin in jih ne obremenjujejo več z novimi deli in dajatvami. Nadalje se ugotavlja, da plačujejo občine le z največjo težavo zakonito določeno stanarino in kurjavo učiteljstvu ter se za to pozivajo pristojni činitelji, da čimprej ukrenejo vse potrebno, da se občine razbremene teh dajatev. Kr. vlada se poziva, da čimprej predloži narodni skupščini zakon o davčni reformi in zakon o samoupravnih financah. Banska uprava naj čimprej ustanovi poseben sklad za sanacijo občin, ki so zašle v finančne težave brez lastne krivde. Ministrstvo za socialno politiko naj čimprej predloži narodni skupščini zakon o preprečevanju nepotrebnega beračenja, v posameznih banovinah pa naj se ustanove prisilni delavski oddelki. Obenem naj se izenači tudi zakonodaja o preskrbi občinskih ubožcev. V finančni zakon za leto 1934/,35 naj se jskuša vnesti dc'oči!o, da' se smatrajo občinski obračuni občin v dravski banovini za leta 1929. do 1931. za rešene, če so v stvarnem pogledu v redu. čeprav bi ne bile priloge pravilno kolkovane ter takse in davki pravilno odvedeni. Banska so sledile volitve novega odbora, v katerega so bili izvoljeni: za predsednika g. Babnik, za prvega podpredsednika ljubljanski župan g. dr. Puc, za drugega podpredsednika župan v Št. Lenartu v Slov. goricah g. dr. Gorišek in za tajnika g. dr. Fux. V odboru pa so iz vsakega okraja PO en odbornik in en namestnik. Ban g. dr Marušič je ob zaključku zborovanja obljubil zborovalcem, da bo banska u- prava po vseh svojih močeh upoštevala res utemeljene zahteve in želje slovenskih občin, nakar je predsednik g. Babnik zaključil sijajno uspeli občni zbor. Popoldne pa je bila v Lvuoljani konferenca zastopnikov avtonomnih mest drav ske banovine, na kateri se je v prvi vrsti razpravljal novi občinski fcrošannski in taksni pravilnik. Veliki slavnostni koncert DNE 12. t. m. V UNIONSKI DVORANI. - — ~ , &°ia proti inflaciji in pasivnosti finančne uprava se končno naproša, da poskrbi za **Prave. Obširno in temeljito sestavljeno enotno označbo občinskih organov po za Eniško poročilo je podal tajnik zveze &. ; . r< Riko Fux, ki v svojem poročilu ni, ^Pustil nobenega onih važnih vp^ašaij, j •^povzročajo našim občinam v sejanjih j težkih časih velike skrbi. Ob zaključku ( Svojega poročila je predlagal občnemu zboru sprejem posebne resolucije, ki vse . tuje naslednje glavne zahteve: Banska uprava se naproša, da odred' finančni oddelki, ki pobirajo občinsko trošarino na ino, izplačajo pobrano trošarino direktno občinam in ie ne nakažejo preko banske uprave. Finančna dikcija v Ljubljani se naproša, da odre-da se izplačajo vsi zaostanki na občin SKih doklada’], v kolikor so bili vplačani. J bodoče naj se vplačane doklade nemudoma nakazujejo občinam. Davčne uprave naj predlože občinam vsako četrtletje seznam že vplačanih doklad. Ugotavlja se, da so postale finančne težkoče občin v dravski banovini zaradi velike gospodarske krize nevzdržne m se zato pozi- konu o občinah (sedaj imamo še vedno župane, načelnike in predsednika občin), dalje da izda vzorne osnutke vseh pravilnikov in statutov, ki jih določa zakon o občinah in končno, da izda pravilnik glede izdajanja potnih listov za živino, ker so dosedanji predpisi z ozirom na izvršeno komasacijo občin nevzdržni. O teli zahtevah se je razvila zelo živahna debata, v katero so posegli mimo mnogih županov m odbornikov tudi razni narodni poslanci ter občinski tajniki, ki so se podrobno bavili s perečimi zadevami raznih posameznih obč n in krajev. Zgoščeno poročilo