POSTNINA PLAČANA V GOTOVINI ZGODOVINSKI ČASOPIS LETNIK XXI LETO 1967 LJUBLJANA Zgodovinski časopis je glasilo Zgodovinskega društva za Slovenijo S e d e ž u r e d n i š t v a : Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani Ljubljana, Aškerčeva cesta 12 Št. žiro računa SDK 501-8-490/1 Zamenjave ((обменБ1, Exchanges): Zgodovinsko društvo za Slovenijo Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Ljubljana, Aškerčeva cesta 12 Z a l o ž b a i n u p r a v a : Državna založba Slovenije Ljubljana, Mestni trg 26 Redakcija tega letnika je bila zaključena v marcu 1967 Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira i-A^-xIR^Yy. ZGODOVINSKI ČASOPIS ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ HISTORICAL REVIEW XXI 1967 I Z D A J A Z G O D O V I N S K O D R U Š T V O ZA S L O V E N I J O L J U B L J A N A Ta zvezek so uredili: Dr Ferdo Gestrin, dr. Bogo Grafenaueir, t dr. Josip Korošec, dr. Milko Kos, dr. Vasilij Melik, Bogo Stupan, dr. France Škerl, dr. Jože Sorn, dr. Fran Zwitter Odgovorni urednik: dr. Bogo Grafenauer Zalaga Državna založba Slovenije v Ljubljani Natisnila tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani KAZALO Bogo G r a f e n a u e r . Etnična struktura in zgodovinski pomen jugoslovanskih narodov v srednjem veku (II. del) 7—48 Fran ' Z . A v i t t e r . Slovenci in habsburška monarhija 49—67 France Š k e r l . Prispevki k zgodovini 'razvoja nasprotnikov Osvo­ bodilne fronte v letu 1941 69—198 ZAPISKI » Irance K l o p č i č , Proti abstraktni podobi naše zgodovine . . . . 199—202 Ferdo G e s t r i n , O nameravani trgovski poti iz Ancone in Pesara v Italiji na Nizozemsko prek Ljubljane za Ferdinanda I. . . . 202—204 Ferdo G e s t r i n , Dokument iz predprevratne dobe 204—210 Sergij V i l f a n , Dr. France Goršič — devetdesetletnik . . . . ' . . 210—211 VPRAŠANJA IN DISKUSIJA lojze U d e , Odgovor na Slobodnikov dopis v Zgodovinskem časo­ pisu XVIII 213—222 Oleg M a n d i ć , Primjedbe na neke kritike ispod teksta 222—225 Bogo G r a f e n a u e r , Od kdaj je pačenje dejstev »evolucionistički smjer«? 225—227 Oleg M a n d i ć , Replika prof. O. Mandića 227 Bogo G r a f e n a u e r , Postscriptum 228—229 IN MEMORIAM Nikola Radojčić (B. G r a f e n a u e г) , . . . . 251—233 Ivan Grafenauer (M. Kos) 233—255 Alma Sodnikova (Fr. Z w i t t e r ) 235—258 Josip Korošec (B. G r a f e n a u e r) 258—246 Anton Melik (B. G r a f e n a u e r) . 246—249 ZBOROVANJA IN SIMPOZIJI Tone Z o r n , XIII. zborovanje slovenskih zgodovinarjev v Novem mestu 251—252 Josip K o r o š e c , IV. mednarodni simpozij za slovansko arheologijo 252—256 Josip K o r o š e c , I. mednarodni kongres za slovansko arheologijo v Varšavi 256—259 Josip K o r o š e c , Kolokvij o Bribiru 259—260 Fran Z w i t t e r , Simpozij v Marburgu o socialni problematiki nacionalnih gibanj okrog leta 1848 260—261 Fran Z w i t t e r , Konferenca o nacionalnem problemu v habsburški monarhiji v XIX. stoletju v Bloomingtonu (Indiana, ZDA) . . . 261—266 Ivo P n š , Poročilo s kolokvija" »Kelti v Sloveniji* 266—267 OCENE IN POROCTLA 60 let Mestnega arhiva ljubljanskega (s sodelovanjem kolektiva usta­ nove sestavil dr. Sergij Vilfan. Ljubljana 1959, str. 219. — Splošni pregled fondov Državnega arhiva LRS (sestavil kolektiv ustanove), LJubljana 1960, str. 171. — Vodnik po arhivih Slove­ nije, Ljubljana 1965, str. 616. (F. C e s t r i n) . . . . : . . . 269—271 Reallexikon der Assvriologie. Dritter Band. 5. Lieferung (Gebet II — Geschwulst). Berlin 1964, str. 161—232. (V. K o r o š e c ) . . . . 271—272 Reallexikon der Assvriologie. III. Band. 4. Lieferung: Geschwulst- Gewand (V. K o r o š e e) ' 272—275 Die Altorientalischen Reiche I: Vom Paläolithikum bis zur Mitte des 2. Jahrtausends. Herausgegeben von E. Cassin, J Bottéro. J. Vercouter (= Fischer Weltgeschichte, Bd. 2). Frankfurt am Main 1965, 399 str. V. K o r o š e c ) 237—274 Willem Hendrik Philibert Römer, Sumerische »Königshymnen« der Isin-Zeit. Leiden 1965, XII + 292 str. (V. K o r o š e c ) ' 274—275 Schuler, Einar von, Die Kaskäer, Ein Beitrag zur Ethnographie des alten Kleinasiens. Berlin 1965, XV + 198 str. (V. K o r o š e c) . . 275—277 V. Lahtov. Problem trebeniške kulture. Naroden muzej Ohrid. Ohrid 1965. 254 str., 44 slik, 1 legenda, 1 priloga. (Marjan S l a b e ) . . 277—279 Mario Brozzi, Contributo per uno studio sugli stanziamenti longo­ bardi in Friuli. Memorie storiche forogiuliesi 44 (1960/61). 293 + z. — Contributo secondo allo studio sugli stanziamenti longobar­ di in Friuli. Ce fastu? 37 (1961) — I Goti nella Venezia Orientale. Testimonianze toponomastiche e arheologiche. Aquilea nostra 34 (1963) (Samo P a h o r ) 280—281 Andrej V a l i č . Staroslovansko grobišče na Blejskem gradu. Situla 7. Ljubljana 1964 281—282 Monumenta historica ducat us Carinthiae. VIL, VIII., IX. Band, 1300 —1310. 1310—1325. 1326—1335. Herausgegeben von Hermann Wiessner. Klagenfurt 1961. 1963. 1965. X + 264. XII + 288. XVI + 264 str. (M. K o s) 282—286 The Cambridge Economic History of Europe III.: Economic Organi­ zation and Policies in the Middle Ages. Ed. bv M. M. Postan — E. E. Rich — E. Miller. Cambridge 1963, 696 str. (Ferdo G e - s t r m ) 286—289 Emile G. Léonard, Histoire générale du protestantisme I-III. Paris 1961—1963. 402, 453, 786 str. (Ferdo G e s t r i n) 289—291 Mirko Rupel, Primus Trüber, Leben und Werk des slowenischen Re­ formators. Deutsche Übersetzung und Bearbeitung von Balduin Saria. Südosteiiropa-Schriften. 5. Band. München 1965 (Jan S e d i v y ) 291-292 Volksmusik Südosteuropas. Beiträge zur Volkskunde und Musikwis­ senschaft anlässlich der I. Balkanologentagung in Graz 1964. Südosteuropa-Schriften. 7. Band. München 1966 (Jan S e d i v y ) 292—295 Gaetano Perusini, Vita di popolo in Friuli. Patti agrari e consuetudini tradizionali. Biblioteca di »La,res«. voi. VII!.. Firenze 1961. 320 str. (Josip Z o n t a r ) 295—294 Wilhelm Treue, Wirtschaftsgeschichte der Neuzeit. Im Zeitalter der industriellen Revolution 1700 bis 1960. Stuttgart 1962. (J. Š o r u ) 294—295 Publikacije Tehniškega muzeja Slovenije. (Jože Š o r n) 295—298 Naši znameniti tehniki. Ljubljana 1966. (Jože Š o r n ) 298—299 Franc Minarik, Pohorske steklarne, Maribor 1966. 316 + IV str. (Jože Š o r n ) 299—3fi0 Igor Vrišer, Rudarska mesta Zagorje, Trbovlje. Hrastnik. Ljubljana 1963. 218 str. (J, Š o r n ) . 300-302 V. Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem. III. del. Ljubljana 1966. 495 str. + zemljevid v pri]. (F. G e s t r i n) . . 302—504 Pregled zgodovine Zveze komunistov Jugoslavije. Redakcija: Rodo­ ljub Čolaković, dr. Dragoslav Janković, Pero Morača. Ljubljana 1965. 458 str. (Fr. Š k e r l ) 305—312 Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski Šta­ jerski. Maribor 1965. (Tone F e i r e n c ) . . . 312 520 Atti del VI Congresso Internazionale delle Scienze Preistoriche e Protostoriche IL Comunicazioni. Sezioni I—IV. 1965. 462 str. in 152 tabel s slikami. (J. K o r o š e c ) 320—321 Starinar. N. S. ХШ-XIV, 1962-63. Beograd 1965. 387 str. (J. K o ­ r o š e c ) 321—323 B o g o G r a f e n a u e r ETNIČNA STRUKTURA IN ZGODOVINSKI POMEN JUGOSLOVANSKIH NARODOV V SREDNJEM VEKU II 1/2. Srednjeveški razvoj etnične strukture in njegovi rezultati do 15. stoletja Problem srednjeveške etnične strukture srednjega in zahodnega Balkanskega polotoka (in v dobršnem delu srednjega veka še Vzhodnih Alp) zajema od začetka naseljevanja Slovanov do propada balkanskih slovanskih državic v 15. stoletju skoraj tisoč let. Celo če pustimo ob strain dejstvo, da se že v 15. stoletju začenjajo vzporedno s turškim na­ predovanjem in vojaško organizacijo turškega cesarstva nove migracije, ki sojod do 18. stoletja bistveno premaknile rezultate etničnega razvoja do 15. stoletja,31 tudi starejšega razvoja v tem pogledu ni mogoče ob­ ravnavati le v enotnem pregledu etnične strukture, ki bi izhajala od rezultatov, doseženih do 15. stoletja. Vprašanje samo — reže rano v raz- ličnih historiografijah v različnih smereh, v različnih strokah (zgodovi­ nopisje, arheologija, etnografija, jezikoslovje) na različne načine, spričo taksnega premalo urejenega raziskovanja in tudi glede na vire v mar­ sičem še premalo jasno — samo po svoji strukturi narekuje delitev v dva dela, ki izhajata iz različnosti temeljnih etnografskih procesov, hkrati pa vsaj v veliki meri — čeprav res ne povsem — iz kronološke delitve etnogenetskih procesov. A. E l e m e n i t i j e z i k a i n k o l o n i z a c i j s k i h t o k o v Od samega začetka vdiranja Slovanov na Balkanski polotok in v Vzhodne Alpe v 6. stoletju ter njihove naselitve v novi domovini32 naprej so jih spoznali grški, romanski in šiptarski staroselci in sosedje 31 Za migracije gl. Zgodovino narodov Jugoslavije II, 1959, passim: (karto­ grafsko podobo obeh faz (prvo le domnevno in sporno!) prim, ptì I Poroo- vicii, Geschichte der serbokroatischen Sprache. I960, 372 in k «str 448 vsaj glede dialektov, etnično karto (ki je v sodobnih jugoslovanskih atìasià ni), prim, v Atlais narodov mira, Moskva 1964, 40. 32 Najnovejši prikazi: H. Lo w m i a n s ki', Poozatki Polski H, Varšava 196^ 114-̂ 200 228-268; B. G r a f e n a u e r , Pomembnejši novdl rezultati v starejši zgodovini jugoslovanskih narodov, ter Slovanski naselitveni valovi na Balkanski [polotok, oboje ZČ XVIII. 1964, 192—218 ter 219—227 (in na obeh mestih navedena literatura). V. T a p k o v a - Z a i m o v a , Našestvifa i etniceski promeni na Balkanite, Sofija 1966; J. Gassowski, Dzieje i kultura dawnych Slowian, Warzsawa 1964. 1. meja med zahodnimi in vzhodnimi južnoslovanskimi jeziki — 2. meja ustaljenih etničnih jeder — 3. vzhodna meja Nemškega cesarstva v srednjem veku — 4. področja, v katerih etnogenetska jedra prehajajo mejo cesarstva — 5. zahodno od meje cesarstva: potek te meje do XJI. stoletja; vzhodno od meje cesarstva: najširše meje hrvatske države — 6. najširše segajoče meje srbske srednjeveške države na zahodnojužnoslovanskem pod­ ročju — 7. J. verjetne t meje di­ alektov v srednjem veku na hrvatskem in srbskem področ­ ju (po I. Popoviću). Karta 5. Južnoslovanska etnogenetska jedra v srednjem veku kod okv i rno jezikovno in e tn ično celoto ter juh imenoval i z istim imenom (-xlaßrivoi ; .Sciavi, Sclavini, Schei; Shqa, Shqe) » P o sodobnih v i r ih so b i h razdrobl jen ! v večje število sorazmerno m a j h n i h p lemen, k i so se le občasno združeva la v večje zveze z a r a d i n a p a d o v z o p e r Bizanc ali z a r a d i o b r a m b e ; v e n d a r so sporočila o imenih k o n k r e t n i h p lemen zelo r e d k a in omejena največ na obrobno ozemlje: Vir iz Za: 7. st.: 8. st.: 9. st.: 10. st.: 7.9t. okrog Soluna: Draguviti, Sagù- dati, Velegeziti, Vajunitk Verziti, Rinhini, Strum- lj ani; »Gordoserbon«; Karantanci (v Vzhodnih Alpah) 8. st. vzhodno od Solu- na: Smoljani 9. st. io. »t. Hrvati v Primor- ju; Srbi (Srbija, Bosna, Neretljani, Zahumljani, Tra- vunijani, Konav- ljani); Dukljani Srbica (v egejski Makedoniji) Moravanu-Brani- čevci; Timočani. Abodriti; Srbi, Hrvati; »Carniolenses« (umetno ime?) Ka­ rantanci (v Vzhod- nih Alpah in Pa­ noniji) Hrvatska od Ceti^ ne do Raše; izseli­ tev dela Hrvatov v »Panonijo in Ilirik«; Jezeriti in Milingj na Peloponezu Velik del imen i m a ter i tor ia lni znača j , se pravi , d a izvirajo od okoliša k jer so se Slovani naselili in se vnovič povezali v p lemenske enote; s tud i j toponomast ike je p o k a z a l še več p lemensk ih imen toda p r i n j ih gre večinoma za imena, k i so mogla n a s t a t i k jerkol i med Slo­ vani m je za to nemogoče reči, v kol ikšni meri so sled mešanja slovan­ skih p l e m e n ob presel jevanju.« Le dve (ali tri) imeni sta v tem pogledu n a ^ u z n o s l o v a n s k e m pros toru iz jemni: H r v a t i in Srbi (morda tudi Dulebi , rv i M L. N i e d e - r ü e , Slovanske srtarožitniosti П/2, 1910 469—480- P S k n k Dolazak Slovena na Mediteran, Split 1934 8" si in " ^ K o k , Jugoslavije I, 1<953, 101. ' Zgodovina narodov 1 9 3 6 V l V - R B m r 0 T V » S f e K r a t k a z ^ d ° y i , n a a l«}'«nskega jezika I, Ljubljana S i j a n a i%4 g 4 r a f e n a u e r > Zgodovina slovenskega .naroda, i / 2 . izd. 10 a le na zahodu 3 5 ) — Srbi z j edrom v gora tem ozemlju ob T a r i in Limu in raztresenimi sledovi v toponomast ik i od z a h o d n e Bosne do južne Grči je ter H r v a t i z j e d r o m v zaledju d a l m a t i n s k i h mest, z več jedr i n a severu (Češka, ob zgornji Visi i), močnimi toponomast ičnimi sledovi v Vzhodnih A l p a h ter šibkejšimi prot i jugovzhodu do južne Grči je . 3 6 Ti dve p l e m e n i nis ta posebnost le z a r a d i svojega imena in verjetnosti, d a s ta se med b a l k a n s k e Slovane naselil i v posebnem nasel i tvenem va lu (verjetno v 3. desetlet ju 7. stoletja), 3 7 m a r v e č t u d i z a r a d i svoje vloge v poznejšem srednjeveškem etnogenetskem procesu. T u d i arheološkega gradiva, k i bi pojasnjevalo p r v o t n o p lemensko s t r u k t u r o , doslej še ni, n e k a t e r i etnografski poskusi so p a še p r e m a l o utr jeni . 3 8 3 3 J. K e l e m i n a , Nekaj o Dulebih na Slovenskem, Časopis za zgodo­ vino in narodopisje XX, 1925, 144—159, in Nove dmlebske študije, isto XXI, 1926, 57—75; B. G i r a f e n a u e r , Nekaj vprašanj iz doibe naseljevanja južnih Slovanov, ZC IV, 1950, 45—47; B. Z a s t č r o v a , Avari a Diilebové v svčdectvi Povesti vremennvch let, Vznik a počatkv Slovanu III, Praga 1960 15—37. 3 6 G!, op. 3'2 in v teh deUh navedeno literaturo. 37 Lj. H a u p t m a n n , Prihod Hrvatov, Builičev -zbornik, 1924, 515—545 (in Zbornik kral ja Tomislava, 1925, 86—127) ; Seoba Hrvata i Srba, JIC III, 1937, 30—61 ; B. G r a f e n a u e r , Prillog kritici izvještaja Konstantina Por­ ti rogeneta o doseljenju Hrvata, HZb V, 1952, 1—56 (str. 31 in 45—49 iso posebej navedeni vzroki, zaradi katerih ni mogoče sprejeti znane GrégoArove teorije o naselitvi Hrvatov, ki je v zadnjih 20 letih zbudila mnogo pozor­ nosti): Sklabârhontes — »gospodarji Slovanov« ali »slovanski knezi«, ZČ IX. 1955, 202^219, in Hrvat|i u Karantaniji, HZb XI—XII, 1958—1959, 207—231; G. O s t r o g o r s k i , Istorija Vizantilje, Beograd 1959, 119—121; B. F e r - j a . n č i ć , Vizantinski izvori za istoriju maroda Jugoslavije II, 1959, 46—49 (oc. B. Grafenauer. JIČ II. 1963, št. 3, Ì05—113); H. Lowim'ianski. ,n. d., 50—87, 408—416. 38 Za arheologijo gl. J. K o r o š e c , Delitev slovanskih kultur zgodnje- ga srednjega veka v Jugoslaviji, Arheološki vestnik II. 1931, 134—;155; Ar- heološki sledovi slovanske naselitve na Balkanu, ZC VIII, [1954, 7—26: Pra- vilnost opredeljevanja posameznih predmetov in kultur zgodnjega srednjega veka do 7. .stoletja kot slovanskih, ZČ XII—XIII, 1958—11959, 75—109; P. Ko­ r o š e c , Poskus delitve slovanske materialne, kulture na področju Karan­ tanije, ZČ XV, 1961, 157—194; za etnografijo B. B r a t a n i č , Uz problem doseljenja Južnih Slavena, Zbornik radova, Filozofski fakultet, Sveučilište u Zagrebu, 1951, 221—250 (prim. B. Grafenauer, HZb V, 1952, 39—42). Ker za področje Južnih Slovanov še nimamo danes že zelo nujno potrebne sistematične obdelave vseh zgodnjesrednjeveških arheoloških najdb — kot jo je pripravljal pokojni prof. J. Korošec — navajam vendarle delne preglede gradiva od 1. 1952 naprej (za starejšo lit. prim. Zgodovino narodov Jugoslavije I, 1953): Z d. V i n ­ s k i , Gibt es frühslawische Keramik aus der Zeit der südslawischen Land­ nahme, Archaeologia Iugoslavica I, 1954, 71—82; Arheološki spomenici velike seobe naroda u Srijemu, Situla 2, Ljubljana 1957; Ranosrednjevjekovni arheo­ loški nalazi na užem i širem području Zagreba, Iz starog in novog Zagreba II, 1960, 47—63; O nalazima 6. i 7. stoljeća u Jugoslaviji s posebnim osvrtom na arheološku ostavštinu iz vremena prvog avarskog kaganata. Opuscula archae- ologica Filoz. Fak. Sveučil. u Zagrebu II, 1958 (1961!); Kasna antička baština u grobovima ranoga srednjeg vijeka kao činjenica i kao problem, Kongresni materijal VI kongresa Jugoslav, arheologa, Beograd 1964, 101—115; Betrachtun­ gen zur Kontinuitätsfrage des autochtbnen romanisierten Ethnikons im 6. und 7. Jahrhundert, Problemi della civilité e dell'economia longobarda, Bibl. della rivista Economia e Storia No 112, 1964, 101—116; J. K o v a č e v i e , Arheologija l i P a č p a so nove filološke študi je opozori le na n e k a t e r a p o m e m b n a dejstva za ta v p r a š a n j a : 3 9 P o nj ihovem mnenju Južni Slovani že pred dobo nasel jevanja niso bili p o jeziku povsem enotni, marveč p r e d p o s t a v ­ ljajo razl ike, k i j ih je sicer mogoče ugotovit i šele v poznejš ih srednje­ veških južnos lovanskih jezikih, »neenakosti iz obdobja pred naselitvi jo Južnih Slovanov« (Ivić, 188). P r i tem gre seveda predvsem za razl iko­ vanje med »zahodnim« ( p r e d n i k o m slovenskega, hrvatskega in srbskega jezika) ter »vzhodnim« južnos lavenskim govorom (prednikom bolgar­ skega, makedonskega in grškoeiovanskega govora). Bezlaj p a izha ja neposredno iz š tudi ja besedišča, zlasti ob mikrotoponimih. Že njegovi prv i posikusi so pokazal i , »da je bil besedni fond Slovanov ob razselitvi vendar le bo.lj d i ferenciran, k a k o r so mislili doslej« (94) in spr ičo tega bi mogel p o k a z a t i takšen pr imer ja ln i pre t res predele, v k a t e r i h je p r i ­ šlo o b presel jevanju d o močnejšega mešan ja raz l ičnih s k u p i n slovanske­ ga prebivals tva, način tega mešanja, izvor skupin, k i so se mešale med seboj in p o d o b n e s tvar i . Dialektologi se sklicujejo p r i svoji koncepci j i s lovanske naselitve na nas lednjo podobo jezikovnih procesov (gl. karto I in II): N a j ­ pomembnejš i jezikovni procesi poteka jo p r i južnoslovanskih jezikih tako, d a se le iz jemno ujemajo nj ihove izoglose z današn j imi mejami narodov oz. jez ikovnih enot; na jpomembne j še izoglose delijo področ je svojega jezika v smeri od severa p r o t i jugu (ali severovzhoda prot i ju­ gozahodu) n a takšen način, da so h k r a t i meje istega jezikovnega po java ne le p r i enem južnoelovanskem jeziku, marveč t u d i v njihovi celoti (npr. v p r a š a l n i c a »kaj« je v veljavi p r i Slovencih in delu Hrvatov, p r i i istorija yaryarske kolonizacije južnoslovenskih oblasti od IV do početka VII veka, Vojvodjanski muzej, Pos. izd. II, Novi Sad I960 (gl. oc. Zd Vinski, Arheološki vestnik XI-XII. 1960-1961, 225-238); Avari na Jadranu, Materijali Ш, Beograd 1966, 55—81; B r. M a r u š i ć , Istra u srednjem vijeku, Pula 1960; P- V ! n u t r i j e v i e , J- K o v a č e v i ć , Z d. V i n s k i , Seoba naroda, arheo­ loški nalazi jugosl o venskog Podunavlja, Zemun 1962; Z. V a ž a r o v a , Slav­ ja nski m slavjanobalgarski selišča v balgarskite zemi od kraja na VI—XI vek, bolija 196?; J. K a s t e l i c , Nekaj problemov zgodnjesrednjeveške arheologije v Sloveniji, Arheološki vestnik XV-XVI, 1964-1965, 109—124; M. L j u b i n k o - v i ć , Problemi arheoloških istraživanja VI-VII veka u Jugoslaviji, s posebnim osvrtom na probleme slovenske arheologije, Materijali III (Arheološko društvo Jugoslavije), Beograd 1966, 83—96. 39 p I v i ć , Značaj lingvističke geografije za uporedno i istorisko prou­ čavanje j uznos [»venskih jezika i njihovih odnosa prema ostalim sloven­ skim jezicima, ;in M. P a v l o v i e , Perspektive i zone balkanističkih jezič­ kih procesa, oboje v Južnoslovensk.i filolog XXII, 1957—1958, 179—206 in 207—239; I. P o p o v i ć, Geschichte der sea-boikroaitrschen Sprache, Wies­ baden 1960, 104-195, 231-246, 351-400; F. B e z l a j , Strairigrafija Slovanov v luci onoimastike, Južnosfovensiki filolog XXIII, 1958, 83—95 (in O. N. T r u ­ b a č e v , Etimologičeskij slovar slavjanskih jazykov, poskusni zvezek Mo­ skva 1963; geslV J e z i k v E J i, .I960, 492—528; F r . S l a w s k i , Zarys dialektologii poludniowoslowiarlskiej, Varšava 1962. Za razmerje makedonskega m bolgarskega jezika prim, še posebej K. M i r č e v , Istoričeska gramatika na blgarskijat ezik, Sofija 19632, 34—56, iti Blgarskijat ezik prež vekovete, Sofija 1964, 3—31; BI. K o n e s k i , Istorija na makedonskiot jazik, Skopje 1965, 7—93, 177—189. 12 ostalih južnoslovanskih narodih je ni, torej razmerje 1 1/3 : 3 2<3 in po­ dobno). Ta slika, ki jo razlagajo kot rezultat prevladujoče smeri dose- ljevanja (sever—jug oz. severovzhod—jugozahod), seveda hkrati zgodo­ vinarja že opozarja, da je jezikovna diferenciacija pri takšnem stanju le eden in prejkone ne najvažnejši kriterij pri delitvi jezikovno sorodne etnične mase v poznejše narode. Na opisani način se vrste izoglose za posamezne jezikovne procese na vsem prostoru od zahodne slovenske do vzhodne bolgarske meje druga za drugo, ne da bi se zgostile v izrazitejšo mejo, razen v enem samem primeru. Le ob črti, ki vodi nekako od ustja Timoka mimo kra­ jev Kula, Belogradčik, Berkovica, Breznik in Radomir do Osogovskega masiva ob tromeji Srbije, Bolgarije in Makedonije, se združi cel snop jezikovnih razlik, ki so »zelo starega postanka« in se združujejo poleg tega z »velikim številom drugih starih razlik, predvsem leksikalnega značaja« (Ivič, 188 si.). Južno od Osogovskega masiva pa se te izoglase na področju makedonskega jezika vnovič razširijo v obliki pahljače, torej v svojo običajno podobo, le da jih je vendarle sorazmerno več kakor na podobno velikem ozemlju sicer. Iz teh dejstev povzemajo filologi več sklepov tudi glede dobe na­ seljevanja: Ostra meja snopa izogloe med ustjem Timoka in Osogovski- mi planinami je že izraz razlik med zahodnim in vzhodnim delom Južnih Slovanov v dobi pred naseljevanjem. Torej naj bi bili obe sku­ pini vsaj nekaj časa pred naselitvijo ločeni, prejkone po Karpatih, tako da bi bila zahodna skupina naseljena v vzhodnem ali severovzhod­ nem delu Karpatske kotline. Izoglose kažejo glavno smer selitev, tako da bi naselili potemtakem! centralni in zahodni del Balkanskega polotoka v prvi vrsti »Avaroslovani«, vzhodni in južni del pa nad spodnjo Dona­ vo naseljeni Slovani. Oboji so bili tudi v novi domovini s širšim pasom ob tej črti še nekaj časa ločeni (s področjem pod Bizantinci okrog Serdike-Sofije, otokom Vlahov na severu in s predniki Albancev v juž­ nejših predelih). Ta koncepcija torej močneje poudarja dve izhodišči selitve. Na prostoru južno od Osogovskih planin naj bi nastal sedanji položaj po Ivićevem mnenju zaradi treh posebnosti: že od vsega začetka je zelo lahko mogoče, da so se tu mešala plemena vzhodnega in zahod­ nega južnoslovanskega toka. Tako bi bila, p o tem mnenju, od vsega začetka ustvarjena podlaga za poseben makedonski jezikovni razvoj. Takšen razvoj pa sta podpirali še dejstvi, da tu tudi ni bilo dolgotrajne prekinitve stika med vzhodnim in zahodnim tokom, kakor tudi da se je prebivalstvo z obeh strani močno mešalo tudi še v poznejših časih. Vendar prevladuje med jezikoslovci (prim. Fr. Slawski, I. Popović in . celo podaftke pri BI. Koneski) ta proces nekoliko drugače: spočetka naj bi bil makedonski jezik izrazit vzhodni južnoslovanski govor, kakor jé tudi danes bolj soroden z bolgarskim kakor s srbskim jezikom. Da­ našnji izrazito prehodni značaj je šele rezultat, poznejšega zgodovin­ skega razvoja, zlasti od XI. stoletja naprej. Ivan Popović je poskusil podati celo »verjetni« — vsekakor hipote­ tični — pregled položaja dialektičnih baz >srbohrvatskega« jezika v 13 IX. stoletju. kt je na priloženem zemljevidu (gl. karto III) dopol­ njen se s položajem alpskih Slovanov, makedonskih Slovanov m Bolga­ rov Seveda pokaže že vzporeditev te geografske podobe (in enako podobe, ki bi nastala z raztegiiitvijo kajkavskega dialekta proti vzhodu preko vecme .slavonskega ozemlja, ki jo nekateri zagovarjajo za sred­ njeveško dobo)" z zemljevidom politične razdelitve ozemlja jugoslo­ vanskih narodov v zadnji četrtini 9. stoletja (gl. karto IV). ki je prvo trajnejše izhodišče oblikovanja nadplemenskih etničnih enot na ozem­ lju Južnih Slovanov, da domnevni začetki dialektične razčlembe niso v nobenem pogledu odločujoča podlaga tega razvoja. Morda z eno izjemo — meja med vzhodnim in zahodnim delom Južnih Slovanov se je v svojem severnem delu v tem pogledu pokazala za stalnejšo, kar kaze zlasti ime Serbila za temo v Pomoravju ob Donavi v 11 stoletju 4 1 čeprav to ozemlje dotlej ni bilo nikdar v okviru srbske države, pač pa neposredno pred tem blizu dve stoletji pod oblastjo bolgarske in nato makedonske države (s prav tako bolgarsko državnopravno tradicijo). Navedeno razmerje med razlikami ljudske govorice in nastajajoči­ mi (pa tudi sedanjimi) etničnimi skupnostmi kaže. da podlaga obliko­ vanja e t n i č n i enot v tej dobi niso že dotlej izoblikovane jezikovne razlike, le razlike med Slovani na Balkanu in v srednjem Podonavju so bde tedaj se tako majhne, da se je mogel jezik Slovanov, bivajočih v širokem zaledju Soluna, uveljaviti kot cerkveni in književni jezik med Jvarantanci v Panoniji in med Velikomoravci severno od Donave in da so Panon.znu m moravizmi po prenosu težišča te dejavnosti v Bolgarijo in Makedonijo sele sčasoma izginili iz tekstov. Podobno se je po nekem anekdoticnem sporočilu Pavla Diakona 1. 642 Rodoald. doma iz Furla- mje ki je poznal govorico sosednih Slovanov, v tem jeziku sporazume­ vat tudi z napadavci iz Dalmacije na Sipont v Apuli ji. V ljudskem govora med jezikovnimi skupinami v tem času gotovo' ni bilo ostrejših =;ro p A ' c F e l i ' ^ ' StaJnojev.ićeva NE SHS 2. 223: M. H r a s t e ET 4 I960 Ä '^i¥zr* Ц Џ- ™-s-% S , Lrci Hrvatke ZborJik Fil I l C a 4 f r i , 0 Z l c P 0 , Z n a J r a n j u dijalekatske slike zapadne i-• i w Ï * Г . о г ш к l}1 f a k - T >ovom Sadu VI, 1961. 191—212- Srpskohrvatska dijalektologija u najnovijem periodu, Književnost i jezik IX 1965 15-22 Fo Ä l \ T e k t S^^PS o d n o s a «medju štokavske, čakav ke i kajkavske G e S c h £ e / e ? P 4 Ï ' U s™Vt™.m*chen 1966 375-383, in Perioden in der 1966, 3 2 - « S t r , l k h l r d e s Serbokroatischen, Die Welt in der Slawen XI, et X r i e T " s i 3 i p 4 L e w ? i k i ' , L e ^ г е т е V z a n t i n de Sirnüum-Serbie au Xle m %• l\ V il °™ : , ' к,. г^ 0^ Vizantološkog instituta 8/2, Beograd 1964, * Г S2\!V: k f e m u * l l d l Д ' R a d o j č i ć , Kako su nazvali Šibe i Hrvate vizantinsk. istoria XI i XII veka Jovan Skilica. Nukifor Brfcrije i JoVan Zonara, Glasnik SND II. 1926, 2-5. Teze Waslewskega sicer res niso v celo nesporne Jprm, zlasti drugačna stališča D j . R a d o j č i c a , O vizantinsko R a U o ^ V V * 1 v e k a - Glas SAN ÇCLXVII, 1967, 1-8, ki'misli na S r b ? Kasko, ter knticno poročilo J . F e r l u g e v komentarju k Skilici. Vizantijski izvori za istonju naroda Jugoslavije III, Beograd 1966 (1967), 159 si in 157 si) vendar spor ne zajema tudi problema povezovanja srbskega imena s tem pro­ storom v 11. stoletju. - * 14 meja, marveč le š iroki pasovi p reha jan ja enega t i p a govora v drugega, k a r velja seveda t u d i za razmer je med K a r a n t a n c i in Velikomoravci. 4 2 Dialekto loška raziskovanja, k i izhajajo od a r h a i č n i h ostankov, ugo­ tovl jenih ob raz i skovanj ih od konca 19. stoletja n a p r e j , seveda p o svoji n a r a v i p r e m a l o upošteva jo medsebojno mešanje Južnih Slovanov v dobi presel jevanja, k i je — kl jub določenim di ferencam iz p r a d o m o v i n e — naseljence n a B a l k a n s k e m polotoku in v Vzhodnih A l p a h v e n d a r l e vnovič premeša lo in jez ikovno zbližalo. Izhodišče nasel jevanja — po­ ložaj severno od D o n a v e — je seveda zvezano še s p r e m n o g i m i neznan­ k a m i , k a r velja vse do 9. stoletja. T o d a že p o d a t k i p i s a n i h virov o s lovanskih v p a d i h p r e k o D o n a v e v 6. in 7. stoletju kažejo, d a so segli vdori iz »vlaške« Sklavini je globoko n a z a h o d n i de l Ba lkanskega polo­ toka (547, 549. 558/9 itd.), vdor i Slovanov z O b r i p a d o C a r i g r a d a ter j u ž n e Grči je (npr. 584, 586/7, 592, 610/17, 626 itd.). N a t o mešanje na š irš ih področj ih opozarja jo t u d i filološke ugotovitve. Poleg razšir jeno­ sti n e k a t e r i h p l e m e n s k i h imen izven p lemenskega j e d r a (pr. zgoraj o imenih H r v a t o v in Srbov!) ter že s t a r e ugotovitve, d a sta se na prostoru a lpsk ih Slovanov meša la dva tokova 4 3 — zahodnoslovanski s se­ vera in j i ižnoslovanski iz vzhoda in jugovzhoda — opozar ja jo zlasti Bezlajeva raziskovanja, d a je t r e b a pr i posploševanju zakl jučkov iz d ia lekt ičnih pojavov mnogo več prev idnost i zlasti v tem smislu, da je t r e b a d o p u š č a t i mnogotero mešanje r a z n i h kolonizaci jskih tokov med seboj. Med m i k r o t o p o n i m i je odkr i l n p r . v Sloveniji sloj, k i ga ni n i t i v Istr i , ni t i v z h o d n o od K o l p e do Podr in ja , tu p a se vnovič pojavl ja in p r a v t a k o p r i Vzhodnih Slovanih; d r u g a t a k a s k u p i n a se pojavlja le na Štajerskem, v Srbiji in Makedoni j i , t ret ja le n a Koroškem. Dolenj­ skem in p r i z a h o d n i h Slovanih, n e k a t e r e vrs te p a so zopet omejene le na raz l ična južnoelovanska področja . P o d o b n o p o d o b o daje t u d i po­ skusni zvezek Slovanskega et imološkega slovarja, k i ga je ортехш! T n i - bačev za n e k a j besed z zemljevidi o razšir jenosti raz l ičnih oblik. Vse to opozar ja na združevanje zelo raz l ičnih tokov na vsem južnoslovan- 1 2 P a u l i D i a c o n i , Historia Langobardorum .IV 44 (F r. K o s , Gra­ divo za zgodovino Slovencev v srednjem vekn, I, Ljubljana' 1902, š.t. 170, et.r. 213) ; B. Grafenauer, Slovansko-nemška borba za srednje Podonavje v 9. sto­ letju, Razprave V, SAZU, razred za zgod. in družb, vede (Haupèmannov zbornik), 1966. Prim., op. 27, poleg tega pa še K. Mirčev, n. d., 47—52 oz. 8—9, ter zbornik Slovenska pismenost — 1050-godišnina na Kliment Ohridski, Ohrid 1966 (V. S t e f a n i e , Prvobitno slovensko pismo i najstarata glagolska epigra­ f i a , 13—35, V. M o š i n , Najstarata kriliska epigrafika, 35—44; R. U g r i - n o v a — S k a l o v s k a , Spomenici na staromakedonskata pismenost, 63—72). 4 3 Fr. Ramovš. Kratka zgodovina I, 1936, 46—95; R. K o l a r i e , Die slowenische Mundartforschung. Orbis III. 1954, 181—188, in IV, 1955, 174—176; Zur Chronologie der Dialekthildung im Slowenischen, Orbis VI, 1957, 504—511; F. Bezlaj, Južnoslavenski filolog ХХШ, 1968, 83—95; T. L o g a r , Dialektiza- cija slovenskega jezika, Jezik in slovstvo VI, 1960/61, lil9—122; za zgodovin­ ske podatke prim. B. Grafenauer. ZČ IV. .1950, 39—43, liin Zgodovina sloven­ skega naroda I/ 2. (izd., 1964, 267-^269, 523—325, ter IM. K o s , Zgodovina Slovencev od naselitve do petnajstega stoletja, Ljubljana 1955, 44— 69 Ta raz­ voj kaže najpodrobneje novo delo F. B e z l a j a , Jezikovne priče slovenske etnogeneze, v knjigi Eseji v slovenskem jeziku, Ljubljana 1967, 75—184. 15 . .* -*' •fTv-s. м,^**Л r- < V * - . ' : /° tf-w—r—->— '"; Vi ч - v •г ' m,, * V- ^^v> 1 л Т Ч / . Ј .p. / — f V V s """ • l\ • Ш ? ^ - 1 > ^ — * ^ " * r>~-~ \ У с Ч —fĵ M»*-̂ "- ч , i ЈГ"""^ X *' ^NCîSsB'P'̂ ^ -- *̂ *f * • ' *-дачб* * . - *N J Karta I. Glasovne izoglose (po P. Ivicu) Zahodno od črte: L d l ni prešlo v i — II. z g j , z g', z d j > ž (ali ž) — III. d j > j — IV. s k j , s k', s t j se ni izenačilo s š t . — V. ž e > r e (v prezentu glagola moći) — VI. ohranjena fonološka kvantiteta — VII. oba polglasnika sta izenačena — VIII. tj se ni izenačilo s s k j — IX. Refleksiv т> ni širši kakor e ekem področ ju ( tako n p r . »da se je nek vzhodnoslovanski migraci jski val udeleži l s lovanske kolonizaci je v Alpah«, va l z istimi znači lnostmi je p a »koloniziral t u d i dele Podiranja, ver jetno t u d i Bolgarske«, Bezlaj 89). 4 3 a Jezikovna sorodnost je — k o t je p o u d a r i l Br. D j u r d j e v — v zgodo vini južnoslovansikih n a r o d o v p r i r o d n i temel j vseh tistih teženj, ki so vodile k n j ihovemu zbl iževanju in združevanju. »Temeljno v p r a š a n j e v zgodovini južnos lavenskih n a r o d o v v s iedn jem veku je, z a r a d i česa zgodovinski razvo j ni omogočil, d a bi pr i š la e tnična sorodnost južnoslo- v a n s k i h n a r o d o v do polnega izraza ob ustvar janju pol i t ičnih skupnost i in k u l t u r n e m razvoju«. 4 4 Med p o m e m b n i m i t ra jnejš imi vzroki, k i so učinkoval i v n a s p r o t n i smeri, je bil gotovo raztegnjeni zemljepisni pro­ stor, za tedanje r a z m e r e brez not ran je enotnosti, o d p r t n a razl ične s t rani in že od pozne a n t i k e razdel jen s k u l t u r n o mejo, k i jo je srednji vek dedoval z z a h o d n o mejo b izant inskega vpliva, kolonizaci jski prostor " a Prim, tudi J. Zaimov, Die bulgarischen Ortsinamen auf -ist aus -itj und ihre Bedeutung für die Siedlungsgeschichte der Bulgaren in den Balkan­ ländern, Linguistique balkanique IX, 1965, 5—80; toponomastični tip, ki ga avtor obravnava, ima — v nasprotju z njegovim prepričanjem — po svoji geografski razprostranjenosti (na priloženi karti) vsekakor specifično make­ donski značaj: jedro teh imen je na ozemlju makedonskih Slovanov, šibkejši odsevi pa so v sledovih pri Bolgarih, Srbih in v Grčiji izven starega egejsko- makedonskega področja. 4 1 Вг. Đurđev (op. 8), Pregiled XII/2, I960, 3, in Uloga crkve. . . , 16—17, 16 Katra II. Oblikoslovne izoglose (po P. Ivicu) Zahodno od čete: I. je ohranjena dvojina — II. vprašalnica »k a j« — III. dativ in instrumental množine samostalnikov na -a nista izenačena — IV. v množini je najmanj pet oblik sklonov— V. v množim ni zaimkovskih enkhtik n i , v i — VI. deklinacija je sintetična — VIL ni niti členic, niii zapostavlje­ nih anaforičnih zaimkov — VIII. nominativ množine zaimka za prvo osebo se glasi m i ali m i e (ne n i e in pod.) — IX. oblike množine svojilnega zaimka za tretjo osebo se glase n j i h n- n j i h o v - in pod. (me pa t e h n- in pod.) sam p a s tu j imi e tničnimi a d s t r a t i (Grki , Šiptar j i , d a l m a t i n s k i Romani) in subst ra t i (Vlahi). 4 5 Srednjeveške migraci je — predvsem v obliki a g r a r n e kolonizacije, m e d t e m k o je e tn ično tu j i družbeni supers ta t (plemstvo, višje meščan­ stvo) v obl ikovanju e tničnih enot m a n j učinkovi t — so bile p o m e m b n e p r e d v s e m v š t i r ih p o d r o č j i h : Nasel i tev M a d ž a r o v v srednjem Podonav ju je zmanjša la s lovanski prostor v Panoni j i le n a skromen ostanek; po­ s t o p n a in dolgotra jna n e m š k a kolonizaci ja je pot isni la med 9. in 15. stoletjem slovensko e tnično mejo od D o n a v e na severu Vzhodnih Alp n a č r t o m a l o severno od D r a v e med Bel jakom (Villach) in Mar iborom n a skra jnem jugu Vzhodnih Alp. 4 6 G r š k a kolonizaci ja in zlasti civiliza- 4 5 K. J i r e č e k , Die Wlachen und Maurowlachen in den Denkmälern von Ragusa (sedaj prev. v Zborniku Konistantina Jirečeka I. 1959). in Die Romanen in den Städten Dailmatiens während des Mittelalters (sedaj prev. prav tam II, 1962); P. S k o k , v Zgodovini narodov Jugoslavije L 1953, 99—102; Dolazak Slovena na Mediteran, Split 195-4; Slavenstvo i romanstvo na jadranskimi otocima, I—II, Zagreb I960; I. Popović. Geschichte der serbo­ kroatischen Sprache, 48—105, 178—230. 4 6 M. Kos, Zgodovina Slovencev. . . , 1955, 44—76, 138—150, 188—202 (in k temu navedena literatura) ; B. Grafenauer, Zgodovina sloven, naroda II, 1965 (2. izd.), 141—144, 163—178, 221—236, ter zemljevida 168—169 in 216—217. 2 Zgodovinski časopis 17 cijski vpl iv staroselskega grškega a d s t r a t a sta helenizira la s lovanski ži- velj v južni im srednji Grči j i . 4 7 Nasel i tev »Prabolgarov« med B a l k a n s k i m gorovjem in spodnjo D o n a v o je le za n e k a j časa spremeni la tamošmjo e tnično s t r u k t u r o , dokler se niso n a meji 9. in 10. stoletja u topi l i v Slovanih. Izven bolgarskega in srbskega j e d r a so se oboji širili še v obliki družbenega (fevdalnega) supers t ra ta , zlasti n a področ ju Slovanov v Makedoni j i . M e d t e m k o so tuji srednjeveški migraci jski tokovi dosegli pomemb­ no zmanjšan je -slovanskega prvotnega ozemlja — n a jugu v Grčij i , na severu v Podonav ju in v A lpah, tore j p r e d v s e m na skra jnih robovih — so se p o k a z a l i migraci j ski tokovi iz domačih središč kot sorazmerno m a n j učinkovi t i (z izjemo srbskega ob pres tav l jan ju težišča Srbov iz s tarega j edra v Pomorav je in širjenja n a ozemlje severno od D o n a v e v 15. stoletju). Odloči lna vloga v obl ikovanju n a r o d n o s t n i h jeder p a je p r i p a d a l a zgodovinskim razvojnim elementom. B. V p l i v z g o d o v i n s k i h p r o c e s o v (polit ično ter i tor ia lne in k u l t u r n e povezave) Najs tare j ša sporočila o p lemenski delitvi jez ikovno močno sorodne južnoslovanske etnične mase izvirajo iz 7. stoletja za ozemlje široke okolice Soluna, v e n d a r kaže jo na obstoj sorazmerno m a j h n i h p lemen, k i j ih ni mogoče v e tnogenetskem procesu pr imer ja t i ni t i z onimi p r i Vzhodnih Slovanih, nit i z germanskimi p lemeni v dobi presel jevanja n a r o d o v : 4 8 med Kostur jem in Bitoljem ter spodnjo S t r u m o je bi lo na­ seljenih p e t »plemen« (sïïvrj), vsako o rgan iz i rano v posebni plemenski kneževini (Sklavinija).4 9 Le spoji tev teh Sklavini j v širšo, us ta l jeno celo- to bi mogla p reds tav l j a t i izhodišče za oblikovanje večje etnične enote. Včasih so se sicer res povezovale v boju za osvojitev Soluna, toda še po 47 J- C v i i i ć , Balkansko pohiostrvo i južnoslavenske zemlje, Beograd 19,22. 48—53. 126—129. 135—139, 144—148, U 78—180, 25.1—253, 312—3)15, 341, 390: A. B o n , Le Péloponnèse byzantin jusqu'en 1204, Paris 1951, 64—70. P. L e- m e r l e , La Chronique improprement dite de Monemvasie: le contexte histo- rique et légendaire. Revue des Etudes byzantines 21, 1963, 5—49; V. T a . p k o - v a - Z a i m o v a , Sur quelques aspects de la colonisation slave en Macédoine et Grèce, Etudes balkaniques I, 1964, 111—123; F r. B a r i š i ć , »Monemvasij- ska« hronika o doseljavanju Avaro-slovena na Peloponez 587, Codišnjak III, Centar za balkonološka ispitivanja, Knj. I, Sarajevo 1965, 95—109. 4 8 Miracula s. Demetrii. Lib. II. I 158, IV, 76: Gracki izvori za balgar- skata istorija ITI, Sofija 1960, 129, 147; za analizo Lj. H a u p t m a n n , Rad JAZU 243. 1932, 201—204; za pritmerjavo germanskih plemen gl. R. Wemskus (op 9), za vzhodnoslovanska L. N i e d e r l e , Slovanske starožitnosti IV, 1924, in Očerki po istorii SSSR III-1X vv., Moskva 1958, 52—99, 755—878 4 6 Faktografski pregled podatkov pri S. A n t o i j a k . Unsere »Sklavi- nien«. Actes du Xlle Congrès international d'Etudes Byzantines, Ochride 1961, II. Beograd 1964, 9—15, za opredelitev G. O s t r o g o r s k i , Vizantija i juzni Sloveni JIČ II/l, 1963. 5—13 (pos. 4—8) ; drugače sodita o makedonskih Skla- vinijah' O. I v a n o s k i . Makedonskite Sloveni od VI do IX vek, Skopje 1962. zlasti neumerjeno pa D. T a š k o v s k d , Samuilovoto carstvo, Skopje 1961, 7—42. V. Tapkova-Zaimova, n. d., in Našestvija ..., 95—97. 18 k o n č n e m vi vel ja vi janju b izant inske n a d obi a sii v 8. stoletju so bi le Bi- zaiicu podre jene kot ločene enote. Geografska razbitost ozemlja v kot l ine in bl iž ina Soluna s pogost imi b izant insk imi posegi in zlasti s pr iv lač­ nostjo b izant inskega načina življenja, k i jo je Solun izžareval med oko­ l iške s lovanske p r v a k e , so do uvel javl janja b i z a n t i n s k e nadoblas t i pre­ preči l i tak, za to obdobje in okoliščine sicer p r i r o đ e n proces združevanja, k i se je vsaj za r inhinskega kneza P r v u d a p o 1. 670 gotovo že začel. 5 0 Zlom obrskega vpl iva in okvirne oblasti n a d Slovani j u ž n o in za­ h o d n o od nj ihovega središča ob D o n a v i v t re t jem desetlet ju 7. stoletja je gotovo izraz in p r i č a širšega povezovanja s lovanskih p l e m e n n a za­ h o d n e m B a l k a n s k e m polotoku. V e n d a r se je ohrani la n e p o s r e d n a sled tega povezovanja le v sporočilu b izant insk ih k r o n i k 9. stoletja, d a so »arhont i p lemen, k i živijo n a zahodu« (oi cto^ovrfç vàv noàç fivniv nn- Qv èïïvûv) prosili b izan t inskega cesarja za »mir«. 51 Zgodovino- pisje ' oprav ičeno povezuje pos tanek teh »plemen«, k i so stopila v st ik z Bizancem, z naselitvi jo H r v a t o v in Srbov sredi p r v e polovice 7. sto­ letja n a z a h o d n e m B a l k a n s k e m polotoku in združevan ja t a m p r e j n a - . sel jenih s lovanskih p lemen okrog nj ihovih jeder. 5 2 V e n d a r je p o vir ih povsem o d p r t o v p r a š a n j e razmer ja med položajem konec 7. stoletja in onim v 9. in 10. stoletju, k i ga p o d r o b n o opisuje K o n s t a n t i n Porf iro- genet. Opri jemlj ivejš i je v e tn ičnem smislu re lat ivno t ra jn i rezul ta t le n a skra jnem severozahodu Južnih Slovanov, k jer že v prv i polo­ vici 7. stoletja omenja jo viri posebno »kneževino Slovanov« (marca VVmidorum), k i jo je mogoče izenačit i s »Karantanci« (Carontani ) , ome­ njenimi v v i ru pTvič okrog leta 700. Širjenje tega imena v isvojistvu e tničnega i m e n a v Panoni jo ob nasel jevanju Karanta.ncev prot i vzhodu (819 C a r a n t a n o r u m regio v Spodnj i Panoni j i ) dokazuje, d a je dobi la t a pol i t ična povezava že v tem obdobju izraz tudi v spojitvi a l p s k i h Slovanov v n a d p l e m e n s k o l judsko skupnost , k i se je izražala že v neki zavesti o e tn ični p r i p a d n o s t i . 5 3 V 9. stoletju, v k a t e r e m je dobivala s lovanska pol i t ična s t r u k t u r a v Podonav ju in n a z a h o d n e m B a l k a n s k e m polotoku že bolj ustal jeno obliko (gl. zemljevid IV)., k i jo je v večji mer i spremeni la (tudi v etnič- 5 0 Miracela s. Demetrii, Lib. II, IV 67—76 (Gracki izvor i . . . IIL 144—147); gl. O. Ivanoeki, n. d., 57—66. 5 1 F r R a č k i . Documenta historiae chroaticae periodum antiquam illu­ stranti®. Zagreb 1877. 168 (str. 248 si.), za interpretacijo gl. G. O s t r o g o r- s k i , Iistorija Vizantije, Beograd 1959, 139 (op. 2). 5 2 Gl. še F. Šišič. Povijest Hrvata . . . , 1925, 270, in M. R a j k o v i c , v Vizantijski izvori za istor.iju naroda Jugoslavije I,-Beograd 1955, 224. 3 3 E K l e b e I Der Einbau Karantaniens in das ostfränkische und deu­ tsche Reich, Carinthia I 150, 1960, 663-692; J. M a l , Die Eigenart des karan- tanischen Herzogtums, Südostforschungen XX 196Д, 35-73; B G « f e „ a u e r Razvoj in struktura države karantenskih Slovencev, JIC 11/Л lVt», 19_30 ' ter HZh XVII. 1964, 2il3_2ß5: Deset let proučevanja ustokcevanja ko­ roških vojvod, kosezov in države karantamskih Slovencev ZĆ XVII 1962, 176—209; Ob 1100-lettnici slovanske rokopisne knj.ilge, ZC XVIII, 1963, 1191—195; Zgodovina sloven, naroda I, 1964, 326—387, II, 1965, 57—110. 2* 19 nem smislu) le priselitev Madžarov v ravnino ob srednji Donavi med leti 880 in 896 ter njeni politični učinki po letu 900, se oblikujejo tu že tri širša etnična jedra: pod imenom » K a r a n t a n c i « se povežejo alpski in panonski Slovani: ime se je uporabljalo za ta del Južnih Slovanov (brez panonskih, ki so utonili med Madžari) do 13. stoletja, med nemškim plemstvom na Koroškem pa se je ohranil spomin na to povezanost po »tujem in ne nemškem« izvoru do začetka 16. stoletja.'4 Formiranje H r v a t o v je ostalo v čvrstih mejah zaledja Jadranskega morja med Raso v Istri in Cetino; vendaT priča povezanost istrskega prebivavstva s Hrvati (že 640/42, nato od 788 dalje kljub pokrajinski in od 880 dalje kljub državni meji) o etničnem izžarevanju in o usta­ ljenosti te skupnosti. Nasprotno pa se sporočilo o izselitvi dela Hrvatov v »Panonijo in Tlirik« v 10. stoletju ne nanaša na etnogenetski učinek, marveč le na politično združitev Slavonije s Hrvatsko v Tomislavovi dobi.55 Izoblikovanje tretjega jedra — S r b o v — je manj jasno že zaradi tega, ker se ime »Srbi« uporablja v virih tega časa v trojnem smislu: glede na »izvor« ob naselitvi (Paganija, Zahumlje, Travunija, Konavljani), čeprav se nanaša to seveda kvečjemu na del prebivavstva, kolikor ne gre le za razširjenje izročila iz teritorialno ožjega središča s širjenjem srbskega političnega vpliva v 9. stoletju ali celo le za kon­ strukcijo Konstantina Porfirogeneta ob razširjanju hrvatske sheme v De administrando imperio; drugi smisel je izražen v sporočilu fran- kovskih analov o Srbih, »quae natio magnani Dalmaiiae (v antičnem smislu!) partem obtinere dicitur« ter v neposredni pritegnitvi »pokra­ jine Bosne« tò zcogiov Bóeova v o; J is Srbov pri Konstantinu Porfiro- genetu, tretji za prebivavstvo »Srbije«, t. j . poznejše Raške.56 Te razlike pričajo pač o različni stopnji spojitve, vendar viri vsaj doslej ne do­ puščajo trdnih zaključkov o oblikah, ki so temelj uporabi imena v obeh širših smislih (ali gre za starejšo širšo povezavo slovanskih plemen, ki se ni ustalila, ali za izraze političnega položaja v 10. stoletju, ko je nastal opis Konstantina Porfirogeneta?). Dukljani stoje v Konstantino- vem opisu še sami zase, v enaki oddaljenosti od Srbov in Hrvatov. osrednji del Balkanskega polotoka ob Moravi in Vardarju je spa­ dal blizu dvesto let v bolgarsko državo, ki pa je bila po svojem obsegu prevelika in po sestavi prebivavstva preveč raznolika za tako močne etnogenetske učinke. V Pomoravju se navajajo le imena posameznih plemen; še bolj pomembno (in glede zgodovinskih podlag zagonetno) je dejstvo, da je spodnje Pomoravje vključeno po letu 1018 v bizantin­ sko organizacijo kot tema Sirmium ali Serblia, ločena od tem Bulgaria in Paristrion, čeprav ni znano, da bi bila ta pokrajina poprej kdaj »4 W. Neumann, Wirklichkeit... (gl op. 21). •« Fr Rački, Documenta 166 (str. 277) ; B. Grafenauer HZb V, 1952, 9 (tekst) 29—31 (seveda ne glede na svojo neopravičenost tudi povezovanje podatka z dobo naselitve še ni izgubilo zagovornikov, npr. D. Mandic, b. Guldescii in celo Fr. Dvornik). « Gl. B. Ferjančic. Vizantinski izvori..., II, 1959. 