Konkurenènost in dejavniki dobave elektriène energije Drago Papler Štefan Bojnec Konkurenčnost in dejavniki dobave električne energije Znanstvene monografije Fakultete za management Koper Glavni urednik dr. Matjaž Novak Uredniški odbor dr. Ana Arzenšek dr. Štefan Bojnec mag. Dubravka Celinšek dr. Armand Faganel dr. Viktorija Florjančič Alen Ježovnik, spec. dr. Borut Kodrič dr. Suzana Laporšek dr. Mirko Markič dr. Franko Milost dr. Matjaž Nahtigal dr. Mitja Ruzzier i s s n 1855-0878 Konkurenčnost in dejavniki dobave električne energije Drago Papler Štefan Bojnec Management Konkurenčnost in dejavniki dobave električne energije dr. Drago Papler dr. Štefan Bojnec Recenzenta · dr. Henrik Gjerkeš in dr. Mirko Markič Izdala in založila · Univerza na Primorskem Fakulteta za management, Cankarjeva 5, 6104 Koper Oblikovanje in tehnična ureditev · Alen Ježovnik Koper · 2015 © 2015 Avtorja Izid monografije je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz sredstev državnega proračuna iz naslova razpisa za sofinanciranje znanstvenih monografij c i p – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 620.9:339.137.2(0.034.2) pa p l e r, Drago Konkurenčnost in dejavniki dobave električne energije [Elektronski vir] / Drago Papler, Štefan Bojnec. – El. knjiga. – Koper : Fakulteta za management, 2015. – (Znanstvene monografije Fakultete za management Koper, i s s n 1855-0878) Način dostopa (u rl): http://www.fm-kp.si/zalozba/ISBN/978-961-266-188-5.pdf i s b n 978-961-266-188-5 (pdf) 1. Bojnec, Štefan 282255872 Kazalo Seznam preglednic · 7 Predgovor · 9 1 Uvod · 13 1.1 Hipoteze, metodologija in podatki · 18 1.2 Razvoj hipotez · 18 1.3 Kvantitativna raziskava · 20 1.4 Raziskava o povpraševanju, zadovoljstvu in ponudbi · 21 1.5 Opisne statistike in analiza variance · 22 1.6 Korelacijska analiza · 23 1.7 Regresijska analiza in statistično preizkušanje domnev · 24 1.8 Multivariatna faktorska analiza · 24 1.9 Podatki o anketirancih · 26 2 Raziskava uspešnosti dobave električne energije · 27 2.1 Izhodišča za raziskavo · 27 2.2 Struktura anketirancev · 28 3 Konkurenčnost dobave električne energije · 31 3.1 Empirični rezultati opisnih statistik · 31 3.2 Test homogenosti varianc · 33 3.3 Korelacijska analiza · 35 3.4 Empirični rezultati regresijske analize · 36 3.5 Multivariatna faktorska analiza · 38 3.6 Ugotovitve · 42 4 Dejavniki ponudbe električne energije · 45 4.1 Empirični rezultati opisnih statistik · 45 4.2 Test homogenosti varianc · 48 4.3 Korelacijska analiza · 49 4.4 Empirični rezultati regresijske analize · 50 4.5 Multivariatna faktorska analiza · 51 4.6 Ugotovitve · 54 5 Kazalo 5 Ugotovitve in predlogi · 59 5.1 Uspešnost dobaviteljev · 59 6 Sklep · 61 Literatura · 63 6 Seznam preglednic 2.1 Strukture anketirancev po spolu, starosti in izobrazbi in glede na bivališče po statistični regiji · 28 3.1 Povpraševanje in zadovoljstvo uporabnikov električne energije · 32 3.2 Test homogenosti varianc za konkurenčnost dobave električne energije · 34 3.3 Regresijska analiza: splošna zadovoljitev potreb po električni energiji · 36 3.4 Regresijska analiza: pravočasen odziv · 37 3.5 Regresijska analiza: osebje · 37 3.6 Regresijska analiza: spremljanje stroškov · 38 3.7 Matrika petih različnih izločitvenih metod (trije pomembni faktorji) za povpraševanje, učinkovitost in zadovoljstvo uporabnikov električne energije, leto 2010–2011 · 40 4.1 Dejavniki ponudbe električne energije · 46 4.2 Test homogenosti varianc za dejavnike ponudbe električne energije · 49 4.3 Regresijska analiza: cenovna ponudba · 51 4.4 Regresijska analiza: reference · 51 4.5 Regresijska analiza: odnos dobavitelja · 52 4.6 Regresijska analiza: prepoznavnost dobavitelja · 52 4.7 Matrika petih različnih izločitvenih metod (trije pomembni faktorji) za dejavnike učinkovite ponudbe električne energije, leto 2010–2011 · 55 5.1 Hipoteza 4 s podhipootezama h 4.1 in h 4.2 · 59 7 Predgovor V raziskavi o konkurenčnosti električne energije in dejavnikih učinkovite ponudbe električne energije smo ugotavljali mnenja deležnikov v obliki trditev z metodo anketiranja. Kot metodo ocenjevanja smo uporabili anketni vprašalnik s trditvami, ki je omogočil pridobitev informacij med deležniki. Za testiranje smo uporabili multivariatne statistične analize anketnih podatkov: opisne statistike, korelacijsko analizo in multivariatno faktorsko analizo. Zbrani anketni podatki so bili obde-lani in analizirani s statističnim programskim orodjem s p s s. Prikazali smo aritmetično sredino in standardni odklon povprečnih ocen spremenljivk in frekvenco in deleže posameznih ocen pri ocenjevanju spremenljivk. S t-testom med dvema izvedbama ankete smo ugotavljali, ali ostaja pogojna povezanost med posameznimi spremenjivkami oziroma, kje se razlikuje. Anketni podatki so analizirani z uporabo testa homogenosti variance z uporabo Levenovega testa, analize variance z uporabo F testa in robu-stnega testa za enakost sredin z uporabo Welchovega test za primer- javo povprečnih vrednosti za več neodvisnih vzorcev. Zahteva o konkurenčni dobavi med različnimi uporabniki in pomen dejavnikov ponudbe sta bila potrjena, vendar se rezultati razlikujejo glede na območje posameznega distribucijskega podjetja. To ima implikacije za različne pro-mocijske aktivnosti za racionalizacijo upravljanja dobave energije in za bolj poudarjeno zaščito okolja. Inovativnost in prodornost in ponudbe ter izboljšanje informacij in promocije za bolj učinkovit nastop na trgu električne energije so pomembni za nadaljnji ekonomski razvoj. Z regresijsko analizo smo potrdili, da je splošna zadovoljitev potreb po električni energiji pozitivno in statistično značilno povezana s spremenljivkami pravočasnost odziva, konkurenčnost dobavitelja, zanesljivost dobave, spremljanje stroškov, redno spremljanje porabe in kakovost storitev. Cenovna ponudba električne energije je pozitivno in statistično zna- čilno povezana s spremenljivkami razvojni produkti, reference, dolgo-9 Predgovor ročno sodelovanje in prepoznavnosti dobavitelja po blagovni znamki. S faktorsko analizo smo analizirali anketno raziskavo na podlagi 1506 vprašalnikov o konkurenčni dobavi električne energije in dejavnikih ponudbe električne energije. Z empirično analizo smo potrdili, da je uspeš- nost dobaviteljev električne energije na liberaliziranih trgih odvisna od zadovoljstva odjemalcev, ki se zrcali skozi odnos in svetovanje prodajnega osebja, ter dejavnikov kakovosti dobave električne energije skozi cenovno konkurenčnost, zanesljivo dobavo ter učinkovito rabo in stro- ške za električno energijo. Deregulacija trga je povzročila spremembe v dinamiki in ponudbi. V raziskavi smo ugotovili medsebojno povezanost s skupnimi faktorji razvojna prepoznavnost in poslovno zaupanje. To so pomembni faktorji, ki vplivajo na odločitev o izbiri ponudnika. V analizi so se izoblikovali trije skupni faktorji. Kot prvi skupni faktor se je oblikoval učinkovita poraba in stroški za električno energijo, ki ima največje uteži v spremenljivkah: spremljanje porabe, spremljanje stroškov in kakovost storitev. Drugi skupni faktor je zadovoljstvo uporabnikov z odnosom in svetovanjem prodajnega osebja in ima največje uteži v spremenljivkah: prodajno osebje, pravočasen odziv in svetovanje o varčni rabi. Tretji skupni faktor zadovoljstvo uporabnikov s konkurenčno in zanesljivo dobavo električne energije ima največje uteži v spremenljivkah: splošna zadovoljitev potreb po električni energiji, zanesljivost dobave in konkurenčnost dobavitelja. Dejavniki učinkovite ponudbe električne energije pa so značilno po- vezani s prepoznavnostjo dobaviteljeve konkurenčnosti in okoljske na-ravnanosti ter s poslovnim zaupanjem v ponudnikove razvojne in ko- mercialne priložnosti. Prvi skupni faktor dobaviteljeva prepoznavnost in konkurenčnost ima močne uteži v spremenljivkah: prepoznavnost, odnos dobaviteljev, reference, šibkejšo utež pa ima cenovna ponudba. Kot drugi samostojni faktor je identificirano lokalno zaupanje s spremenljivkama: navezanost na lokalnega dobavitelja in dolgoročno sodelovanje. Tretji skupni faktor razvojne in komercialne priložnosti ima uteži v spremenljivkah: komercialni pogoji razvojni produkti in šibkejše elektronsko komuniciranje. Izrazitejše spremenljivke so povezane z oblikovanjem dobaviteljevih ponudb različnih razvojnih in komercialnih paketov. Nekateri dobavitelji električne energije so za odjemalce pripravili ponudbo s posebej oblikovanimi cenovnimi paketi za odjemalce električne energije in sve-10 Predgovor tovalnimi storitvami. V cenovni ponudbi so prepoznani različni paketi zelene elektrike in ugodnejše ponudbe za električno energijo za toplotne črpalke. Hrbtne strani računov električne energije so postali kanal za promocijo okolju prijaznih varčnih izdelkov ter energijsko učinkovitim sistemom. 11 1 Uvod Podjetja in države razvijajo konkurenčne strategije, prilagojene specifičnim prednostim in slabostim svojega poslovnega okolja in razmeram v gospodarstvu in družbi. Visoki zaslužki privlačijo nove vstope na trg, izgube pa vodijo k izstopom (McAleese 2004). Konkurenti lahko imajo različne strategije, cilje, organizacijo in podobno. Nova podjetja, ki vsto-pajo v panogo, prinašajo nove zmogljivosti, željo po pridobitvi tržnega deleža in mnogokrat tudi visoka sredstva. Posledica tega je zniževanje cen ali kakšna od oblik necenovne konkurence (Hočevar, Jaklič in Zagoršek 2003). Definicije konkurenčnih prednosti se med seboj razlikujejo po tem, na kateri ravni merimo konkurenčnost (raven države, pa-noge ali podjetij) (Norčič 2000). Država lahko zagotavlja in ustvarja pogoje za alokacijo podjetij v zanimive dejavnosti (Porter 1990; Figar 2008; Makovec Brenčič 2000). Jaklič (2005) ugotavlja, da so v procesu globalizacije postale pomembnejše ustvarjene konkurenčne prednosti, ki temeljijo na znanju, inova-cijah in zahtevnejših tehnologijah. Viri konkurenčnih prednosti in na- čini njihovega doseganja se razlikujejo glede na stopnjo razvitosti posamezne države. V okviru koncepta konkurenčnih prednosti so splošni pogoji gospodarjenja pomembnejši od primerjalnih prednosti, kot sta velikost države in geostrateški položaj. Dejavniki konkurenčnosti so na splošno od petdesetih let 20. stoletja prehajali s poudarka na bogastvu fizičnih virov do poglavitnega pomena znanja in informacij v devetde-setih letih. Svetličič (1999, 30) definira dejavnike konkurenčnosti po de-kadah 20. stoletja: v 50. letih lokacijsko specifične prednosti (surovine in energija), v 60. ceneno delo, v 70. ekonomija obsega, v 80. tehnologija, v 90. znanje in informacije. Vključitev v e u ter kasneje v Evropsko monetarno unijo predstavlja za Slovenijo veliko razvojno možnost in spodbudo, po drugi strani pa zahteva pripravljenost slovenskega gospodarstva na nove razmere. Za prvo desetletje 21. stoletja sta značilna glo-balizacija in razvoj informacijskih tehnologij, kar omogoča strukturne spremembe v tradicionalnih panogah. 13 1 Uvod Sektor električne energije je pomemben za gospodarsko rast (Byrne idr. 2004; Kohli 2006). Narašča zanimanje za uporabo instrumentov politike do podnebnih sprememb s predpisi v sektorju električne energije (Rubin idr. 1992; Jarell (2005) in politike prestrukturiranja ele-ktrogospodarstva z uvedbo tržnih okoljskih instrumentov (MacGill, Outhred in Nolles 2006). Evropska komisija (European Commission 2003) se dotika diverzifikacije virov energije, energetske učinkovitosti, prihodnjega razvoja prenosnih in distribucijskih sistemov ter proizvodnih tehnologij. Ukvarja se s poslovno-regulativnimi izzivi, akcijami e u glede politike, Kyoto cilji, učinki liberalizacije notranjega trga električne energije, izboljšanjem varnosti in različnosti ponudbe, r e c s (Renewable Energy Certificates System) – modro in zeleno energijo, okoljem in inovativnimi procesi ter raziskovalnimi projekti. Sodobna vprašanja o trajnostni energiji in razvoju so povezana s tehnologijo in z inovativnimi pristopi, da bi bili doseženi cilji trajnostnega razvoja in večja proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije (Moench 1992; Walterskirchen 2004; Lauber in Mez 2004; Mills 2005). K zmanjšanju emisij CO2 lahko pomembno prispevajo okoljska politika, institucionalni dejavniki in drugi dejavniki, kot je na primer struktura gospodarstva (Zugravu, Millock in Duchene 2008). Pomembno je ustvariti ustrezno tržno strukturo in zagotoviti uprav- ljanje z asimetričnimi informacijami, da so potrošniki informirani. Za trg električne energije je pomembno, da obstaja konkurenca (De Vries idr. 2006; Littlechild 2011). Eberhard (2005) opredeljuje glavne dejavnike reforme – pomembne so potrebe potrošnikov – povezane s struk- turo in konkurenco v sektorju električne energije, z regulatorjem električne energije in s prestrukturiranimi državno-lastniškimi podjetji in s korporacijami. Za regulatorne organe je pomembno, da imajo dostop do informacij (Dubash 2005), da lahko učinkovito spremljajo sprejema-nje predpisov in izvajajo nadzor (MacAvoy 1970). Različni so primeri analize konkurence in njenih učinkov (Yasmin in Khan 2005; Bender, Götz in Pakula 2011; Almeida, Castro in Mourinho 2010) ter nasprotovanj ekonomskim reformam (Bardhan 2005). Reforme trga električne energije so se začele v z da (Navarro 1989; Nivola 1993; Emmons 1997; Andrews 2000). Massey (2004) trdi, da je aktivne ukrepe za spodbujanje večje konkurence treba izvajati v kombi-naciji z reformami obstoječega regulativnega sistema. Mejstřík (2004) pojasnjuje deregulacijo in postopnost liberalizacije trga električne energije v e u in na Češkem. Podobne študije o prestrukturiranju trga elek-14 Uvod 1 trične energije, deregulacijah trgov in liberalizaciji cen ter tržno insti-tucionalnem okviru so bile izdelane tudi za druge države (Sas 1990; Philipson in Willis 1998; Porrini 2001; Pelkmans 2003; Bye in Hope 2005; Damsgaard in Green 2005; Cabeza Garcia in Gomez Anson 2007; Nillesen in Pollitt 2007; Fontana 2009). Pri teh procesih so lahko pomembne ekonomije obsega in diverzifikacija energetskih virov ter njihov vpliv na blaginjo potrošnikov. Bouckaert in Verboven (2004) obravnavata oblikovanje cene v reguliranem okolju. Opredelita tri tipe regulacije, in sicer popolno, delno in brez regulacije, da identificirata regulatorne učinke. Prikažeta relevantne ukrepe za protikartelno delovanje na trgih. Dereguliran trg zagotavlja večje možnosti za tiste, ki imajo nove ideje in dobre rešitve, s čimer pridobijo inovatorji in potrošniki (Damsgaard in Green 2005). Organizacijska povezovanja se lahko kažejo v integraci-jah podjetij in v povezovanju energetike v regionalni integraciji (Honore 2004) ter v možnosti za oblikovanje konkurenčnega regionalnega trga (Kaderjak 2005). Pollitt (2008) za trge električne energije jugovzho-dne Evrope meni, da bi bilo dobro, da se ustvari delujoči nadnacionalni trg električne energije v regiji. Vertikalno povezovanje je med poslov-nimi akterji različnih faz ponudbene verige. Horizontalno povezovanje je med podjetji sorodnih proizvodov in njihovo diverzifikacijo z različno stopnjo intenzivnosti konkurence (Schwarz 2011). Soares (2004) za tržne strukture in prestrukturiranje evropskega energetskega sektorja ugotavlja, da je deregulacija evropskih trgov električne energije posledica ekonomske politike, da bi odstranila nav-zkrižne subvencije s preglednejšim in učinkovitim sistemom z doseganjem najnižjih stroškov za končne uporabnike. Kljub sprejeti Direktivi 96/92/e c (European Parliament and of the Council 1997) in Direktivi 2003/54/e s (Evropski parlament in Svet 2003) obstajajo še vedno velike razlike med evropskimi partnerji glede strukture trga in varstva potro- šnikov. Pravila regulacije in prakse v e u s postopnim odpiranjem trga se razlikujejo po državah e u (Mejstřík 2004) ter kandidatkah za članstvo v e u (Haas, Keseric in Resch 2004). Thomas (2004a) prikaže izkušnje z nordijske regije od sprejetja direktiv e u s poudarkom na izgradnji novih proizvodnih kapacitet, konkurence pri drobni prodaji električne energije in dostopa do omrežja. Liberalizacija trga električne energije vodi do spremembe strukture trgov, deležev največjih ponudnikov in na ovire, ki vplivajo na dostop na te trge. Lappalainen (2007) pravi, da je varnost ponudbe oskrbe z energijo izpostavljena kratkoročnim, sre-dnjeročnim in dolgoročnim tveganjem ter cenovni dostopnosti. 