ZVEZA SLOVENSKIH KLU60V
M
\m
m
FEDERATION OF SLOVENIAN CLUÈÒ
ss
vlštnnž
te
X-Kàl L^'i -'[['ài
iàiq1
ULUbA
Qlasilo članov S. K- Melbourne, Mie. - IZHAJA MESEČNO - Predsednik S. Košir. - Naslov uprave Kluba: 153 Essex St., Pascoe Maie, Vic. - Telefon: FL 6466 - Za uredništvo odgovarja tajništvo
letnik iv,
Melbourne, božič 1959
številka 47
D
0
c°>
D D £






SI / , ' ■ K i , "j ' '.Wf ' «. 1 • ' » iT.	' "'i'' \ V
(jj -v >, : \ • , • •	[.a. v:, .„• , « • • \ • T\) r
V- -Vrt h

s o
\	i ' V f jI j " ' ■ v.
> i/! ,
f ' ^i' /^v1 ffi l i' ' y
uj	*<v

t Vi- htzìi-^Lx «K >
i
to ,0 <
Kk
r



vHi: m
W i- c' -	" •/j
o <-
^iWri m
a '(.vU i «r ■ .it. > „ .'Iv. v - ••• ?.. -
> . • //-v v ~ , ,,,
■ ' A %>tì ^
"t "^Äfcl
52.
a' ;
C?
g 0? <7	<y
b
<s
/7
«
«
<s


S? 9 S
ji	fT) sj Iv
ovu m jjozic ,
JVbuo leto <1CD60 žoii oo-bo t^sem ^oiLj-ri rojakom bratskim. Mubom
4 t ■ . ^ . 1 i II	. i ^	C"
tu »a i-z v/en uiktor^e - ^	>
aqo5(x)i/ Si/ete JVoc
v s6l tj ud-5 k o. s re et !
....
Vestnih» je enomesečnih. Izdaja ga Slovenski klub Melbourne kot glasilo Zveze slo-venskih klubov. Urejuje Sterne Zupan, 74 Gipps St,, East Melbourne. Opremila akadem-ski slikar France Benko, ±09 Park St,, Moonee Ponds, Vic, Tiskarska dela opravlja Stanko Hartman, 1.53 Essex St,, Pascoe Vale. Vic.


-h

so.prepevali angeli, Do no oznanjali pastirjem v betlehemski okolici veselòTnovico, da je rojen OdreSenik, ter jih vodili k revnemu hlevu, da pozdravijo in počaste Božje dete .,,
Ta pomemben dogodek praznuje vsako leto ves krščanski svet. Praznovali so ga na skrivaj v rimskih Katakombah, ko je Heron strahovito preganjal vse tiste, ki so sprejeli Kristusov nauk.in po njem živeli, Ha tisoč e vernikov je dalo svoja življenja v rimskih arenah, kjer so preganjalci z naslado gledali, kako trgajo ses-. tradani levi in druge podivjane zveri.verne kristjane. Takrat se je Meron zaklel, da bo iztrebil Him zadnjih kristjanov, vendar je dosegel ravno nasprotno. V Katakombe je prihajalo vedno več ljudi, ki so prosili za Kristusov nauk ter ga od tam prenašali še v druge dežele.
Božič je simbol miru in spravo, obenem pa tudi velik družinski praznik. Želja slehernega človeka je, da preživi Božič pod domačim krovom in v družbi domačih ljudi. Vendar na žalost ni vsem t-, želja izpolnjena. Božič združuje ljudi, združuje predvsem tiste družine, katerih člane je kruta usoda razpršila daleč preko morij v tuje dežele. In prav sveti večer je tisti duhovni most, na katerem se srečujejo misli dragih bratov, sester, staršev, sinov in hčera in hite druga k drugi.
Božič odpira človeška srca ter izvablja iz njih plemenite želje, morebitno sovraštvo in sebičnost mahoma utoneta v morju ljubezni in širokogrudnosti, ki v tem času preveva miljonske množice ljudi. Preko vseh kontinentov si ljudje pošiljajo najrazličnejša darila z božičnimi voščili, iz katerih kipijo le dve bistveni željis
Mir in božji blagoslov!
Ob božičnih jaslih v cerkvi in doma daruje sleherni kristjan svoje misli in molitve spominu rojstva Gospodovega, Preko vseh morij in celin pa odmeva ubrana melodija "Svete noči", v kateri zasluti človeško srce neizmerno lepo angelsko vezilos
Slava Bogu na višavah
f
i
m
1J Ar
i L
m na zem
s

> XV
tH
Af
„ m
/! V
.--'"V M* /v m C v
t \
{i '

X-
iii dU c-
I ì
c.	T' a II.a
0.1 !	; j
.. ■ -	„ AS
%
f, (U>
-f:
(" ■ \ T-
' \ ' i A
" I t