46—65; Fr. Rački, Documenta 171 (str. 527). 20 sestavili del Srb i je . " O d k a r je bil odkr i t n a p i s Samuelovega n e č a k a I v a n a Vladis lava (car 1015—1018),58 k i se n e imenuje le самодгљжцемт, блЂгарЂСКомт,, marveč posebej zase omenja, da je б л м а р и н т , родомБ, je očitno, d a se je v Makedoni j i p o dobr ih sto let ih sožitja z Bolgari v isti držav i vsaj v d r u ž b e n e m v r h u začela uvel javl jat i t u d i n e k a zavest 0 etnični p r i p a d n o s t i k širši bolgarski skupnost i , ter d a ima v dobi Samuelovega cesarstva bolgarski e lement v carskem naslovu t u d i to ozadje in ne le b r e z d v o m n o težnjo, dobit i s t radici jo bolgarske države in cerkve p r a v i c o do carskega naslova in samostojnega p a t n a r h a t a . 3 V 9 in 10. stoletju se kaže jo še uč inkovi te težnje p o povezovanju n a š iršem področju, k i so izražene t u d i v k u l t u r n e m razvoju. P o s t a n e k s lovanskega cerkvenega knj iževnega jez ika povezuje v s k u p n i akcij i Vel ikomoravsko,. Spodnjo P a n o n i j o in Bolgarijo, kjer sta zrasli konec 9 stoletja dve novi žarišči k u l t u r n e g a dela (Preslav, O h r i d ) in prevzel i dediščino K o n s t a n t i n a in Metoda. T a s k u p n a podlaga k u l t u r e cerkve­ nega značaja p a je zajela še v .9. stoletju l u d i ves prostor »Srbov« ter p r i H r v a t i h v obliki glagol jaštva k v a r n e r s k o območje m se v srednjem veku širila v Is t ro. Freis inišk i spomeniki in njihove zveze s Kl imentovim delom v Panoni j i povezujejo s tem razvojem t u d i K a r a n t a n i j o . 9 P r a v ^ L . c e d e r l e . Slovanska starožitnost Ш2, 3 8 1 - 3 . » ? s l Ì T f 6 ^ n l Л ? ?". l i n , Podunajšti »Abodritšc, Slovanske hiistonmke studie III, I960, 3-44 (a brez odgovora na kratko bistveno argumentacijo L j . H a m p t m a n a a , ^JJVZ- II 1920 233 24') " ™ Doslej znan le v zasilni informaciji A. B u r m o v , Novonamerenstaro- bälgarski nadpis v NR Makedonija, Plamak III 10, .1959, 84-86; D. Taskovsk, Samuilovoto carstvo. 184, potrjuje vsebino m polemuzira le proti «*tetpretac*ji. žal vse doslej napis še ni bil objavljen na znanstven način Danes № objavi rokopisa, ki je nastal pomladi 1966) je treba ta podatek delno popraviti; lepo fotografsko reprodukcijo tega spomenika je objavu tud, V. M o s i n v zborniku Slovenska pismenost, Ohrid 1966, Tab. II/3, pospremil pa jo je tudi s kratkim pojasnilom vse vsebine; poleg tega je bila postavljena kopija tab e J naravni velikosti tudi na razstavi Izložba slovenske pismenosti v Ohridu septembra 1966; vendar pa ostaja še naprej dejstvo da se ne razpolagamo^ :™*™£™ objavo napisa in z njegovo obdelavo, kakršno bi po svojem pomen * *asluziL 5 9 D. Taškovski, n. d., zagovarja drugačno, ekstremno stališče, Ki pa po moji sodbi ne ustreza podatkom virov. . » Najpopolnejša zbirka virov (žal le v prevodu » ^ n a v e d b o mesta origi­ nalnih izclai) P. R a t k o š , Pramene k •dejmarn Velkej Moravy, Bratislava iïul klicno delo V. Jagić, Entstehungsgeschichte (op.15) ; najnovejše obrav­ nave problematike: Fr. G r i v e c , Konstantan und Method Wiesbaden 1960 v slovenski predelavi Slovanska blagovestoika sv. Ciril am Metod Celje 196з), 1 D u t h i l l e u l , L'EvangeBsation des Slaves, Paris 1963 (k obojemu oc. tì. Giafenauer ZČ XVII. 1963. 181—195); zborniki: СугШо-Methodiana, Koln-Oraz 1964; O počiatkoch slovenskych dejin, Bratislava 1965; Velikomoravski zbornik AV CSSR Praga 1966; češkoslovaška raziskovanja povzema itudi L. l i a v l i k Yelkd Morava a stredoevropšti Slovane, Praga 1964; za literarno zgodovino V. J a g i ć . Hrvatska glagolska književnost, v Br. Vodnik, Povjest hrvatske knji­ ževnosti 1. Zagreb 1913. 9—64; M. K o m b o l , Poviest hrvatske književnosti do preporoda Zagreb 1945. 7—53; Istorija na balgarskata literatura, 1. Stara balgarska'literatura, Sofija 1962, 31—379; Srpska književnost u književnoj kri­ tici, I. Stara književnost, Beograd 1965, 15—529 (tudi Đ. Sp. R a d o j i e l e , Antologija stare srpske književnosti, Beograd 1960, 11—224, 311—350); o stiku s Panonijo B. Grafenauer, Razprave razr. za zgodov. in družb, vede SAZU V, 21 talko š i roka j e t u d i še enotnost v l judski k u l t u r i , kjer so t u d i v najs ta­ rejši p las t i s lovenske l judske pesmi doslej z n a n i le vzhodni motivi, m e d t e m k o se zahodni pojavl jajo šele od 12. stoletja n a p r e j . 6 1 V obsegu bolgarske države se kaže jo združeva lne težnje — ust rezne stopnji jez ikovne bližine — t u d i v pol i t ičnem organizmu, k i bi mogel doseči t r d n e j š o povezanost Južnih Slovanov n a prece j š iršem območju, k o t p a je v resnici dozorela. O b koncu 10. stoletja se je prenes lo težišče p o d o b n i h teženj na ozemlje m a k e d o n s k i h Slovanov, ob čemer je bil ob tem poskusu združevanja zajet poleg p o d o n a v s k e Bolgari je in Makedo­ nije t u d i skora j ves »srbski« prostor. Vnovični vzpon Bizanca p a je p r e p r e č i l obema poskusoma tra jne jše uspehe. Za zgodovinar ja je še o d p r t o v p r a š a n j e , ali se ne skr iva jo p o d o b n a dejstva e tničnega sorodstva (zlasti v očeh tujca) n e le v ponavl ja jočih se o z n a č b a h Sclavonia za š i roka s lovanska področ ja n a B a l k a n u ali u p o r a b i imena Bolgari v smislu i m e n a Slovani, 6 2 m a r v e č tudi p r i — m o r d a le z našega s tanja zagonetnem — izenačevanju H r v a t o v hi Srbov p r i n e k a t e r i h virih. M o r d a je p r a v tu ozadje sporočila o poznejši nase­ litvi Srbov, k i je p r i K o n s t a n t i n u Porf i rogenetu gotovo povzeto p o hrvat skem vzorcu; v 11. stoletju je p o k a z a l N. Badojč ič zelo jasno to izenačevanje ne le za pros tor Dukl je , m a r v e č t u d i za spodnje Pomorav je in Srem 6 3 p r i Skilici in Zonaru : k o n č n o k a ž e p r a v n a t o t u d i u m e t n a konstrukci ja »dalmatinskega« oz. »hrvatskega kral jestva« v B a r s k e m rodoslovu v 12. stoletju in njegovem h r v a t s k e m prevodu. 6 4 1966. 57—76 (z obsežno starejšo literaturo, zlasti z opozorili na temeljna dela Iv . G r a f e n a u e r j a o tej problematiki). Do časa tiska so izšla naslednja nova dela: Magnae Moraviae fontes historici I, Pragae-Brunae, 1966 (annales, chronicae. mictaria, kot prvi od projektiranih štirih zvezkov virov za veliko- moravsko razdobje), v seriji Opera Universitarie Purkyniaense Brunensis, Fa­ cultas Philosophica, 104; zbornik: Magna Moravia, Praha, 1955, br. 102 v isti seriji; Das Grossmährische Reich (= materiali z velikomoravske konference v Brnu in Nitri oktobra 1965!), AV ČSSR. Praha 1966; Slovenska pismenost, Ohrid 1966: V. M o š i n , Paleografski album na južnoslovenskoto kirilsko pismo, Skopje 1966; Knjiga za Kliment Ohridski, Skopje 1966. 91 T. G r a f e n a u e r , Narodopisje Slovencev II, 1952, 50—41 (novejše sta­ nje preiskave kaže Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva, ki je ob avtorjevi smrti ostala še v rokopisu, xkp. sitr. 18—52). 6 2 L. Niederle, Silovan, starož. II/2, 411 si.; P. Skok, Dolazak Slovena na Mediteran, 98—100. Prim, tudi I. S n e g a r o v , Les sources sur la vie et l'acti­ vité de Clément d'Ochrida, Byzantino-Bulgarica I, 1962, 108—109, 115; A. T e o ­ d o r o v' - B a 1 a n', Kiril i Metodi II, 1934, 158: %ó zàv 2i)).o^evàv yévoç eh ovv Bovi.yàoav ; D. A n g e l o v , Etudes historiques III, Sofija 1966, 69, skuša najti za ta podatek drugačno rešitev, hkrati pa prenesti njegov nastanek v 10. stoletje — vendar v nasprotju z izvajanji Snegarova, na katera se ob tej pri­ ložnosti sklicuje (prim, v Byzantino-Bulgarica I, 115—117, suponirano rekon­ strukcijo teksta izgubljenega slovanskega Zitja Klimenta iz 10. st., kjer v tek­ stu ni tistih mest, na katera se sklicuje Angelov po ohranjenem grškem žitju Klimenta iz konca 11. st.). 6 3 N. Radojčić, Glasnik SND II, 1926, 1—13. 84 Letopis popa Dukljanina (ed. F. S i š i ć , Beograd 1928, 302—308, 392— 400; ed. V. M o š i n , Zagreb 1950, 48—57); poleg literature, ki je za »sabor* in planitie Dalme navedena v teh dveh delih, gl. zgoraj op. 24 (D. Mandié, F. Go- gala); o 'biblijskem ozadju gl. N. R a d o j č i ć , Uredjenje stare srpske države, Misel in delo V, 1954, 7. o~> 2e tu, še bolj pa v poznejših časih ovira natančno analizo proble­ matike dejstvo, da vse do danes naše zgodovinopisje ni izpolnilo nalog, na katere je opozarjal Radojčić že pred štirimi desetletji; da je namreč treba analizirati bizantinske pisce glede imen in glede vseh podatkov o naših narodih.6 5 Tudi v sodobnih publikacijah žal ta naloga ni izpol­ njena v celoti, čeprav jo publikacija bizantinskih virov vsaj nekoliko približirje uresničenju. Zato bo nadaljnji prikaz nujno le provizoričen in delno shematiziran. Šele v 11. stoletju je prišlo v zgodovinskih elementih oblikovanja narodnostnih enot do prave ustalitve. Zgodovinska karta, ki kaže z ene strani meje ozemlja, ki je spadalo več ali manj stalno v okvir držav ali pokrajin, v katerih je dozorel proces etničnega formiranja do pove­ zovanja v ustaljeno narodnost, z druge strani pa (za zahodni del Južnih Slovanov) skrajne meje, do katerih je segla politična moč držav, ki so nosile ta proces (gl. karto V) omogoča do začetka migracij v 15. stoletju več pomembnih zaključkov: a) Tudi ta podrobnejši pregled priča, da domnevna dialektična razdelitev ni bistveno vplivala na povezovanje etničnih jeder in poskuse njihovega širjenja. To je vnovičen dokaz za ozko sorodnosi, ki je segala preko dialektičnih meja. Le pri severnem, sorazmerno ostrejšemu delu meje med zahodnim in vzhodnim delom Južnih Slovanov (od Donave do Osogovskih planin) se pojavlja vprašanje, ali vendar ni vplival tudi ta element pri dejstvu, da se ni močneje zasidrala zavest o bolgarski etnični pripadnosti na ozemlju zahodno od Timoka, ki v srednjem veku nikdar ni spadalo k Srbiji, pač pa ves čas tudi k drugemu bolgarskemu carstvu (seveda je odprto vprašanje, Jsoliko ni tukajšnje etnično stanje rezultat poznejšega razvoja in migracij!). b) Vsaj do začetka 15. stoletja se ozemlje južnih Slovanov ni še razdelilo med poznejše narode (za 15. st. je zemljevid nepopolen, koli­ kor je tedaj s prenosom Srbije v prostor južno od Donave s središčem v Smederevu to ozemlje vsekakor že vključeno v srbsko j e d r o , kar pa za veliko večino srednjega veka seveda še ne velja), marveč je mo­ goče govoriti — poleg podobnega bolgarskega razvoja — le o treh n a ­ r o d n o s t n i h j e d r i h , p r i čemer imata hrvatsko in zlasti srbsko — zaradi svojega od konca 13. stoletja postopno vse večjega pomena — ustaljeno širše vplivno območje. Med hrvatskim in srbskim ter med srbskim in bolgarskim jedrom so široki pasovi z obojestranskimi vplivi in menjavanjem glede politične pripadnosti, kjer se zaradi tega proces združevanja v etnične skupnosti počasneje razvija in do konca sred : njega veka ne dozori do ustaljene oblike. c) Osnovno historično dejstvo, na katerega se je oprla meja Slo­ vencev proti sorodnemu slovanskemu prebivavstvu na vzhodu, je bila meja srednjeveške nemške države. Le na dveh skrajnih točkah je etnična meja prešla to pregrajo, obakrat v zvezi s kolonizacijskimi tokovi: v Prekmurju (slovenska in kajkavska kolonizacija v 12./13. stoletju) ter 6 5 N. Radojčić, Glasnik SND II, 1926, 1—13, III, 1927, 13-24. VII—VIII, 1929—1930. 163—lo, in XV—XVI, 1936, 383. 23 1. jedro Bosne do XIV.-stoletja — 2. prevladujoča meja proti Srbiji' in Bolgariji, ki je bila' odločilna . za razvoj Makedo­ nije — 3. najdalje segajoča vzhodna meja Hrvatske -^ 4. različni' poteki zahodne meje Srbije — 5. različni poteki vzhodne meje Srbije — 6. raz­ lični .poteki zahodne meje Bol­ garije -T- 7. najoddaljenejši prodor Štefana Nemanje proti jugu — 8. a) katoliška cerkev ali samostan; b) pravoslavna cerkev ali samostan. Podatek o patarehskih »krstjanih« -- c) v srednjem veku, d) v virih iz turške dobe. 1. Karta 6. Interferiranje sosednih vplivov v vmesnih področjih. v Istri (stara hrvatska kolonizacija, od 15. stoletja še okrepljena in razširjena z novimi kolonizacijskimi tokovi preko ali iz Dalmacije ob težkih kolonizacijskih krizah, ki so trajale do 17. stoletja). Ta vnanji okvirni element vsiljene državne meje z vsemi posledicami (struktura, glede zemljiškega gospostva, družbe in pokrajinske ureditve, gospo­ darskih vezi in kulturnih vplivov) je toliko bolj viden, ker loči od sorodne etnične mase na vzhodu na zahodni strani etnično skupino s posebnim jezikovnim razvojem, v kateri se pa vse bolj izgublja zavest o povezanosti v etnično celoto — Tazen glede razlikovanja Slovencev od sosednih Nemcev in Romanov. Cerkvena organizacija s središči na nemškem (Salzburg, Krka, Seckau) in romanskem ozemlju (Akvileja; šele 1461 škofija v Ljubljani) ter uveljavljenje nemških (in na zahodu delno romanskih) cerkvenih in posvetnih fevdalnih gospodov kot višje­ ga družbenega sloja (med 9. in 1.1. stoletjem) sta slovenskemu prebivav- stvu v nemški državi odvzela sloj, ki bi mogel prevzeti tradicije karan- tanske etnične skupnosti. Slovenci so bili omejeni na podložne kmete, ki se jim je od 12. stoletja pridružilo meščanstvo (po številu večinoma slovensko, a v višjem sloju večinoma tuje). V kulturnem življenju in v listinah se je uporabljala latinščina, ki jo je od okrog 1300 zamenjala nemščina (v Primorju v 15. stoletju romanski dialekti); Slovenci so bili omejeni le na ljudsko kulturo. Za razkroj karantanske skupnosti posebej pomemben pa je bil politično-teritorialni razvoj: kmalu po letu 1000 se je vojvodina Karantanija razdrobila v večje število samostojnih mej­ nih grofij, s čimer je izginila poliiično-teritoriabia podlaga zavesti o povezanosti. Od 13. stoletja dalje je nadomestilo prejšnje poimenovanje prebivavstva s staro etnično označbo novo poimenovanje po novih po­ krajinah (Korošci, Štajerci, Kranjci itd.). Zaradi napredovanja nemške kolonizacije pa prvi óve imeni nista imeli več etničnega značaja in se je za slovansko prebivavstvo v obeh pokrajinah uvedlo ime »Slovenci« oziroma »Windische« (ki pa pomenita' hkrati Slovence in Slovane), tako da so uporabljali v 16. stoletju za označbo vseh Slovencev celo združevanje dveh imen — »Kranjci in Slovenci«.66 č) Na prostoru zahodnih Južnih Slovanov vzhodno od nemške državne meje ni bilo občutnejših jezikovnih razlik, ki bi kakorkoli vplivale na etnogenetski proces. Tudi domača književnost je rasla na podlagi istega cerkvenoslovanskega knjižnega jezika, ki je začel dobi­ vati v srbskem področju šele v 12. stoletju nekatere posebne poteze »srbske« redakcije, pri Hrvatih pa se je začel okrog 1300 v prevodih zahodnih del umikati živemu jeziku. Vsebina obeh književnosti je v tesni zvezi, tako da je velik del hrvatske glagolske književnosti vzhod­ nega izvora, novejši hrvatski prevodi pa so prehajali tudi na vzhod in celo kot »srbski« rokopisi dalje v Rusijo. V umetnosti so živele zveze na vsem ozemlju od Dalmacije do Raške do 12. stoletja, ko so se začeli v Dalmaciji močneje uveljavljati vplivi iz Italije, v Srbiji pa bizantin- e e Za zgodovino gl. M. Kos, Zgodovina Slovencev..., Ljubljana 1955; B. Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda I—II, Ljubljana 1964—1965; za ter­ minologijo gl. op. 21. 26 ski vplivi, čeprav do neke mere še vedno pomešani z zahodnimi ele­ menti (prim. Studenico in Visoke Dečane itd.). V hrvatskih predelih je bil seveda bistveno močnejši vpliv zahodne latinske kulture, vendar sega tudi v primorske predele Srbije."7 Vendar ta povezanost ni obvladovala vseh življenjskih pojavov. Antična kulturna meja, obnovljena z versko-cerkvenim izžarevanjem iz starega in novega Rima, se je še zaostrila in ustalila z ločitvijo zahodne in vzhodne cerkve med 9. (Fotij) in 11. stoletjem (1054). S četrto križar­ sko vojno in začasnim padcem Carigrada v latinske roke je dobila ta ločitev še ostrejše naglase in zato je toliko bolj značilno, da je dobil Sava potrditev ustanovitve avtokefaine srbske nadškof i je iz Nikeje (1219), medtem ko je Hrvatska že konec 11. stoletja tesno vperta v orga­ nizacijo zahodne cerkve v znamenju nove papeške oblasti. Še učinko­ vitejše so bile politične povezave: Od 9. stoletja naprej se razvijata na tem ozemlju dve samostojni državi, Hrvatska in Srbija. Ko Hrvatska s padcem pod vrhovno oblast ogrskih kraljev okrog 1100 izgubi vrhov­ nega nosivca lastnega političnega razvoja, se s tem ostrina meje le še poveča. Srbija se sicer razvija sprva iz šibkejših začetkov, toda vselej celo v večkratnem odvisnem položaju ohrani notranjo sklenjenost in vselej zopet najde svojo pot, vse do svojega velikega vzpona v 13. in 14. stoletju. Prav v tem razvoju je razrešitev vprašanja, zaradi česa sta se v tako sorodni etnični masi razvili dve etnični jedri in rte eno samo. Hrvatska si je v začetku 10. stoletja — po zrušitvi vzhodnofrankov- ske organizacije v srednjem Podonavju — pridružila ozemlje do Drave in segla — kakor pozneje še nekajkrat ob podpori Ogrske — v notra­ njost Bosne. Oboje pa je bilo pridobljeno le začasno, čeprav je ob propadu hrvatske samostojnosti segala država vnovič do Drave. Ob pro­ padu pa se je obnovila stara razdelitev: 9'] ovin je je bilo podrejeno ogrskemu kralju na povsem drugačen način kakor Hrvatska, bistveno močnejši pa je bil tam tudi vpliv ogrskega plemstva. Tako se je začelo širiti ime Hrvatov preko starih meja proti severu šele ob umikanju hrvatskega plemstva iz primorskih predelov v porečje Kolpe in Save zaradi turškega napredovanja. V 15. stoletju je seglo do Kolpe, šele po 1500 pa se je širilo še naprej na ozemlju, ki je ostalo pod habsburško oblastjo. 07 Za književnost gl. op. 60; poleg tega M. N. T d h o m i i r o v , Istončeskie sviazi .russkogo naroda s južnimi 9lavjanamd s drevnejših vremen do polov, ni XVII v.. Slavjanskij sbornik, 1947, 125—180; Đ. So. R a d o j i č i ć , Jugosloven- sko-ruskc kulturne veze do početka XVIII veka, Zbornik Matice Srpske za knji­ ževnost i jezik XIII/2, 1965, 261—289; N. K. G u d z d j , Isitorija drevnei russkoj literatory, Moskva 1946. 25—304 (pos. 28—85, 224—229); za umetnost edino de!o p celoti ustrezajoče sodobnim zahtevam V. M o l e . Umetnost Južnih Slovanov, Ljubljana 1965, ' 71—122, 134—186, 189—243, 272—280 (gl. tudi kratko Ullsteins Kunstgeschichte VIIL W. S a s - Z a l o z i e c k v . Die Byzantinische Kunst. 1963); za splošno podobo gl. W. Haussig, n. d., 353—379, in Fr. D o I g e r , By- zanz und Südosteuropa ter Der byzantinische Anteil an der Kultur des Bal­ kans, v Völker und Kulturen Südosteuropas, München 1959, 57—67. 138—152. D. Zakythinos (gl. op. 29), str. 5—29. 9 7 Srbija je od srede 11. stoletja t ra jno združevala v s k u p n i d r ž a v n i organizaci j i Raško, D u k l j o in Travuni jo , včasih tudi Zahumlje, Bosno in Neret l j ansko kneževino. Težišče razvoja je bi lo le v 11. stolet ju v Dukl j i , že v 12. stoletju p a se vnovič v r n e v R a š k o (nekdanjo »Srbijo«), od k o d e r se začne pos topno širjenje do Pomorav ja , prot i severu d o D o n a v e in k o n č n o nepolno stoletje tra ja joče širjenje na ozemlje Slova­ nov v Makedoni j i . Pol i t ična povezanost je bi la dopolnjena v zače tku 13. stoletja še s posebno cerkveno organizacijo, n a j p r e j v obliki avtoke- falne arhiepiskopi je , iz k a t e r e je zrasel ob najviš jem v z p o n u srbske moči srbski pa. stoletja raz­ kroj i la n a več d inas t ičn ih teritori jev, sredi stoletja p a je njen razvo j preseka la t u r š k a osvojitev.7 2 Vpliv p r v e g a bolgarskega cars tva n a ozemlju makedonskih blova- noo (od srede 9. stoletja do 971) je bil spr ičo njegovega obsega m p i sane etnične sestave p r i obl ikovanju zavesti e tnične p r i p a d n o s t ! gotovo m a n j širok in intenziven (kljub dejstvu, d a je bil p r e h o d teh Slovanov iz b i z a n t i n s k e v s lovansko bolgarsko d r ž a v o p r e h o d iz tujega v skora jda domač d r ž a v n i organizem!) kot vpl iv držav, k i so bi le tesneje zvezane s s tarejš imi in manjš imi p lemensk imi enoiami, t a k o da so se ze mogle opre t i tesno n a starejšo povezanost p lemen. Vpliv bolgarskega držav­ nega okvira je p r i m a k e d o n s k i h Slovanih mogoče dokazat i Je p r i druz- -iHPr П Г 111/'' 1964 89—98): M. T ov a n o v i k ' . Vos.tanijata na makedonskijot S v X vek S W i e 1963: V V e s k o v i k ' - V a n g e 1 : S a m w t t w t e ten­ da ïm 4 S e h vo M a n i j a . ' Skopje 1963. D. A n g e l c . . E t u d e s h» t«ques Ш Sofiia 1966 61—78, upošteva le bolgarske vplive; taksna enostranost mu je zaprla seveda vse poti do kakršnekoli rešitve, ki bi jo ^ « ™ ° f « ™ ruzrti z uresničenim današnjim zgodovinskim rezultatom (dejstvo, da se je л 19 in 20 stoletiu izoblikovala v makedonskem ljudstvu posebna makedonska nacio­ n a l n a a èst namreč dokazuje samo na sebi.kot zaključek.zgodovinskega^pro­ cesa, da so mogli biti prejšnji podobni pojavi razvoja bodisi v holgarsk, bod.s. v srbski smeri le prvi začetki takšnega procesa in omejeni na ozke družbene skupine ali na posameznike, da se pa vsekakor niso na široko razrasli v Ijud- 8 1 л Т zgodovinska skušnja namreč dokazuje da bi sicer ne moglo priti do nenadnega preokreta in današnjega zgodovinskega rezu tata; na loga z g o d o - S pa ni da bi osporaval tako pomembna zgodovinska d e i s t a , таглес da skuša potonit i kako in zaradi česar je moglo priti do njih, hkrati pa, da mu ' oräv zgodovinski rezultat služi kot najpomembnejši kr.tenj pri presojanju л&е- ? r godovinskega procesa, ki je do takega aH drugačnega r e z u l t a t a ^ n p e l ^ П п Д dela D Anirelova o tem vprašanju — Prinos kam pr \a ta cet\art na S i f v . T vesüja na" Kamerata na L rodna ta kultura IV/3 1947 m Po v ™ * za naselenieto v Makedonija prež srednovekovnata epoha, Izkusfco XII. 1962/4-?, 3^—38 — mi. žal. niso na razpolago. . . 7. S. Cinkovic, n.d. (op. 69), pos 350 Gr C r e m o s n a k Bosanske i hum- ske povelje srednjega vijeka. Glasnik ZM, Sarajevo, n. v. III, 1948, 114-1.9. 30 b e n e m vrhu, v d r ž a v n o p r a v n i opori gradi tve Samuelovega carstva t e r v izročilu ohridske cerkvene organizaci je . 7 2 3 V e n d a r je bi lo Samuelovo cars tvo raz l ično od prvega bolgarskega: njegovo težišče je bi lo p r a v n a d r u g e m k r a j u bolgarske države, in p r a v tu se je v ladajoča s k u p i n a vel ikašev razš ir i la in dopolni la. E t n i č n a sestava te s k u p i n e je bi la glede n a s lovanski izvor bol j čista, poleg tega je p a v Samuelovem carstvu ozemlje z a h o d n i h Južnih Slovanov p o svojem obsegu skoraj v ravno­ vesju z ozemljem vzhodnega dela Južnih Slovanov. T o d a t r i de j s tva so zavr la t u d i obl ikovanje t r d n e g a etničnega jedra m a k e d o n s k i h Slova­ nov v tem okviru: p o m e n bolgarskega izročila vsaj v delu družbenega vrha, prekratko življenje države in njen preveliki obseg. Bolgarska d r ž a v n o p r a v n a tradici ja se je uvel javila še v imenu »tema Bulgaria« za osrednje pokra j ine Samuelovega cars tva (porečje V a r d a r j a in J u ž n e Morave) p o d b i z a n t i n s k o oblast jo ter v cerkveni organizaci j i ; p o d o b n o se je k a z a l a —- č e p r a v vse m a n j izrazito — ta poteza še v u p o r i h p o d vodstvom P e t r a D e l j a n a (1040/41; v e n d a r že v znamenju dinastičnega e lementa) in Georgija Vojteha (1040/73; toda že z opiran jem n a D u k l j o in z razglasitvi jo č lana srbfke v ladarske dinast i je Bodina za »carja Bolgarov«). P r a v ozka d r u ž b e n a p o d l a g a tega izročila je omogočila Bizaucu, d a ga je izpodrezal . Grecizaci ja ohridske a r h i e p i s k o p i je se je začela že s postavitvi jo G r k a Leona za a r h i e p i s k o p a (1037) in je bi la d o k o n č a n a za a r h i e p i s k o p a Teof i lakta (1090—1109), k i se je v svojih p i smih na­ ravnost zaničevalno izražal o s lovanski »barbarski okolici« in v čigar času so bili G r k i t u d i vsi n jemu podre jeni škofje, kol ikor j ih p o z n a m o . Višja mesta v pokra j inski u p r a v i so že za Vasilija I I . prevzel i G r k i . D o m a č i velikaši p a so v e n d a r ostali na čelu manjš ih, podre jenih enot, k i j ih je b i z a n t i n s k a d r ž a v a sprva prevzela iz ured i tve Samuelovega cesarstva. P o s t o p n o odprav l jan je teh ostankov (z dvema ostrejšima s p r e m e m b a m a ca. 1040 in 1070) je uvedlo n a p r e l o m u 11. in 12. stoletja povsem b i z a n t i n s k o adminis t raci jo . Ko so domači vel ikaši izgubili s taro obliko p r a v i c in so mogli ohrani t i višji d r u ž b e n i položaj le s pr idobi t­ vijo zemljiške veleposesti, »so se zlili z gršk im gospodujočim r a z r e d o m in sprejel i b i z a n t i n s k o pravo«. 7 3 Sto let pozneje sta bi la t u d i v očeh 72ft Ta sorazmerno skromni in le na družbeni vrh omejeni etnogenetični vpliv bolgarske države je vsekakor zvezan tudi s pojmovanjem cesarstva o svetovnem gospostvu, na kar je povsem pravilno opozorila V. Tapkova-Zaimo- va (op. 29) ; vendar pa to pojmovanje pri Bolgarih ni imelo le bizantinskih korenin, marveč tudi starejše azijsko-nomadske (prim. M. Fernandy. Historia Mundi. V. Bd., 1956, 175—186, 198—208); trditev D. Angelova, Etudes historiques ПЈ. 1966, da naj bi imelo prvo bolgarsko cesarstvo nacionafno-državni značaj, stoji seveda v nespravljivem-nasprotju do teh dejstev in do vsega zgodovin­ skega okvira v 9. stoletju, ko je nastajalo. 7 3 T. W a s i i e w s k i , Admiinistraaija bi'zaratynska na zemiach sîow.ian- skich i jej polytika wobec Slowian v XI—XII w., Kwa'rtafhniik Histoirycznii LXX, 1965, 29—43: gì. tudi G. G. Litavrin (op. 70). Prim, k temu še G. C a n k o v a - P e t k o v a . Za agrarnite otnošenija v srednevekovna Balgarija XI—XIII v., Sofija 1964; M. Andreev, Vatopedskata gramota o vaprosite na balgarskoto fev- dalno pravo, Sofija 1965, 45—147. Pisma Teofilakta Ohridskega gl. sedaj z no- vim poskusom datiranja v VIJ III, 1966 (1967), 257—560. 51 / / x\ Karta 3. »Verjetni položaj dialektov« od IX. st. dalje (v glavnem po I. Popovićul T zahodna meja Slovanov — II. meja Zahodnih Slovanov — III. meja Karan- tancev — IV. vzhodna meja dialekta z - d l V. hrvatsko-kajkavski — VI. čakavski — VII. šćakavski — VIII. štokavski — IX. meja med vzhodnim! in zahodnimi južnoslovanskimi jeziki — X. makedonski — XI. bolgarski d o m a č i h s lovanskih fevdalcev na m a k e d o n s k i h t leh b i z a n t i n s k a oblast in p r a v o edina legi t imna. P r a v to velja t u d i za meščanstvo. Celo k o je bi lo Skopje že sedem desetleti j p o d srbeko oblastjo, pol stoletja t u d i z b i z a n t i n s k i m p r i s t a n k o m , je pr i š lo 1350 pos lanstvo bizantinofi lske sku- 32 . "V 5ЛА J H * * - H V cA"RAflT y vi -v i-4 % 'Ч N ^ < < * • N / O a 4 ^f ^ & .ki»- Karta 4 Politična razdelitev južnoslovanskega prostora v zadnjih desetletjih IX. stoletja Pomembnejša kulturna središča, povezana s postankom с « к ^ 1 ™ ? г с М * * 4 jezika- 1 Nitra: 2. Mikulčice. Stare mesto; 3. Blatenski kostel (Mosapurch), 4. Preslav: 5. Ohrid. Pomen rimskih številk: I - Serblia; H - Bosna (Bosona) ; III - PanamaJNa- rentanoi); IV - Zahlumoj; V - pokrajina 1 ravunjano^ m kanalitanov, VI — Dioklitai. p i n e m e š č a n s t v a d o K a n t a k u z e n a s prošnjo, naj mesto reši izpod srb­ ske oblasti . 7 4 •* A. S o l o v i e v . Srhi i v u a n t a s k o pravo u Sko.pl ju početkom XUI ve­ ka. Glasnik SND XV-XVI. 1956. 29-43; J o a n n e s K a n t a k u s e n o s , ш - s-loriai IV. 19 (ed. J. Chopin). Zgodovinski časopis J>J> Poekusi H r s a in Streza (zadnjega s p o d p o r o Štefana Prvovenčane- ga), d a b i-ustvar i la n a m a k e d o n s k e m področ ju posebne pol i t ične tvor­ be, niso bili več izraz nit i bolgarskega, nit i posebnega makedonskega izročila, m a r v e č znači lni izrazi drobi tve b izant inskega cesarstva n a sa­ mostojna področ ja posameznih »velikaševa v stoletju njegove najtežje krize. Obnovi tev b i z a n t i n s k e oblasti iz Nike je p o 1246 p a je t o p o k r a ­ j ino vnovič odrezala od obeh s lovanskih d r ž a v n a severu, od k a t e r i h je bi la sedaj — p o ustanovi tv i srbske avtokefa lne arhiepiskopi je (1219) in obnovitvi bolgarskega p a t r i a r h a t a (1235) — ločena t u d i s cerkveno organizaci jo ohr idske arhiepiskopi je . Konec 13. stoletja se je sicer začel s širjenjem Srbije d r u g a č e n razvoj , a t u d i njega je p r e s e k a l a osvojitev p o T u r k i h 1371/89, t a k o d a je ostal brez t r a j n i h .rezultatov. P r e h o d n i z n a č a j Makedoni je, njen iz redni p o m e n za b i z a n t i n s k o moč n a osred­ njem delu B a l k a n s k e g a polotoka t e r pogosta menjava oblasti so tore j v te j pokra j in i z ene s t ran i prepreč i l i v s rednjem veku izoblikova­ nje t r d n e g a domačega etničnega jedra, z druge p a p r a v t a k o uničeval i u spehe poskusov, da bi se p r i d r u ž i l a formiranju bodisi bolgarskega bodisi srbskega etničnega j edra . I I . Vloga jugoslovanskih narodov v srednjem veku Že ob p r o b l e m a t i k i e tn ične s t r u k t u r e na z a h o d n e m B a l k a n s k e m pol­ otoku in v Vzhodnih. A l p a h v srednjem veku smo se dotakni l i n e k a t e r i h temel jnih potez razvoja tukajšnj ih s lovanskih etničnih skupin in držav in s t em obravnava l i t u d i del njihove tedanje zgodovinske vloge. P r e ­ gled vloge teh n a r o d o v v srednjem veku se more zato omejiti le n a k l j u č n a v p r a š a n j a , v k a t e r i h je bi la njihova zgodovina v resnici širšega pomena. Zgodovina z a h o d n i h Južnih Slovanov se začenja z nj ihovo nase­ litvijo n a B a l k a n s k e m polotoku in v Vzhodnih Alpah, kjer se je s tem v bis tvu spremeni la e tn ična in pol i t ična s t ruktura . 1 T o je bil nj ihov 1 Pregled (s poglavitno literaturo do okir. 1950) Zgodovina narodov Jugo­ slavije I. 1953, 71—110; poznejša literatura o celotnem problemu: objavi virov "Vizantinski izvori za istori ju naroda Jugoslavije, I—II (do Konstantina Porfiro- geneta); brez originalnih tekstov, a s podrobnim komentarjem) Beograd 1955— 1959 (oc. B. Grafenauer, JIC III/5, 1965, 105—113) poslej krat, VIJ: Izvori za bolgarska istorija (poslej IBI), I—VIII, Sofija 1957—1961; grški t. I, III, VI in, VIII, latinski t. II in VII (oboje do X. stoletja; originalno besedilo in prevod s skopim komentarjem); literatura: P. L e m e r l e , Invasoons et migrations dans les Balkans depuis la fin de l'époque romaine jusqu'au XlIIe siècle. Revue hi- storique t. CCX, 1954-, 267—308; B. G r a f e n a u e r , Kronološka vprašanja se- litve Južnih Slovanov ob podatkih spisa Miracula s. Demetrio Zbornik Filozof, fakultete (ZFF) v Ljubljani II, 1955, 23—54; Hrvati u Karantaniji, HZb XI—XII, 1958—59, 207—231; Razmerje med Slovani in Obrd do obleganja Carigrada (626) in njegove gospodarsko-družoene podlage, ZČ IX, 1955, 145—153; Slovanski naselitveni tokovi na Balkanski polotok, ZČ XVIII, 1964, 219—227; B. Z a s t e ­ r ò v a , Avari a Slovane, Vznik a pocâtky Slovanu II, 1958, 19—54; Očerki istori! SSSR III—IX v?., Moskva 1958, 99—111; I. D u j č e v , Les Slaves et By- ziince. Etudes historiques (a l'occasion du XI congres intern, des sciences histo­ riques, Stockholm), Sofija 1960, 31—77; G. O s t r o g o r s k i , Vizantija i Južni Sloveni, JIC, IT/l, 1965, 3—13; H. L o w m i a n s k i . Pozcatki Polski II. Varšava 34 p r v i in za ves poznejš i zgodovinski razvoj teh p o k r a j i n š iroko p o m e m b ­ ni poseg v zgodovino. P r i b l i ž n o sto let tra ja jočega osvajanja in naselje­ vanja tega pros tora (od začetka 6. d o z a č e t k a 7. stoletja) gotovo m mogoče sprav i t i v okvir sheme »revolucionarnega zrušenja sužnjeposest- n i škega sistema«, 2 čemur ne ugovar ja le razmer je med s tar im d o m a č i m preb ivavs tvom in prisel jenimi Slovani, k i p r a v nič ne kaže n a nj ihovo povezovanje v »uporu« zoper vladajoče sloje v b izant insk i državi, p o Just ini janovi rekonkvis t i n e k a j časa gospodarici n a večini ozemlja, k i so ga Slovani osvojili.3 N a š irokem področju zahodnega Balkanskega polotoka se je razš i r i lo s lovansko ozemlje do Sredozemlja, h k r a t i p a so se n a njem zruši l i zadnj i os tanki organiz i rane d r ž a v n e oblasti . V p o ­ k r a j i n a h , skozi k a t e r e so p r o d i r a l a in j ih p leni la g e r m a n s k a p lemena na z a h o d u že od srede 2. in n a vzhodu od srede 3. stoletja, ter sc ib i le izpostavl jene v 5. stoletju h u n s k i m p l e n i t v a m iz nj ihovega središča v n e p o s r e d n e m sosedstvu v Srednjem Podonav ju, v 6. stoletju p a s lovan­ skim in obrskim p leni ln im pohodom, je osta lo od ant ičnega življenja le malo. Pre jšnje prebivavs tvo se je u m a k n i l o v g lavnem v odročne, hr i ­ bovske predele, kjer se je preživl ja lo s past i rs tvom, v p r i m o r s k e p r e ­ dele, iz Vzhodnih Alp p a v zahodnejše a l p s k e p r e d e l e in Fur lani jo . 4 Slovanska p l e m e n a so živela med Bizancem. O b r i in F r a n k i v »Sklavi- nijah«, svobodnih s lovanskih kneževinah, k i p a še niso imele p r a v e d r ž a v n e organizaci je. 5 V p r v i polovici 7. stoletja p a je začela dobivat i t a amorfna m a s a jasnejš i obraz. Slovanski u p o r n a z a h o d u (pod vodstvom Sama, 623—658) 1063 tU—200. 228—268. 340—419. — V IX. in XI. zv. publik. Izvori za bal- garskata istorija, Sofija 1964 in 1965, so vnovič izdani grški viri za 10. in večino i l . st.. med njimi tudi za zgodovino Samuelove države; prav tako so v III. zv. publikacije Vizantijski izvori za istoriju naroda Jugoslavije, Beograd 1966 (1967), izšli prevodr teh virov do začetka 12. st.; v beograjski izdaji naj posebej podčrtam pomen kmentarjev, ki so danes najboljši prikaz problema­ tika Samuelove države (zlasti opombe J. F e r l ü g e k Levu Diakonu m bki- lici, 13—21 in 51—172). 2 Za primer le štiri dela: Vsemirnaja istorija III, Moskva 1957, 90 -sil. (gl. načelno oc, B. Grafenauer. JIČ II/l, 1963, 113 s i ) ; Sovjetskaja istarnceskaja enciklopedija 3, 1963. 443 si.; M. Ja. S j i i z j u m o v , Borba za putì razvitija feodal'nvh otnošenij v Vizanf.iji. Vizantijskie očerki, Moskva 1961, 34—t» (pos. 59 "si.) : D. A n g e l o v , Istorija na Vizantija I, Sofija 1957, 71—113, 20? si. 3 Gl. lit. pod op. 1; posebej še V. T â p k o v a - Z a i m o v a Sur les rapports entre la population indigène des .régions balkaniques et les »barbares« a u vie—VIIe siède, Byzantino-Bulgaraca I, Sofija 1962, 71—78, m Po njakoj vaprosii za etničeskite promeni na Balkanite prež VI—VII v., Izvesfcija na In- tituta za istorija BAN XII, 1963, 75—99. V. Tapkova-Zaimova, Našestvija i etm- česki promeni na Balkanite, Sofija 1966, 52—109. 4 Gl. I op. 45 in II op. 1 in 3; posebej za Vzhodne Alpe M. K o s , Vla­ hi in vilaška imena med Slovenci, Glasnik Muzej. dr. za Sloven. XX, 1939, 226 do 235. in O Prevzemu antičnih krajevnih imen na slovenskem ozemlju, Serta Ku- zaroviana, Sofija 1952, 241—248; B. G r a f e n a u e r , Ustoliičevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev, Ljubljana 1952, 456—467, an Zgo­ dovina slovenskega naroda I, Ljubljana 1964, 503—325. ' •' Gl. I, op. 49. 3* 35 in jugu (626, o b neuspelem obleganju C a r i g r a d a ) j e i z p o d k o p a l obrsko moč, 6 nasel i tev H r v a t o v in morda t u d i Srbov iz Z a k a r p a t j a 7 p a je imela za posledico p o s t a n e k d v e h kr is ta l izaci j skih jeder začertnega etničnega formiranja med zahodnimi Južnimi Slovani na B a l k a n s k e m polotoku. Prv i opri jemljivi rezul tat tega razvoja je bi la K a r a n t a n i j a v Vzhod­ nih Alpah, najs tare jša tra jnejša državna formacija pr i Slovanih, o ka­ teri poročajo viri. 8 D o srede 8. stoletja samostojna med O b r i in F r a n k i , od okrog 745 pod bavarsko-frankovsko v rhovno oblastjo, je bi la okrog 8209 p o ods t rani tv i domačih knezov p r e u r e j e n a v f rankovsko mejno grofijo. V e n d a r se f rankovski fevdalni red ni mogel uvel javit i na m a h . Van j so bili spre jet i t u d i domači d r u ž b e n i elementi (posamezniki v vi­ sokem plemstvu, kosezi, župani , u red i tev »župe« ipd.) in sestavine d r ž a v n e uredi tve (ustoličevanje koroških vojvod) iz s lovanske dobe. 1 0 Petrefec i rani v novem okviru so se le počasi spreminja l i in so p o m e m b ­ ni t u d i p r i š iršem raziskovanju nas ta jan ja s lovanskih držav. O r g a n i ­ zacija zemljiškega gospostva in gospostvo tujega sloja fevdalcev sta se razšir ja la le p o s t o p n o od severa prot i jugu in iz osrednjih predelov K a r a n t a n i j e in Panoni je p r o t i robovom itn šele v 11. stoletju prekr i la vse ozemlje a l p s k i h Slovanov. Č e p r a v se začenja ta razvoj že v 9. stoletju, v e n d a r t e d a j razvoj K a r a n t a n i j e ni bil n a e n k r a t povsem p r e t r g a n . O k r o g nje se je v drug i polovici 9. stoletja združi lo vse ozemlje od vzhodne Bavarske do D o n a v e v Panoni j i in do meja karol inške Ital i je v »regnum C a r e n t a n u m « . Iz cerkvenega misi jonskega središča pr i Gospe Sveti (ca. 760 d o ca. 930, z dvema p r e k i n i t v a m a , sedež korepi skopa »za Karantance«) se je širilo k r š č a n s t v o severno od D r a v e , iz Akvileje (od ca. 800 dalje) j u ž n o od " Viri 1ВГ VI. 41—84, 171—174, 259 si.. 295 sil.; F.r. B a r i š i ć , Le siège de Constantinople par les Avares et les Slaves au 626, Byzamtion 24, 1954, 371—595; G. L a b u d a , Pierwsze paiîstwo si^owiafiskie, Pansiwo Samotna, Poznan 1949 (vendar gl. k temu B. G r a f e n a u e r . Novejša literatura o Samu in njeni problemi. ZČ IV, 1950. 151 — 168, pa tudi pravdam 111 — 125 ter Ustoličevanje..., 471—475). Za okvir gl. II op. 1. 7 Gl. 1 op. 52 in 5* s Gl). I op. 53. 9 G. M o r o . Sii dost Forschungen XXII, 1963. 84—88. postavlja to spre­ membo (kot posledico urerKtve cesarstva 817) (med t. 817 in 819; to je teoretično seveda mogoče, vendar manj verjetno kot običajno datiranje po 1. 820 (delitev imperija 1. 817 je bila le teoretična. Ludvik Nemški pa je začel z resničnim vladanjem na Bavarskem šele 826). 10 B. G r a f e n a u e r , Ustoličevanje . . . : Lj. H a u p t m a n n , Staroslovenska družba in obred na knežjem kamnu, Ljubljana 1954; S. V i l f a n , Pravna zgodovina Slovencev. Ljubljana 1961. 17—118: M. M i H e r a u e r , Slawischer und bayrischer Adel am Ausgang der Karolingeraeiit, Carinthia I 150, 1960. 693—726, in Karolingische Markgrafen im Südositen, Archiv für österreichische Geschichte 125, 1963, XXVI + 273; kritični referat B. G r a f e n a u e r . De­ set let proučevanja k ustdllčevanja koroških vojvod, kosezov in države karantenskih Slovencev, ZČ VI, 1962, 176—209 (prim, obsežen povzetek tega pretresa v Carinthia 1, 155. 1965, 646—672. čigar avtor B a r b o pa je ob pre­ vzemanju dodal svoje pripombe, večinoma zame nesprejemljivega značaja). 36 D r a v e . 1 1 Poznejš i srednjeveški zapisi s lovenskih moli tvenih obrazcev, k i so nasta l i že okrog 800, pr iča jo o začetnem oblikovanju »kul turnega j ez ika ali narečja« n a ozemlju k a r a n t e n s k i h in p a n o n s k i h Slovanov, kjer se je prv ič v s lovanski zgodovini postavi la v tem času naloga izoblikovanja temeljev s lovanske k r š č a n s k e terminologi je ter preva ja­ nja na jpot rebne j š ih verskih in moli tvenih obrazcev. 1 2 »Sklavinije« s lovanskih p l e m e n v Makedoni j i , p r e š i b k e za osvojitev p o m e m b n e b i z a n t i n s k e postojanke, k i je ostala z a d r t a v njihovo sredo, Soluna, so ostale zato" izpostavl jene raz l ičnim obl ikam bizant inskega vpl iva. Č e p r a v se je b i z a n t i n s k a oblast n a d nj ihovim področjem vnovič u t r d i l a šele konec 8. stoletja, je v e n d a r b izant insk i vp l iv še p o p r e j uspešno p r e p r e č e v a l združi tev teh »Sklavinij« in nj ihovo preobl ikova­ nje v d r ž a v n o organizaci jo. T a vpl iv je pomeni l sicer t u d i raz l ične p o b u d e glede gospodars tva (preskrba mesta Soluna!) in glede družbe­ nega razslojevanja (stiki med s lovanskimi knezi in solunskimi meščani) , toda obojni razvo j p r i Slovanih je bil vendar le n a v e z a n n a tuje sre­ dišče. 1 3 Razvoj H r v a t o v in Srbov — prv ih v soseščini v 7. in 8. stoletju povsem oslabljenih ostankov b izant inske D a l m a c i j e na morskem obrežju in otokih, drug ih s središčem v odročnem hr ibovi tem povir ju Lima, T a r e in I b r a — ki so bili m a n j izpostavl jeni nevarnos t im k a k o r K a r a n - tanci in s labšim vpl ivom iz neposrednega sosedstva k a k o r m a k e d o n s k i Slovani, je bil počasnejši, a t rdnejš i in daljnosežnejši k a k o r p r i K a r a n - t a n c i h in m a k e d o n s k i h Slovanih. P r e h o d k d r ž a v n i organizacij i posta ja p r i H r v a t i h opri jemlj iv n a pre lomu 8. in 9. stoletja, p r i Srbih sredi 9. stoletja; t u d i v b izant inskem izročilu p r i K o n s t a n t i n u Porf i rbgenetu se je povezal p r e h o d od »županov-starcev« k »arhontom« za večino z Bizancem p o v e z a n i h p l e m e n z a h o d n i h Južnih Slovanov šele s sredo 9. stoletja (posebej z okrepitv i jo b izant inskega vpl iva za v lade Vasilija I. okrog 870).1 4 Večplastnost k r š č a n s k e terminologije pr i H r v a t i h in " M . K o s , Conveirsio Bagoarioiniim et Carantanorum, Ljubljana 1936; I. C r a f e n a u e r , O pokristjanjevanju Slovencev i:n početkih slovenskega pismenstva, Dom in ,svet 47, 1934, 350—371, 480—505; Karolinška kateheza in izvor Brizmskih spomenikov. . . , Ljubljana 1956; Irsko-angloeaška misijon­ ska^ metoda m slovensko pismemsko in ustno slovstvo, Zbornik zjmiske po­ moči 1944, 361—576; o sedanjem stanju problematike (v zvezi z novimi arheološkimi najdbami na Moravskem in njihovo interpretacijo) z navedbo vse pomembnejše literature B. G r a f e n a u e r . Slovamsko-nemška borba za S '^PJe -Poclonavje v 9- s t o l e t ! « > Razprave razr. za zgodov. in družb, vede o AZU V, 1966, 37—76. 1 2 Gl. s pregledom Literature B. Grafenauer. n. n. m., 64—6S. 1 3 Gl. I op. 48 in 49. 14 B. F e r j a n č i ć . VIJ II, 1959, 14—16; osnovni zgodovinski deli še cjanes .K. J j ' r e č e k , Geschichte der Serben 1, 191il, M5—209, in F. S i - š i ć , Povijest Hrvata u vrijeme narodnih vladara. Zagreb 1925: gl. še Zgodovuia narodov Jugoslavije I, 1953, 169—203: Đ. S p. R a d o j i č i ć . Srp­ sko Zagorje, das spätere Rasziien. Siidostf'orschungen XVI. 1957. 259—284- o plemstvu in družbenem razvoju B. G r a f e n a u e r . Zgodnjefevdalna druž­ bena j s truktura jugoslovanskih narodov in njen postanek, ZC XIV. 1960. 35—95; Lj. H a p t m a n n , Hrvatsko praplemstvo, Razprave razr. za 37 S r b i h 1 5 k a ž e že ha stare jše začetne st ike s krščanstvom, v e n d a r začenja širše pokrščevan je p r i H r v a t i h šele okrog 800, p r i Srbih p a sredi 9. sto­ let ja (po 873), ne p a že za cesarja Herak l i ja . 