15 1 Uvod Liberaliziran trg električne energije na debelo v Kaliforniji je po dveh letih dokaj nemotenega delovanja leta 2000 doživel izjemno visoke cene in pojavilo se je pomanjkanje električne energije. Ugotovljene so bile napake pri prestrukturiranju. Preobrat je pokazal, da večina trgov električne energije deluje izjemno spremenljivo. Dobava električne energije poteka bolj nemoteno, če je namenjena izpolnjevanju dolgoročnih pogodb za dobavo električne energije na debelo (Borenstein 2002). Privatizacija in liberalizacija trženja storitev in mrežne infrastrukture sta postala pomembna dejavnika razvoja v večini razvitih držav in držav v razvoju. Čeprav sta struktura energetskega sektorja ter pristop k reformam med državami različna, je njun glavni cilj izboljšati učinkovitost in konkurenco v sektorju. Te reforme načeloma vključujejo uvedbo konkurence v sektor električne energije. Opušča se vertikalno sodelovanje sektorja; nastanejo nepovezani sektorji proizvodnje, prenosa, distribucije in oskrbe električne energije (Jamasb in Pollitt 2000; Mulder, Shestalova in Zwart 2007) in razdružitev lastništva (Haucap 2007). V svežnju predlogov energetske politike je septembra 2007 Evrop- ska komisija izrazila podporo z ločevanjem lastništva prenosa od ostalih faz vrednostne verige električne energije pri spodbujanju naložb v infrastrukturo do dostopnosti do omrežja in preglednosti trga. Ukrepi vertikalnega ločevanja v sektorju električne energije v e u so po Pollitu (2007) v razmejitvi prenosa od ostalih faz v vertikalni povezanosti proizvodnje, veleprodaje, distribucije, investicij v infrastrukturo, upravičenega dostopa do omrežja in tržne preglednosti. Pravni in institucionalni tržni okvir liberalizacije, dostop tretjih akterjev, vzpostavitev regulatornih institucij in strukturnih sprememb lahko zmanjšajo tržno moč posameznega ponudnika (Chitnis 2002; Masera idr. 2006). Bouwmans idr. (2006) ugotavljajo, da sta liberalizacija in internacionalizacija vplivala ne le na tržno strukturo, ampak tudi na fizična omrežja. V kritični elektro-infrastrukturi prihaja do tehnoloških inovacij, novih storitev v ponudbi električne energije, do upravljanja z omrežjem, z njegovim obratovanjem in s fizičnimi sredstvi v prenosnih linijah ter razdeljevanja električne energije (Andrews 2000). Dokument Evropskega regulatornega foruma za reforme v elektroe- nergetiki (Haas, Keseric in Resch 2004) napoveduje porast letnega povpraševanja po električni energiji do leta 2030 v novih članicah e u. Predvideva potrebe po investicijah v nove kapacitete, obravnava problematiko kapacitet na meji z e u, uvozne in izvozne bilance ter omejitve na trgu ter problematiko na Balkanu. Med novimi članicami e u ima naj-16 Uvod 1 večji trg električne energije Poljska. Hipotetično se ukvarja s povprečno veleprodajno ceno, ki je najvišja v decembru in januarju, ko primanj-kuje vode. Oriše parcialne trge v Skandinaviji, Španiji, Veliki Britaniji in v Italiji. Elektroenergetska infrastruktura je ena najbolj preciznih infrastruktur. Liberalizacija in internacionalizacija evropskega sistema za dobavo električne energije izhaja iz pravnega sistema, ki ima ekonomski in tehnični podsistem ter povezave med njima. Tehnične strukture sestavljajo proizvodne naprave, prenosne zmogljivosti, transformatorske postaje, distribucijska omrežja in opremo za priklop potrošnika. Tvorijo elektro-energetski sistem, ki ima manjše sisteme na distribucijskem omrežju. Tehnično delovanje sistemov po stopnjah nadzirajo in upravljajo ope-raterji. Tehnološki razvoj na področju distribucijske mreže in elektro infrastrukture se kaže v opremi za merjenje porabe električne energije, v nadzoru in poslovanju, kar je medsebojno povezano in prepleteno (De Vries idr. 2006). Omrežje je pogosto javni monopol. Ceriani in Florio (2011) sta raz- vrstila sisteme pod naslednjimi režimi: javni monopol, nereguliran zasebni monopol, urejeni zasebni monopol, navpično razpadli monopol, duopol in liberaliziran trg. Rezultati so odvisni od relativne velikosti sistema, stroškov ločevanja in stroškov, povezanih z vzpostavitvijo konkurenčnega trga. Električno omrežje se sooča z ogromnimi spremembami v načinu proizvodnje energije, prenosa in porabe. Za vse več akterjev so potrebne zapletene storitve, ki jih zagotavlja omrežje z vidika komunikacije, sistemskih storitev, odzivnosti, nadzora v kontrolni sobi in pri udeležbi na trgu (Gehrke, Ropenus in Venne 2007). Vse bolj pomembna postajajo pametna elektroenergetska omrežja, ki aktivno posegajo na področje sistemskih naprav v proizvodnji, prenosu in distribuciji električne energije (Faden 2008). Za ponudbo električne energije so pomembni viri energije in njihova primernost z vidika konkurence in trajnostnega razvoja (Gustafsson 1979). Številne so raziskave, ki obravnavajo vprašanja prestrukturiranja ele-ktroenergetike za različne vire energije v različnih državah (Bernard in Thivierge 1988; Ross 1989; Rabinowitz, Mehrez in Rabina 1992; Rajvanshi 1995; Tseng in Barz 2002; Hinz 2003; Thomas 2004b; Thomp- son, Davison in Rasmussen 2004; Dubash 2005; Dervarič in Malenković 2005; Buehler, Gärtner in Halbheer 2006; Held, Haas in Ragwitz 2006; De Vries idr. 2006; Jacobsen 2009). Končni porabniki lahko od odpira-17 1 Uvod nja trga pričakujejo neto koristi (Minford 2006) in pocenitev električne energije. V Sloveniji je bila predvidevana nižja cena električne energije za upravičene odjemalce na distribucijskem omrežju, za gospodinjske in druge neupravičene odjemalce (Tomšič, Urbančič in Zagožen 2000). Regulacija in deregulacija trga in cen električne energije sta bila pred-met številnih raziskav (Bray 1968; Brooks 1974; Seth 1984; Bernard in Cairns 1987; Bernard, Gordon in Tremblay 1997; Besley in Coate 2003; Solem idr. 2007; Jacobsen 2009). Razviti so bili številni sistemi modeli-ranja trga električne energije (Gheorge 2002; Verbič in Canizares 2006) in sistemi dinamičnih simulacijskih modelov trga električne energije (Ochoa 2009). Pri ekonometrijskem modeliranju se uporabljajo različne vrste podatkov od obstoječih sekundarnih podatkov (Veall 1987) do ek-sperimentalnih podatkov (Mountain in Lawson 1992). 1.1 Hipoteze, metodologija in podatki 1.2 Razvoj hipotez Testiramo hipotezo h 1, hipotezo h 2 s tremi podhipotezami h 2.1, h 2.2 in h 2.3, hipotezo h 3 s tremi podhipotezami h 3.1, h 3.2 in h 3.3 ter hipotezo h 4 z dvema podhipotezama h 4.1 in h 4.2. h 1 Mnenja ocenjevalcev o konkurenčnosti dobave električne energije in o dejavnikih ponudbe električne energije v posameznih skupinah glede na območje distribucijskega podjetja kažejo statistično značilne razlike v primerjavah povprečnih vrednosti za več neodvisnih vzorcev med skupinami. h 2 Splošna zadovoljitev potreb po električni energiji je odvisna od pravočasnega odziva, konkurenčnosti dobavitelja, zanesljivosti dobave, spremljanja stroškov, rednega spremljanja porabe in kakovosti storitev. h 2 .1 Pravočasen odziv dobavitelja električne energije je odvisen od splošne zadovoljitve potreb po električni energiji, konkurenčnosti dobavitelja, zanesljivosti dobave, osebja, svetovanja in kakovosti storitev. h 2 .2 Učinkovitost strokovnega osebja je odvisna od pravočasnega odziva, konkurenčnosti dobavitelja, zanesljivosti dobave in celostnega svetovanja o varčni rabi energije. h 2 .3 Spremljanje stroškov je odvisno od splošne zadovoljitve potreb po električni energiji, rednega spremljanja porabe električne energije, kakovosti storitev in uporabe elektronskih meritev. 18 Razvoj hipotez 1.2 h 3 Cenovna ponudba električne energije je odvisna od razvojnih produktov, referenc, dolgoročnega sodelovanja in prepoznavnosti dobavitelja po blagovni znamki. h 3 .1 Reference dobavitelja električne energije so odvisne od cenovne ponudbe, komercialnih pogojev, dolgoročnega sodelovanja, odnosa dobavitelja, prepoznavnosti dobavitelja po blagovni znamki in možnostih elektronske komunikacije. h 3 .2 Odnos dobavitelja električne energije je odvisen od cenovne ponudbe, referenc, komercialnih pogojev, dolgoročnega sodelovanja, navezanosti na lokalnega dobavitelja, prepoznavnosti dobavitelja po blagovni znamki in možnosti elektronske komunikacije. h 3 .3 Prepoznavnost dobavitelja po blagovni znamki je odvisna od cenovne ponudbe, referenc, odnosa dobavitelja in možnostih elektronske komunikacije. h 4 Uspešnost dobaviteljev električne energije na liberaliziranih trgih električne energije je odvisna od zadovoljstva odjemalcev in dejavnikov kakovosti dobave električne energije. Dejavniki učinkovite ponudbe električne energije so značilno povezani s prepoznavnostjo in poslovnim zaupanjem ponudnika. h 4 .1 Uspešnost dobaviteljev električne energije na liberaliziranih trgih električne energije je odvisna od zadovoljstva odjemalcev (z odnosom in svetovanjem prodajnega osebja) in dejavnikov kakovosti dobave električne energije (s konkurenčno in zanesljivo dobavo električne energije ter z učinkovito porabo in stroški za električno energijo). h 4 .2 Dejavniki učinkovite ponudbe električne energije so značilno povezani s prepoznavnostjo (z vidika dobaviteljeve konkurenčnosti) in poslovnim zaupanjem ponudnika (z vidika razvojne in komercialne priložnosti). Predhodne študije so ugotavljale zadovoljstvo potrošnikov, njihovih prioritet in pričakovanj za različne proizvode in javne dobrine (Miniaci, Scarpa in Valbonesi 2005; Fumagalli, Lo Schiavo in Delestre 2007) ter veljavnost in zanesljivost odgovorov na anketna vprašanja (Fuj, Hennessy in Mak 1985). Clifton in Diaz-Fuentes (2008) sta ocenila politike e u za javne storitve, zlasti za javno omrežje s perspektive državljanov. Izhajala sta iz 19 1 Uvod percepcije, mnenj prebivalcev glede storitev, pomembnih za kakovost življenja. Analizirala sta mnenja državljanov o konkurenci in zadovoljstvu javnih storitev. Visokonapetostni prenos in lokalna distribucija električne energije nista izpostavljena konkurenci. Potencialno konkurenčni aktivnosti sta proizvodnja električne energije in trženje. Raziskava zadovoljstva uporabnikov javnih storitev (dostop do omrežja, ustreznost, zaščita tistih, ki se pritožujejo) se je nanašala na mnenja o kakovosti, cenah, informacijah, pogodbah in splošni oceni za e u-15 v letih 2000, 2002 in za nove članice za leto 2003. Kot ugotavljata tudi Boersma in Vos-van Gool (2009), so potrebne vpeljave novih, komercialnih pristojnosti in kompetenc za segmentiranje potrošnikov. Pomemben je razvoj trženja, ki povečuje lojalnost do blagovnih znamk in zadovoljstvo potrošnikov, in marketinški pristopi, s katerimi se ohrani lojalnost kupcev po konkurenčnih cenah. Novi po-nudniki, ki stopajo na trg, lahko uvedejo nove pristope, ki so bolj inovativni (Roques 2007). Reisch in Micklitz (2006) predlagata model s tremi vlogami potro- šnika kot tržnega igralca, kot državljana in kot mikro proizvajalca v go-spodinjstvih in v omrežjih. Rott (2007) ugotavlja, da potrošniško pravo v državah e u zahteva posebne instrumente, ki varujejo dostop do storitev splošnega interesa. Davues (2009) pravi, da so porabniki v Evropi razvili neformalne organizacijske strukture, ki zagotavljajo kanale za glas potrošnika pri vplivanju na politiko, ki se tiče porabnikov. Proces deregulacije trga in liberalizacije cen električne energije sili podjetja, da bolj sodelujejo s strankami. Testiranje hipoteze h 4 omogoča pridobitev povratne informacije od uporabnikov glede njihovega zadovoljstva s ponudbo. 1.3 Kvantitativna raziskava Z metodološkega vidika je izvedena kvantitativna raziskava. Pri njej smo uporabili naslednje metode/tehnike zbiranja podatkov: • anketiranje in analiziranje tako zbranih podatkov, • analiziranje podatkov z metodami multivariatne statistične analize (opisne statistike, korelacijska analiza, regresijska analiza in faktorska analiza). Na podlagi teoretičnih spoznanj in lastnih izkušenj smo pripravili anketni vprašalnik, s katerim smo pridobili ustrezne podatke in informacije od odjemalcev električne energije. Za obdelavo pridobljenih podat-20 Raziskava o povpraševanju, zadovoljstvu in ponudbi 1.4 kov je bil zaradi sorazmerno velike količine podatkov uporabljen statistični računalniški programski paket s p s s (Statistical Package for the Social Sciences), ki prednostno omogoča obdelavo številčnih podatkov. 1.4 Raziskava o povpraševanju, zadovoljstvu in ponudbi Z raziskavo zadovoljstva odjemalcev ugotavljamo ugled ponudnika, kakovost storitev in druge dejavnike, ki so pomembni za kupce električne energije. Zadovoljstvo odjemalcev lahko dobavitelj poveča z izboljšanjem razumevanja njihovih potreb in zahtev, z zanesljivostjo, z nepreki-njeno dobavo električne energije, z ustrežljivostjo in dostopnostjo kon-taktne osebe, s hitro odzivnostjo in pripravljenostjo zaposlenih, da pravočasno in kakovostno opravijo storitev, razrešijo reklamacije računov, ter z ustrežljivostjo, z informacijami o učinkoviti rabi električne energije in nakupih električne energije iz obnovljivih virov energije. Na podlagi informacij o obnašanju odjemalcev in preferencah lahko dobavitelji električne energije določijo odnos z odjemalci, da bi lahko izboljšali učinkovitost prodaje in bolje zadovoljili odjemalčeve zahteve. Cilj managementa in upravljanja prodaje je izboljšati konkurenčne zmožnosti, zlasti cenovno konkurenčnost in učinkovitost v kakovostni dobavi za odjemalce. Različni pristopi za kreiranje in analizo odnosov z odjemalci so prikazani v literaturi (Kotler 1994). Raziskovalni vzorec Ciljna skupina vzorčenja s pisno anketo o povpraševanju in zadovoljstvu odjemalcev so odjemalci električne energije. Za potrebe kvantita-tivne raziskave so kot statistična populacija nastopali industrijski uporabniki (2005), energetski managerji (2007), gospodinjski uporabniki (2010) in vsi uporabniki na odprtem trgu električne energije (2010– 2011). Uporabljen je naključni vzorec. Za zbiranje podatkov v izbranem vzorcu je uporabljen anketni vprašalnik. Na ta način pridobljene informacije tvorijo izhodišče za analizo in razlago oziroma testiranje hipotez h 4.1 in h 4.2. Anketni vprašalnik Anketni vprašalnik je najprimernejša oblika pridobivanja podatkov in informacij takrat, ko je večina vprašanj standardiziranih, to je zaprtega tipa. Anketni vprašalnik je sestavljen iz kratkih, pretežno zaprtih vpra- šanj, možnost izbire odgovorov pa temelji na obliki, ki je znana kot Li-kertova lestvica (Easterby-Smith, Thorpe in Lowe 2005). 21 1 Uvod Na naraščajočih konkurenčnih trgih je pomembno vedeti, kako so naši kupci zadovoljni z dobavo, upravljanjem, marketingom in drugimi vidiki prodajnega managementa, ki so del dobaviteljeve samoocene, kar je ključnega pomena za management in tržne odnose z uporabniki. Hsu in Lin (2006) trdita, da gredo trenutni trendi managementa in marketinga proti potrošniško vodenemu, kar je pomembno za strateško in or-ganizacijsko obnašanje, ki vključuje zunanje in notranje okolje. Zato smo za anketni vprašalnik oblikovali vprašanja oziroma trditve, združene v tematske sklope. Anketiranci so ponujene trditve ocenjevali po Likertovi lestvici z ocenami od 1 do 5, kjer 1 pomeni, da »sploh ni pomembno«, in 5, da je »zelo pomembno«. Dodatno so bila vključena kontrolna vprašanja, da smo pridobili dodatne informacije glede kakovosti storitev in možnih novih storitev pri dobavi električne energije za odjemalce ter poznavanja porabe električne energije. Anketni vprašalnik smo z enako vsebino predhodnih raziskav razši- rili po vsej Sloveniji v pisni obliki in po elektronski pošti ter z objavo v reviji e g e s in na spletni strani www.e-m.si, s čimer je bil dosežen cilj anonimnosti in izključen neposreden vpliv spraševalca na vprašane. Predvidene predpostavke in omejitve Predpostavljamo uspešno zbiranje ustreznih podatkov iz dveh temat- skih anket. Omejitev raziskave predstavlja uporaba naključnega verje-tnostnega vzorčenja. Obdelava podatkov Pri obdelavi anketnih podatkov s statističnim paketom s p s s (Kachigan 1991; Norušis 2002), smo se osredotočili na ocene odgovorov, ki smo jih analizirali s pomočjo metod multivariatne statistične analize, korelacijske regresijske in faktorske analize. 