o gospodarskem položaiu naših občin in v državi vobče je : odal narodni poslanec in bivši trgovinski minister g. Mohorič. Ko je ‘ajnik Zveze g. dr. Fiix predložil občnemu zboru še krajšo resolucijo glede razlaščenih gozdov na veleposes+vu grofov Auerspergov v Kočevju, v kateri se zahteva zaščita interesov agrarnega prebivalstva, Stojimo pred razveseljivim muzikalnim dogodkom. Slovensko Žensko društvo se je odločilo prirediti v dobrodelne nar mene seriozen koncert in povabilo k sodelovanju operno primadono A n č i c o Mitrovičevo, profesorja zagrebške glasbene akademije, Andro Mitroviča, našo domačo vojaško godbo s kapelnikom Svobodo in najboljše domače orkestralne moči. Spored je kaj skrbno in pestro sestavljen ter obsega sledeče skladbe: 1. A. Dvorak (1841—1904): Slavnostna ovenura Moj dom. Izvaja pomnožena godba domačega pehotnega polka pod vodstvom kapelnika Svobode. Je to impozantna skladba, ki smo jo slišali svoječasno od orkestra Glasbene Matice. (1921). 2. Vieuxtemps (1820—1881): Violinski koncert št. 10, allegro moderato. Proizvaja naš domači violinist Taras Poljanec, ki je s svojimi dosedanjimi umetniškimi nastopi vzbudil splošno pozornost in priznanje. Koncert, ki ga bo tokrat igral, je za naše občinstvo noviteta. Vieuxtemps, znamenit violinski virtuoz, je pripadnik in odlični zastopnik franco-sko-belgijške šole. Njegove skladbe so še danes pri violinistih v visoki veljavi in zavzemajo v strokovni literaturi častno mesto. Kot klavirskega spremljevalca bomo slišali prvič pianista G a 1 a t i o iz Ljubljane. 3. Massenet (1842—1912): Werther, III. dejanje, 1. scena. Massenet je tipičen zastopnik francoske lirične opere ter se v mnogočem smatra za naslednika Me-verbeerja in Gounoda. V svojem slogu je menjaval in v svojih poznejših delih nagiba moono k Wagnerju. K onim, ki so sledili njegovim stremljenjem, se šteje tudi Puccini. Opera Werther je bila spisana 1. 1886, proizvajala se je pa prvič 1, 1891. v Weimarju. Ostala je stalno na repertoarju vseh opernih gledišč prav ta- ko, kakotr opera Manon, ki jo je naše mariborsko gledališče igralo v sezoni 1926-27 ter 1927-28. Tukaj je kreirala prav glavno vlogo Ančica Mitrovičeva pod vodstvom našega takratnega opernega ravnatelja Andra Mitroviča. 4. Čajkovsky (1840—1893): Evgen Onjegin, TI. dejanje, velika scena Tatjane s pismom. Čajkovsky je bolj lirično navdahnjena narava ter zastopnik ruske nacionalne glasbe, ki si je kaj kmalu pridobil svetovni sloves. Veljal je v svojem času za najznamenitejšega ruskega komponista. Njegov pomen je zlasti v njegovih instrumentalnih delih, od katerih smo svoječasno marsikatero stvar slišali na rašem koncertnem odru. Spisal je tudi 10 oper, izmed katerih se je najbolj uveljavljal Evgen Onjegin. Besedilo je po Puškinovi pripovedki priredil komponistov brat Modest. Oba optma odlomka poje Ančica Mitrovičeva, s spremlje-vanjem orkestra, pod vodstvom Andre Mitroviča. O umetniški dvojici, Ančici in Andri Mitroviču pač ni treba pisati obširneje. Vsak ljubitelj mariborskega gledališča si je na jasnem, kaj pomenita ti dve osebnosti za naše muzikalne predstave v gledališču in s tem za naše muzikalno Življenje v polpretekli dobi. Ustvarjala sta visoko aktivne umetniške vrednote in ostala bosta vedno v živem in hvaležnem spominu. Vsem je znano še, kolik sloves si je pridobila Ančica Mitrovičeva po odhodu iz Maribora na velikih odrih v Nemčiji, kjer so njene pevske in igralske kvalitete visoko čislali. Danes deluje z istimi uspehi na