1 6 Sredi 9. stoletja je d a l stik t r e h obrobnih delov Slovanov med Bi- z a n c e m in F r a n k i — m a k e d o n s k i h Slovanov, Vel ikomoravcev in p a n o n ­ skega dela K a r a n t a n c e v — drugi p o m e m b n i zgodovinski rezu l ta t v š irokih meri l ih vzhodne E v r o p e : izobl ikovanje cerkven ©slovanskega knj ižnega jezika in p r v i h temeljev knj iževnost i v njem. 1 7 Borba za srednje Podonav je med Slovani in F r a n k i , za cerkveni misi jonski vpl iv n a B a l k a n s k e m polotoku (pri Bolgarih, Srb ih m H r v a t i h ) med cari- gra jsko in r imsko cerkvi jo je bi la š i roki okvir zgodovinskega dejanja genia lnih solunskih G r k o v K o n s t a n t i n a in M e t o d a p r i n j u n e m delova­ nju n a Vel ikomoravskem ter v Kocljevi Spodnj i Panoni j i . O b p r i p r a v ­ ljanju s lovanskih cerkvenih obrednih, knjig, p o t r e b n i h v smislu jezi­ kovne p r a k s e v z h o d n i h cerkva za širjenje k r š č a n s t v a med Slovani, sta se opr la n a jezik Slovanov v široki okolici Soluna, k a k r š n e g a sta po­ znala iz svojega dvojezičnega rojstnega mesta, p r i svojem delu p a sta to podlago dopolni la t u d i z u p o š t e v a n j e m elementov začetkov »kultur­ nega jezika« n a novem področju, v srednjem Podona.vju. Sorodnost ne­ k a t e r i h s lovenskih in cerkvenoslovanskih tekstov k a ž e n a Spodnjo P a ­ lloni jo kot n a na jpomembnej še kr iž išče starejšega de la z začetk i cerkve- noslovanske knj iževnost i ; t o posta ja še pomembne j še spričo močnega vpliva p r a v spodnjepanonskega obdobja n a k o n c e p t delovanja solunskih b r a t o v (prenos izhodišča misijonske akcije v Rim;^ zahteva p o nad- škofiji; u v e d b a z a h o d n e oblike s lovanskega bogoslužja) in k e r je bilo • p r a v tu težišče akci je med n jeno najtežjo z a č e t n o krizo, k o je bival zgodov. in družb, vede SAZU I, 85-115; N. K1 a i Ć, Plemstvo dvanaestoro pîemena kraljevine Hrvatske, HZb IX. 1956. 8 И « ) ; Postanak plemstja »dvanaestoro plemena kraljevine Hrvatske., HZb X I - X I I 19Л-59, ^1-р16-> (o problematiki sedanjega stanja raziskave, z navedbo drugih del gl. a. Grafenauer, ZC XVIII. 1954, 199—209); J u . V. B r o m l e j , Stanovlenie feodalizma v Horvatu, Moskva 1964 (s podrobnim pregledom vse starejše literature); za vprašanje bizantinskega vpLiiva tudi J. F e r l u g a , Vizaiitiska uprava u Dalmaciji, ŠAN, Beograd 1957. 1 5 K Jireček n d., 160—180; P. Skok, Dolazak Slovena.. . , 141—149; M. D i n i é , Zgodovina narodov Jugoslavije I, 1953, 228 si. F r. D v o r n i k By­ zantium, Rome, the Franks, and the Christianization of the Southern Slavs, zbornik Cyrillo-Methodiana, Köln-Graz 1964, 85-125, pos. 85-96, in njegov komentar v Constantin Porphyrogenitus, De administrando imperio, Commen­ tary, London 1962, 125 si. 1 8 Đ S p R a d o j č i ć , Le date de la conversion das Serbes, Byzan- tion XXII (195 Cl. 1 op. 61. 2 6 I. G r a f e n a u e r , Spokorjeni grešnik, SAZU 1965; podobno sorod­ stvo se kaže tudi v delih M. M a t i č e t o v , Sežgani, in zopet prerojeni človek, SAZ!U 1961, in Z. K u m e r , Balada o nevesti detomorilki, SAZU 1963; gl. tudi M. G a v a z z i , Die Reichweite der ostalpinen Kultureinfliisse auf die benachbarten Gebiete Südosteuropas, Volkskunde ihn Ostailpenranm (Alpes Orientales II), Graz 1961, 9—16 (in IV). 2 7 Zal, razen dela M. G a u n a š a n i n - J. K o v a č e v i ć , Pregled mate­ rijalne kulture Južnih Slovena u ranom srednjem veku, Beograd 1950, ki je že tedaj zaradi svojih pomanjkljivosti izzvala dovolj ositro diskusijo (gl. diskusijo v Povjesnom društvu Hrvatske, HZB IV, 4951, 407—420; B. G r a - f e n a u e i r , O arheologiji in zgodovina, ZČ V, 1931, 163—174), ni nobenega sintetičnega della o zgodnjesrednjeveški arheologiji na ozemlju Jugoslavije in njenih rezultatih; le glavni problemi in po danes že preseženem stanju so zajeti tudi v širši sintezi J. K o r o š c a , Uvod v materialno kulturo Slovanov "zgodnjega srednjega veka, Ljubljana 4952 ; tako je mogoče opozoriti le na bibliografijo arheološke literature (domače in tuje) o Jugoslaviji, k i jo izdaja S. J e s s e v Arheološkem vestniku od 1. 1950 naprej in kjer so zajeta vsa tozadevna večja im manjša dela (glede zgodovinskih del, ki se tičejo arheologije, žal ne povsem zadovoljivo in popolno) od 1. 1945 dalje. Pregled starejše važnejše arheološke l iterature je obsežen (do okr. 1950) tudi v Zgodovini narodov Jugoslavije I (v navedbi virov in l iterature k ustreznim poglavjem zgodovine in umetnostne zgodovine v zgodnjem sred­ njem veku). 2 8 B. Grafenauer, ZČ XIV, 1960, 35—95; J u . B r o m i e j , Stano- vlenije (op. 14), liba K voprosu o šotne, kak obščestvennoj jajček e v vostoenyh i juznyh slovjan v srednie veka, Dokladv sovetskoj delegaci!, V meždun. sjezd slavistov, Sofija 1963, 73—90; vendar gl. tudi previdnejša stališča F r. G r a u s , Deutsche und slawische Verfassungsgeschichte, Hist. Zeitschr. 197!/!2, 1963, 265—317, in Die Entstehung der mittelalterlichen Staaten in Mitteleuropa, Historica X, 1965, 5—65 (kratke- tudi v XII. Congrès Interna- tional des Sciences Historiques, Vienne 1965, Rapports IV. 103—110). 42 Tega dela že v 9. stoletju, močna je p a t u d i sorodnost njihove umetnost i v p r e d r o m a n s k i dobi. 2 9 Izenačevanje Srbov in H r v a t o v p r i n e k a t e r i h b izant insk ih p i sc ih je gotovo p r e d v s e m izraz te podobnost i v očeh tu jca (prim, u p o r a b o imena »Bolgari« za »Slovane«!), presenetl j ivo je to izenačevanje le, k o se pojavi v Barskem rodoslovu p r i domačem piscu iz Dukl je še v 12. stoletju. 3 0 O d p r e l o m a 9. in 10. stoletja p a nasta ja jo med nasta ja jočimi etnič­ nimi skupnostmi v e n d a r l e t u d i vse jasnejše razl ike. V tem pogledu je bi la zlasti p o m e m b n a ločitev carigrajske in r imske cerkve, k i je dozo­ rela, p o p r v e m ostrem sporu za Foti ja . sredi 11. stoletja (1054): obe cerkveni in k u l t u r n i skupnost i je delil š irok mejn i pas, potekajoč pr i­ bl ižno od ust ja D r i n e do Boke Kotorske, bl izu a n t i č n e meje med za­ h o d n i m in vzhodnim r imsk im cesarstvom, p r a v sredi ozemlja sicer najsorodnejšega dela z a h o d n i h Južnih Slovanov. L judsko vsakdanje živl jenje se je z a r a d i tega sicer le m a l o razl ikovalo, v razl ične smeri p a n i vodil le notran j i razvoj d r ž a v n a obeh s t r a n e h te meje in nas ta­ jajoče nove oblike d r u ž b e n e organizaci je v nj ih 3 1 ter his tor ična pot in vloga teh držav, m a r v e č p r a v t a k o tudi k u l t u r n i razvoj . Morda se kaže jo raz l ične smeri naj jasneje p r a v n a področ ju u m e t n o s t i : 3 2 Spomeniki romanskega obdobja predstavl ja jo n a slovenskih t leh predvsem izraz »kolonizatorske dejavnosti samostansk ih redov« (Mole) in šele got ika od 14. stoletja n a p r e j zaživi posebno domače življenje, čeprav t u d i ona s p a d a »v okvir splošnega razvoja s rednjeevropske umetnost i z n jenimi i n a č i c a m i v a l p s k i h deželah«. Bogatejši, p o svoji usmeri tv i p a t u d i n a isti širši okvir n a v e z a n je bil umetnos tn i razvo j Slavonije. D a l m a c i j a i n H r v a t s k a sta doživljali že od 9. stoletja bogat in svojski u m e t n i š k i razvo j v ozkih s t ik ih z Itali jo, v k a t e r i h so se v p r i m o r s k i h mest ih p o ­ s t o p n o uvel javi le kot na jmočnejš i posredovavec p r e d v s e m Benetke. M a k e d o n s k a u m e t n o s t se uvršča že od 10. stoletja s k l a d n o v razvoj b i z a n t i n s k e umetnost i kot njena posebna v a r i a n t a . O b r a t n o p a Srbi ja k l jub močnemu p r e v l a d o v a n j u b izant inskega umetnos tnega t i p a ven­ d a r l e spre jema in druži z b izant insk imi obl ikami vse do dobe D u š a n a Silnega t u d i n e k a t e r e e lemente z a h o d n e umetnost i , k i j ih posredujejo u m e t n i k i iz pr imor ja , kjer so se t u d i v mes t ih n a obrežju pokra j in s rednjeveške Srbije uveljavl jali isti u m e t n i š k i vpl ivi k a k o r n a H r v a t ­ skem. T u d i t u se >po svojskem razvoju izdvaja zlasti osrednja Bosna, k je r je bogomilstvo s svojo ideologijo zavrlo nasta janje poglavi tnih spo­ menikov srednjeveške umetnost i , cerkva, t a k o da k a ž e že specif ična obl ika s tečkov kot poglav i tna dedišč ina umetnost i srednjeveške Bosne n a n jene povsem svojevrstne poteze. 3 3 2 9 V. M o l e . Umetnost Južnih Slovanov. Ljubljana 1965. 71—77, 189— 22*1. 3 0 Gl. I op. 64. 3 1 Gl. op 28, k temu še Litavrin (I op. 71) lin K. Jireček, Geschichte der Serben I. 1911. 3 2 Celotni in enotni pregled problematike le pr i V. Mole, n. d., 59—186. 221—29D. 299—552. 3 3 V. Mole, n. d. 291—298; posebej o stečkih M. M i 1 e t i ć . I »Kristjani« di Bosna alla luce dei Horo monumenti di piletra, Orientalia Christiana ana- - 43 Stik z nastankom cerkvenega knjižnega jezika in izoblikovanje »ka- rantanskega kraljestva« sta bila hkrati zadnji pomembni aktivni poseg Karantancev (Slovencev) -v srednjeveško zgodovino. Prihod Madžarov in. nemška 'kolonizacija ob Donavi sta presekala njihovo zvezo z Zahod­ nimi Slovani. Sredi 10. stoletja je bilo odpravljeno karantansko cerkveno središče pri Gospe Sveti, tako da je prišla cerkvena organizacija na vsem slovenskem ozemlju pod neposredno vodstvo tujih cerkvenih sre­ dišč (Salzburg, Akvileja). V . U . stoletju se je vojvodina Karantanija zdrobila na vojvodino Koroško in vrsto samostojnih mark, iz katerih so se začele razvijati poznejše zgodovinske pokrajine, med katere so bili poslej razdeljeni Slovenci. Do kraja J t. stoletja se je z razdelitvijo kronske zemlje razširila organizacija zemljiškega gospostva na vse slovensko ozemlje in je tako dobilo gospostvo tujega plemstva svoje dokončne temelje in oblike. Tako so izginili politični okviri in družbe­ ni temelji, ki so v 9. stoletju še ustvarjali zavest o karantenski slovanski skupnosti in se v počasnem razkroju te zavesti, ki je dokončan do kraja srednjega veka, zamenjuje ta zavest z različnimi pokrajinskimi zavest­ mi. Najpomembnejša poteza tega obdobja slovenske zgodovine je postala s srednjeveško kolonizacijo zvezana vsakdanja nezavedna borba za ohranitev etničnega značaja tega ljudstva in njegove zemlje: v stoletjih kolonizacije in z njo zvezane germanizacije je bilo slovensko' ozemlje zmanjšano na eno tretjino svojega nekdanjega obsega, kljub temu pa je ohranilo in vnovič izgradilo slovensko ljudstvo trdne temelje za začetke svojega vnovičnega razvoja, ki se začenja konec 15. stoletja s prvim velikim kmečkim uporom na Koroškem (1478).34 Spremembe v širokem historičnem okviru na prelomu 9. in 10. sto­ letja so dvignile Hrvatsko na izredno pomembno mesto na zahodnem Balkanskem polotoku. Madžarski vdor je odstranil iz srednjega Podo- navja frankovsko nevarnost, v boju z Madžari pa so Hrvati za Tomi­ slava prvič pridružili svoji državi — po virih ni jasno ali trajno ali tedaj le začasno in pozneje zopet nanovo — vsaj velik del Slovinja. Na vzhodu je širjenje in porast moči Bolgarije za Simeona močno oslabilo Srbe, kar je olajšalo Hrvatom tudi pridružitev velikega dela tedanje Bosne. Edino takšna Hrvatska se je mogla na Balkanskem polotoku upreti tudi .bolgarskemu napadu in je zato postala tudi pomembno opo­ rišče bizantinske protibolgarske politike. To je privedlo tudi k razšir­ jenju Tomislavove oblasti na dalmatinska mesta, čeprav so formalno ostala tudi vnaprej bizantinska. Prav s tem velikim razširjenjem Hrvatske, ki je združila v svojih mejah po svoji notranji strukturi in lecta 149. 1957: V. Š a l o v j e v , Bogomilentura und Bogomilengräber in den südslawischen Ländern, v Völker und Kulturen Südosteuropas, München 1959, 1ГЗ—198 (gl. tudi Godišnjak ID BIH Vili, 1956, 5—66): sistematično eviden­ tiranje stečkov, ki ga je po 1950 začel .sarajevßkii muzej, še n,i doživelo sin­ tetične analize, vendar je pokazalo predavanje Š. B e š l a g i č a (iz proble­ matike likovnih predstava na stećcima Bosne i Hercegovine) na IV. kon­ gresu zgodovinarjev Jugoslavije v Sarajevu 1965, da je pričakovati bistvene korekture stališč Soilovjera. 3 i Gl. I op. 66. 44 .zemljepisnem položaju t a k o raz l ična ozemlja, je že za Tomis lava ob sp l i t sk ih saborih in z njimi zvezanem razšir jenju oblasti cerkva v bi­ zant insk ih mest ih ter odst rani tv i domače škofije v N i n u pr i š la jasno d o i z r a z a na jpomembne j ša notran ja dvojnost H r v a t s k e : ali n a j izhaja d r ž a v n a usmerjenost iz p o t r e b domačega ozemlja ali p a iz poli t ike, po­ t rebne za vsaj p r a k t i č n o združi tev b izant insk ih, t e d a j p r e t e ž n o še ro­ m a n s k i h mest s H r v a t s k o pod oblastjo istega v ladar ja . Tomislav se je k o t prv i hrvat sk i v l a d a r odločil za d r u g o pot, s t e m p a omogočil Bizan- cu (in pozneje B e n e t k a m in N o r m a n o m ) možnosti za vplive, k i so tesno povezani tudi z n e n a v a d n i m in nejasnim, r a z k r o j e m H r v a t s k e konec 11. stoletja. 3 5 • V zadnji če t r t in i 10. stoletja je H r v a t s k a pr i š la vnovič do podobne­ ga položaja in p o m e n a — četudi ne več do iste moči — ob n a s t a n k u podobnega položaja n a B a l k a n s k e m polotoku po h i t r e m vzponu Samue­ lovega carstva s t e ž i š č e m na ozemlju m a k e d o n s k i h Slovanov. T u d i nje­ govo razšir janje se je ustavi lo na zahodu ob h r v a t s k i h mejah. T o d a tudi ta drug i poskus osamosvojitve Slovanov na osrednjem in vzhodnem delu Ba lkanskega polotoka n i dozorel do ustal jenosti . Že začetki neuspehov Samuelove d r ž a v e so — h k r a t i z notranj imi d inas t ičn imi spori in z be- n e č a n s k i m posegom p o d a l m a t i n s k i h b izant insk ih mest ih — bis tveno oslabili t u d i H r v a t s k o , posebej ker se začenja v Slovinju že v 11. stoletju • p o s t o p n o uvel javl jat i tudi ogrski vpliv. T o d a t u d i ta H r v a t s k a je p o zlomu Samuelove države kot edina s lovanska država na B a l k a n s k e m polotoku ostala izven obnovljenega območja oblasti b izant inskega co- sarstva. 3 6 Č e p r a v je Samuelovo carstvo živelo k o m a j pol stoletja, se v e n d a r k a ž e vpl iv tega obdobja t u d i v dejstvu, da je ostalo področje m a k e d o n s k i h Slovanov skoraj do konca H . stoletja — ne glede na osa­ mosvojitev Dukl je in njeno širjenje — s svojimi mogočnimi u p o r i še vedno težišče borbe za osvoboditev Slovanov izpod Bizanca. Bizant inska t r d n a u p r a v n a organizaci ja, greciziranje ohridske arhiepiskopi je ter po­ s t o p n o uspešno n a p r e d o v a n j e b izant inske miselnosti med domačim p lemstvom pa. so do konca 11. stoletja na podoben način presekal i ta m a k e d o n s k i razvoj , k a k o r se je v 9.—11. stoletju zgodilo Slovencem v okviru f rankovske in n a t o srednjeveške nemške države. 3 7 »•' Za fakta gl. lit. v op. 14; za analizo problemov so pomembnejši — vsaj za osnovna vprašanja — krajšJl, analitični pregledi, tako L j . H a u p t - m a n n , Die bestimmenden Kräfte der kroatischen Geschichte im Zeitalter der nationalen Herrscher, Mittel, ds östertr. Instili f. Geschichtsforschung 40, 1(>24, 1—36 (gl. tudi Zbornik krallja Tomislava, Zagreb 1925, i&5—187), in Die Kroaten im Wandel der Geschichte, Berlin 1944, 5— 37; N. R a d o j c u e . Jezgra najstarije hrvatske istorije, Misel in delo V, 1939, 83—92; J. S i d a k , Hrvati, Historija. EJ 4. I960, 40—48; N. K l a i ć , Povijest Hrvata u sred­ njem veku, Zagreb 1965. s o V historiografiji ise vztrajno ponavlja trdirtev, da je pr.išla 1. 1018 tudi Hrvatska pod bizantinsko oblast, čeprav je N. Raclojčić pokazal že I. 1926 (gl. I op. 63), da gre pri tem za napačno tolmačenje vira. Drugače sodi J. Ferluga, VIJ III, 1966 (1967), 136 si. 3 7 Gl I op. 4r—50. 58—59. "3—74; makedonska zgodovina vse do danes še ni doživela obsežnejše vsestransko sprejemljive obravnave: žal se z 45 Hrvatska se je dvignila sredi 11. stoletja še tretjič do večje moči.. Nato pa se je med notranjim razkrojem vladarske moči ob dviganju županov, ob vnanji nevarnosti Normanov in Benetk ter ob nenaravnem vplivu boja za oblast nad dalmatinskimi mesti na vso vladarsko politiko zrušila po Zvomimirovi smrti v notranji kaos, ki je pripeljal do pridru­ žitve deželam pod oblastjo ogrskih kraljev.38 Ozemlje hrvatske države med morjem in Dravo — razdeljeno že po prirodi v primorje in ravnino na severu, ter odprto različnim vplivom iz sosedstva — je bilo razdeljeno že s postopnim pridruževanjem (Sla­ vonija 1091, Hrvatska med 1097 in 1102) in njegovimi različnimi načini, ustrezajočimi razviti županski fevdalni oblasti v primorju m nerazviti družbi v Slovinju, v dva dela z različnim sistemom državne^ oblasti m različno stopnjo kraljeve moči; z ustanovitvijo zagrebške škofije sta bili razdeljeni tudi glede cerkvene organizacije (1094), medtem ko so bile razlike v kulturni usmerjenosti še starejše. Čeprav se je zdelo, da so izp odkop ani najvažnejši temelji hrvatskega samostojnega razvoja, je bila v Hrvatski ogrska oblast vendar tako ohlapna, da je moglo priti z gradnjo dinastične oblasti Šubićev v drugi polovici 13. in začetku 14. stoletja do vnovičnega združevanja Hrvatske in Bosne v praktično sko­ raj samostojno politično tvorbo, katere gospodarji so poleg tega mogli zelo močno vplivati na Ogrsko kot: celoto. Tudi ta novi dvig Hrvatske pa je ostal — zaradi sporov med velikaši ter zaradi neuspele borbe z Benetkami za dalmatinska mesta — brez končnega uspeha. Kraljevska oblast se je sedaj uveljavila tudi na Hrvatskem, čeprav sta pomenila državnopravni okvir in domače plemstvo za hrvatski razvoj bistvene prednosti v primerjavi s slovenskim in makedonskim položajem po iz­ gubi svobode. Zlom Bizanca v četrti križarski vojni, po kateri se staro cesarstvo nikdar več ni obnovilo v nekdanji moči, je na prelomu 12. in 13. stoletja povsem spremenil okvire in možnosti za slovansko borbo za osamosvo­ jitev v osrednjem in vzhodnem delu Balkanskega polotoka. Vendar se — v primerjavi s prejšnjimi obdobji in celo s prvo polovico 15. stoletja nekako nepričakovano — uveljavlja v tem zadnjem srednjeveškem ob­ dobju te borbe, posebej še v osrednjem delu Balkanskega polotoka, v 1 .̂ in 14. stoletju kot najznačilnejša poteza postopen dvig Srbije, dokler ni sredi 14. stoletja prevzela vodilnega mesta v tem skoraj tisočletnem različnih strani (v grški, bolgarski in tudi makedonski hhtomogmm pre­ pleta s preteklostjo preveč sodobnih pojmovanj (,i:n vsaj polpreteklih, delno celo sodobnih sporov), ki zgodovinsko resnico hote alla mehote, ter vede ali nevede pačijo. 38 O tem gl lit v op. 14 in 35; seveda živi danes tudi še staro stal, sc c o »Pacta conventa« (n. pr. O. M a n d i Ć, »Pacta conventa« i 'dvanaest, hrvatskih bratstava. HZb XT-XII, 1958-59,,1*5-206), vendar po mojem^ mne­ nju neopravičeno; k temu gl. še N. K l a i c , Tzv. »Pacta <»*™^a« ah tobožnji ugovor ilzmedju plemstva dvanaestero plemena i kralja Kolomana 1102 godine. Istoriski pregled VI, I960, 107-120 Gl k temu se nove biblio­ grafske podatke in stališča v moji polemiki z O. Mandicem v tem letniku Zgodovinskega časopisa. 46 zgodovinskem procesu. N j e n vzpon je bil počasnejš i kot vseh drug ih držav, k i so p r e d tem skušale v s rednjem veku doseči n a B a l k a n s k e m polotoku t a k š n o pol i t ično-državno stanje, k i b i us t reza lo etnični s truk­ tur i , ustvar jeni z naselitvi jo Slovanov. N a robu b izant inskega območja je spre jemala v e n d a r t u d i p o b u d e iz zahoda, n a v e z a n a n a n j še posebej v gospodars tvu p r e k o D u b r o v n i k a ; pot i sn jena v gorato območje je ob nas ta jan ju fevdalne d r u ž b e t r d n e j e vkl juči la v novi okvir t u d i s t a r e domače oblike t e r ni do k r a j a razruš i la e lementov p a t r i a r h a l n e d r u ž b e (zadruge, pas t i r sk i k a t u n i ) , 3 9 k i so v nas lednj ih stoletjih tu je oblasti doživeli celo mogočno regeneraci jo. 4 0 Kl jub občasnim kra j š im obdobjem tuje nadoblas t i (bizant inske ter kra j š ih obdobi j za časa Simeona ozir. Samuela) je v e n d a r Srbija t u d i p r e d začetkom svojega stalnega vzpona najbol j u s p e š n o b r a n i l a svojo n o t r a n j o samostojnost in zvečine t u d i for­ m a l n o svobodo. Gospodarsk i vzpon v 13. stoletju (rudarstvo), dozoreloet fevdalne d r u ž b e ter okrepi tev d r ž a v n e in v l a d a r s k e moči p o b izant in­ skem vzorcu z naje iuniško vojsko (v njej so bili t u d i nemški vitezi s s lovenskega ozemlja) 4 1 so odpr l i ob m r t v e m teku obnovljenega Bizanca, Bolgari je in os tankov la t insk ih d r ž a v za prvenstvoJSrbi j i pot do h i t rega razšir jenja oblasti, zvezanega z v lado Milut ina, Štefana Uroša I I . in car ja D u š a n a Silnega. V is tem razdobju je p o sodbi Gr. Č r e m o š n i k a Srbija z n e n a v a d n o h i t r i m k u l t u r n i m razvojem dohitela tedan jo E v r o p o in v dobrega pol stoletja nadomest i la večstoletno zaostajanje. 4 2 D r ž a v n i vzpon je dopolni la t u d i cerkvena osamosvojitev (1219 avtokefa lna arhi- episkopi ja, 1346 p a t r i a r h a t ) . U p a n j e n a prevzem b i z a n t i n s k e dedišč ine je v dobi cars tva vpl iva lo n a močnejšo b izant insko smer, k i ji je ustre­ zal t u d i dotedanj i k u l t u r n i razvoj v središču carstva, na o'zemlju make­ donskih Slovanov. V e n d a r je bi la tudi ta skora j p o p o l n a p r e v l a d a bi­ z a n t i n s k e smeri le začasna, ka j t i začetki obl ikovanja mestne s a m o u p r a v e (Srebrnica, Novo Brdo) ter n e k a t e r i odmevi h u m a n i z m a pričajo, d a so bili v 13. stoletju še vedno n a meji med vzhodom in zahodom. 4 3 I z r e d n o w Prim med novejšimi širšimi deli S. V. V.uikosai v i j e v i ć . Orga­ nizacija dinarskih plemena, SAN, Beograd 1957; V. C u h r a l o v i ć , Termino­ logija plemenskog društva u Crnoj Gori, SAN, Beograd i*>9; J. Z o n t a r . Der Stand der Forschung über die südslawische ländliche Ordnung, v Vor­ träge und Forschungen VIII, Stuttgart 1962, 419—442; Siimpoajum o srednjo­ vjekovnom katunu, Pos. izd. Naučnog društva BiH, Knj. II, Sarajevo 19k>: I M a t i . Hirtentum und Stammesverfassung als Kulturfaktor, v Volker und Kulturen Südosteuropas, München 1959, 104—123, in Historische Grund­ lagen der agrar.sozialen Verhältnisse auf dem Balkan, Vierteljahrischr. f. So­ zial- und Wirtschaftgesch. 52, 1965, 145—167. 4 0 Gl. Zgodovina narodov Jugoslavije II, 1959 (I960). 4 1 M. D i n i ć , O vitezu PaJlmanu, ZC VI—VIL 1952-53, 396-401 (M. K M razpolaga o tem še z drugimi podatki in pripravlja k vprašanju nov pri­ spevek). 4 2 G r. Č r e m o š n i k . Nekoliko notara na Lastovu, poreklom iz Zete srednjega veka, Glasnik SND 19, 1958, 25—37. 4 3 D. P a v i o v i e , Elementi humanizma u smpskoj književnosti XV veka, Srpska književnost u književnoj kritici I, 1965, 205—218; N. R a d o j o . i ć , Zakon o rudnicima despota Stefana Lazarevića, SAN, Beograd 1962. 47 шшшт. p o m e m b n o p a je v zadnjem stoletju srbske svobode tudi srbsko posre­ dovanje k u l t u r e b a l k a n s k i h Slovanov Vzhodnim Slovanom. 4 4 Toda t e d a j se je zgodovina z a h o d n i h Južnih Slovanov že vnovič prevesi la. T u r k i , k i so v dobrem stoletju prep lav i l i skoraj ves Balkan­ ski polotok, so ustvar i l i novo obliko povezanost i teh n a r o d o v : vse nji­ hovo ozemlje so zajemali njihovi v p a d i ; vsaj n a delu ozemlja vsakega od nj ih so si vsaj n e k a j časa lastil i oblast in jo izvajali; p r i vseh so s T u r k i zvezane migraci je delno spremeni le e tn ično s t r u k t u r o . T u r š k a oblast p a je zruš i la t u d i p r i Srbih in v Bosni t isto d r u ž b e n o plast, k i je nosila n jun razvoj v 14. stoletju. E d i n o srbska cerkev je prevze la v nas lednj ih stoletjih del dedišč ine srbske srednjeveške d r ž a v e p r i po­ vezovanju Srbov v celoto. Z u s a m m e n f a s s u n g DIE ETHNISCHE GLIEDERUNG UND GESCHICHTLICHE ROLLE DER SÜDSLAWEN IM MITTELALTER Das ist der zweite Teil des Berichtes des Verfasers für den I. Balkano- logischen Kongress in Sofija. 1966: er ist in deutscher Übersetzung im Verlag von Filozofska fakulteta in Ljubljana. 1966, ungekürzt veröffentlicht worden, eine gekürzte Fassung (ohne Karten!) befindet sich aber auch in der Kongress­ publikation »Lea peuples de l'Europe du Sud-Est el leur role dans 1 Histoire (Bvzance et tes peuples du Sud-Est européen)«, (Rapport pour la seance plente­ re)', Sofia 1966, 44—62. « Gl. I op. 67. 48 F r a n Z w i t t e r SLOVENCI Ш HABSBURŠKA MONARHIJA* Položaj Slovencev v razdobju kriz, ki jih preživlja habsburška mo­ narhija zaradi nacionalnih problemov, označuje že dejstvo, da sloven­ sko etnično ozemlje ne tvori niti posebne province v okviru te monar­ hije, ampak je razdeljeno na mnogo administrativnih enot. Avstrijska Czoernigova uradna anketa o jeziku prebivalstva monarhije, izvedena na podlagi štetja 1846 za avstrijske in 1850 za ogrske dežele, je ugoto­ vila na Kranjskem 428.000 Slovencev in Srbohrvatov (92'/o prebivalstva dežele), na Štajerskem 363.000 Slovencev (36% prebivalstva), na Ko­ roškem 96.000 Slovencev (30'% prebivalstva; ugotovljeno je, da je bilo tedaj na Koroškem kakih 20.000 Slovencev več), na Goriškem 128.000 Slovencev (6? % prebivalstva), v Trski 25.000 Slovencev (31,5% prebi­ valstva), v Istri 32.000 Slovencev (14% prebivalstva, poleg 5 9 % Srbo- hxvatov, 26 % Italijanov in 1 % drugih) ; razen tega je bilo> naštetih 45.000 Slovencev v obmejnih predelih Ogrske, ki so po 1867 pripadli ogrski polovici dualistične monarhije, 27.000 Slovencev pa v obmejnih predelih pokrajine Benečije, ki je 1866 pripadla Italiji. Ta položaj, po katerem slovensko ozemlje ni bilo samo razdeljeno na mnogo admini­ strativnih enot, ampak je tudi približno polovica Slovencev živela v pokrajinah z neslovensko večino prebivalstva, se ni spremenil do pro­ pada habsburške monarhije. Skoraj vse pokrajine, kjer so živeli Slo­ venci (z izjemo Ogrske, Benečije in dela Istre), so pripadale tistemu delu monarhije, ki je tvoril med 1815 in 1866 sestavni del ozemlja Nemške zveze; to ni važno za politični režim v teh deželah, ker se je v vseh važnih vprašanjih odločalo na Dunaju in ne v Frankfurtu, vendar je pa Nemška zveza edina oblika, v kateri je tedaj politično eksistirala Nemčija, in to je važno za politiko leta 1848 in za poznejše aspiracije nemškega nacionalizma na slovensko ozemlje. Druga osnovna značilnost položaja Slovencev v dobi, ko so postali nacionalni problemi aktualni, je v tem, da oni v začetku te dobe niiso kneli lastnih višjih družbenih razredov in višje kulture v lastnem jezi­ ku, da so torej spadali med »nehistorične« narode in da so bili pred * Tekst referata, predloženega meclnarodini konferenci historikov o nacio­ nalnem problemu v haibslbnrški monarhiji 3.—6. aprila 1966 v Bloommgtomi, Indiana ZDA. Tekst bo objavljen tudi v angleščlm meščanstvo in tudi večina bivših fevdalcev. Ta stranka stoji na stališču, da mora nemščina ohraniti na slovenskem ozemlju položaj, ki ga je imela v prejšnjih stoletjih kot jezik višjih družbenih razredov, in prevzema tradicijo stare avstrijske absolutne monarhije, ki ji je bila nemščina državni jezik; kolikor sploh priznava slovenski književni jezik, ga hoče ome­ jiti na jezik osnovnega šolstva in popularne književnosti, medtem ko stoji na stališču, da mora nemščina ostati jezik javne uprave in vse višje kulture. Spričo boja med taborom »historično-političnih individu­ alnosti« in taborom nemškega liberalizma se pri konservativnejših Slo­ vencih v razdobju med 1861 in 1S67 pojavi tendenca, da bi se slovenske nacionalne zahteve na precej izumetničen način prilagodile programu historično političnih individualnosti in v bistvu omejile na zahteve za slovenski jezik v okviru avtonomije historičnih provinc. Vendar pa tudi v tem razdobju nekateri slovenski liberalci zagovarjajo program avto­ nomne Slovenije. Po vojni 1866 se je pod vtisom zmag nacionalnega principa v Evropi in odpora, ki ga je pri Slovencih kakor pri drugih 8 Za volilne rezultate priim. V. Meliiik, Volitve na Slovenskem 1861—1918, Lj. 1965. za Koroško posebej pa že citirano delo J. Pleterskega. 57 / avstrijskih Slovanih vzbudila uvedba dualizma, tem liberalcem posre­ čilo, da so za ta program za nekaj let pridobili vse slovensko nacional­ no gibanje. Oni so dali iniciativo za »tabore«, kjer so množice sloven­ skega prebivalstva zahtevale Zedinjeno Slovenijo, konservativci so se jim pridružili in kranjski deželni zbor je leta 1870 in — kot končni cilj — tudi še leta 1871 zahteval zedinjenje vseh slovenskih pokrajin v avtonomno Slovenijo. V Ljubljani je bil 1.—3. decembra 1870 prvi jugoslovanski kongres in njegova resolucija izjavlja, da bodo Južni Slovani habsburške monarhije nastopali enotno v kulturi, gospodarstvu in politiki. Ko je leta 1871 padla Hohenwartova vlada, ko se je s tem stabiliziral dualizem in ko je bilo v naslednjih sedmih letih slovensko nacionalno gibanje izpostavljeno pritisku nemškoliberalnega režima, je postalo jasno, da vsi ti cilji še ne bodo kmalu doseženi. A tudi po na­ stopu Taaffejeve vlade (1879—1893) je poslalo jasno," da ni mogoče pri­ čakovati kake večje ustavne spremembe in slovensko nacionalno giba­ nje je imelo samo možnost, da s podpiranjem vlade doseže nekaj več pravic za slovenski jezik, nekaj uradniških mest itd. V tej situaciji je prišlo pri slovenskih liberalcih do razkola med »elastiki«, t. j . oportu­ nisti, ki so bili za podporo vladi za ceno majhnih koncesij, in med »radikalci«, ki so zahtevali bolj radikalno nacionalno' politiko. V praksi se je pa :tedaj vsa slovenska nacionalna politika omejevala na boj za pravice slovenskega jezika v šolah in uradih, za uradniška mesta in podobna vprašanja. Po padcu Windischgrätzove vlade 1. 1895 in Ba- denijeve vlade 1. 1897 je pa postalo jasno, da tudi taka politika nima več izgledov na uspehe, vsaj tam ne, kjer bi bili zaradi slovenskih za­ htev prizadeti nemški nacionalni interesi in dominantni položaj nem­ ščine. Spričo takega političnega položaja in ob tedanji razvojni stopnji Slovencev v drugi polovici XIX. stoletja konservativni in tudi mnogi liberalni Slovenci niso mislili na rešitev slovenskega nacionalnega vpra­ šanja izven Avstrije. Vendar so pa ves čas tudi Slovenci, ki so drugač­ nih nazorov, čeprav ta njihova mnenja tedaj niso ipostala neposredno politično-aktualna. Po vojni 1866 je bilo precej razširjeno mnenje, da bo Avstrija kmalu propadla, v istem času je pa pri vseh jugoslovanskih narodih v habsburški monarhiji zavladalo veliko nezadovoljstvo zaradi uvedbe dualizma. V tem času nastajajo pri Hrvatih in Srbih koncepti popolnoma neodvisne jugoslovanske države. Ne more biti dvoma o tem, da je poudarjanje solidarnosti z drugimi južnoslovanskimi narodi pri Slovencih po letu 1866 v zvezi s temi koncepti. Vendar je pa položaj Slovencev specifičen. Znano je, da imajo nekateri vodilni krogi habs^ burške monarhije med leti 1866 in 1870 načrte o revanšni vojni proti Prusiji. Mnenja o bližnjem propadu Avstrije so v zvezi s pričakova­ njem, da bo Avstrija v tej revanšni vojni poražena, po pruskih zmagah leta 1870 pa s kombinacijami, da bo Prusija zdaj napadla še Avstrijo. Jasno pa je, da bi v tem primeru Velika Nemčija anektirala vse ozem­ lje nekdanje Nemške zveze, torej tudi češke in slovenske dežele s Tr­ stom. Zato je značilno, da se v času diskusij okrog ljubljanskega kon- 58 gresa leta 1870 med slovenskimi liberalci zastopa mnenje, da Avstrija sicer ne bo nikdar rešila slovenskega narodnega vprašanja, da bi pa bila Velika Nemčija katastrofa. Padec Beusta in Hohenwarta ter za­ četek sodelovanja med Bismarckom in novim zunanjim ministrom An- •drassyjem so napravili konec vsem kombinacijam o novem konfliktu med Prusijo in Avstrijo. Vendar je pa značilno, da se v začetku bal­ kanske krize 1875—1878, ki je vzbudila pri Slovencih zelo velik interes, slovenski liberalci zavzamejo za to, da bi Bosna pripadla Srbiji in da h[ tako ob mejah habsburške monarhije nastala močna jugoslovanska država. Ko pa je Srbija doživela neuspeh leta 1876, ko je Avstro-Ogrska z lahkoto dosegla pristanek vseh držav na svojo okupacijo Bosne in Hercegovine in ko je nekaj let pozneje Srbija prišla pod politični vpliv Avstro-Ogrske, so postali vsi taki načrti neaktualni. Na slovensko po­ litiko je vplivalo tudi dejstvo, da se po letu 1861 pojavi v Italiji in med Italijani na Primorskem iredentizem. ki hoče priključiti Italiji tudi Sovence na Goriškem, v Trstu in v Istri: jasno je, da se je morala v primerjavi s temi načrti zdeti Slovencem Avstrija manjše zlo. Kar se tiče idej glede na daljno bodočnost, je bilo med Slovenci v drugi polovici XIX. stoletja precej razširjeno mnenje^ da jim bo prinesla končno nacionalno osvoboditev Rusija. To se izraža v interesu za ruski jezik in literaturo, v propagiranju slavjanofilskih idej, kar je značilno npr. za že omenjeno gibanje slovenskih radikalcev. Vendar se pa V krogih slovenskega meščanstva in meščanske inteligence, kjer so bili ti nazori najbolj razširjeni, pojavljajo tudi liberalni pomisleki glede na carsko Rusijo, na drugi strani pa ti tipični meščanski liberalci tudi nimajo nikakih simpatij za ruska revolucionarna gibanja.10 •Slovenci so v dobi Taaffejevega režima, ko so podpirali vlado, glede svojih nacionalnih zahtev dosegli približno vse, kar so sploh dosegli v času obstoja habsburške monarhije; ti uspehi so pa bili skromni. Slovenščina je v (principu, učni jezik osnovnih šol za Slovence; ker pa v praksi odločajo o tem pokrajinske in občinske uprave, Slovenci v mnogih mestih in drugih občinah z neslovensko občinsko upravo ni­ majo slovenskih javnih osnovnih šol. V celotni pokrajini Koroški ni skoraj nikakih slovenskih javnih osnovnih šol, ampak obstoje le nem­ ške in tako imenovane utrakvistične osnovne šole. V vseh teh primerih imajo Slovenci le možnost ustanavljati privatne slovenske šole, ki jih pa morajo sami vzdrževati. Srednje šole na slovenskem ozemlju so de­ loma dvojezične (slovensko-nemške), deloma se pa slovenščina poučuje 10 Za jugoslovanski problem in za odnos Slovencev do Avstrije prrm. poleg nekaterih že citiranih del publikacije, navedene v Nacionalnih problemih..., str. 159, op. 12 m 13, in str. 160, op. 23; poleg 'tega D. Kermavmer, Hegemoni- stična ^rekonstrukcija jugoslovanskega programa v Ljubljani leta 1870, ZČ XVI, 1962; Fr. Zwitter, Nekaj problemov okrog jugoslovanskega kongresa т Ljubljani leta 1870, prav tam XVI, 1962; D. Kermavner, O nekaterih krivih prijemih v političnem zgodovinopisju, prav tam XVII, 1965; Fr. Zwitter, Od­ govor polemičnemu izkrivljanju, prav tam XVIII, 1964; za odinos Slovencev do problema Bosne in Hercegovine 1875—1878 še ne tiskana doktorska disertacija P. Lukovica Slovenci i ustanak u Hercegovini i Bosni 1875.—1878. godine,, obra­ njena na ljubljanski univerzi 1. 1965. 59 sanno kot učni predmet za Slovence; čisto slovenskih srednjih šol v av­ strijski dobi skoraj ni bilo. Vse to ni v soglasju s stopnjo družbenega in kulturnega razvoja, ki so jo Slovenci tedaj že dosegli; Slovenci so tedaj že zahtevali tudi svojo univerzo; pri tedanjem realnem odnosu političnih sil v Avstriji pa ni bilo mogoče doseči nič več. Notranji uradni jezik državnih uradov je bil nemški; pokrajinske in občinske avtonomije so same odločale o svojem notranjem jeziku in tu je bilo vse odvisno od tega, katera politična stranka je v njih odločala. Slo­ venščina naj bi bila zunanji uradni jezik (jezik občevanja s strankami) za slovensko prebivalstvo; vendar se pa tudi to načelo pri nekaterih državnih, pokrajinskih in občinskih uradih ni priznavalo.1 1 Od konca XTX. stoletja opažamo, da se tudi na slovenskem ozem­ lju razvija industrializacija in nastajajo nekatera večja kapitalistična podjetja. Prav posebej je v dobi pred prvo svetovno vojno rastel pomen Trsta kot pristanišča in industrijskega središča. Politične uredbe so se spremenile s tem, da se je v določeni meri uvedla splošna in enaka volilna pravica, čeprav je bil način uvedbe tak, da so bili še vedno so­ razmerno močno zastopani tisti, ki bi morali pri dosledni demokratiza­ ciji mnogo več izgubiti. V zvezi z reformo volilnega sistema je zrastel pomen socialne demokracije, a tudi meščanske stranke so morale de­ loma spremeniti svoj značaj in se bolj zanimati za širše mase in ne samo za tiste, ki so imeli že prej volilno pravico. V nacionalnem oziru je postajal pritisk germanizacije na Slovence v severnih pokrajinah (Koroška in Štajerska) vedno močnejši. Na drugi .strani pa je postajala slovenska manjšina v primorskih mestih Trst in Gorica vedno moč­ nejša in bolj aktivna. Okrog leta 1897 so postale nemške nacionalne stranke glavni dedič prejšnjih nemških liberalnih strank. Neniške nacionalne stranke, ki so priznavale avstrijsko državo le še toliko, kolikor je bilo to v interesu nemškega nacionalizma, so bile v odnosu do Slovencev še bolj nepo­ pustljive. Še bolj važno je, da je Luegerjeva krščansko socialna stranka, ki je v novih pogojih absorbirala vse prejšnje konservativne in klerikal­ ne stranke avstrijskih Nemcev, 1. 1897 tudi nastopila proti Badeniju in da se je dve leti kasneje sporazumela z nemškimi liberalci in nem­ škimi nacionalci na enojen nacionalni program, ki je bil v odnosu do Slovencem prav posebno nepopustljiv (»binkoštni program«). V prejš­ njih desetletjih so v Cislitvaniji slovanske stranke in nemški konser­ vativci in klerikalci često sodelovali proti nemškim liberalcem kot »kupnemu-glavnemu nasprotniku. Tedaj so si slovenski konservativci in klerikalci povsod, tudi v severnih obmejnih pokrajinah, mnogo pri­ zadevali, da bi dosegli podporo nemških konservativcev in klerikalcev za skromen nacionalni program, ki ostaja v okviru obstoječe države in dežel ter hoče samo v tem okviru zagotoviti Slovencem in slovenščini 11 Za dobo druge polovice XIX. stoletja prim, poleg že citiranih del še dela, navedena v Nacionalnih problemih..., str. 158, op. 7; str. 181, op. 2 in 7. Dobo do 1. 1895 obravnava tudi I. Prijatelj, Slovenska kulturno-politična in slovstvena zgodovina 1848—1895, V, Lj. 1966 (z opombami D. Kermavnerja). 60 •določene nacionalne pravice; ta prizadevanja so pa ostala brez kon­ kretnih rezultatov. Po letu 1897 je pa konec sodelovanja slovanskih strank z nemškimi klerikalci; slovenska klerikalna stranka uvidi, da je v nacionalnih vprašanjih nemogoče sodelovanje z nemškoavstrijskimi krščanskimi socialci, mora si ustvariti nov program in poiskati novih zaveznikov. Zaveznike si išče v hrvatski pravaški stranki, njen novi program je pa trializem, ki se pri slovenski klerikalni stranki prvič pojavi leta 1898 in ki ga ta stranka poudarja v času aneksijske krize 1. 1908/09 ter v skupni deklaraciji s hrvatsko pravaško stranko leta 1912 in ga zastopa do prve svetovne vojne. Trializem nikakor ni iden­ tičen samo s programom združitve vseh južnoslovanskih pokrajin habs­ burške monarhije v posebno politično enoto v okviru te monarhije, t. j . s programom, ki se je pojavil že v dobi revolucije 1848/49, ampak ima še dve specifični značilnosti. Hrvatska pravaška stranka zahteva predvsem združitev Hrvatske, Dalmacije in Bosne, ki jih smatra vse tri za hrvatske pokrajine, temu pa pridružuje še zahtevo za priklju­ čitev slovenskih pokrajin; pri tem je igrala vlogo velikohrvatska tra­ dicija te stranke, ki je proglašala Srbe v teh pokrajinah za »pravoslav­ ne Hrvate«, Slovence pa za »planinske Hrvate«. Pri slovenski klerikalni stranki pa odloča konfesionalni moment; ona hoče paralizirati nemški pritisk s tem, da bi se Slovenci združili s katoliškimi Hrvati, nekateri njeni člani so celo za združitev obojih v en narod, ni pa za združitev s pravoslavnimi Srbi. Ob takem programu, ki je izrazito hrvatski in katoliški in ki s tega stališča odklanja združitev Južnih Slovanov okrog pravoslavne Srbije, nastaja vprašanje, kakšno stališče bi do njega za­ vzeli Srbi, ki tvorijo znaten del prebivalstva prizadetih pokrajin, a propagatorji trializma z njimi ne iščejo stikov. Jasno je, da temu pro­ gramu nasprotujejo vse madžarske stranke, ki so za ohranitev histo­ rične Ogrske. Jasno je tudi, da bi vključitvi Slovencev v tako tretjo enoto vehementno nasprotovale nemške stranke, ker bi bil s tem nem­ ški del odrezan od Jadrana in Trsta. Avtorji programa so upali, da bo trializem uresničil prestolonaslednik Franc Ferdinand. Toda politi­ ka Franca Ferdinanda in vojaških ter političnih krogov, ki se zbirajo okrog njega, je v bistvu reakcija proti madžarskim zahtevam, da naj dobi Ogrska svojo posebno vojsko. Politika kroga okrog Belvedera hoče okrepiti enotnost monarhije, ona je velikoavstrijska, ne federalistična ali trialistična, ona se hoče za svoje cilje samo poslužiti gibanj nema- džarskih narodov kot sredstva. Kar se pa tiče Nemcev in nemščine, hoče Franc Ferdinand njihov položaj okrepiti, ne pa oslabiti. Zato je razumljivo, da najdemo v dokumentih tega kroga omenjene politike različnih narodov habsburške monarhije, med Hrvati skoraj le pripad­ nike skrajne protisrbske stranke frankovcev, medtem ko slovenski kle­ rikalci v njih skoraj niso omenjeni. Slovenci pač niso prihajali v poštev kot sredstvo pritiska na Madžare, glede Nemcev so bili pa cilji politike Franca Ferdinanda čisto drugačni. Slovenska klerikalna stranka se je sicer zavzemala za trializem, ni pa imela nikakih garancij, da bi hotel 6t Franc Ferdinand ta program uresničiti, posebno pa ne za vključitev Slovencev v tretjo enoto.12 Pri slovenskih liberalcih se od začetka XX. stoletja pojavi proti starejši generaciji (Tavčar) opozicija mladih »narodnih radikalcevsr (Žerjav), ki poudarja pomen konkretnega gospodarskega in kulturnega dela in se pri tem sklicuje tudi na Masaryka. Obe struji zelo poudar­ jata pomen nacionalnih vprašanj, ni pa mogoče trditi, da bi imeli kak svoj poseben program za njihovo rešitev. Okrog leta 1908 nekateri slo­ venski liberalni politiki (Hribar) propagirajo neoslavizem: ta struja je nastala pod češkim vplivom in je upala, da bodo Slovani v Avstriji tako močni, da se bo ona v zunanji politiki ločila od Nemčije in pri­ bližala Rusiji. Nekateri drugi liberalci se zavzemajo za reorganizacijo- Avstrije v federacijo narodov v smislu nazorov Romuna A. Popovicija.. Kljub ostrini nacionalnih konfliktov (krvavi spopadi v Ljubljani leta 1908) pa ni mogoče trditi, da bi katera od struj slovenskih liberalcev že tedaj delala za izvenavstrijsko rešitev slovenskega narodnega vpra­ šanja. Delavsko gibanje se je pričelo pri Slovencih okrog leta 1870, večji pomen pa je dobilo z napredkom industrializacije in uvajanjem splošne volilne pravice proti koncu XIX. stoletja. Leta 1896 se je socialnodemo- kratska stranka Cislitvanije reorganizirala v federacijo šestih nacional­ nih strank. Ena od teh strank je bila Jugoslovanska socialnodemokrat- ska stranka, ki je imela nalogo organizirati slovenske, hrvatske in srbske delavce v Cislitvaniji, njeno središče je pa bilo ves čas v slovenskih deželah in njeni voditelji Slovenci. Ta stranka se je pri delu na terenu v severnih pokrajinah srečavala z nemškoavstrijsko, v primorskih de­ želah pa z italijansko sociajnodemokratsko stranko. V primorskih de­ želah se je končno uveljavilo načelo, da spadajo slovenski in hrvatski delavci v jugoslovansko, italijanski pa v italijansko stranko, obe stranki sta pa sodelovali. Na severu je pa bila premoč nemškoavstrijske stranke v kadrih, organizaciji in materialnih sredstvih tako velika, da je ona uveljavila svojo voljo in da je bila socialnodemokratična organizacija na Koroškem in v štajerskih mestih popolnoma v njenih rokah. Nacio­ nalni program socialnodemokratičnih strank Cislitvanije, sklenjen v Brnu leta 1899, zahteva reorganizacijo Cislitvanije na podlagi avtonom­ nih teritorialnih enot, formiranih na podlagi etničnega principa; ta program bi pomenil tudi ustanovitev Slovenije, ni pa imel v tedanjih političnih razmerah nikakih izgledov, da bi bil uresničen. Glavni teore­ tik Jugoslovanske socialnode.mokratske stranke za nacionalna vprašanja je bil njen voditelj Etbin Kristan (1867—1953), ki sta zanj značilni pred­ vsem dve ideji. Zanj so nacionalna vprašanja kulturna vprašanja in on jih hoče rešiti s tem, da bi pripadniki vsakega naroda tvorili javno­ pravno korporacijo, ki bi sama odločala o svojem šolstvu in drugih kul­ turnih zadevah. Poleg tega je pa bil Etbin Kristan prepričan, da bodo , 2 Za trializem pri Slovencih obstoji mnogo podatkov v raznih publikaci­ jah, ni pa še nikake zadovoljujoče študije. Za načrte Franca Ferdinanda prim, de'a, citirana v Nacionalnih problemih .,.., str. 209, op. 10. 