1.5 Opisne statistike in analiza variance Opisne statistike Kot metode analize so uporabljene opisne statistike, analiza variance in primerjava povprečnih vrednosti za več neodvisnih vzorcev na anketnih podatkih. Z opisnimi statistikami prikažemo povprečne vrednosti odgovorov med analiziranimi skupinami. 22 Korelacijska analiza 1.6 Analiza variance Analiza variance (a n ova) je namenjena preizkušanja razlik med aritmetičnimi sredinami za več neodvisnih vzorcev – skupin. Zanima nas, ali se mnenja različnih anketiranih skupin ločijo med seboj. Pri analizi variance imamo običajno opravka z dvema spremenljivkama: odvisno spremenljivko, ki jo proučujemo in neodvisno spremenljivko. Ta se v analizi variance imenuje faktor in nam populacijo oziroma vzorec razdeli v več skupin. V osnovi testiramo naslednjo domnevo za odvisno spremenljivko: h 0 : μ 1 = μ 2 = ... μk, k > 2, in h 1 : vse μj niso enake, kjer je k število skupin, ki jih določa faktor. Ta spremenljivka mora biti diskretna in mora imeti končno število vrednosti. Za uspešno izvedeno analize variance mora biti izpolnjena predpostavka o enakosti varianc. Preverjamo hipotezo h 1 o aritmetični sredini. Empirično želimo pro-učiti spremenljivke, ki vplivajo na konkurenčno dobavo in učinkovito rabo energije ter razvoj in rabo obnovljivih virov energije. Testiranje raziskovalne hipoteze H1 Ugotavljali bomo ali in kako se razlikujejo aritmetične sredine po skupinah glede na teritorialno območje. Predpostavko o enakosti varianc preizkušamo z Levonovim preizkusom o enakosti varianc. Imenujemo ga tudi Levanov test homogenosti varianc. Levanov test preizkuša domnevo, da med skupinami ni razlike v varianci (h 0: σ 21 = σ 22 = ··· = σ 2 k). S testom ugotavljamo statistično značilne razlike. Z Welch testom pri-merjamo povprečne vednosti za več neodvisnih vzorcev anketirancev (Surhone, Timpledon in Marseken 2010). 1.6 Korelacijska analiza Kot metoda analize je bila uporabljena korelacijska analiza na anketnih podatkih. Eden temeljnih parametrov, ki ga uporabljamo v korelacijski analizi, je korelacijski koeficient r, ki lahko zavzame vrednosti od –1 do +1. Predznak korelacijskega koeficienta nam pove smer linearne povezanosti med spremenljivkama. Absolutna vrednost korelacijskega ko- eficienta izraža stopnjo linearne odvisnosti med spremenljivkama. Pri ocenjevanju stopnje linearne odvisnosti uporabimo kot izhodišče nasle-dnja merila: 23 1 Uvod • absolutna vrednost korelacijskega koeficienta, ki je manjša od 0,3, kaže na nizko stopnjo linearne odvisnosti med spremenljivkama; • absolutna vrednost korelacijskega koeficienta, ki je med 0,3 do 0,6, kaže na srednje visoko stopnjo linearne odvisnosti med spremenljivkama; • absolutna vrednost korelacijskega koeficienta, ki je večja od 0,6, kaže na visoko stopnjo linearne odvisnosti med spremenljivkama. Z metodami multivariatne statistične analize analiziramo gibanja odvisnih in pojasnjevalnih spremenljivk ter njihovo medsebojno povezanost. Linearne povezave med izbranimi spremenljivkami smo ugota- vljali s pomočjo koeficienta korelacije v primeru parametričnih podatkov. 1.7 Regresijska analiza in statistično preizkušanje domnev Odzivnost na trgu bomo merili s pomočjo različnih koeficientov ela- stičnosti oziroma prožnosti. V ekonomiji lahko elastičnost ugotavljamo pri analiziranju številnih medsebojno ekonomsko povezanih pojavov (Stoft 2002). Izhodišče regresijske analize je korelacijska analiza s katero proučujemo (pojasnjujemo) stopnjo parcialne linearne povezanosti med odvisno spremenljivko in posameznimi pojasnjevalnimi spremenljivkami. Z multiplo regresijsko analizo ugotavljamo obliko povezanosti in statistično značilnost povezanosti med odvisno spremenljivko in posameznimi pojasnjevalnimi spremenljivkami. Testiranje raziskovalnih hipotez H2 in H3 Empirično proučujemo dejavnike, ki vplivajo na konkurenčnost dobave električne enerije in dejavnike ponudbe, ki so pomembni pri prodaji električne energije. Na ta način testiramo postavljene hipoteze h 2 in h 3 s pomočjo regresijske analize. Za dokazovanje postavljenih domnev je bil uporabljen statistični test za določitev odvisnosti oziroma neodvi-snosti določenih spremenljivk, kadar želimo ugotoviti, ali ugotovljene frekvence statistično značilno odstopajo od pričakovanih, kritičnih vrednosti. Vse vrednosti P-testa, ki so manjše od 0,05, pomenijo statistično značilno verjetnost razlik na določenem dejavniku. 1.8 Multivariatna faktorska analiza Multivariatna faktorska analiza je izdelana zato, da bi identificirali skupne faktorje glede učinkovitosti pri dobavi električne energije in za-24 Multivariatna faktorska analiza 1.8 dovoljstvu odjemalcev ter glede ponudbe električne energije. Cilj analize je ugotoviti povezavo med spremenljivkami ter iskanje skupnih točk in faktorjev, ki lahko pojasnijo odzive in reakcije na analiziranih trgih distribucije električne energije ter obrazložijo mnenja in odzive odjemalcev električne energije. Faktorska analiza prikaže najpomembnejše dejavnike in njihove uteži, ki so pomembni za pojasnjevanje analiziranega pojava (Kachigan 1991; Norušis 2002). Z multivariatno faktorsko analizo ocenimo faktorski model v dveh korakih: najprej ocenimo deleže pojasnjene variance pro-učevanih spremenljivk s skupnimi faktorji (komunalitetami) z metodo glavnih osi in z metodo največjega zaupanja. V drugem koraku ocenimo še faktorske uteži s poševno in pravokotno rotacijo. Grafični pripomo- ček za oceno smiselnega števila faktorjev pokaže, pri katerem skupnem faktorju se krivulja lomi, torej koliko faktorjev vpliva na gibanje ocen. Testiranje raziskovalne hipoteze H4.1 Kot metodo ocenjevanja smo uporabili anketni vprašalnik, ki je omo- gočil pridobitev informacij med industrijskimi uporabniki (2005), energetskimi managerji (2007), med gospodinjskimi uporabniki (2010) in med vsemi uporabniki električne energije (2010–2011). Za testiranje h 4.1 uporabimo multivariatne statistične analize anketnih podatkov: korelacijsko analizo in multivariatno faktorsko analizo. Zbrani anketni podatki so bili analizirani s statističnim paketom s p s s (Kachigan 1991; Norušis 2002), da bi ocenili učinkovitost pri dobavi in zadovoljstvo uporabnikov električne energije. Na anketnih podatkih iz leta 2005 oz. leta 2007 smo identificirali skupne faktorje dejavnikov ponudbe električne energije. Za nadaljnje primerjave smo v anketnem vprašalniku ponovili trditve iz predhodnih raziskav ter izvedli anketiranje v elektronski obliki preko svetovnega spleta ter na anketnih podatkih iz leta 2010–2011 iskali skupne točke in faktorje, ki bi lahko pojasnili odzive in reakcije na analiziranih trgih distribucije električne energije ter obrazložili mnenja in odzive uporabnikov električne energije. Testiranje raziskovalne hipoteze H4.2 Kot metodo ocenjevanja smo uporabili anketni vprašalnik, ki je omo- gočil pridobitev informacij med energetskimi managerji (2007), med gospodinjskimi uporabniki (2010) in med vsemi uporabniki električne energije (2010–2011). 25 1 Uvod Za testiranje h 4.2 uporabimo multivariatne statistične analize an- ketnih podatkov: korelacijsko analizo in multivariatno faktorsko analizo. Zbrani anketni podatki so bili analizirani s statističnim paketom s p s s, da bi ocenili učinkovitost dejavnikov ponudbe električne energije pri dobavi, zadovoljstvo uporabnikov ter dejavnike ponudbe električne energije. Na anketnih podatkih iz leta 2007 smo identificirali skupne fak- torje glede ponudbe električne energije ter na anketnih podatkih iz leta 2010–2011 iskali skupne točke in faktorje, ki bi lahko pojasnili odzive in reakcije vseh uporabnikov električne energije. 1.9 Podatki o anketirancih Raziskava v letu 2005 je bila izvedena med odjemalci električne energije v segmentu industrije s priključno močjo odjemnega mesta nad 41 kW na geografskih območjih, ki jih še vedno pretežno pokriva distribucijsko podjetje Elektro Gorenjska. Raziskava v letu 2007 je bila izvedena med slovenskimi energetskimi managerji. Anketiranje med aprilom in junijem 2007 je potekalo na dne-vih energetskih managerjev v Portorožu (april), na konferenci sloven-skih elektro energetikov c i g r e-c i r e d v Čatežu (maj) in na srečanju Upravljavci energetskih naprav v Ljubljani (junij). Raziskava v letu 2010 je bila izvedena med gospodinjskimi odjemalci električne energije preko svetovnega spleta med aprilom 2010 in decem-brom 2010. Raziskava v letu 2010–2011 je bila izvedena med vsemi odjemalci električne energije preko svetovnega spleta med aprilom 2010 in majem 2011. 26 2 Raziskava uspešnosti dobave električne energije 2.1 Izhodišča za raziskavo Na trgu električne energije narašča število konkurentov in znižujejo se tržni deleži. Pomembno je vedeti, kako so kupci zadovoljni z dobavo, upravljanjem, marketingom in drugimi vidiki prodajnega mana- gementa, ki so del dobaviteljeve samoocene, kar je ključnega pomena za management in tržne odnose z uporabniki (Papler in Bojnec 2006; 2007; 2008). Trenutni trendi managementa in marketinga so usmerjeni proti potrošniško vodenemu, kar je pomembno za strateško in organizacij-sko obnašanje, ki vključuje notranje in zunanje mikro in makro okolje (Bojnec in Papler 2010). Motiv poglavja je, da prikaže rezultate štirih anketnih raziskav o uspešnosti dobave električne energije in o s tem povezanim zadovoljstvom porabnikov električne energije, ki so bile iz-vedene leta 2005 med industrijskimi uporabniki na območju gorenjske regije, v letih 2007, 2010 in 2010–2011 pa glede na odpiranje trga električne energije med energetskimi managerji (2007), med gospodinj- skimi uporabniki (2010) in med vsemi uporabniki (2010–2011) na ob- močju celotne Slovenije. Na koncu so izvedeni sklepi in implikacije ugo-tovitev. Na podlagi informacij o uporabnikovem obnašanju in preferencah lahko dobavitelj električne energije določi odnose z uporabniki, izboljša učinkovitost prodaje in bolje zadovolji uporabnikove zahteve. Management in upravljanje prodaje sta usmerjena v izboljšanje konkurenčnih zmožnosti, zlasti cenovne konkurenčnosti in učinkovitosti v kakovostni dobavi za porabnike. Različni pristopi za kreiranje in analizo odnosov s porabniki so prikazani v literaturi (Kotler 1994). Da bi analizirali nekaj teh vidikov, smo pripravili pisni anketni vprašalnik, namenjen iz-vedbi raziskave, in izvedli intervjuje med naključno izbranimi uporabniki električne energije. Pisni anketni vprašalnik je bil uporabljen z na-menom pridobitve podatkov o učinkovitosti in kakovosti dobave elek- trične energije, o zadovoljstvu uporabnikov električne energije in o dejavnikih ponudbe. 27 2 Raziskava uspešnosti dobave električne energije Preglednica 2.1 Strukture anketirancev po spolu, starosti in izobrazbi in glede na bivališče po statistični regiji Kategorija Število Delež () Spol Moški  , Ženski  , Skupaj  , Starost Do  let  ,  do  let  ,  do  let  ,  do  let  ,  do  let  , Nad  let  , Skupaj  , Povprečna starost (let) , Izobrazba Osnovna šola  , Poklicna šola (i v. stopnja*)  , Srednja šola (v. stopnja*)  , Višja šola (v i. stopnja*)  , Visoka šola (v i i/. stopnja*)  , Univerzitetna izobrazba (v i i/. stopnja*)  , Znanstveni magisterij (v i i i. stopnja*)  , Doktorat znanosti (i x. stopnja*)  , Skupaj  , Povprečno število dokončanih let izobraževanja , Nadaljevanje na naslednji strani 2.2 Struktura anketirancev Struktura anketirancev se je v časovni dinamiki glede na skupine ude-ležencev spreminjala in se je od manjšega števila strokovnih struktur z višjo povprečno starostjo in višjo izobrazbo razširila na vso populacijo z večjim številom udeležencev z nižjo povprečno starostjo in številom izobraževalnih let. Raziskava v letih 2010 in 2011 je bila izvedena med aprilom 2010 in majem 2011 med vsemi uporabniki na odprtem trgu električne energije preko svetovnega spleta, z objavo v reviji e g e s in na spletni strani, 28 Struktura anketirancev 2.2 Preglednica 2.1 Nadaljevanje s prejšnje strani Kategorija Število Delež () Statistična regija Pomurska  , Podravska  , Koroška  , Savinjska  , Zasavska  , Spodnjeposavska  , Jugovzhodna Slovenija  , Osrednjeslovenska  , Gorenjska  , Notranjska  , Goriška  , Obalno-kraška  , Skupaj  , o p o m b e * Po klasifikaciji z z r s. preko elektronske pošte ter v pisni obliki. Izpolnjenih je bilo 1506 anketnih vprašalnikov. Med izpolnjevalci je bilo po spolu 56,2  moških in 43,8  žensk. Struktura anketirancev glede na starost je bila 30 odstotkov anketirancev v starosti med 21 in 30 let, 21 odstotkov anketirancev med 31 in 40 let, 20 odstotkov anketirancev, starih med 41 do 50 let, 13 odstotkov do 20 let, 11 odstotkov med 51 in 60 let ter 4 odstotki nad 60 let. Njihova povprečna starost je bila 35,2 leti. Zastopane so bile vse ravni izobrazbe. V vzorcu je največ anketirancev s srednjo izobrazbo, sledijo anketiranci z visoko izobrazbo, višjo izobrazbo, poklicno izobrazbo, osnovno šolo in podiplomsko izobrazbo (preglednica 2.1). Povprečno število izobra- ževalnih let anketirancev znaša 13,34 let. Anketiranci so bili glede na stalno bivališče iz vseh statističnih regij, ki so bile zastopane glede na populacijo; gorenjska regija je zastopana s skoraj četrtinskim deležem. Glede na stalno bivališče z vidika preskrbo-valnega območja distribucije električne energije pa so bili anketiranci: 23,6  z območja Elektra Celje, 27,6  z območja Elektra Gorenjska 9,2  z območja Elektra Maribor, 25,7  z območja Elektra Ljubljana in 13,8  z območja Elektra Primorska. 29 3 Konkurenčnost dobave električne energije 3.1 Empirični rezultati opisnih statistik Opisne statistike vzorca S področja povpraševanja in zadovoljstva uporabnikov so bile vključene spremenljivke: splošna zadovoljitev potreb, pravočasen odziv, konkurenčnost dobavitelja, zanesljivost dobave, prodajno osebje, spremljanje stroškov, spremljanje porabe, kakovost storitev in svetovanje o varčni rabi. Zanesljivost tega dela anketnega vprašalnika je bila testirana z Cronbachovim indeksom α, ki znaša 0,658, kar potrjuje zanesljivost anketnega vprašalnika. Povprečne vrednosti Preglednica 3.1 prikazuje povprečne vrednosti ocen posameznih spremenljivk povpraševanja in zadovoljstva uporabnikov električne ener- gije. Najvišjo povprečno vrednost je leta 2005 med industrijskimi uporabniki imela zanesljivost dobave električne energije. Podobno visoko so jo ocenili energetski managerji leta 2007 in gospodinjski uporabniki leta 2010. Najnižjo povprečno vrednost so anketiranci pripisovali zanimanju za uporabo storitev elektronskih meritev, katere povprečna vrednost se z novejšimi anketami povečuje. V raziskavi med vsemi uporabniki na trgu električne energije 2010– 2011 se je potrdila z najvišjo povprečno oceno in stabilnostjo spremenljivka zanesljivost dobave električne energije (4,19). Visoke ocene imajo spremenljivke: splošna zadovoljitev potreb po električni energiji (3,92), ki je stabilna glede na standardni odklon; spremljanje stroškov (3,84) in spremljanje porabe električne energije (3,72). Sredinsko povprečno oceno ima spremenljivka kakovost storitev (3,53), ki je v primerjavi z raziskavami v preteklih letih z različnimi strukturami uporabnikov napredovala. Slabše so ocenjene spremenljivke konkurenčnost dobavite- ljev (3,26), prodajno osebje (3,24) in pravočasen odziv (3,18). Najnižjo povprečno vrednost ima spremenljivka svetovanje o varčni rabi (3,00). 