T/
X.
Srečko Košir
i*
Mml
December 19Ž9
a J h iffyäztltj lui L L o^h.
J
jo OI-OC QL
*	Upam, da urednik »Vestnika« v tej številki ni prezrl važne obletnice, ki jo obdamo v decembru: PETLETNICO našega melbournškega SLOVENSKEGA KLUBA in njego -
vega glasila "VESTNIK". Pet ros se ni visoka številka, a je vredna omembe. Že
ViU ZvT nam ?nDgl ro'ak:1 -.—vedovali kaj hiter in žaloste» Jco„ec. In vmdar
glasilom že pet let t-' se je v teh petih letih razvrla>do zavidljive visino, pa Wi	^ iz skromnega lista postal res
bogati in zazeljeni obiskovalec slovenskih diu ž in po Viktoriji. Tisti/ki stoie ob strani in znajo samo kritizirati ali se celo posluževati lazi, morajo danes hoces-noces priznati: SKM je melboumške Slovence le precej krepko povezalTteh petih letih obstoja. Slovenske zabave, števili izleti, nastopi pred Slo Iv-stralsko javnostjo, prva slovenska oderska prireditev v Arstraliji (Županova Micka) an končno akcija za DOM (ki bo v kratkem uresničila svoj namen)... vsega tega bi ne bilo, če bi pred petimi leti peščica idealistov ne zasadila orvo lopato v trdo izseljensko grudo. Tudi socialna pomoč bi bila brez Kluba zelo" okrnjena
Iz svojega delovanja med ameriškimi Slovenci vem, kaj organizacija pomeni. Vem, da bo enkrat marsikomu zal, da danes stoji ob strani, a takrat bo sam'sebi tožnik. f ? t1em	iz^srca čestitam ob peti obletnici vsem, ki so pripomogli do ta-
kratnih skromnih začetkov, vsem, ki so klub v teh letih vodili, pa tudi vsem, ki se zanj tako nesebično žrtvujejo danes. Le korajžno novim obletnicam naproti!
*	Zakonsko zvestobo so si obljubili v naši sredi; Dne 5.decembra sta stopila pred _ oltar v North Fitzroyu Anton GJEREK in Sabina NOVAK, oba doma iz Prekmurja, ženin iz Crensovcev, nevesta, iz Cibine. - Dne 12.decembra sta si v cerkvi sv.Avguština _ v Yarraville za vedno podala roke Jože VOHAR in Pavla ŽIŽEK, oba doma iz župnije Beltinci. - Dne l^decembra je videla slovenski par stolnica sv.Patrika:
Sranc^BERGOC ( iz fare Trnje, Slov»Prim.) je rekel "Da!" Heleni URBANÖIÖ ( iz fare Kosana, Slov. Prim.). - Loti dan je popeljal v zakon pri Sv.Ignaciju v Rich -mondu Karel FILIP svojo nevesto Jožico VOGRINČIČ. Ženin je iz Sotine (fara Rogaseli), nevesta iz Krašč (fara Pertoče), oba torej iz Prekmurja. - Vs^m n Je čestitke !
*	Krščevali^so: V družini Jožefa Zupančič in Ane r.Božič v Noble Parku so dobili prirastek. Zal sem bil na rednem obisku v Južni Avstraliji in so medtem krstili, pa mi ime ni znano. - Dne ^.decembra smo v Fitzroyu nesli h krstu Frančka ZUPANČIČ, sina mlade vdove Angele r.Zalokar in pokojnega Franca Zupančiča, ki nas je v maju tako nenadoma in tragično zapustil. - Dne 12.decembra je bila krščena Adriana Paria, hči Viktorja DOGINA In Evlalije r.Lopič iz Altone. Isti dan ~je pri krstu družinica Jakoba Urbančiča in Terezije r.Škrlj v Northcote dobila DARKA JAKOBA, ki prav gotovo ne bo pevec, ker je spančkal skozi vse obrede. - Še nekaj
-krstov bo pred božičem, a imena bom objavil prihodnjič, ker jih zdajle še ne vem. - Iskrene čestitke vsem srečnim staršem, malčkom pa dolgo in' srečno življenje!
*	Kar prav nam pride, da prirede procesijo v Sunbury vsdc o leto ravno na prvo nedeljo v novembru. Ker nas vodi pot mimo keilorskega pokopališča, se bomo talco lahko
sleherno leto ustavili na naših slovenskih grobovih, j ili okrasili ter na njih prižgali svečke ter obenem pomolili tudi zä vse naše pokojne tukaj in v domovini. Vsi, ki so se udeležili našega letošnjega romanja, so bili zadovoljni. Vem, da se
??vvrug0 let0 §e veg Priìav-:- 111	trije avtobusi premalo. Slovensko po -
kopališče bo pa do prihodnjega novembra tudi že lepo urejeno. Predložil sem na -črte keilorskim občinskim m' 'm ter so jih odobrili. Hvaležen sem SKM, ki mi je za ureditev pokopališča pokl.mil prvi dar (ló-9-O). Tudi darovi, ki jih je nabral sv.Anton na Miklavževanju, so bili namenjeni isti akciji (3-1-1,). sleherni dar za naše grobove je dobrodošel. Zlasti naši fantje naj bi se .odrezali in se ne bali seči v žep. Naše pokopališče bo -vreden spomenik vsem pokojnim rojakom v Viktoriji, pokopavam pa le ngg več fante, ki tukaj nimajo svojcev.
Ob tej priliki bi spet prosil vse rojake, ki kakor koli zvedo za nesrečo ali pa smrtni primer roj alca, da mi takoj javijo. Težko mi je vselej, če za podobne primere zvem sele tedne ali mesece pozneje.
*	BOŽIČNI PRAZNIKI so tu! Vsem dragim rojakom po širni Viktoriji želim praviz srca oDilico miru, v novem letu 1?60 pa mnogò lepih uspehov/Enako kakor po -
sameznikom pa želim tudi naši narodni družini, da bi so v novem letu še tesnejše povezala z delu zs. naše skupne cilja®
December 1959
Drugo zborovanje darovalcev za naš "DOM", ki je bilo dne 15» novembra t.l. v dvorani oerkve Sv» Frančiška v Melbournu, je za nami, ravno tako se je priključilo minulosti že nešteto neizkoriščenih možnosti takojšnjega uresničevanja zamisli o postavitvi prepotrebnega kulturnega središča melbournških Slovencev. Pred nami se v vsej lepoti novih pričakovanj svetlika Uovo leto in nas zvedavo sprašuje o naših bodočih nalogah in delu za dvig slovenstva na kulturno-prosvetnem polju in dozdeva se nam, da se skriva v davnih časih porojenemu voščilu za uspešnejšim delom ne samo igra prijaznih besed, tamveč mnogo več, o čemer bomo morali razmišljati treznej-še v novi poslovni dobi, nad katero bo še vedno lebdel pridih "zamišljenega" v pričakovanju rojstva svetlejše, plodnejše dobe».*
Ali bodo 5e vedno lepe sanje ob koncu naslednjega leta in preselitvi v obdobje 1961, ali si bomo vendarle Se z nasmejanimi obrazi zaželeli "Srečno in uspešno Novo leto" v okrilju našega DOMA, so misli mnogih nas v tem razburkanem Času gigantskih zmag nad vesoljem. Tolaži nas večni ÖAS, ki nam stoji zvesto ob strani in nas uči, da bomo uspeli v vsem, če bomo vedno ostali zvesti svojim idealom.
Kaj vse nas še ne čaka in kako bo nekoč še lepo... - (UB.) -
Danes objavljamo Se poročilo načelnika Odseka "DOM" SKM o delovanju in izvrševanju nabiralne akcije za Slovenski Dom v Melbournu?
"Med Slovenci v Melbournu je že davno bilo čutiti potrebo po skupnem Domu, ki bi bilo središče vse naše dejavnosti. Prav zaradi tega je prišlo na pobudo Slovenske- , ga kluba do prvega zborovanja 4. avgusta 1957« Na tem zborovanju smo obravnavali j možnosti , kako bi bilo to mogoče najbolje izvesti in tako sklenili, da bo celotno Akcijo za Slovenski Dom izpeljal pod pokroviteljstvom Slovenskega kluba Melbourne v ta namen osnovani Odsek "DOM"» Takrat je bilo tudi sklenjeno, da bo ob koncu nabiralne akcije sklicano ponovno zborovanje darovalcev.
Na dan otvoritve akcije je Odsek "DOM" prejel prva darila, to je velikodušni dar neimenovane rojakinje v znesku.£ lOO, £ lOO od SKM in £ 20 od SK Adelaide.
Začetek je-bil kar razveseljiv, toda kmalu so se pokazale prve težave. Od 20 poverjenikov, ki so bili pripravljeni nabirati prispevke, je čez nekaj časa ostala le peščica in prav zaradi tega se je akcija zavlekla za nekaj časa.
Odbor Slovenskega kluba Melbourne je podprl nabiralno akcijo z vsemi sredstvi, ki jih je imel na razpolago. Tako je na primer kril vse stroške nabiralne akcije (knjige častnih potrdil, hranilniki, pisalni material in inventar itd,), bil finančno največji podpornik in skrbel, da so zbrani prispevki v celoti ostali za Slovenski Dom,
Zasluga, da se je nabiralna akcija v začetku letošnjega leta pospešila, gre slehernemu članu Upravnega odbora in Odseka 'DOM", Ti so v kratkem času obiskali va' -ko slovensko hišo v Melbournu in nabrali lepo vsoto denarja.
Nabiralna akcija je bila osnovana po pravnih predpisih. Odvetnik, g, John Sullivan nam je sestavil posebno pravno listino (Memorandum), ki ustreza avstralskim zakonom. Na podlagi te listine je bilo je bilo imenovanih pet zaupnikov (Trustees), ki so bili zakonsko odgovorni za sleherni penny, darovan v sklad za Dom, kakor tudi, da bo nabrani denar nekoč resnično porabljen v namen, za katerega so ljudje darovali „
Naloga teh zaupnikov se danes konča, razrešeni bodo svojih dolžnosti, novoimenovani zaupniki pa bodo dalje skrbeli, da se Don uresniči*
Finančni uspeh akcije do današnjega dne je sledsSi:
Darovano od SKM............................»................... £ -1.301 - 14 - 11
Hranilniki ..................
Posamezniki .................
Bančne obresti do junija 1959
133 - 19 - 7 I.570 - 00 - 8 44 - 6 - 6
Skupno £ 3.O5Q - 1 - 8
- A ~
Naš "DOM" ... (s str. A)
Slani Odseka "DOM" so si ogledali več poslopij, ki so bila na prodaj in ki bi jih z našimi sredstvi lahko kupili,
Pred današnjim Zborovanjem pa nismo imeli pravice, skleniti kakršnekoli kupčije, ker je bila naloga zaupnikov le zbirati denar. Zborovanje bo zato moralo pooblastiti nove zaupnike, da'po svojih najboljših uvidevnostih in s finančnimi sredstvi, ki so jim na razpolago, kupijo primerno poslopje.
Odsek "DOM" se dobro zaveda, da z zbranimi sredstvi ne bomo mogli kupiti palaše, ampak je razumljivo, da bo s pomočjo Slovenskega kluba in rojakov'morebitna skromna stavba rasla v bodočnosti ali pa se bo prodala in kupila večja, kakor nam bodo pač dovoljevala finančna sredstva.
Prepričani smo, da čeprav ne bo prvi Dom zadoščal vsem našim potrebam, bo pa le nekaj in prišli bomo nekega dne le do tega, kar vsi šalimo.
V imenu Odseka Dom se zahvaljujem rojakom, ki so v ta namen darovali, in Slovenskemu klubu Melbourne za znesek £ 1.300» Omeniti moram narodni čut Slovencev.izven Melbourne, in Viktoriji), posebno pa slovenskim fantom v Coomi, ki so radodarno položili dar Domu na oltar. Prav posebna zahvala in priznanje pa izrekamo onim rojakom, ki so žrtvovali svoj prosti čas, denar, delali milje in poleg tega še darovali, da se je 3.050 funtov lo zbralo,Ti naj bodo v vzgled posebno onim, ki do danes še niso prispevali, ali pa so nabiralcu celo zaprli vrata.v obraz.:
Zaključujem s poletnimi mi.imi goriškega slavčka S. Gregorčiča, ki so vedno znova in znova podžigale začetnike ideje Dornas
Učakal rad bi srečen dan, dan našega združenja, bi zrl, kako en krov prostran čez dom se ves razpenja.
Paš prapor bi na krov pripel, dom blagoslovil bi vesels "Bog živi vse Slovene pod streho hiše ene!"
Marjan Lauko
0 Lì £7
on/r
Slovenski klub Melbourne praznuje dne 19» decembra t.l. svojo peto obletnico ustanovitve, preveč tiho in neopazno pa smo prešli drugi najpomembnejši datum v naši klubski kroniki iz preteklosti in sicer rojstvo našega "Vestnika", ki je ugledalo luč sveta 1. septembra 1955» d' r-užili smo oba jubileja v skupno predstavo našega dela od obstoja pa do danes z i kaj bežnimi najznačilnejšimi mislimi, ki naj vsaj za trenutek osvetlijo naše poslanstvo res pri vseh rojakih v tem dalnjem svetu, kjer bi se na ša srca morala odpreti v ljubezni do vsega, kar obdaja naš izvor...
Ce pogledamo nazaj, bomo ugotovili, da je SKM opravil v petih letih ogromno dela. Organiziral je že nešteto plesnih večerov in izletov v razne kraje v Viktoriji, ki slovijo po svoji lepoti in zanimivosti. Poleg tega je Skm ustanovil svojo dramsko skupino, ki je uprizorila 22. novembra 1957 prvi slovenski kulturni večer in z istim programom gostovala dne 4. januarja 1958 v Sydneyu. Dne 14, decembra istega leta je dramska skupina uprizorila komedijo v treh dejanjih "Stari grehi", Ze dalj časa nas SKM zastopa redno na Hoyal Melbourne Show, SKM je 22. novembra 1957 odprl najlepši list v knjigi svojega obstoja z otvoritvijo nabiralne akcije za postavitev "Slovenskega doma" v Melbournu. Dne 15, novembra 1959 je SKM uradno zaključil nabiralno akcijo za "DOM", ter sklical zborovanje darovalcev, kjer je načelnik odseka "DOM" v izčrpni in zanimivi obliki predstavil sadove te akcije.
Že tretje leto prinaša Sv. Miklavž mnoga darila našim najmlajšim.
SKM izdaja mesečno glasilo "Vestnik", ki ga redno prejemajo vsi člani SKM. Od prve številke, ki je izšla zelo skromno na štirih straneh, je "Vestnik" počasi toda vztrajno napredoval» Sedaj izhaja na l6 do .18 straneh, včasih pa tudi več.
Ponevajamo, da je to peročilo le skromen uvod. v pestro dejavnost osvetlevanja na-
še lepe in zdrave preteklost..;, duhom v zdravem telesu ustvar
ja mngih zavednih Slovencevf ki so z zdravim toliko zakladov večnih vrednot.
Toliko lepega in stvarnega je bilo že napisanega in storjenega o naši preljubi domovini, o ohranjanju naših zakladov, o globokem idealizmu peščice najzavednej-_ ših rojakov, ki nikdar ne bodo mogli zatajiti svojih src, izgorevajočih v delu za ohranitev slovenstva v tujem svetu. Zdi se nam, da bi ranili najvzvišenejša čustva čudovitih idealov, ako bi se še nadalje dobremu in slabemu, ki nam vsako-dnevno neizbežno pronica v naša bistva, prepuščali na milo in nemilo s trhlo zavestjo, da je Bog najprej sebi ustvaril brado in nato še drugim. Saj se da z zdravo mero presodnosti in dobre volje usmeriti vsa naša stremljenja v močan tok, ki si bo utiral pota do končne zmage vsega zamišljenega s poživljajočo'zavestjo, da smo in bomo vedno ostali zvesti podarjenim dediščinam naših staršev, nepozabnim lepotam izgubljene domovine, svojim jazom.».
Nanizali smo Vam, dragi roj L:i in rojakinje, premnogo biserov naših misli in plodnega dela v čudovito ogrlico, ki naj krasi naše zavesti ter s svojim slepečim sijem navdušenja ponovno potrjuje vzvišenost našega oživljenega poslanstva na tuji zemlji,.
Ob peti obletnici Slovenskega kluba Melbourne, kličemo še enkrat vsi Slovenci tej mladi, a čvrsto ukoreninjeni ustanovi še na mnoga, mnoga leta z gorečo željo po nenehnem vzponu in po še večjih in lepših uspehih,
UPRAVNI ODBOR
SLOVENSKEGA KLUBA MELBOURNE
Dne 14. decembra t.l. smo prejeli od Uprave Slovenskega kluba v Geelongu čestit-/- . ke k peti obletnici obstoja našega Kluba, Iskreno zdravico, prežeto s srčnim iz-o/ livom najdragocenejšega darila naših bratov in sester iz tihega, obmorskega roba Viktorije posredujemo vsem članom naše složne "družinice" očeta - slavijenca, Slovenskega kluba Melbourne.
"Upravnemu odboru Slovenskega kluba Melbourne!
Pet let poteka 19« decembra, odkar ste melbournški Slovenci zbrali skupaj rojake, raztresene po velemestu ter jih združili v eno veliko družin, v Slovenski klub Melbourne.
Pet let trdega dela, napora i: požrtvovalnosti je za Vami. Ko ob tem jubileju Vašega društva pregledujemo.; kaj je bilo v tej dobi narejenega, ugotavljamo, da so Vaši napori obrodili res " gate sadove. Ni potrebno naštevati Vaših uspehov, o njih govorijo ter jih potrjujejo dejanja sama .
Poudarjamo le to, da smo nad Vašimi uspehi navdušeni ter Vam prav iz globine srca čestitamo. Naša največja želja je, da bi tudi v bodoče s takim ponosom vodiliVa-še društvo, da bi Vaši napori bili pravtako plodni, kot so bili dosedaj ter Vam kličemo s
Ko raj Sno in uspešno vodite Vaše društvo Še mnoga, mnoga leta v prid slovenstva?-
Tajnik SKG	Predsednik'SKG
Ivan Mejač, l.r.	Emil Kodre, l.r.
Od Slovenskega socialnega društva "PLANINKA" iz Brisbane pa smo prejeli sledeče pismo s
'G. Srečko Košir, predsednik SKM — MELBOURNE
V svrho POGLOBITVE medsebojnih prijateljskih odnosov, ki družijo naši obe društvi ter v znak slovenske vzajemnosti in medsebojne pomoči, je Upravni odbor našega društva "PLANINKA" sklenil, da iz svojih sredstev daruje za postavitev Slovenske-Doma v Melbournu znesek v višini £ 5.
Ta skromni znesek iz naših pičlih društvenih sredstev naj bo istočasno tudi majhna zahvala za vse izkazane zasluge, ki smo jih prejeli potom SKM v preteklosti, kakor tudi za vse dosedanje brezplačno pošiljanje Vašega cenjenega glasila "Vest-nika", za kar se Vašemu Odboru'iskreno zahvaljujemo. Upamo, da bodo naše vezi ostale vsaj na dosedanji višini, saj nas družijo isti cilji — delovanje za dobrobit slovenstva v novo pridobljeni domovini.
Z željo, da bi darovani znesek priključili k nabrani in zaključeni nabiralni ak-aaU ter, da bi Slovenski Dom v Melbournu v doglednem času že sprejel pod svojo c rsho slovenske rojake, Vas pozdravlja in iskreno čestita Vašemu plodnemu delu
ILiNINKA" i.z Brisbana,"	,
"Vestnik"	.Decomber 1959
Is pisarne tajništva. »*0 (s str, 7) In Se eno pismo "Planinko"s
*T* !?löia Va£em zadnjem p.-.: ..a izražene želje in ponudbe, da naj pristopimo Zvezi slovsnsictn klubov v Avsv:t„Iiji do sedaj Se nismo ničesar odločili ter bomo o tem vprašanju razpravljali .-.a naših prihodnjih sejah i Bodite prepričani f da Vas bomo o sprejetih sklepih takoj obvestili, Smatram pa, da bo vsled tehničnih razmer trenutno Se nemogoče izpeljati VaSe zamisli» Osebno pozdravljam to idejo-, saj j.e v močni skupnosti bomo napredovali in ohranili slovenstvo našim"otrokom v tukajšnjem morju tujine ob ugotovitvi, da nas vse družijo isti cilji, isti'ide-
clXZL.
Vsled prekratkega roka'nisem mogel odposlati nikakega dopisa o na Sem delu za Vase glasno^ ''Vestnik", toda obljubljam Vam, da bo sledilo podrobnejše poročilo sjcorajg kajti drugo leto bomo praznovali že petletnico obstoja našega društva.
Z željo po uresničitvi naših skupnih želja Vas bratsko pozdravljamo! -
Tajnik "Planinke; Janez Primožičj l.r,
Uprava SKM se za sprejete čestitke, denarno pomoč in želje po še nadalnjem sode-
-L.ov-.nju iskreno zahvaljuje obema društvoma s prijetno zavestjo, da ni več daleč
danf ko bomo složne poprijeli povsod, kjer so dani pogoji za razcvit naše narodne skupinec
A
X J I
J
V
XI poroča