62 vsi Južni Slovani nekoč tvorili en narod, in Jugoslovanska socialdemo­ kratska stranka je že zelo' zgodaj imela stike z drugimi socia lnoderaio- kratskimi strankami pri Južnih Slovanih v habsburški monarhiji in iz­ ven nje. Iïraz teh nazorov je resolucija prve konference jugoslovanskih socialističnih strank v Ljubljani leta 1909, ki se na eni strani izraža za nacionalno in celo jezikovno združitev vseh Južnih Slovanov v bodoč­ nosti, na drugi strani pa vendar vztraja na avstromarksističnem stali­ šču, da je treba ohraniti enoten gospodarski in politični prostor monar­ hije in dati posameznim narodom avtonomijo samo za kulturne zadeve. Od smeri vodstva stranke je treba razlikovati skupino' socialističnih intelektualcev, ki se je zbirala okrog revije Naši zapiski in bila pod močnim vplivom Masaryka. Ta grupa je že pred prvo svetovno vojno nastopila proti naziranju o kulturnem in jezikovnem zedinjenju Južnih Slovanov v en narod in stala na stališču, da morajo ostati Slovenci v okviru jugoslovanskega sveta poseben narod s posebnim jezikom. Na­ stop te grupe proti avstromarksizmu pa spada v glavnem šele v dobo prve svetovne vojne.13 Okrog leta 1908 postane jugoslovanski problem centralno vprašanje slovenske politike. V letu 1911/12 se pojavi gibanje študentske mladine, ki je dobilo pozneje ime po listu »Preporod« (1912—13). Centralna mi­ sel teg gibanja je bila, da slovenskega nacionalnega vprašanja ni mo­ goče rešiti v okviru habsbiirške monarhije, ampak samo z ustanovitvijo popolnoma samostojne jugoslovanske države; paralelno s tem se ne pričakuje rešitve od drobnega nacionalnega dela, ampak samo od vojne in revolucije; o mnogih drugih vprašanjih (odnos jitgoslovanstva do slovenskega jezika; odnos do socializma itd.) ta mladina še ni imela enotnih stališč. To gibanje se je po prvi balkanski vojni zelo hitro širi­ lo; iste nazore so zastopali nekateri dnevniki in starejši posamezniki izven strank. Prva balkanska vojna je izzvala pri Slovencih splošno navdušenje, za države balkanskih zaveznikov so se zbirali prispevki in tja so odhajali dobrovoljci (kakor že prej .1. 1875/76 v Bosno). Vendar pa to še ne pomeni, da je vsa ta slovenska javnost tedaj že prelomila, z Avstrijo. Klerikalna stranka vztraja na trializmu, čeprav poudarja, da je zadnji čas, da Avstrija zadovolji svoje Jugoslovane; v nazorih klerikalcev se pojavljajo nekatere nianse. Staro vodstvo liberalne stran­ ke obsoja gibanje mladine in izjavlja, da ne misli na izvenavstrijske rešitve slovenskega vprašanja. Narodna radikalna struja je prej po­ udarjala pomen drobnega dela in v duhu Masaryka videla v revoluciji le romantiko; ob nastopu nove mladine omahuje, je ne obsoja, poudarja pa, da še ni prišel čas za to. Največji slovenski pisatelj te dobe Ivan Cankar, ki je pripadal socialistični stranki, je v svojem predavanju leta 1913 na eni strani obsodil vsako misel, da bi se opustil slovenski jezik, 13 Glavni vki za socialistično gibanje so objavljeni v Zgodovinskem arhi­ vu Komunistične partije Jugoslavije, V, SociaHstiično gibanje v Sloveniji 1869— 1920, Beograd 1951. Prim, tudi H. Turna, Iz mojega živil jenja, Lj. 1937, im A. Prepeluh, Pripombe k naši prevratni dobi, Lj. 1938 (oboje spomini, izdani s komentarjem D. Kermavmerja). Za stainje ma Koroškem prim, že omenjeno knji­ go J. Pleterskega. 65 in izjavil, da se morejo jugoslovanski narodi zediniti le kot enakopravni narodi, na drugi strani pa vendar prelomil z Avstrijo in proglasil za končni cilj jugoslovansko federativno republiko; ni pa mogoče trditi, da je bilo to njegovo stališče tudi stališče socialistične stranke, ki še ni prelomila z avstromarksizmom. Antiavstrijsko gibanje je bilo pri Slovencih pred prvo svetovno vojno šele v začetkih, vendar se je pa hitro širilo in vplivalo z močjo svojih argumentov.14 V začetku prve svetovne vojne je mobilizacija uspela in državni aparat funkcioniral pri Slovencih kakor pri drugih narodih habsburške monarhije, deloma zaradi političnega pritiska, posebno zaradi funkcio­ niranja vojaških sodišč, in deloma zato, ker množice še niso bile priprav­ ljene za kako protiavstrijsko akcijo. Parlament Cislitvanije ni bil skli­ can do maja 1917, deželni zbori ves čas vojne. Tisti politiki, ki so se že pred vojno izjavljali proti vsaki i z veti avstrijski rešitvi slovenskega na­ rodnega vprašanja, so tudi ob začetku vojne dajali izjave lojalnosti. Posebno vlogo je igral del klerikalne stranke na Kranjskem pod vod­ stvom kranjskega deželnega glavarja Šušteršiča, ki je hotel izrabiti sarajevski atentat in začetek vojne za persekucije svojih političnih nasprotnikov. Ko je vstopila maja 1915 v vojno Italija, je bil londonski pakt 26. aprila 1915 sicer še tajen, vendar je pa bilo vsem jasno, da so antantne države obljubile Italiji velike dele slovenskih in hrvatskih pokrajin ob obalah Jadrana in avstrijska propaganda je nastopa­ la pri slovenskem in hrvatskem prebivalstvu in vojakih, kjer je bila vera v Avstrijo že omajana, z argumentom, da se bore zdaj za svojo zemljo. Na dragi strani pa politične persekucije niso zadele samo tistih, ki so bili protiavstrijski ali vsaj sumljivi protiavstrijstva. Na Koroškem in na Štajerskem so nemški nacionalci, ki so imeli tam glavni vpliv, organizirali tudi preganjanja slovenskih duhovnikov. V prvih letih vojne se pripravljajo ustavne spremembe v Cislitvaniji, ki naj bi bile izvedene z oktroiranjem in naj bi dale Nemcem še bolj prevladujoč vpliv. Ves čas vojne se vodi propaganda in se vrše pogajanja med Avstro-Ogrsko in Nemčijo za ustvaritev »Mitteleuropa«, kjer bi imela seveda Nemčija prevladujoč vpliv. Vse to ni ostalo tajno in je omajalo vero v Avstrijo pri mnogih, ki so pred vojno še verjeli vanjo. Protiav­ strijsko razpoloženje se izraža v tem, da slovenski vojni ujetniki in ne­ kateri drugi Slovenci vstopajo najprej kot posamezniki v srbsko arma­ do, nato pa v posebne vojaške enote dobrovoljcev na ruski fronti. Slovenski liberalni politiki iz primorskih dežel so poslali še pred vsto­ pom Italije v vojno nekaj zastopnikov v inozemstvo, kjer so ti potem vstopili v Jugoslovanski odbor. Jugoslovanski odbor je agitiral med 14 Jugoslovanski problem pri Slovencih v letih pred prvo svetovno vojno je še malo raziskan; kmalu bo objavljena prva sintetična študija. Prim, poleg nekaterih že citiranih del J. Kolar, Preporodovoi, Lj. 1930; D. Biber, Jugoslo­ vanska ideja im slovensko narodno vprašanje v slovenski publicistiki med bal­ kanskimi vojnami v letih 1912 do 1913, Istarija XX veka, zbornik radova, I, Beograd 1959; E. Turk, Značilnosti preporodovskega gibanja na Slovenskem v zadnjih dveh letih pred prvo svetovno vojno, Razprave SAZU, razred za zgodo­ vinske in družbene vede, V, Hauptmaixnov zbornik, Lj. 1966. 64 jugoslovanskimi izseljenci v Ameriki, med njimi tudi med slovenskimi izseljenci v Združenih državah Amerike: Etbin Kristan, ki je odšel tik pred prvo svetovno vojno v Združene države, je spremenil svoje mnenje in postal avtor izjave v Chicagu 29. VI. 1917, ki se izraža za jugoslo­ vansko federativno republiko. Ko se je 30. maja 1917 spet sestal parla­ ment, opažamo odmikanje od trializma v tem, da so se vsi slovenski, hrvatski in srbski poslanci združili v en klub, ki se imenuje Jugoslo­ vanski klub, in da majniška deklaracija tega kluba ne govori več samo o Hrvatih in Slovencih, ampak o ozemljih monarhije, kjer žive Slovenci, Hrvati in Srbi, in zahteva za to ozemlje na podlagi narodnega načela, vendar pa tudi hrvaškega državnega prava, da se naj združi v samo­ stojno državo, vendar pa pod žezlom habsbitrško-lorenske dinastije; na vprašanje, ali je bilo to žezlo mišljeno iskreno ali le kot taktična pote­ za, bi pač ne mogli dati za vse poslance istega odgovora. Bistveno je pa bilo, da je že v letu 1917 vladalo med Slovenci veMko nezadovoljstvo, ki je bilo socialnega in obenem tudi nacionalnega značaja; pri tem so vplivale ruska februarska revolucija, oktobrska revolucija in Wilsonove deklaracije. V tej situaciji je prišlo v jeseni 1917 do razkola v klerikalni stranki, iz katere je izstopil kranjski deželni glavar Šušteršič, ki mu je bila majniška deklaracija maksimalna zahteva, ki je v bistvu vztrajal na trializmu in je odklanjal vsako izvenavstrijsko rešitev: značilno je pa, da je Šušteršič pridobil le nekaj klerikalcev na Kranjskem, v drugih pokrajinah pa ni imel pristašev, bil je vedno bolj bojkotiran in je ob zlomu Avstro-Ogrske emigrirah V liberalni stranki so prevladali bivši narodni radikalci in politika te stranke ni računala več z obstojem Avstrije v bodočnosti. Jugoslovanska socialnodemokratska stranka more pričeti z novim aktivnejšim delom šele v letu 1917. Tedaj nastopi v njej »socialistična mladina«, ki obstoji deloma iz sodelavcev revije »Naši zapiski« pred vojno, kritizira politiko nemške in nemškoavstrijske so- cialnodemokratske stranke v letu 1914 in pozneje ter ideje avstro- marksizma o narodni avtonomiji na enotnem gospodarskem in politič­ nem prostoru habsburške monarhije ter zahteva ustanovitev neodvisne jugoslovanske države. Stranka je po hudem notranjem boju v juniju 1918 sprejela to stališče z izjemo nekaterih posameznikov (H. Turna) in je pozneje sodelovala z meščanskimi strankami pri akciji za prevzem oblasti. Za tretje stališče, ki je obsojalo tako avstromarksizem kakor tudi sodelovanje z meščanskimi strankami pri akciji za ustanovitev nacionalnih držav in je stalo na stališču čiste proletarske revolucije, obstoje pri Slovencih v letu 1918 prvi simptomi, ne moremo pa tedaj še govoriti pri njih o gibanju v tem smislu. Vendar je pa ves tedanji poli­ tični razvoj nemogoče razumeti brez upoštevanja nezadovoljstva, ki je imelo socialne in obenem nacionalne motive; zdi se, da so bili upori slovenskih vojakov v letu 1918 med največjimi v avstroogrski armadi. V tej situaciji ni pomenilo mnogo, če so v »deklaracijskem gibanju« sodelovali tudi tisti, ki so mislili resno s habsburškim okvirom majniške deklaracije. Vodstvo gibanja se je zavedalo, kakšna je situacija, in ostra opozicija Jugoslovanskega kluba v parlamentu od jeseni 1917, 5 7god&vinski časopis ^ 5 njegov apel na mirovno konferenco v Brest-Litovsku za pravico samo­ odločbe narodov in izjave, kjer se habsburški okvir ne omenja več, dokazujejo, da ni več računalo s tem okvirom. Gibanje pri Slovencih in pri istrskih in dalmatinskih Hrvatih in Srbih je bilo tedaj najbolj aktivno od vseh gibanj pri Jugoslovanih v notranjosti habsburške mo­ narhije; na Hrvatskem so se mu pridružile nekatere opozicionalne stranke, medtem ko je hrvatsko-srbska koalicija, ki je imela večino v hrvatskem saboru, vztrajala pri svoji oportunistični politiki do oktobra 1918; iz Cislitvanije so prihajale tudi iniciative za podobno gibanje v Bosni, kjer so bile seveda legalne možnosti za vsako opozicionalno gibanje še mnogo bolj omejene. Y zadnjih dneh oktobra 1918 se je tudi na slovenskem ozemlju proklamiral konec habsburške monarhije in oblast nove Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. V severnih obmejnih krajih so že od teh dni dalje, ko še ni bilo v bližini nobenih čet kake antantne armade, vojaške akcije odločale o tem, kako daleč naj seže oblast nove države in kje naj bo oblast nove avstrijske republike. Oblast Države Slovencev, Hrvatov in Srbov je bila v teh dneh, nekaj dni pred prihodom italijanske okupacijske armade, proglašena tudi v slovenskih in hrvatskih krajih Primorja; slovensko in hrvatsko prebival­ stvo je živelo v naivnem prepričanju, da mora na podlagi načel pred­ sednika Wilsona vse slovensko in hrvatsko etnično ozemlje pripasti novi državi.15 Slovensko nacionalno vprašanje ima svoje specifične poteze tako v nacionalni problematiki habsburške monarhije kakor tudi v zgodovini ideje jugoslovanske države. Podlaga slovenskega nacionalnega progra­ ma je mogel biti samo etnični princip. Slovenci v začetku nacionalnega gibanja niso imeli lastnih višjih družbenih razredov in se niso mogli sklicevati na historično pravo. Vse to je otežkočalo njihovo nacionalno borbo v konservativni habsburški monarhiji. Obstoj pripadnikov nem­ ških višjih družbenih razredov na slovenskem ozemlju, geografski polo­ žaj tega ozemlja med ozemljem nemškega jezika in med Jadranom, soseščina z Italijani in skupno življenje z Italijani v primorskih mestih , s Tudi problem acinosa Slovencev od Avstrije im jugoslovanski i)ro!;!eni pri njih v času prve svetovne vojne je še malo raziskan. B. Vošnjalk. U borbi za ujedinjenu narodnu državu, Li. 1928. ama memoarski značaj, prav tako pre­ davanje dr. A. Korošca 1. 1925 (objavil S. Kranjec, Koroščevo predavanje o po­ stanku Jugoslavije, ZČ XVI. 1962: avtor našteje tai-di nekaj drugih memoarskih objav). Poleg nekaterih že citiranih del prim, sumarno »liko v knii™« S.K-a- njec. Kako smo se zadimili. Celje 1928. ter članek istega avtorja S'ovenc: гч poti v Jugoslavijo. Spominski zbornik Slovenije, Lj. 1959. Za dobrovoljce zbornik Dobrovoljci kladivarji Jugoslavije 1912—1918, Lj. 1936; za upore silove-nskih vojakov se prva študija šele pripravlja; za vojaške akcije na severu ob zlomu Avstro-Ogirske L. Ude, Boj za Maribor in štajersko Podravje leta 1918/19, ZC XV, 1961. Upoštevati je treba tudi splošno lldteraitu.ro o jugoslovanskem pro­ blemu med prvo svetovno vojno, kjer je še vedno najbolj izčrpno delo M. Pau- lova, J ugoslo venski odbor, Zagreb 1925, ki ga pa dopolnjujejo in korigiraj« nove publikacije (za glavne publikacije do 1960 prim, oceno L. Udeta v ZC XIV, 1960), v zadnjih letih pa posebno številne publikacije D. Seoića in B. Krizmana (prim. npr. D. Šepić. Misija Carla GaJlija ii Trstu. Anali Jadranskog instituta II, Zagreb 1958). 66 so Slovence stalno opozarjali, da mora biti propad habsburške monar­ hije združen z novimi nevarnostmi za njihov nacionalni obstoj. Na drugi strani pa tudi ideja o vključitvi Slovencev v jugoslovansko poli­ tično enoto ni bila uresničljiva brez zaostritve konflikta pripadnikov te ideje z nemškim in italijanskim nacionalizmom; ona zato ni bila ures­ ničljiva v okviru habsburške monarhije, a tudi izven tega okvira ne brez novih konfliktov. Zgodovinsko ni točno, če se govori o jugoslovan­ skem gibanju pred in med prvo svetovno vojno kot o » velik osrbskem« gibanju. Če bi bilo to res samo velikosrbsko gibanje, bi se moglo ures­ ničiti s tem, da bi Srbija dobila Bosno in izhod na Jadran v Dalmaciji; to ne bi bilo eksistenčno vprašanje za habsburško monarhijo, ki je bila v svoji zgodovini velesila brez posesti Bosne in Dalmacije. Boj za jugo­ slovansko državo ob aktivnem sodelovanju Hrvatov in Slovencev v tem gibanju pa ima za cilj združitev vsega etničnega ozemlja teh narodov in vse vzhodne obale Jadrana ter ni združljiv z obstojem habsburške monarhije. S u m m a r y THE SLOVENES AND THE HABSBURG MONARCHY The article is the Slovene redaction of the paper presented to the inter­ national conference on the Nationality Problem in the Nineteenth Century Habsburg Manarchy, held at Indiana University, Bloomington, fndiana U. S. A., from April 2—6. 1966. The article will, without amy essential changes, also be published in English, and that in the Austrian History Yearbook, Rice Uni­ versity, Houston, Texas, U.S.A., vol. Ill, part 2, 1967. 67 F r a n c e Š k e r l PRISPEVKI K ZGODOVINI RAZVOJA NASPROTNIKOV OSVOBODILNE FRONTE V LETU 1941 U v o d Značilnosti reakcionarne politike pred in po aprilskem zlomu V Jugoslaviji med obema vojnama se je zlasti po padcu diktature kralja Aleksandra razvijalo politično življenje v okviru »vsedržavnih« strank. Pomembnejši sta bili predvsem dve: » Jugoslovanska nacionalna stranka« (JNS) in »Jugoslovanska radikalna zajednica« (JRZ). Obe sta bili močno sorodni ne samo zaradi enakih družbenih temeljev, temveč sta si bili dokaj blizu tudi v marsikateri točki svojih političnih kon­ ceptov. Obe sta bili centralistični iu unitaristični, dasi je JNS razgla­ šala Jugoslavijo kot državo enotnega jugoslovenskega naroda, JRZ pa je raje računala z unitarizmom na obroke. Pri obeh je v političnih, gospodarskih in socialnih tendencah bilo težišče na velesrbski buržo­ aziji, na katero pa so se opirale sorodne buržoazne skupine" po drugih delih države. V Sloveniji so se JNS priključili pristaši Kramerjeve Samostojne demokratske stranke (SDS) in Pucljeve Samostojne kmet­ ske stranke (SKS), JRZ pa Koroščevi pristaši Slovenske ljudske stranke (SLS). Opozicija proti vsakokratni vladajoči »vsedržavni« stranki je bila dvojnega značaja. Buržoazno demokratični elementi so bili koncentri­ rani predvsem v Hrvatski seljački stranki (HSS), pri kateri so iskale opore tudi manjše druge buržoazno demokratične skupine po državi. Ta opozicija je bila močna in važna do znanega sporazuma med Cvet- kovićem in Mačkom 26. a v g u s t a . l 0 ^ , ki je ustvaril banovino Hrvatsko • in odpravil tako imenovano hrvatsko vprašanje. Drugačnega značaja je bila opozicija levičarskih, kasneje tudi izrazito aTitifašističnih elementov. Težišče teh je bilo na komunistični partiji, ki je vse od »Obznane« živela v ilegali in se zlasti v zadnjih letih pred vojno okrepila številčno in idejno z razčiščenjem nekaterih vprašanj, med katerimi je prvenstveno vlogo igralo nacionalno vpraša­ nje. Konsolidacija Komunistične partije Jugoslavije, v Sloveniji pa še posebej ustanovitev Komunistične partije Slovenije z objavo njenega manifesta, je postavila trdne temelje za povezovanje s sorodnimi druž­ benimi in široko ljudskimi elementi. V skladu z družbenim položajem teh elementov in njihovimi interesi je zlasti Komunistična partija po- 69 stavljala zahteve po demokratičnih svoboščinah, proti dviganju cen, za zvišanje plač in mezd, za zmanjšanje kmečkih bremen, za enotnost sindikalno organiziranega in neorganiziranega delavstva. V zunanji politiki je ubrala povsem drugačno smer, kakor 'so jo vodili vladajoči buržoazni vrhovi, zagovarjala je namreč princip kolektivne obrambe vseh ogroženih narodov in naslonitev na Sovjetsko zvezo. Toda v zunanji politiki so v letih pred vojno odločali pogledi bur- žoaznih politikov. Ti so iz svojih računov povsem izključevali Sovjetsko zvezo, predvsem seveda kot dejavnik, na katerega naj bi se kako na­ slanjali. Značaj družbenega položaja jih je usmerjal na zahod. Težišče njihove ороте sta dolgo bili Francija in Anglija. Sredi tridesetih let pa se je ta temelj začel majati. V srednji Evropi se je hitro začela krepiti Nemčija pod Hitlerjevim nacionalsocialističnim režimom. Njeno gospodarstvo, ki se je zaradi revizionistionih tendenc Hitlerjevega re­ žima hitro preusmerjalo na vojno gospodarstvo, je videlo na Balkanu dragoceno dopolnilo za nakup surovin in prodajo nemških industrijskih izdelkov. Uvoz in izvoz iz balkanskih dežel je začel vidno naraščati. Gospodarska povezanost pa je klicala za sabo tudi politično. Zelo ob­ čutno so se ta dejstva izrazila pri hitlerjevski teritorialni ekspanziji na dežele, s katerimi je Jugoslavija bila gospodarsko zelo tesno pove­ zana, namreč pri priključitvi Avstrije 1938 in zasedbi Češkoslovaške 1939. V vsakem od teh primerov je Nemčija silno okrepila svoj strateški in politični položaj,, zraven pa tudi svojo gospodarsko moč. V Jugo­ slaviji so se zaradi vsestranske, krepitve Nemčije začeli krepiti fašistični in profašistični elementi. Npr. režim Milana Stojadinovića. Sočasno z rastočo močjo Nemčije je pa padal ugled in z njim vpliv zahodnih demokracij, predvsem Velike Britanije. Kriv pa je bil Cham- berlainov režim, ki ni znal preceniti hitlerjevskih imperialističnih ten­ denc in vodil pacifistično politiko za ohranitev miru za vsako ceno. Hotel je odvrniti Hitlerjeve apetite od angleškega imperija in jih usme­ riti na vzhod proti Sovjetski zvezi za njeno likvidacijo. Zato je prišlo do Miinchna, ki pomeni simbol poraza zahodnih eil na eni strani, na drugi pa priznanje nemškega gospostva v srednji in vzhodni Evropi. Zlom »čemberlenstva« v Angliji oziroma obrat* ki je kmalu nato na­ stal zaradi tega v angleški politiki, ni mogel popraviti škode, ki je nastala v srednji Evropi,.pa tudi v Jugoslaviji. Vladajoči politiki v Jugoslaviji so v »čemberlenstvu« videli pred­ vsem slabost Velike Britanije. Ko je britanska vlada po zasedbi Češko­ slovaške začela snovati protinemški blok na Balkanu, je Jugoslavija zavrnila svojo priključitev, češ dà se ne bo priključila nobenemu blo­ ku, ker Bi s tem Veliki Britaniji nič ne koristila, sebe pa izpostavila veliki nevarnosti, v kateri bi ji nihče ne mogel pomagati pravočasno in učinkovito. Angleški zunanji minister Halifax je sam priznal pra­ vilnost te postavke in s tem tudi slabost svoje države. Nevtralnostna siher v zunanji politiki takratne Jugoslavije in v položaju takratne Evrope je pomenila umikanje v izolacijo in praktič- 70 , no približevanje k Nemčiji, ki se je na koncu koncev uresničilo s pri­ stopom, k trojnemu paktu na Dunaju 25. marca 1941. V vmesnem času vladajoči krogi.niso poskrbeli za večjo obrambno sposobnost države, pač pa so dopuščali aktivnost petokolonskih elementov, ki so razjedali državo na znotraj in rahljali moralno strnjenost prebivavstva. Zatirali so antifašistične glasove in preganjali antifašistične elemente. Rešili so »hrvatsko« vprašanje, toda še to v obliki, ki je pomenila predvsem okrepitev buržoazne fronte, ne pa tudi resnične okrepitve države, ka­ kor so pokazali kasnejši dogodki ob aprilskem zlomu 1941, V dobi nevralnostne smeri v zunanji politiki si njeni navdihovavci sicer niso delali utvar glede hitlerjevstkih ekspanzionističnih tendenc. S. popuščanjem so. hoteli le čimbolj odložiti čas odločitve, to je čas preloma z Nemci. Diskretne izjave, ki so jih dajali ljudem zaupanja, kažejo, da v popuščanju Nemcem niso poznali-pravih meja. Zato je proti popuščanju, proti kapitulantstvu prišlo do odpora, ki je pokazal ilegalne oblike celo pri ljudeh, ki niso pripadali antifašističnim ele­ mentom. Vprašanje obrambe države se ni pokazalo toliko v skrbi za obrambno sposobnost države, temveč bolj v obliki, ali se bo država sploh branila ali ne. Privrženci »osnega bloka«, to je privrženci popu­ ščanja, so bili v tem oziru vedno bolj omejeni na voditelje vladajočih krogov. Vedno močnejši pa so postajali privrženci »protiosnega bloka«, dokler niso v dogodkih 27. marca 1941 manifestativno povedali svoje in zrušili režim kneza Pavla. Defetisti so bili sicer poražen!, ne pa tudi odstranjeni, kakor je pokazal kabinet Dušana Simovića. Hitlerjeva in­ vazija na Jugoslavijo je presekala gordijski vozel iu jugoslovanske na­ rode postavila v popolnoma nov položaj, v katerem je bilo treba začeti ustvarjati na novih temeljih. »Aprilska katastrofa 1. 1941 ni pomenila samo vojaškega poraza,« kakor je napisal Boris Ziherl, temveč mnogo več, »pomenila je najglobljo krizo politike, ki jo je vodil vladajoči razred stare Jugoslavije, polom te politike.«1 Seveda vzrokov za polom ne sinemo gledati v enem ali dveh dogodkih, ki so se odigrali neposredno pred polomom, npr. v pri­ stopu k trojnemu paktu, naj bo ta še tako usoden, temveč v dolgotraj­ nem procesu, ki je trajal več let in v katerem je odločalo mnogo sil notranje in zunanje političnega značaja. Aprilska katastrofa jih je v različnem obsegu sicer pritisnila k tlom, ni pa jih do kraja uničila. Po sovražni zasedbi so se kmalu pojavile znova in se skušale znova uve­ ljaviti v novih oblikah pod starim bistvom. Namen naslednje Tazprave je, pokazati, kako so se v Sloveniji po sovražni zasedbi začele znova uveljavljati »staTe« sile, ki so nekdaj so­ odločale v procesu, ki je pripeljal do aprilske katastrofe 1941, kaj jih je predvsem gibalo v njihovi aktivnosti, na koga so se opirale in kako so se med seboj razumele in povezovale. Časovno je razpTava omejena na leto 1941, ker se je v tem času odigrala prva etapa razvoja, ki obsega 1 Boris Ziheril, O nekaterih problemih ibarbe za novo Jugoslavijo, CZ Ljubljana 1948, istr. 30. ' 71 njihov nastop in formiranje v okoliščinah okupacije ter prvih začetkov narodnoosvobodilnega boja. Med prikazovanjem starih sil ne mislim govoriti o tistih demokra­ tičnih elementih, ki so pred aprilsko katastrofo zavzeli v vprašanju obrambe države defetistom in kapitulantom nasprotno stališče, ker so ti elementi kot posamezniki ali kot skupine v glavnem kmalu prešli na pozicije Osvobodilne fronte. Govoriti želim o tistih silah, ki so v dobi okupacije in razvoja NOB zavzele Osvobodilni fronti nasprotno sta­ lišče. Te sile pa so bile predvsem identične s tistimi silami, ki so se­ stavljali v stari Jugoslaviji tako imenovane »vsedržavne« stranke ali so> bistveno sodelovale v njih, preganjale antifašistične bojevnike, branile z vsemi sredstvi buržoazne pozicije v državi, odbijale naslonitev na Sovjetsko zvezo in naposled pripeljale Jugoslavijo v trojni pakt. Same v sebi te sile že pred vojno niso bile popolnoma kompaktne. V Slove­ niji so se delile predvsem v klerikalni-in liberalni tabor, medtem ko' je socialdemokratski tabor bil neznaten in je v celotnem razvoju igral bolj vlogo priveska. Klerikalni in liberalni tabor sta družbeno živela na enakih osnovali. Razlikovala sta se predvsem po ideološki usmerje­ nosti, katere medsebojno nasprotstvo pa je v letih pred vojno že vidno popuščalo. Popuščanje je imelo seveda svoje razloge. Gospodarsko sta oba tabora v preteklosti ustvarila sicer vsak svoje zavode, toda že v letih pred vojno je npr. v Kreditnem zavodu začel kapital obeh taborov sodelovati. Drugi razlog pa je bil skupna potreba po obrambi ustvar­ jenih družbenih pozicij pred naraščajočim vplivam progresivnih ele­ mentov. Vse to skupaj je narekovalo potrebo medsebojnega zbližanja. Dejansko sta se oba tabora začela tudi politično približevati, načela v tem smislu tudi debate, vendar pred vojno do združitve še ni prišlo. Ne glede na prizadevanja obeh taborov po neki formalni združitvi je pa popolnoma jasno, da so voditelji obeh taborov enako gledali na pristop Jugoslavije k trojnemu paktu 25. marca 1941 in na njegov po­ men. Resda so voditelji klerikalnega tabora zaradi neposrednega so­ delovanja v vladi, ki je pripeljala Jugoslavijo v trojni pakt, bili for­ malno bolj odgovorni zanj kakor voditelji liberalnega tabora. Toda voditelji liberalnega tabora pristopu niso ne nasprotovali niti ga kdaj kritizirali. S tem so pokazali, da je njihovim pogledom in njihovim in­ teresom ravno tako ustrezal kakor tistim, ki so ga neposredno ustvarjali in izpeljali. Bili so kapitulanti prav tako, kakor so bili vladajoči vodi­ telji klerikalnega tabora. Skupnost medsebojnih interesov klerikalnih in liberalnih vrhov se je formalno najbolj izkazala v narodnem svetu, ki je po poprejšnjem nasvetu dr. Kulovca in predlogu dr. M. Natlačena nastal 6. aprila 1941, na dan nemškega napada na Jugoslavijo. Vanj so poslale svoje zastop­ nike naslednje slovenske meščanske stranke: Slovenska ljudska stranka 6, Jugoslovanska nacionalna stranka 1, Narodno radikalna stranka 1, Samostojna demokratska stranka i in Socialistična stranka Jugosla­ vije 1. Komunistični stranki so željo, da bi sodelovala v narodnem sve­ tu, zavrnili, češ da naj bi narodni svet sestavljali načeloma samo za- 72 stopniki organiziranih in priznanih političnih strank.2 Predsednik na­ rodnega sveta je postal dr. M. Natlačen, tedanji ban dravske banovine. Struktura strankarskih zastopnikov v narodnem svetu je pokazala, da je narodnLsvet v tistem trenutku bil organ strankarske končen tra- çiije, ki je Jiastala predvsem zaradi vojne oziroma ker so zaradi vojne po Natlačenovih besedah nastale take razmere, da je bilo potrebno, da pri vseh važnejših odločitvah sodelujejo vse stranke v Sloveniji, da se tako ohrani red in mir m da bo mogoče ves narod v vseh važnejših vprašanjih enotno usmeriti.3 Zaradi odklonitve zastopnika komunistične partije je strankarski okvir narodnega sveta dobil poseben pomen, ki se ni skladal s celoto naroda. Struktura zastopnikov priznanih strank je pokazala, da so v narodnem svetu imeli absolutno premoč tisti, ki so podpirali kapi- tulantsko politiko prejšnjih jugoslovanskih vlad in vse tiste tendence, ki so bile z njo združene, skratka v narodnem svetu je slovenska bur­ žoazija ustvarila svoj skupni organ, Natlačen pa je bil njegov герте- zentant oziroma pooblaščenec. Argumente za tak sklep .daje Natlačen sam v poročilu, ki ga je kasneje poslal v London in v njem opisal položaj v Sloveniji v prvih mesecih okupacije ter opravičeval svoje tedanje ravnanje. Po tem poročilu je Natlačen o svojem delu vedno sproti obveščal narodni svet in seveda vodstvo SLS, kolikor ga je po okupaciji ostalo v Ljubljani. Oba organa sta njegovo delo sproti odo­ bravala, zato je iz dejstva, da Natlačen pravzaprav ni ničesar opravil na svojo roko, logično zaključiti, da je v vsem nastopal kot pooblašče­ nec, da za delo, ki ga je opravil, ni bil odgovoren samo on, temveč organ, ki ga je zato pooblastil. V zvezi z značajem zastopnikov v na­ rodnem svetu je torej ravnal kot pooblaščenec združene slovenske bur­ žoazije. V usodnih dneh aprilske vojne 1941 je narodni svet po svojem pooblaščencu Natlačenu do kraja izpolnil svojo kapitulantsko funkcijo. Po samih Natlačenovih besedah je storil vse, da bi vojna v Sloveniji pustila čim manj posledic, da bi bilo čim manj razrušenega in čim manj odpora proti Nemcem. Ko so se pretrgale vezi s centralno vlado, se je narodni svet prelevil v oblastni organ, ki naj bi uresničil kvislinško državo v Sloveniji, in to najprej pod nemškim varstvom, nato pa pod italijanskim. Ker pa se mu ta cilj ni posrečil, je poskrbel, da Emiliju Grazioliju, ki ga je Mussolini aprüa 1941 poslal v Ljubljano kot svoje- 3 Poročilo bana dravske banovine dr. Marka Natlačena slovenskim čla­ nom pobegle jugoslovanske vlade v London. Poročilo vsebuje Natlačerrov osebni popis dogodkov od 6. aprila do 14. junija 1941. V London je bilo poslano 1942. En izvod je vlada v Londonu dobila že prej. V srbohrvatskem prevodu je bil ta izvod pri predsedstvu vlade Jugoslavije registriran pod strog. pov. V. K. br. 770, 28. VIII. 1942 v Londonu. Pri tukajšnji razpravi nisem uporabljal prevoda, temveč originalno slovensko besedilo, ki je bilo pred leti odkrito doma in se v nekaterih podrobnostih razlikuje od prevoda. Natlačenovo poročilo ni posebno dolgo. Napisano je po kromikalnem redu. Zato podatkov v originalu ni težko najti. Delo citiram z imenom njegovega avtorja: Natlačen. 3 Natlačen. -73 ga emisarja^ ni bilo treba oblasti v Ljubljani zavzeti, temveč jo je 18. aprila 1941 enostavno prevzel iz rok pohlevnih kapitulantov pod Na- tlačenovim vodstvom. S tem je bila funkcija kapitulantov končana. Toda vloga njenih nosivcev še ni izginila. Zaradi začetnih metod itali­ janskega vladanja na novo zasedeni slovenski zemlji so se kapitulanti v kratkem prelevili v kolaborante. Kot taki so svoje prve usluge izka­ zali že, ko so Mussolini, Ciano in Grazioli 3. maja 1941 tudi z njihovo pomočjo pripeljali »ljubljansko Slovenijo« v okvir rimskega imperija. Na temelju »ustave«, ki jo je Mussolini dal ljubljanski pokrajini z de­ kretom 3. maja 1941, se je položaj predstavnikov slovenske buržoazije v okviru »avtonomije« uredil povsem drugače, kakor so si sami pred­ stavljali. O kakem kvislinškem položaju slovenskih predstavnikov ni bilo niti govora. Njihov položaj jé zavzel Emilio Grazioli, ki je kot vi­ soki komisar ljubljanske pokrajine postal nekak mali duce v pokra­ jini, predstavniki slovenske buržoazije pa so postali kolaboranti samo v tisti in tolikšni obliki, kolikor so jo dopuščali fašistični gospodarji, npr. za potovanja v Rim in vdanostne izjave. Arena za kolaborante je VCo Kj ZU L~T A P i t a l a konzulta, ki jo je Mussolini imenoval 27. maja 1941. V njej so kolaboranti izpričevali svojo lojalnost, o dejanskih problemih pa so odločali fašistični oblastniki. Konzulto je Grazioli skliceval na zaseda­ nje, kadar se je njemu zdelo potrebno in koristno. Prava oblast je namreč bila v rokah Graziolija in njegovega aparata oziroma vojske, kolikor je bilo treba. Pomen konzulte je kmalu usahnil. Vzrok za to je bil v nastanku pojavov, kakršnih niso pričakovali niti fašistični oku­ patorji niti kolaboranti. Načrte obeh je namreč že leta 1941 temeljito prekrižalo narodnoosvobodilno gibanje pod vostvom Osvobodilne fronte. V nastopu proti njej so stare sile sprostile novo obliko svoje aktivnosti, ki so jo potem ohranile do konca vojne, namreč kontrarevolueionarnost. Seveda je ta oblika pokazala več razvojnih stopenj. Od njih nas bo na tem mestu zanimala le prva, ki se je v glavnem razvila v 1941. letu. Splošni temelji in okoliščine za razvoj aktivnosti nasprotnikov' Osvobodilne fronte Potem ko so fašistični funkcionarji prevzeli oblast v Ljubljani v svoje roke, je narodni svet izgubil oblastni značaj; postal je znova samo politični dejavnik. Pa še ta ni vzdržal v prvotni zamisli. Zdrknil je na stopnjo strankarske koordinacije, dokler ni tudi v tej obliki izgubil svoj pomen v medsebojnih strankarskih stikih. Zaradi italijanske okupa­ cije so meščanske stranke postale skoraj povsem pasivne in nedelavné. Pred sabo niso videle pravega cilja. Ko pa so znova začele oživljati strankarske povezave,- so se oživljale v okoliščinah, ki so bile bistveno • drugačne od onih, v katerih so usihale. . Po mnenju buržoaznih vrhov oziroma njihovih politikov so po okupaciji obstajali za politično nedelavnost utemeljeni razlogi. Prepu­ ščeni so bili samemu sebi, ker so bili brez zvez z najvišjimi državnimi in političnimi vrhovi. Vedeli so seveda za Nezavisno državo Hrvatsko, 74 toda iz Srbije niso imeli nobenih pravih poročil, o vladi, ki je pobegnila v inozemstvo, pa nekaj časa sploh niso vedeli ničesar. Kolaboracijo z okupatorji so zlasti klerikalni krogi tolmačili kot taktizerstvo v smislu razgovorov na seji eksekutive SLS dne 30. marca 1941. Pri te-m so se opirali na dva momenta oziroma dvoje mnenj. Prvo je bilo, da bo vojna trajala še dolgo. General Rupnik je npr. računal na pet do šest let,4 polkovnik Vauhnik pa kar na sedem let.5 Toda ti termini so bili še dokaj optimistični. Bili so namreč tudi ljudje, ki so računali celo na dvajset let okupacije.6 Vsekakor je tedanje slovensko meščansko poli­ tično vodstvo računalo na daljšo dobo tuje oblasti.7 To mnenje je po napadu Nemčije na Sovjetsko! zvezo dobilo še nove opore v potekli operacij na vzhodni fronti, kjer so Nemci ne samo nekaj tednov, temveč celo nekaj mesecev prodirali kar naprej in ni prav nič kazalo, da bi se ustavili in da bi njihova moč začela pojemati. Drugo mnenje se je pa tikalo položaja doma, kjer niso resno prav nič računali na možnost, da bi se začelo razvijati kako narodnoosvobodilno gibanje mimo njiho- ' ve volje. Politiki združene slovenske buržoazije so računali na dolgo vojno, nato pa da bodo prišli zavezniki, pri čemer so mislili na zaveznike na zahodu, ki bodo pregnali okupatorje in nje osvobodili, da bodo zopet vzpostavili režim, ki je aprila 1941 tako klavrno propadel. Nedvomno je bistvo njihovega političnega koncepta o ravnanju med okupacijo iz­ razil pisec »Političnega poročila 14. marca 1942«, to je poročila funkcio­ narja SUS v London, z naslednjimi besedami: »Treznejši elementi iz vseh nekomunističnih taborov so zastopali idejo vsenarodne osvobodilne organizacije, ki naj bi ustvarila enotno narodno vodstvo in pripravila poleg načelnih vprašanj (meje, ureditev države, gospodarsko socialni program) tudi organizacijo in oborožitev naroda za čas, ko bodo razmere dozorele in bo treba z narodnim liporom privesti stvar do zmage«.a Isti Tcomcept je še po vojni v emigraciji potrdH Rudolf Smersu, eden od veljakov klerikalnega tabora z besedami: »Vsi so soglašali s tem, da bo 4 Proces proti vojnim zločincem'in izdajalcem Ru.pniku. Röse-nerju, Roz­ manu, Kreku, Vizjaku in Hacinu. Ljubljana 1946, izd. SKZ, str. 89.'Cit. Proces'proti Rupniku. 5 Spis proti ing. Črtomiru Nagodetu, vrhovno sodišče LRS K i/47. Cit. Spis proti Nagodetu. 6 Ko sem se sam po aprils'kem zlomu javil na prosvetnem oddelku banske uprave, mi je eden od inšpektorjev ina vprašanje, kotilko časa pa mislite, da bo to (tj. okupacija) trajalo, odgovoril, da kakih dvajset let. 7 Dr. Frido Pogačnik, Na razpotju. (Ob 2i0-letnici pristopa Jugoslavije Ti trojnemu paktu dne 25. marca 19*1.) Zbornik-Koledar Svobodne Slove­ nije <19M, str 50. O računanju na dolgo vojno je po vojni pisal tudi Franc Krištof v članku »Po šestnajstih letih ...«. (Vestnik SPB XIII/U962, št. 5—6, str. 106—,117). Krištof je napisal stavek: »Mi smo se postavili na stališče, da bo vojna dolga, da se bo izbojevala med velesilami...« (str. 108). 8 Poročilo Slovenske zaveze o položaju v Sloveniji. Poročilo predstavlja kratek oris splošnih političnih razmer v Sloveniji od začetka okupacije do .20. maja 1941. Hrani se v konvolutu »Poročila Slovenske ljudske stranke v ljubljanski pokrajini zastopnikom' v Londonu« v Državnem arhivu LRS (=DAS). Danes se imenuje Arhiv SR Slovenije. Cit, Poročilo Slovenske zveze. C? potrebno takoj organizirati tajne oddelke, ki naj . . v vojaškem pogledu pripravljajo narod na trenutek, ko bo naš nastop zoper okupatorja in za zaveznike potreben, koristen, uspešen in združen z najmanjšimi žrtvami«.9 Računi buržoaznih politikov so bili torej zelo jasni in pasivnost ar­ gumentirana s splošnim položajem sil v svetu. Toda tako so računali buržoazni politiki, ki so se odločili za kolaboracijo in oportunistične odnose do okupatorja. Povsem drugače je CK KP ocenil posledice nji­ hovih kolaborantskih tez in njihovega oportunizma do italijanskih ma­ nevrov z »avtonomijo« ter konzulto. Centralni komite KPS je livide!, da so si Italijani svoje poteze izmislUi, da bi si ob podpori domače reakcije utrdili svoj položaj v ljubljanski pokrajini.1 0 Komunistična partija je zato začela zaosirevati položaj, da bi preprečila poinirjenje in tiho sožitje, ki so si ga tako želeli oportunisti in okupator. Prvi je oportunistični odnos kapitulantov do okupatorjev ostro iïi naravnost sarkastično neusmiljeno grajal Slovenski poročevalec: »Kapi­ talistična gospoda,' ki je ostala doma, liže pete imperialističnim osva­ jalcem. Natlačen, Pucelj in druga judeževska tovarišija potuje v Rim ter izjavlja: Duce, globoka je in bo hvaležnost za plemenite u k r e p e . . . veliko zadoščenje za nas vse, ki občutimo, da nas plemeniti duce uya- žuje, čisla in iipošteva kot najmlajše otroke Matere Italije«.11 Seveda pa nazori Slovenskega poročevalca niso bili osamljeni. Prezirajoč odnos do italijanskega okupatorja v širokih ljudskih plasteh so v tistih dneh večkrat zabeležili tudi agenti italijanske obveščevalne službe. Zato so vrhovi starih strank morali kmalu spoznati, da v svojih poklonih okupa­ torju niso imeli na svoji strani širokih slojev slovenskega naroda. Okoli njih je začela naraščati osami jenosi. Sadovi kolaborantsike politike buržoaznih vrhov so se začeli kazati prej, kako>r so si »italijanaši« -sploh mogli misliti. Poudariti je treba, da se proti kolaborantom niso postavili samo tisti, ki so že pred vojno napadali njihove buržoazne pozicije, njihove simpatije do fašističnih režimov in držav, njihovo antisovjetsko stališče, temveč so jih začeli zapuščati privrženci njihovih lastnih taborov, ker niso odobravali nji­ hovega sodelovanja z okupatorji. Ti privrženci pa niso samo zapustili politike meščanskih s.trank, temveč so se vedno bolj vključevali v Osvo­ bodilno fronto, k i je nasproti okupatorju zavzela nepomirljivo borbeno stališče. To odhajanje svojih privržencev so politiki buržoaznih vrhov seveda hitro opazili. Rudolf Smersu je tedanje uspehe aktivistov OF označil s kratkimi besedami: » . . . ljudstvo je drvelo za njimi«. Nedvom­ no je bilo to »drvenje« pojav, ki je na vodilne politike obeh tradicional­ nih taborov vplival bolj kakor sam očitek sodelovanja z Italiani. Po­ vzročil je dvojne posledice: 1. Vidnejši politiki so se začeli kmalu umikati bolj v ozadje, v nekako rezervo, kakor da bi z okupatorji ne 8 Rudolf Smersu. Ob 20-letnici Slovenske legije, Vestaik SPB XII/1961, št. 4, str. 68. 10 Miha Marinko, Politično poročilo CK KPS, II. kongres Komunistične partije Slovenije, izd. CZ. Ljubljana 1949. str. 67. 11 Slovesnki poročevalec 1958—1941. Ponatis. Ljubljana 1961. Cit. SPor. 76 imeli nobenih z-vez. To »pasivnost« so nekateri pokazali že zelo zgodaj, še pred nemškim napadom na Sovjetsko zvezo, novi pa so se jim pridru­ žili kmalu po izbruhu vojne na vzhodni fronti. Toda stikov z okupatorji vendarle niso popolnoma pretrgali, le vidno aktivni niso bili; vzdrže­ vali so jih šele po drugem ali tretjem kanalu.1 2 2. Naraščanje moči Osvobodilne fronte je izzivalo protiakeijo. In v življenju nasprotnikov O F je ravno ta protiakcija imela osrednji interes v vsej njihovi aktiv­ nosti med okupacijo. Seveda v času štirih let ta akcija ni bila nekaj togega, nespremenljivega, pokazala je več razvojnih oblik, od katerih bomo v tej razpravi osvetlili le tiste v začetni dobi, ki je po svojem bistvu bila predvsem pripravljalnega značaja in je trajala, dokler niso nasprotniki Osvobodilne fronte nastopili kot odkriti borbeni sovražniki narodnoosvobodilnega gibanja, ki se je razvijalo pod vodstvom Komu­ nistične partije in Osvobodilne..fronte. V razvoju grupacij, ki so bile nasprotne Osvobodilni fronti, je zelo opazno dejstvo, da v njihovem razvoju napad Nemčije na Sovjetsko zvezo ni imel pomembnejše vloge. Medtem ko je v razvoju partizanstva prav ta napad zaradi totalne Hitlerjeve angažiranosti na vzhodni fronti ustvaril perspektivo, da se bo upor proti okupatorjem sploh mogel razvijati, pa pri nasprotnikih ÖF ta dogodek ni pomenil kake zareze v načinu in obsegu njihove aktivnosti. Začetni razvoj operacij na vzhod­ ni fronti je prej potrjeval njihovo tèzo o potrebi čakanja. To dejstvo je važno, če hočemo pravilno časovno opredeliti pripravljalni stadij kontraTevoliicionarne aktivnosti nasprotnikov Osvobodilne fronte. Bil je nedvomno mnogo daljši kakor pri narodnoosvobodilnem gibanju.1 2 3 Po poteku notranjega razvoja posameznih skupin, ki so bile na­ sprotne Osvobodilni fronti, moremo vsaj pri tistih, ki so bile močneje organizirane, že v začetni dobi razlikovati nekako dve stopnji. Iz zgor­ njih navedb vemo, da so te skupine imele v načrtu tudi boj proti oku­ patorju, čeprav so pri tem računale na zelo dolge termine. Prav na prvi stopnji, ki je sicer značilna tudi po usihanju »priznanih« političnih strank, so te skupine skušale formirati nekako ilegalno vojsko za boj proti okupatorju. Ilegala je bila resnična, ker general Robotu kot ko­ mandant XI. korpusa italijanske vojske spočetka ni bil niti malo na­ klonjen ustvarjanju kake slovenske vojske.13 Formirati jo je bilo mogoče samo na skrivaj, pravzaprav zaradi njihovega odnosa do oboroženega boja sploh le bolj na papirju. Toda med pripravljanjema dégaine vojske je v nekaj tednih po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo prišlo do pojavov, ki so voditelje slovenske buržoazije začeli vznemirjati vedno bolj. Razvila se je druga stopnja v začetni dobi OF nasprotnih skupin, 12 Poročilo o delu slovenskega dela JNS v okupacijski dobi. Delo je kratek opis v rokopisu v arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gi'banja v Ljubljani. Cil Delo JNS. i2a Franc Krištof je v razpravi, omenjeni pod op. 7, napisal: »Danes si lahko priznamo, da je naša obramba prišla prepozno..,. Mi smo zaradi mo­ ralnih pomislekov več kot pol leta čakali in preikrižanih ro!k gledali...« l s Metod Miikuž. Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Slove­ niji, I. knjiga, CZ, Ljubljana 1960, str. 326. 77 te in ™ T Wh°™S* zanimanja postala aktivnost Osvobodilne fron- motocï ™t f^enskega partizanstva. Meje med obema stopnjama ni mogoče natančno določiti, pa tudi iztočne meje celotne prve dobe ni m e z ^ A U Ä ^ ^ S e J e S 1 C e r S s k « P ™ potezami p r i l p o s a . mezmn skupinah, toda časovno ne v enakih terminih. soča,nn nr P r V ? d ° t 7 r a z v o i u ^protnikov Osvobodilne fronte je S T I ? P Ä d V T ° d 0 b o п ' Ш о т е aktivnosti. Vzrok zanj e bi nesluten razmah Osvobodilne fronte. Po besedah avtorja »Porgila predovaifToF K ̂ •••TTele,V S a r° m°Č i n P^enjevale hitro na- «Merila« V ^ V ^ 0 aktivnosti nasprotnikov Osvobodilne fronte je З а Г T **"*?•.