31 3 Konkurenčnost dobave električne energije Preglednica 3.1 Povpraševanje in zadovoljstvo uporabnikov električne energije Vprašanje    * Splošna zadovoljitev potreb po električni p v , , , , energiji je po pričakovanjih. s o, , , , Zadovoljen sem s pravočasnim odzivanjem p v , , , , dobavitelja na moje pritožbe in prošnje. s o, , , , Moj dobavitelj je konkurenčen z drugimi. p v , , , , s o, , , , Zanesljivost dobave električne energije p v , , , , je dobra. s o, , , , Prodajno osebje dobavitelja je strokovno in p v , , , , prijazno pri razlagah računov. s o, , , , Spremljamo gibanje stroškov za električno p v , , , , energijo. s o, , , , Porabo električne energije spremljamo redno. p v , , , , s o, , , , Pomembna je kakovost storitve; uporaba sto- p v , , , , ritev elektronskih meritev me zanima. s o, , , , Svetovanje o varčni rabi električne energije je p v , , , , celostno. s o, , , , Število opazovanj     op om b e * Raziskava 2010–2011. Interval med 1 – ni pomembno in 5 – zelo po- membno. p v – povprečna vrednost, s o– standardni odklon. V opazovanem obdobju 2005–2011 je v dinamiki gibanj moč opaziti rahel porast pri ocenah spremenljivk zanesljivosti dobave električne energije in splošne zadovoljitve potreb po električni energiji. Največji vzpon povprečne ocene ima spremenljivka kakovost storitev, ki je z najnižjega mesta z oceno 2,63 leta 2005 napredovala v zlato sredino z oceno 3,53 v raziskavi 2010–2011. V časovni dinamiki so podobne ocene spremenljivk spremljanje stroškov in spremljanje porabe. Največje znižanje povprečne ocene ima spremenljivka prodajno oseb- je, ki se je iz prav dobre ocene 4,02 leta 2005 znižala na 3,24 v raziskavi 2010–2011. Podoben trend imata z nekoliko manjšo razliko povprečni oceni spremenljivk pravočasen odziv, ki se je s 3,76 leta 2005 znižala na 3,18 v raziskavi 2010–2011, ter konkurenčnost dobavitelja, ki se je s 3,46 leta 2005 znižala na 3,26 v raziskavi 2010–2011. Pri najnižje ocenjeni spremenljivki svetovanje o varčni rabi energije se je povprečna ocena rahlo izboljšala, a opazimo nihanja v obe smeri, 32 Test homogenosti varianc 3.2 kar si razlagamo kot operativni premik večjega posvečanja vsebinam učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Stabilne ocene spremenljivk s 70  koncentracijo visokih ocen in majhnim deležem nizkih ocen imajo zanesljivost dobave in splošna zadovoljitev potreb po električni energiji. Linearno naraščajoči deleži ocen so pri spremenljivkah spremljanje porabe in spremljanje stroškov, ki imata dve tretjini najvišjih ocen 4 in 5. Enakomerno porazdelitev imajo spremenljivke pravočasen odziv, prodajno osebje in konkurenčnost doba- vitelja. Skupaj z oceno 3 imajo 60  delež ocen anketirancev oziroma skoraj četrtino najnižjih ocen 1 in 2. Gre za občutljive spremenljivke, ki so izpostavljene na trgu električne energije. Zelo razpršene ocene ima spremenljivka kakovost storitev, kar pomeni, da anketiranci zelo različno ocenjujejo zadovoljstvo s kakovostjo storitev in interes za uporabo storitev elektronskih meritev od najnižjih do najvišjih, kar zbuja skrb in potrebo po posebni pozornosti. Kar 68,9  delež najnižjih ocen 1, 2, 3 ima spremenljivka svetovanje o varčni rabi oziroma 28,5  najnižjih ocen 1 in 2. Najbolj razpršeni odgovori so pri vprašanjih: kakovost storitev (standardni odklon 1,29), spremljanje porabe (standardni odklon 1,19), prodajno osebje (standardni odklon 1,12), pravočasen odziv (standardni odklon 1,11), konkurenčnost dobavitelja (standardni odklon 1,11), spremljanje stroškov (standardni odklon 1,10), manjši odklon imajo med seboj ocene pri spremenljivki svetovanje o varčni rabi (standardni odklon 1,07). 3.2 Test homogenosti varianc Najprej preverimo z Levenovim testom homogenosti variance (Leven Test of Homogeneity of Variances), če je izpolnjena predpostavka o enakosti varianc. Testiramo ničelno hipotezo h 0 in alternativno hipotezo h 1: h 0 Vse variance po posameznih skupinah glede območje distribucijskega podjetja so enake. h 1 vsaj ena varianca je različna. Rezultati testa o homogenosti varianc so testirani za posamezne spremenljivke. V preglednici 3.2 so prikazani testi homogenosti varianc. Ugotavljamo določene podobnosti in različnosti rezultatov. Prvič, splošna zadovoljitev potreb po električni energiji je po pričakovanjih. Na podlagi vzorčnih podatkov ni mogoče pri dovolj nizki stopnji 33 3 Konkurenčnost dobave električne energije Preglednica 3.2 Test homogenosti varianc za konkurenčnost dobave električne energije Spremenljivke () () () (a) (b) (c) (d) (e) (f) Splošna zadovo- , , , , ljitev potreb Pravočasen , , , , odziv Konkurenčnost , , , , dobavitelja Zanesljivost , , , , dobave Prodajno , , , , osebje Spremljanje , , , , stroškov Spremljanje , , , , porabe Kakovost , , , , storitev Svetovanje o , , , , varčni rabi op om b e Naslovi stolpcev: (1) test homogenosti varianc, (2) a nova, (3) testi robustnosti enakosti povprečnih vrednosti; (a) Levenova statistika, (b) stopnja značilnosti, (c) F, (d) stopnja značilnosti, (e) Welchova statistika, (f) stopnja značilnosti. tveganja (stopnja značilnosti 0,108) zavrniti ničelne domneve h 0 o enakosti varianc in trditi, da so variance različne. Pogoj o enakosti varianc je izpolnjen, zato uporabimo a n ova statistiko. Podobno velja za spremenljivke: zanesljivost dobave električne energije je dobra (stopnja značilnosti 0,124) in kakovost storitev je pomembna, uporaba storitev elektronskih meritev me zanima (stopnja značilnosti 0,476). Pogoj o enakosti varianc je izpolnjen, zato uporabimo a n ova statistiko, s katero preverimo, če je izpolnjena predpostavka o enakosti povprečnih ocen. Testiramo hipotezi: h 0 povprečne vrednosti ocen po posameznih skupinah glede na območje distribucijskih podjetij so enake h 1 vsaj ena ocena je različna. 34 Korelacijska analiza 3.3 Rezultati ano va pokažejo, da pri sprejemljivi stopnji tveganja lahko zavrnemo h 0 in sprejmemo sklep, da anketiranci po posameznih skupinah glede na območje distribucijskih podjetij (Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor in Elektro Primorska) statistično značilno različno ocenjujejo naslednje spremenljivke: splošna zadovoljitev potreb po električni energiji, zanesljivost dobave električne energije in kakovost storitev je pomembna, uporaba storitev elektronskih meritev me zanima. Drugič, pri drugih spremenljivkah ugotavljamo, da je Sig. > 0,050 in da ničelno domnevo h 0 lahko zavrnemo. S tem predpostavka o enakosti varianc ni izpolnjena in zato uporabimo Welchev test robustnosti za enakost povprečnih vrednosti (Welch Robust Tests of Equality of Me-ans). To velja za naslednje spremenljivke: pravočasen odziv dobavitelja električne energije na dosedanje pritožbe in prošnje, konkurenčnost dobavitelja, prodajno osebje dobavitelja je strokovno in prijazno pri razlagah računov, spremljanje gibanja stroškov za električno energijo, redno spremljanje porabe električne energije, celostno svetovanje o varčni rabi električne energije. Rezultati testa robustnosti enakosti povprečnih vrednosti pokažejo, da pri sprejemljivi stopnji tveganja (stopnja značilnosti 0,000 oziroma manj kot 5,0 ) lahko zavrnemo h 0 in sprejmemo sklep, da anketiranci po posameznih skupinah glede na območje distribucijskega podjetja (Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor in Elektro Primorska) statistično značilno različno ocenjujejo naslednje spremenljivke: pravočasen odziv, konkurenčnost dobavitelja, strokovnost in prijaznost prodajnega osebja, spremljanje gibanja stroškov za električno energijo, redno spremljanje porabe električne energije in celostno svetovanje. 3.3 Korelacijska analiza Pri predhodnih raziskavah je korelacijska analiza pokazala močnejšo pozitivno linearno povezanost med spremljanjem stroškov in spremljanjem porabe (s Pearsonovim koeficientom korelacije 0,755 pri industrijskih uporabnikih in 0,577 pri gospodinjskih uporabnikih), med splo- šno zadovoljitvijo potreb in pravočasnimi odzivi (0,592 pri industrijskih uporabnikih in 0,533 pri gospodinjskih uporabnikih), med pravočasnimi odzivi in prodajnim osebjem (0,502 pri industrijskih uporabnikih in 0,563 pri gospodinjskih uporabnikih). 35 3 Konkurenčnost dobave električne energije Preglednica 3.3 Regresijska analiza: splošna zadovoljitev potreb po električni energiji () () () () () () () () , , , , , , , , (,) (,) (,) (,) (,) (,) , , , , , , (,) (,) (,) (,) , , , , , , , (,) (,) (,) (,) (,) , , , , , , , (,) (,) (,) (,) (,) , , , , , , , (,) (,) (,) (,) (,) , , , , , , , , (,) (,) (,) (,) (,) (,) op om b e Naslovi stolpcev: (1) konstanta, (2) odziv, (3) konkurenčnost, (4) zanesljivost, (5) stroški, (6) poraba, (7) popravljeni R 2, (8) F. V oklepaju je t-statistika. Pri industrijskih uporabnikih je korelacijska povezanost med spre- mljanjem porabe in kakovostjo storitev (0,701), pri energetskih mana-gerjih pa med svetovanjem o varčni rabi in konkurenčnostjo dobavitelja ter med prodajnim osebjem in kakovostjo storitev (0,507). Pri gospodinjskih uporabnikih opazimo povezanosti še med spre- menljivkami konkurenčnost dobavitelja in prodajno osebje 0,556) ter konkurenčnost dobavitelja in pravočasni odzivi (0,550). Korelacijska analiza raziskave med vsemi uporabniki na trgu elek- trične energije 2010–2011 je pokazala močnejšo parcialno korelacijsko povezanost med spremenljivkami: spremljanje stroškov in spremljanje porabe (0,559), prodajno osebje in pravočasni odzivi (0,496) ter prodajno osebje in svetovanje o varčni rabi (0,420). 3.4 Empirični rezultati regresijske analize Za testiranje hipoteze h 2 s podhipotezami h 2.1, h 2.2 in h 2.3 ter kot osnova za statistično obdelavo služijo z anketiranjem pridobljeni podatki o konkurenčnosti dobaviteljev električne energije. Ne moremo zavrniti h 2 in potrdimo, da je splošna zadovoljitev po- treb po električni energiji pozitivno in statistično značilno povezana s spremenljivkami pravočasen odziv, konkurenčnost dobavitelja, zanesljivost dobave, spremljanje stroškov, redno spremljanje porabe in ka-36 Empirični rezultati regresijske analize 3.5 Preglednica 3.4 Regresijska analiza: pravočasen odziv () () () () () () () () , , , , , , , , (,) (,) ,) (,) (,) (,) , , , , , , , (,) (,) (,) (,) (,) , , , , , , , , (,) (,) (,) (,) (,) (,) op om b e Naslovi stolpcev: (1) konstanta, (2) potrebe, (3) konkurenčnost, (4) zanesljivost, (5) osebje, (6) svetovanje, (7) popravljeni R 2, (8) F. V oklepaju je t-statistika. Preglednica 3.5 Regresijska analiza: osebje () () () () () () () , , , , , , (,) (,) (,) (,) , , , , , , (,) (,) (,) (,) op om b e Naslovi stolpcev: (1) konstanta, (2) odziv, (3) konkurenčnost, (4) zanesljivost, (5) svetovanje, (6) popravljeni R 2, (7) F. V oklepaju je t-statistika. kovost storitev (preglednica 3.3). Druge testirane spremenljivke so se pokazale za statistično neznačilne. Ne moremo zavrniti h 2.1 in potrdimo, da je pravočasen odziv do- bavitelja električne energije pozitivno in statistično značilno povezan s spremenljivkami splošna zadovoljitev potreb po električni energiji, konkurenčnost dobavitelja, zanesljivost dobave, osebje, svetovanje in kakovost storitev (preglednica 3.4). Druge testirane spremenljivke so se pokazale statistično neznačilne. Ne moremo zavrniti h 2.2 in potrdimo, da je učinkovitost strokov- nega osebja pozitivno in statistično značilno povezano s spremenljivkami pravočasen odziv, konkurenčnost dobavitelja, zanesljivost dobave in celostno svetovanje o varčni rabi energije (preglednica 3.5). Druge testirane spremenljivke so se pokazale statistično neznačilne. Ne moremo zavrniti h 2.3 in potrdimo, da je spremljanje stroškov pozitivno in statistično značilno povezano s spremenljivkami splošna zadovoljitev potreb po električni energiji, redno spremljanje porabe električne energije in kakovost storitev in uporaba elektronskih meritev (preglednica 3.6). Druge testirane spremenljivke so se pokazale statistično neznačilne. 37 3 Konkurenčnost dobave električne energije Preglednica 3.6 Regresijska analiza: spremljanje stroškov () () () () () () , , , , , , (,) (,) (,) (,) op om b e Naslovi stolpcev: (1) konstanta, (2) potrebe, (3) poraba, (4) storitve, (5) popravljeni R 2, (6) F. V oklepaju je t-statistika. 3.5 Multivariatna faktorska analiza Mulivariatna faktorska analiza z dvema skupnima faktorjema Multivariatna faktorska analiza raziskave iz leta 2005 med industrijskimi uporabniki električne energije je potrdila dva skupna faktorja, ki sta nadalje identificirana in razčlenjena z uporabo petih metod: metodo glavnih osi, metodo največjega verjetja in treh rotacijskih metod maksimalnega zaupanja). Učinkovitost dobave električne energije za uporabnike v industriji je odvisna od dejavnikov intenzivnosti uporabe energije (poraba, stroški in kakovost storitve). Z vidika učinkovitosti managementa in marketinga bi bilo treba izboljšati svetovanje in konkurenč- nost. Po drugi strani pa je zadovoljstvo uporabnikov odvisno od potreb, odziva, zanesljivosti in osebja. Med področji, na katerih je bilo do sedaj namenjene manj pozornosti, smo opazili premik od tradicionalnega tr- ženja k razvoju elektronske komerciale in poslovnih aktivnosti na internetu kot področja managementa za izboljšanje učinkovitosti dobave električne energije v analiziranem podjetju (Papler in Bojnec 2006). Med energetskimi managerji je bil v raziskavi leta 2007 kot prvi skupni faktor ugotovljen faktor konkurenčna in kakovostna storitev z zna- čilno utežjo pri konkurenčnosti dobavitelja in kakovosti storitev ter drugi skupni faktor zadovoljstvo uporabnikov pri prodajnem osebju in splošni zadovoljitvi potreb po električni energiji. Pri gospodinjskih uporabnikih se izkaže kot prvi skupni faktor zadovoljstvo uporabnikov, ki ima največjo težo v spremenljivkah: pravo- časen odziv (0,722), prodajno osebje (0,660), svetovanje o varčni rabi (0,487), konkurenčnost dobavitelja (0,386), zanesljivost dobave (0,377) in splošna zadovoljitev potreb po električni energiji (0,365). Drugi skupni faktor učinkovita poraba in stroški za električno energijo ima največje uteži v spremenljivkah: spremljanje porabe (0,783), spremljanje stro- škov (0,697) in kakovost storitev (0,401). V raziskavi z anketiranjem vseh uporabnikov trga električne energije (2010–2011) z dvema skupnima faktorjema je bil izrazit prvi skupni fak-38 Multivariatna faktorska analiza 3.5 tor zadovoljstvo uporabnikov in kot drugi skupni faktor učinkovita poraba in stroški za električno energijo. Mulivariatna faktorska analiza s tremi skupnimi faktorji Iz Kaiser-Meyer-Olkin (0,689) mere primernosti vzorca in Barlettovega testa sferičnosti ( χ 2 2312,094, stopnja značilnosti 0,000) sklepamo, da so podatki ustrezni za faktorsko analizo. S faktorsko analizo ocenimo faktorski model v dveh korakih: najprej ocenimo deleže pojasnjene variance proučevanih spremenljivk s skupnimi faktorji (komunalitetami) z metodo glavnih osi in z metodo največjega zaupanja. V drugem koraku ocenimo še faktorske uteži s poševno ali pravokotno rotacijo. Kolenski grafikon za oceno smiselnega števila faktorjev je potrdil, da se krivulja lomi pri tretjem faktorju. Najpomembnejši pri dojemanju zaposlenih so trije faktorji. Multivariatna faktorska analiza raziskave iz leta 2010–2011 je med vsemi uporabniki trga električne energije potrdila tri skupne faktorje. Z različnimi metodami je bila potrjena stabilnost pridobljenih rezultatov (preglednica 3.7). Cronbachova α je potrdila zanesljivost ocene, saj je Cronbachova α za faktor 1 0,642 ( N = 3, spremenljivke: poraba, stroški, storitve), za faktor 2 0,681 ( N = 3, spremenljivke: odziv, osebje, svetovanje) in za faktor 3 0,587 ( N = 3, spremenljivke: potrebe, konkurenčnost, zanesljivost). Metoda glavnih osi s tremi najpomembnejšimi skupnimi faktorji ob- razloži 59,38  variance opazovanega vzorca devetih spremenljivk. Prvi skupni faktor obrazloži 27,52  variance. Identificiran je kot zadovoljstvo uporabnikov z zanesljivo in konkurenčno dobavo električne energije in ima značilne uteži v spremenljivkah: pravočasen odziv (0,563), prodajno osebje (0,535), splošna zadovoljitev potreb (0,537), spremljanje porabe (0,485), zanesljivost dobave (0,452), konkurenčnost dobavitelja (0,454) in svetovanje o varčni rabi (0,422). Drugi skupni faktor učinkovita poraba in stroški za električno energijo obrazloži 18,94  variance in ima značilne uteži v spremenljivkah: spremljanje porabe (0,653), spremljanje stroškov (0,541), šibke pa so uteži pri kakovosti storitev (0,297). Obratno smer z negativnim predznakom ima spremenljivka prodajno osebje (–0,488). Tretji skupni faktor zadovoljstvo uporabnikov z odnosom osebja in kakovostjo storitev obrazloži 12,91  variance in ima značilne (šibke) uteži v spremenljivkah: prodajno osebje (0,328) in svetovanje o varčni rabi (0,270). Obratno smer z negativnim predznakom ima spremenljivka splošna zadovoljitev potreb (–0,493). Pri metodi največjega zaupanja brez rotacije, s poševno in pravoko- 39 3 Konkurenčnost dobave električne energije ga – do jo , , , , , , , , , eto aci m o ajvečje  n o a maliz ljstv () , , , , , , , , od or vo –, et tacijsk n o do  m o za jev in , , , , , , , –, –, st acij(3) aiser o er erjetjazr Ks vit it o , , , , , , , , , čink ebnih u arimax otr ajvečjegav V () , , , , , , , , , p an do anje, ,5 d o  eto ašev jetja met , , , , , , , , )m vpr –, ver ,(4 jsko po ga za taciro rji) , , , , , z o –, –, –, –, ajvečjen teracijah a  a fakt jetj () od , , , , , , ver –, –, –, etm  tacijav5io ga ar omembni , , , , , , , p –, –, acij(2) ajvečje ševn n ije erit o a (tr od d –2011 o 0 , , , , , et –, –, –, –, ebnih m 201 met o otrp alizacijo–p (5) let () , , , , , , ja, enih 26 –, –, –, rm ije, o  si,o n rotaci izločitv energ , , , , , , , , , .6 glavnih 0 ične a aiserjevo d poševna 15 o – = različnih , , , , , , elektr –, –, –, insK jo N v met o lim aci jah. petih b () :(1) O , , , , aci ika ev o abnik –, –, –, –, –, d maliz er tr  it olpc eto nor 5 Ma upor st o v , , , , , , , , , m vi o jev ja .73 aslo taci a . st o N tacijsk aiser ro i i K zad en o o enčnost b elja janje janje st e s čas jiv ev vanje rai b lednic eb vit ve ajno je vo o g d eml škov eml abe o it n e javnik avo nkuro o k anesl o or et om liminb avokotna Pr De Splošna potr Pr odziv K doba Z doba Pr oseb Spr str Spr por Ka st Sv varč op verjetjazr O pr 40 Multivariatna faktorska analiza 3.5 tno rotacijo so ocene podobne in stabilne. Pri metodi največjega zaupanja – brez rotacije faktorjev iz matrike faktorskih uteži izhaja, da imajo znotraj prvega skupnega faktorja učinkovita poraba in stroški za električno energijo največjo težo spremenljivke: spremljanje porabe (0,685), spremljanje stroškov (0,519), splošna zadovoljitev potreb (0,455), pravočasen odziv (0,431), prodajno osebje (0,408), nižje uteži pa v spremenljivkah: konkurenčnost dobavitelja (0,392), zanesljivost dobave (0,376), svetovanje o varčni rabi (0,356) in kakovost storitev (0,342). Drugi skupni faktor zadovoljstvo uporabnikov z odnosom in svetovanjem prodajnega osebja ima značilne uteži v spremenljivkah: prodajno osebje (0,627), pravočasen odziv (0,511), svetovanje o varčni rabi (0,340), v obratni smeri z negativnim predznakom pa sta spremenljivki spremljanje porabe (–0,477), spremljanje stroškov (–0,405). Tretji skupni faktor zadovoljstvo uporabnikov z zanesljivo dobavo električne energije ima največje uteži v spremenljivkah: splošna zadovoljitev potreb po električni energiji (0,552) in zanesljivost dobave (0,331), šibke pa so uteži v konkurenčnosti dobave (0,241). Ocena faktorskega modela z metodo največjega zaupanja z rotacij- sko metodo Oblimin s Kaiserjevo normalizacijo z uporabo poševne ro- tacije faktorjev bolj izkristalizira vpliv posameznih faktorjev. Struktura modela je nespremenjena in komunalitete se ob rotacijah bistveno ne spreminjajo, kar kaže na to, da so ocene stabilne in posamezni skupni faktorji neodvisni. Pri poševni rotaciji s tremi skupnimi faktorji je znači-len prvi skupni faktor učinkovita poraba in stroški za električno energijo, ki ima največjo težo v spremenljivkah: spremljanje porabe (0,844), spremljanje stroškov (0,661) in kakovost storitev (0,399). Drugi skupni faktor zadovoljstvo uporabnikov z odnosom in svetovanjem prodajnega osebja ima največje uteži v spremenljivkah: prodajno osebje (0,798), pravočasen odziv (0,628) in svetovanje o varčni rabi (0,533). Tretji skupni faktor zadovoljstvo uporabnikov s konkurenčno in zanesljivo dobavo električne energije ima največje uteži v spremenljivkah: splošna zadovoljitev potreb po električni energiji (0,723), zanesljivost dobave (0,536), konkurenčnost dobavitelja (0,473) in pravočasen odziv (0,447). Pri metodi največjega zaupanja s pravokotno rotacijo s tremi sku- pnimi faktorji ima prvi skupni faktor učinkovita poraba in stroški za električno energijo največje uteži v spremenljivkah: spremljanje porabe (0,841), spremljanje stroškov (0,656) in kakovost storitev (0,386). Drugi skupni faktor zadovoljstvo uporabnikov z odnosom in svetovanjem prodajnega osebja ima največje uteži v spremenljivkah: prodajno osebje (0,791), 41 3 Konkurenčnost dobave električne energije pravočasen odziv (0,573) in svetovanje o varčni rabi (0,526). Tretji skupni faktor zadovoljstvo uporabnikov s konkurenčno in zanesljivo dobavo električne energije ima največje uteži v spremenljivkah: splošna zadovoljitev potreb po električni energiji (0,718), zanesljivost dobave (0,508) in konkurenčnost dobavitelja (0,433) (preglednica 3.7). V primerjavi s predhodnima raziskavama leta 2007 in 2010 se ob odnosu do dobavitelja izrazito povečajo pomembnost spremenljivk ce- novna ponudba in komercialni pogoji. V tej povezavi večji vpliv dobivajo razvojni produkti in elektronsko komuniciranje. Ohranjena je visoka pomembnost pri referencah in prepoznavnosti. Manjši pomen imata navezanost na lokalnega dobavitelja in dolgoročno sodelovanje, ki sta bila pred popolnim odprtjem trga električne energije zelo značilna. 3.6 Ugotovitve Hipoteze h 4.1 ne moremo zavrniti z ugotovitvijo, da je uspešnost dobaviteljev električne energije na liberaliziranih trgih električne energije odvisna od zadovoljstva odjemalcev (z odnosom in svetovanjem prodajnega osebja) in dejavnikov kakovosti dobave električne energije (s konkurenčno in zanesljivo dobavo električne energije ter učinkovito porabo in stroški za električno energijo). Deregulacija trga je povzročila spremembe v dinamiki in ponudbi. V raziskavi smo ugotovili medsebojno povezanost s skupnimi faktorji razvojna prepoznavnost in poslovno zaupanje. To so pomembni faktorji, ki vplivajo na odločitev o izbiri ponudnika. Deregulacija trga električne energije za porabnike v industriji je povzročila spremembe v dinamiki konkurence na tem segmentu trga elek- trične energije, ki zahteva različne pristope v managementu, upravljanju kakovosti storitev, tržnem komuniciranju, marketinški strategiji, upravljanju odnosov s porabniki in z dobavo električne energije za porabnike v industriji. Multivariatna faktorska analiza je potrdila pomembno vlogo dveh skupin dejavnikov, ki so povezani z učinkovitostjo dobave električne energije za industrijske porabnike na eni strani in zadovoljstvom porabnikov na drugi strani. Dobljeni rezultati so pomembni za širšo uporabo za management pri upravljanju z dobavo električne energije, marketingom in trženjsko politiko. Pravočasna dobava je lahko znak, da je podjetje sposobno reagirati na spremembe na trgu in na trgu ponuditi nove proizvode in skupine proizvodov. V analiziranem drobnoprodajnem distribucijskem podjetju so med 42 Ugotovitve 3.6 najbolj pomembnimi dejavniki za učinkovito dobavo električne ener- gije za porabnike v industriji velikost porabe, kakovost storitev, stroški in svetovanje. Zadovoljstvo uporabnikov električne energije je v največji meri odvisno od zadovoljevanja kupčevih potreb in kakovostnih elementov dobave električne energije, vključno z odzivanjem na pritožbe, povpraševanje in zahteve porabnikov, ter zanesljivo in profesi-onalno osebje pri dobavi. Porabnikove preference, ki se spreminjajo, so pomembne za management pri organiziranju, upravljanju in trženju na vse bolj konkurenčnih trgih distribucije električne energije. Stroški za porabo električne energije predstavljajo vhodne stroške za industrijska podjetja. Zato ti porabniki električne energije pričakujejo večjo fleksi-bilnost dobaviteljev električne energije z dodatnimi upravljalnimi, tr- žnimi in tehničnimi nasveti za racionalizacijo v dobavi in porabi električne energije v industriji. Pri uporabnikih so skupni faktorji podobni: zadovoljstvo uporabni- kov z dejavniki pravočasen odziv, konkurenčna dobava, strokovnost in prijaznost prodajnega osebja, splošna zadovoljitev potreb po električni energiji, svetovanje o varčni rabi in zanesljivost dobave, medtem ko je drugi skupni faktor bolj specifičen in usmerjen v učinkovito porabo in stroške za električno energijo s spremenljivkama spremljanje gibanja stroškov in spremljanje porabe električne energije. Učinkovitost dobave električne energije za uporabnike je odvisna od dejavnikov intenzivnosti uporabe energije (poraba, stroški in kakovost storitve). Z vidika učinkovitosti managementa in marketinga bi bilo treba izboljšati svetovanje in konkurenčnost. Po drugi strani pa je zadovoljstvo uporabnikov odvisno od uresničitve njihovih potreb, odziva, zanesljivosti in osebja. Med področji, ki jim je bilo do sedaj namenjene manj pozornosti, smo opazili premik od tradicionalnega trženja k razvoju elektronske komerciale in poslovnih aktivnosti na internetu kot področja za management za izboljšanje učinkovitosti dobave električne energije v analiziranem primeru. 43 4 Dejavniki ponudbe električne energije 4.1 Empirični rezultati opisnih statistik Opisne statistike vzorca S področja ponudbe električne energije so bile vključene spremenljivke: razvojni produkti, cenovna ponudba, komercialni pogoji, reference, dolgoročno sodelovanje, navezanost na lokalnega dobavitelja, odnos dobavitelja, prepoznavnost in elektronsko komuniciranje. Zanesljivost tega dela anketnega vprašalnika je bila testirana z Cronbachovim indeksom α, ki znaša 0,752, kar potrjuje zanesljivost anketnega vprašalnika. Povprečne vrednosti Najvišjo srednjo oceno med dejavniki ponudbe je leta 2007 pred odprtjem trga električne energije med gospodinjskimi odjemalci s srednjo oceno 4,65 dosegla cenovna ponudba, ki jo je uravnavala država, leta 2010, ko je bil trg električne energije že odprt, pa najnižjo srednjo oceno 2,87. Visoko oceno je imela spremenljivka odnos dobavitelja s srednjo oceno 4,25 (leta 2007), ki je padla za eno oceno na 3,22 (leta 2010). Med visoko ocenjenimi je bila prepoznavnost z oceno 4,06 (leta 2007), ki se je znižala za več kot pol ocene na 3,43 (leta 2010). Spremenljivka razvojni produkti se je z ocene 3,81 (leta 2007) povečala za nekoliko manj kot polovico ocene na najvišje mesto z oceno 4,22 leta 2010. Sledijo sredinske srednje ocene: elektronsko komuniciranje (ocena 3,76 leta 2007, ocena 3,53 leta 2010), dolgoročno sodelovanje (ocena 3,79 leta 2007, ocena 3,48 leta 2010), reference (ocena 3,63 leta 2007, ocena 3,10 leta 2010). Spremenljivka komercialni pogoji s srednjo oceno 3,40 leta 2007 se je povečala za polovico ocene na srednjo vrednost na 3,86. Najnižjo srednjo oceno so anketiranci pripisovali spremenljivki navezanost na lokalnega dobavitelja – ocena 3,01 leta 2007, ki je imel drugo najnižjo oceno tudi leta 2010 s srednjo vrednostjo 2,91. Preglednica 4.1 prikazuje povprečne vrednosti ocen posameznih spremenljivk dejavnikov ponudbe električne energije. Najvišjo povprečno vrednost med dejavniki ponudbe v raziskavi leta 2007, to je pred 45 4 Dejavniki ponudbe električne energije Preglednica 4.1 Dejavniki ponudbe električne energije Vprašanje   * Razvojni produkti za bodočnost me zanimajo. p v , , , s o, , , Cenovna ponudba je raznolika. p v , , , s o, , , Fleksibilni pogoji plačila so pomembni. p v , , , s o, , , Dobavitelj posveča pozornost obnovljivim virom p v , , , energije. s o, , , Zaupanje je temelj za dolgoročno sodelovanje z p v , , , dobaviteljem. s o, , , Podpiram lokalnega dobavitelja (lokalpatriotizem). p v , , , s o, , , Dobavitelj dejavno kaže skrb za varovanje okolja. p v , , , s o, , , Dobavitelj je poznan po blagovni znamki zelene p v , , , energije. s o, , , Dobavitelj ponuja možnost elektronske komunikacije p v , , , in sodelovanja. s o, , , op om b e * Raziskava 2010–2011. Interval med 1 – ni pomembno in 5 – zelo po- membno. p v – povprečna vrednost, s o– standardni odklon. odprtjem trga električne energije med gospodinjskimi odjemalci, ima cenovna ponudba, ki jo je uravnavala država. Leta 2010, ko je bil trg električne energije liberaliziran, pa je najnižje povprečno ocenjena cenovna ponudba. Razlike v povprečnih ocenah so razvidne tudi iz povprečnih vrednosti za še nekatere druge analizirane spremenljivke. V raziskavi med vsemi uporabniki na trgu električne energije 2010– 2011 se je potrdila z najvišjo povprečno oceno in stabilnostjo spremenljivka razvojni produkti (3,99), visoko oceno pa ima tudi spremenljivka komercialni pogoji (3,77), kar kaže na večjo dinamiko dobaviteljev pri pestrejši ponudbi in pogojih pri pridobivanju oziroma ohranjanju kupcev. Sredinsko povprečno oceno imata spremenljivki elektronsko komuniciranje (3,45) in dolgoročno sodelovanje (3,44), ki ohranjata stabilnost in zaupanje. Enak položaj ohranja spremenljivka navezanost na lokalnega dobavitelja (3,10), ki je v primerjavi z raziskavami v preteklih letih z različnimi strukturami uporabnikov nekoliko napredovala. Najslabše sta ocenjeni spremenljivki reference (2,99) in prepoznavnost (2,92). Naj-46 Empirični rezultati opisnih statistik 4.1 nižjo povprečno vrednost ima spremenljivka cenovna ponudba (2,87). V opazovanem obdobju 2007–2011 se pri spremenljivkah odražajo učinki delovanja trga električne energije in konkurenčne ponudbe med različnimi dobavitelji. Ponudbe so glede na oblikovane pakete vse ino-vativnejše. Ponudniki z različnim pristopom in agresivnejšimi propa-gandnimi akcijami prepričujejo uporabnike o svoji ponudbi. Pozitivno rast pri povprečni oceni ima spremenljivka komercialni pogoji, ki se je z ocene 3,40 leta 2007 povečala na 3,77 v raziskavi 2010–2011, in razvojni produkti, ki se je z ocene 3,81 leta 2007 povečala na 3,99 v raziskavi 2010–2011. Stabilno oceno ima spremenljivka navezanost na lokalnega dobavite- lja z rahlim povečanjem povprečne ocene, in sicer z vrednosti 3,01 leta 2007 na 3,10 v raziskavi 2010–2011. Podobni sta nekoliko nižji povprečni oceni spremenljivk elektronsko komuniciranje in dolgoročno sodelovanje. Za več kot pol ocene se je zni- žala povprečna ocena spremenljivke reference – s 3,63 leta 2007 na 2,99 v raziskavi 2010–2011. Iz prav dobre ocene sta se za več kot eno oceno znižali povprečni oceni prepoznavnost (s 4,06 na 2,92) in odnos dobavitelja (s 4,25 leta 2007 na 3,08 v raziskavi 2010–2011). Največje znižanje povprečne ocene ima spremenljivka cenovna ponudba, ki se je z odlične ocene 4,65 leta 2007 znižala za 1,78 ocene na povprečno vrednost 2,87 v raziskavi 2010–2011. Stabilne ocene spremenljivk s 60–70  koncentracijo visokih ocen in majhnim deležem nizkih ocen imajo razvojni produkti in komercialni pogoji. Naraščajoči deleži ocen so pri spremenljivkah dolgoročno sodelovanje in elektronsko komuniciranje, ki imajo polovico najvišjih ocen 4 in 5. Enakomerno porazdelitev ima spremenljivka navezanost na lokalnega dobavitelja. Skupaj z oceno 3 ima 60  delež ocen anketirancev oziroma 30  najnižjih ocen 1 in 2. Gre za občutljive spremenljivke, ki so na trgu električne energije izpostavljene. Razpršene ocene ima spremenljivka odnos dobavitelja, kar pomeni, da anketiranci zelo različno ocenjujejo sklepanje pogodb na daljši rok, saj je trg električne energije nepredvidljiv v spreminjanju glede tržnih deležev in menjave dobaviteljev, ki so vse pogostejše. Spremenljivka odnos dobavitelja ima dve tretjini najnižjih ocen 1, 2 in 3 oziroma četrtino ocen 1 in 2 ter 41,2  srednjih ocen; 21,7  pa ima spremenljivka prav dobrih ocen 4 in 11,2  odličnih ocen 5. Precej simetrično so porazdeljene ocene reference, prepoznavnost in odnos dobavitelja, ki pa imajo večje – tretjinske uteži na najnižjih oce-47 4 Dejavniki ponudbe električne energije nah 1 in 2. Kar 72,2  delež najnižjih ocen 1, 2 in 3 ima spremenljivka cenovna ponudba oziroma 34,7  najnižjih ocen 1 in 2. 