bomo priredili dne 26, dec odra gostovanje odbornikov in zainteresiranih članov
Kluba Slovenskemu klubu v Geelongu ob priliki njihove plesne zabave "Štefanovan-je".
Prijetne zabave, ki jih prirejajo Gealongčani, potekajo v tako sproščenem in veselem domačem vzdušju, kar smo- ugotovili že v preteklih letih, nas vedno znova
vadijo v iskreno okrilje njihove-tople domačnosti in.brezhibne izvedbe..
• . * ^ .. • ■
Vsi, ki zopet Kutijo željo obiskati prijatelje in znance v Geelongu in se povese-liti z njimi sedaj ob koncu leta, ko odpadajo z nas vse nepotrebne skrbi in vsa-" koonevne dolžnosti ob prijetni zavesti, da se bliža-težko pričakovano novo leto, naj prijavi..30 svoje udeležbo načelniku prireditev, g. Zakrajšku. telefonano v večerni* urah na 2116378.ali pa pismeno na naslov 32 Truganini Ed., Carnegie.
Prijave pošljite do 24„ t0mff, da nam bo olajšana izvedba gostovanja in zasigura-
nja avtobusov»
r enkrat vljudno vabljeni na to medsebojno utrjevanje prijateljskih odnosov!
*** Dne- 31« decembra t.l,- prirejamo tradicionalno "Silvestrovanje", ki bo od 7 30
ure do^ aveh zjutraj naslednjega dne v Prahran Town Hall, Prahran.	- -
Prisrčno Vas vabimo na to našo vedno najbolj uspelo zabavno prireditev, ki bo po-tete^a*v prijetnem vzdušju pričakovanja novega leta. Ostanimo zvesti tradicijam " naša,h S epih običajev in se od:, u vi te našemu vabilu in prijetno se bomo zopet zabavan, skxepaxi nova poznanstva in skupaj mislili in kovali načrte za bodočnost ob tako.srepo odmerjenem Basu, ki nam ne dopušča premnogokrat sličnih sprostitev. Kako cucio vi t do o bou. tek, kc bo dvanajst udarcev zagrnilo preteklost in nam odpr- : lo poua mnogin utanj in želj v novoletno obdobje, medtem ko si bomo prisrčno stis-
mislili tak0 5ist0 0 na§ih najdražjih in bo resna vsak-cLanjost počasi tonala v prijetno pozabo, naša srca pa bodo prečiščena vseh plevelov, saj ni „epa oga na svetu, kot živeti v ljubem miru .in prijetnih medsebojnih
odnosih, kar nam mnogokrat skali neprijetnost časa,,,
Ze takoj-, ob,--hodu .v dvorano se boste počutili tako domače, ob slovenskih motivih
^brocošiicah, ki Vam jih bosta izrekla slovenski fant in slovensko dekle v narodna.:: no^an predstavljajoč simbol naše Domovine. In še ena zanimivost. Tokrat x^nZ^TeK;9rab0	U^i * malimi lectovimi srci z našim novoletnim voš-
: *	Silvestrovanje"1959 — SXMJ' kar bo marsikomu" lep spomin na pri-
Te^kn''^tovnJJS' ,Izzrebali pa bomo tudi srečnega dobitnika, ki bo prejel v dar
Pridite — in ne bo Vam žal! ,