£ * * m-amo poudariti na tem mestu Ostro Z t o , r Î T 7 b f I î e g a g i b a n j a S e i e S l P r 0 s t i l ( > k o t «akcija ™ GMo no^e l l fk n e •£ UT I iav lJanJe ^ n s k e g a partizanstva gibalo nove oblike nasprotniške aktivnosti torej ni bil boj proti okima torju, temveč strah pred narodnoosvobodilnim gibanjem &£ ras lo L" noosvoboddno gibanje so razglasili za komunistično gibanje reči' d-, 2 Д Р 1 8 к 1 Ч И "J; p nasprotniki OF sami zapustili, je mogoče vali ллтЛпЈГ k J i •',' a k o s o ocenjevali in seveda podcenfe- i n î ï r ^ f t V б 1 о у е п * v Petnih mesecih 1941 E * ^ ? ™ ? ™ S " n U t t ' "I" Б° Z a r a d Ì V e l i k i h n e m š f c l h -pehov n^ vznoetm ironti sploh splahmlo samo od sebe. Proti njemu so vodil; U P ^ d n o , p a š e t o p r e t l v s e m u s t n o a k c i . o ! J^usoj^le Toda upanje se ni uresničilo. Narodnoosvobodilno gibanje ie nan№ dovalo jemalo tradicionalnim strankam pristaše ia v saS Ljiljani ' LvedUel l 0 ^ d S \ ^ . r a d U , 1 Ì h Ì n izdaJavcih. Nasprotnik OF so se D ™ d Z i m ^ - t , f r k Nis° hoteli v e č - t a t i v — - - nasLati 3 O T ^ , ^ P n s o t n o s t i okupatorja odkrito in javno nastopati proti Osvobodilni fronti in slovenskim partizanom V niiha! vem razvoju je nastopil trenutek, ko se niso več p S a T p ^ f a L t i d, r S o e s r z Г и Г Г " 0 1 " 1 ^ ^ 2 ^ ^ m a n ' "*™ о Т : Х £ K is t ^ ^ o k u p a t o r j e m resnično borili. V tistem trenutku se je njihova SloveJj™dn*fvn SïïTJS »S1°Ifnska legija m politične stranke v v ilegali II, iS Javi"; E ^ Ä ^ Г г ^ £ * & ^ Г * govor ie na stranp-ri 9Q7 ™< r i g'jam<± х?ш, iza. LMÖ. str. JV4—30t. Sam e je ««i biranen у̂/—30t. Ut Smersujev govor 8. VII. 19ФЗ. kontrarevolucionarna narava, ki so jo dotlej bolj ali manj prikrivali, vidno razkrinkala. Pripravljalni stadij se je zaključil. Začel se je tish proces, ki je pripeljal buržoazne vrhove tako daleč, da so na. strani okupatorjev in z njihovo pomočjo nastopili naposled tudi z orožjem v roki proti narodnoosvobodilnemu gibanju. Dotlej smo govorili o skupinah, ki so bile nasprotne Osvobodilni fronti. Bilo jih je torej več. Med seboj je vse povezovalo odklonilno stališče do Osvobodilne fronte in slovenskih partizanov; kasneje so se celo povezale v eno organizirano celoto ali bolje rečeno zvezo. Toda same med seboj nikakor niso bile kompaktne. Ne samo da sta bila klerikalni in liberalni tabor drug do drugega močno nezaupljiva in sta imela tudi vsak svojo organizacijo, noben tabor od njih tudi sam v sebi ni bil homogen. V vsakem se je uveljavilo več skupin, ki so ljubosumno ohra­ njale svojo samostojnost ali avtonomijo in so s starimi strankarskimi voditelji večkrat zašle v hude spore. Nedvomno je bil v tej medsebojni razbitosti eden od razlogov za pomanjkanje večje udarnosti nasproti narodnoosvobodilnemu gibanju. Te razbitosti so se vodniki O F nasprot­ nih skupin tudi zavedali. Tako vsaj moremo zaključiti iz »Poročila Slovenske zaveze o položaju v Sloveniji«, v katerem je pisec predstavni­ kom v Londonu dne 12. maja 1942 začetni čas označil z naslednjimi besedami: »Spočetka ni bilo nobene iniciative za kako sistematično organiziranje. Mnogi so na svojo roko zbirali in organizirali ljudi, ta bolj vojaško, oni bolj politično,, ta z radkalnejšim socialnim, oni z radikalnim narodnim programom. Tako je bilo pokretov in gibanj veliko, a vse je ostalo le pri vrhu, ker nihče ni čutil v ozadju prave enotnosti, povezanosti, načrtnosti«.1 5 Seveda ta oznaka osvetluje le razbitost nasprotnikov OF, ne velja pa za tedaj hitro se razvijajočo ' Osvobodilno fronto in njeno pa>rtizanstvo. Omenili smo, da je nasprotnike Osvobodilne fronte povezovalo odklonilno stališče do narodnoosvobodilnega gibanja pod vodstvom Osvobodilne fronte in Komunistične partije. Odklanjanje je bilo raz­ rednega značaja. Še 18 let po vojni je Franc Krištof, eden od pobeglih nasprotnikov Osvobodilne fronte napisal: »Razumljivo je, da smo za tem očitnim namenom (to je narodnoosvobodilnim bojem, op. F. Š.) vi­ deli boj za svetovno in slovensko revolucijo in za diktaturo proletariata v Sloveniji«.153 Besede so vsekakor pomembne, ker dokazujejo, da so nasprotniki O F svoje nasprotovanje Osvobodilni fronti sami smiselno označevali kot kontrarevolucionarno dejavnost. Dasi v njej niso bile vse skupine enako odločne niti skladne v metodah, je bila njihova skupna poteza tako vidna, da jo bomo v razpravi vseskozi tudi upoštevali. V prikazovanju nasprotnikov O F leta 1941 so upoštevane njihove medsebojne razlike, ki so se kot dediščina predvojne diferenciacije pre­ nesle tudi v dobo okupacije. Upoštevano pa je tudi dejstvo, da so bile nekatere skupine v določenih pogledih na politično udejstvovanje med seboj bolj sorodne in so zato povezane v grupacijo višjega reda. Tako 15 Poročilo Slovenske zaveze. 15a Vestnik SPB XIII/1962, št. 5^6, str. 1.10. 79 so v enem poglavju obdelane skupine klerikalnega tabora, v drugem skupine liberalnega tabora, v tretjem pa skupina aktivnih oficirjev, pri katerih, je v 1941. letu šlo v prvi vrsti za odločitev, ali se bodo vključili v Osvobodilno fronto ali se bodo pa nagnili na stran kontrarevolucije. Pri skupinah so upoštevane politično pomembnejše oziroma samostoj­ nejše. Izpuščene so skupine, katerih pojav je bil enodnevnega značaja, ali pa so svoje delo očitno in v celoti usmerjale po navodilih drugih. Izpuščena je tudi dejavnost cerkvenih eksponentov. V dobi, ki je pred­ met tukajšnjega razpravljala, so predstavniki Cerkve na Slovenskem igrali svojo vlogo kot vidni kolaboranti. Kot iniciativni dejavnik kontra- revolucionarne aktivnosti so pa vidneje nastopili šele v naslednji dobi4, ki tu ni več predmet našega razpravljanja. Na koncu razprave so pri­ kazana še prizadevanja vodilnih kontrarevolucionarnih politikov, da bi ustvarili enotno organizirano fronto vseh nasprotnikov Osvobodilne fronte oziroma koliko so z njo uspeli do jeseni 1941. TABOR KLERIKALNIH SKUPIN V taboru klerikalnih skupin je imela odločilno vlogo Slovenska ljudska stranka (SLS), poleg katere so vse druge skupine imele bolj ali manj frakcionaški značaj, ki se je vzdrževal delno zaradi osebnih trenj med vodilnimi pristaši stranke, delno pa zaradi neizčiščenih pogledov na program stranke. Skala vezi in kontaktov med njimi je bila zelo različna. Ideološki moment je bil v oblikovanju strankarske povezanosti vedno zelo močan, saj je Slovenska ljudska stranka veljala v javnosti za katoliško stranko. Ne glede na strnjenost takega značaja pa so bili njeni pristaši gmotno zelo zdiferencirani. Že pred vojno se je izobliko­ vala tudi klerikalna buržoazija, katere zastopniki so imeli v stranki odločilno besedo. V stari Jugoslaviji se je v dobi »vsedržavnih« strank Slovenska ljudska stranka vključila v JRZ. Tik pred vojno pa se je na pobudo dr. Fr. Kulovca osamosvojila in zopet nastopila pod starim imenom iz časov pred Aleksandrovo diktaturo. Pod obnovljenim imenom je kmalu zašla v najhujšo krizo, ki je bila takrat povezana z usodnimi spremem­ bami med fašistično nacistično poplavo v Evropi. Za razvoj SLS v novi dobi je po njeni obnovitvi bila važna pred­ vsem seja strankine eksekutive v Natlačenovi pisarni na banovini dne 30. marca 1941, V pričakovanju vojne je sklenila razdeliti svoje vodilne ljudi, tako da so Fr. Gabrovška in. dr. A. Kuharja* takoj poslali v ino­ zemstvo, preden je vojna izbruhnila, dr. Kulovec in dr. Krek nàj bi se gibala z jugoslovansko vlado (namesto dr. Kulovca, ki -je bil ubit v Beogradu že '6. aprila 1941, je vstopil v vlado nato Fr. Snoj), ostali pa naj bi počakali doma in taktizirali z okupatorji.1 Na tem mestu nas mora najprej zanimati način delovanja tretje skupine, ki je ostala doma. Vodstvo te skupine si je prilastil dr. M. 1 Franček Saje, Belogardizem, druga dopolnjena izdaja, izd. SKZ. Ljub­ ljana 19'5ß, str. 25. Cit. Saje, Belogardizem, str. 80 Natlačen, s tem da je potisnil v stran dr. A. Gosarja, ki ga je dr. Kulo- vec določil za tako funkcijo v zadnjem pismu, k i ga je pred smrtjo poslal v Ljubljano.13 Natlačen je potem določal taktiko in politično linijo, ki je Slovenijo brez odpora pripeljala pod okupatorski jarem/ Pa ne samo to. Natlačen osebno in njegovi enako misleči sodelavci so da­ jali in podpisovali hvaležnosti polne vdanostne izjave, potovali v Rim na sprejeme in sodelovali v ljubljanski konzulti. Natlačen je s takim ravnanjem prekoračil pooblastila strankine eksekutive z dne 30. marca 1941. Tako vsaj je mogoče razumeti Kuharjeve besede na Natlačenov račun y pismu, ki ga je poslal marca 1943 škofu G. Rozmanu in ki je po nesreči padlo v roke Osvobodilne fronte.2 Škodljivost Natlačenovega ravnanja je Kuhar prikazal z opisom vtisa, ki ga je to ravnanje napra­ vilo na Angleže: »Prva težava je bil pokojni M. N. V Jeruzalemu že so nam ga Angleži prinesli na dilci in smo mislili, da bomo že takrat ostali kje v internacijskem taborišču . . Pri Angležih se je to ime izgovarjalo kakor kuga«.3 Natlačen torej navodil o taktizerstvu ni pravilno interpretiral. Vprašati se pa moramo, kakšna so ta navodila sploh bila. O seji stran­ kine eksekutive 30. marca 1941 vemo namreč zelo malo. Poznali smo pač že dalj časa razdelitev strankinih ljudi v tri garniture, ki so se po pri­ hodu jugoslovanske begunske vlade v London skrčile pravzaprav v dve, kaj drugega pa vsaj direktno pravzaprav nič. Nekaj odsevov o seji so zapisali še pobegli kontrarevolucionarji v Koledarjih Svobodne Slove­ nije za 1951 in 1952. S tem je bilo naše znanje o omenjeni seri zaključe­ no. Pa vendar je dr. A. Kuhar, ko je sredi septembra 1944 imel več govorov na slovenske domobrance zaradi njihove prisege in službe Hit­ lerju, v enem teh govorov, dne 10. septembra 1944, govoril tudi o seji eksekutive SLS dne 30. marca 1941. Samo takrat ni nato nihče polagal dovolj pažnje. Leta 1961 pa je te-govore ponatisnila »Prosveta«, glasilo slovenskih Američanov v Chicagu. V govoru, ki ga je imel dr. Kuhar 10..septembra 1941, moremo brati tudi naslednje besede, ki se nanašajo na zadevno sejo eksekutive SLS: »Vodstvo Slovenske ljudske stranke je dne 30. marca 1941, zbrano v baiiski palači, slovesno sklenilo, da v primeru sovražne zasedbe noben odbornik stranke, ne visok in nižji, nikdar ne bo sodeloval s sovražni­ kom, niti neposredno niti posredno, niti ne bo koga navajal k sodelova­ nju, pa naj bo ta pritisk še tako hud, ali celo življenje na tehtnici. To je bilo stališče naše stranke takrat ob vdoru sovražnika. Mislim, da je bilo pravilni odraz mišljenja vsega slovenskega naroda v trenutku, ko je šel v najbolj viharno dobo svoje zgodovine«.4 |a Boris Kidrič, Kratek obris razvoja Osvobodilne fronte in sedanja politična situacija v Sloveniji, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 1960, št. i, str. 22. Cit. Kidrič, Obris razvoja OF str. 2 Londonski Kuhar piše, Dokumenti II, izd. Propagainidni odsek OF SN (na Rogu 1943), strani 10. 'Kuharjevo pismo na str. '5—10. Cit. Londonski Kuhar piše. 3 ibid. 4 Prosveta, Chicago 10. IV. 1961, št 69. 6 Zgodovinski časopis Qf Če gornje besede pogledamo malo globlje, se nam takoj pokaže, da je eksekutiva prepovedala kakršnokoli kolaboracijo stranke z okupator­ ji in da je ta sklep veljal za celotni strankin aparat tudi za ceno življe­ nja. Dr. Kulovec je te sklepe odobril, ko se je s strankinim vodstvom sestal na zadnjem obisku v Ljubljani 3. aprila 1941. Takrat je predlagal strankinemu vodstvu, naj stopi v zvezo z zastopniki drugih strank in z njimi osnuje narodni svet, ki se bo brigal za slovenske interesne, posebej če v Beogradu ne bo vlade. Člani eksekutive pa so tedaj baje tudi skle­ nili, » . . . da v slučaju okupacije stranka kot takšna ne bo dala svoje pomoči in imena k nobeni politični akciji, ki bi bila v prid okupatorju«. Isti člani so si tedaj tudi obljubili, da ne bodo delali drug proti drugemu, pa bodi tisti, ki bodo zunaj, ali tisti, ki bodo ostali doma.5 To formula­ cijo je napisal v svojih povojnih spominih na ta čas dr. Ivan Ahčin, nekdanji urednik »Slovenca«. Primerjava Kuharjeve formulacije o zadržanju stranke in stran­ kinih funkcionarjev pod okupacijo s formiliaciijo dr. Ivana Ahčina nas mora iznenaditi. V Ahčinovi formulaciji nam morajo udariti v oči zlasti besede »stranka kot takšna« ne bo dala svoje pomoči in i m e n a . . . Ni verjetno, da bi se bili nazori članov eksekutive v štirih dneh, to je od 30. marca do 3. aprila 1941 o pojmovanju taktiziranja z okupatorjem toliko spremenili. Primerjava obeh pojmovanj nam vsiljuje sklep, da eno od obeh ni originalno, še več, da je originalno vsekakor le Kuhar­ jev©, Ahčinovo pa spremenjeno. Primerjava obeh vsiljuje tudi mnenje, da je Ahčinovo pojmovanje napisano post festum in to z zelo jasnim namenom, da bi namreč opravičilo tisto taktizerstvo, ki so ga vodniki ljubljanske eksekutive praktično uporabljali med vojno. Na to kaže tudi zgoraj omenjena Kuharjeva kritika Natlačenovega ravnanja v odnosih z Italijani. Na tem mestu moramo še enkrat poudariti, da Natlačen ni bil v Sloveniji sam kriv za kapitulantsko politiko v dneh aprilske vojne 1941. Bil je član in predsednik narodnega sveta, ki je kot celota odigral ka­ pitulantsko vlogo in slovenski narod brez odpora pripeljal pod okupa­ torski jarem. V narodnem svetu je v največji meri sodelovala SLS kot takšna, da uporabimo Ahčinov izraz. Poleg nje pa so seveda sodelovali tudi predstavniki drugih slovenskih meščanskih strank. In ko so se ka- pitulanti prelevili v kolaborante v Graziolijevi konzulti, je Natlačen kot bivši visoki državni in politični funkcionar poleg drugih tudi on sodeloval v konzulti — po odobritvi eksekutive SLS. o d p o r proti take­ mu sodelovanju se ni pojavil v eksekutivah strank, temveč v širokih ljudskih plasteh, kar so vedeli tudi predstavniki slovenske buržoazije. »V široki javnosti s e . . . ni odobravalo sodelovanje nekih slovenskih ljudi v konzulti«, je zapisal človek iz njihovih vrst.6 Natlačenu je sicer po njegovih lastnih besedah začelo presedati, da je Grazioli izrabljal njegovo osebo, ugled in položaj za poklonitvene izraze v Rimu, ni mu 5 Ivan Ahčin, Spomini na začetek naše tragedije, Koledar Svobodne Slovenije 196(1, str. 129—156. 6 Poročilo Slovenske zaveze. 82 pa dal nobene protivrednosti. Toda seja eksekutive SLS. na kateri je 26. maja Natlačen poročal o svojem delu, je soglasno potrdila njegovo poročilo in se soglasno tudi izrekla, naj sprejme imenovanje v konzulto ter stori vse, kar bodo Italijani od njega zahtevali v zvezi s potovanjem v Rim in k Musisoliniju.7 To se pravi: eksekutiva SLS je soglasno> cdo- brila kolaboracijo z Italijani in je zato SLS »kot takšna« bila kriva za kolaboracijo. Taka politika je ustrezala trenutnim interesom klerikalne in druge z njo zvezane buržoazije. Toda s tako politiko so se politični vrhovi buržoazije še bolj oddaljili od širokih ljudskih množic, ki svojih interesov niso videle v,povezavi z okupatorskimi oblastniki in njiho­ vim, režimom. V novih okoliščinah, kakršne so se izoblikovale v »ljubljanski Slo­ veniji« v aprilu in maju 1941 tudi s pomočjo domačih kapitulantov in nato kolaboranlov, je bilo važno vprašanje, kdaj bo po mnenju ekseku­ tive SLS nastopil tisti trenutek, ko SLS kot takšna ne bo več mogla nuditi svoje pomoči okupatorju in kako se bo tej pomoči odrekla. Reči moremo, da je odločilni trenutek v oblikovanju taktike kleri­ kalnih politikov nastopil na seji eksekutive SLS dne 26. maja 1941. O tej seji oziroma o problemih, ki jih je reševala, ne vemo dosti. Iz Na- tlačenovega poročila v London vemo, da je Natlačen na njej poročal o svojem delu za čas od 17. aprila 1941 dalje, poročal tudi o imenovanju in bližnjem potovanju konzulte v Rim in da je eksekutiva v celoti po­ trdila Natlačenovo poročilo ter se soglasno izrekla, naj Natlačen sprejme mesto v konzulti in sprejme vse, kar bodo Italijani zahtevali od njega v zvezi s potovanjem v Rim.8 Toda eksekutiva SLS ni razpravljala samo o tem, o čemer je Natlačen poročal zastopnikom SLS v London. Seja je bila strogo tajna. Na njej so razpravljali še o raznih drugih problemih, med njimi tudi o svojem taktiziranju pod okupacijo. Podatke o tem nam nudi razprava kontrarevolucionarnega emigranta Janeza Martinca »Slo­ venija v komunistični revoluciji« v Koledarju Svobodne Slovenije za .1952. V njej govori najprej ó seji vodstva SLS dne 3. aprila 1941, ki ji je prisostvoval tudi dr. Kulovec, da so na tej seji člani izvršnega odbora SLS, kakor že vemo, sklenili, da ne bo dala stranka kot takšna svoje pomoči in imena k nobeni akciji, ki bi bila v prid okupatorju. -Nato pa pisec dodaja: »Nekaj tednov pozneje je Izvršni odbor s t ranke. . na tajnem sestanku že pod okupacijo ta sklep ponovil«. Ta »nekaj ted­ nov pozneje« ni mogel biti v času oblastnega funkcioniranja narodnega sveta, ker za tak ponoven sklep še ni bilo potrebnih okoliščin, med 17. aprilom in 26. majem pa nedvomno kake seje eksekutive ni bilo, ker bi siceT Natlačen v svojem poročilu 26. maja ne zajel prav tega časa svo­ jega dela in ga predložil v odobritev. Ta »nekaj tednov pozneje« se more potem nanašati le na 26. maj 1941. Na ta datum kaže tudi ustano­ vitev Slovenske legije, ki je bila usitanovljena 29. maja 1941. Ustanovna konferenca zanjo je bila po Smersujevih besedah sklicana »na pobudo 7 Natlačen. 8 Natlačen. 83 naših vodilnih politikov«.9 Logično je, da je tako pobudo prediskutiral pristojni strankin forum. To pa se je zopet v tej zvezi moglo zgoditi le 26. maja 1941. Podatki o seji eksekutive SLS so torej skromni. Natlačenovi so ne­ posredni, drugi pa bolj posredni. Za nas je važno, kakšne sklepe moremo napraviti iz vseh skupaj. Seja je potekala pod vtisom nekakšnega razočaranja nad Italijani, ker slovenskim buržoaznim politikom niso dali nobene prave protivred­ nosti za njihov odnos do Italijanov. Spričo tega dejstva je vprašanje nadaljnjega taktiziranja imelo važno mesto v kompleksu tedanjega raz­ pravljanja. Toda v jedru tega vprašanja niso bili samo odnosi do itali­ janskih okupatorjev, temveč tudi odnosi do širokih slojev slovenskega naroda, ki so kapitulantskim in kolaboraciomstičmm taktizerjem že dale vedeti, da njihove politike niso odobravale. Dejstvo, da je eksekutiva odobrila Natlaeenovo poročilo za nazaj in njegove bližnje delo za na­ prej, to se pravi sodelovanje z italijanskimi okupatorji, kaže, da jedro taktizerskega problema sploh niso bili Italijani, temveč odnos do doma­ čega ljudstva. Stranka »kot takšna« je zašla v kolaboracijo in se dis­ kreditirala. Treba je bilo rešiti izgubljene pozicije ali vsaj padajoči ugled pri ljudstvu, ki okupatorjev ni maralo. Poseben ozir so strankini vrhovi imeli do zahodnih zaveznikov in za primer njihove zmage nad Hitlerjem. Po njihovem mnenju je bilo za ta primer treba na skrivaj pripraviti organizirano vsenarodno gibanje odpora, ki bi se moralo spro­ stiti, ko bi se zavezniške sile približale naši deželi. Po takratnem mne­ nju strankinih vrhov je bil ta cilj še zelo daleč. Kaj torej storiti? Ravnati v smislu navodil, kakršna poznamo iz Kuharjevega govora 10. septembra 1944? Nemogoče. Stranka se je že diskreditirala s priklanjanjem njenih predstavnikov italijanskemu oku­ patorju. Treba je bilo nekaj novega. Takrat se je po mojem mnenju rodila nova formula o odnosu do okupatorja, formula, ki jo poznamo iz Ahčinovih spominov iii razprave Janeza Martinca, formula,, po ka­ teri »stranka kot takšna« ne bo dala svoje pomoči in imena k nobeni akciji, ki bi bila v prid okupatorju. Pri tej jezuitsko zviti formuli je bila bolj kakor pri katerikoli drugi usodna njena vsebinska interpreta­ cija, to se pravi dejansko življenje, ki se je razvilo po njej. To pa je pokazalo, da se je politika eksekutivne SLS še naprej razvijala v na­ sprotju z navodili, kakršna je dr. Kuhar objavil kot sklep eksekutive z dne 30. marca 194.1. Rešitev svojih položajev za bodoče so člani eksekutive SLS videli v ustvaritvi neke nove organizacije, ki naj bi bila okupatorju neznana, torej ilegalna, ki naj bi organizirala in zbirala pristaše SLS v Ljubljani in na deželi za nastop proti okupatorju. Funkcionarji stranke naj bi kot člani stranke nastopali kvečjemu samo v tej ilegalni organizaciji. Kolikor bi nastopali v javnosti z okupatorji, bi ne nastopali kot člani stranke, temveč le kot zasebniki. To se pravi, njihova povezanost z oku­ patorji bi bila le navidezna, le taktična poteza, pravi izraz njihovega B Smersujev govor 8. VII. 1943. 84 mišljenja- in odnosov do okupatorjev bi bila pa ilegalna organizacija. Da bi se slovensko ljudstvo še bolj prepričalo o dobrih, namenili stran­ kine organizacije, so sklenili še to, da bi najvidnejši stari strankini možje, to je vrhovno vodstvo SLS, ki so ga sestavljali dr. M. Natlačen, dr. Ivan Ahčin, Ivan Avsenek, Marko Kranjc, Miloš Stare, dr. Bogomil Remec, dr. Jože Basaj, bili kolikor mogoče za kulisami, da bi ostali neomadeževani, vodilna mesta v ilegalni organizaciji pa naj bi zasedli kolikor mogoče ljudje drugega reda.10 Sklepi ljubljanskega vodstva SLS dne 26. maja 1941 so bili zelo važni za nadaljnji razvoj meščanske politike v Ljubljani in v krajih, do katerih je segal njen vpliv. Omejeni niso ostali samo na organizacijo klerikalnega dela SLS, temveč so njihovo taktizersko metodo kmalu povzeli tudi voditelji liberalnega tabora. Seveda je bilo problematično že takrat, koliko bo ta-metoda prevzela slovenske ljudske "množice1, ki so že do takrat izrazile odklonilno stališče do okupatorja in politike buržoaznih vrhov. Le nekaj mesecev razvoja Osvobodilne fronte je bilo treba, da se je pokazalo1, kako taktizerstvo buržoaznih politikov ni bila metoda, ki bi z njo slepili italijanskega okupatorja, temveč mnogo bolj široke sloje slovenskega naroda. Rezultati zato niso izostali. Osvo­ bodilna fronta je buržoaznim' vrhovom v kratkem pobrala večji del njihovih nekdanjih pristašev in jih pridobila za svojo politiko, to je za politiko odprtega borbenega odnosa do okupatorja. Voditelji kleri­ kalne ilegale so takrat pustili, vnemar okupatorja in začeli ostro na­ padati osvobodilno fronto in njeno partizanstvo. Slovenska legija Eksekutivna SLS na svoji seji 26. maja 1941 ni samo diskutirala o oblikah bodoče aktivnosti klerikalnih organizacij, temveč je sprejela tudi praktične sklepe. Eden od teh je bil, da dr. M. Natlačen še naprej sodeluje z Italijani. Drugi sklep se je nanašal na ustanovitev ilegalne vojaške organizacije, ki bi naj pomagala zahodnim zaveznikom in pri­ pravljala slovenski narod na trenutek, ko bodo zahodni zavezniki za­ htevali od njega vojaški nastop. Vse okoliščine govore za to, da je eksakutiva SLS prav na tej seji sklenila ustanoviti »Slovensko legijo« oziroma obnoviti organizacijo istega imena, ki jo je v dneh razpada jugoslovanske vojske že skušal realizirati dr. Natlačen z narodnim sve­ tom, pa se mu mobilizacija vanjo ni posrečila. Ustanovni sestanek za Slovensko legijo kot tajno ali podtalno1 vo­ jaško organizacijo je bil 29. maja 1941 v prostorih Delavske zbornice na Miklošičevi cesti.11 Prisostvovalo je okoli 12 delegatov. Med "njimi so 10 Direktnega vira, ki bi govoril o prav takih sklepih, sicer ni, toda kasnejši razvoj ilegalnih organizacij predpostavlja gornjo razlago v bistvu kot edino možno konsekvenco razpravljanja na seji eksekutive SLS dne 26. maja 1194-1. n Janez Martine, Prvo leto komunistične revolucije v Sloveniji. Kole- dar-Zbornik Svobodne Slovenije 1952, Buenos' Aires 1951, str. 207. Cit. Mar­ tine, Prvo leto KRŠ.. 85 bili zastopnik SLS, zastopniki mladinske JRZ, Zveze združenih delav­ cev, Zveze fantovskih odsekov, Kmečke zveze, katoliških nameščencev itd.,12 predstavniki velikih slovenskih političnih m kulturnih skupin, kakor je kasneje povedal R. Smersu. Med njimi je bil tudi član Kato­ liške akcije, kar je bilo pomembno zlasti v kasnejšem razvoju te voja­ ške organizacije. Pri nadaljnjem organiziranju in širjenju po Ljubljani in izven nje so namreč pomagale organizacije, katerih zastopniki so se udeležili ustanovnega sestanka. Večina na ustanovnem sestanku zastopanih organizacij je spadala Y veliki sklop najrazličnejših strokovnih in stanovskih organizacij kle­ rikalne SLS, tako da so bile pravzaprav le podaljšana roka centralne politične organizacije SLS. Njeno vodstvo je za ustanovitev Slovenske legije dalo tudi direktno pobudo, kakor je dve leti nato potrdil vodja Slovenske legije Rudolf Smersu.13 To pobudo'potrjujejo tudi Mirko Bi- tenc, Marko Kranjc in Andrej Križman, avtorji razprave »Slovenci v borbi za svobodo v dobi okupacije«, kjer so jasno napisali, da je Slo- vensko legijo ustanovila Slovenska ljudska stranka.1 4 Stranka se je po­ brigala tudi za legijino vodstvo. Določila ali potrdila je take, ki so lahko bili v najtesnejšem kontaktu z onimi, ki so ostali globlje v ozadju. Ne­ posredno iz svoje srede je vodstvo SLS določilo za desetčlanski centralni organ Slovenske legije dva člana, ostale pa je vzela iz zastopnikov po­ vabljenih organizacij, ki so itak bile organizacije SLS. Iz širšega vod- sta SLS sta bila Rudolf Smersu, ki je postal vodja Slovenske legije in kot tak.načeloval desetčlanskemu odboru ter vodil organizacijski refe­ rat, in dr. Albin Šmajd, bivši advokat v Radovljici, ki je bil poverjenik za obveščevalno službo. Med drugimi člani je imel ing. Jože Sodja re­ ferat za propagando, Andrej Križman je pomagal kot politični svetova- vec, kaplana Franc Malovrh in Tone Duhovnik sta bila organizatorja Slovenske legije na podeželju, Slavko Češnovar, uradnik OUZD je bil blagajnik. Vojaško tehnične zadeve je prevzel polkovnik Peterlin. Ko se je kasneje organizacija še razrasla in posli povečali, so> osrednjemu vodstvu dodali še nekaj novih sodelavcev.15 Pobuda za Slovensko legijo, njena ustanovitev, sestava vodstva in kasneje še posebej njeno delovanje kažejo, da je Slovenska legija bila v celoti instrument politike klerikalnega vodstva SLS. Dasi je po za­ snovi bïla vojaška formacija, je dejansko ta okvir daleč presegala. Spri­ čo v ozadje umaknjenega vrhovnega vodstva je bila Slovenska legija sočasno tudi »vidni« politični organ, prek katerega je odmaknjeno vod­ stvo izvajalo svojo politiko, svoje namene; bilo je skratka kar njeno nadomestilo. R. Smersu je dve leti kasneje direktno priznal, da je Slo- 13 ibid. — Smersujev #ovor 8. VII. 19+3. 13 ibid. 14 Spis proti Mirku Bitencu. vrhovno sodišče K 1/48-63. Cit. Spis proti Bitencu. 13 Po primerjavi podatkov pri Marti.neu, Prvo leto KRS. str. 308 m v spisu proti Milanu Fincu, okrožno sodišče v Ljubljani K 197/4-9 ter Saje. Beloeardizem. str. 165. 86 venska legija bi la n e samo vojaška, temveč t u d i pol i t ična organizaci ja. 1 6 Njen pol i t ični z n a č a j se je v e č k r a t pokaza l . N p r . t a k r a t , k o se je od dveh nevarnost i , k i so j ih ustanovitel j i Slovenske legije videli p r e d se­ boj, n a m r e č o k u p a t o r in komunizem, bi lo t r e b a odločiti za boj p r o t i »nevarnosti komunizma«. T a njen z n a č a j je p o k a z a l o izdajanje samo­ stojnega i legalnega lista »Svobodna Slovenija«. P a no s a m o to. Ves čas o b s t a n k a Slovenske legije je Kila n jena akt ivnost p r e p l e t e n a z "direkt­ n imi vpl iv i osrednjega vodstva SLS. O n a m e n i h in ciljih Slovenske legije so njeni organizator j i m a l o spregovoril i . Že ob njeni us tanovi tv i so p o Smersujevih besedah videli p r e d seboj d v e n e v a r n o s t i : »nevarnost k o m u n i z m a , k i si b o v t o k u oku­ paci je ali o b n jenem koncu poskuša l p r i d o b i t i oblast n a d množicami, in nevarnost , k i je grozila od okupator ja« . P o is tem avtorju se k o m u n i ­ stov ob ustanovi tv i še niso bali, k e r se p o nj ihovem mnenju bili še slabi. 1 7 V (skladu s tem spoznanjem so izdelal i t u d i delovni p r o g r a m , ki je v g lavnem obsegal naslednje - točke : 1. zb i rat i orožje in se sistematič­ no p r i p r a v l j a t i na odpor p r o t i okupator ju , da bi v u g o d n e m t r e n u t k u s svojimi si lami p o d p r l i osvobodilno vojsko zaveznikov, s k u p a j z n j imi zasedli vse p o Slovencih obl judeno ozemlje ter n u d i l i oporo slovenski n a r o d n i oblasti p r i vzdrževan ju r e d a in m i r u ; 2. organizirati- zbiranje in dostavl janje vojaško važnih p o d a t k o v za zavezniško vojsko, t o je organiz i rat i obveščevalno s lužbo za korist i z a h o d n i h zaveznikov; 3. š ir it i p r o p a g a n d o iz inozemstva, k a r je p r a k t i č n o pomeni lo posredovat i informaci je zahoda. 1 8 . Bistveno dopolni lo gornjim t o č k a m pomeni prisega, k i so jo m o r a l i izreči novi č lani p o zamisli- legijinega vodstva : »Jaz N. N. prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bann od danes dai!je • zvest član! Slovenske legije, katere namen mi je znan, da se bom. borni in de'.al po svojih močeh v njenem okvirnu in. po fnijenem '.programu za svobodo in samo­ stojnost slovenskega naroda, da bom navodila, naročila m povelja vedno točno izvrševal, da ne bom nikoli izdali.njenih tajnosti, njenega obstoja, njenega d d a im injenih članov. Zavedam se, da me čaka božja kazen in maščevanje naroda. če b,i to prisego prelomil. Talko mi Bog pomagaj!«1 9 Globlji p r e t r e s delovnih n a m e n o v in prisege Slovenske legije n a m odkr i je p o m e m b n a dejstva, k i znač i lno osvetljujejo mesto, k i ga je imela Slovenska legija s svojimi očeti vred v razvoju dogodkov n a Slo­ venskem med osvobodilno vojno. P r i n c i p boja p r o t i o k u p a t o r j u je sicer izražen, toda z omejitvi jo n a ugodni t r e n u t e k , k o bi bil p r a k t i č n o u p o - "-Smersujev govor 8. VII. 1945 17 ibid. . . 1 8 Martine, Prvo leto KRS, str. 208. — Mirko Bitenc, Marko Kranjc in Andrej Križman, pisci razprave »Slovenci v borbi za svobodo v dobi okupa­ cije«, navajajo pri prvi točki, naj bi Slovenska legija s svojim odporom podprla tudi »redno jugoslovansko vojsko«. Toda teh besed v začetku legije gotovo ni bilo, dostavili so jih pač 'kasneje, ko so se klerikalni vrhovi pove­ zali z Mihailovičem. Spis proti Bitencu K 1/48. Kadar gre za ipodatek iz tu navedene razprave, citiram samo njene avtorje: Bitenc, Kranjc, Križman. 19 Saje, Bel'Ogardizem, str. 14)7. 87 e rabljen, je odmaknjen v nedoločeno in nejasno prihodnost. V prisegi je pa ta princip že кат omrtvičen s tem, da sovražnik, s katerim naj bi se člani legije borili, imenoma sploh ni naveden. Namen boja je na­ kazan le delno, to je za svobodo in samostojnost slovenskega naroda, v ostalem je pa zakonspiriran v absolutnem zaupanju v Slovensko le­ gijo. Zedinjenje slovenskega naroda, ta stoletna točka iz programa o Zedinjeni Sloveniji, se prav tako ne omenja. Iz Smersujevega govora sicer vemo, da so na ustanovnem sestanku razpravljali o izpolnjenj.u »vseh slovenskih teženj po svobodi in pridobitvi izgubljenega ozemlja«, toda v prisegi formalno tega niso izrazili.20 Dalje preseneča dejstvo», da se z nobeno besedo ne omenja Jugoslavija. Pomanjkanje » Jugoslavije« v prisegi Slovenske legije govori za to, da so v Slovenski ljudski stranki v tistih dneh med vodilnimi politiki prevladali tisti, ki niso .mislili na obnovitev Jugoslavije. V tem stališču se je nadaljevalo prizadevanje tistih ljudi, ki so v aprilskih dneh narodnega sveta hoteli napraviti Slovenijo za samostojno državo in jo samostojno vključiti v trojni pakt. Slovenska legija naj bi po mnenju teh politikov bila instrument za iiresničenje njihovih. separatističnih tendenc. Obnova Jugoslavije se med cilji Slovenske legije pojavi šele pozneje, ko so na politike v do­ movini začeli intenzivneje pritiskati njihovi zastopniki v Londonu. Odločen poudaTek je v prisegi izrečen ha tajnosii organizacije Slo­ venske legije. Njeni ustanovitelji so že ob samem začetku hoteli držati svojo organizacijo v največji tajnosti. »Hoteli smo, da se stvar ne izve v javnosti in celo dobro poučeni ljudje niso vedeli o Slovenski legiji več, kot da obstoja in da dela,« je kasneje o njej izjavil R. Smersu. Če upoštevamo okoliščine, v katerih je Slovenska legija nastala, razočara­ nje nad Italijani in strah za odmik ljudskih množic, moramo reči, da je ilegala Slovenske legije vsaj v tistem času bila mišljena iskreno» in resno, čeprav v tistem času ni predstavljala nobene nevarnosti za okupatorja, ne glede na to, da je bila še ničeva tudi njena borbena vrednost v ti­ stem času. Po ustanovitvi je Slovenska legija začela s svojim delom. Vodstvo je začelo ustanavljati osnovne celice na terenu, v mestu «in na deželi. Toda večjega razmaha dolgo ni bilo. Za to ni bilo niti notranjih niti zunanjih razlogov. Na znotraj ni Slovenska legija postavljala nikakega akcijskega programa. Vse njeno delo je bilo računano le na pripravo za upor ob ugodnem trenutku, ki naj bi nastopil ob invaziji zahodnih za­ veznikov. Na zunaj za tako invazijo leta 1941 ni bilo nobenih možnosti. Ustvaril jih ni niti nemški napad na Sovjetsko zvezo» 22. junija 1941, ker so nekaj mesecev bib Nemci tisti, ki so zmagovali na vzhodni fronti. Nekdanji kapitulanti in nato kolaboranti so ob vsaki priliki celo sejali dvom v Sovjetsko zvezo. S tem so po mnenju Slovenskega poročevalca sejali malodušje v slovenske ljudi, vplivali demoralizujoče in razdirali fronto v sovražniko'Vem zaledju.21 M Smersujev govor S. VIT. 1945. u SPor 4. Vil. 1941. 88 tv Nov moment za Slovensko legijo in njene klerikalne politike kakor seveda tudi za vse tiste, ki so bili njim enaki, je pomenil nastop Osvo­ bodilne fronte, ki je v popolnem nasprotju z nameni slovenskih buržo-az- nih vrbov postavila oboroženi boj z okupatorji kot akcijsko geslo in z njim tudi začela. Stari kapitulanti so glede njega sicer računali, da bo gibanje OF zaradi sovražne moči* zamrlo, toda strahu pred morebitnim njegovim uspehom kljub vsemu niso mogli skriti. Iz strahu pred »temnimi elementi« se je v Slovenski legiji na široko razvila obveščevalna služba. Iskanje podatkov in informacij je pri njej vedno zavzemalo znaten del njene aktivnosti. Saj je zbiranje podatkov obveščevalne narave stavila tudi v svoj delovni načrt. Zdi se. da je spočetka in še dolgo potem zbirala informacije pod šifro OBV.22 Po pri­ znanju Milana Finca, enega od vidnejših članov Slovenske legije, njena obveščevalna služba ni büa organizirana posebej, to je po kakem po­ sebnem organu v legiji, temveč se je vršila po samih članih legije. To se pravi, da je Slovenska legija predstavljala eno samo veliko obvešče­ valno mrežo.23 In to obveščevalno mrežo so klerikalni politiki usmerili proti Osvobodilni fronti. Približal se je čas, ko je od dveh nevarnosti postajala vedno večja tista, ki so jo klerikalni politiki dolgo podcenje­ vali. Namesto zbiranja podatkov proti okupatorju je postalo važnejše zbiranje podatkov o, gibanju »komunistov«. Za ilustracijo naj navedem konkreten primer. Protikomunistični krožek KA v Polju pri Ljubljani se npr. z okupatorjem sploh ni bavil. Pač pa se je bavil s komunisti. Primer v malem dajejo sejni zapisniki enega njegovih članov, Martina Kramerja. Njegovi zapisniki se bavijo z organizacijo zaupnikov po vaseh in sestavljanjem seznamov komuni­ stov po vaseh tedanje občine Polje. Značilno dejstvo v razvoju tega pratikomunističnega krožka KA je bilo, da se je avgusta 1941 kar pre­ levil v celico Slovenske legije in pod tem naslovom nadaljeval s sestav­ ljanjem »sumljivih« oseb.24 Pregledovanje prebivavcev po vidiku, kdo je za OF in kdo proti, so legijaši imenovali — perlnstracijo prebivavstva.25 Centrala Slovenske legije je nabrane podatke deloma uporabljala za domače potrebe, sicer pa jih je dajala na razpolago Inteligence Service oziroma jih je po svo­ jih posebnih kanalih pošiljala v London ministru dr. Mihu Kreku.2 6 Te kanale so uredili dokaj zgodaj, jeseni 1941 so že funkcionirali. Kmalu za tem so se v londonskem radiju oglasili emigranti, ki so v smislu želja bnržoaznih vrhov doma kmalu nastopili proti partizanom. Obveščevalna služba Slovenske legije je kmalu potem, ko je obrnila svojo pozornost na delovanje Osvobodilne fronte, odkrila, da nemško napredovanje na vzhodni fronti ni vplivalo demobilizujoče na gibanje OF, da je ravno nasprotno »vse ljudstvo drvelo« za njo. Ta silni Tazmah 22 Zasiliševanje Viktorja Ziiberta v spisu pirotó dr. Kösitlu, Ko 526/45. 23 Zasliševanje Milana Finca v spisu proti dr. Köstlu, Ko 526/45. 24 Bitenc Kranjc. Križman K i/48. 25 Spis proti Fincu K 197/49. 26 Bitenc. Kranjc, Križman. O • 89 O F na slovenski zemlji in v Ljubljani še posebej ne glede na operacije na vzhodni fronti je tudi doma odkril drugačno razmerje sil, kakor so si ga domišljali in želeli predstavniki buržoazije in z njo povezane Cerkve. Nasprotniki Osvobodilne fronte so začeli polagoma iiî vidneje ka­ zati svojo nejevoljo nad aktivnostjo Osvobodilne fronte. Začetki pa so- bili skromni, odeti le v ustno propagando, ki jo je vestno zabeležil Slo­ venski poročevalec. Tedne in mesece so širili pomisleke proti oborože­ nemu boju, zlasti pa svoje antipatije do Komunistične partije Sloveni­ je.27 Ta jim je bila najhujši kamen spotike. Osvobodilno fronto so nam­ reč obtoževali, da je bila le plašč za komuniste, komunistom samim pa so odrekali vsak patriotizem, še več, obtoževali so jih dezerterstva iz jugoslovanske vojske in izdajstva narodnih interesov.28 Po prvih uspelih sabotažnih akcijah in partizanskih bojih na Gorenjskem julija in avgu­ sta 1941 so ti nasprotniki začeli tarnati in godrnjati nad žrtvami, ki so jih povzročili spopadi, češ da še ni čas za take nastope proti okupator­ ju.29 V tistih poletnih mesecih 1941 nekako so nastali očitki, da so bili »komunisti« usmerjeni protizavezniško, protidemokratsko in protijugo- slovansko ter protìdinasticno.30 Resnica je seveda v marsičem bila dru­ gačna. Ustna propaganda proti Osvobodilni fronti in njenemu partizan­ stvu je bila začetna in v javnosti vidna stopnja nasprotovanja,narodno­ osvobodilnemu gibanju pod vodstvom Osvobodilne fronte in Komuni­ stične partije. Ofenzivnemu zaletu Osvobodilne fronte ni škodovala, pač pa je njen razmah spodbujal njene nasprotnike k večji aktivnosti. Pobudniki, ustanovitelji in organizatorji Slovenske legije so tedaj začeli spoznavati, da se hitro približuje tista druga nevarnost, ki so jo pred­ videvali ob ustanovitvi legije, namreč nevarnost »komunizma«. Za na­ daljnjo akcijo ni bilo več važno odklonilno stališče do okupatorja, tega so vedno .bolj puščali vnemar, važno> pa je postalo odklonilno stališče do Osvobodilne fronte. Nekaj mesecev kasneje, 22. novembra 1941, je Slovenski poročevalec označil ta njihov razvoj z naslednjimi besedami: »Ne narod, temveč položaj m sebične koristi so jim na umu. Iz strahu pred lastnim narodom padajo vse globlje.« Druga nevarnost je Slovenski legiji vcepila več intenzivnosti v nje­ ni dejavnosti. Pokazala se je v dveh smereh. Prva se je tikala predvsem okrepitve organizacije, druga pa javne propagande proti oboroženemu boju, ki ga je propagirala Osvobodilna fronta. Aktivnost v prvi smeri je trenutno bila najbolj intenzivna. Z njo so klerikalni voditelji hoteli preprečiti odhod svojih pristašev v Osvobo­ dilno fronto in jih sočasno zadržati zase, da bi si tako ustvarili zadostno silo za poznejšo uporabo. Aktivnost v tej smeri je bila zelo konspira­ tivna. Vodili so jo po starih strankinih kanalih, kolikor so se ohranili iz prejšnjih časov, ali pa po svojih posebnih zaupnikih. Omrežje svojih ••« SPor 25. VII. 1941. 28 SPor 6. IX., 24. X., m 8. XI. .1941. 29 SPor 16. VIII. in 25. VIII. 1941. s 0 Bitenc. Kranjc, Križman K 1/48. 90 celic so začeli spletati tako. da so uglednejše klerikalne pristaše klicali na sestanke v Ljubljano, ali pa so odposlanci centralnega vodstva hodili po deželi in za lokalne organizatorje pridobivali župane, župnike in kaplane. Kakšna je v tej dobi razvoja Slovenske legije bila njena intenziv­ nejša aktivnost, moremo videti iz zaslišanj na povojnih procesih proti ljudem, ki so inorali odgovarjati za svoje medvojno delo in zadržanje. Tako je npr. Anton Perčič iz Paradisea v občini Šmarje na Dolenj­ skem izjavil, da je bil avgusta 1941 v Ljubljani na sestanku pri Smersn- ju. Ta mu je tedaj naročil, naj zbere »mlade fante za ohranitev reda, da ne bi v slučaju končane vojne temni elementi izrabili priložnosti za ne* mire«. Ponovno je bil na takem sestanku v Ljubljani septembra 1941. Smersu mu je tedaj celo namignil, da bo vojna kmalu končana in naj Perčič v ta namen zbere svoje fante. Smersujevo naročilo je Perčič izpolnil in organiziral Slovensko legijo na Grosupljem, v Žalni in Šmar­ ju. V vsakem kraju je postavil enega, ki je potem naprej zbiral fante. Podobno nalogo je imel v sosednih vaseh nekdo drugi, ki je na enak načim organiziral Slovensko legijo v Sp. Blatu, Račni in Šentjurju. Perčič sam jo do konca septembra 1941 zbral 17 ljudi. Za pozimi je pa izjavil, da ni nič organiziral, češ da je bilo premraz.3 1 Razume se, da Anton Perčič ni bil edini Smersujev zastopnik, ki je organiziral Slovensko legijo na terenu. Kasnejša Smersujeva in druga poročila o obsegu organizacije predpostavljajo, da je takih organizator­ jev bilo veliko, da so še pred koncem 1941 razpredli Slovensko legijo po vseh občinah ljubljanske pokrajine3 2 in segli tudi na Gorenjsko, Štajersko in Primorsko.3 3 Toda ta razmah je legija doživela šele v času, ki tu. ni več predmet našega obravnavanja. V dobi, ki še spada v okvir našega razpravljanja, ali pa postopoma prehaja v naslednjo stopnjo aktivnosti, so kot organizatorji, predvsem pa kot pobudniki oziroma pospeševavci organiziranja Slovenske legije na­ stopili tudi številni župniki in kaplani. Na to pot so jih usmerile škofove direktive in izjave. Posebno važno je bilo škofovo pismo duhovnikom ljubljanske škofije z dne 24. oktobra 1941 in v njem besede: »Podvigi raznih osvobodilnih gibanj nerazsodnih ljudi v sedanjih razmerah naro- dii ne koristijo nič, pač pa mu hudo škodijo.« Mnogo dalj pa je šel y ustnih izjavah. Tako je npr. na posvetu z duhovščino trebanjske deka- nije v Št. Rupertu na Dolenjskem dne 26. novembra 1941 govoril, da' morajo duhovniki propagirati proti narodnoosvobodilnemu gibanju s prižme in med farani, češ da je narodnoosvobodilna vojska proti veri in da s partizani ni mogoče sodelovati. Prek cerkvenih organizacij mo­ rajo vplivati, da ljudje ne bodo pristopali k Osvobodilni fronti.34 Pritisk iz škofije ni bil brez posledic. Medtem ko so prej samo nekateri izrazi- 31 Zaslišanje Antona Perčiča v spisu proti Viktorju Šviglju, okrožno sodišče v Ljubljani Ko 159/46. 32 Bitenc, Kranjc, Križman K 1/48. 8 3 ibid.- — Smersujev govor 8. VII. 1943. 34 Saje, Belogardfeem, str. 55. 91 tejši duhovniški politikanti bili aktivno usmerjeni proti narodnoosvobo­ dilnemu gibanju, se je po škofovem pritisku odklonilno stališče do O F med duhovščino okrepilo zaradi pokorščine škofu. Nekateri so sicer res bili le bolj suho pokorni, toda drugi so zato postali aktivnejši. Nekaj konkretnih izjav naj vidno pokaže, kako odločilen je bil vpliv škofije na odnos duhovnikov do Osvobodilne fronte. Župnik v Trnovem v Ljubljani Ivan Vindišar je na povojnem zasliševanju izja­ vil: »Na prižmci sem govoril samo tako, kakor je bilo naročeno iz ško­ fije«.343 Dosti več je povedal Lovro Sedej, ravnatelj usmiljenih sester sv. Vincenca Pavelskega. »Uradno proti OF nisem nastopil do škofove okrožnice duhovnikom in redovnikom.«35 Še jasneje pa je novo.dobo izrazil Peter Flajnik, župnik v Kočevju: »V jeseni leta 1941 sem dobil pismo od škofa oziroma pastirsko pismo vsem duhovnikom, v katerem je bilo prepovedano sodelovati z OF, vsled česar sem napram OF postal pasiven in sem se umaknil iz kakršnihkoli sodelovanj z OF. Držal sem se škofovih navodil. . .«3e Med duhovskimi propagatoci ilegalne Slo- venske legije so bili aktivni na deželi še mnogi drugi župniki in kaplani. Sistem vojaške organizacije je Slovenska legija gradila od zgoraj s sodelovanjem od spodaj, vmesne stopnje pa so zrasle med razvojem samim. Odposlanci centrale so postavljali zastopnike po vaseh, ki so zbirali trojke kot temeljne celice. Njihova naloga je bila po vaseh zbirati ljudi in seveda tudi orožje. Trojke so se vezale v roje z rojniki, ti v desetine in desetine v čete, ki so predstavljale vojaško formacijo posameznih občim. Čete so povezali v bataljone, ki so predstavljali vo­ jaško formacijo okraja oziroma okrožja. Toda ni znano, v kakšnem od­ nosu so te enote bile do tedaj veljavne politične upravne razdelitve. Ljubljanska okrožja ali okraji so bili združeni v posebno mestno po-, veljstvo s svojim vodstvom, ki je intenzivno sodelovalo neposreno s cen­ tralo.3 7 Tako zgrajen sistem organizacije Slovenske legije je že pred koncem 1941 prepletal vso ljubljansko pokrajino, zraven pa so ustvarili tudi žeodbore za Gorenjsko in Štajersko s Prekmurjem ter Primorsko.3 8 Tako zgrajena organizacija Slovenske legije je verjetno dajala nje­ nim ustvarjavcem vtis. moči. Po Smersujevih besedah je bilo namreč že po nekaj mesecih v legiji okoli 5000 zapriseženih članov.39 Visoka števil­ ka je sama na sebi lahko vzbujala zanos. Toda ne glede na visoko števil­ ko so v Slovenski legiji bile velike tudi slabosti. Prva od teh je bila ravno številka članov. Po vsej priliki ni bila pravilno prekalkulirana, oziroma je bila posledica varljivih zaključkov, ki so jih napravili po predvojnih volilnih seznamih. Druga slabost je bila pomanjkanje akcij- 34a Spis proti Ivanu Vindišarju, okrožno sodišče v Ljubljani Ko 765/Ì6. 