4.2 Test homogenosti varianc Najprej z Levenovim testom homogenosti varianc preverimo, če je iz- polnjena predpostavka o enakosti varianc. Testiramo ničelno h 0 alternativno hipotezo h 1: h 0 Vse variance po posameznih skupinah glede na območje distribucijskega podjetja so enake. h 1 Vsaj ena varianca je različna. Rezultati Levenovega testa homogenosti varianc so prikazani v pre- glednici 4.2. Ugotavljamo določene podobnosti in različnosti rezultatov. Prvič, na podlagi analize vzorčnih podatkov ni mogoče pri dovolj nizki stopnji tveganja zavrniti ničelne domneve h 0 o enakosti varianc in sprejeti alternativne h 1 ter trditi, da so variance različne. Ker je pogoj o enakosti varianc je izpolnjen, uporabimo a n ova statistiko. To velja za naslednje spremenljivke: zanimajo me razvojni produkti za bodoč- nost (stopnja značilnosti 0,666) in fleksibilni komercialni pogoji plačila so pomembni (stopnja značilnosti 0,248). Z a n ova preverimo, če je izpolnjena predpostavka o enakosti pov- prečnih vrednosti ocen in testiramo ničelno h 0 in alternativno h 1: h 0 Povprečne vrednosti ocen po posameznih skupinah glede na območje distribucijskega podjetja so enake. h 1 Vsaj ena ocena je različna. Rezultati a n o va kažejo, da pri sprejemljivi stopnji tveganja lahko zavrnemo h 0 in sprejmemo sklep, da anketiranci po posameznih skupinah glede na območje distribucijskega podjetja (Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor in Elektro Primorska) statistično značilno različno ocenjujejo zanimanje za razvojne produkte v bodočnosti in pomembnost fleksibilnih komercialnih pogojev plačila. Drugič, pri drugih spremenljivkah velja, da je Sig. > 0,050 in ničelno domnevo h 0 lahko zavrnemo, saj predpostavka o enakosti varianc ni izpolnjena in zato uporabimo Welchev test robustnosti za enakost povprečnih vrednosti. To velja za naslednje spremenljivke: raznolikost cenovne ponudbe, reference glede obnovljivih virov energije, zaupanje za dolgoročno sodelovanje z dobaviteljem, odnos dobavitelja za varovanje okolja, prepoznavnost dobavitelja po blagovni znamki zelene energije in možnost elektronskega komuniciranja. 48 Korelacijska analiza 4.3 Preglednica 4.2 Test homogenosti varianc za dejavnike ponudbe električne energije Spremenljivke () () () (a) (b) (c) (d) (e) (f) Razvojni , , , , produkti Cenovna , , , , ponudba Komercialni , , , , pogoji Reference , , , , Dolgoročno , , , , sodelovanje Navezanost na , , , , lokalnega dobavitelja Odnos , , , , dobavitelja Prepoznavnost , , , , E-komuniciranje , , , , op om b e Naslovi stolpcev: (1) test homogenosti varianc, (2) a nova, (3) testi robustnosti enakosti povprečnih vrednosti; (a) Levenova statistika, (b) stopnja značilnosti, (c) F, (d) stopnja značilnosti, (e) Welchova statistika, (f) stopnja značilnosti. Rezultati Welchevega testa robustnosti enakosti povprečnih vredno- sti kažejo, da pri sprejemljivi stopnji tveganja (stopnja značilnosti 0,0), lahko zavrnemo h 0 in sprejmemo h 1 in sklep, da anketiranci po posameznih skupinah glede na območje distribucijskega podjetja (Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor in Elektro Primorska) statistično značilno različno ocenjujejo raznolikost cenovne ponudbe, reference, zaupanje za dolgoročno sodelovanje, odnos dobavitelja, prepoznavnost dobavitelja in elektronsko komuniciranje. Da je navezanost na lokalnega dobavitelja zelo odvisna od preteklega lokalpatriotizma na območjih distribucijskih podjetij in prilagajanja na nove tržno-konkurenčne oblike ponudbe na trgu električne energije lahko trdimo pri 25,5  stopnji tveganja. 4.3 Korelacijska analiza Pri predhodni raziskavi med energetskimi managerji (2007) je korelacijska analiza pokazala močnejšo pozitivno linearno povezanost med komercialnimi pogoji in elektronskim komuniciranjem (s Pearsono- 49 4 Dejavniki ponudbe električne energije vim koeficientom korelacije 0,622), med razvojnimi produkti in pre- poznavnostjo (0,599), med referencami in dolgoročnim sodelovanjem (0,554) ter med referencami in navezanostjo na lokalne dobavitelje (0,514). V dveh anketah se je potrdila povezanost med spremenljiv- kama reference in odnosi dobaviteljev (0,537 pri energetskih mana- gerjih in 0,703 pri gospodinjskih uporabnikih). Med gospodinjskimi uporabniki ugotavljamo povezanosti še med spremenljivkami prepo- znavnost in elektronsko komuniciranje (0,622), prepoznavnost in reference (0,546), odnos dobavitelja in elektronsko komuniciranje (0,544), reference in elektronsko komuniciranje (0,541), odnos dobavitelja in dolgoročno sodelovanje (0,538) ter odnos dobavitelja in prepoznavnost (0,526). Korelacijska analiza raziskave med vsemi uporabniki na trgu elek- trične energije 2010–2011 je pokazala močnejšo parcialno korelacijsko povezanost med spremenljivkami: odnos dobavitelja in prepoznavnost (0,618), reference in odnos dobavitelja (0,609), prepoznavnost in reference (0,557), nekaj manj kot polovična povezanost pa je med spremenljivkami cenovna ponudba in reference (0,427), cenovna ponudba in prepoznavnost (0,367), odnos dobavitelja in navezanost na lokal- nega dobavitelja (0,380), navezanost na lokalnega dobavitelja in dolgoročno sodelovanje (0,377), odnos dobavitelja in dolgoročno sodelovanje (0,350), reference in dolgoročno sodelovanje (0,350) ter cenovna ponudba in odnos dobavitelja (0,323). V primerjavi s predhodnimi raziskavami je več povezanosti spremen- ljivk s cenovno ponudbo. 4.4 Empirični rezultati regresijske analize Za testiranje hipoteze h 3 s podhipotezami h 3.1, h 3.2 in h 3.3 ter kot osnova za statistično obdelavo služijo z anketiranjem pridobljeni podatki o konkurenčnosti dobaviteljev električne energije. Ne moremo zavrniti h 3 in potrdimo, da je cenovna ponudba pozi- tivno in statistično značilno povezana s spremenljivkami razvojni produkti, reference, dolgoročno sodelovanje in prepoznavnost dobavitelja po blagovni znamki (preglednica 4.3). Druge testirane spremenljivke so se pokazale statistično neznačilne. Ne moremo zavrniti h 3.1 in potrdimo, da so reference dobavitelja električne energije pozitivno in statistično značilno povezane s spremenljivkami cenovna ponudba, komercialni pogoji, dolgoročno sodelo- vanje, odnos dobavitelj, prepoznavnost dobavitelja po blagovni znamki 50 Multivariatna faktorska analiza 4.5 Preglednica 4.3 Regresijska analiza: cenovna ponudba () () () () () () () , , , , , , , (,) (,) (,) (,) (,) op om b e Naslovi stolpcev: (1) konstanta, (2) razvojni produkti, (3) reference, (4) dolgoročno sodelovanje, (5) prepoznavnost, (6) popravljeni R 2, (8) F. V oklepaju je t- statistika. Preglednica 4.4 Regresijska analiza: reference () () () () () () () () , , , , , , , , (,) (,) (,) (,) (,) (,) , , , , , , , (,) (,) (,) (,) (,) , , , , , , , , (,) (,) (,) (,) (,) (,) op om b e Naslovi stolpcev: (1) konstanta, (2) cenovna ponudba, (3) komercialni pogoji, (4) dolgoročno sodelovanje, (5) odnos dobavitelja, (6) prepoznavnost, (7) popravljeni R 2, (8) F. V oklepaju je t-statistika. in možnostih elektronske komunikacije (preglednica 4.4). Druge testirane spremenljivke so se pokazale statistično neznačilne. Ne moremo zavrniti h 3.2 in potrdimo, da je odnos dobavitelja ele- ktrične energije pozitivno in statistično značilno povezan s spremenljivkami cenovna ponudba, reference, komercialni pogoji, dolgoročno sodelovanje, navezanost na lokalnega dobavitelja, prepoznavnost dobavitelja po blagovni znamki in možnosti elektronske komunikacije (preglednica 4.5). Druge testirane spremenljivke so se pokazale statistično neznačilne. Ne moremo zavrniti h 3.3 in potrdimo, da je prepoznavnost doba- vitelja po blagovni znamki pozitivno in statistično značilno povezana s spremenljivkami cenovna ponudba, reference, odnos dobavitelja in možnostih elektronske komunikacije (preglednica 4.6). Druge testirane spremenljivke so se pokazale statistično neznačilne. 4.5 Multivariatna faktorska analiza Mulivariatna faktorska analiza z dvema skupnima faktorjema Multivariatna faktorska analiza raziskave iz leta 2007 z energetskimi managerji je potrdila dva skupna faktorja, in sicer prvi faktor razvojna prepoznavnost, ki ima močan vpliv v spremenljivkah elektronsko ko-51 4 Dejavniki ponudbe električne energije Preglednica 4.5 Regresijska analiza: odnos dobavitelja () () () () () () () () , , , , , , , , (,) (,) (,) (,) (,) (,) , , , , , , , (,) (,) (,) (,) (,) , , , , , , , , (,) (,) (,) (,) (,) (, , , , , , , , , (,) (,) (,) (,) (,) (,) op om b e Naslovi stolpcev: (1) konstanta, (2) reference, (3) dolgoročno sodelovanje, (4) navezanost na lokalnega dobavitelja, (5) prepoznavnost, (6) e-komunikacija, (7) popravljeni R 2, (8) F. V oklepaju je t-statistika. Preglednica 4.6 Regresijska analiza: prepoznavnost dobavitelja () () () () () () () , , , , , , , (,) (,) (,) (,) (,) op om b e Naslovi stolpcev: (1) konstanta, (2) cenovna ponudba, (3) reference, (4) odnos dobavitelja, (5) e-komunikacija, (6) popravljeni R 2, (8) F. V oklepaju je t-statistika. municiranje, komercialni pogoji, razvojni produkti in prepoznavnost, ter drugi faktor poslovno zaupanje z močnim vplivom v spremenljivkah reference, dolgoročno sodelovanje, odnos dobavitelja in navezanost na lokalnega dobavitelja. Pri gospodinjskih uporabnikih se izostrijo uteži spremenljivk v pr- vem skupnem faktorju dobaviteljeva prepoznavnost in v drugem skupnem faktorju učinkovita poraba in stroški za električno energijo. V raziskavi z anketiranjem vseh uporabnikov trga električne energije (2010–2011) z dvema skupnima faktorjema se je glede na uteži spremenljivk oblikoval prvi skupni faktor dobaviteljeva prepoznavnost in konkurenčnost ter drugi skupni faktor razvojne in komercialne priložnosti. Mulivariatna faktoska analiza s tremi skupnimi faktorji Iz Kaiser-Meyer-Olkin (0,818) mere primernosti vzorca in Barlettovega testa sferičnosti ( χ 2 = 2964,702, stopnja značilnosti 0,000) sklepamo, da so podatki ustrezni za faktorsko analizo. S faktorsko analizo ocenimo faktorski model v dveh korakih: najprej ocenimo deleže pojasnjene variance proučevanih spremenljivk s skupnimi faktorji (komunalitetami) z 52 Multivariatna faktorska analiza 4.5 metodo glavnih osi in z metodo največjega zaupanja. V drugem koraku ocenimo še faktorske uteži s poševno ali pravokotno rotacijo. Kolenski grafikon za oceno smiselnega števila faktorjev je potrdil, da se krivulja lomi pri tretjem faktorju. Najpomembnejši pri dojemanju zaposlenih so trije faktorji. Multivariatna faktorska analiza raziskave iz leta 2010–2011 med vsemi uporabniki trga električne energije je potrdila tri skupne faktorje. Z različnimi metodami je bila potrjena stabilnost pridobljenih rezultatov (preglednica 4.7). Cronbachova α je potrdila zanesljivost ocene, saj je Cronbachova α za faktor 1 0,789 ( N = 4, spremenljivke: prepoznavnost, odnos dobavitelja, reference, cenovna ponudba), za faktor 2 0,545 ( N = 2, spremenljivke: navezanost na lokalnega dobavitelja, dolgoročno sodelovanje) in za faktor 3 0,521 ( N = 3, spremenljivke: komercialni pogoji, razvojni produkti, elektronsko komuniciranje). Metoda glavnih osi s tremi najpomembnejšimi skupnimi faktorji ob- razloži 59,59  variance opazovanega vzorca devetih spremenljivk. Prvi skupni faktor obrazloži 35,49  variance. Identificiran je kot dobaviteljeva prepoznavnost in konkurenčnost in ima značilne uteži v spremenljivkah: odnos dobavitelja (0,777), reference (0,755), prepoznavnost (0,720), dolgoročno sodelovanje (0,519), šibkejša cenovna ponudba (0,470), navezanost na lokalnega dobavitelja (0,468) in elektronsko komuniciranje (0,413). Drugi skupni faktor razvojne in komercialne priložnosti ima srednje močne uteži v spremenljivkah: komercialni pogoji (0,430) in razvojni produkti (0,348). Tretji samostojni faktor lokalno zaupanje ima utež pri spremenljivki navezanost na lokalnega dobavitelja (0,511), zelo šibka je utež pri spremenljivki dolgoročno sodelovanje (0,256), ostale spremenljivke pa so šibke z negativnimi predznaki. Da bi pridobili čim bolj zanesljive ocene, smo uporabili še tri rotacij-ske metode največjega zaupanja: s Kaiserjevo normalizacijo, s Kaiserjevo normalizacijo s poševno rotacijo in Varimax s Kaiserjevo normalizacijo s pravokotno rotacijo. Ocenjeni rezultati so si dokaj podobni. Pri metodi zaupanja brez rotacij sta se drugi in tretji skupni fak- tor med seboj zamenjala. Prvi skupni faktor dobaviteljeva prepoznavnost in konkurenčnost ima močne uteži v spremenljivkah: odnos dobavitelja (0,764), reference (0,691), prepoznavnost (0,668), dolgoročno sodelovanje (0,514), šibkejše uteži pa imata spremenljivki cenovna ponudba (0,421) in elektronsko komuniciranje (0,366). Drugi samostojni faktor lokalno zaupanje ima negativne uteži v spremenljivkah: navezanost na lokalnega dobavitelja (–0,582), šibkejše, a pozitivne uteži pa imata spremenljivki reference (0,337) in prepoznavnost (0,332). Tretji skupni fak-53 4 Dejavniki ponudbe električne energije tor razvojne in komercialne priložnosti ima srednje močne uteži v spremenljivkah: komercialni pogoji (0,471) in razvojni produkti (0,350). S poševno rotacijo maksimalnega zaupanja pri prvem skupnem fak- torju dobaviteljeva prepoznavnost ostajajo spremenljivke podobne in v podobnih okvirih. Prvi skupni faktor dobaviteljeva prepoznavnost in konkurenčnost ima močne uteži v spremenljivkah: odnos dobaviteljev (0,791), reference (0,767), prepoznavnost (0,759), šibkejše uteži pa imajo cenovna ponudba (0,482), dolgoročno sodelovanje (0,425), elektronsko komuni- ciranje (0,383) in navezanost na lokalnega dobavitelja (0,351). Drugi samostojni faktor lokalno zaupanje ima negativne uteži v spremenljivkah: navezanost na lokalnega dobavitelja (–0,884), odnos dobavitelja (–0,465) in dolgoročno sodelovanje (–0,451). Ostale spremenljivke so šibke z negativnimi predznaki. Tretji skupni faktor razvojne in komercialne priložnosti ostane z istimi spremenljivkami: komercialni pogoji (0,529), šibkejše uteži pa imajo razvojni produkti (0,394) in elektronsko komuniciranje (0,393). S pravokotno rotacijo največjega zaupanja se utež za nekatere spremenljivke okrepi, druge postanejo šibkejše; vsebinsko se izostrijo in do-polnijo. Prvi skupni faktor dobaviteljeva prepoznavnost in konkurenčnost ima močne uteži v spremenljivkah: prepoznavnost (0,751), odnos dobaviteljev (0,746), reference (0,721), šibkejšo utež pa ima cenovna ponudba (0,449). Kot drugi samostojni faktor je identificirano lokalno zaupanje s spremenljivkama: navezanost na lokalnega dobavitelja (0,866) in dolgoročno sodelovanje (0,358). Tretji skupni faktor razvojne in komercialne priložnosti ostane z istimi spremenljivkami: komercialni pogoji (0,520) razvojni produkti (0,330) in šibkejše elektronsko komuniciranje (0,330) (preglednica 4.7). Spremenljivka dolgoročno sodelovanje je prisotna v vseh treh sku- pnih faktorjih, kar kaže, da imajo anketiranci različne poglede na dolgoročno sodelovanje, ki ima srednje nizke uteži porazdeljene v vseh skupnih faktorjih. 