3) lacjajiiibKG
X {
i- \ r\ v n /'" i / "i 1
\J\J I ULI ILL ,
Od. mnogih naših najmlajših r,.-, lavž je za nami. Mnogi so ;.: tudi TS e obljubo o poboljšan,;-le še dovolite kratek -pogled v (namreč pri
. ..di odraslih tako nestrpno pričakovani Sv, Mik-■ '.'Z zabili in z njim vred so odromale v pozabo -, pridnosti? molitvi in podobno. Meni pa prosim, preživeto o Številke so moje delovno področje našem Klubu), za i2jemo pa se to pot ne bom•posluževal istih, namreč želim na kratko povedati nekaj misli, ki so se mi vzbudile ob našem "Miklavževan-ju".
Ali smo res že v toliki meri vsi pozabili, kako nepopisno lepi so bili tisti časi, ko smo v otroški dobi sami doživljali te skrivnostne pohode Sv. Miklavža? Oh, nikar ne dovolimo temu neizprosnemu materializmu, da nas oropa vseh teh dragocenosti in nam tudi v nadomestilo ničesar ne nudi. Pri približno dveh tisočih Slovencev, kolikor nas je v Melbournu, bi človek lahko upravičeno pričakoval nekaj več zanimanja in ne samo tistega značilnega zamaha z roko, češ, kaj bo to. Se več, prisluhnil sem pripombam ob prihodu Sv. Miklavža'z njegovim spremstvom. Med vriščem, jokom in zamaknjenem spraševanju najmlajših, so se slišale med mladino tudi zelo modre s "Mo, vidiš, saj sem dejal, da ne bodo nič drugega naredili kot samo obdarovali otroke in da bi se kakšnega skoraj še kaj prijelo." Ma hitro se je glasil pritrdilen odgovor. Vsak komentar je tu odveč. K vsem tem in podobnim vprašanjem pa mi le mnogo stvari sili pod pero. Osamljenost, zagrenjenost, dolgočasje naših ljudi, fantov in deklet (slednjim bi morda lahko še dodal svojevrstno muhavost in pretirano previdnost)» Vsa naša mladina nekaj pogreša in zanimivo bi bilo slišati, kaj je tisto "nekaj" in na kakšnem poprišču dela smemo pričakovati njeno sodelovanje. Slovenski klub Melbourne si na vse načine trudi mašiti te praznote, dasiravno so še predobro zavedamo, da smo brez priliva mladi-ne obsojeni na počasno umiranj 1.<, Svetlejša bodočnost nam mora služiti za vodilo, o čemer pa nismo v stanju pogovoriti se. Drugo leto bomo skušali osvetliti še te probleme. Vas vse pa že danss naprošamo za malo več podpore v vsem.
In še nekaj za dodatek,, Ob priliki "Miklavž evan ja" za odrasle v Prahranski dvorani je neznana prijateljica SKM izgubila ročno torbico z manjšo vsoto denarja in drugih drobnarij in toaletnih predmetov. Lastnica jo lahko dvigne pri blagajniku' V. Molanu, 173 Vere St., Abotsford, ali pa na naši prihodnji zabavi dne 31. deo., kamor jo bom prinesel.
In sedaj še
FINANČNO POROČILO "MIKLAVŽEVAN JA", prirejeno dne 5. decembra 1959 v Prahra City Hall.
Vstopninski darovi Prispevki od paketov Jedača in pijača Cigarete
Licenca, vabila in poštnina Najemnina za dvorano, mize in ostalo Orkester
Dekoracija in drobnarija Uničeni inventar Najemnina za rekvizite Prevozni stroški Vrednost ostal ega blaga Čisti dobiček
Melbourne, 8, decembra .1.959,
Dohodki s
154.10. -3» 2. —
130.15.10 2,15. 3
Skupno
, v 11. 2. 4 £ 302. 5. 5
Izdatki;
92.13. 9i > 3. 1.9 15. 5. 8 43. -25. -, -
8. 4. 6
2. 5» li • 1*14.U 4. 9. 8
j.06,10, -302. 5. 5
Blagajnik ' Vinko Molan,
VVVVVVVVVVVVVVVWVVV^^	y v.v y yy-y-yn;
ZAHVALA
V zadnjih dneh je prispelo na Upravo in Tajništvo in Uredništvo premnogo božičnih in novoletnih voščil rojakov in rojakinj Iz Avstralije in mnogih drugih krajev sveta, ravno tako tudi čestitke k petletnici ustanovitve Kluba. Ravno sedaj, ko zaključujem božično' številko "Vestnika", je prispel še telegram bivšega predsednika našega^Kluba M* Oppelta in bivše tajnice ge» H* Oppelt s sledečo vsebinoi "Ob peti.eina.ei ustanovitve Kluba Vam čestitava in kliče va še na mnoga leta!" -Vsem, ki so se nas spomnili ob praznikih in jubilejih, iskrena hvala!
li n (P fP IS O n (fi (T\
V—-• vv Vk. J a n '	W^sn
Kulturni referent Slovenskega kluba v Geelongu, g.f Marjan Er ib., nam je poslal prispevek o kulturnem delovanju slovenske peščice v Geelongu, mirnemu in zasanjanemu "mestecu", ki mu daje Se poseben mik sproščen pogled na lahno valujočo gladino Southern oceana, vlivajoSega v tamkajšnji živelj več zdravih in plodnejših idej ob že uspešno razvijajoči se splošna dejavnosti ohranjanja slovenstva v tujem svetu kot kjerkoli drugje po Avstralijiv kjer je mnogo več možnosti in večje število Slovencev. (Ur »)
Maše kulturno in prosvetno delo
Štiri leta so za nami, odkar je zaživel naš Klub;, katerega glavni namen je gojiti slovenske kulturne vrednote ter jih prenašati na1naše potomstvo. Se nekoliko raz- ' členimo naše delo v pretekli dobi, vidimo, da smo v tem pogledu že dokaj napravili, čeprav Se precej močno čutimo, da vseeno nismo storili vsega, kar je bilo v naših možnostih in močeh. Danes še vedno naletimo na mnogo težav in zaprek pri uresničevanju kulturno-prosvetnega programa. Tolaži nas zavest, da bo skromno število po2rt vovainih ljudi Se bolj uspelo v svojih naporih kot do sedaj in bo prebilo led še pri tistih, ki sedaj stoje ob strani in se vdajajo neosnovani apatiji in nepojasnjenemu nezanimanju za nase kulturno delo. Da pa nismo obstali v tem stanju, smo uspešno premostili s tem, da na naših prireditvah nastopajo predvsem otroci z recitaci jamj. pesmimi in sličnim(njih je seveda najlažje pripraviti k sodelovanju)» Kljub temu, da izvajajo jedro naših sporedov otroci, imamo prijetnejšo zavest ob precej dobro uspelih programih, da res želimo ohranjati z našimi najmlajšimi že mnogo tistega, kar smo podedovali od naSih staršev in prednikov. Ko tako gledamo na odru otroke, rojene v tujini, poslušamo njihovo milo govorico in se čudimo njihovi spretnosti pri izvajanju, nam takoj postane jasno, da pravzaprav oni polnijo vrzeli v našem kulturnem delovanju in da moramo na takšni osnovi razvoja še naprej vztrajati in vnašati v Že precej ustaljen in enosmeren potek mnogih prireditev poživilo iz mlajših vrst. Tako bomo uspeli tudi v vzgojnih pogledih, kajti naši otroci bodo res živo in doživeto občutili lepoto naše besede in v njihova srca se bo naselila neizbrisna zavest, da so sinovi in hčere slovenskih staršev, s tem pa bo naše poslanstvo dokaj izpolnjeno.
Izvajanja otrok pa razumljivo ne morejo zadostiti širšim zahtevam naših ljudi po kvalitetnejši osnovi, kajti za uspešno kulturno dejavnost je neobhodno potrebno sodelovanje odraslih,•kar pa je zopet problem zase, Res mnogo je treba imeti volje, veselja in ljubezni, da se lahko vključimo v tok najdelavnejših, ki že globoko orjejo kulturno ledino, S tem bomo starejši pomagali našim otrokom, da ne bodo prikrajšani za vso tisto lepoto, ki so nam jo zapustili naši pesniki in pisatelji in drugi umetniki. Pogostejše prireditve naj bi pritegnile več ljudi k sodelovanju, ^ . utrjevale naj bi njihovo zanimanje za oder ter širile obzorje naših kulturnih vred-" not. Koliko je med nami mladih ljudi, ki popolnoma nekoristno zapravljajo svoj prosti čas pri tem, ko se nekateri krivijo pod težo bremen, ki jih prenašajo v prid slovenstva potem, ko se po končanem napornem delu v tovarnah posvetijo sleherni dan še društvenemu delu. To delo nekako ustreza organizacijskemu delu društva, toda le z obilico dobre volje bi lahko posredovali Slovencem češče naSe kulturne zaklade.
Lep primer dobre volje, ki je rodila pričakovan uspeh, smo videli na nedavnem Mi-klavževanju ob nastopu naših pevcev pod vodstvom g« Beneta. Uspešno so zapeli štiri pesmi, čeravno so imeli samo tri skupne vaje. Zdi se mi, da na prireditvi zavlada nekaka praznina, iko spored ni izpopolnjen s pevskimi točkami. Do potrditve teh misli smo prišli po pevskem nastopu naših pevcev, ko smo zadovoljno zapuščali dvorano«, Zelo razveseljivo bi bilo dejstvo, da se zaželjeni pevski zbor ohrani in še razširi« Na ta način bodo postale naše prireditve pestrejše in bogatejše. Ko sem ravno omenil prireditev, čutim prijetno dolžnost, da se v imenu Odbora SKG toplo zahvalim g» in ge, Mejač, ki sta z velikim trudom in nesebično požrtvovalnostjo izdelala kostume za Miklavževanje. Obleke so zelo okusno in pedantno izdelane ter pomenajo pomemben prispevek k. našim rekvizitom in skromni garderobi.
Izrazil bi rad tudi željo Odbora SKG rojakom in rojakinjam, da naj bi po svojih močeh prispevala k ustvaritvi našega kulturnega središča? Prepričan sem tudi, da se zavesti, ki jo vsđkdo nosi globoko v sebi — namreč občutka, da pripada slovenskemu narodu « nikakor ne da za~aa,ca in tudi ne pozabiti. Ko bomo potrebovali Vašo pomoč s oziroma ko bomo shirali ;iv..-povke za naš provizorij, naj si vsakdo prikliče v zavest, da je Slovenec in L : bo ostal zvest slovenstvu„ Ta misel na.j nas vodi k
ustvaritvi koščka domovine v dalnji Avstraliji.	„ . _ ..
"	Marjan Hrib
Ìjfef; iì>m\im
P-tóSfc^c i."