zagrebški operi, in prav pred kratkim jo je doletela čast, biti povabljena na reprezentativno prireditev na našem kraljevskem dvoru v Beogradu. Svidenje z našima umetnikoma bo najpomembnejši dogodek v letošnji koncertni sezoni in še ga vsi upravičeno veselimo. H. D« Maurice Decobra: Nenavadno poznanstvo Sedel sem na terasi hotela »Imperial« ’n Pil čašo brar.dyja. Užival sem. Vdajal se čuvstvom sladkega brezdelja in rez$krbnosti. Annecyško jezero je ža-re!o v blestečih solnčnih žarkih. Nenadoma se je dvignil s stola pri sosedrji •fiizi neznan gospod, pristopil k meni in sedel za mojo mizo. Ne da bi se mi predstavil, je začel govoriti s hitrim in vznemirljivim glasom: »Gospod, zaklinjam vas, storite mi veliko uslugo,.,« Mislil sem, da imam opravka s človekom, ki bo poskušal dobiti od mene denarja, zato sem ga pogledal s hladnim nasmeškom. Toda ta neznani gospod je, kakor da mojega pogleda ni opazil, s tihim glasom nadaljeval: »Z neko prijateljico sem na potovanju, vidite — z tam. Seveda inkognito, W sem oženjen, saj me razumete! In Pfav sedaj prinese vrag mojega tasta in teščo. Pravkar gresta na teraso. Polagajte mi in prisedite k moji prijateljici. Ko bo nevarnost minila, se vrnem, da se vam zahvalim.« Mene je vsaka taka pustolovščina zanimala. Vstal sem in rekel: »Gospod, to uslugo vam rad napravim, ker je to moralna dolžnost vsakega moža. Bodite pa tudi prepričani, da bom Znal molčati.« Neznani gospod je dal znak svoji dražestni prijateljici, ki se mi je nasmehnila. Prisedel sem k njej. Nagnila se je k meni in mi zašepetala: »Kaj ne, da je to zelo neugodno? Ne, JTosood? Poglejte no! Ti dve spaki!« Tudi meni se je zdelo, da je stroga kritika moje nove sosede popolnoma upravičena. Ta tast je imel na glavi oguljeno mornarsko kapo in njegove hlače niso bile zlikane. Bile so tudi preozke za njegov obilen trebuh. Tašča je nosila velik zelen klobuk ir. z njenega suhega telesa-so frfotali trakovi rdeče svile. Med tern. ko je gospod, ki sem ga bil rešil iz neprijetnega položaja z nedolž* nim obrazom ogledoval s snegom pokrite vrhove bližnjih gora, sem se primaknil še bliže k moji novi znanki, ki ni imela na sebi ničesar, kar bi odbijalo, in ji rekel z ironičnim glasom: »No, ali ni čisto prijetno? Sedaj lahko igrava romantično ljubezen.« »Da. gospod. In jaz sem mu celo rekla... Opozorila sem ga: Nikar ne pojdiva v Annecy. Tam lahko srečaš kakega znanega človeka. Toda on mi je na vsak način hotel pokazati to krasno jezero. Imela sem prav! Sedaj ima, kar je iskal: našel je očeta in mater svoje žene. Ta stari tepec bi nama napravil škandal. Samo vam se morava zahvaliti, da ne bo izvedel ničesar. Rešili ste Edvarda iz zelo nerodnega položaja. Tako sem vam hvaležna, gospod.« »Vašemu prijatelju je ime Edvard? In vam, gospodična, če smem vprašati??: »Emilienne. Poglejte no! Sedaj prihajata. Kako smešno, da ničesar ne slutita.« Čudna dvojica se je res pravkar vzpenjala na teraso. Ta tast s svojimi majhnimi vdrtimi očmi in kozjo brado mi je portal že ob prvem pogledu antipatičen. A tašča je bila šele strašna. Bila je oblečena kot zamorka iz Liberije, res strašno neokusno. Edvarda nista opazila. Odšia sta naravnost proti vhodu hotela. »Zdi se mi, da Edvarda nista videla,« mi je zašepetala Emilienne. »Ne, nista ga spoznala. Preveč gostov je na terasi.« Obrni, sem se. Ubogi mož je položil prst na usta, vstal in rekel, ko je šel proti meni, z neodločnim glasom: »Pogledal bom, če bosta najela sobo v hotelu. Pojdite med tem k jezeru. V eni minuti se vrnem.