4.6 Ugotovitve Hipoteze h 4.2 ne moremo zavrniti z ugotovitvijo, da so dejavniki učinkovite ponudbe električne energije značilno povezani s prepoznavno- stjo (z vidika dobaviteljeve konkurenčnosti) in poslovnim zaupanjem ponudnika (z vidika razvojne in komercialne priložnosti). Deregulacija trga električne energije za porabnike v industriji je pov-54 Ugotovitve 4.6 o jve- ije, ma- , , , , , , , , , na or erg a tacijsk n d o o en o e jev () ičn , , , , , , , , , met  aiser j(3) erjetjazr K elektr s , , , , , , , , , bed iteraci arimax onu ajvečjegav V pe , , , , , , , , , ebnih and doo vito potr eto met () čink )m u –, –, –, –, –, –, –, –, –, a,25 e jsko  jetj ,(4 taci vnik ver ro ja , , , , , , , , , ga z de teracijah a za 5i jetj ajvečje v rji) , , , , , , n ver o –, –, –, a  tacija ga fakt od o () et , , , , ar –, –, –, –, –, m ajvečje  n j(2) ševno a omembni aci p od p , , , , , , –, –, –, – er et ije it m (trdo , , , , , , ebnih alizacijo ja,(5) –, –, –, rm met otrp on rotaci () 25 enih , , , , , , , . –, –, si, 6  o 015 aiserjevo poševna = izločitv , , , , , , , , , K – s glavnih jo . N a in d aci o lim cijah različnih , , , b –, –, –, –, –, –, met O maliz o itera d 4 petih –2011 nor v 0 () :(1) o , , , , , eto ika –, –, –, –, ev m jev tr 201o  o tacija olpc ro Ma let , st aiser , , ,  , , , , , K a tacijsk s tn .7 o o 4 aslovi ko a i anje N limin i ln st ga vnost rav i e b čno o elja elja e O p jn ti o vanje zna onsko b erjetjazr – lednic dba ercia ji vit vit tr do g o e javnik zvo oduk m go ferenc vezan epo lek om Pr De Ra pr Cenovna ponu Ko po Re Dolgor sodelo Na nalokalne doba Odnos doba Pr E komunicir op čjegav met lizacijo 55 4 Dejavniki ponudbe električne energije zročila spremembe v dinamiki konkurence na tem segmentu trga elek- trične energije, ki zahteva različne pristope v managementu, upravljanju kakovosti storitev, tržnem komuniciranju, marketinški strategiji, upravljanju odnosov s porabniki in z dobavo električne energije za porabnike v industriji. Pri uporabnikih so skupni faktorji podobni: zadovoljstvo uporabni- kov z dejavniki pravočasen odziv, konkurenčna dobava, strokovnost in prijaznost prodajnega osebja, splošna zadovoljitev potreb po električni energiji, svetovanje o varčni rabi in zanesljivost dobave, medtem ko je drugi skupni faktor bolj specifičen in usmerjen v učinkovito porabo in stroške za električno energijo s spremenljivkama spremljanje gibanja stroškov in spremljanje porabe električne energije. Deregulacija trga je povzročila spremembe v dinamiki in ponudbi. Ugotovili smo medsebojno povezanost s skupnimi faktorji razvojna prepoznavnost in poslovno zaupanje. To so pomembni faktorji, ki vplivajo na odločitev o izbiri ponudnika. Med najpomembnejšimi skupnimi dejavniki v anketi z energetskimi managerji sta razvojna prepoznavnost pri učinkoviti dobavi električne energije, ki jo zahteva delovanje na trgu električne energije (elektronsko komuniciranje, komercialni pogoji, razvojni produkti in prepoznavnost), ter poslovno zaupanje (reference, dolgoročno sodelovanje, odnos dobaviteljev, lokal patriotizem in cenovna ponudba). V raziskavi med odjemalci smo ugotovili medsebojno povezanost s skupnimi faktorji razvojna prepoznavnost, zaupanje ter cenovna pro- žnost in poslovnost. To so pomembni faktorji, ki vplivajo na odločitev o izbiri ponudnika. V primerjavi s predhodnima raziskavama so izrazitejše spremenljivke povezane z oblikovanjem dobaviteljevih ponudb različnih razvojnih in komercialnih paketov. Nekateri dobavitelji električne energije so za odjemalce pripravili ponudbo s posebej oblikovanimi cenovnimi paketi za odjemalce električne energije in svetovalnimi storitvami. Trg električne energije je še posebej razgibal prihod dobavitelja g e n-i, d.o.o. z akcijo »Poceni elektrika«. Konkurenčna ponudba in odmevna medijska akcija sta spodbudili odziv med odjemalci in odgovor med distribucijskimi dobavitelji s konkurenčno oblikovanimi ponudbami, kot so: paket »Porabim, kar rabim« in »Vedno porabim, kar rabim« Elektra Gorenjska, d.d. (od leta 2011 hčerinsko podjetje Elektro Gorenjska Prodaja, d.o.o.), »Moj paket: l, x l in x x l« Elektra Ljubljana, d.d. (do leta 2011 hčerinsko podjetje Elektro 56 Ugotovitve 4.6 energija, d.o.o.), različne prodajne produkte električne energije (višjo in nižjo dnevno tarifo, urne produkte – pas, trapez, nočna energija, enotno ceno, »Razsvetljava zame«, paketi za toplotne črpalke) Elektra Maribor, d.d. (od leta 2011 hčerinsko podjetje Energija plus, d.o.o.), »Moj opti-malni paket« Elektra Celje, d.d. (od leta 2011 hčerinsko podjetje Elektro Celje Energija, d.o.o.), paketi osnovne oskrbe (mali paket, srednje veliki paket, veliki paket, veliki plus paket) in paketi okolju prijazne oskrbe (mali modri paket, srednji modri paket, veliki modri paket in veliki modri plus paket) Elektra Primorska, d.d., ki ima že daljše obdobje dejavnost proizvodnje in prodaje električne energije organiziorano v hčerin-skem tržnem podjetju e 3, energetika, ekologija ekonomija, d.o.o. 57 5 Ugotovitve in predlogi Raziskava je prikazala splet vzročnih povezav in splošnih zakonitosti med analiziranimi spremenljivkami (opisne statistike, oblikovanje in testiranje hipotez z regresijsko analizo ter faktorsko analizo) ter razu-mevanje ekonomskih učinkov liberalizacije trga distribucije električne energije in njene implikacije. 5.1 Uspešnost dobaviteljev Hipoteze h 4.1 ne moremo zavrniti. Uspešnost dobaviteljev električne energije na liberaliziranih trgih električne energije je odvisna od zadovoljstva uporabnikov z odnosom in svetovanjem prodajnega osebja, zadovoljstva uporabnikov s konkurenčno in zanesljivo dobavo električne energije ter učinkovito porabo in stroški za električno energijo. Hipoteze h 4.2 ne moremo zavrniti. Dejavniki učinkovite ponudbe električne energije so značilno povezani z dobaviteljevo prepoznavnostjo Preglednica 5.1 Hipoteza 4 s podhipootezama h 4.1 in h 4.2 (1) (2) (3) (4) (5) h 4.1 Zadovoljstvo uporabnikov Prodajno osebje Da n z z odnosom in svetovanjem Pravočasen odziv Da n z prodajnega osebja Svetovanje o varčni rabi Da n z Zadovoljstvo upor. s kon- Splošna zad. potreb po el. energiji Da n z kurenčno in zanesljivo do- Zanesljivost dobave Da n z bavo električne energije Konkurenčnost dobavitelja Da n z Učinkovita poraba in stro- Spremljanje porabe Da n z ški za električno energijo Spremljanje stroškov Da n z Kakovost storitev Da n z h4.2 Dobaviteljeva prepoznav- Odnos dobaviteljev Da n z nost in konkurenčnost Reference Da n z Prepoznavnost Da n z Cenovna ponudba Da n z Nadaljevanje na naslednji strani 59 5 Ugotovitve in predlogi Preglednica 5.1 Nadaljevanje s prejšnje strani (1) (2) (3) (4) (5) Poslovno zaupanje Navezanost na lokalnega dobavitelja Da n z Dolgoročno sodelovanje Da n z Razvojne in komercialne Komercialni pogoji Da n z priložnosti Razvojni produkti Da n z Elektronsko komuniciranje Da n z op om b e Naslovi stolpcev: (1) hipoteza, (2) faktorska analiza: uspešnost dobaviteljev, (3) dejavniki, (4–5) ugotovitve glede h 4. n z – ni zavrnjena. in konkurenčnostjo, poslovnim zaupanjem ter razvojnimi in komercialnimi priložnostmi (preglednica 5.1). 60 6 Sklep Raziskavo o konkurenčnost dobave električne energije smo izvedli s pisnim anketnim vprašalnikom. Odgovore na trditve smo analizirali z opi-sno statistiko, analizo a n ova, Levenovim testom in primerjali povprečne vrednosti za več neodvisnih vzorcev z Welchovim testom. Pre- verjali smo hipotezo, da mnenja ocenjevalcev v posameznih skupinah glede na območje distribucijskega podjetja (Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor in Elektro Primorska) ka- žejo statistično značilne razlike v njihovih percepcijah, kar se kaže v primerjavah povprečnih vrednosti za več neodvisnih vzorcev med skupinami. Ugotavljamo, da na percepcije o konkurenčnosti dobave elek- trične energije pomembno vpliva območje distribucijskega podjetja. Pri analizi konkurenčnost dobave električne energije, anketiranci po posameznih skupinah glede na območje distribucijskega podjetja statistično značilno različno ocenjujejo percepcije glede pravočasnega odziva dobavitelja električne energije na dosedanje pritožbe in prošnje, konkurenčnost dobavitelja, strokovnost prodajnega osebja dobavitelja in prijaznost pri razlagah računov, spremljanju gibanja stroškov za električno energijo, redno spremljanje porabe električne energije in celostno svetovanje o varčni rabi električne energije. Na drugi strani so variance glede na območje distribucijskega pod- jetja podobne pri analizi percepcij o trditvah za spremenljivke o splo- šni zadovoljitvi potreb po električni energiji, zanesljivosti dobave električne energije in pomembnosti kakovosti storitev ter zanimanju za uporabo storitev elektronskih meritev. Pri analizi o dejavnikih ponudbe električne energije smo ugotovili, da so variance spremenljivk glede na območje distribucijskega podjetja podobne pri razvojnih produktih in komercialnih pogojih. Na drugi strani so anketiranci posameznih skupin glede na območje distribucijskega podjetja statistično značilno različno ocenili pomen in percepcije o raznolikosti cenovne ponudbe, referencah glede obnovljivih virov energije, zaupanju za dolgoročno sodelovanje z dobaviteljem, 61 6 Sklep odnosu dobavitelja za varovanje okolja, prepoznavnosti dobavitelja po blagovni znamki zelene energije ter možnosti elektronskega komuniciranja. Podobno velja za percepcijo, da je navezanost na lokalnega dobavitelja zelo odvisna od prilagajanja na nove tržno-konkurenčne oblike ponudbe na trgu električne energije Z raziskavo o konkurenčnosti dobave električne energije smo z regresijsko analizo potrdili, da je splošna zadovoljitev potreb po električni energiji pozitivno in statistično značilno povezana s spremenljivkami pravočasnost odziva, konkurenčnost dobavitelja, zanesljivost dobave, spremljanje stroškov, redno spremljanje porabe in kakovost storitev. Pri pravočasnem odzivu dobavitelja je med dejavniki pomembna, zanesljivost dobave, strokovno osebje, svetovanje in kakovost storitev. Odjemalci cenijo učinkovitost strokovnega osebja po znanju in usposoblje-nosti in celostnem svetovanju o varčni rabi energije. Z vidika spremljanja stroškov je pomembno redno spremljanje porabe električne energije in uporaba elektronskih meritev. Z raziskavo o dejavnikih ponudbe električne energije smo z regresijsko analizo potrdili, da je cenovna ponudba električne energije pozitivno in statistično značilno povezana s spremenljivkami razvojni produkti, reference, dolgoročno sodelovanje in prepoznavnosti dobavitelja po blagovni znamki. Reference dobavitelja električne energije so z odprtjem trga električne energije pomembne z vidika stabilnega partnerja, ugodne cenovne ponudbe, dostopnih komercialnih pogojev in prepoznav- nosti dobavitelja po blagovni znamki in dodani vrednosti v dodatnih storitvah. Odnos dobavitelja električne energije je ob ceni ključni dejavnik za dolgoročno sodelovanje, pri velikem deležu odjemalcev pa ima velik vpliv pretekla zgodovinsko pogojena navezanost na lokalnega dobavitelja. Prepoznavnost dobavitelja odjemalci prepoznajo po blagovni znamki in cenovni ponudbi. S faktorsko analizo smo analizirali anketno raziskavo o konkurenčni dobavi električne energije in dejavnikih ponudbe električne energije. Potrdili smo, da je uspešnost dobaviteljev električne energije na liberaliziranih trgih odvisna od zadovoljstva odjemalcev, ki se zrcali skozi odnos in svetovanje prodajnega osebja, ter dejavnikov kakovosti dobave električne energije skozi cenovno konkurenčnost, zanesljivo dobavo ter učinkovito rabo in stroške za električno energijo. Dejavniki učinkovite ponudbe električne energije pa so značilno povezani s prepoznavnostjo dobaviteljeve konkurenčnosti in poslovnim zaupanjem v ponudnikove razvojne in komercialne priložnosti. 62 Literatura Almeida, Vanda, Gabrijela Castro in Felix Ricardo Mourinho. 2010. »Improving Competition in the Non-Tradable Goods and Labour Markets: The Portuguese Case.« Portuguese Economic Journal 9 (3): 163–193. Andrews, Clinton J. 2000. »Diffusion Pathways for Electricity Deregulation.« Publius: The Journal of Federalism 30 (3): 17–34. Bardhan, Pranab. 2005. »Nature of Opposition to Economic Reforms in India.« Economic and Political Weekly 40 (48): 4995–4998. Bender, Christian M., Georg Götz in Benjamin Pakula. 2011. »Effective Competition: Its Importance and Relevance for Network Industries.« Intereconomics 46 (1): 4–35. Bernard, Jean-Thomas, in Douglas Robert Cairns. 1987. »On Public Utility Pricing and Forgone Economic Benefits.« Canadian Journal of Economics 20 (1): 152–163. Bernard, Jean-Thomas, in Simon Thivierge. 1988. »Les politiques fiscales et fi-nancieres des services d’electricite: Le cas d’Hydro-Quebec.« Canadian Public Policy 14 (3): 239–244. Bernard, Jean-Thomas, Stephen Gordon in Josee Tremblay. 1997. »Electricity Prices and Elections in Quebec.« The Canadian Journal of Economics 30 (3): 505–525. Besley, Timothy, in Stephen Coate. 2003. »Elected Versus Appointed Regulators: Theory and Evidence.« Journal of the European Economic Association 1 (5): 1176–1206. Boersma, Michiel, in Maaike Vos-van Gool. 2009. »Customer Segmentation in the Utility Industry.« V Handbook Utility Management, ur. Andreas Bausch in Burkhard Schwenker, 559–574. Heidelberg: Springer. Bojnec, Štefan, in Drago Papler. 2010. »Segmentation of Electricity Market for Households in Slovenia.« Chinese Business Review 9 (7): 1–10. Borenstein, Severin. 2002. »The Trouble with Electricity Markets: Understanding California’s Restructuring Disaster.« Journal of Economic Perspectives 16 (1): 191–211. Bouckaert, Jan, in Frank Verboven. 2004. »Price Squeezes in a Regulatory Environment.« Journal of Regulatory Economics 26 (3): 321–351. 63 Literatura Bouwmans, Ivo, Margot P. C. Weijnen in Adrian Gheorghe. 2006. »Infrastructures at Risk.« V Critical Infrastructures at Risk: Securing the European Electric Power System, ur. A. V. Gheorghe, 19–36. Dordrecht: Springer. Bray, Jeremy. 1968. »Decision-Making in Government.« Operational Research Society 19 (Special Conference Issue): 25–35. Brooks, Edwin. 1974. »Government Decision-Faking.« Transactions of the Institute of British Geographers 63 (november): 29–40. Buehler, Stefan, Dennis Gärtner in Daniel Halbheer. 2006. »Deregulating Network Industries: Dealing with Price-Quality Tradeoffs.« Journal of Regulatory Economics 30 (1): 99–115. Bye, Torstein, in Einar Hope. 2005. »Deregulation of Electricity Markets: The Norwegian Experience.« Economic and Political Weekly 40 (50): 5269–5278. Byrne, John, Leigh Glover, Hoesung Lee, Wang Young-Doo in Jung-Min Yu. 2004. »Electricity Reform at a Crossroads: Problems in South Korea’s Power Liberalization Strategy.« Pacific Affairs 77 (3): 493–516. Cabeza Garcia, Laura, in Silvia Gomez Anson. 2007. »Determinants of Post-Privatisation Performance of Spanish Divested Firms.« f u n c a s Working Papers 330, Spanish Savings Banks Foundation, Madrid. Ceriani, Lidia, in Massimo Florio. 2011. »Consumer Surplus and the Reform of Network Industries: A Primer.« Journal of Economics 102 (2): 111–122. Chitnis, B. V. 2002. »Enron Imbroglio: A Power Engineer’s Perspective.« Economic and Political Weekly 37 (16): 1553–1557. Clifton, Judith, in Daniel Diaz-Fuentes. 2008. »Evaluating e u Policies on Public Services: A Citizens’ Perspective.« Annals of Public and Cooperative Economics 81 (2): 281–311. Davues, Jim. 2009. Entrenchment of New Governance in Consumer Policy For-mulation: A Platform for European Consumer Citizenship Practice? Journal of Consumer Policy 32 (3): 245–267. Damsgaard, Niclas, in Richard Green. 