DOLŽAN III SAMO, KAR VELEVA MU STAN, KAR MORE, TO MOŽ JE STORITI DOLŽAN?
SIMON GREGORČIČ
Globoko so korenine v mnogih, ki so nekoč s srcem, mislijo in neutrudnim delom oživljali naše pestro društveno življenje, porojeno iz zdravih teženj spreminjati hladnost tujine v nanovo vzniklo toplo domačnost izgubljene domo-vile, ki je v vsej moči zažarela iz premnogih duš prvotnih slovenskih naseljencev v objemu temnih slutenj, da jih bo pogoltnilo neznano morje tujine. Kako čudovita je zavest, ki nas vsakodnevno utrjuje v prepričanju, da smo lahko ponosni, na toliko predanih ljudi, raztresenih po zemeljski obli, ki nikdar, nikdar ne bodo morali zatajiti svojih bistev ter se bodo večno razdajali idejam, ki bodo ohranjale naš rod iz dobe v dobo do večnosti.,.
Te dni sta se našemu Uredništvu oglasila Še g, in ga. Sajnovič, ki sta pred kratkim zapustila neizpolnjivo vrzel v naših vrstah in odšla po novi življenski stezici tja, kamor ju je še davno vleklo srce po nevidnih zakonih Usode, ki nam usmerja varno korake v širnem svetu ...
Njune vzpodbudne vrstioe pcdarjajno našim bralcem s ponosom v vzpodbudo, da jabolko ne pade daleč od drevesas
"Gotovo Vas bo to pismo presenetilo. Upava, da se naju še spominjate, četudi nisva več v vaši sredi.
V Toronto sva prispela 20. septembra. Potovanje je bilo res lepo in nepozabno. V tej kratki dobi najinega bivanja v novi deželi sva tudi že prejeia dva zaporedna izvoda "Vestnika", ki nama bo vedno najbližje pri srcu. Srečna sva, da vsi naši skupni napori za ustvaritev naših ciljev niso bili zaman. Lepo je videti, kako še dalje neumorno razvijate kulturno—prosvetno dejavnost za obstoj slovenstva in vidno iz dneva v dan bolj napredujete. Čestitava Vam k lepo urejevanem "Vestniku", glasilu naših rojakov.
Le tako naprej, dragi rojaki, z upom in trdno voljo v srcu in naši cilji bodo lahko uresničljivi!
Vse za naš DOM — SRCE N A S E MATERE! Vsi skupaj z Vašimi prijatelji sprejmite iskrene pozdrave od Vaših sorojakov
Stanka in Jožice Sajnovič
Toronto, 7. december 1959,
WW vvwwwvvvwvvvvvv^
Pomemben jubilej

Že v oktoberski številki "Vestnika" smo se z nekaj bežnimi mislimi dotaknili nedavnih slavnos ti ob priliki obhajanja stoletnice, odkar je škof Martin Slomšek premestil sedež^lavantinske škofije iz St. Andraža na K roškem v Maribor.
Ta pomemben, jubilej ne sme iti mimo nas v pozabo, da se mu ne bi predhodno poklonili še z nekaj najznačilnejšimi mislimi.
Kadarkoli se spomnimo imena Anton Martin Slomšek, nehote pomislimo o njegovih velikih zaslugah za Cerkev in slovenski narod.
Dne 4» septembra 1849 je bil škof Slomšek slovesno ustoličen kot prvi mariborski škof. Kako je do tega prišlo in zakaj? Kot goreč rodoljub je gledal v bodočnost in zaslutil, kaj bo, ako bodo Slovenci severno od Drave še dalje pod oblastjo tujih nemških škofov,. Ko je postal škof .lavantinske Škofije s sedežem (seveda je potekala politična meja med -mariborskim in graškim okrožjem)""
v - 10
v St. Andražu v Labodski dolini 1846., je takoj pričel misliti, kam in kako bi premestil sedež škofije, kajti "blizu Gradca ni bilo zdravo živeti". Škof Slomšek je vprašanje rešil takoles Najprej je z velikimi napori leta 1859 združil v eno slovensko škofijo štajerske Slovence iz škofij Gradec in Št, Andraž. Kasneje so se pridružile tej zvezi še mnoge druge škofije ob severni meji in onstran Mure. To je bil velik zgodovinski mejnik, kajti v primeru, da Slomšek ne bi prenesel sedeža škofije v Maribor, bi bile Slovenske Gorice za nas izgubljene narodnostno za vedno in prevladal bi nemški duh. Tako pa je iz Maribora po vsem Spodnještajerskem tekel vrelec verske vzgoje in slovenske narodnostne odmike v edino pravilno narodnostno smer, ob kateri je nemški in protestantski šovinizem izgubil vso moč.
S hvaležnostjo se spominjamo Slomška ob tej veliki stoletnici z željo, da bi velik a prizadevanja malega slovenskega naroda kmalu ustvarila lepše dni slovenske domovine, kot se to spodobi otrokom Slave.
"Vestnik"	December 1959
r-v H
^jr cJz st/efa zmnoslu tehaik il' / 1
J/9
Pravijo, da preveč spanja Škoduje, Ülovek namreč diha med spanjem počasneje in se
zato ogljikov dvokis, ki ga sicer izdihavamo, kopiči v krvi in količina» ki se na-, here v osmih ali desetih urah spanjaP Se ni nevaana, pač pa je nevarna količina» ki se nabere po šestnajstih urah spanja» Razlagajo tudi, da učinkuje ogljikov dvo-kis kot anestetik in je zato človek zaspan, Če predolgo spi, Zato ni menda neutemeljen reks Pxä ura — zlata ura?
—	V jasnem vremenu lahko opazujemo v našem ozračju vsak dan okoli 90 miljonov meteorjeve Zagledamo jih šele v višini 80 kilometrov nad Zemljo, ko se v zraku tako segrejejo j da satanijo*
—	200,000 dolarjev bo stala nova atomska ura, ki jc izdelujejo v ZDA in ki jo nameravajo prihodnje leto izstreliti v večjem satelitu na pot okoli naše Zemlje, Trdijof da je tako točna, da ne bo v tisočih letih zaostala niti za sekundo,
—	Rusi poročajo o rezultatih s »rojih meritev s Sputnikom 3, Po njihovem ne grozi raketnim ladjam noben nt-varne zaradi meteori tov. Ha površino 100 kvadratnih metrov pade v 14,000 urah letenj. •. an s-m meteori t, ki tehta desetinko grama»
—	Doktorska disertacija na neki ameriški univerzi je imela naslov? 0 čem se zakonci najraje pogovarjajo? T njej so bili rezultati obsežne ankete, v kateri so zakonce razdelili nekako v tri kategorije, V prvi so zakonci v prvih letih zakona.
Ti so odgovorili, da prednjačijo v pogovorih osebni občutki, seksvsakdanjost in načrti® V drugi skupini so zakonci z najmanj dvema otrokoma, ki se, dokler otroci ne odrastejo, pogovarjajo v glavnem o njihovi vzgoji in. o družini, nato pa polagoma preidejo k socialnim problemoma Zadnji pa sc- zakonski veterani, ki so poročeni že več kot 25 let. Ti se spet več pogovarjajo kot druga skupina in le malo manj kot prva«, Zanimajo jih predvsem znanci in družbena aktivnost.
Misli velikih mož
J
*	Življenje ti bo dalo tisto9 kar zahtevaš, če boš le dovolj dolgo in dovolj jasno zahteval s — E, Hesbit
*	Sprememba je edini resnično vzgojni življenjski element. — Jeremias Gotthelf
*	Modrost je vedeti, kaj boš storil prav zdajle, in ne, kaj boš storil na koncu. Herbert Hoover
*	Pol ducata je besed, ki so dragocene kakor diamanti. Uporabljaj jih čestos prosim, hvala, ljubim te. Vpreži jih v vsakdanje delo, — Marjorie Woods
*	Presojaj moškega bolj po vprašanjih, kot po odgovorih, — Voltaire
-- * 'Vzemi5" več velja, kot i v kdo pravi dvakrat? "Dal ti bom!" — Španski pregovor (iS
*	Malo je ljudi, ki. bi razmišljali, vsi pa hočejo imeti prav, — A. Schopenhauer
*	Udarce usede,, ki prihajajo od zunaj in so slučajni, še nekako prenašamo, trpljenje, ki smo ga sami zakrivili, pa je trn, ki nas stalno zbada. — 0. Wilde
*	Resnost ne izključuje smeha5 resni ljudi se lahko smejejo, komur pa manjka res- ■-, nobe, se nima čemu smejati, — Walter Goes
*	Ko se žarek svetlobe dotakne tvojih vek, nikar več ne zaspi! Jutranje misli so
prvorojenke. — Japonski pregovor
*	Vse dobrine so sporne, šele izgubljene dobijo ceno, — Schiling
"Spet nekaj bolehate, draga dama. Dobro bi bilo, če bi se spet poročila."
"Oh, gospod doktor, ali je to ženitve-
Nekaj drobnih šal
"Moj mož se je strašno prehladilj sploh ne
more stati na nogah."
"Ali se je že poskusil zdraviti s kuhanim
na ponudba?"	! žganjem?"
"Zdravnik predpiše zdravile, toda sam j "Seveda, saj prav zato ne more več stati ga ne vzame ! "	j na nogah! " ______
Anekdota
"Rajši imam zlega človeka, kot bedastega," je rekel Dumas. "Zakaj zli človek v svoji zlobi tu in tam počiva, bedak pa se svoje bedastoče nikoli ne utrudi."
o O
DB. J » KOCE j, G.P.O. BOX 67Ö, P E E T E, W.A.
Pošiljamo^ pakete s hranof tekstilom (Stofi), tehničnimi predmeti in zdravili iz Trsta in Londona v domovino. Cenik za pakete je bil objavljen v oktobrski Številki "MlSLI". Ce Selite, Vam pošljemo cenik.
Obrnite se z zaupanjem na nass
1)	AKO ŽELITE PBIPELJATI ZAROČliNKO, SORODNIKA ALI PRIJATELJA IZ KATEREGAKOLI KRAJA SVETA V AVSTRALIJO. RAVNO TAKO y AKO SE ŽELITE IZSELITI IZ AVSTRALIJE.
2)	AKO ŽELITE NAROČITI VOZNE KARTE ZA AVIONE ALI LADJE ZA POTOVANJE PO CELEM SVETU*
3)	AKO ŽELITE DOBITI TOČE.T IN PRAVILEN PREVOD VAŠIH SPRIČEVAL IN VSEH DOKUMENTOV SPLOH,
4)	AKO ŽELITE DOBITI NASVET GLEDE VSEH VPRAŠANJ, KI SE TIČEJO VAS IN V^ŠIH SORODNIKOV TUKAJ ALI V DOMOVINI (POLNOMOČJA, TESTAMENTI ITD.)
5)	AKO ŽELITE DOBITI ODLIČEN SLOVENSKO-ANGLEŠKI IN AHGLSŠKO-SLOVENSKI SLOVAR (SE-I SEDNJAK).
Vsem svojim klientom, kakor tudi vsem rojakom širom Avstralije ž e 1 i m os
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETOS Dr. J. KOCE, G.P.O. BOX 67O, PERTH, W.A. (Tel.s 28-2311) dr' C Zastopnik za Vic.s ~ à Z	Zastopnik za N.S.W, s
ST. ALBANS, VIC.	-	^fe^rfe
Tel.s 65-93 78	^^^^
Mr. J. Vah, 2 Kodre St.,