« Meni je bilo to zelo ljubo. Šla sva skozi park. V ser.ci velikih dreves sva se lahko nemoteno razgovarjala. Ko sva pri šla že precej daleč, je Emilienne nenadoma vzdihnila in mi položila roko na ramo. »Oh, gospod! Kako se naj vam vendar zahvalim.« »Ali, gospodična! Vsak mo’ki bi na mojem mestu enako postopal. Sicer pa sem zelo hvaležen usodi, ki mi je ponudila priliko, spoznati tako dražestno damo.« Emilienne me je pogledala izpod čela. Ta vroči pogled me je kar pretresel. »Srečni Edvard! Srečen mož, ki se mu je posrečilo, da s«e je osvobodil zakonskega jarma. In da si je izbral res lepo prijateljico — to bi moral priznati vsak, ki bi jo videl!« Kakor da je Erailienna čitala v mojih očeh kaj sem mislil. Zakrival naju je grm, da naju s terase ni mogel nihče videti. Nenadoma, čisto nepričakovano, me je Emilienne objela in položila svojo strastno glavo na moja prsa. Zašepetala je: »Gospod...! Ob, gospodi... Oprostite mi, da se tako vedem. Kako vznemirjena sem, če pomislim, kakšni nevarnosti sem pravkar ušla. Bila bi strašno nesrečna, če bi morala postati vzrok zakonske tragedije. Kako neizrečno sem vam hvaležna.« Njene rdeče ustnice so čakale name. Skušnjava je bila prehuda, da bi se ji bil mogel ustavljati. Sladek je bil ta poljub. Trajal je dolgo, dolgo in bi trajal še dolgo, da nisva nenadoma začula škri panje peska za sabo. Hitro !n sramežljivo se mi je Etnilienue iz 'ob- jema.. »Edvard prihaja!« Res se je na mojo veliko ž^i .-iižai Edvard. Poklical naju je in rekel: »Mimi. Morava hiteti. Tast pravkar ogleduje sobe. Prenočiti namerava v hotelu. Pojdi hitro z menoj. Ujeti morava prvi brzovlak, ki odide v 20 minutah v Chamonix.« Nato se je Edvard obrnil k meni in me prijel za obe roki. »Vam, dragi prijatelj, dolgujem največ hvale. Če ne bi bilo vas, bogve kako bi se končalo. Če bi žena to zvedela, bi me prav gotovo ubila. Oprostite mi, da sc moramo tako razstati, toda saj me razumete, okoliščine so take. Mimi, za* hvali se najinemu rešitelju, potem pa hitro izgineva. Vaše ime poznam. Javil se vam bom pismeno. In že sta izginila za ovinkom drevoreda. Sedel sem na nizek zid, ki je s svojimi mahovitimi temelji segal v vodo. Nič več nisem mislil na Edvarda, ne na njegovega tasta, še manj na taščo. Mislil sem samo še na Emilienne. Še vedno sem čutil slast njenega poljuba. Še vedno sem vdihaval vonj njenega parfuma, vonj njenih temnih las. Potekale so ure. Večerilo se je, ko sem se prebudil iz prijetnih sanj. Hotel sei« pogledati, koliko je ura in segel z roko v levi žep telovnika. Segel sem v desni žep. Postalo mi je malo neprijetno pri srcu. Pogledal sem še v druge žepe. Nisem imel več ne ure, ne listnice. Tedaj sem hitro občutil vso grenkobo poljuba, ki se mi je zdel prej tako sladek. In končno sem razumel, zakaj so me njen* male ročice tako strastno objemale. Stran '4 ffarfSorsS! »Ve Ser n tS« Jutra V Mariboru, dne 11. T. 1934. —HBaffiflflBi Denis Diderot: Skrivnosti samostana Roman. »Iz svojega procesa.« »Kdo vam ga je priporočil za zastopnika?« »Gospa predsednica X.« »Ste večkrat ž njim govorili?« »Ne, malokdaj sem ga videla.« »Kaiko ste mu dali navodila.« »V spisu, ki sem ga sestavila ter mu ga poslala.« »Imate prepis?« »Ne.« »Kdo mu ga je izročil.« »Gospa predsednica.« »Od kod poznate to gospo.« »Potom sestre Uršule, njene rojakinje in moje prijateljice.« »Dobro. Gospod Manouri vas bo tonalit obvestil o svojem uspeh«. Ukazujem vam, da ga ne sprejmete in mi pošljete njegova pisma neodprta!