35 Spis proti Lovni Sedeju in Jakobu Žagarju, okrožno sodišče v Ljub­ ljani Ko 581/46. __ 3e Spis proti Petru Flajniku, okrožno sodišče v Ljubljani Ko 312/49. « Martine, Prvo leto KRS, str. 208. — Smersujev govor 8. VII. 1943. — Spis proti M Fincu K ,197/49 in zasliševanje Milana Finca v spisu proti dr. Janku Köstlu, Ko 5261̂ 45-20. 38 Smersujev govor 8. VIL 1945. 38 ibid. 92 skega programa, ki bi v tistem, času člane legije tako prevzel, da bi se z nekakim entuziazmom vrgli na njegovo uresničenje. Tretja slabost je Lila nezadostna množična aktivnost ali sploh neaktivnost. V prvem momentu, ko je šlo v prvi vrsti za zbiranje članov, nezadostna aktivnost ni bila še tako vidna, ker je bilo pričakovati, da se bo šele pokazala. Toda še pol leta kasneje, ko so bile okoliščine že bistveno drugačne, so se organizatorji pritoževali, da je premalo aktivnosti in da se premalo dela kaže povsod.40 Tretja slabost je v bistvu bila konsekvenca druge slabosti. Četrta slabost pa je bila v kontrarevolucionarni vlogi Slovenske legije, o kateri bomo več slišali pozneje. Navedene slabosti so bile v svojih posledicah za politike, ki so izza kulis usmerjali delovanje Slo­ venske legije, neprijetne. Analizirajoč razvoj legije so kmalu spoznali tudi razloge za neuspeh svoje vojaške organizacije. Ne da bi šel sicer do kraja, je pisec »Poročila Slovenske zaveze o položaju v Sloveniji« z dne 20. maja 1942 ta neuspeh pojasnil z naslednjimi besedami: »V podeželju s o . . . zbrali zlasti katoličani razmeroma močne organizacije in vojaške formacije, a .čutiti jih ni bilo, ker je bilo njihovo delo le tiho priprav­ ljanje, ne akcijski nastopi kakor pri OF. Zato mladim ljuem mnogokrat niso imponirali in niso mogli zadržati akcije željno mladino. OF je to' razpoloženje ljudi psihološko odlično izrabila.«41 Isti avtor »Poročila SZ« je v istem poročilu povedal tudi vzroke, zakaj je OF tako uspela: »V tej formaciji (to je v Osvobodilni fronti, op. F. Š.) so videli in mnogi še vidijo edino resno moč, ki bi mogla in hotela družbo postaviti na no­ ve temelje, ki nima volje postaviti vse nazaj v prejšnji red in mir, tisti red, ki je doživel tak poloni v aprilu lanskega leta.«42 Slovenska legija pa je imela prav ta cilj, da bi se stari vodniki po končani vojni vrnili nazaj na stare položaje. Zato so vzroki za uspeh OF bili sočasno tudi vzroki za neuspeh Slovenske legije, ali bolje rečeno za nezadovoljiv uspeh Slovenske legije. Iniciatorji in organizatorji Slovenske legije so torej dobro vedeli, v čem so bile korenine za diametralno nasprotni razvoj Osvobodilne fronte in Slovenske legije. Svoje legije niso ustanovili, da bi našli skupni jezik z Osvobodilno fronto, temveč da bi jo onemogočili. Zato> kljub slabostim v organizaciji Slovenske legije niso hoteli nazaj, temveč na­ prej po poti, ki so jo nastopili ob ustanovitvi legije, po svojem osnov­ nem razpoloženju pa so segali še v čas pred vojno. Aktivnost v drugi smeri, ki se je razvijala vzporedno s postavlja­ njem organizacijskega omrežja, je obsegala propagandne ukrepe proti narodnoosvobodilnemu gibanju. Kakor smo zgoraj videli, se kaka bor­ bena akcija proti okupatorju v okviru Slovenske legije sploh ni poja­ vila. Ko je Smersu dajal navodila Antonu Perčiču, mu je sicer razložil, da je Slovenska legija naperjena proti okupatorju, toda sočasno tudi proti »temnim elementom«. Prav proti lem elementom je naperila vse s.vojë- sile.. 40 Okrožnica Slovenske legije v spisu proti dr. Kosilu Ko 526/45. 41 Poročilo Slovenske zaveze. 42 ibid. 93 \ . Vodstvo Slovenske legije je sredi novembra izdalo dva letaka, ki jih je napisal vodja legije, Smersu sam. V njih je odvračal Slovence od oboroženega boja proti okupatorjem, komuniste pa obdolžil peto>- kolonstva, hujskaštva in izdajstva. Zraven je Italijanom očital, da mo­ rejo komunisti vse to izvrševati tako rekoč pred njihovimi očmi, ker jim pač prija zločinsko delovanje teh elementov.43 Toda Italijani s Smersujevim nastopom niso bili zadovoljni in so ga zaprli, ker so se sprva, ko še niso poznali ozadja, čutili prizadeti, ker se je Smersu iz demagoških razlogov ostro obregnil ob nje. V posebnem pismu enemu svojih prijateljev je razložil, kako naj vso zadevo Italijanom pojasnijo, češ »... okrožnica je morala biti tako krepko napisana, da ni mogel nih­ če misliti, da prihaja iz italijanskih vrst, sicer bi ne imela efekta«. Smersu je prosu prijatelja, naj bi pri Italijanih razložil njegovo' intim­ no razmerje do Italijanov, dà bi tako čimprej prišel na svobodo.44 To so je tudi zgodilo. Smersu je prišel na svobodo, loda zadela ga je nova nesreča. Nje­ govo pisano je prišlo v roke Osvobodilne fronte, ki ga je objavila v Slovenskem poročevalcu ter tako razkrila ter zraven s primernim ko­ mentarjem obsodila Smersujev »višji« in »nižji« krog kot izdajavce lastnega naroda in zraven podpornike italijanskih okupatorjev.45 Proti partizanom Smersujevi ljudje niso nastopili samo s propa­ gandnimi letaki, temveč so jim hoteli škodovati tudi tako, da so svojim podeželskim zaupnikom izdali navodilo, naj italijanske tatvine opra­ vičijo pred slovenskimi kmeti s tem, da jih naprtijo partizanom4 9 in tako borce za svobodo razglase za tatove in rokovnjače. Sredi novembra 1941 se je klerikalno vodstvo Slovenske ljudske stranke odločilo izdajati ilegalno glasilo z naslovom ^Svobodna Slove­ nija«. Prva številka je izšla z datumom ĵ ĵ jQjaœaMbjLal1.8.41. List je bil centralno glasilo vseh pristašev SLS in članov Slovenske legije. Naloga mu je bila, med Slovenci propagirati ideje pripravljanja na ugodni trenutek ob koncu vojne ter odvračati Slovence od Osvobodilne fronte in partizanov. Zagovarjal je tudi politiko emigrantov v Londonu, ka­ terih izjave so v njem vedno našle dovolj prostora. Novo v Svobodni Slovenije je bilo, da je list v naslednjih številkah začel zagovarjati tak­ tiko Draže Mihailovića. Ta taktika za pobtike Slovenske legije in Svo­ bodne Slovenije sama na sebi ni bila sicer nekaj novega. Bila je že od začetka temeljna poteza dela njihovih politikov. Novo je bilo, da se je Draža Mihailović, ki se je v tistih tednih ob koncu 1941 pojavil kot dejavnik v življenju nekaterih meščanskih skupin, pojavil kot dejavnik tudi v večjem delu klerikalnih politikov SLS. Ta pojav je bil dokaz, da so klerikalni politiki opustili separatistične tendence in se pod pri­ tiskom zastopnikov v Londonu odločili za koncept — Slovenija v Ju­ goslaviji. Ta koncept so klerikalni politiki sprejeli pravzaprav že sep- 4 ' Letaki s podpisom ^Združeni Slovencu in »Zavedni Slovenek v NUK. 4 4 SPor 1. XI. 1941. »4L5Eo=iwl=!-XL-JÄ*L_ 4 9 ibid. 94 tembra 1941, toda ga propagandistično niso izkoriščali. Cas za to je nastopu šele z rojstvom »Svobodne Slovenije«. Naposled moramo reči še nekaj besed o kontrarevolucionarni vlogi Slovenske legije v slovenskem političnem življenju leta 1941. K spozna­ nju te vloge je največ prispeval njen vodja Rudolf Smersu. V znanem govoru 8. julija 1943, ki smo ga «e večkrat citirali, je sam povedal, da so že ob začetku, torej ob ustanovitvi legije spoznali dve nevarnosti: nevarnost komunizma in nevarnost okupatorja. Še mnogo jasnejši je bil Smersu glede .motivov, ki so naganjali klerikalne politike k ustam*- vitvi Slovenske legije, v članku »Ob 20-letnici Slovenske legije«, ki ga_ je napisal 1961.47 Tam pripoveduje, da so se že na velikonočni pone­ deljek 1941 zbrali na njegovem stanovanju zastopniki slovenskih kato­ liških mladinskih organizacij in razpravljali o potrebi organiziranja tajnih oddelkov, ki naj bi v vojaškem pogledu pripravili narod na trenutek, ko bo nastop zoper okupatorja in za zaveznike potreben, ko­ risten, uspešen in združen z najmanjšimi žrtvami. »Naslednje dneve so,« nadaljuje R. S., ». '.. prihajala poročila, da komunisti dvigajo glave rn pravijo, da je sedaj prišla njihova ura . . ., da komunisti zbirajo orožje in ščuvajo ljudi zoper tiste, ki so do sedaj Vodili javno življenje na deželi. Z oziram na ta mednarodni in domači položaj ni bilo mogoče niti trenutek več odlašati s protiakcijo ...« Do ustanovnega sestanka organizacije, ki naj bi to protiakcijo vodila, je potem prišlo 29. maja 1941, kakor že vemo. O kontrarevolucionarnem značaju Slovenske legije imamo še več pričevanj. Nam. že znanemu Antonu Peršiču je R. Smermi, ko mu je razlagal, proti komu je legija naperjena, rekel, da tudi proti »temnim elementom«. V vlogi takega značaja je 23. septembra spregovoril tudi Slovenski poročevalec; ko je zapisal: »Prebujena Slovenija«, »Kazina«, »Slovenska legija« žalostni ostanki, ki jih zbirajo bivši voditelji bivših JRS in JNS — to so sile, ki jih petokolonaši in narodni izdajalci . . . postavljajo nasproti Osvobodilni fronti. Z njimi .hočejo v korist itali­ janskih okupatorjev razbiti borbeno enotnost slovenskega naroda.«4 8 Sredi novembra 1941 je R. Smersu v svojih letakih odkrito udaril po narodnoosvobodilnem gibanju, slovenske kmete pa na poseben način ščuval na partizane, ki naj jih imajo za tatove in. rokovn jače. Ob kon­ cu novembra istega leta jè začela izhajati še »Svobodna Slovenija«, ki je odkrito in sistematično govorila proti narodnoosvobodilnemu gibanju pod vodstvom. Osvobodilne fronte in Komunistične partije. Kakšne sklepe moremo napraviti ' na temelju navedenih doku­ mentov? Slovenska legija je že ob ustanovitvi bila zamišljena kot organiza­ cija kontrarevolucionarnega značaja in je ta značaj ohranila v vsem nadaljnjem razvoju. Kolikor je bilo v njej sploh govora o okupatorju, to ni bilo govorjeno z namenom resničnega boja z njim, ker je bil ta 47 Rudolf Smersu, Ob 20-letaici Slovenske legije, Vestnik- SPB XH/1961. št. 4. str. '68. 48 SPor 23, IX. 19*1. 95 \ V V • S f tv UÀ ft-Чл^в U . ( * - ^ ^ V ***** < **-* ^ ^ f t A/V^v cilj postavljen tako daleč naprej, da praktično ni imel nobene vred- . nosti. Kolikor so politiki SLS operirali z besedami o boju proti oku­ patorju, je bilo to besedičenje, kakor nam kaže primer z Antonom Per- čičem, le sredstvo, da bi z njim laže in hitreje mobilizirali preproste ljudi za kontrarevolueionarne cilje. Ob takih dejstvih se moremo še vprašati, kdaj se je kontrarevolu- cionarni značaj Slovenske legije vidno pokazal. Pravzaprav bi bilo> na mestu vprašanje, kdaj ga je bilo najprej čutiti. Časovno opredeliti prav ta nastop, bi bilo "pa zelo težko, ker je ta protisila .rasla iz skromnih .pojavov pomislekov proti osvobodilni fronti in partizanstvu, se po­ časi razraščala v grajo in očitke, ki jim konkretnega, osebnega vira ni lahko ugotoviti. Lahko pa rečemo, da je celotni kompleks ustne pro­ pagande proti O F bil že viden izraz kontrarevolucionarne dejavnosti nasprotnikov Osvobodilne fronte, čeprav posameznih izjav ne moremo z določeno jasnostjo pripisati tej ali oni skupini ali celo osebi. Povsem drugače pa moramo soditi takrat, ko je določena skupina udarila po narodnoosvobodilneni gibanju, po Osvobodilni fronti ali Ko­ munistični partiji s svojim podpisom oziroma svojim nazivom. Pri tem je manj važno, če je ta naziv oziroma podpis bil pravo ime podpisane skupine ali pa samo njen »psevdonim«. Bistvo je v vsakem primeru bilo isto. primeru Slovenske legije je za vidni ali morda bolje rečeno javni nastop proti Osvobodilni fronti šlo že pri Smersujevih letakih sredi novembra 1941, še bolj pa pri pojavu ilegalnega lista »Svobodne Slo­ venije« 22. novembra 1941. V obeh primerih so politiki Slovenske legije oziroma klerikalnega dela SLS odkrito in hkrati silovito udarili po Osvobodilni fronti. S tem trenutkom so v okoliščinah ilegale sicer ven­ dar javno zavzeli ostro odklonilno stališče do Osvobodilne fronte, KP in partizanstva. S tem so v svojem razvojn pokazali novo obliko svoje aktivnosti in s tem tudi odprli novo stopnjo v svojem razvoju. Prebujena Slovenija Posebna frakcija v okviru klerikalnih politikov je bila skupina ljudi, ki se je oblikovala pod naslovom »Prebujena Slovenija«. Orga- ^mziral jo je Ivo Peršuh, uradnik Vzajemne zavarovalnice v Ljubljanu49 Njeno fizioriomrjo~si—moremo ustvariti iz dveh okrožnic s podpisom naslovne organizacije. Prva je bila izdana julija 1941, kakor je mogoče sklepati iz njenih uvodnih besed »Tretji mesec je potekel, odkar je zatemnela naša narodna svoboda...«, druga pâ nekaj pred 15. avgu­ stom, ker ta datum navaja okrožnica sama.50 V skladu s temi datumi je treba postaviti tudi sam nastanek »Prebujene Slovenije« v bližino 49 Janez Martine, Zgodovinska osnova narodnoosvobodilne borbe v. Slo­ veniji, Koledar Svobodne Slovenije 1959, Buenos Aires 1950, str. 1:17—.120. Cit. Martine, Zgodovinska osnova NOB. — Martine, Prvo leto KRS, str. 208. * Okrožnici hrani F. Š. — Martine, Prvo leto KRS, str. 208. Martine napačno datira prvo okrožnico že maja 1941 in s tem tudi sam nastanek ^Prebujene Slovenije«. • • 96 prvega datuma. Domnevati namreč smemo, da je skupina »Prebujene Slovenije« nastala iz določenega nezadovoljstva s politiko starejših kle­ rikalnih, politikov, morda celo kot a front proti Slovenski legiji, na ka­ tere ustanovitev nikogar od »prebujenih« Slovencev niso povabili. Na to domnevo direktno kažejo nekateri stavki iz prve okrožnice: »Narod­ na sodba mora brezobzirno zadeti vse, ki so s svojo nesposobnostjo, ko- ruptnostjo in amoralnostjo skozi 23 let zastrupljali zdrave sile jugo­ slovanskih narodov in tako postali pravi očetje naše letošnje veliko- tedenske sramote. Ne glede na to narodno sodbo pa smo mnenja, da morajo vzeti usodo Eašega naroda v roke mladi, nekompromitirani in z neomadeževanim idealizmom prežeti ljudje. To so predvsem oni, ki so doslej kot preprosti ,redovi' po volji oblastnikov morali stati v ozad­ ju, dejansko pa so ustvarili vse, na кат moremo biti ponosni.«51 Spričo takega izhodišča za nastanek »Prebujene Slovenije« ni bilo pričakovati, da bi se nazori njenih pristašev v čem posebno razlikovali od nazorov, ki so jih izpovedovali člani Slovenske legije, čeprav brez razlik tudi niso bili. Glede medvojne dejavnosti oziroma pasivnosti so organizatorji »Prebujene Slovenije« imeli za zločinsko mišljenje tistih, ki so mislili, da bi Slovenci lahko roke križem držali in čakali, da bi nas odrešili prijatelji, katerih zmaga na bojiščih je zajamčena. Toda sredstva proti temu »zločinskemu mišljenju« tudi »Prebujeni Sloveniji« ni bila obo­ rožena akcija, za kakršno se je odločila Osvobodilna fronta, temveč le pripravljanje nanjo. »Čas, ko bo Evropa dobivala novo lice po volji svojih svobodnih'narodov, nas mora najti pripravljene, do podrobnosti organizirane, nesebično borbene in jekleno strnjene«, to so bili njihovi nazori o lastni osvobodilni akciji.52 V skladu z njimi so izdali tudi ge­ slo: »Orožje je last vsega naroda! Skrbite, da bo vse orožje, ki je kjer­ koli na slovenskih tleh skrito, ostalo dobro skrito, a tudi oskrbovano.«53 Zato so bili tudi mnenja, naj Slovenci ne povzročajo sami nepotrebnih žrtev, ker bi pač izzvale najbrezobzirnejše represalije zasedbenih obla­ sti.54 Akcijo komunistov so odklanjali zaradi »njihove bruta lnost i . . . slepe privrženosti Kominterni t e r . . . preziranja najsvetejših vrednot našega naroda«.5 5 Poleg tega so v akciji komunistične partije gledali slepo posnemanje tujih vzorcev družbenega sožitja in javnega uveljav­ ljanja, zato so jo kar razglasili za narodno izdajstvo.56 Navedeni pogledi kažejo, da so »prebujeni Slovenci« bili glede, pomanjkanja akcijskega gesla, čakanja na ugodni trenutek in odkla­ njanja narodnoosvobodilnega gibanja pod vodstvom O F in KP nespor­ no na isti liniji kakor voditelji Slovenske legije. Razlike ali vsaj tre­ nutno izrazitejše koncepte pa so pokazali glede Jugoslavije, bodoče Slovenije in razmerja do ovaduhov. 51 Prva okrožnica z naslovom »Slovenci, bodimo čuječi«. f2 Prva okrožnica P. S. 53 Druga okrožnica P. S. 54 Prva okrožnica P. S. 55 Druga okrožnica P. S. so p rva okrožnica P. S. 7 Zgodovinski časopis Q - Po mnenju >prebujenih Slovencev« naj bi bila nova Jugoslavija organizirana kot svobodna zveza samostojnih in suverenih jugoslovan­ skih narodov,57 prosta vseh zmotnih poti iz preteklosti, vsem bratskim narodom pravična itd. Slovenija naj bi z obnovo Jugoslavije zahtevala zase vse ozemlje, ki je naseljeno s slovenskim življenjem, pa tudi tisto, ki je bilo zadnjih 50 let nasilno potujčeno.58 Ustava naj bi jamčila tako socialno ureditev, ki bi bila pravična delovnim slojem,59 da bi sleher­ nemu narodneimi človeku jamčila pravičen delež na skupnih dobrinah.8 0 V programu Zedrnjene Slovenije pa niso ostali dosledni. Prvo' izjavo o ozemlju, ki bi ga bilo treba osvoboditi, so kmalu prekoračili in za­ htevali Slovenijo, zedinjeno z vsemi svojimi narodnostno in zgodovinsko ji pripadajočimi ozemlji.61 Nekako posebnost v kompleksu izpovedi »Prebujene Slovenije« je pomenilo njeno odločno stališče do ovaduhov in kolaborantov. Medtem ko je v prvi okrožnici sicer obsodila ovaduštvo in ovaduhom zagrozila, da so minili časi odpuščanja in da bodo »ob svojem času« nad njimi izrekli in izvršili najtežjo sodbo, je pa v dragi okrožnici nastopila mno­ go ostreje. Ovaduštvo je izenačila z izdajstvom v vojski, kazen za iz­ dajstvo pa je smrt. »Zato ne imejte napram ovaduhom nobenih ozirov, temveč jih brez usmiljenja iztrebite iz naših tal«, je naročila druga okrožnica. Posebno aster ton je pokazala v odnosu do kolaborantov. Vsa­ ko sodelovanje, kolikor gre na rovaš narodne časti, naše svobode in narodnega imetja, je v prvi okrožnici razglasila za narodno izdajstvo. Osebe, ki bi se prostovoljno z njim omadeževale, bodo postavili na ne­ pristransko narodno sodišče.62 V drugi okrožnici so fake kolaborante razglasili že za odpadnike in sovražnikove hlapce ter jim zagrozili: »Ne bomo čakali, da pride splošni polom, v čigar zmedi bi mogli Judeži brez kazni odnesti pete. Obračunajte z odpadniki že sedaj brezob­ zirno.«63 Stališče do ovaduhov je »Prebujena Slovenija« izrazila preveč na­ čelno, da bi mogli zagotovo reči, na kakšno konkretno ozadje je pri tem mislila. Drugače je pa z obsodbo kolaborantov. Tu ne mòre biti dvoma, da so »prebujeni Slovenci« mislili na Natiačenov krog in z njim zvezane voditelje, ki so vodili politiko SLS v letih med obema vojna­ ma. Ostrina izjav proti njim kaže, da je bilo nezadovoljstvo z njihovo kolaboranteko politiko resnično. Žal, ogorčenje ni trajalo dolgo. Skupina »Prebujene Slovenije« je z nekaterimi točkami svojih izjav dokazovala, da tabor klerikalnih politikov ni bil enoten sam v sebi. Kako številna je bila »Prebujena Slovenija«, ni mogoče reči. Velika ni bila, kakor tudi posebno pomembna ne. Seveda je pa Ivo Peršuh kot njen vodja želel svoj krog čimbolj Tazširiti. Spočetka je kazalo, da 57 ib:d. 58 ibid. 60 ibid. , "" Druga dkrožnica P. S. 61 ibid' 62 Prva okrožnica P. S. 63 Druga okrožnica P. S. 98 . bo imel več uspeha. Navezal je stike S Francem Glavačem, urednikom »Domoljuba«, ki je v okviru klerikalnega tabora tudi snoval svojo frak­ cijo. Ob Glavaču/_pa_ie. našel_š.e_irig. Fanouša Emmra. X-zacfitku-seP; tembra Г941 se je Peršuh povezal tudi z rezervnimi oficirji, ki so se tedaj mnogo sestajali v osnovni šoli na Šmartkiski cesti pri upravitelju Hornu. Na sestankih pri njem se je pojavilo vprašanje Osvobodilne fronde in morebitne vključitve vanjo. Toda iz te možnosti ni bilo nič, ker je predvsem Glavač vneto nasprotoval takemu načrtu in razkrajal sikupino, ki se je sestajala pri Hornu. Preveč raznorodni elementi so se zato kmalu razšli. Najkasneje do decembra 1941 dalje se v tej sestavi niso več shajali.64 Izločil se je tudi Ivo Peršuh s svojo >Prebujeno Slo­ venijo« in se z njo priključil Slovenski legiji, pa ne samo priključil, temveč se tudi stopil z njo v enotno gibanje.643 Na njegovo odločitev je moglo vplivati več momentov: škofove besede proti Osvobodilni fronti, verjetno pa tudi nekako popuščanje klerikalnih oblastnikov nasproti »redovom«. Seveda je moral popustiti tildi Peršuh s svojimi nazori, naj- občutneje ravno v nazorih o ovaduhih in kolähorantih. Slovenska legija je z njegovo priključitvijo nedvomno pridobila in se okrepila, Peršuh sam pa se je v njej uveljavil kot človek organizatorskih sposobnosti. Dotakniti se moramo še kontrarevolucionarne vloge »Prebujene Slo­ venije«. Reči pa je. treba, da je njeno življenje bilo prekratko, da bi se ta vloga v njej do kraja izoblikovala. Nedvomno je, da je kontrare­ volucionarne tendence pokazala v obeh dokumentih, ki jih je objavila. Zato jo je Slovenski poročevalec že 23. septembra 1941 uvrstil med nasprotnike OF, med skupine, ki z njimi hočejo petokolonaši in na­ rodni izdajavci v korist italijanskih okupatorjev razbiti Borbeno enot­ nost slovenskega naroda. Toda do samostojnega nastopa v tistem stilu, kakršnega je izpričala Slovenska legija, pri njej ni prišlo-. Vendar pa1 je pravi značaj pokazala takrat, ko se je odpovedala svoji samostojnosti in_se vključila v Slovensko legijo, ki je tedaj svojo kontrarevolucionarno lismerJenost ze™viclno™rzp,rt'ČEflH,f*S*,tem je »Prebujena Slovenija« bolj od svojih besed pojasnila svoje mesio. Stražarji Druga posebna frakcija v okviru klerikalnih politikov so bili »stra­ žarji«, člani akademskega kluba »Straža« in pristaši idej, ki jih je propagiral njihov tednik »Straža v viharju«. Po večini so- se izoblikovali že pred vojno v šoli teološkega profesorja dr. Lamberta Ehrlicha. Go­ spodarsko so se oprli na klerikalno Gospodarsko zvezo-, glede nara­ ščaja pa so se polastili Slovenske dijalške zveze, ki je povezovala klerikalne dijake na srednjih šolah.65 Že pred vojno so vzdrževali tesne M Ing. Stanko D:mni>k. Moje doživljanje okupatorske dobe 19+1—1945. leta. Priloga v spisu proti Nasodefai K 1/47. fi4a Ma'rtinc. Prvo leto KRS. *tr. 208. / e 5 Slovenska dijaška zveza in Straža sfa bili Ehrlichovi organizaciji, je izjavil'F. Finžgar na procesu proti dr. J. Pogačniku. Spis proti dr. J. Pogač­ niku, okrožno sodišče Ko 784/46. 7« 99 zveze z vrhovi JRZ, z dr. Korošcem, dr. Natiačenom, Iv. Avsenekom itd.6 6 Že pred vojno so nasprotovali vsemu, kar je bilo usmerjeno odločno protifašistično. Njihova eksplozivnost je šla celo tako daleč, da so nasprotnike hoteli ukrotiti celo z fizično silo. Vzporedno s tem razvojem so se navduševali za fašistično družbeno ureditev in hvalili posebno države, kjer se je razvil fašizem klerikalne smeri, npr. Avstrijo, Portugalsko, Španijo iri naposled Slovaško. Do Jugoslavije same pa niso imeli posebnih simpatij, ker so dvomili, da bi se mogel kdaj v njej uvesti totalitarni katolicizem. Stražarji so bili že pred vojno dobro organizirana in disciplinirana četa ter so kot taki prešli tudi v čas okupacije. Klub »Straža« je imel svoje organizacijske organe, kakor jih pač imajo take študentovske organizacije. Toda za »Stražo« je bilo značilno, da so študentje, ki so končali študije, ostali še naprej najtesneje vključeni v klub kot njegovi starešine in kot starešine stvarno vodili vso stražarsko politiko. For­ malno so bili1 koncentrirani pod nedolžnim imenom konzorcija lista »Straža v viharju«. Razen dr. Ehrlicha so bili v njem še vsakokratni predsednik kluba in urednik lista ter takrat in kasneje dobro znani dr. Ciril Žebot, Franc Casar, dr. Ludvik Leskovar, prof. Pavle Verbic, prof. Vinko Beličič, dr. Matej Poštuvan, Cvetko Praper, ing. Anton Tepež in drugi, sami starešine, ki so sestavljali tudi plenum, petorica od njih pa tudi eksekutivo »Straže«. V življenju stražarske skupine je bila vedno važna in odločilna avtoriteta Cerkve. Njo je pri stražarjih predstavljal prof. dr. Lambert Ehrlich. Ta je bil stvaritelj »Straže« in nato njen duhovni vodja do svoje smrti. Prof. dr. Ehrlich je 1918 ob zlomu Avstro-Ogrske sicer delal za ustvaritev Jugoslavije. Toda pozneje je v svojem političnem kon­ ceptu sanjal o nekaki katoliški srednjeevropski državi, kakor npr. nekdanji avstrijski kancler dr. Seipel ali Sândor Sârmândi na Madžar­ skem,67 torej o bloku, ki so ga kasneje angleški konservativci označili kot »cordon sanitaire« proti Sovjetski zvezi. Ehrlich je bil človek, ki za narodnostna vprašanja ni imel pravega čuta. Po mnenju dr. M. Mikuža je to pokazal še pred vojno takrat, ko so se po cerkvah prire­ jale akademske demonstracije proti potujčevanju Slovencev na Koro­ škem, in Primorskem. Bogoslovci so ga takrat vprašali, zakaj se kot profesor fundamentalne teologije ne izjavi, da je fašistično početje nemoralno, pa je medlo odgovoril, da teološko še ni povsem jasno, ali more človek tudi po naravnem pravu zahtevati oznanjevanje božje besede v jeziku, ki ga sicer govori.68 V skladu s svojo konservativno miselnostjo se je dr. Ehrlich boril proti vsemu, kar je bilo progresivno 88 Fraine S. Finžgar, Leta mojega popotovanja, Celje 1957. izd. MD str. 398. 67 Sârmândi je malo pred vojno razložil v madžarski reviji »Korunk Szava« idejo srednjeevropskega katoliškega bloka, ki naj bi segal od Švice do Madžarske in od Poljske do Hrvatske. Vključeval naj bi tudi Sloven jo. Po izvlečku iz Sârmândijevega članka. 68 Metod Miknž, Slovenska duhovščina in Osvobodilna fronta, pdkops v arhivu I7.DG. 100 in v tem smislu tudi vzgajal svoje »stražarje«.69 Posledice njegove vzgo­ je so pri »stražarjih« dozorele in se pokazale med okupacijo. »Stražarji« so bili skupina, ki je na lestvici političnih grupacij stala na desni strani desnice. Kot skupina študentov oziroma ljudi, ki so šele pred nedavnim končali univerzo, še niso do tedaj zasedli kakih odločilnih gospodarskih položajev, toda njihovi vodilni elementi so se občutno prepletali z ljudmi, ki so bili vplivni v vodstvu klerikalne SLS ali zvezani « tem vodstvom. Tesno povezavo s temi ljudmi in njihovo stališče do vpTašanj vojne in obrambe osvetljuje načrt, po katerem naj bi tik pred nemškim napadom odšla v inozemstvo (poleg dr. Kuharja in Fr. Gabrovška) tudi dr. L. Ehrlich in dr. Ciril Žebot, oba najvažnejša predstavnika »Straže«. Sam dr. M. Krek se je boril zanju. Toda ni uspel." Dogodki v aprilski vojni in ob zlomu Jugoslavije so se razvijali brez »stražarske soudeležbe«. Še preden pa se je zasedba do kraja izvršila, je dr. Ehrlich sprožil akcijo, da bi slovenski veljaki poslali prošnjo Mussoliniju, na podlagi katere bi potem Mussolini zahteval od Hitlerja, da bi Italija zasedla vso Slovenijo in bi tako Slovenci v celoti prišli pod Italijo.71 »Stražarji« so s to akcijo nedvomno simpatizirali, kolikor so zanjo vedeli. Toda zaradi teh eventualnih simpatij ne smemo »stražarjev« imeti za kake italijanaše. Take simpatije «o bile aktualne samo glede na Nemčijo, kajti Nemčija v »'stražarskih« konceptih ni imela prostora. Na Nemčijo »stražarji« niso gledali s simpatijo. Še kasneje, ko se je~ spustila v boj s Sovjetsko zvezo, soi jo v svojih računih upoštevali toliko, kolikor naj bi to godilo njihovim konceptom. Nemčija namreč po njihovem mnenju ni bila katoliška dežela, kakršna je bila Italija. Zato so na Italijo gledali z večjo simpatijo, pa čeprav naj bi tudi Italija bila zanje le trenutno uporabna karta. Poleg tega so Italijo ocenili zaradi mile taktike, ki jo je pokazala na zasedenem slovenskem ozemlju, in so se predajali zato idili mirnega življenja v ljubljanski pokrajini. Predajali so se misli, da bo mogoče ljubljansko pokrajino uporabiti za »Piémont« nadaljnjih njihovih načrtov. Ob zlomu stare Jugoslavije so bili »stražarji« na strani kapitulan- tov. Po zlomu, ko se je začela urejevati okupacijska oblast, so pâ tudi oni morali urediti svoj odnos do okupatorja. Ker niso imeli nobenih odločilnih položajev, niso mogli urediti svojih odnosov v isti obliki kakor kolaboranti Natlačenovega kroga. Našli so svojemu položaju ustrezno in s kolaborantstvom skladno formulo v izrazu lojalnosti oku­ patorju. Svoje stališče so izoblikovali takoj, ko so se po zlomu Jugosla­ vije zopet zbrali. Njihov duhovni vodja prof. Ehrlich je propagiral lojalnost in sodelovanje z okupacijskimi oblastmi, češ da se bo že našla "" Ob njegovi likvidaciji je pisal Slovenec 37. maja 1942t da je bil med prvimi, ki se je postavil proti OF. Glede na njegovo prejšnje stališče pa je napisal: »Da, prof. dr. Ehrlich je že deset let stal na okopih...« (Slovenec 27. V. 1942). 70 Martine. Prvo leto KRS, str. 207/208. 71 Metod Mikuž, Kako so Italijani zasedli Slovenijo. Borec 1950, št. 1, str. .6. £01 kakšna možnost za obstoj, saj je Italija vendar katoliška dežela.-72 Prak­ tični zgled lojalnosti pa so »stražarji« videli v odnosu Natlačenovega na­ rodnega sveta do Italijanov. Zato na aprilskem sestanku pri dr. Blat­ niku na Rakovniku svojim voditeljem niso delali težav. Sprejeli so nasvet lojalnega zadržanja do italijanskih okupatorjev.73 Na stališče lojalnega zadržanja do italijanskih oblasti pa niso vpli­ vali samo Ehrlich in Natlačenov krog, temveč tudi njihovi duhovni prijatelji in vodniki. Razen dr. Ehrliche in dr. Blatnika moremo upra­ vičeno misliti na patre jezuite, s katerimi so bili »stražarji« v najtes­ nejših stikih že od nastanka svoje organizacije. Uredil jim jih je dr. Ehrlich. Ohranili so jih tudi med vojno.74 Te vezi so morale eksistirati že v prvih tednih ali vsaj mesecih italijanske okupacje. Glede značaja jezuitskih vplivov na »stražarje« je pa mogoče reči vsaj *to, da niso nasprotovali lojalnosti do italijanskih oblasti, to se pa pravi, da so vsaj posredno tudi oni usmerjali »stražarje« k lojalnim odnosom do oku­ patorjev.75 Kako se je praktično kazalo »stražarsko« stališče y novem položaju sovražne okupacije? Reči moramo takoj, da ni bilo enako vso dobo. Pokazalo je več razvojnih stopenj. Na tem mestu nas zanima njihova aktivnost samo v 1941. letu. Spočetka so »stražarji« nedvomno bili pasivni. Mogli so debatirati o svojih svetovnih konceptih, kake drugačne aktivnosti pa v prvih mesecih niso pokazali. Proti Italijanom niso mogli nastopiti, ker so> se odločili za lojalnost do njih. Proti narodnoosvobodilnemu gibanju prav tako niso nastopili, ker je bilo v prvih treh mesecih še v takem začet­ nem stadiju, da ga niso niti poznali, ali pa ga vsaj niso imeli za ne­ varnega. Nemški napad na Sovjetsko zvezo je vplival na njihovo fanta­ zijo, da so začeli kalkulirati o možnostih, ki bi jih utegnila prinesti vojna na vzhodni fronti: nemška zmaga, nemški poraz, to je zmaga zaveznikov, ali pa remi. Še preden so »stražarji« v svojih razmišljanjih prišli do trdnih stališč in sklepov, se je v Sloveniji pojavilo narodnoosvobodilno giba­ nje pod vodstvom komunistične partije in Osvobodilne fronte ter v njihove kalkulacije vneslo moment, na katerega niso računali. Kdaj natančno so »stražarji« zgrabili priliko, da so nastopili proti privržencem Osvobodilne fronte, ne bo najbrž lahko ugotoviti. Stanko Junež, eden od »stražarjev« je pri povojnem zaslišanju označil kot iz- • т з Spis proti Stanku Junežu. okrožno sodišče K 782/47. 73 Saje, Belogardizem, str. 151. 71 Pismo »stražarjev« z dne 16. septembra 1942 patru provinciali! jezuit­ skega reda v spisu proti Lederhasu, .okrožno sodišče K 78/48. 75 Dokaz midi pismo p. Antona Ferrija, superiora jezuitskega reda v Gorici, Grazioliju 11. junija 1941. Ferrija je poslal v Ljubljano general Rolla, načelnik oddelka za civilne .zadeve pri poveljstvu II. armade. Ferri je po vrnitvi v Gorico pisal Grazioliju in sé mu zahvalil za sprejem. V pismu pa je napisal tudi naslednje besede, ki odkrivajo namen njegove misije v Ljubljani: »Upam, da bodo naši patri — jeziiiti iz Ljubljane znali biti vedno najožje povezani z italijanskimi oblastmi in da bodo na ta mačin dobro izpolnili svojo dolžnost kot duhovniki.« Spis proti Lederhasu K 78/49. 102 liodi'scm moment za »stražarski« nastop proti OF partizansko akcijo pri Stični, ko so partizani ponoči od prvega na drugi september na progi med Radohovo vasjo in St. Lovrencem ubili dva Italijana, Italija­ ni pa nato zaprli okoli sto ljudi.'6 Enemu od vodilnih »stražarjev«, Fr. Casarju, je bila ta akcija prvi signal za protiakcijo proti Osvobodilni ironti.7 7 Dasi je preteklo še nekaj časa, preden se je »stražarska« proti, akcija uveljavila, ker so vodilni »stražarji« z dr. Ehrlichom vred morali prej razmisliti, proti komu in proti čemu naj konkretno nastopijo ter komu naj svoje razlage-namenijo, je iz Juneževe izjave mogoče napra­ vit! sklep, da so »stražarji« tedaj že dalj časa poznali narodnoosvobo­ dilno g l banje m zasledovali njegovo aktivnost. Njihova brošura »Izda­ jalska zarota KPS zoper slovenski narod ob soudeležbi komodne sre­ dine«™ izpričuje, da so že 1941 zelo vestno zbirali gradivo, ki se je kakorkoli nanašalo na deovanje komunistične partije in Osvobodilne fronte, ga secirali in o njem obveščali svoje člane, seveda po svoje.79 l a proces je bil vsekakor dolgotrajen in sega nedvomno v čas pred dogodki tistih dni. Po podatkih, ki so jih zbrali, so »stražarji« spoznali, da narodno osvobodilno gibanje, kakršno je propagirala Osvobodilna fronta, ni ustrezalo njihovim konceptom. Takoj so se usmerili odločno proti njemu. Toda protiakcija je imela najprej klubski značaj. To se pravi, da so vodilni člani najprej sami članom na sestankih razložili bistvo narodnoosvobodilnega gibanja. Kakor kaže njihova brošura »Izdajalska zarota KPS. . .« , so ga osvetlili kot komunistično, gibanje.. Vzporedno s temeljno postavko v taki razlagi so pojasnjevali tudi svetovne oko­ liščine oziroma so jih uporabili za utemeljitve svojega nasprotovanja Osvobodilni fronti. Npr. gibanje OF je nesmisel, češ da bi v primeru angleške zmage prišla osvoboditev sama od sebe. Ce jo bo treba po­ spešiti, bi ob koncu vojne prelomili s kolaboracionizmom in se uprli okupatorJU-.80 Partizanske akcije so nesmisel, češ da pri tem samo ljudje u e ' j I t a l l J a n i P a b o d o i t a k propadli. Nemškega napredovanja na vzhodni fronti so se »stražarji« veselili, češ da bo Sovjetska zveza za­ radi njega dokončno uničena. Pri tem so računali, da bo zaradi uniče­ nja Sovjetske, zveze tudi doma splahnela aktivnost Osvobodilne fronte. Dr. Ciril Zebot je celo razlagal, da bi bilo v tem času vsako osvobo­ dilno gibanje, pa čeprav celo brez komunistov, bedastoća, ker bi-slabilo nemške sile pri uničenju Sovjetske zveze.81 Zaradi pričakovanja Sovjetskega^ poraza in upanja na splahnitev narodnoosvobodilnega gibanja doma »stražarji« dalj casa ne vidneje ,n-L 7в Cr. France škerl, Počeci partizanskog, pokreta u Sloveniji, Beograd 19yb, izd. Vojnoizdavački zavod JNA. str. 185. 77 Spis proti Jnnežu K 782/47. 78 Pod naslovom je dodano: Izdala in založila vodilna plasf slovenskega naroda, nekje v Sloveniji, ob obletnici okupacije 1942 '" Stražarji so se po okupaciji (kakor že pred vojno zbirali v klubbvih prostorih v zgradbi bivše Jugoslovanske knjigarne v .sedanji Dolu carjevi U l i c i . .' :. 80 Saje, Belogardizem.. str. 133. 8 1 Spis proti Stanku Junežu K 782/47. " ' • "•' • - 103 ne aktivneje niso nastopili proti Osvobodilni fronti, dasi so jo že dalj časa poznali in se njene nevarnosti za buržoazne interese zavedeli zelo kmalu. Propagandna aktivnost v okvtiu kluba nam kaže, da se »stražarji« v temeljmih pogledih na odnos do okupatorja in koristnost borbenih gesel ter še bolj borbenih akcij, na odnos do narodnoosvobdilnega gi­ banja in njenih vodilnih sil, niso bistveno razlikovali od politikov Slo­ venske legije. Le v svojih formulacijah so postali ostrejši, pa zato ne čisto brez cinizma, zlasti v odnosih do Sovjetske zveze. V čas klubske interne aktivnosti proti Osvobodilni fronti spada izdelava »stražarskega« koncepta o samostojni slovenski državi, kakor je to zahtevo kasneje označil Jože Kessler v emigrantski »Slovenski poti« leta 1957. »Stražarski« koncept o bodočem državnopravnem po­ ložaju Slovencev v Evropi, ki naj bi nastala kot posledica zloma osnih sil, je rasel iz njihove ocenitve mednarodnih razmer v srednji Evropi pa razpadu habsburške monarhije. Z razmišljanjem o življenju in od­ nosih med srednjeevropskimi narodi so se bavili že pred vojno. Kon­ kretne sklepe pa so oblikovali po razpadu Jugoslavije na osnovi sploš­ nega zloma nacionalnih držav v srednji Evropi zaradi posledic druge svetovne vojne. Glavni stvaritelj separatističnega koncepta je bil dr. Lambert Ehr­ lich. Toda pri njem so sodelovali tudi vidnejši »stražarji« z dr. Cirilom Žebotom na čelu. Pa ne samo ti. Somišljenike so našli tudi izven »stra­ žarskega« kluba. Taki so bili npr. Mirko Javornik, Jože Kessler, Ruda Jurčec itd., ljudje torej, ki so bili zaposleni po redakcijah klerikalnih listov. Vplivi pa so segali še naprej, tako da meja tega kroga ni mogo­ če jasno določiti.82 Temeljne misli erlihovsko-stražarskega koncepta so bile: Dejanske namere Germanov so, da mora slovenski narod med Nem­ ci, Hrvati in jadransko obalo pri Trstu popolnoma izginiti. Mirovna konferenca v Parizu je skušala rešiti problem,srednje in južno vzhodne 82 Pravi tvorci so seveda bili stražarji, pri njih pa dr. Ehrlcih sam. To nam dokazuje Casar v svojem dnevniku s tem, da je opisal Natlačenov obisk pri Ehrlichu v februarju 1942 zaradi vtisov, !ki jih je napravil stra­ žarski koncept na liberalce in na nekatere klerikalce. Natlačen je namreč prišel k tistemu, ki ga je imel za glavnega avtorja konceptov. Ehrlichovo avtorstvo potrjuje po vojni tudi P. V. v članku »Slovenski program in NO« v argentinski »Slovenski poti«, kjer pravi: »Prof. Ehrlich pa je poslal sep­ tembra 1941 našim zastopnikom v .inozemstvo utemeljitev svojega predlo­ ga...« (Slovenska pot IV, ili956, št. 4. str. 49—51). Še jasnejši je bil Jože Kessler v članku »Vzpon slovenskega programa«, kjer je napisali: »Hotenje in koristi slovenskega naroda, 20-letne izkušnje Skupnega življenja v Jugo­ slaviji in utemeljeno sklepanje, da se bo Evropa po vojni uredila na pra­ vičnejših temeljih, je takrat narekovalo potrebo, da bi Slovenci postavili zahtevo po samostojni slovenski državi. Tedaj pa ni bilo niti politične stran­ ke niti prvaka, ki bi o pravem času dal narodu idejo, ki bi bila-edina, če sploh katera vredna, da se ji posveti vsa Golgota slovenskega naroda. Bili pa so možje, in med njimi prvi pokojni dr. Lambert Ehrlich, ki niso zamu­ dili nobene priložnosti, da ne bi vodilnim političnim faktorjem prikazali važnost, zgodovinskega trenutka.«; ;(Slovenska pot, V/1957, št.. 1, str. 4.) 104 Evrope z ustanovitvijo narodnih držav. Načelo je bilo v jedru dobro, manjkala pa je. glavna osnova za tako rešitev: medsebojna obvezna povezanost téli držav z namenom, samoobrambe pred dvema absoluti­ stičnima velesilama proti nemškemu rajhu in boljševiški Rusiji. Ta povezanost hi hkrati tudi preprečila notranja trenja v teh mladih na­ rodnostnih državah. Iz zgodovinskega instinkta in, iz neposredne iz­ kušnje zadnjih let vemo, da ima severni nemški rajh v Podonavju ključ do naše usode v svojih rokah. Zato je naša življenjska teza: Med Slo­ venci in severnimi Slovani ni prostora za nemško državo, med njimi mora biti živa, državnopravna vez. Treba je postaviti trdno, močno bariero, 'ki bo segala od severnega in vzhodnega morja, do Jadrana in Egeja in bo združila vse narode na tem prostoru v veliko mednarodno državno sožitje oziroma v veliko unijo kulturno 'samostojnih narodov in držav. V taki, res evropski koncepciji, bodo potem mogli najti šele pravo sožitje Poljaki in Ukrajinci, Čehi in Slovaki, Srbi in Hrvati. V tej koncepciji bo seveda tudi možno npr. Slovencem, Hrvatom in Srbom neko ožje državnopravno sožitje v okviru unije. Ce bi do> take unije ne prišlo, bo ostalo vprašanje Vmesne Evrope in njenih glavnih pro­ blemov (germanski imperializem, medsebojna nacionalna trenja, gospo­ darska povezanost Podonavja) tudi po sedanji vojni zgodovinsko ne­ rešeno in kal nove vojne v Evropi že položena. V fta okvir je prof. Ehrlich — poudarja pisec članka v emigrantski Slovenski poti — postavil 'tudi vprašanje Trsta, češ da po svojem zgo­ dovinskem razvoju in zemljepisni legi, gospodarski nalogi, strateškem pomenu pripada slovenski državi in po njej srednjeevropskemu pro­ storu.83 Koncept odkriva zlasti dve strani. Na eni strani gre predvsem za zbiranje katoliških narodov Podonavja, na drugi strani pa za koncep­ cije angleških konservativcev, ki so težili ustvariti, v Evropi nekak »cordon sanitaire« proti Sovjetski zvezi in Nemčiji. Prve formulacije tega koncepita so dozorele v septembru 1941. Po Casarjevem dnevniku sta ga Casar in dr. Žebot izročila 29. septembra dr. Natlačenu s proš­ njo, da ga pošlje v London.84 Nekoliko pozneje so ga po nekem sa.le- zijancu, ki je šel na Portugalsko, še sami po svojem kanalu poslali tja.85 Ni znano, kako je Natlačen reagiral na Casarjevo prošnjo. Ali je kon­ cept odposlal ali. ne. Verjetno ne. Za to govori naknadna samostojna pošiljka po nekem salezijancu. Obstoji pa še drug razlog za tak sklep. Natlačen je sicer podpiral aprila 1941 razvoj Slovenije v samostojno Kvislinško državo, toda v septembru 1941 se je sporazumel s predstav­ niki liberalnega tabora o skupnih političnih točkah, ki so predvidevale Slovenijo v Jugoslaviji. Kot sopogodbenik takega koncepta je prišel v položaj, da na »stražarski« koncept; ni mogel več privoliti. Niso pa »stražarji« ostali samo pri septembrski formulaciji. V obliki daljšega 83 Slovenska pot Ш1956, št. 4, str. 49—51. Članek P. V., Slovenski pro­ gram in NO. 8 1 Saje, Belogardizem, str. 132. 85 Slovenska pot V/1957, št. 1, str. 4. 105 l e taka so ga n e k a j mesecev kasneje t u d i objavili z d a t u m o m 12. decem­ b r a 1941. Objav i so dodal i p r i p o m b o : pos lano kot š tudi j v preudarek, 8 » n a t o p a so ga p r o p a g i r a l i t u d i v svojem i legalnem listu, k i je nosil s imbolično ime za nj ihove k o n c e p t e »Slovenija in Evropa« . P r v i č je izšel 20. n o v e m b r a 1941. K o so »stražarji« začeli akt ivneje n a s t o p a t i p rot i Osvobodi lni fron­ ti, so vzeli n a p i k o predvsem š tudente, k a r je bi lo v sk ladu z njihovo organizacijo, k i je videla svoje delovno območje med š tudent i . Bili so prvi , k i so na svoj n a č i n začeli p regan ja t i š tudente, k i so bili pr ivrženci Osvobodi lne fronte. Sredstvo za preganjanje je bil odbor k a r i t a t i v n e organizaci je Vincencijeve konference, kjer so »stražarski« č lani imeli večino. O d b o r Vincencijeve konference je med okupaci jo organiziral p o d p i r a n j e š t u d e n t o v iz kato l i šk ih vrst. Č l a n odbora je bil t u d i dr. Ehr l ich. O n je predvsem odločal, k d o n a j dobi podporo . 8 7 Zaradi p r e ­ moči v odboru so »stražarji« dosegli, d a n i dobil h r a n e nihče, kogar so osumili, da je s impat iz i ra l z Osvobodi lno fronto. Dr . E h r l i c h p a je ho­ tel kasne je iti še dalje, k o je zahteval , d a bi moral vsakdo, ki bi prosi l za hrano, pr i lož i t i-prošnj i čas tno izjavo, da ni ni t i č lan nit i s impat i­ zer O F . e 8 V o d b o r u Vincencijeve konference so »stražarji« p o k a z a l i n a k a k o p r i k r i t nač in so se znali borit i p r o t i Osvobodi lni fronti. I s to metodo so u b r a l i t u d i z letaki, ki so j ih izdali p r o t i koncu oktobra in n o v e m b r a . 1941. L e t a k iz konca oktobra so naslovili srednješolski mladin i »Slo­ venski di jaški mladini«, toda podpisa l i ga niso z imenom svoje organi­ zacije, temveč s podpisom »Slovenska n a r o d n a di jaška mladina« . V njem so n a p a d l i »zlagano Osvobodilno fronto«, češ da hoče zavesti mla­ dino v b l a z n a početja, ker j ih poziva med borce v p a r t i z a n s k e certe. P r a v t a k o so n a p a d l i »proti na rod no komunis t ično parti jo«, češ d a se skriva za z laganim imenom Osvobodilne f ronte : »Slovenska dijaška mladina, ' up ri se potuhnjenim sinovom črne teme, ki bi hoteli — ne zaradi slovenske bodočnosti, ampak zaradi internaciona- lističnega boljševizma — svoj ljubljeni slovenski narod pahniti naravnost v samomorilno smrt! Ven z vsakim morebitnim poskusom zakrinkane komunistične propa­ gande (komunistična »osvobodilna fronta«, spartizani«. »levičarska mladina« ipd.) iz naših šol! Slovenski študent, ponos! Ali boš dopuščal, da ti bo dajal domoljubne lekcije črni Ikrt, ki je bil še do včeraj v sovražni službi, danes pa je slučajno patriot, ne morda zato, ker slovenski narod preživlja težke ure, pa tudi ne zaradi Rusije ali kakega slovanstva, ampak zgolj zato, ker gre sedaj mimo-, grede tudi za življenje in smrt — boljševizma...« 8 8 Za p r v i m letakom so k m a l u izdal i drugega v enak i konspi ra t ivni obliki in s p o d p i s o m »Slovenska n a r o d n a a k a d e m s k a in d i jaška mla­ dina«. Namenjen je bil š t u d e n t o m n a univerzi . V njem so pr ikazova l i 9fl NUK, B II 2095. * 8 7 Spis proti Janežu K 783/47. 8 8 Pziava Poldeta Pavčnika v spisu proti Lederhasu K 78/49 8 9 NUK, B II 2092. 