Mr. R. Olip, h^r^y^ó5 Moncur St.,
WOOLLAHRA,SIDNEY, N.S.W.
Tel.s FB 48O6
{0 */S/OOsto^anl ro/a/c/ /n ptuo.tel/1 S-J^. M. / '
^TéMW Slovenj Mob me/bouree
^IJ Väs ft oc/no usbl ne* frjcJ/c/G nalno p Les no zr&ó&vo
/m « ^tboßt
_ u i r ~ V ' rshrQn J awn àia// J re trs?? 4i
1 + 1/ Če trk/f 3/.j>ec./<7S9 <=><J 7 30
/ • / -

O'O
re. jzs/Jfr
V 5 top nilski d oj
1 o
za ; e o/a
! r\ . Ytu
■\j "t> j-.mqov
-o p * tačo preskrbljeno )
V.O. 5X.W.
a	^
H S E I WAS ! Katja Spur
Kdo ste vi, Ss en Wan, in kdo sein jaz, ki vam pošiljam ta odgovor? Ali nisva dva bregova ob isti reki, ki ji je ime Hsi Men?
Stojim ob vaši senci, Prva gospa, in se vam spoštljivo klanjam. Vem, da mi ne boste odgovorili, pa vendar vas vprašams ali morete ustaviti reko, da vam ne bi ušla iz rok? Ali jo morete prisiliti, da naj namaka samo en breg s svojimi vodami?
Držala sem v rokah obraz moža po imenu Ksi Men — mar je bil to obraz očeta vaših sinov, Hsen Wan? Bil je obraz, ki ni nikdar pripadal vara in ne bo nikoli pripadal drugemu kakor meni, kajti ujela sem ga bila zase iz reke časa.
Maj vas imenujem sestra, Ilsen Wan' Kdo mi je po usodi sorodnejši od vas. Prva gospa?
Ali bi morala pregnati sončni žarek, ki mi je v sivem dnevu padel na roke? Tudi ce bi mu bila umaknila roke, kam bi bil padel? Ali bi reka, ki bi jo bila odvrnila od sebe, našla vas, sestra, in vas napojila s svojimi vodami?
Vprašali ste me, kakšen je moj cilj, Prva gospa,
dom Ozarjene jeseni ni počivališče, iz katerega bi ne držala nobena ___ • _ • . .
Ne, Hsen
Jan,
pot dalje. Ksi Men je potujoč; se bo njegovo srce naveliča"o
pevec in mnogo je še postaj na njegovi poti, preden .osmi, ki jo poje...
Vaše pismo, Prva gospa, je prišlo do mene v enajstem mesecu leta. Morali bi ga bili poslati pred enajstimi menjavami lune — takrat je bil Hsi Men sončni žarek na mojih rokah.
0, Hsi Wan, kako malo tistega, kar je bil Hsi Men v času vajinega skupnega življenja, ste mogli ujeti v svoje roke: Bil je reka, ki ste jo hoteli vso zajeti, a koliko njenih voda je med vašimi prsti odteklo drugam?
Zakaj ste hoteli biti drevo, ki more rasti samo ob deblu drugega drevesa? Gingkoko-vo drevo, ki stoji trdno in daje senco popotniku, ne joče, kadar se ta naveličasen-ce pa vstane in gre dalje. Tisti, ki ste si ga izbrali za oporo, ne trpi bremena, m sebi, saj je sam ovijalka, potrebna opore. Mar ni preživel svojega življenja v senci zena, ki so mu stregle?
Ko vas je vzel Hsi Men prvič v naročje kot največje odkritje v svojem življenju, je _ veljalo to odkritje ženski v vas. Vi pa ste verjeli, da vas jemlje zaradi vaše en-da kratnosti — zanj pa ste bili samo ena inačica ženske, in to mu je bilo premalo,
0, Prva gospa, ki pojite svoje sinove z lastno krvjo — ali jih ne pojite za življenje, ko si bodo prav tako kakor njihov oče izbirali žene in jih puščali za seboj — mejnike ob poti, po kateri bodo hodili? Jaz pa sem rodila hčere, da bodo Prve in Druge in Tretje gospe možem, kajti tak je red življenja in kdo ga more spremeniti?
Spoštljivo se vam klanjam, Prva gospa! Ničesar, kar je bilo vaše, nisem vzela. Napojile so me vode, ki so skozi prste vaših rok odtekale drugam.
Od istih voda pije zdaj njegov Tretja gospa. Ob njej se je dvignil Hsi Men kakor ovijalka ob gingkokovem drevesu in, ko se z njegovega vrha ozira navzdol, verjame, da stoji na lastnih trdnih nogah, in ne mara, da bi mu povedali resnico o njem...
Prinesli vam bodo moj odgovor, Prva gospa, kajti pošiljam vam ga, čeprav ste mi bili prepovedali, da bi van odgovarjala. Sprejmite ga ali odklonite — bogovi so bili, dobri ali zli, kdo bi to vedel! —ki so od začetka določili najin prostor v Hsi Manövern življenju.
Se^pa boste vendarle sprejeli moj odgovor, o Prva gospa, vedite, da stojim v spoštljivi razdalji od vas, priznavajoč vam vse prednosti Prve gospe! Druga gospa je kakor igriv oblak na nebu gospodarjevega življenja? pride in mine, ne da bi zapustil sled za seboj, razen morda v gospodarjevem nasmehu ali v blesku njegovih oči...
Govorila sem, o Prva gospa!
Sen Si
v - 13 -
'VI
u
v
n &
i
©i)j]Q
IJU}
ni
Katera izmed sanj se ne izpolni, če jo dovolj hočeš?
prekinjale oddaje in
Radijske postaje po vsem svetu, so 13. septembra tega lets sporočale veliko novicos
"SEDMI ČLOVEKOV POSKUS ZA IZSTRELITEV RAKETE ITA LIHO — JE USPEL? » -
Zdaj, ko so se prva razburjanja polegla in so ta veliki dan z zlatimi črkami vpisali, v kroniko vrhunskih doživetij na področju odkrivanja vesolja in njegovih tajn, bomo na podlagi najzanimivejših ugotovitev mnogih slavnih kemikov, biologov, fizikov, astronomov, astronavi .v in drugih znanstvenikov osvetlili ta zgodovinski trenutek, ko se je Slovele prvi5 dotaknil nebesnega telesa in dodal h zmagam nad Mount Everestom, severnim tečajem in Antarktiko na zemlji še to največjo zmago do sedaj.
V	soboto, 12. septembra se je od ti odlepila velika Štiristopenjska sovjetska raketa na 379«000 kilometrov dolgo pot proti luni. Kmalu je dosegla "drugo kozmično hitrost" 11,5 kilometrov na sekundo» Ob 15 uri istega dne je bila raketa že 78,5 tisoč kilometrov od zemlje. Takrat je letela le še zadnja, 1.511 kilogramov teška stopnja, Ob 21,30 uri po moskovskem času je raketa izpustila natrijev oblak. Fotografirali so ga nekateri observatoriji v Franciji in Angliji.
V	nedeljo, 13. septembra je raketa drvela po komplicirani poti skozi kozmični prostor in 392 kilogramov njenih aparatov za proučevanje gravitacijskega polja zemlje in lune, za registracijo sevanja, kozmičnega prahu, meteoritov itd. je nenehno delovalo, Ob 12.00 uri ( po moskovskem času) je raketa pričela oddajati radijske t,, -naie, ki jih je lovil ze ves svet. Ujeli so jih tudi nekateri radioamaterji. Ob 22.00 je v raketi "spregovorila druga, močnejša radijska postaja." Iz Sovjetske zveze in drugod jo je spremljalo nešteto opazovališč» Hjen sterilizirani trup (da ne bi prenesla na lunino površje mikroorganizmov in tako kakor koli spremenila tam-
se je bližal krogu s središčem, ki se je ujemal s sre-in polmerom, ki meri četrtino luninega polmera. To je je bilo še 45»000 kilometrov, sedem osmin poti pa je
kajšnje "dosedanje stanje") diščem lunine vidne ploskve, bil zamišljeni cilj. Do lune že bilo za njo,
V nedeljo, ura 21, 2 minuti. 24 sekund (po Greenwichu) in ponedeljek 00, 2 minuti in 24 sekund (po moskovskem času) je oddajnik v raketi prenehal delovati in oddajati, To je pomenilo, d- se je raketa s hitrostjo 3>3 kilometra na sekundo zarila v "Mirovno morje", temno liso na lunini površini. Teleskopi tega niso videli zaradi prevelike razdalje. Iz razbitega trupla sta izpadla sovjetska zastava in grb z napisom "ZSSR, septembra 1959",
Armada znanstvenikov se je takoj zagrizeno vrgla v svoje delo in nešteto bo še ne-prečutih noči in strmenja v velika ogledala pocl teleskopi, laboratoriji bodo tiho drhteli pod n petostjo, fizično in duhovno, dokler ne bo prišel čas, ko bodo pričeli spreminjati rakete, ki jim zdaj služijo kot orodje za druge cilje, v enega iL -med ciljev, ki jih bo treba dosegati z drugačnimi orodji p z razumevanjem, sodelovanjem, skupnim naporom. Združitev žrtev in prizadevanj, ki jih vlagata obe strani v vesoljske namene, ne bi dala samo aritmetične vsote rezultatov, temveč mnogo večj upanja po hitrejši uresničitvi luninih in "dvomljivih zemeljskih" vprašanj.
Zanimive so izjave, ki so jih v dneh, ko so sovjetske rakete zadele in obkrožile Luno, tega tihega spremljevalca naše Zemlje, podali poznani znanstveniki in objavile vse vidnejše časopisne agencije» Hekaj najznačilnejših danes tudi objavljamo?
Dr. Hugh Dryden, direktor ameriške komisije za aeronavtikos
"Američani bodo lahko zadeli Mesec šele čez kaki dve leti. Maši izstrelki imajo skoraj popoln komandni sistem, vendar je treba izpopolniti naprave za vžig posameznih raketnih stopenj, d.- bi jim dali potisno moč, ki jim na startu navadno primanjkuje,"
Znani zahodnonemški strokovnjak in utemeljitelj načel raketnega leta Herman Oberth po vrnitvi iz ZDAs
"ZDA bodo kmalu prehitele Sovjetsko zvezo pri medplanetarnih poletih. Vprašanje poti v vesoljstvo za človeka bo rešeno čez dve do tri leta. Takrat bo Mesec že oskrboval Zemljo s surovinami. Čez dvajset do trideset let pa bomo postavili na umetne satelite velikanska sončna ogledala, s katerimi bodo ljudje po mili volji spreminjali noč v dan in obratno ter s televizijo nadzirali sleherni kotiček na Zemlji."