2005. »Regulatory Reform in the Swe-dish Electricity Industry – Good or Bad?« Occasional Paper 95, Centre for Business and Policy Studies, Stockholm. De Vries, L. J., H. M. de Jong, M. L. C. de Bruijne, H. Glavitsch in H. P. A. Knops. 2006. »Liberalisation and Internationalisation of the European Electricity Supply System.« V Critical Infrastructures at Risk: Securing the European Electric Power System, ur. A. V. Gheorghe, 37–84. Dordrecht: Springer. Dervarič, Evgen, in Vladimir Malenković. 2005. »Situation and Perspectives in Production of Fossil Fuels and the Importance of the Coal in Energy Supply of the World and of Slovenia.« r m z – Materials and Geoenvironment 52 (2): 485–493. Dubash, Navroz K. 2005. »Regulation as an Arena for Social Policy Examples 64 Literatura from Electricity in Asia.« Predstavljeno na konferenci New Frontiers in Social Policy, Arusha, 12.–15. december. Easterby-Smith, Mark, Richard Thorpe in Andy Lowe. 2005. Raziskovanje v managementu. Koper: Fakulteta za management. Eberhard, Anton. 2005. »From State to Market and Back Again: South Africa’s Power Sector Reforms.« Economic and Political Weekly 40 (50): 5309–5317. Emmons, William M., III. 1997. »Implications of Ownership, Regulation, and Market Structure for Performance: Evidence from the U.S. Electric Utility Industry Before and After the New Deal.« The Review of Economics and Statistic 79 (2): 279–289. European Commission. 2003. New Era for Electricity in Europe: Distributed Generation; Key Issues, Challenges and Proposed Solutions. Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities. European Parliament and the Council. 1997. »Directive 96/92/e c of European Parliament and of the Council of 19 December 1996 Concerning Common Rules for Internal Market in Electricity.« Official Journal of the European Union l 027. Evropski parlament in Svet. 2003. »Direktiva 2003/54/e s k Uredbi 1228/03 Evropskega parlamenta in Sveta glede skupnih pravil za notranji trg z električno energijo.« Uradni list Evropske unije l 176. Faden, Mike. 2008. »Smart-Grid Appliances.« Frontiers in Ecology and the Environment 6 (2): 62. Festić, Mejra. 2008. »Naravni plin kot potencialni destabilizator slovenskega gospodarstva.« Gospodarska gibanja, št. 401: 26–48. Fontana, Marie-Christine. 2009. »Transnationalization and Domestic Policy-Making Processes: Electricity Market Reform in Belgium and Switzer- land.« V The Transnationalization of Economies, States, and Civil Societies, ur. Laszlo Bruszt in Ronald Holzhacker, 15–178. Dordrecht: Springer. Fuj, Edwin T., Michael Hennessy in James Mak. 1985. »An Evaluation of the Validity and Reliability of Survey Response Data on Household Electricity Conservation.« Evaluation Review 9 (1): 93–104. Fumagalli, Elena, Luca Lo Schiavo in Florence Delestre. 2007. Service Quality Regulation in Electricity Distribution and Retail. Berlin: Springer. Gehrke, Oliver, Stephanie Ropenus in Philippe Venne. 2007. »Distributed Energy Resources and Control: A Power System Point of View.« Riso-R-1608(e n). http://www.risoe.dk/rispubl/reports/ris-r-1608_248-257.pdf Gheorge, Stoica. 2002. »Sufficient Poisson Jump Diffusion Market Models Re-visited.« Proceedings of the American Mathematical Society 130 (3): 819–824. Gustafsson, Hans. 1979. »Problems and Prospects in Equipment Acquisition.« Economic and Political Weekly 14 (27): 1127–1131. Haas, Reinhard, Nenad Keseric in Gustav Resch. 2004. »Medium and Long-65 Literatura Term Effects of e u-Electricity Enlargement.« Predstavljeno na 3. konferenci s e s s a, Berlin, 10. december. Haucap, Justus. 2007. »The Costs and Benefits of Ownership Unbundling.« Intereconomics 42 (6): 297–301. Held, Anne, Reinhard Haas in Mario Ragwitz. 2006. »On the Success of Policy Strategies for the Promotion of Electricity from Renewable Energy Sources in the e u.« Multi Science Publishing 17 (6): 849–868. Hinz, Juri. 2003. »Optimizing a Portfolio of Power-Producing Plants.« Berno-ulli 9 (4): 659–669. Hočevar, Marko, Marko Jaklič in Hugo Zagoršek. 2003. Ustvarjanje uspešnega podjetja. Ljubljana: g v založba. Honore, Anouk. 2004. »Argentina: 2004 Gas Crisis.« Oxford Institute for Energy Studies, Oxford. http://www.oxfordenergy.org/wpcms/wp -content/uploads/2010/11/NG7-Argentina2004GasCrisis-AnoukHonore- 2004.pdf Hsu, Li-Ling, in Tsong-Ming Lin. 2006. »The Longitudinal Literature Review on the Interaction between Manufacturing and Marketing: A Multidimensional Content Analysis.« International Journal of Management and Enterprise Development 3 (1–2): 114–146. Jacobsen, Henrik Klinge. 2009. »Energy Intensities and the Impact of High Energy Prices on Producing and Consuming Sectors in Malaysia: An Input-Output Assessment of the Malaysian Economy and the Vulnerabi- lity to Energy Price Changes.« Environment, Development and Sustainabi-lity 11 (1): 137–160. Jaklič, Marko. 2005. Poslovno okolje podjetja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Jamasb, Tooraj, in Michael Pollitt. 2000. »Benchmarking and Regulation: An International Electricity Experience.« Utilities Policy 9 (3): 107–130. Jarrell, Jim. 2005. »Another Day in the Desert: A Response to the Book, Twili-ght in the desert. « Geopolitics of Energy 27 (10): 2–9. Kachigan, Sam Kash. 1991. Multivariate Statistical Analysis: A Conceptual Intro-duction. 2. izd. New York: Radius. Kaderjak, Peter. 2005. »A Comparison of Electricity Market Models of c e e New Member States.« Predstavljeno na 3. konferenci s e s s a, Berlin, 10. december. Kohli, Atul. 2006. »Politics of Economic Growth in India, 1980–2005. Part i i: The 1990s and Beyond.« Economic and Political Weekly 41 (14): 1361–1370. Kotler, Philip. 1994. Marketing Management: Analysis, Planning, Implementations, and Control. Englewood Cliffs, nj: Prentice Hall. Lappalainen, Vesa A. 2007. »The New Security of Energy Supply Directives: A First Response to Some Big Questions.« e r a-Forum 8 (3): 427–434. 66 Literatura Lauber, Volkmar, in Lutz Mez. 2004. »Three Decades of Renewable Electricity Policies in Germany.« Energy and Environment 15 (4): 599–623. Littlechild, Stephen. 2011. »The Nature of Competition and the Regulatory Process.« Intereconomics 46 (1): 10–17. MacAvoy, Paul W. 1970. »The Effectiveness of the Federal Power Commission.« The Bell Journal of Economics and Management Science 1 (2): 271–303. MacGill, Iain, Hugh Outhred in Karel Nolles. 2006. »Some Design Lessons from Market Based Greenhouse Gas Regulation in the Restructured Au-stralian Electricity Industry.« Energy Policy 34 (1): 11–25. Makovec Brenčič, Maja. 2000. »Soodvisnost cenovnih in necenovnih dejavnikov konkurenčnih prednosti podjetij v mednarodnem poslovanju.« Dok- torska disertacija, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Masera, Marcelo, Ype Wijnia, Laurens De Vries, Caroline Kuenzi, Maurizio Sa-jeva in Margot Weijnen. 2006. »Governing Risks in the European Critical Electricity Infrastructure.« V Critical Infrastructures at Risk: Securing the European Electric Power System, ur. A. V. Gheorghe, 117–152. Dordrecht: Springer. Massey, Patrick. 2004. »Is Irish Utility Regulation Failing Consumers?« New Economics Papers 11 (4): 1–18. McAleese, D. 2004. Economics for Business: Competition, Macro-Stability and Glo-balisation. Harlow: Prentice Hall. Mejstřík, Michal. 2004. »Regulation and Deregulation of Utilities in e u and c r: Expectations and Facts.« Predstavitev na c e s, Praga, 26. maj. Mills, Evan. 2005. »The Spectre of Fuel-Based Lighting.« Science 308 (5726): 1263–1264. Minford, Patrick. 2006. »Measuring the Economic Costs and Benefits of the e u.« Open Economies Review 17:509–524. Miniaci, Raffaele, Carlo Scarpa in Paola Valbonesi. 2005. »Restructuring Italian Utility Markets: Household Distributional Effects.« Nota di lavoro 134.1005, Fondazione Eni Enrico Mattei, Milano. Moench, Marcus H. 1992. »Chasing the Watertable.« Economic and Political Weekly 27 (51–52): a 171–a 177. Mountain, Dean C., in Evelyn L. Lawson. 1992. »A Disaggregated Nonhomo-thetic Modelling of Responsiveness to Residential Time-of-Use Electricity Rates.« International Economic Review 33 (1): 181–207. Mulder, Machiel, Victoria Shestalova in Gijsbert Zwart. 2007. »Vertical Sepa-ration on the Dutch Energy Distribution Industry: An Economic Assessment of the Political Debate.« Intereconomics 42 (6): 305–310. Navarro, Peter. 1989. »The U.S. Regulatory Environment and International Trade: Lessons from the Electricity Sector.« Journal of Policy Analysis and Management 8 (3): 466–481. 67 Literatura Nillesen, Paul H., in Michael G. Pollitt. 2007. »The 2001–3 Electricity Distribution Price Control Review in the Netherlands: Regulatory Process and Consumer Welfare.« Journal of Regulatory Economics 31 (3): 261–287. Nivola, Pietro S. 1993. »Gridlocked or Gaining Ground? U.S. Regulatory Reform in the Energy Sector.« Brookings Review 11 (3): 36–41. Norčič, Oto. 2000. Razvoj in temelji sodobne ekonomske misli. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Norušis, Marija J. 2002. s p s s 11.0 Guide to Data Analysis. Upper Saddle River, nj: Prentice Hall. Ochoa, Patricia. 2009. »Policy Changes in the Swiss Electricity Market: A System Dynamics Analysis of Likely Market Responses.« Socio-Economic Planning Sciences 41 (4): 336–349. Papler, Drago, in Štefan Bojnec. 2006. »Pomen managementa na dereguliranem maloprodajnem trgu električne energije v Sloveniji.« Management 1 (2): 115–129. ———. 2007. »Electricity Supply Management for Enterprises in Slovenia.« International Journal of Management and Enterprise Development 4 (4): 403– 414. ———. 2008. »Sonaravni razvoj med kmetijstvom, okoljem in energetiko.« Or-ganizacija 41 (6): a 247–a 255. Pelkmans, Jacques. 2003. »Better Internal Market Regulation.« Intereconomics 38 (2): 66–69. Philipson, Lorrin, in Lee H. Willis. 1998. Understanding Electric Utilities and DeRegulation. New York in Basel: Marcel Dekker. Pollitt, Michael. 2008. »Evaluating the Evidence on Electricity Reform: Lessons for the South East Europe (s e e) Market.« Utilities Policy 17 (1): 13– 23. Porrini, Donatella. 2001. »Economics of the 96/92 Directive with Reference to Italian Electricity Market Liberalisation Process.« European Journal of Law and Economics 11 (2): 177–199. Porter, Michael. 1990. The Competitive Advantage of Nations. New York: The Free Press. Rabinowitz, Gad, Abraham Mehrez in Avi Rabina. 1992. »A Nonlinear Heuristic Short-Term Model for Hydroelectric Energy Production: The Case of the Hazbani-Dan Water System.« Management Science 38 (3): 419–438. Rajvanshi, Anil K. 1995. »Energy Self-Sufficient Talukas: A Solution to National Energy Crisis.« Economic and Political Weekly 30 (51): 3315–3319. Reisch, Lucia A., in Hans-W. Micklitz. 2006. »Consumers and Deregulation of the Electricity Market in Germany.« Journal of Consumer Policy 29 (4): 399– 415. 68 Literatura Roques, Fabian A. 2007. »Technology Choices for New Entrants in Liberalised Markets: The Value of Operating Flexibility and Contractual Arran-gements.« Utilities Policy 16 (4): 245–253. Ross, Marc. 1989. »Improving the Efficiency of Electricity Use in Manufacturing.« Science 244 (4902): 311–317. Rott, Peter. 2007. »Consumers and Services of General Interest: Is e c Consumer Law the Future?« Journal of Consumer Policy 30 (1): 49–60. Rubin, Edward S., Richard N. Cooper, Robert A. Frosch, Thomas H. Lee, Gregg Marland, Artur H. Rosenfeld in Deborah D. Stene. 1992. »Realistic Mitiga-tion Options for Global Warming.« Science 257 (5067): 148–149, 261–266. Sas, Blanche. 1990. »Regulation and the Privatised Electricity Supply Industry.« The Modern Law Review 53 (4): 485–498. Schwarz, Anton. 2011. »Measuring the Intensity of Competition – Experiences from Austrian Broadband Markets: The Nature of Competition and the Regulatory Process.« Intereconomics 46 (1): 27–31. Seth, Ram P. 1984. Pricing and Related Policies Owned Electrical Utilities. Halifax: Institute of Public Affairs, Dalhousie University. Soares, M., in R. T. Isabel. 2004. »Restructuring of the European Power Industry: Market Structure and Price Volatility.« Predstavljeno na 3. konferenci s e s s a, Berlin, 10. december. Solem, Gerd, Ivan Andročec, Slavko Krajcar in Klaus Ludvik. 2007. »Knowledge Transfer and a Decision-Making Simulator for the European Deregulated Electricity Market.« Predstavljeno na 19th International Conference on Electricity Distribution, Dunaj, 21.–24. maj. Stoft, Steven. 2002. Power System Economics: Designing Markets for Electricity. Piscataway, nj: i e e e Press. Surhone, Lambert M., Miriam T. Timpledon, and Susan F. Marseken. 2010. Welch’s T Test. Saarbrücken: w dm Verlag. Svetličič, Marjan. 1999. »Izhodne investicije in konkurenčnost.« V Slovenska korporacija v evropskih razmerah, ur. Rado Bohinc, 27–64. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Thomas, Steve. 2004a. »Electricity Industry Reforms in Smaller e u Countries: Experience from the Nordic Region.« Discussion Paper, Business School, University of Greenwich, London. ———. 2004b. »The Ontario Government’s Proposals on Electricity Restructuring: Comments by Public Service International Research Unit.« Discussion Paper, Business School, University of Greenwich, London. Thompson, Matt, Matt Davison in Henning Rasmussen. 2004. »Valuation and Optimal Operation of Electric Power Plants in Competitive Markets.« Operations Research 52 (4): 546–562. Tomšič, Mihael G., Andreja Urbančič in Damjan Zagožen. 2000. »Tržne in teh-69 Literatura nološke osnove za predpostavke o gibanju cen energije za strateške odlo- čitve.« V Deveto mednarodno posvetovanje Komunalna energetika, ur. Jože Voršič, 141–150. Maribor: Univerza v Mariboru. Tseng, Chung-Li, in Graydon Barz. 2002. »Short-Term Generation Asset Valuation: A Real Options Approach.« Operations Research 50 (2): 297–310. Veall, Michael R. 1987. »Bootstrapping the Probability Distribution of Peak Electricity Demand.« International Economic Review 28 (1): 203–212. Verbič, Gregor, in Claudio A. Canizares. 2006. »Probabilistic Optimal Power Flow in Electricity Markets Based on a Two-Point Estimate Method.« i e e e Transactions on Power Systems 21 (4): 1883–1893. Walterskirchen, Ewald. 2004. »Austria’s Position in the International Quest for Structural Adjustment: The New e u Structural Indicators.« Austrian Economic Quarterly 9 (2): 67–87. Yasmin, Bushra, in Aliya H. Khan. 2005. »Trade Liberalisation and Labour Demand Elasticities: Empirical Evidence for Pakistan.« The Pakistan Development Review 44 (4): 1067–1089. Zugravu, Natalia, Katrin Millock in Gerard Duchene. 2008. »The Factors Beh-ind CO2 Emission Reduction in Transition Economies.« Nota di Lavoro 58.2008, Fondazione Eni Enrico Mattei, Milano. 70 ISBN 978-961-266-188-5 Univerza na Primorskem Fakulteta za management www.fm-kp.si Document Outline Konkurenčnost in dejavniki dobave električ ne energije Kazalo Seznam preglednic Predgovor Uvod Hipoteze, metodologija in podatki Razvoj hipotez Kvantitativna raziskava Raziskava o povpraševanju, zadovoljstvu in ponudbi Opisne statistike in analiza variance Korelacijska analiza Regresijska analiza in statisticno preizkušanje domnev Multivariatna faktorska analiza Podatki o anketirancih Raziskava uspešnosti dobave elektricne energije Izhodišca za raziskavo Struktura anketirancev Konkurencnost dobave elektricne energije Empiricni rezultati opisnih statistik Test homogenosti varianc Korelacijska analiza Empiricni rezultati regresijske analize Multivariatna faktorska analiza Ugotovitve Dejavniki ponudbe elektricne energije Empiricni rezultati opisnih statistik Test homogenosti varianc Korelacijska analiza Empiricni rezultati regresijske analize Multivariatna faktorska analiza Ugotovitve Ugotovitve in predlogi Uspešnost dobaviteljev Sklep Literatura