« Oblju-bila sem, da bom tako storila, dasi me je bolelo to nezaupanje, vseeno, ali je bilo naperjeno proti meni, ali pa proti mojemu dobrotniku. Ko se je odvetnik še istega dne prijavil v Longchatrapu, sem izpolnila dano obljubo. Pismo, ki mi ga je poslal naslednjega dne, sem poslala neodprto ve- 25 likemu vikarju. Več dni sem ostala brez vsake vesti. Trepetala sem že ob misli, da bi se mogle v zadnjem trenutku pojaviti kake zapreke radi moje premestitve. Dasi sem vedela, da se mi ne bo mogoče osvoboditi samostana, mi je vendar že spremenitev ječe pomenila velik napredek. Tovarišice, ki bi jih tu zapustila, sem dobro poznala in one, ki jih bom naSla v svojem novem domu, v nobenem primeru ne bodo mogle biti slabše in hu-dobnejše.-Naposled sem po petdnevnem čakanju slišala, ko sem sedela sama v svoji celici, vznemirjeno tekanje po hodnikih, loputanje z vrati in nervozne glasove. Srce mi je nemirno bilo. Prisluškovala sem in na skrivaj gledala skozi okno, ker mi je notranji glas govoril, da so prišli pome, me bodo osvobodili in čez nekaj minut ne bom več tu. Tako se je tudi zgodilo. Dve neznani osebi sta stopili v mojo celico. Neka redovnica in pa vratarica iz Arpajona. Z nekaj besedami sta mi povedali, da moram odpotovati ž njima. Naglo sem spravila skupaj svoje stvari. Sestra Uršula je bila mrtva, zato se od nje dovnicam in predstojnici. Odšla sem brez slovesa. TRETJE POGLAVJE. Pri predstojnici novega samostana so bili zbrani arhidiakon, predstojnica in trenutek ne more biti mirna in celo pri hoji maha z rokama sem ter tja. Če želi govoriti, odpre usta še prej, preden ve, kaj bo izgovorila, zato je tudi njena govorica negotova. Kadar sedi, se premi- dva arhidiakonova pomočnika, ki so me j ka, tako, kakor da ji ne bi bilo ugodno, pričakovali. Na potu mi je sestra pripo- Neoziraje se na svoj poklic stavi nego vedovala mnogo lepega o mojem novem domu, dočim je vratarica vse njeno pripovedovanje potrjevala z besedami: »To je res vse tako.« Bila je srečna, da me je mogla odvesti iz starega samostana in mi je takoj ponudila svoje prijateljstvo, upeljujočme v tajnosti samostana in dajajoč mi nasvete, ki so bili zanjo morda dobri, dočim so se meni zdeli nemogoči. Samostan je velika štirikotna zgradba, katere pročelje gleda na ulico. Ob prihodu sem videla na vsakem oknu nekaj glav redovnic, kar mi je pokazalo spremembo samostanskega duha, ki je tu vladal, več kakor vse besede obeh mojih spremljevalk. Ko je voz obstal, mi je prišla predstojnica nasproti z razširjenima rokama, me poljubila in spremila v skupno dvorano, v kateri so bile že zbrane nekatere redovnice, dočim so druge še prihajale. Preden nadaljujem svoje pripovedovanje, moram orisati najprej sliko predstojnice, gospe H... Bila je mala in o-krogla, toda živahna in energična, njen preko noge. Večkrat zastavi vprašanje, ne da bi čakala na odgovor, ali pa izgubi v sredini nit pogovora. Če je jezna, psuje, poslužujoč se najbolj robatih besed, vendar se vedno naglo umiri. Sedaj je vesela in boža redovnice, nato pa zo* pet ponosna in vase zaprta. Grobost in nežnost se pri njej menjujeta in ta spre- j menljivost zapušča na njenem obrazu! poteze, kakor tudi v njenem značaju, pa celo na samem samostanu. So dnevi, ko; je vse narobe. Redovnice, novice, pen-zionatke, vse sedi skupaj, pogosto jo o-biskujejo v njeni sobi, skupaj se pije čaj,; kava ali pa likerji, in pobožnosti se o* j pravljajo naglo in površno. Naenkrat pa se dobra volja predstojnice spremeni, i vsi morajo takoj v