- 14 -
(Dalje str. 15)
70
Deceder 1959
Čas preloma „„ (s air., i <;.}
PEOPLEj belgijski fesapis ì »To jo izreden dogodek v zgodovini človeštva® Sovjetske raketa, ki je pri-spela na Messe, je postavila most med zemlje in drugimi"svetovi» Pomen tega podvaga, ki 30 ga opravili v izjemno težkih okoliščinah, presega vse predhodne« Gotovo jet Busi so prvi izkrMli pot na Messo!» •
MAINI CSI! SHIMBTTN, japonski Sasopiss "Ta sovjetski uspeh ho zavzel posebno mesco v zgodovini Človoštvao To ni slučaj ne rezultat srečnih okoliSčin, to je rezultat skrbnega znanstvenega dela, saj je raketa prispela na mesec natanko tako, kot so Busi planirali**» Upamos da bo zavest o obstoju takšnih novih smrtno nevarnih aparatov pripeljala do ponovnega proučevanja razorožitve „ p
S TAB j; londonski polliberalni veSerniks " Britanski zunanji minister Lloyd je izrekel eno najbolj monumentalno neumnih pripomb v zgodovini Upamo, da se minister v New Torku zdaj že grize v ustnice zaradi izjave,, da "meni, da ni kdeve koliko ljudi, ki se zanimajo za sovjetske raketo na mesecu," So zato znanstveniki 00 vsem svetu čakali nestrpno, kaj se bo zgodilo? Ali se zato sleherni človek na našem planetu počuti nekoliko večjega?,..,"
Sovjeti so k temu uspehu kmalu dodali še enega, ki pomeni nov korak v pripravah na vesoljski polet Človeka»
Četrtega oktobra, natanko dve lati po izstrelitvi prvega umetnega satelita na eliptično pot okrog Zemlje, je večstopenjska sovjetska raketa pognala 435 kilogramov koristnega tovora vesoljsk- postaje na pot, ki naj bi Sla okrog Lune, potem pa zanihala v veliki elipsi spet okrog Zemlje, Potisna sila, ki je bila potrebna za to delo, je bila desetkrat večja kot tista, ki je pognala na pot prvi sputnik.
In ugotovitve tega podviga?
Astronom GNJEVIŠEVs "Trdno sem prepričan, da bo kmalu prišlo do poletov tudi na druga nebesna telesa v sončnem sistemu, na primer na Mars in Venero,"
Astrobotanik. TIHOVs "Zdaj bo mogoče dognati, ali je na Mesecu življenje. Domnevamo, da j e na nekaterih področjih, posebno na robovih površine, ki je vidna z Zemlje, življenje v svojih nižjih razvojnih oblikah. Ni več daleč čas, ko bomo zgradili medplanetarni laboratorije ga poslali v bližino Marsa in ugotovili, ali je na njem življenje,."
Geograf PAVLOVSKI; "Sovjetski znanstveniki bodo kmalu dobili vzorce mineralov z
mesečeve površine<,"
Francoski astronavtik ANANOFFs "Izstrelitev rakete okrog lune je neprimerno bolj težavna, kakor izstrelitev rakete, ki je padla na Luno. Nisem pričakoval, da bo do tega prišlo tako kmalu« To je izreden dogodek,"
Izstrelitev te rakete sodi po sovjetskem sporočilu v okvir priprav za polet človekov vesoljski prosto: „ Raketa je dosegla med poletom hitrost, ki je večja kot 11,7 kilometra na sekundo. Zadnja stopnja riete nosi v sebi medplanetarno postajo in radijsko oddajnike. Postaja tehta 278,5 kilogramae Opremljena je s sončnimi baterijami, ki ji bodo omogočilo oddajanje podatkov za zelo dolgo dobe.
Sovjetska zveza je prepričana, da bodo ljudje, ki se bodo prvi izkrcali na kakem drugem nebesnem telesu, njeni državljani. Tako menijo tudi drugod. Londonski Daily Eerald je takole zapisal o mnenjih drugod po svetu s "Občudovanje z določeno porcije zavistiS» -
Lunik IIIp kakor so Sovjati imenovali to avtomatsko medplanetarno postajo, je v vsem uspel — obkrožil je Luno, slikal nam nevidno polovico in sliko posredoval na Zemljo» ki se jI je približal na 47500 kilometrov 18, oktobra, potem ko je zaključil svoj prvi kroge
Sedaj nam je že popolnoma jasno, da bomo kmalu dobili odgovore na vprašanja, ki so že dolgo^mučila človeštvo, na kar nas že vodijo ugotovitve ruskih fizikov in astronomov, ki so jih v zadnjem času objavile znane sovjetske publikacije»
Meteor, ki je 30. junija 1908 treščil v sibirsko tajgo, ni bil meteor, marveč — kot 30 v zadnjem času že večkrat ugibali — atomska eksplozija nezemeljskega izvora, — Obe mali luni, ki krožita okoli Marsa, sta najbrž umetna satelita, produkt marsovske civilizacije, preden je ta planet izgubil svoje ozračje, — V vesolju je neka do danes neznana sila, ki uravnava čas in povzroča, da so vrteča telesa — Zeml ja j, Jupiter in Sa turn — v preseku srčasta*
Torej zares dovolj snovi za živahno zanimanje v znanstvenih krogih, o čemer bomo drugič vec poročali 0
'Vestnik"	December 1959
D
!"V1 •
n ( vi °
J Lj V.Ji
C
o