106 kot neuspelo avanturo množično proslavo 29. oktobra.90 ki jo je odre­ dila Osvobodilna fronta v spomin na osvoboditev Slovencev izpod av- stroogrskega jarma v letu 19J8.91 Tretji letak so izdali sredi novembra 1941 zopet na enak način kakor prejšnje in s podobnim podpisom. Na­ menili so gä študentom na univerzi, zlasti tistim, ki so bili doma na Štajerskem in jim je Grazioli grozil, da jih bo izročil Nemcem. V le­ takih so »stražarji« agitirali za redni obisk predavanj, da hi okupator ne imel povoda, da bi univerzo zaprl. Zraven je letak pozival študente, naj poženejo iz predavalnic »tisto desetino tipov, ki bi morali biti 'v hribih,' pa se skrivajo po fakultetah in ljubosumno čuvajo svoje se­ mestre in vaje«.02 Vsebina »stražarskih« letakov je pokazala, kako jim je bil razmah Osvobodilne fronte in slovenskega partizanstva trn v peti. Z letaki so želeli odvrniti študente od Osvobodilne fronte. V primeri s Sniersuje- vimi letaki je treba reči, da so napadali istega sovražnika kakor Smer- su in hoteli doseči prav tako iste cilje. Toda za razliko od Smersujevih so bili napisani mnogo ostreje. Taki, kakršni so bili, so letaki izražali mentalitete »stražarjev«, zlasti dr. Žebota in Casarja, pa tudi dr. Elirlicha. Po izpovedi Stanka Juneža jih je pisal Žebot sam, o vsebini pa je bil obveščen tudi dr. Ehrlich, ki je vanje moral privoliti. Proti njim ni nikoli nastopil, v če­ mer so drugi člani videli njegovo soglasje z njimi. Za kolportažo so vedno poskrbeli člani sami, tako da je vsak po nekaj letakov razširil v svojem okolišu.93 Posebnost »stražarske« politike je bil njen odnos do Slovenske le­ gije. Po Smersujevih besedah so organizatorji Slovenske legije tudi »stražarje« povabili k sodelovanju. Toda »stražarji« so že takoj v za­ četku pričeli delati zgago. Izjavili so, da vstopajo v Slovensko legijo, kot skupina in ne kot posamezniki in da ne bodo položili prisege.94 »Zaradi ljubega miru« jih je Slovenska legija sprejela v svojo sredo in njihovega zastopnika tudi v vrhovni odbor. Toda ta zastopnik je kmalu načel neke spore, dokler ni končno z legijo sploh prelomil in izstopil iz odbora, nakar mu je sledila- vsa »straža«, ki je bila včlanje­ na kot skupina.9 5 Smersu jé na račun »stražarjev« povedal nekaj besed zelo trdo in odločno, toda pri vsej trdoti ne zadosti jasno. Analiza njegovih besed odkrije več problemov, ki pravzaprav osvetljujejo njihov medsebojni odnos. Najprej ni jasen čas, kdaj so »stražarji« vstopili "v Slovensko legijo in kdaj so izstopili. Po Smersujevih besedah, da so tudi »stražarje« povabili k -sodelovanju, bi mogli misliti, da so bili »stražarji« povab- 8 0 NUK. B Ti 2091. 91 SPor 24. X. 1941. 92 NUK, B II 2090. 9 3 Spis proti Junežu K 7Ж/47. 94 Smersujev govor 8. Yll. 1945. 95 ibid. 107 ljerii vsaj v začetni dobi legije leta 1941. Kdaj so pa izstopili, se pa iz Smer.sujevih besed ne da" nič določenega reči. Vsekakor šele v časni, ki tu* ni več predmet našega razpravljanja.8 6 Večjo pozornost zasluži vprašanje, zakaj so »stražarji« »delali zga­ go« v Slovenski legiji, kaj je bilo predmet medsebojnih sporov. Po Smersujevih besedah, ki se sicer nanašajo na precej poznejši čas, ko je »straža« živela že izven Slovenske legije, vendar označujejo »stražo« kot skupino, ki iz prestižnih razlogov ni hotela ponovno k Slovenski legiji, je lahko sklepati, da med »stražarji« in Slovensko legijo v mno­ gih vprašanjih ni bilo bistyenih razlik, npr. v računih o vojaškem raz­ voju v Evropi, v .potrebi nekega sodelovanja z okupatorji, zlasti pa v odnosu do partizanstva in Osvobodilne fronte iter komunistične par­ tije. Bistveno razliko med »stražarji« in Slovensko legijo pa je vsaj od septembra 1941 dalje pomenil »stražarski« koncept o bodočnosti Slo­ venije. O njej so »stražarji« imeli pač svoj koncept, ki so ga hoteli uresničiti ob zlomu osnih sil. Po Casarjevih besedah je ta koncept kas­ neje, ko so ga objavili v listu »Slovenija in Evropa«, izzval neugodne vtise pri pristaših liberalnega tabora in nekaterih klerikalcev.97 V ož­ jem okviru Slovenske legije, to je v njenem vodstvu, pa se je ta pro­ blem nedvomno pojavil že precej prej, že septembra 1941, ko so »stra­ žarji« svoj koncept prvič formulirali in ga po vsej priliki skušali tudi propagirati v vodstvu Slovenske legije, kar pa tem gotovo ni bilo prav. Nadaljnja konsekvenca »stražarskega« načrta je bilo gledanje na Mi- hailovića. O njem namreč pri »stražarjih« ni sledu. Zaradi separatistič­ nega koncepta za »stražarje« Mihailović kot simbol obnove stare jugo­ slovanske države, ki naj bi vključevala tudi bodočo Slovenijo, ni obsto­ jal. Ta problem pa se je mogel pojaviti kot problem medsebojnega tre­ nja šele ob koncu leta 1941 in nato ostal "pekoč v naslednjem času. Razen navedenih problemov medsebojnega trenja, ki jim za pojav stražarske »zgage« v .Slovenski legiji dajejo rahle opore zapiski samih »stražarjev«, so bili morda še kateri drugi, ki jih pa sicer ne poznamo. Za »stražarsko« skupino, ki je svojo organizacijo v celoti ohranila iz predvojne dobe, je značilno, da je tudi predvojne tendence svoje aktivnosti prenesla v vojni čas in jih hotela uveljaviti s še ostrejšimi metodami. Že pred vojno so njeni člani občudovali in hoteli posnemati fašistične sisteme v Evropi, že pred vojno so usmerili svojo aktivnost proti komunistični partiji. Med vojno so se hitro prilagodili novemu položaju in iz njega nadaljevali boj za stare cilje. Zato je bolj kakor katerakoli druga skupina takoj pokazala kontrarevolucionarne tenden­ ce v svoji aktivnosti. Začetna pasivnost je bila pasivnost bolj za jav­ nost, intenzivna akcija pa se je razvijala interno v okviru kluba. Raz­ mah narodnoosvobodilnega gibanja je pa tudi »stražarje« silil k zuna­ njim nastopom, da so se naposled spustili v odkrit boj proti Osvobodilni 96 Po izjavi Stanka Juneža, ki govori o tem, da so stražarji razširjali tudi Svobodno Slovenijo, ki je začela izhajati ob koncu novembra 1941, se to ni moglo zgoditi že 1941, temveč nekje v letu 1942, 97 Saje, Belogardizem 132. JOS fronti. Podobno kakor pri drugih grupacijah je ta boj imel spočetka propagandistični značaj, toda že v njem so pokazali ostrino, ki je druge grupacije niso imele v taki meri. Npr. pri letaku študentom. Pro­ pagandistični značaj je imel tudi njihov ilegalni list »Slovenija in Evropa«, ki so ga začeH izdajati ob prehodu iz prve stopnje v drugo. Pri kontrarevolucionarnih akcijah proti Osvobodilni fronti so »stra­ žarji« pokazali še posebno lastnost, kakršne ni dotlej nobena druga skupina, da so namreč v kontrarevolucionarnih akcijah direktno pod­ prli italijanske, to je okupatorske interese. Agitirali so npr. za fašistično organizacijo GUF na ljubljanski univerzi. V manifestacijah Ljubljan­ čanov proti okupatorju ob 1. decembru 1941 ,so »stražarji« šli med sed­ mo in osmo uro na ulico, da bi demonstrirali stavkolomstvo proti od­ redbi izvršnega odbora OF. Toda panično razpoloženi Italijani so jih aretirali, ker so mislili, da so prišli izvrševat sabotaže. Gnali so jih na policijo in med potjo pretepali. Izpustili so jih šele na policiji, ko jim je Ehrlich pojasnil, da so zavezniki.98 Z navedenimi pojavi so »stražarji« odkrito manifestirali svojo kon- trarevolucionarno usmerjenost. Z njimi so pokazali, da se je v njihovem razvoju zaključila prva stopnja in začela druga, ki se je prav po me­ todah uveljavljanja njihove aktivnosti razlikovala od prejšnje stopnje leta 1941. Slovensko narodno gibanje Tretja posebna frakcija v okviru klerikalnih politikov je bila sku­ pina, ki se je imenovala » Sloven sko_ naradno—аЈЈзадЈа.«. Taka, kakršna je predmet našega razpravljanja, je nastala v pozni pomladi 1941. V njej sta se združili v bistvu dve skupim: skupina ing. Fanouša Emmra in skupina_mladcav. Obe sta imeli predvojne korenine. Skupina mladcev je pred vojno zajemala dijake, ki so bili včla­ njeni v Katoliški akciji. Kot del KA so se imenovali mladci Kristusa kralja. Njihovo organizacijo je ustanovil prof. Ernest Tomec. Prvotno je bila namenjena dijakom na srednjih šolah, kasneje, v zadnjih letih pred vojno, pa je prodirala tudi med študente na univerzi. En del mladcev je v zadnjih mesecih pred vojno zbiral okrog sebe trnovski kaplan Marjan Kremžar, ki je bil tudi začetnik »Slovenskega narodnega gibanja« v začetku 1941. Vodil ga je do odhoda v Srbijo leta 1941, Za njim je vodstvo prevzel France Glavač," najprej urednik »Revije Katoliške akcije« in »Domoljuba« nato pa »Slovenca«.100 Kdaj je Glavač prevzel od Kremžarja vodstvo Slovenskega narodnega giba­ nja, ni natančno znano. Vsekakor M. Kremžarja ob koncu septembra 1941 ni bilo več v Ljubljani.101 »9 Ljubljana v ilegali, II, Država v državi, Ljubljana 1961, Prispevek »Dva dokumenta«, ,str. 10. 99 P. R. November pred leti. Vestnik SPB Х1Л960, št. 11, »str. 295. • ш Saje, Belogardizem, str. 97. 1 M Saje, Belogardizem, str. 99. 109 V Slovenskem narodnem gibanju so se okrog Marjana Kremžarja zbirali mladci, kakor so bili npr.: Danilo in Jelo Capuder, Janez Kralj, Jože Helikon ja, Marjan Lavrič, France Kremžar, Božo Fink in drugi.1 0 2 Za mladce je bilo značilno, da je bila zanje škofova avtoriteta sveta, sicer pa so bili v skladu s tedanjo politiko katoUške cerkve usmerjeni ostro proti komunističnim idejam. Program »Slovenskega narodnega gibanja« je obsegal politične, so­ cialne, gospodarske in splošno kulturne točke. Kremžarjeva skupina ga je objavila v posebnem letaku. V njem je Slovensko narodno gibanje napovedalo boj za Združeno Slovenijo in enakopravnost Slovenije v skupnosti narodov Jugoslavije. Ozemeljsko je zahtevalo zase vse kraje, kjer žive Slovenci, razen teh pa tudi tiste dežele, od koder so bili naši predniki »iztlačeni v teku stoletij«. Glede notranjega reda je obljublja­ lo, da bo Slovenija zgrajena na stanovski podlagi, kakor si ga zamišlja tradicionalni krščanski, nauk. Gospodarstvo bo kontrolirano in načrtno, premoč kapitala odpravljena, delavci in delodajavci povezani v sta­ novskih zborih pod vidikom skupnih koristi. Veleposestva'bodo odprav­ ljena, sicer pa kmečka posestva nedeljiva. Natančno je letak razložil tudi misli gibanja o državi, vzgoji, odnosu med cerkvijo in državo (le­ tak F. S.). Ob koncu maja je skupina v letaku, ki nosi datum 31. 5. 1941, nekatere postavke še bolj specificirala in jih natančneje opredeli­ la.103 Program SNG je po Rantovem sporočilu pregledal tudi dr. Aleš Ušeničnik in ga odobril, ker se mu je zdel dovolj širok in zadosti jasen, predvsem pa v narodnem pogledu pozitiven.104 Druga osnovna skupina medvojnega »Slovenskega narodnega gi­ banja« je bila Emmrova skupina. Ing. Franc Emmer ali Fanouš. какот so ga doma klicali, je bil iz Kranja. Po Sajetovem mnenju je tik pred vojno postal inženir montanistike,1 0 5 po mnenju Pavla Ranta pa šele jeseni 1941.106 Že pred vojno je imel nekaj poznanstev med oficirji ju­ goslovanske vojske. To ga je privedlo v vrste predvojnega četnjštva. Na teh zvezah je v dneh nemškega napada na Jugoslavijo začel po navodilih divizijskega poveljstva v Ljubljani organizirati samostojno četo kranjskih prostovoljcev, ki naj bi se skupno z jugoslovansko vojsko' umaknili v notranjost države, češ da bi tam vadili boj proti sovražni­ kom.107 Iz tega pa ni bilo nič, ker je vojska prehitro razpadla. Po Rantovem pisanju je Emmer imel .stike tudi z uslužbenci angleškega konzulata, z ljudmi, ki so bili blizu angleške obveščevalne službe.108 l o s Pavle Ramt: Emmer. SNG in Sajetov Belojrardiizem. Ob 20-letnici Emm rove smrti 4. decembra 1944. Vestnik SPB Х1.Ш961. št. ttdi2. str, 301—307. Git. Rant: Emmer. SNG. 10.1 Letaki F Š 104 Rant: Emmer, SNG. " ' •' ' 10'> Saje. Belog-ard'i'zem. str. 98. m P. R. ing. Franc Emmer, Koledar Svobodne Slovenije 195,1. str i'5t do 1S2. • ' 107 Matija Škerbec. Rdeča-zver, pijana krvi, IV/1952, Cleveland.- str. • 6—7. Cit. Škerbec. Rdeča zver. 108 Rant: Emmer, SNG. , • - ! tO Po razsulu se Emmer nI vrnil v Kranj, temveč je ostal v Ljubljani in kmalu začel spletati mreže nove aktivnosti, ki je slonela na poznan­ stvih z oficirji. To je bilo v prvih mesecih po zlomu stare Jugoslavije. Emmer je tedaj snoval samostojno slovensko četništvo, češ da morajo začeti najprej doma, čeprav popolnoma sami, zveza z drugimi takimi gibanji po državi bo pa že prišla kasneje na vrsto.109 Primer čeitniške organizacije v prvih tednih po zlomu Jugoslavije je natančneje prikazal Emmrov sodelavec ing. arh. Boris Lah na zasli­ šanju pred področnim vojaškim sodiščem v Kočevju 19. septembra 1943: Takoj po okupaciji sem se pri aktivnih oficirjih bratih Cotičih spoznal s Fanoušem Emmrom. Sestali smo se zaradi dogovora o pripravah za b o r b o . . . kadar pride čas za to (podčrtal F. Š.). Razdelili smo si vloge in sem jaz bil postavljen za orožarja, Emmer za voditelja, brata Cotica pa za operativna oficirja. Bili so navzoči še nekateri drugi oficirji, ki so se pa predstavili pod drugimi imeni . . .11° Med oficirji, ki so v pomladnih mesecih 1941 sestavljali Emmrovo oficirsko skupino, so po navedbah Pavla Pianta bili: Bogojevič, Milo­ sevic, Miro Stamenković, Marjan Strniša, Lesjak-Lampe, Milan Kranjc, Jule Vičič, Vasiljevič-Iztok, Janko Debeljak. Razen teh so bili zraven Kazimir Kukovič, Jože Majcen in Vekoslav Bučar, ki je takrat vodil politično linijo. Po Rantovem mnenju je oficirska skupina ostala kom­ paktna ves čas spomladi in v začetku poletja 1941.m Imena omenjenih oficirjev so pomembna, ker so predstavljala ljudi, ki so v naslednjih letih igrali važno vlogo v slovenski kontrarevoluciji. Razen z oficirji je Emmer navezal stike tudi z nekaterimi študenti iz sokolskih vrst in katoliških organizacij.112 Prek zadnjh je dobil zvezo z Marjanom Kremžarjem, ki je bil začetnik »Slovenskega narodnega gibanja«.113 Vendar ni jasno ali je Emmer iskal zveze z njim ali Krem- žar z Emmerjem niti kdaj je do te zveze pravzaprav prišlo. Vsekakor je iz novega prijateljstva nastala skupna organizacija, kateri je Krem- žarjeva skupina dala svoje ime. V življenju novega »Slovenskega narodnega gibanja« moremo raz­ likovati predvsem tri veje njegove aktivnosti. Prvà obsega organizacijo skupine, druga propagando, tretja pa teroristično dejavnost. O r g a n i z a c i j a . Najdaljše razdobje je v življenju SNG zahte­ valo zbiranje in oblikovanje organizacije. Matija Škerbec je v 4. dehi svojega pamfleta »Rdeča zver, pijana krvi« napisal, da je Emmer hotel- spočetka svojo ilegalno omrežje navezati na ogrodje SLS in Slovenske sekcije JNS. Toda načrt se je pokazal kot nemogoč, ker bi s tem »izpo­ stavil okupatorju na milost in nemilost celoten aparat obeh strank, ki sta (povrhu) že bili pričeli organizirati samostojne mreže«. Nato je po Skerbcu Emmer dal pobudo za ustanovitev »Slovenskega narodnega gibanja«. , 109 Škerbec. Rdeča zver, str. 7—8. 110 Saje. Belogardizem, str. 98. 111 ЋапРг Emmer, SNG. 112 Škerbec. "deča zver. str. 7—8. 1 , 3 Rant: Emmer, SNG. l i l Ni verjetno, da bi bil Emmer mož takih pobud, kakor mu jih Šker- bec pripisuje. Pač pa je mogoče sklepati nekaj povsem drugega, da je Škerbec z gornjimi besedami povedal tisto, kar je pravzaprav hotel skriti, namreč iniciativo buržoaznih, zlasti klerikalnih vrhov za usta­ novitev »Slovenskega narodnega gibanja« v obliki njegove dejavnosti leta 1941. Škerbec ni zastonj napisal, da se je Emmer tu in tam oglasil tudi pri njem, napisal je tudi, da je Emmer »resne in narodno zavedne osebe. . . pogosto spraševal za nasvete« in da so »prenekateri člani le­ gije z veseljem podpirali Emmrovo akcijo«, da zaradi te akcije nikoli ni prišlo »do nikakega trenja« s katerokoli od obeh legij, to je s Slo­ vensko in Sokolsko. Logični sklep Škerbčevega pisanja more zato biti samo eden, da je Emmrova akcija bila plod politike buržoaznih vrhov, da je nastala po njihovi iniciativi in ob njihovem sodelovanju za nji­ hove* cilje. Težje je rešiti vprašanje, kako in kdaj je prišlo do ustanovitve Slovenskega narodnega gibanja, to je do združitve Emmrove skupine s Kremžarjevo. Nejasno je že to, koliko časa je poteklo med spoznanjem obeh »šefov« in formiranjem nove skupine, ali je bilo pa oboje zdru­ ženo v enem aktu. Natančen odgovor na ta vprašanja bi vsekakor jas­ neje osvetlil ravnanje buržoaznih vrhov v tem času. Matija Škerbec je napisal, da je nova grupacija nastala nekako v istem časn kakor Slo­ venska legija,114 Alojzij Krek pa je izjavil, da ga je Pavel Rant junija 1941 seznanil z Emmerjem in Glavačem, ki so mu vsi skupaj zaupali, da imajo neko politično vojaško ilegalno' organizacijo, in ga povabili k sodelovanju, na kar je v začetku julija tudi vstopil v SNG. 1 1 5 Samo po sebi se v zvezi z. ustanovnim datumom pojavlja še vprašanje, kaj, če ni tudi o formaciji SNG razpravljala eksekutiva SLS dne 26. maja 1941. Predpostavke za tako domnevo daje .struktura v SNG v nasled­ njih mesecih leta 1941, zlasti pa Škerbčeve besede, ki odkrivajo' pose­ ben interes klerikalnega vodstva za SNG. Neizpodbitno dejstvo je, da je »Slovensko narodno gibanje« leta 1941 zraslo iz združitve Emmrove druščine s Kremžarjevo skupino in da je Kremžarjeva skupina dala tudi ime novi grupaciji. V njej naj bi složno sodelovali mladina iz katoliških organizacij, oficirji in člani iz sokolskih vrst.116 Vendar se je v kratkem pokazalo, da v novo gibanje ni prišlo dosti mladine iz sokolskih vrst, večino Emmrovih najboljših sodelavcev so poleg oficirjev dajali dijaki in mladi inteligenti iz kato­ liških vrst,117 pravzaprav še točneje iz vrst Katoliške akcije, to je iz dijaške KA oziroma mladcev. Emmrov odnos do njih je označil P. Rant tako, da je izguba nekaterih (to je iz sokolskih vrst, op. F. Š.) bila sto­ tero poplačana s stikom s temi fanti, o katerih je Emmer pogosto dejal, *da »takih fantov, kot sem jih med KA našel, še svoj živ dan nisem srečal«.118 114 Škerbec, Rdeča zver, str, 7—8. 115 Zasliševanje A. Kreta v procesa proti Bitencu, K 1/48. 118 Škerbec, Rdeča zver, str. 7—8. 117 ibid. 118 Rant: Emmer, SNG. 112 Z odpadanjem nemladčevskih elementov se je luladčevski značaj Slovenskega narodnega gibanja še povečal. Njihove ideje so v notra­ njem, življenju skupine dobile še večji poudarek, čeprav zaradi sode­ lovanja z oficirsko druščino ni bilo mogoče reči, da bi bilo Slovensko narodno gibanje mladčevska skupina. Kakšno' je bilo vodstvo »Slovenskega- narodnega gibanja« v novi grupaciji? O času, ko je še M. Kremžar deloval v njej, ni znano nič. Toda Kremžar ni dolgo ostal. P. Rant pravi, da je kmalu odšel iz Ljub­ ljane. Preden je odšel, je vse delo prepustil Francetu Glavaču, >ki je tako prišel na čelo podtalnega gibanja, ki se je imenovalo Slovensko narodno gibanje«.119 Dejansko sta si Emmer in Glavač vodstvo gibanja delila. Glavač je vodil politične (bolje rečeno idejne) in propagandne zadeve,. Emmer pa vojaške in finančne.120 Glavač je Emmru posredoval svoje ideje oziroma ideje svoje skupine o bodočem političnem in soci­ alnem redu V.Sloveniji.. Emmer je Glavačeve ideje sprejel in o njih, kakor se zdi, sploh ni debatiral'. Emmrovo področje sta bili vojaško poveljstvo in blagajna. O njih je ponovno poudarjal, da jih ne bo ni­ komur izročil.121 Glavač sam je to njegovo funkcijo zèlo spoštoval, kar je dokaizal s tem, da je Emmra navadno nazival »moj četniški vojvo­ da"«.122 Tudi Pavle Rani je napisal, da je vojaški sektor vodil Emmer sam.1 2 3 Po mnenju ing. Borisa Laha je bil Emmer v vojaškem oziru zelo brutalen in brezkompromisen ter nepopustljiv in skrajno odločen-.124 Pavle Rant, Emmrov občudovavec, je tem besedam dodal: »Te sposob- nositi je (Emmer) imel, ni pa znal zbirati ljudi in še manj biti dovolj previden bodisi y izjavah bodisi v ukrepih . . . .Vojaško so držali tisti, ki so od vsega začetka delali. Kar se je kasneje prilepilo, je bilo zelo pestro.«125 Podobno kakoi- sta oba šefa SNG imela razdeljeno delovno področ­ je, tako so- se tudi drugi člani razdelili v glavnem po teh linijah. Po Rantu je vojaška linija bila praktično zasedena samo z oficirji in pod- oficirji, iz vrst KA oziroma civilnega območja so pa po tej liniji delali le nekateri. Vsi drugi so delali na politično-propagandriem polju, kar je tedaj pomenilo, pridobivati nove člane, propagirati program in iskati stikov s tistimi skupinami, o katerih so pričakovali, da se same zase ne bodo dolgo vzdržale.1 2 6 Ker so zakulisni politiki bili iniciatorji in varuhi Slovenskega na­ rodnega gibanja, je važno tudi vprašanje, kakšne namene so oni s' to skupino imeli. Razen oficirjev je skupina zajemala predvsem mlajše ljudi. Škerbec je na več mestih to dejstvo posebej poudaril. Zato- je 119 ibid. . . . . . . 120 Saje, Belogardizem, str. 99. 121 Izjava Borisa Laha, Saje, Belogardiizem, str. 98. 122 Ing. Stanko Dimnik, Moje doživljanje okupatorske dobé 1941—1946. leta. Spis proti Nagodetu, K 1/47. Cit. Ing. Dimnik-. i 2 3 Raint: Emmer, SNG. „ 124 Saje, Belogardizem, str. 98. 125 Rant: Emmer, SNG. 12° ibid. S Zgodovinski Časopis 1*1*^ opravičeno misliti, da so biiržoazrii vrhovi imeli z njo posebne namene, to je, uporabiti jo kot posebno garmhiro za določene namene. Škerbec je napisal, da se je »Slovensko narodno gibanje« glede načel borbe skladno ujemalo s Slovensko legijo..127 Ne da bi hoteli ponavljati vse točke, ki si jih je Slovenska legija stavila v svoj program, je vendar treba opozoriti na tisto dilemo, ki je po Smersujevih besedah stala pri Slovenski legiji ob njeni ustanovitvi, namreč spoznanje dveh nevar­ nosti: okupatorja in komunizma. Koliko se je Emmer t e dileme osebno zavedal, je težko-reči. Njegovi četniki v prvih tednih po zlomu stare Jugoslavije so bili formacija, ki se je vsaj v principu po nekakem za­ konu vztrajnosti potegnila iz stare Jugoslavije v čas po zlomu. V novih okoliščinah je bilo treba novih spodbud. Na nje so odločilni faktorji mislili mnogo prej, preden so se praktično uveljavile. Bistveni delež pri predvidevanju so imeli politiki buržoaznih vrhov. Izhodišče zanje pa je bila »komunistična nevarnost«. Proti njej so se postavili tisti, ki so imeli za to družbeno utemeljene dispozicije ali pa privzgojene. \ Emmrovi druščini so bili predvsem mladci tisti, ki so bili ostro nastro­ jeni proti komunizmu. Prav v tem pa se je Emmer sam z njimi popol­ noma skladal, kakor je posredno kasneje pokazal njegov razgovor z Jušem Kozakom.128 ' • . . France Glavač in Matija Škerbec sta v svojih poznejših člankih zapisala, kakor da je v kovanju »protikomunistične« dejavnosti imel Emmer posebno iniciativno vlogo. Glavač je npr. ob obletnici njegove smrti napisal: »... začel (je) zbirati okrog sebe mlade fante, ki so bili prežeti enakih idealov protikomunistične borbe, ter jih pripravljati na obračun z zločinskim komunizmom«. Na drugem.mestu istega članka je pa zapisal: »Začel je uspešno zbirali okrog sebe enako misleče ljudi ter jih navduševati za borbo proti največjemu slovenskemu in medna­ rodnemu sovražniku, proti komunizmu . . .«129 Podobne misli je deset let za Glavačem napisal tudi Škerbec. Po njem se Eminrovo delo ni usta­ vilo pri zbiranju mladine, temveč je imel na skrbi tudi njeno vzgojo, da bi jo čimbolj utrdil v protikomunistični miselnosti.130 Toda vzgoja ni bila samo ideološka. Pri njej so njegovi katoliški partnerji v skupini bili gotovo močnejši kakor on. Šlo je tudi za vojaško vzgojo, ker je organizacija SNG bila politično vojaškega značaja.131 V tem oziru pa mladci niso bili zadovoljiv kader. Koristni so bili le Emmrovi oficirski znanci. Ti so EmmTove nevojaške privržence vadili v ravnanju z orož­ jem. Vadili so jih na različnih krajih, v kleti realke, na Rožniku itd.1 3 2 Zakaj? Proti okupatorju? Po Škerbčevem pisanju je bil namen »Slovenskega narodnega gibanja« povezati mladino, jo vzgojiti za borbo in jo držati v stalni pripravljenosti. Iz vrst te mladine, ne oziraje se na politično pripadnost, naj bi izšle » e l i t n e b o r b e n e e d i n i c e (pod- 127 Škerbec,- Rdeča zver, str. 7—8. J 2 8 Juš Kozak, Lesena žlica I, Ljubljana 1947, izd. DZS. str. 60—61. 12» Slovenec 3. XII. 1942, članek Ob obletnici smrti Franca ' Emmerja. 130 Škerbec, Rdeča zver, str. 10, 131 Zasliševanje A. Kreka, spis proti Bilenca, K 1/48. >зг Podatki VOS. 114 črtal F. S.), ki bi mogle po navodilih zavezniškega poveljstva pomagati zaveznikom v sovražnikovem zaledju še p r e d i o (podčrtal F. Š.) bi se zavezniki izkrcali na jugoslovanskem ozemlju«.133 Skerbec je v gornjih besedah bil zelo jasen, vendar ne do kraja odkrit. Povezava z zavezniki je bila na tem mestu popolnoma nepo­ trebna. Pomen njegovih besed nam osvetli primerjava z nameni Slo­ venske legije, kil naj bi po prvotni zamisli začela svojo akcijo ob zavezniški invaziji. Elitne borbene edinice SNG pa naj bi ne čakale zavezniške invazije, temveč že 'pre j stopile v akcijo. Zakaj in proti komu? Po Škerbčevih besedah je bil Emmer zagre­ njen in razočaran n a d . . . pomanjkanjem slovenskega čuta med vodilni­ mi komunisti. To se pravi, da se je narodnoosvobodilno gibanje razvijalo drugače, kakor je Emmer pričakoval, oziroma za Emmrom stoječi vplivni politiki. Zato se je Emmer vrgel »še bolj zagrizeno na organi­ ziranje mladine, da bi v teh jedrih nastala protiutež komunističnim udar­ nim edinicam.. . trdno odločena v danem trenutku zagrabiti za orožje proti komunistom«.13,1 Z gornjimi besedami je Skerbec povedal dovolj. Dasi je značaj Emmrove akcije v-Slovenskem narodnem gibanju poveličeval, je vendar s svojim skrivanjem za Emmrovim hrbtom z močno lučjo posvetil na prave sile, ki so za kulisami dejansko vodile toliko poudarjeno organi­ zacijo mladine v SNG. Odkril je namene, ki so jih z elitnimi borbenimi edinicami imeli buržbazni vrhovi, namreč udariti z orožjem v roki po Osvobodilni fronti in njenem partizanstvu ob prvem ugodnem trenutku in ko bodo za udar dovolj pripravljeni. Ni posebno važno, da je Emmer osebno po svojih dispozicijah s takim bojem soglašal. Važno je, da so zakulisni tvorci in ustanovitelji »Slovenskega narodnega gibanja« pod­ pihovali Enimra in njegove prijatelje ter jih usmerjali odločno proti narodnoosvobodilnemu gibanju, zlasti pa seveda proti komunistični partiji. Na temelju Škerbčevega pisanja je mogoče sklepati, da je »Sloven­ sko narodno gibanje« razmahu Osvobodilne fronte posvečalo veliko pozornost. Njegova intenzivnejša organizacijska delavnost je bila kar povezana z razmahom OF, čeprav podrobneje ni mogoče reči, kako se je organizacijska mreža pravzaprav začela spletati. Prizadevanje za pridobitev pristašev, ali »romanje«, kakor ga je označil Pavle Rant, se je vleklo prek vsega poletja do srede jeseni 1941. Emmer sam je bil v njem zelo aktiven. Hodil je od skupine do skupine in jo vabil k sodelovanju.135 Seveda ni bil sam, spremljali so ga fantje iz njegovega kroga. Mnogokdaj ga je spremljal tudi sam Glavač. Hoteli so zajeti podeželje in Ljubljano. Zaradi okrepitve SNG sta Emmer in glavačevec Alojzij Krek že avgusta 1941 potovala tudi po Dolenjskem in Notranjskem. Kot agitatoa- 133 Skerbec, Rdeča zver, str. "—8. 134 âkerbec. Rdeča zver, str. 10. 135 Rant:, Emmer, SNG. 115 je nastopil predvsem Emmer.1 3 6 Hodila sta po župniščih in poizvedo­ vala. Dobila sta nekaj odločnih fantov, vendar bera ni bila velika.1" Oglasila sta se tudi pri pisatelju Jušu Kozaku v Šentvidu pri Stični in mu razlagala program Slovenskega narodnega gibanja. Na pripom­ be Kozaka in njegovih sinov o gnilobi korporacijskoga sistema, ki sta ga Emmer in Krek zagovarjala, in o vprašanju sodelovanja marksistov v narodnoosvobodilnem boju, je bil Emmer glede korporacijskega siste­ ma takoj pripravljen popustiti, nepopustljiv pa je bil glede sodelovanja z marksisti, ki se mu je odločno uprl. ». .. žolčno in fanatično, da so se mu iskrile oči, (je) izjavil, da z marksisti ne bo pod nobenim pogojem sodeloval«.138 . V skladu s takimi nazori je Emmrova misija na Dolenjskem in pa Notranjskem bila, pridobiti in utrditi svoje fante v odločni »protiko- munistični« politiki, češ da bo komunistična O F nov okupator, silnejši od Nemca in Italijana.1 3 9 Vendar mnogi v njegovo razlago niso vero­ vali, zato misija na Dolenjskem in Notranjskem ni dala zadovoljivih uspehov. Večino pristašev je Emmiu in Glavaču slej ko prej dala Ljub­ ljana. Tu sta osredotočila svoje delo, tu sta se trudila, da svoje vrste čimbolj pomnožita. V Ljubljani sta se Glavač in Emmer sestala s Francem Gasarjem, da bi za svojo organizacijo pridobila »stražarje«. Toda uspeha ni bilo. Casar je v spremstvu Lu ja Leskovarja dal odgovor nekaj dni kasneje, češ da bi bilo dobro še malo počakati, da se bo videlo, kakšen bo razvoj 14° V Jegličevem domu sta Emmer in Rant septembra 1941 obiskala Zarjane, kjer sta razpravljala s Tonetom Cokanom i n Francem Pav­ linom da bi- krščansko socialistično mladino odtegnila od Osvobodilne fronte. Razgovor ni uspel. Emmer je trdil, da mora po končani vojni oblast prevzeti kralj Peter II, na to pa naj šele plebiscit odloči ali je ljudstvo za kraljevino ali ne. Krščanski sociabsti so trdili, da o kralju sploh ni več govora.141 Nadaljnje debate so potem sploh odpadle. Konec septembra 1941 sta Emmer in Glavač dobila stik tudi z re­ zervnimi oficirji, ki so se zbirali pri šolskem upravitelju Нотпи v soli na Šmartinski cesti. Imeli so več skupnih sestankov, toda stiki niso* bali dolgotrajni. Ker. sta Emmer in Glavač vneto vnašala svoje nazore, so kmalu propadli. Meseca novembra 1.941 so že prenehali.1 4 2 Pri iskanju in vzpostavitvi Emmrovih in Glavačevih stikov z re­ zervnimi oficirji ni šlo v prvi vrsti za- pridobitev novih pristašev »Slo­ venskemu narodnemu gibanju«, temveč bolj za njuno razdiralno ten­ denco Med rezervnimi oficirji so- se namreč pojavile nekake simpatije za Osvobodilno fronto. Emmer in Glavač sta v njih videla nevarnost, 136 Škerbec. Rdeča zver, str. 14. 13' ibid. — Juš Kozak, Lesena žlica I, str. M\ 138 ibid, etlr. 60^-61. 139 Škerbec, Rdeča zver, str. 14. »° Rant: Emmer, SNG. — Saje, Belogardizem, str. 99. i« September pred leti, Vestnik SPB XF1960, št. 9, str. 204. 142 Ing. Dimnik. 116 začela sta in t r ig i ra t i in govoriti p r o t i Osvobodi lni fronti, dokler n i s ta dosegla, d a so se p r i H o m u zbirajoči se elementi razšl i . 1 4 3 P o Škerbče- yem pisan ju je E m m e r p o d o b n e tendence uvel javil t u d i p r i sicer ne­ z n a t n i h s k u p i n i c a h »Petrovega gardista« m »Pobrat ima«. 1 4 4 Zadnja se je močneje sploh šele razvi la v nas lednjem letu. E m m e r in R a n t sta bila t u d i p r i Zboraš ih in F r a n č i š k o v i h kr ižar j ih ter še p r i n e k a t e r i h drugih, toda R a n t n i opisal s k a k i m u s p e h o m . 1 4 5 "Naposled sta bi la p r i Staretu, k i je p a p o k a z a l vse razumevanje . 1 4 8 Mnogo važnejše so bi le E m m r o v e i zveze s »Staro pravdo« ,^o_je_s_ s k u p i n o ing. CrtomirjOJAgodgt-a-, U d p r l s L j ih je de lno p o n e k i h sorod­ stvenih vezeh, 1 4 7 detno p a p o - P a v l u R a n t u , ki je posredoval celo stik Mati ja Škerbca z L jubom Sircem, č lanom N a g o d e t o v e skupine . 1 4 8 Zveze .med N a g o d e t o m in E m m r o m so nas ta le v času, k o je bi la »Stara p r a v ­ da« še včlanjena v Osvobodi lno fronto. E m m e r je želel te zveze p o r a b i t i za to, da bi od S t a r e p r a v d e čim več zvedel o Osvobodi lni fronti. Če smemo Škerbcu verjeti, n a s p r a v njegovo pisanje nava ja k temu sk lepu: »Prva obdobja s k u p n e g a snovanja so F a n u š u o d p r l a poglede v zaledje ustanavl ja joče se O F in m u t a k o dopolnjevala okvir podobe, k i si jo je mogel že sam us tvar i t i o te j komunis t ičn i iznajdbi s pomočjo infor­ maci j , . dobi jeni od najožjih s o r o d n i k o v . . . « 1 4 9 P r i »Stari pravdi« je E m m e r po_ Škerbčevi informacij i našel ugoden odmev. 1 5 0 R a z e n obveščevalnih ciljev je E m m e r s S t a r o p r a v d o imel še druge načr te . Hote l jo j e ' n a m r e č o d t r g a t i od Osvobodi lne f ronte oziroma ji p r e p r e č i t i , d a b i u toni la »v komunis t ičn i O F « . 1 5 1 Za ta cilj p a E m m i o v o p r i z a d e v a n j e n i bi lo pot rebno. N e samo da je N a g o d e t o v a s k u p i n a o svojih odnosih d o Osvobodi lne fronte odločala samostojno', so jo s t ran od O F gnali n jeni las tni pogledi in E m m r o v i nazor i v tem oziru „niso bili važni . P o m n e n j u Ljuba Sirca je nàgodetovcem G l a v a č - E m m r o v a d r u š č i n a bi la s k u p i n a skra jn ih klerikalcev, k a t e r i h p r o g r a m je N a g o d e sam p r i vpogledu vsega opremil s fašist ičnimi znaki , 1 5 2 t o d a p o d r u g e m viru, k i je n a s t a l v emigraciji, je bil med »Staro pravdo« in E m m r o m sklenjen dogovor o s k u p n e m nastopanju, k i n a j bi p a n a z u n a j tekel ločeno. 1 5 3 113 ibid. 1 4 1 Škerbec, Rdeča zver, str. 9.. 1 4 3 Rant: Emmer, SNG. 1 4 6 ibid. 1 4 7 Ing. Dimnik. 1 4 8 Zasliševanje Ljuba Sirca, Spis proti Nagodetu K 1/47. 1 4 9 Škerbec. Rdeča zver. str. 9. • 16° ibid. 1 5 1 ibid. 1 5 2 Zasliševanje Ljuba Sirca, spis proti Nagodetu K 1/47. 1 5 3 September pred leti, Vesrnik SPB XI/Î960, št. 9, str. 204. — Za širok organizacijski razmah Glavač-Emmrove delavnosti je pomembno dejstvo, da so Emmrovi oficirji prav v dobi navezovanja oziroma iskanja stikov s skupi­ nami, ki so j ih želeli vključiti v svoj delovni krog, iskali tudi stikov z Dražo Mihailovićem. Po sporočilu Pavla Ranta je Milan Kranjc jeseni 1941 odpo­ toval na Sušak m dejansko vzpostavil zvezo z Dražo Mihailovićem (Rant: Emmer, SNG). •tli Emmrova druščina je na svoje delo in Emmrov delež gledala zelo optimistično in njegove uspehe precenjevala. »Njegova akcija, čeprav omejena na manjše število ljudi, je bila zelo učinkovita,« je pisal »Slo­ venec« ob obletnici Emmrove smrti. »Imela je po eni strani cilj, da zbira proiikoniunistične vrste, jih s propagando utrjuje v proiikomu- nistični miselnosti, po drugi strani pa razdira skupnost, ki so jo takrat komunisti ustvarjali okrog svoje stranke pod krinko ^osvobodilne fron­ t e ' . . . Njegovo neutrudno delovanje je povzročilo, da so razne struje in skupine odpadle od komunistične ,osvobodilne fronte' ter prišle zopet k pameti.« Resnica je seveda bila veliko bolj skromna, tudi če vštejemo stik s »Staro pravdo«, in zato tudi Emmer ni bil tak mojster »v razbi­ janju raznih skupin, ki so zaslepljeno1 silile pod klobuk komunizma«,' kakor je to prikazoval Fr. Glavač v »Slovencu« ob koncu 1942. leta.1 5 4 Kajti ljudje, med katerimi je v bistvu razvijal svojo dejavnost, so bili maloštevilni ter itak nasprotni politiki in ciljem Osvobodilne fronte. Pri Glavač-Emmrovi skupini ne smemo prezreti, da v akciji za pridobivanje novih pristašev ni šlo samo za nove člane, temveč sta Glavač kakor Emmer nove zveze in stike uporabila tudi v obveščevalne namene. »Fanuš je hotel priti komunistični OF do dna«-, je o njem na­ pisal Škerbec.155 S tem je povedal, kje je bilo jedro vsega njegovega zanimanja. Po Glavaču je Emmer bil prvi, ki je v javnosti razkrinkal komunistični značaj Osvobodilne fronte, in to že takrat, ko mnogi o njenem imenu še slišali niso. On pa je že od prvega začetka vedel, da so v vodstvu organizacije, ki se je izdajala za narodnoosvobodilno gi­ banje, bili voditelji slovenskega komunizma Kidrič, Baebler, Kardelj,. Leskošek, Aleš Stanovnik in drugi.1 5 6 Čeprav ta zasedba ni bila v celoti čisto taka, je vendar treba reči, da so Emmrovi informacijski kanali funkcionirali. K njim lahko dodamo samo to, da uspehi njegove obve^ ščevalne akcije pač niso ostali skriti v njem samem, temveč so gotovo romali k ljudem, ki so podpirali in vzdrževali njegovo akcijo oziroma gibanje, ki mu je pripadal. P r o p a g a n d a . Druga veja v aktivnosti Glavač-Emmrove skupi­ ne je bila propagandna dejavnost. Razvijala se je vzporedno z zbiranjem pristašev in njihovo obdelavo. Zanjo so skrbeli predvsem najožji Gla- vačevi ljudje in zlasti Glavač sam, ki je v vodstvu imel referat za politične in propagandne zadeve. Toda propagandna aktivnost je močno zaostajala za organizacijsko intenzivnostjo. 'Tudi časovno ni šla z njo v korak. Njeno skromnost moremo spoznati iz izjave Alojzija Kreka, ki je sam bil zaposlen pri propagandi, češ da so s tipkanjem razmnoževali poročila londonskega radia.1 5 7 Krek je v tej zvezi omenil tudi protiokupatorsko propagando, toda kaj več o njej ni povedal. Moremo si pač misliti, da je njihova protiokupatorska propaganda obstojala edino v širjenju poročil Ion- 164 Slovenec 5. XII. 1942, 155 Skerbec. Rdeča zver, str. 9. '• 156 Slovenec 3. XII. 1942. ' ; , • ' 157 Izjava A. Kreka, spis proti Bitencu, K 1/48. " '' n '' ' 118 danskega radia. Kaj svojega prej itak niso imeli povedati, dokler se pri njihovem praktičnem delu ni pojavil boj proti partizanom in Osvo­ bodilni' fronti. V tem novem stadiju pa so se pristaši SNG udejstvovali vsekakor na način, ki ga je prikazoval Slovenski poročevalec na račun vseh. tistih, ki so v svojem jedru nasprotovali Osvobodilni fronti. To se pravi, da so proti OF nastopali ustno, pozneje pa so prišli na vrsto še letaki. Propaganda Glavač-Emmrove skupine je dalj. časa imela le interni značaj. Primitiven način razmnoževanja poročil naravnost dokazuje, da je bila namenjena predvsem lastnim pristašem. To je bil tisti krog,, ki naj bi ga propaganda utrdila v protikomunistični miselnosti, kakor je napisal Glavač v »Slovencu« 3. decembra 1942. Za širše okvire je bilo treba drugačnih sredstev. Teh spočetka niso imeli. Toda narašča­ joče gibanje OF jih je izsililo. Po Škerbčevem priznanju so Emmrovi sodelavci najprej dobili več ciklostilov, »kmalu pa so mu fantje iz katoliškega kroga preskrbeli lepo тоспо tiskarnico«.158 Koliko je produ­ cirala, ni znano. Pavle Rant pripoveduje, da je prve odtise dala tik pred 6. septembrom, ker je bil letak posvečen, rojstnemu dnevu kralja Petra. 1 5 9 ' * Toda fantje iz katoliškega kroga niso Emmru preskrbeli samo tiska­ nja letakov, temveč tudi pisce same. Glavač je namreč za svojega so­ delavca pridobil tudi Mirka Javornika, urednika Slovenskega doma. Skupaj sta sestavila letak z datumom 7: novembra 1941 in naslovom »Vsem Slovencem« ter ga natisnila v svoji tiskarni.10» Kakor člani Gla­ vač-Emmrove skupine je tudi ta letak izražal nasprotovanje Osvobodil­ ni fronti. V njem sta avtorja hotela razložiti,,kaj je Osvobodilna fronta, kdo jo vodi, zakaj so jo komunisti ustanovili in kakšni so bili dotedanji sadovi. V njem sta dokazovala istovetnost Osvobodilne fronte in komu­ nistične partije ter pri tem operirala s citati iz »Dela« in »Slovenskega poročevalca«. Seveda se nista obotavljala tudi spreminjati citatov, da bi bolje ustrezali njihovim namenom.1 6 1 Temeljna misel letaka je bila, zasejati med bravce defetizem. Zato sta poudarjala italijanske repre­ salije na partizanske akcije, ki naj bi bile pravzaprav nepotrebne in škodljive. Italijanskega ravnanja nista obsodila niti z besedo. Narobe, italijanske akcije je letak prikazal tako, kakor da so same po sebi . 1 M Škerbec, Rdeča zver, str. 10 159 Ramt: Emmer. SNG. 160 Po dognanju Fr. Sa jeta. 181 Tako' sta napisala: »Zastava slovenskih partizanov je slovenska tro- bojmca s (komunistično) rdečo peterokrako zvezdo; znak slovenskih parti­ zanov je slovenska trobojnica ter nad njiim (komunistična) peterokraka zvezda; pozdrav partizanov je (komunističen pozdrav t. j.) pest desne roke, dvignjena k spodnjemu robu pokrivala.« Falsificiram citat se nanaša na od­ redbo poveljstva .slovenskih partizanskih čet o zastavi, znakih in pozdravu slovenskih partizanov, ki jo je objavil Slovenski poročevalec .1-7. X 19Ф1. bpremembe v falsifikatu so tu označene z oklepaji.. V originalnem besedilu je .v primeru prvih dveh oklepajev »antifašističma« namesto komunistična. v tretjem primeru pa mč, ker sta pisca besede v oklepaju sama vrinila v celoti. Letak v NUK. 119 razumljive in opravičljive, krivi morejo biti samo Slovenci, čemu se pa- .upirajo. »Čemu vse te žrtve? Mar bo zaradi tega vojna en sam dan prej končana? Mar bo na ta način okupatorska vojska res pregnana s slovenske zemlje? AM ne vidite, da je prav zaradi sabotažnih dejanj, ki jih izvršujejo v strankine namene partizani na slovenskih tleh, pri nas vsak dan več tujega vojaštva? Ali ne uvidite, da vsa ta sabotažna dejanja prinašajo našemu narodu samo škodo, samo uničenje narod­ nega premoženja in nepotrebno ubijanje? Ali ni za naš mali narod škoda vsakega človeka, ki ga izgubimo? Ali niso dovolj težke že one žrtve, ki nam jih nalagajo Nemci s plenjenjem in deportacijo? Kaj nam bo Slovencem pomagala narodna svoboda, če bo Slovenija en sam Do­ berdob?« Glavač-Javornikov letak je razkril fizionomijo Glavač-Emmrove skupine. Pokazal je njihovo neborbenost v odnosu do okupatorjev, zraven pa še sovraštvo do narodnoosvohodilnega gibanja pod vodstvom O F in KP. V obeh momentih je bila skrita želja, da bi se Slovenci ne zanimali za narodnoosvobodilno gibanje, torej v celoti lastnosti, ki so bile značilne za vse Osvobodilni fronti nasprotne skupine od trenutka, ko so začfele očitno nastopati proti Osvobodilni fronti. Toda navedeni letak ni prišel med ljudi. Obveščevalna služba OF je pravočasno zvedela za tiskarno ter odkrila skladišče in kurirke, ki bi morale letak raznesti. Varnostni organi OF so 9. novembra 1941 zvečer spretno izvedli hišne preiskave pri petih zapriseženih kiirirkah In v skladišču. Letake so takoj zaplenili in nato uničili.162 Nekaj dni za zaplenjenim letakom so Emmrovi sodelavci raznašali nox letak, ki je pa bil zelo kratek: »Slovenci! Zbirajte se okrog Lon­ dona! — Naše vodstvo je v Londonu! Ne nasedatje protinarodni in ko­ munistični .osvobodilni fronti !«183 Letak so širili po Ljubljani in na deželi.1'4 Pomemben je bil le v toliko, kolikor je direktno odkril london­ sko usmerjenost Glavač-Emmrove skupine. Interno so to usmerjenost pokazali že mnogo prej stiki s skupinami, ki jih je želela pritegniti v svoje mreže. T e r o r i s t i č n a d e j a v n o s t . Ta oblika aktivnosti Glavač- Emmrove skupine se je v primeri z drugimi oblikami pokazala dokaj pozno, to je v pozni jeseni 1941. Toda predpogoj zanjo> je skupina hotela ustvariti že prej. Že ob nastanku tako rekoč so njeni iniciatoTJi posta­ vili v načrt formiranje »elitnih borbenih edinic«, ki naj bi se začele uveljavljati, še preden bi se (zapadni!) zavezniki izkrcali na jugoslo­ vanskem ozemlju. Prav ta preden, ki ga je sporočil Škerbec, nam odkriva,"da so zakulisni pomočniki »Slovenskega narodnega gibanja« imeli za borbenimi enotami posebne namene, ki so jih hoteli uveljaviti še pred koncem- vojne. Iz prejšnjih izvajanj vemo, da je šlo pri tem 162 SPor 1>. XI. IMI. 193 Letak v arhivu JZĐG, fase. 19MII. Čas november nakazuje Škerbec, Rant pa ga povezuje s 6. septembrom. Pravilno je sredi novembra. O njem poroča šef karabinjerjev pri diviizi'ji »Isonzo«, Enrico Paini 19. XF. 1941. l e 4 ibid. 120 \ za boj proti narodnoosvobodilnemu gibanju, ki so ga vrhovi meščanskih strank ocenili za največjo nevarnost za svojo bodočnost in položaj v slovenskem narodu -po vojni. »Slovensko narodno gibanje« so hoteli uporabiti kot prvo udarno četo proti vse bolj se razvijajoči moči Osvo­ bodilne fronte, Tako je P. R. v spominskem članku »Ing. Franc Emmer« ob desetletnici njegove smrti ria račun Emmra ta dejstva povsem jasno izrazil: »Emmer je prav v tem velik, da je v tistih nekaj mesecih tipanja in snovanja spoznal, da .narodnim silam revolucije' (narekovaj dodal F. Š.) ne bodo glavna ovira nemški nacisti in laški fašisti — katere bodo že zavezniške sile prisilile k zapustitvi našega narodnega ozemlja — pač pa' komunisti slovenskega rodu in njih bïatje po iz- daji.«165 Zato je Emmer že poleti 1941 zbiral okrog sebe ljudi, »ki so bili pripravljeni v danem trenutku zgrabiti za, orožje proti komuni- stom«, kakor je pisal »Slovenec« 3. decembra 1942. Nameravane borbene ediniee so imele svojo predzgodovino v zbira- nju orožja in ravnanju z njim. Preskrbovali so ga različni ljudje tudi za denar, za skrivališča pa io vedeli samo Emmer, ing. B. Lah in študent Bojan.166 Toda orožja niso uporabili proti okupatorju, ostati je moralo skrito, dokler bi,ga ne uporabili za namene, za kateire so snovali »elitne borbene ediniee«. Delna uporaba je bila omejena le na vaje z njim, pri čemer je Emmer izkoristil svoje stare oficirske znance. Jeseni 1941, ko sta aktivnost Osvobodilne fronte in uveljavljanje slovenskih partizanov bili že splošno znani in prišli v zavest tudi na­ sprotnikom OF, so vaditelji »Slovenskega narodnega gibanja« začeli snovati teroristična dejanja proti vidnejšim sodelavcem Osvobodilne fronte. Aktivna sta bila zlasti Glavač in Emmer. Delala pa sta v spo­ razumu z vrhovi meščanskih strank, zlasti klerikalnih. Po Škerbčeveim pisanju in Rantovih zapiskih je videti, da je na­ sprotnike Osvobodilne fronte občutno prizadel »odlok SNOO o zaščiti slovenskega naroda ...