svoje celice in strati | ter molčanje nastopi namesto prejšnje | razigranosti. Gorje redovnici, ki takrat kaj zagreši! Predstojnica jo pokliče K | sebi, ji ukaže sleči se in dvajset udarcev s po goli koži ji ne odide. Toda čim pade nekaj udarcev, vzame bič in med solzami zatrjuje, da je nesrečna, ker mora nisem mogla posloviti, dočim se mi ni J ji oči (levo se mi je zdelo večje kakr zdelo vredno reči zbogom ostalim re-! desno) sijale kakor dva ognja. Niti za obraz je bil prej lep kakor grd, dočim so kaznovati. Mnogokrat se zgodi, da po- jublja vrat, roke in ramena one, ki je Šport Hockey na ledu Mariborska zimskošportna podzveza priredi v nedeljo 14. t. m. pri »Treh ribnikih« hockey-tekmo na ledu, ki bo obenem prva v Mariboru, Podzveza je povabila v Maribor ljubljansko Ilirijo in SK Kastner &. Ohler iz Gradca za od-igranje propagandne tekme. Hockey se igra na gladki ledeni plošči .v izmeri 50X25 m, ki je obrobljena z nizko leseno ograjo, ki zadržuje igralno ploščico, da ne uhaja z igralnega prostora. Igrišče samo je razdeljeno na tri enake dele; goli stoje v igrišču in omogočajo, da se igra vrši tudi izza golov. Sistemi igre je podoben nogometu. Moštvo šteje 6 mož, in to vratarja, dva branilca, tri napadalce ter tri rezerve, ki smejo izčrpanega igralca zamenjati, a le ob prekinitvi iigre. Prestopki v igri se kaznujejo z izključitvijo za eno ali več minut. Ofside velja samo v napadalni tretjini igralnega prostora. Igra je dovoljena samo s palico, igralec pa sme ploščico ustaviti tudi s celim telesom ali roko. Igra iz-gleda za oko nevarna, v resnici pa ni in statistika nam celo dokazuje, da so pri hockeyu nezgode mnogo manjše kot pri ttogometu. preko slovenjgraške poti. Sestop mimo logarja Godca. Izlet bo vodil g. Evald Koren. Drugi izlet, kateremu se lahko priključujejo tudi šibkejši vozači, bo z Glavnega trga preko Radvanja do Mariborske koče ter preko Glažute v Ruše. Odhod v nedeljo 14. t. m. ob 6. izpred »Velike kavarne«. Vodja izleta bo g. Ro- man Vales. Prijave sprejema pisarna SPD na Aleksandrovi cesti 35. Smučarska izleta zimsko* športnega odseka SPD Zimskošportni odsek SPD priredi v nedeljo 14. t. m. zopet dva smučarska izleta, in sicer obiščejo že izvežbani smučarji topot Uršljo goro. Skupen odhod za ta izlet bo v soboto 13. t. m. z vlakom ob 18.30 do Guštanja, kjer se bo prenočevalo v penziji Brezje. Drugi dan, v nedeljo pa bo dostop na Uršljo goro Mariborski smučarski klub se zahvaljuje tvrdkam Siport-Stojec, Vezjak, Trpin, Elite, Macun, Dolček & Marini in Škof za poklonjena darila ob priliki klubske tekme dne 7. t. m. Nemški smučarski trener Erlch Marx vežba tekmovalce od 11. do 18. t. m. na Pohorju, in sicer izmenoma na Pesku in pri Seniorjevem domu. kjer se naj prijavijo vsi oni, ki se zanimajo. Smučarji, izrabite to izredno priliko! Prijavnine ni. ke, ki jih je obdaril s toplim blagom in miklavževkni sladkostmi. Zasluge za obdaritev ima naš starosta br. Tušak, ki nam tudi ob drugih enakih prilikah vedno požrtvovalno priskoči na pomoč. Na Štefanovo je tukajšnje tamburaško društvo s pomočjo sokolskih članov u-prizorilo ljudsko igro »Krivoprisežnik«, ki je privabila še razmeroma zadovoljivo število občinstva. Na Silvestrovo pa je Sokolsko društvo pritegnilo k dostojni in neprisiljeni zabavi svoje, kakor tudi članstvo tukajšnjega tamburaškega društva, kjer so ob šaljivih enodejankah in silvestrski alegoriji ob zvokih domače bila obsojena in ji nežno govori: ininin^rPT«!!'»i'in fiinn'^^"iinTirFT m i i-----* godbe