Katera izmed sanj se ne izpolni, Se jo dovolj hočeš?
Radijske postaje po vsem svetu so 13, septembra tega leta prekinjale oddaje in sporočale veliko novicos
"SEDMI ČLOVEKOV POSKUS ZA IZSTRELITEV RAKETE M.A LIJMO — JE USPEL! » -
Zdaj, ko so se prva razbur j/u ja polegla in so ta veliki dan z zlatimi črkami vpisali. v kroniko vrhunskih doživetij na področju odkrivanja vesolja in njegovih tajn, bomo na podlagi najzanimivejših ugotovitev mnogih slavnih kemikov, biologov, fizikov, astronomov, astronavt v in drugih znanstvenikov osvetlili ta zgodovinski trenutek, ko se je človek prvič dotaknil nebesnega telesa in dodal h zmagami nad Mount Everestom, severnim tečajem in Antarktiko na zemlji še to največjo zmago do sedaj,
V	soboto, 12. septembra se je od t .1 odlepila velika štiristopenjska sovjetska, raketa na 379«000 kilometrov dolgo pot proti luni. Kmalu je dosegla "drugo kozmično hitrost" 11,5 kilometrov na sekundo, Ob 15 uri istega dne je bila raketa že 78,5 tisoč kilometrov od zemlje. Takrat je letela le še zadnja, 1.511 kilogramov težka stopnja. Ob 21.30 uri po moskovskem času je raketa izpustila natrijev oblak. Fotografirali so ga nekateri observatoriji v Franciji in Angliji.
V	nedelj o, 13» septembra, je raketa drvela po komplicirani poti skozi kozmični prostor in 392 kilogramov njenih aparatov za proučevanje gravitacijskega polja zemlje in lune, za registracijo sevanja, kozmišnega prahu, meteoritov itd. je nenehno delovalo. Ob 12,00 uri ( po moskovskem času) je raketa pričela oddajati radijske -naie, ki jih je lovil že ves svet» Ujeli so jih tudi nekateri radioamaterji. Ob 22.00 je v raketi "spregovorila druga, močnejša radijska postaja," Iz Sovjetske zveze in drugod jo je spremljalo nešteto opazovaliSč. Mjen sterilizirani trup (da ne bi prenesla na lunino površje mikroorganizmov in tako kakor koli spremenila tamkajšnje "dosedanje stanje") se je bližal krogu s središčem, ki se je ujemal s središčem lunine vidne ploskve, in polmerom, ki meri četrtino luninega polmera. To je bil zamišljeni cilj. Do lune je bilo še 45.000 kilometrov, sedem osmin poti pa je že bilo za njo.
V	nedeljo, ura 21, 2 minuti. 24 sekund (po Greenwichu) in ponedeljek 00, 2 minuti in 24 sekund (po moskovskem času) je oddajnik v raketi prenehal delovati in oddajati, To je pomenilo, d- se je raketa s hitrostjo 3,3 kilometra na sekundo zarila v "Mirovno morje", temno liso na lunini površini. Teleskopi tega niso videli zaradi prevelike razdalje. Iz razbitega trupla sta izpadla sovjetska zastava in grb z napisom "ZSSR, septembra 1959".
Armada znanstvenikov se je takoj zagrizeno vrgla v svoje delo in nešteto bo še ne-prečutih noči in strmenja v velika ogledala pod teleskopi, laboratoriji bodo tiho drhteli pod napetostjo, fizično in duhovno, dokler ne bo prišel čas, ko bodo pričeli spreminjati rakete, ki jim zdaj služijo kot orodje za druge cilje, v enega med cilj ev, ki jih bo treba dosegati z drugačnimi orodji; z razumevanjem, sodelovanjem, skupnim naporom. Združitev žrtev in prizadevanj, ki jih vlagata obe strani v vesoljske namene, ne bi dala samo aritmetične vsote rezultatov, temveč mnogo večj. upanja po hitrejši uresničitvi luninih in "dvomljivih zemeljskih" vprašanj.
Zanimive so izjave, ki so jih v dneh, ko so sovjetske rakete zadele in obkrožile Luno, tega tihega spremljevalca naše Zemlje, podali poznani znanstveniki in objavile vse vidnejše časopisne agencije« Nekaj najznačilnejših danes tudi objavljamo g
Dr. Hugh Dryden, direktor ameriške komisije za aeronavtikos
"Američani bodo lahko zadeli Mesec šele čez kaki dve leti. Maši izstrelki imajo skoraj popoln komandni sistem, vendar je treba izpopolniti naprave za vžig posameznih raketnih stopenj, d.- bi jim dali potisno moč, ki jim na startu navadno primanjkuje."
Znani zahodnonemški strokovnjak in utemeljitelj načel raketnega leta Herman Oberth po vrnitvi iz ZDAs
"ZDA bodo kmalu prehitele Sovjetsko zvezo pri medplanetarnih poletih. Vprašanje poti v vesoljstvo za človeka bo rešeno čez dve do tri leta. Takrat bo Mesec že oskrboval Zemljo s surovinami. Čez dvajset do trideset let pa bomo postavili na umetne satelite velikanska sončna ogledala, s katerimi bodo ljudje po mili volji spreminjali noč v dan in obratno ter s televizijo nadzirali sleherni kotiček na Zemlji,"
(Dalje str. 15)
!
/TfriW	CÄ
w-r* -14 ■ ^
čas preloma „„„ (s	-a)
SÄ	je i2r6dea ^godek v zgodovini človeštva. Soviet-
tovi p;;:^	^ PO^viia	med zemlje m tragi*
? ^ 0?rSVili V iaJeran°	okoliščinah« prese-
c-ovo je! tìusx so prvi izkrčili pol
na Mesec;"
Sa^pi3S "Ta svjetski uspeh ho zavzel posebno mesto v ugucto ini Sxov^zm. Te ni siuòaj ne rezultat srečnih okoliBöir t- le resr"-*-^
SÄT	priapela	i;
rili? ^ aa b° zaV9St 0	taksnih novih smrtno nevarnih apa-
ratov pripeljala do ponovnega proučevanja razorožitve <>'"
STAR, londonski polliberalni veöernik, » Britanski zunanji ministe- T.W i-re-vClä J monumentalno neumnih pripomb v zgodovini ^ Upamo, dasfj^r
T	i z jave g da "meni, na M kdeve koliko
"ST00 *f S0Vj6?kC r?ket° me3e^" So zato znanstveniki no vsem
^doó3li Be onaga? *r korak t prip^ah na
Četrtega oktobra, natanko dve leti po izstrelitvi prvega umetnega satelita na elip-
T"8 iJe? je	sovjetska raketa pognala 435 kilogramov
S:il	-™ataJ° ** Pot, ki naj bi šla okrog Lune! potem pa la-
de o J a 9ll?ai4SpB,r	Z8mlJe» Potisna sila, kl je bila potrebna za to
Je blXa d«3Starat večja kot tista, ki je pognala na pot prvi sputnik! In ugotovitve tega podviga?
Astronom GNJEVlfe -Trdno sem prepričan, da bo kmalu prišlo do poletov tudi na druga nebesna telesa v sončnem sistemu, na primer na Mars in Venere!"
Astrobotanik TITOV, "Zdaj bo mogoče dognati, ali je na Mesecu življenje. Domneva-
V nekaterih področjih, posebno na robovih površine, ki S vidnH zSj^Id^V	nigjih ovojnih o bilkah c Hi več daleč čas, ko bomo
J?na^ergvS:^ ^^ ^^ V	- ^tovili, ali
S/S.^ znanstveniki bodo kmalu dobili vzorce mineralov z
Zr^Ktcl0^^0^; :lKEtreliteV rakete	lune je neprimerno bolj
izstrelitev rakete> ki Je padla na Luno. Nisem pričakoval, da bo do tega. prišlo tako kmalu.-To je izreden dogodek.-"	'
Izstrelitev te rakete sodi po sovjetskem sporočilu v okvir priprav za polet človeka v vesci j ski prosto,. Raketa je dosegla med poletom hitrost, ki je večjfkot Ti 7 kilometra na sekundo. Zadnja stopnja r kote nosi v sebi medpk netarao nostaio in ' raaijske oddajnike. Postaja tehta 278,5 kilograma. Opremi j e^^ÄS-rij.ami.	bono omogoči..-- onda janje podatkov za zelo dolgo dobo.
Sovjetska zveza je prepričana, da bodo ljudje, ki se bodo prvi izkrcali n* kakem Ä^frSk^^S^	Tako menijo tudi^rugoCWon^i-
oijo ;;vLtL« ö P 1 ° mnendih drUg0d P° SV8tUS "Občudovanje z določeno por-
v^-S kak°f, «o lobati imenovali to avtomatsko medpl-netarno postajo, je v
n"	V °°k"Zl1 J0.^me%SllkaI	Polovico in slik, posredoval
- 47500 k^-trov 18. oktobra, poi ko je'za-
Sedaj nam je že popolnoma jasno, da bomo kmalu dobili odgovore na vp^šania ki so
" kaVnaS 28 VOdij° ugotovitve ruskih fiziki Ltro-' °° v zadnjem času objavile znane sovjetske publikacije»
iT^l^Jl^^t 19°1 treS?il V Sibirsk^	ni bil meteor, marveč -
ra i! b ^-^f k :re5krat Ugi?alTi at0mska eksplozija nezemeljskega izvo-
mars^sk^"VV.at:k^ r U lta okoli Marsa^ sta najbrž umetna satelita, produkt
nek- rt- d .°A,riXlZaCXje* pred611 Je ta P!^et izgubil svoje ozračje. - V vesel iu ie
S"2'?.8113' ki	^ povzroča da se vrteča teles - '
^emxjci, o upi tor xn Saturn — v preseku srčasta.
SätÄr "	3anÌraaEje V ^tvenih krogih, o čemer bomo
v - i5 -
DVO .u H
A
s vq)0"n
o ven ^KO. i >£ko tna
SLOVENCI POZOR!
■t
Ali Že veste, da je v Melbournu odprta Slovenska Tiskarna, kjer po naju- . dnejših cenah izdelujemo vsakovrstna tiskarska delaš tiskanje računano vsakovrstnih blokov, naslove tvrdk na o-vxtki&in pismih j vsakovrstno vizitke, poročna oznanila, itd., itd,
Telefons FW 6138
13 Weigall St., EAST B R U P S W I C K
J ohi
L
Continental SMALL GOODS
213 St, Georges Rd„, F I T Z R 0 Y Telefonirajte na JW. 6656
Pudimo Vam hrenovke, salame, šuhkari-ce, kuhano gnjat, kranjske klobase in specialiteté kots Strassburger, galic, leberwurst itd,
Mudili vam bomo samo najboljše!
KROJAŠKI SALOP
/A. Ki o to I a)
64 Spencley St., CLIFTON PILL
Izdelujemo vse vrste oblek in plaščev po zadnji modi. Mnoga priznanja ob zelo zmernih cenah odlikujejo naše delo. Priporočamo se tudi za izdelavo raznih svečanih oblek (tudi poročnih), Pudimo Vam tudi pestro izbiro perila in obutve.	TelefonsJW 6378
SLOVENCI V GEELOPGU — POZOR!
Fhunc Kuhar
Obveščam vse rojake v Geelongu, da sem odprl krojaško delavnico, kjer izdelujemo vsakovrstne moške obleke, plašče, ženske kostume in plašče po meri in evropski izdelavi po znižanih cenah. Delam iz svojega in iz Evrope dobljenega materiala,
SE TOPLO PRIPOROČAM! CENTRAL MARKET, RYRIE ST.. GEELOPG


«s
L E C T A
Fei-do C,c.ikkov/ic
Prava domača lectova srca vseh velikosti (po želji tudi z Vašo fotografijo v sredini) in vso ostalo pisano robe, ki ste jo doma videli na stojnicah ob proščenju, dobite v veliki izbiri pri nas. V kratkem bom začel izdelovati tudi okrašene sveče vseh velikosti,
60 Spencley St.,'Clifton Hill Telefons 487415
B oži c na '»-> novo Ujna
COHTIHSPTAL CAKE SHOP
s- ,	v t »
biascica t-na.
Vam nudi vse vrste peciva in slaščic po res našem domačem okusu, kakor tudi specialitete za poroke, godove in krs te.
Obiščite nas ali pa naročite telefonič-no na BJ 5355. Paš naslovs 364 Chapel St., S 0 P T H YA R R A.
V l/ I
VQScncx
Družina HARTMAN iz Pascoe Vale želi vsem prijateljem in znancem, mali Mali pa še posebno svojemu botru in bot-rici v Kanadi srečne in vesele božične praznike in uspešno Hovo leto 1950.	Družina'Čar želi vsem prijateljem in znancem, ki čitajo naš prelepi "Vestnik" blagoslovljene božične praznike in mnogo uspehov v Povem letu
Vesele' božične praznike in srečno No-• vo leto žele vsem znancem po širni Avstraliji ter sorodnikom v Ameriki Jožica, Slavko, France in Jože JAPEŽIČ	Alois ZAKRàJSSK in Jože NOVAK želita prijateljem in prijateljicam ter vsem poznanim širom Avstralije in v domovini blagoslovljene Božične praznike in uspehov polno Hovo leto i960.
Veliko blagoslova za božič ter božjega varstva za Hovo leto Vam želita iz dalnjega kraja Vaša znanca Jožica in Stanko Šajnovič.	1 1 --------- ------- 1 ....... ........1 Vsem rojakom in rojakinja v Avstraliji in domovini želi prijetne božič- ! n e praznike in mnogo uspehov v Povem letu i960 s posebno željo za uspošnej-s odelo vanj em Stane ZÜPAÄ.
Slovenski klubi, in društva v Geelongu, i nom kakor tudi ostalim rojakom, posebno žične praznike in uspešno Fovo lete z žt večje sadove kot dosedajo	
	„delnico in Brisbane žele vsem svojim čla-še bratskemu klubu v Melbournu mirne Bo-<j_jo, da bi naše skupno delo obrodilo še
:fc -