na pihala složno zajadrali v novo leto. Skavliiem 'Sprememba v upravi stega Maribor t Pred kratkim smo dobili novega stego-vega načelnika, Br. Božidar Dabinov# je med nami že znan delavec. Ž niifl1 smo dobili v našem stegu zopet načelnika železne roke. Njemu voščimo na ten' mestu še mnogo uspehov! Vodniški tečaj se prične koncem januarja. Več prihodnjič. Piuj Sokolstvo Sokol Maribor II. — Pobrežje bo polagal obračuni svojega delovanja v letu 1933 na občnem zboru, ki bo v nedeljo, dne 14. I. 1934 ob 15. uri v dvorani Renčelj na Pobrežju. Udeležba za društveno upravo in članstvo strogo obvezna, vabljeno pa je Sokolu naklonjeno občinstvo in vsa nacionalna društva. Zdravo! Sestanek vsega članstva Sokola-matice glede razgovora o letošnjem občnem zboru bo v ponedeljek 15. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Udeležba obvezna. Sokolsko društvo Sv. Anton v Slovenskih goricah. Tudi naše društvo ne p<>-čiva, čeprav le redko čitamo kaj o njegovem delovanju. Kot drugod je tudi pri nas obiskal pretekli mesec sokolski Miklavž našo deco in druge uborne oiro- Proracun okrajnega cestnega odbora v Ptuju za leto 1934/1935 je sestavljen in izkazuje 2,825.137 Din potrebščin in Din 2,393.353 dohodkov. Primanjkljaj 431.784 Din se bo kril z donosom okrajne cestne doklade na neposredne državne davke. Podrobni proračun stroškov in dohodkov js davčnim zavezancem cestnega odbora v Ptuju javno razgrnjen na pregled. Obisk tujcev Ptuja v letu 1933. V preteklem letu je obiskalo Ptuj 7736 tujcev, in sicer iz naše države 6883, iz Avstrije 668, iz Čehoslovašl e 54, iz Nemčije 47, iz Francije 3, iz Rusije 11, iz Poljske 2, iz Ogrske 10, iz Anglije 1, iz Amerike 3 in iz ostalih držav 22. Na rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije, dne 9. t. m., je bila v proštijski cerkvi slovesna služba božja, katere so se udeležili zastopniki vojaških in civilnih oblasti in uradov, nadalje zastopniki vseh društev in korporacij ter mnogo občinstva. Raz hiš so plapolale državne zastave. Nesreča na lovu. Ko je 23letni pos. sin trn, lovil v lovskem revirju lisice, je v globokem snegu padel, pri čemur se mU je pnSka sprožila; 'celotni' Izstrelek se mu je zaril v levo dlan in jo popolno:*3 razmesaril ter zdrobil kost. Nevarno ranjenega so opravili v ptujsko bolnišnico- Veteransko društvo v Ptuju iima v nedeljo 14. t. m. redni občni zbor v gostilni »Pri belem križu«. Začetek ob 14. afl* Smrtni ples na petrolejskem curku Francoskega inženjerja Acrassieresa, ki je bil uslužben pri petrolejski družbi v Bakuju, je doletela kaj nenavadna smrt. Inženjcr je vodil vrtalna dela na kraju, kjer je slutil petrolejski vrelec. Še preden pa so bile vse priprave za zajezitev novega vrelca gotove, je iz zemlje neiu-doma bruhnil na dan silovit curek pe--trole-ia, ki je vrgel inženjerja, ki ie stal v tistem trenutku na usodnem mestu, visoko v zrak in ga nato metal na svojem vrlpumcu, ki se je vj$al in nižal med 2*1 do 35 m, kake četrt ure po :>.-raletnaj»tnjese£nem bivanju v Zavetišč« sv. Vince.v ji., y .Mengšu v večnost. K večnemu počitku smo jo spremili 9. i m. na pokopališče v Mengša. S tem ie zaključena njena 241etna Življenjska i>ot in končano njeno neprestane. 15-letno trpljenje. Vse prijatelje in matice prosimo tihega sožalja. V Studencih pri Mariboru, dne 10. jan. 1954 06 Oblteli Hrenova. Izdala konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RAD1VOJ RRHAR v Mariboru STANKO DFTFLA v Mariboru Tiska Mariborska tiskarna d. d., predsta-nik