«, ki ga je objavil Slovenski poročevalec 1. okto­ bra 1941. Oba ga prikazujeta, kakor da je Osvobodilna fronta napo­ vedala brezobzirno obračunavanje z nasprotniki. Ker so sami zaradi izrednega razmaha Osvobodilne fronte izgubljali temelje svojih poli­ tičnih grupacij, so odlok SNOO, seveda ne toliko odlok v formalnem smislu, temveč odlok kot rezultat daljšega procesa, jemali kot argu­ ment, ki jih lahko opraviči za lastna teroristična dejanja. Škerbec in Rant v svojih spisih pripisujeta iniciativo za take namene oficirjem, češ da so oni bili za likvidacijo prvakov KPS, da bi jim onemogočili socialno revolucijo. Po pisanju Pavla Ranta je Emmer zaradi uresni­ čenja te ideje osebno šel k Natlačenu.1 6 7 Po spisu neznanega avtorja »Poročila o delu slovenskega dela JNS v okupacijski dobi« je pa načrt za likvidacijo vodstva OF, predvsem Borisa Kidriča in Aleša Baeblerja, izdelal Praprotnik. 1 6 8 Torej načrtov in variant ni manjkalo.. Vendar z 165 P. R. ing. Franc Emmer, Koledar Svobodne Slovenije 1931, str. 151 do 1152. 166 Izjava Borisa Laha; Saje, Belogardizem, str. 98. 167 Škerbec. Rdeča zver. str. 12—13. — Rant: Emmer, SNG. '«» Delo JNS. « 121 / izvršitvijo ni bilo nič, češ da sta tako medsebojno pobijanje odbila Natlačen in Kramer.1 6 9 Zakaj? Pavle Rant pripominja, da se je Natla­ čen izrazil, da slovenska zgodovina umora kot sredstva ne pozna. Pravi razlog pa ni znan. Verjetno sta oba politika želela nekoliko drugačno taktiko, tako, ki bi poznala manj silovitih skokov in morda tudi manj jasno osebno odgovornost. Toda načrt je obstajaj, kakor 'priznavajo viri Osvobodilni fronti nasprotnih avtorjev. Vprašanje je bilo le, kakš­ no metodo in kakšne oblike bodo izbrali pri nadaljnjem uveljavljanju želja, po katerih naj bi v prihodnosti onemogočili Osvobodilno fronto in njeno partizanstvo. »Slovensko narodno gibanje« je v nadaljnjih načrtih buržoaznih vrhov igralo pomembno vlogo. • Uprabili so ga kot primerno orodje v zatiranju slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja. Kako so to storili, nam kažejo viri narodnoosvobodilnega gibanja. Varnostno obveščevalna služba Osvobodilne fronte je namreč kmalu ugotovila, da sta Glavač in Emmer pripravljala umor dr. Aleša Stanovnika, ker ni odobraval politike »bele garde«. Po Škerbčevem priznanju naj bi ta akcija odtr­ gala krščanske socialiste od O.F in Komunistične partije ter s tem raz­ bila Osvobodilno fronto.170 Za atentat na Stanovnika sta najela študenta Janeza Lombarja, člana akademskega kluba Zarja, doma iz Kranja.1 7 1 Vnaprej sta mu izplačala nagrado 500 lir, toda študent se je skesal in ni hotel atentata izvršiti, pač pa je o nameravanem umoru obvestil Osvobodilno fronto. Emmer je zato zasnoval napad na Lombarja v bližini Polhovega gradca z namenom umora, toda napadeni se je rešil s hudimi ranami na glavi.172 Dalje je Emmer pripravljal več provokatorskih napadov na izrazi­ tejše klerikalne politike, da bi jih potem naprtil Osvobodilni fronti, npr. na prof. dr. Ehrlicha, Casarja, dr. Žebota,173 to je na take ljudi, ki so bili znani kot nasprotniki Osvobodilne fornte. Poleg tega je pripravljal umor treh aktivistov OF in v ta namen najel nekaj kriminalnih tipov, ki jim je dal predujem po 200 lir, denun­ cimi pa je večje število Slovencev.174 V času terorističnih dejanj je Emmer razpolagal z znatnimi denar­ nimi vsotami. Kot šef blagajne je z njimi razpolagal sam. Kje jih je dobil? Po izpovedi Alojzija Kreka, da ga je vodstvo »Slovenskega narod­ nega gibanja« uporabljajo kot most do klerikalnih političnih' in finanč r nih krogov,- je seveda jasno, da so za finančne vire skrbeli sami vrhovi klerikalne stranke. Toda samo v poletnih mesecih 1941 je kanal k njim 1W •:bid. ' - 170 Škerbec. Rdeča zver, str. 12. Tam pravi: »Fanuš pa se je . .. lotil načrta, kako odvrniti sooptniško družbo Brecelj-Stanovnik od OF in KPS. 171 SPor, opomba 255, str. 362. M. Skerbec in P. Rant popolnoma nepra­ vilno vso aikccjo pripisujeta Janezu Kuharju. Izjava Janeza Lombarja o lastnem doživljaju je vsekakor pristna. 172 SPor 9. XII 1941. 173 SPor 9. XII. 19*1. 171 ibid. 122 tvoril Krek.1 7 5 Po njegovem izstopu iz Slovenskega narodnega gibanja septembra 1941 je pa Emmer sam našel zvezo z vrhovi klerikalne stran­ ke in se povezal s samim Natlaeenom ali pa Natlačen z njim.176 Obve^ ščevalna služba O F je namreč ugotovila, da se je Natlačen sestajal z Emmrom in mu izplačeval velike vsote. Toda Natlačen ni bil edini vir za Emmra. Bili so še drugi. Emmer sam je pri Avgustu Praprotniku celo vlomil in ukradel 15.000 lir. Pri tem pa ni šlo samo za denar, tem­ več je Praprotniku izmaknil tudi neke politične dokumente. 1 7 7. Emmrov vlom pri Praprotniku je pokazal, da Emmer ni bil samo politični aktivist buržoaznih vrhov, temveč je izvrševal tudi naloge nekega tretjega. Obveščevalna služba O F je odkrila zveze z gestapom, ugotoviti pa ni mogla, ali je bela garda vedela ali ne, da je bil Emmer tudi agent gestapa. V Emmrovem primeru je tedaj spregovorilo posebno sodišče za zaščito naroda in obsodilo Emmra na smrt zaradi izvršenih in priprav- ljajočih se zločinov nad- slovenskim narodom ter osvobodilnim giba­ njem. Justifikacija je bila izvršena 4. decembra 1941 pri stari cerkvi v Šiški.178 Njegovo truplo'so prepeljali v Kranj, kjer je služboval oče, in na grobu mu je govoril gestapovec.179 Emmrova smrt je v skupini, ki ji je pripadal, odjeknila občutno in vidno. Zaradi nje je bil najprej prizadet Glavač kot sovodnik sku­ pine.1 8 0 Še huje pa so bili prizadeti vrhovi buržoaznih strank, ki-so Emmra z njegovimi pristaši vred ustvarili in podpirali ter gledali v njem pravega aktivista svojih na široko zasnovanih priprav za oboro­ ženi boj proti Osvobodilni fronti in partizanom. Kajti Emmer je bil tisti, »ki je prvi začel organizirati sistematično borbo proti komuniz­ mu«.1 8 1 Z njegovo smrtjo pa se je tak način kontrarevolucionarnega boja, ki se še ni niti prav začel, moral začasno umakniti. »Elitne bor­ bene edinice« so zamrle prej, preden so pravzaprav vzniknile. Namesto njih so morali nasprotniki Osvobodilne fronte uporabljati bolj prikrite 'oblike ovaduštva in propagande. Oboroženi nastop kointrarevolucmar- jev se je zaradi Emmrove smrti občutno zavlekel. Emmrova vloga v okviru tedanje protiosvobodilne akcije je bila ve­ lika. Če se ne oziramo na naivno oceno mladcev, ki so v letaku z dïie 23. decembra 1941 napisali o njem »tega idealnega narodnega fanta, ta svetli narodni značaj, Emmer ja, ste ubili, ker vam je bil na poti kot resničen-narodnja-k, po umoru ste ga pa še oklevetali in umazali, češ 175 Izjava A. Kreka, spis proti Bitencu, K 1/48). 176 Nato nas navaja Oasarjev dnevnik z dne 4. ХП. 1941. ki pravi: Ko je Smersu bil aretiran, je bil ban razočaran nad akcijo tako 'imenovane Slovenske legije. Naslonil se je na Glavača in je nama' z Žebotom ipovedal ban, da sedaj je nekako lo stvar uredil in da bo bolje funkcionirala. Saje, Belogardizem. str. 100. 177 SPor 9. XII. 1941. 178 ibid.. 179 Juš Kozak, Lesena žlica I, str. 61. 180 Saje, Belogardizem, str. 104: 181 Slovenec 3. XII. 1942. 123 da je bil gestapovec.. .«,182 moramo reči, da Emmrovo vlogo dobro osvetljujejo razni članki ob obletnicah njegove smrti, predvsem pa Gla- vačev članek v Slovencu 3. decembra 1942. Vsi medvojni in povojni članki mu pripisujejo izreden pomen v organizaciji »protdkomunistične borbe«. Po svoje jo nazorno dokazujejo tudi spremembe v grupaciji njegovih sodelavcev po njegovi smrti. Z Emmrovo smrtjo so se zelo hitro spremenile" razmere v skupini, ki sta jo ustvarila z Glavačem. V kratkem času se je razkrojila v se­ stavne dele. Na razkroj je bistveno vplival tudi vdor mihailovićevstva v Slovenijo. Poprijel! so se ga predvsem Emmrovi oficirji, ki so> se oddaljili od Glavača in njegovih mladčevsko navdahnjenih pristašev. Emmrovo mesto »vojvode«, je zasedel mihailovićevec kapelan Lesjak. Vendar se obe temeljni grupi nista do kraja razšli. Kot skupna točka jih je vezal boj proti Osvobodilni fronti.183 Kako je bilo s kontrarevolucionarno vlogo »Slovenskega narodnega gibanja«? Kakor ni dvoma za oznako »Slovenskega narodnega gibanja« kot kontrarevolucionarnega v času zadnje tri ali štiri mesece njegovega razvoja, je pa teže z opredeljevanjem te vloge v starejših mesecih, to se pravi neposredno po združitvi Emmrovih oficirskih znancev z mlad­ čevsko usmerjenimi pripadniki v fuzionirani skupini SNG. V sklopu Jaktičnih prijemov v politiki slovenskih buržoaznih vrhov je »Sloven­ sko narodno gibanje« moglo že v začetku biti zamišljeno- kot kontrare­ volucionarno gibanje. Kasnejši hitri razvoj v tej smeri bi govoril za tako postavko', toda jasne opore za ta sklep še ni. Za SNG je značilno kakor za »stražarje«, da so njegovi pristaši bili v prvih mesecih usmer­ jeni bolj na interno aktivnost, to je na aktivnost v okviru skupine same. V javnosti bolj opazni so postali, ko so se vrgli na delo, da bi skupino čimbolj povečali, in ko so prišli v stik tudi s pristaši Osvobo­ dilne fronte. Na tej stopnji razvoja pa so takoj pokazali jasne kontra- revolucionarne tendence, ki so jih v kratki dobi tudi vedno bolj mani­ festirali. Značilno za SNG je bilo, da njegovi vodniki niso kontrarevo- lucionarnih tendenc izražali samo z letaki, temveč so se že leta 1941' lotili tudi ostrejših dejanj. Teroristična dejavnost Emmrove druščine je neovrgljiv dokaz, kakšnih metod so se lotili ne samo Emmrovi.pri­ staši, temveč tudi njihovi varuhi, ki so iz Emmrovih pristašev hoteli ustvariti »elitne borbene edinice« za boj proti Osvobodilni fronti. Čas teroristične dejavnosti je Glavač-Emmrovo skupino pokazala v odkriti kontrarevolucionarni vlogi, ki je bila povrhu še ostrejša, kakor jo je do tedaj očitovala katerakoli druga Osvobodilni fronti nasprotna sku­ pina. Katoliška sredina — Združeni Slovenci Mnogo kasneje kakor vse doslej navedene skupine in frakcije kle­ rikalnega tabora so svojo fizionomijo pokazali ljudje, ki jih moremo označiti kot katoliško sredino. Predstavljali so jih ljudje, k i so bili v ] 8 2 NUK. B II 2il02. . • • , S 3 Podatki VOS. . 124 pre jšn j ih let ih bolj ali m a n j povezani z vodi lnimi de javnik i k ler ikal­ nega tabora, t o d a se z nj ihovo pol i t iko niso v e d n o ujemali, t a k o d a so se v e č k r a t držal i o b s t rani ali p a so j ih vodi lni k le r ika ln i pol i t ik i t u d i sami pot i skal i v s t ran. O b zlomu stare Jugoslavie in p o okupaci j i se je t a medsebojna rezervi ranost ponovno pokaza la . I n t e r e s i ' k a t o l i š k e sre­ d i n e s o s e p r e p l e t a l i z interesi oficialnih pol i t ikov k ler ika lnega tabora ; sočasno so p a ti s redinci zavračal i desničarske k o l a b o r a n t s k e poteze z okupator j i . Kato l i ška sredina ni imela k a k e pomembnej še organizacije n i t i ka­ k e g a širšega pol i t ičnega vpl iva. T o d a p o mnenju Osvobodilne fronte je v nek i mer i preds tav l ja la slovensko pol i t ično t rad ic i jo in jo je z a t o hote la pr idobi t i za sodelovanje v narodnoosvobodi lnem g i b a n j u . ^ N a j ­ pomembnej ša p r e d s t a v n i k a v njej s ta bila dr. A. C o s a r in J a k a Šolar. D r . Gosar ja je Korošcev nas lednik dr. Kulovec označil p r e d smrt jo — ubi t je bil ob pr i l ik i nemškega bombnega n a p a d a n a Beograd 6. a p r i l a . 1941 _ z a slovenskega k ler ika lnega voditel ja. T o d a dr. N a t l a č e n ni hote l p r i z n a t i Kulovčeve oporoke oziroma je n i hotel v tem smislu pojmovat i , temveč je sebe razglasi l za k le r ika lnega voditel ja. 1 8 5 D r . Gosar ie bil t a k r a t član n a r o d n e g a sveta, ob pr ik l iuč i tv i l jubl janske p o k r a j i n e I ta l i j i 3. maja 1941 je bil med .podpisniki , k i so za Slovence odobri l i pr ik l juči tev, ni p a bil č lan konzul te . k i je bi la imenovana n a temel ju tret jem a j skega s ta tu ta . Med njim in Nat lačenom so ves čas bila n e k a trenja, k i so n e d v o m n o vpl ivala n a Gosarjev odnos do Nat lačenove pol i t ike in ga pot i skale n a sredinske poziciie. Poleg tega ie dr . Gosar b i l t u d i sam p o sebi iz raz i to oprezen človek, k i se je že p o svoji n a r a v i b a l vsakega odločilnega k o r a k a . Njegov z a u p n i p r i i a t e l j je p o zlomu Jugoslavije pos ta l gimnazi jski in bogoslovni profesor Jakob Solar, zelo izobražen in m e d katol i šk imi krogi vpl iven človek. ' P r i Gosarjevem k r o g u je v sekakor zelo značilen čas formalnega organiz i ranja s k u p i n e »Združenih Slovencev«. V tretji okrožnici, ki je b i la n a m e n j e n a in odpos lana »bratom na P r i m o r s k e m in v Istri« so njeni avtorj i p o p o l n o m a jasno napisa l i : »Naše gibanje je započelo v p r v i polovici m a j a 1941«. C e je bi lo t a k o - in da j e bi lo tako, m m a m o raz loga dvomit i — j e t r e b a začetek gibanja oziroma s k u p i n e »Združe­ nih Slovencev« povezat i z Gosarjevimi odnosi do N a t l a č e n a in Vegove­ ga kroga. T o s e prav i , da Gosar ni bil zadovoljen z N a t l a č e n o v o p o h t i k o 3. m a i a . č e p r a v je sam. t u d i bil med p o d p i s n i k i pr ik l juč i tve »ljubljan­ ske pok'raiine« k Ital i j i . T o d a v konzult i Gosar ni več sodeloval. T u se je ločil od N a t l a č e n a in šel svojo pot. T u je t u d i bi lo započeto gibanje »Združenih Slovencev«. V p r a š a n j e seveda je. ali se je ločil, ker ni odo­ b r a v a l N a t l a č e n o v e pol i t ične p o t i in njegovih metod, ali p a se je ločil z a r a d i k a k i h osebnih razlogov, z a r a d i pol i t ičnega r ivalstva ali cesa drugega;* 8 3 3 «* Kidrič, Obris OF, str. 22. 185 iVkiA sir 22 - i i i i i . ,«- Tri ' . . , ' » • 7rlniïpTiili Slovencev« je dobil v roke ikvestor i8.->a Tretjo okrožnico »Z/Clruzeinii ÜLV*^"V J i re i jo и м ш ш ™ arhivu goriške kvesture. Ohranjena je v goriške pokrajine in se hrani v anuvu „v j 125 Katol i ška s redina je r a z m e r o m a dolgo bi la v rezervi in v idne je n i posegala v tedanje pol i t ično življenje v Sloveniji. N a pol i t ični oder jo je p r a v z a p r a v potegni la Osvobodi lna fronta, k i jo j e želela pr idobi t i za sodelovanje v narodnoosvobodi lnem gibanju. St iki s p r e d s t a v n i k i in zas topnik i O F so se začeli že poleti 1941. O p o r t u n i z e m in neborbenost s redine p a sta se p o k a z a l a že t a k r a t . P r v e ses tanke z n jo so p o Kidr i­ čevem nasvetu organiziral i ka to l ičani v Osvobodi lni fronti. Važnejša sta bi la p r e d v s e m dva, 21. in 22. avgusta 1941 v prostor ih Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Kato l i ško sredino so zastopal i d r . Gosar, J. Šolar, dr. K a m u š i č in dr . Mohorič, k a t o l i č a n e v Osvobodi lni fronti p a T. Fa j far , E. Kocbek, S. Zum er in dr . A. Stanovnik. N a m e n ses tanka je bil, da b i dosegli združ i tev v§eh ka to l i šk ih sil v Osvobodi lni f ronti . 1 8 6 Cil j ni uspel, k e r Gosarjevi l judje in on sam niso hoteli spre jet i točke o takojšnjem oboroženem boju z okupator j i . Trdi l i so, da s lovensko ozemlje in slovenski človek nis ta p r i m e r n a za p a r t i z a n s k i n a č i n boja. 1 8 7 Nekol iko kasneje, toda še p r e d sejo vrhovnega p l e n u m a O F , k i je bi la 16. s e p t e m b r a 1941, je z dr . Gosar jem glede vs topa v Osvobodi lno fronto govoril t u d i dr. M. Šnuder l , d a b i s t e m olajšal t u d i pr i s top Sa­ mostojne d e m o k r a t s k e s t ranke . N a razgovoru se je teda j dr. Gosar iz­ javi l za sodelovanje, toda ne tako, da bi vstopil v Osvobodilno' fronto, temveč kot e n a k o p r a v e n dejavnik k Osvobodi lni fronti . 1 8 8 F r o n t a t a k e ­ ga predloga ni mogla sprejet i , k e r bi njegov spre jem spremeni l bistvo Osvobodi lne fronte v toliko, da b i njen pomen, ki je bil obče n a r o d e n , z d r k n i l n a s topnjo n e k a k e p a r l a m e n t a r n e skupine . Bistvo> ne ed in ost i je seveda bi lo v oboroženi akcij i . Sredina n i verovala v s lovensko p a r t i ­ zanstvo, v njej ni bi lo p o g u m a , d a bi sploh tvegala ak t ivn i boj p r o t i okupator ju . - Katol i ška s redina n i bi la p o p o l n o m a homogena. E n o je bil dr . Go­ sar, drugo J. Šolar, tret je dr. K a m u š i č itd. Vsem s k u p n e p o t e z e v letu 1941 so bile prev idnost in čakanje, k a j bo, z o k u p a t o r j e m se ne kom­ promit i ra t i , d o O F p a bi t i s i lno prev iden, češ d a ima močne a v a n t u r i ­ st ične elemente, od k a t e r i h n i p r i č a k o v a t i nič dobrega. Važna s k u p n a poteza je bi lo t u d i nače lno n e z a u p a n j e do komunis tov. Jeseni 1941 je k a t o l i š k a s redina začela n a s t o p a t i p o d imenom »Zdru­ ženih Slovencev«. Pod tem nazivom je izdala le tak »Za združenje vseh Slovencev« in v njem p o k a z a l a svoje s redinsko manevr i ran je . V le taku je zavrni la t a k o levico k a k o r desnico in vsaki n e k a j očitala. slovenskem rokopisu, napisanem s svinčnikom, in v italijanskem prevodu. Pri italijanskem prevodu je na koncu pripisano, da program nima nobenega datuma in nobenega podpisa. Glede datuma daje nekaj otpore sama okrož­ nica, t i omenja žrtve tržaškega procesa v decembru 1941, gorišlkemu kve- slorju pa je po spremnem dopisu prišla v roke sredi septembra 1942. Po besedah okrožnrice. da je^ »pred k r a t k i m . . . bilo v Trstu obsojenih na smrt pet zvestih s'ovenskih sinov.« je mogoče reči. da je okrožnica nastala v zimskih mesecih 1942. leta (f. 1035/T. arhiv IZDG). Ifi" SPor. opomba 168. str. 30& 1 8 7 SPor t. X: 1941. 18S SPor. opomba 189, str. 311. 126 ' Levica j e p o n jenem mnenju preveč p o u d a r j a l a socialno revolucijo, ki b o v Sloveniji l a h k o izvršena s tem, d a b o d o k r a j a izvršena n a r o d n a revoluci ja in raz laščeni tu j i kapi ta l i s t i . Levici je t u d i očitala, d a se je preveč vezala n a tu je ideologije in povzemala tu ja gesla. Vodstvo levice je obtožila p o m a n j k a n j a p r e u d a r n o s t i , češ d a skrajneži hočejo vse spe­ ljati v a n a r h i s t i č n e in p r e v r a t n e vode. »Tako si hočeš nočeš u s t v a r j a m o rokovnjaštvo n a m e s t o n a r o d n e vojske, k i b i v usodnem t r e n u t k u mora la bi t i n a m a h pr iprav l jena« . V tem s tavku je ka to l i ška s red ina p o k a z a l a sorodstvo z ideologijo Slovenske legije. Desnici, k i se je p o n jenem mnenju zbira la okoli s tarejš ih desni­ čarjev, je očitala, d a je v novem času nas topi la s p r e p l e s k a n i m i načr t i , ker je njena pol i t ika n e k a j mesecev p r e j doživela s t rašen poraz . T o d a m l a d i n a j i k l jub vsemu ni z a u p a l a in šla na levo. Ljudje desnice so p o m n e n j u ka to l i ške s redine bili preveč obremenjeni s preteklost jo. V re­ ševanju socialnih v p r a š a n j so p o k a z a l i p reveč nesposobnosti, p reveč šo se nas lanjal i n a kap i ta l i s t ičn i red, preoč i tno so l jubimkal i s tota l i tar­ n imi in d i k t a t o r s k i m i režimi ter metodami . Kato l i ška s redina j im je svetovala, na j se u m a k n e j o z voditel jskih položajev. V p r e c e p u m e d levico in desnico je s k u p i n a »Združenih Slovencev« videla reši tev le v p a m e t n i sredini, v k a t e r o n a j bi se strni l i vsi, k i so teda j poš teno slovensko mislili. »Zato n e hodi te v Osvobodi lno fronto, n e v desničarske organizacije, k a m o r vas vabi jo ljudje, k i v času, ko gre za življenje in smrt vsega n a r o d a , ne morejo pozabi t i n a svoje po­ ložaje in časti«. Tiste organizacije, k i so se že vkl jučile v O F , je na­ govarjala, n a j b i se ne dale izrabl jat i za p r iprego p r e v r a t n i h elemen-, tov, temveč n a j b i delale n a to, d a bi vodstvo prevzel i p a m e t n i in t rezni ljudje, s k a t e r i m i b i bil mogoč iskren n a r o d n i sporazum. 1 8 9 Poleg osnovnega l e t a k a »Za združenje vseh Slovencev« je ka to l i ška s redina izdala še posebno pr i logo z naslovom »Naš program«, v ka te­ r e m je zagovar ja la Zedinjeno Slovenijo kot e n a k o p r a v n i del nove Ju­ goslavije, n e k o omejeno socializacijo gospodarstva, sodelovanje delav­ stva p r i vodstvu industr i j sk ih podjet i j , izvedbo a g r a r n e reforme in n a t o d o d a l a še svoje pojmovanje o prosveti, k u l t u r i in vzgoji. 1 9 0 N e glede n a odnose d o »desnice« so izjave kato l i ške sredine o po­ t r e b n i h s p r e m e m b a h v O F p o k a z a l e tendenco, d a bi m i n i r a l e Osvobo­ di lno fronto. V n j ih so bile k o r e n i n e za vsa izmikanja vabi lom in raz­ govorom za vstop v Osvobodi lno fronto. Kato l i ška s redina je n a m r e č p o ind iv idua ln i fiziogonomiji n jenih vodi lnih l judi bi la mnogo bliž ja oficialni k le r ika ln i pol i t ik i k a k o r Osvobodi lni fronti. N j e n razvoj j e bil v veliki mer i posledica t r e n j m e d dr. N a t l a č e n o m in dr. Gosarjem. Ofi­ cialni k le r ika ln i pol i t ik i so dr. Gosar ja v e č k r a t vabi l i n a svoje sestanke. I n dr . Gosar n i bi l p r o t i n j im oziroma sodeloval je n a njih, le z d r . N a t l a č e n o m ni hote l n ič imeti . T o se je v e č k r a t pokaza lo . 1 9 1 1 8 9 Letak, F. Š. - 1 8 0 Letakv F. g. 1 9 1 Konkretni primer prikazuje Saje, Belogardiizem, str. 92. * 127 Ozir n a N a t l a č e n a je p r i katol i šk i s redini igral p o s e b n o vlogo p r i zadnjem n e p o s r e d n e m razgovoru zas topnikov Osvobodi lne fronte z dr . Gosar jem in J. Šolarjem prot i k o n c u 1941. P r i t em razgovoru j e katol i­ ška s redina bi la že p o d vtisom silne ofenzive, k i jo je p r e d v s e m kleri­ k a l n i tabor v "tistem času sprosti l p r o t i Osvobodi lni fronti. T a čas sicer ni p r e d m e t našega razprav l jan ja , t o d a Tazgovor m o r a m o p r i k a z a t i , ker zakl jučuje p r v o dobo razvoja katol i ške sredine. Zas topnik i izvršnega odbora O F so t e d a j še e n k r a t poskusi l i , d a bi k a t o l i š k o sredino pr idobi l i za O F . P o k a z a l i so na polet narodnoosvo­ bodi lnega gibanja in na pol i t iko bele garde, k i se je p r i p r a v l j a l a na držav l jansko vojno n a s t ran i in v kor i s t o k u p a t o r j a . Katol i šk i s redini so pojasnil i , d a bo h k r a t i z vso s redino sokriva za držav l jansko vojno in njene posledice, če n e bo- v poslednjem t r e n u t k u p o d p r l a enotnega narodnoosvobodi lnega gibanja s svojim vs topom v a n j in sodelovanjem •v njem. 1 9 2 Ka j t i pr i s top kato l i ške s redine bi z a r a d i njenega vp l iva m e d kato l i šk imi krog i l a h k o bis tveno zožil možnost bodočega n a s t o p a bele garde. Kl jub temu sta dr. Gosar in Solar odkloni la vstop v Osvobodil­ n o fronto. Iz javi la sta, d a sicer p r e d v i d e v a t a državl jansko vojno v Slo­ veniji, da bodo> iz nje kot zmagovavci izšli »rdeči«, toda v Osvobodi lno fronto nis ta vstopi la. 1 9 3 E d e n od argumentov, d a ka to l i ška s redina ni vs topi la v Osvobodi lno fronto, je bil ravno- izgovor, da b i se vstop ne tolmači l k o t izraz nelojalnosti p r o t i N a t l a č e n u . 1 9 4 T a k izgovor je d o k a ­ zoval, da v razmer ju med N a t l a č e n e m in Gosarjem- n i šlo tol iko za p r i n c i p i a l n e razl ike, temveč prvenstveno- za osebne razloge. V t i s tem času je k a t o l i š k a s redina n a m e s t o z Osvobodi lno fronto iskala s t ikov s sorodnimi sredinskimi l judmi, z desnim socialistom dr . Celest inom Jelencem, z n e k d a n j i m m a e a r y k o v c e m dr. Lončar jem itd. ter mislila n a n e k a k o sredinsko fronto. T o d a do te n i pr iš lo. 1 9 5 V času, k i tu ni p r e d m e t obravnavanja , se je s redina pr ib l iža la mihailovićev- stvu, k i je m e d t e m prodr lo ' t u d i v Slovenijo. O d k l a n j a n j e takojšnjega oboroženega boja p r o t i okupator ju in zagovar janje p a s i v n e g a o d p o r a oziroma č a k a n j a n a ugoden t r e n u t e k so bile postavke, k i so j o n u j n o povezale z mihai lovićevstvom in pos ledicami tega. V e n d a r v času, k i ga tu obdelujemo, k a t o l i š k a s redina še ni zašla v tabor kontrarevoluci- o n a r n i h gri ipaci j . Temeljne značilnosti skupin klerikalnega tabora. K ler ika ln i tabor je z vsemi svojimi s k u p i n a m i in f rakci jami gradi l svojo pol i t iko na s k l e p i h eksekut ive SLS d n e 30. m a r c a 1941. V s k l a d u z n j i m i p a poli­ t ik i k le r ika lnega t a b o r a niso n i t i mislil i n a k a k o d p o r p r o t i grozeči invaiziji sovražnika. P r e d sovražnikom so k a p i t u l i r a l i v n a p r e j . Zato so i"2 Boris Kidrič. Poročilo na I. kongresu Osvobodilne fronte slovenskega naroda v Ljubljani 16,. julija 1945, Ljubljana 1945, izd. IOOF, str. ..lil. Cet-. Kidrič. Poročdlo. 1 9 3 Kidrič, Obris OF, str. 25. 1 9 4 Kidrič, Poročilo, str. 11. 1 9 5 Saje, Belogardizem, str. 195. ' - 1-28- sklepe o taktiziranju z okupatorjem vzeli za glavno metodo pri urav­ navanju svojih odnosov do okupatorjev. Zaradi -posebnih- okoliščin, ki so proti njihovi volji privedle do različnih zasedb slovenske zemlje, se je zgodilo; da je metoda postala aktualna samo v ljubljanski pokrajini, kjer so Italijani spočetka obljubili spoštovati narodne posebnosti nove pokrajine. Toda kapitulanti, ki so se pod režimom fašističnih okupa­ torjev hitro prelevili v kolaborante, so prav tako hitro spoznali, da jim tudi italijanski okupatorji niso dali tistega, kar so od njih pričakovali. Zato so na seji eksekutive SLS dne 26. maja ponovno pretresli ves pro­ blem taktiziranja z okupatorji, svoj padajoči ugled pri ljudstvu, zra­ ven pa so začeli misliti tudi na možnosti večje aktivnosti >temnih ele­ ment ov«. „. Glede odnosov do okupatorja nišo kapitulanti iznašli nič boljšega od kolaboracionizma. Dokaj skrbi jim je povzročalo spoznanje, da ljudske množice njihovih zvez z okupatorjem niso odobravale. Da bi teh množic ne izgubili, so za odklonilni odnos do okupatorjev našli nove delovne oblike, ki naj bi jih ljudskim množicam prikazale v dru­ gačni luči, to je ustanovitev ilegalnih organizacij, ki naj bi ljudstvo pripravljale^ na obračun z okupatorjem. Ilegalno tidejstvovanje, usmer­ jeno proti okupatorjem, naj bi ljudem povedalo, da je kolaboracija z okupatorji samo kulisa, pravo njihovo razpoloženje pa naj bi kazala le ilegala. Bistvena vsebina taktiziranja na novi stopnji razvoja naj bi bila: javno z Italijani, tajno proti njim. Ta dvojna linija ni bila neka posebnost klerikalnega vodstva, uporabljalo jo je tudi liberalno. Toda -klerikalni politiki so jo prvi začeli uporabljati, čeprav ne vsi enako in ne vedno z istimi nameni. Za vse klerikalne skupine in frakcije je značilno, da nemški napad ' na Sovjetsko zvezo v njihovi aktivnosti ni pomenil kake zareze. Nji­ hovo življenje se je začelo vznemirjati, ko jih je Osvobodilna fronta prebudila iz iluzij, da se Slovenci ne bodo dvignili proti okupatorju: Tedaj je nastopil položaj, da so klerikalni politiki v vseh skupinah morali slovenskim ljudem pojasniti svoje stališče do okupatorja iti do Osvobodilne fronte. Prvo stališče ni zahtevalo veliko truda: ali so da­ jali platonične izjave o boju z okupatorji, ki naj se začne, ko pride čas, ali pa so direktno zagovarjali lojalnost do okupatorja. Drugače je bilo z drugim stališčem, ki je teoretično in praktično Hitro postalo najvažnejše vprašanje vsega njihovega političnega živ­ ljenja. Pojavilo se je najprej na straneh njihovega internega življenja^ nato se je začelo kazati v vedno ostrejšem nasprotovanju Osvobodilni fronti, dokler ni nazadnje prešlo v različne oblike, odkritega kontra- revolucionârnega boja. Stališče do Osvobodilne fronte so klerikalne skupine izražale pred­ vsem tako, da so odklanjale njeno takojšnjo oboroženo akcijo. Okrož­ nica »Združenih Slovencev« je partizanski način boja imenovala kar rokovnjaštvo. Namesto splošnega osvobodilnega boja, ki so ga letaki klerikalnih skupin odklanjali ali vsaj omalovaževali, so skušali pozicije Osvobo- 9 Zgodovinski časopis , 1 2 9 dilné fronte oslabiti s tem, da so razvnemali razredni boj, in to v oko­ liščinah sovražne okupacije, dasi ga Osvobodilna fronta kot takega ni propagirala. Svoj namen so hoteli doseči na dva načina: ' 1/ Izzvali so debato o družbenem redu. Pri tem so sami v svojih letakih mnogo govorili o tistem družbenem redu, ki naj bi slonel na sporazumu med delodajavci in delojemavci. Oboji naj bi se organizirali v skupnih samoupravnih strokovnih organizacijah —. korporacijah. V letakih so propagirali v papeških okrožnicah nasvetovani stanovski sistem. O njem je najprej govoril letak z datumom 31. maja 1941. Za njim pa so idejo stanovskega sistema razpletali še drugi, tudi člani »Združenih Slovencev«. »Prebujena Slovenija« je poleti 1941 označila za narodno izdajstvo vsako slepo posnemanje tujih vzorcev družbenega sožitja in javnega uveljavljanja. Pri tem je naravno mislila na koncept komunistične partije, ki ga je potem v drugi okrožnici ostro grajala. Sama je videla cilj v tistem redu, v katerem bi delovni človek bil v . vsem zavarovan pred samovoljo, koruptnostjo in oblastnostjoi kapita­ lističnih samozvancev. Socialna ureditev naj bi bila v bodoče taka, da bi bila povsem pravična delovnim slojem. Novi družbeni red naj bi slehernemu človeku jamčil »pravični delež na skupnih dobrinah«. 2. Netili so »protikomunistično« akcijo. V letaku 31. maja 1941 še o njej ni bilo sledu, kar je seveda razumljivo. Aktualna je postala, ko se je narodnoosvobodilno gibanje začelo vedno bolj širiti in uveljav­ ljati. Nasprotniki Osvobodilne fronte niso bili samo proti temu, da bi se komunisti kot enakopravni dejavnik borili za svobodo slovenskega naroda, temveč so napadali tudi vse tiste, ki so s komunisti sodelovali. Zato v tako imenovano protikomunistično akcijo niso' vključevali samo komunistov, temveč tudi vse druge, ki so se e komunisti združili v Osvobodilni fronti. Protikonmnistična akcija je pri njih pomenila boj proti narodnoosvobodilnemu gibanju. Za klerikalne skupine je bilo naravnost značilno, da so pri odkla­ njanju Osvobodilne fronte dalj časa malo ali nič govorili o družbeno socialnih razlogih, ki so jih gnali v nastop proti riarodnosvobodilnemu gibanju. V ospredje so postavili idelološke momente, to se pravi, da so4 odklanjanje Osvobodilne fronte utemeljevali na papeških okrožnicah, zlasti na okrožnici »Divini Redemptoris«, katere prevod je v Ljubljani izšel 1937 v posebni obliki, v kateri je bil ves komentar izdaje napisan tako, da je bil ostro naperjen proti boljševizmu. Na tem temelju so ee ljudje, ki so po italijanski zasedbi sestavljali pristaše klerikalnega ta­ bora, že pred vojno vključevali v mreže vatikanskega antikomunisftič- nega koncepta. Po prihodu okupatorja in po prvem razmahu Osvobo­ dilne fronte pod vodstvom komunistične partije so iste postavke pape­ ških okrožnic porabili za boj proti narodnoosvobodilnemu gibanju. Vendar v prvi dobi, ki je pri nekaterih skupinah segla v konec oktobra, pri drugih pa tudi dalj, celo v november in december, ideološkega mo­ menta še niso preveč poudarjali, vsekakor pa manj silovito kakor na 'naslednji stopnji razvoja. Vendar so se prvi primeri že pojavili ob pre­ hodu iz naše stopnje razvoja v naslednjo. 150 Za. skupine klerikalnega tabora z izjemo Gosar-Šolarjeve sredine, ki je bila z Natlačenom vedno v napetih odnosih, je bilo značilno, da so kljub medsebojnim razlikam bile mnogo bolj orodje uradne kleri­ kalne- politike, kakor bi bilo mogoče sklepati po trenjih, ki so se od časa do časa pokazala v njihovem odnosu do uradnega vodstva stare SLS. Iz dnevnika stražarja Franca Casarja, ki ga je v odlomkih na. več mestih navedel Franček Saje v svoji knjigi o belogardizmu, je videti, kako so se niti klerikalnega vodstva prepletale s posameznimi skupi­ nami, kako so se njihovi predstavniki oziroma eksponenti sestajali in pomagali ustvarjati enotnost v kardinalnih vprašanjih klerikalne po­ litike, zlasti v oblikovanju odnosov dò OF. Klerikalno vodstvo je delo svojih frakcij vestno zasledovalo in ga ocenjevalo z vidika svojih ciljev. Če kaka skupina ni vselej ustrezala njenim zamišljenim postavkam, je v takem trenutku svoje-simpatije poklonila drugi skupini in jo močneje podprla. Tako je vsekakor treba razumeti Casarjev zapis v njegovem dnevniku dne 4. decembra 1941: »Ko je Smeren bil aretiran, je bil ban razočaran nad akcijo takozvane Slov. legije. Naslonil se je na Glavača sedaj in je nama z Žebotom povedal ban, da sedaj je ne­ kako to stvar uredil in da bo bolje funkcionirala« (Saje, Belogardizem, str. 100). Zato moramo na enotnost tabora gledati kot na dejstvo, ki je sicer trpelo zaradi mnogih notranjih slabosti, zaradi razlik v političnih konceptih, zaradi osebnega rivalstva itd., toda je sočasno trdno> slonelo na splošnem odklanjanju Osvobodilne fronte. To dejstvo je odklanja­ nje O F deloima utemeljevalo z razrednimi argumenti, deloma pa je uporabljalo tudi ideološke razloge. TABOR LIBERALNIH SKUPIN V liberalnem taboru so bili njegovi vrhovi, ki so pripadali JNS, v usodnih dneh zloma stare Jugoslavije najtesneje povezajii s klerikal­ nimi politiki in skupaj z njimi v narodnem svetu odigrali kapitulant- sko vlogo. Z njimi so sodelovali najprej v prizadevanju za nemško oblast, nato pa italijansko'. Zagovornika italijanske teze sta med libe­ ralnimi politiki bila posebno Avgust Praprotnik in dr. Marjan Zaje. Po svojih močeh sta se trudila da bi Italijani ne samo obdržali Ljub­ ljano, temveč zasedli tudi čimveč slovenskega ozemlja.1 Odločitve v smislu'teh želja seveda niso bile v njihovih rokah, kakor tudi ne v то- kah klerikalnega šefa dr. Natlačena, temveč so prvo in odločilno bese<- do imeli sami Nemci oziroma Hitler sam.2 Liberalni vrhovi so diktat morali vzeti na znanje in se skušali v novem položaju znajti, kakor so vedeli in znali. V .razvoju liberalne politike po zlomu stare Jugoslavije moremo razlikovati nekako tri dobe. Prva je značilna po tem, da šef liberalne politike dr. Albert Kramer, ki je zaradi bolezni bival v tistih tednih ' Delo JNS. 2 Natlačen, pri njem pa Ribbentropov stavek »Der Führer hat schon so entschieden«. • 131 v Boki Kotorski, zaradi odsotnosti v njej ni sodeloval. Druga doba je obsegala čas od Kramerjeve vrnitve v Ljubljano do pojava Osvobodilne fronte, to je do takrat, ko so tudi liberalni politiki spoznali pomembnost razmaha Osvobodilne fronte. Tretja doba pa obsega čas po tem spo­ znanju dalje. V prvi dobi, to je v prvih tednih po okupaciji, sta v liberalnem taboru imela veliko besedo A. Praprotnik in dr. M. Zaje. Izkoristila sta odsotnost dr. Kraimerja in Brezigarja kot najmočnejših lastnikov »Jutrovega« konzorcija in odsotnost dr. Lipolda kot predsednika zadru­ ge »Napredni tisk« ter si prilastila praktično politično vodstvo liberal­ nih Slovencev in vodstvo gospodarstva nad > Jutrom« ter drugimi libe­ ralnimi listi.3 V tej funkciji sta podprla naslonitev Slovencev na itali­ janskega okupatorja. Praprotnikov krog, kakor bi lahko imenovali to druščino, ni bil velik. V njem so bili Praprotnik sam, dr. Zaje, Urbas in ljudje iz tako imenovanega kroga gospodarskega sindikata v delniški družbi Kredit­ nega zavoda v Ljubljani, torej banke v banki, ki jo je vodil prav Pra­ protnik.4 Ljudje Praprotnikovega kroga niso imeli nikakega posebnega političnega programa. Za nje je bilo važno samo, kdo bo zmagal, dru­ gega pa nič.5 Od tod pomanjkanje vseh pomislekov v navezovanju stikov z Italijani. Praprotnik sam je bil v zelo dobrih odnosih z Grazio- lijem. Toda stiki se niso spletli samo z najvišjimi italijanskimi oblast­ niki, temveč tudi z ljudmi italijanske obveščevalne službe. Praprotnik in dr. Zaje sta namreč navezala tesne stike z italijanskim, vohunom Ruffimjem. Praprotnik se je kasneje pred samim dr. Kramerjem hvalil, kako je vse uredil z Graziolijem, da ga lahko ovije okoli mezinca, in da je Ruf fin i (Drufovka) postal najboljši zaveznik Slovencev.6 Dr. Zaje pa je bil kasneje v okupatorskem seznamu konfidentov zabeležen celo kot konfident št. 2.7 Lahko si mislimo, da je dr. Zaje položil temelj tem stikom že v prvih tednih po okupaciji. Toda nepravilno bi bilo misliti, da so vsi vodilni ljudje liberalnega kroga odobravali italijanaško početje Praprotnika in dr. Zajca. Bili so tudi med njimi samimi ljudje, zlasti v novinarskih krogih » Jutra«, ki so Praprotnika in Zajca opozorili na značaj njunega početja z Grazioli­ jem in Italijani sploh. Celo Rudolf Žitnik, kasneje eden od plavogardi- stičnih stebrov, je obsojal Praprotnikovo politiko sodelovanja z Itali­ jani in se postavili na stališče, da je prostovoljno sodelovanje z Italijani veleizdaja.8 Razpori med liberalnimi ljudmi glede odnosov do italijanskega okupatorja niso bili takega značaja, da bi zato razbijali tedaj obstoječo strankarsko skupnost, temveč so ostali v mejah osebnih konfliktov. Delo INS. Delo JNS. France Lube j , ustni vir. Delo JNS. Proces proti Rupniku, str. 150. Delo JNS. 132 Druga doba je nastopila s povratkom dr. A. Kramerja, ki ga je Jože Ravnikar hudo bolnega pripeljal 16. maja 1941 iz Boke Kotorske v Ljubljano. S tem dnem je imel liberalni krog politikov zopet svojega šefa v svoji sredi. Vprašanje je bilo le, koliko bo zaradi bolezni mogel odločneje posegati v tok razvoja, kako se bo znašel v sklopu medseboj­ nih obtožb med liberalnimi veljaki, npr. med Praprotnikovo linijo in tistimi, ki so jo grajali. Posledice zloma stare Jugoslavije so se pokazale tudi v liberalnem taboru. Kakor za. klerikalne politike je tudi za liberalne veljala Kidri­ čeva sodba, da jih je zlom stare Jugoslavije vrgel ob tla organizacijsko, moralno in politično.9 Po tem, da so. se posledice poznale dalj časa, mo­ remo reči, da je bil zlom v liberalnih krogih še hujši kakor v klerikal­ nih. Z novimi pobudami so namreč prvi nastopili ljudje klerikalnega tabora, ljudje liberalnega so zaostajali po času in stopnji agilnosti. Ko so naposled stopili iz rezervne, se je videlo, da so najprej posnemali poteze klerikalnih politikov. V drugo dobo pada iniciativa Slovenske legije, naj bi Marko Na­ tlačen sprožil idejo vojaške organizacije tudi pri liberalcih, češ da računajo nanje kot na svoje naravne zaveznike v boju proti komunizmu. Po Smersuju je bila misel pri liberalcih ugodno sprejeta. Dr. Kramer sam je izjavi], da je bil navdušen nad zamislijo.10 In dejansko so libe­ ralci nekaj časa sodelovali v Slovenski legiji, Analiza Smersujevega prikaza liberalne priključitve k Slovenski legiji odkriva predvsem skupnost dnižbeno-političnih interesov kot te­ melj za klerikalno-liberalno sodelovanje v Slovenski legiji. Sovražnik, proti kateremu naj bi bila ta skupnost naperjena, ni bil okupator, .temveč »komunizem«, torej druga od tistih nevarnosti, ki so jo organi­ zatorji Slovenske legije predvidevali ob njeni ustanovitvi. Navedba tega sovražnika nam more pomagati približno določiti tudi čas, kdaj je Kramerjev liberalni krog pristopil k Slovenski legiji. Smersu kot vabo za sodelovanje liberalcev ni navedel okupatorja, čeprav bi se tudi na tej bazi mogla oba kroga zedinrti za sodelovanje, temveč je izrecno navedel »komunizem«. Moremo si misliti, da je Smersu ob taki formu­ laciji imel pred očmi določene časovne okoliščine. Teh-pred nemškim napadom na Sovjetsko zvezo še ni bilo, kasnejši razmah Osvobodilne fronte jih je pa zopet tako zaostril, da je liberalni krog prisilil k usta­ novitvi svoje lastne legije. Do pristopa liberalcev k Slovenski legiji je torej moglo priti nekje med obema terminoma, toda najpozneje v drugi polovici julija 1941, ko so se začeli kazati prvi vidnejši znaki slovenske vstaje pod vodstvom Osvobodilne fronte in Komunistične partije. Sodelovanje liberalcev s klerikalci v Slovenski legiji je po Smer- sujevih besedah bilo kratko. Kakšno je praktično pravzaprav bilo, ni znano. Verjetno prek načelnega sporazuma niso daleč niti prišli. Morda je bistvo sodelovanja bilo le v večkratnih razgovorih med šefoma obeh taborov. Morda se ne motimo, če rečemo, da so si liberalni politiki v • Kidrič, obris- OF, str. H. 10 Smersujev govor & VII. 1943. 133 času sodelovanja s Slovensko legijo ali v razgovorih z drugimi kleri­ kalnimi politiki nabrali dragocena spoznanja' o taktiziranju v dobi voj­ ne, kako naj ,se vodilni politiki umaknejo globlje v ozadje, da bi se na zunaj ne omadeževali s sodelovanjem ž okupatorji in se s tem še bolj ne diskreditirali v očeh pristašev, ki so okupatorja sovražili. V teh razgovorih so najbrž prišli do spoznanja, naj bi predvojna stranka s svojimi odbori bila eno, njihovo praktično delo v dobi' vojne pa drugo, ki bi se v ničemer ne vezalo na ime predvojne stranke. Udejstvovanje vsakega posameznika v kateremkoli gibanju med vojno naj bi bilo zato izključno osebno, v nobenem primeril bi pa ne predstavljalo stran­ ke JNS.1 1 Tretja doba v razvoju liberalnih politikov Kramerjevega kroga se je začela, ko so ka,zinoti, kakor moremo po kraju nekdanjega zbiranja označiti Kramerjev'krog, začeli razvijati večjo aktivnost na temelju dragocenih spoznanj iz razgovorov s klerikalnimi vrhovi in v skladu z lastnimi potrebami, ki jih je vsiljeval vedno hitrejši razmah Osvobodil­ ne fronte in slovenskega partizanstva. Tudi kazinoti s» spoznali nevar­ nost, ki je grozila s tem, da jim bo O F odtegnila njihove pristaše in jih vključila v narodnoosvobodilno gibanje oziroma v Osvobodilno fron­ to. Tudi pred nje sta se postavili dve nalogi: urediti so morali svojo za­ kulisno politiko in sočasno formirati svojo lastno vojaško organizacijo. Na tem mestu naj nas zanima najprej prva naloga, drugi pa bomo po­ svetili posebno poglavje. Pri reševanju problema zakulisne politike so morali kazinoti upo­ števati več momentov. Razen političnega delovanja v okupacijski dobi in v okoliščinah okupacije so morali računati še na Kramerjevo bole­ zen in na željo, da bi se uredili tudr odnosi z »mlado JNS«, ki je že pred vojno hodila svoja pota. Reševanja problemov so se lotili takoj avgusta 1941. Pri tem so upoštevali izkušnje klerikalnega vodstva, v katere pa so bistveno vnesli svoje potrebe. Sredstvo za medsebojne sporazume in izhodišče za medvojno poli­ tiko naj bi postal organ, ki so ga imenovali direktorij. Vanj naj bi svoje delegate poslali stari in mladi JNS.1 2 Stari so za svoje delegate imenovali ing. Mačkovška, dr. Pirkmajerja, dr. Kalana, dr. Vrhunca, M. Mravljeta in R. Žitnika. Toda z mladimi kljub pogajanjem ni pri­ šlo do sporazuma. Zato .mladi tudi zastopnikov za direktorij niso ime­ novali.13 Toda direktorij zato ni prenehal s svojim delom. Čeprav okr­ njen, je ostal pri življenju in fungi ral kot delovni odbor stranke JNS, s čimer je dokazal, da je bil njegov obstoj potreben, da je torej imel še posebne naloge, ki jih ni moglo izvrševati statutarno1 izvoljeno stran­ kino predsedstvo iz predvojne dobe oziroma jih vidno ni hotelo. Formalne naloge direktorija kot delovnega odbora so bile: a) skle­ niti sporazum, z »Novo Jugoslavijo«, kakor se je 1941 začela imenovati 11 Zasliševanje dr. Ernesta Kalaina, spis proti dr. Kalanu, okrožno sodi­ šče v Ljubljani, Ko 139/46. , 12 Zasliševanje mg. Bogdana Ferliinca, spis proti- Kalanu. Ko 139/46. 13 Spis proti Kalanu, Ko 139/46i 154 ) ^ с »mlada JNS«: b) pripraviti sporaziimne predloge struj za reorganiza­ cijo in novi program stranke po vojni. ; Prva naloga je propadla, ker mladi JNS 'v tistem trenutku niso hoteli imenovati svojih delegatov. Mladi niso bili .samo konkurenti sta­ rih, temveč so v tistem trenutku nasprotovali starim tudi zaradi njiho­ vega odnosa do okupatorjev in ker so sami bili v pogajanjih z vod­ stvom O F zaradi vstopa vanjo. Druga naloga pa je bila takega značaja, da je direktorij kljub razpravam ni mogel dokončati, кет se v vojnem času brez posvetovanja s člani ni hotel nihče, vezati na kakršnekoli organizacijske ali programske sklepe.14 Delovne naloge direktorija so bile torej zelo široke, take, da so mu zagotavljale obstoj vso dobo vojne. Postal je strankino vodstvo v novih okoliščinah. In to je bij tudi glavni namen njegovih ustanovite­ ljev. Potrdilo za tako sodbo moremo najti v izjavah samih kazinotskih voditeljev. Dr. Kosti je sicer izjavil, d a j e bil direktorij postavljen; te­ daj, ko dr. Kramer zaradi bolezni ni mogel opravljati svojih poslov,15 toda ing. Bogdan Ferlinc je izpovedal, da je pri njegovi ustanovitvi šlo za-premišljeno in zavestno odločitev: »Da olajšata delo direktoriju, sta gg. dr. Kramer in Pucelj izjavila, da še začasno umakneta iz vodstva stranke, seveda le tako dolgo, dokler se bosta mogla strinjati z delom ,di rettori ja' oziroma dokler stranka ne bi mogla izvoliti novega bano>- vimskega odbora v smislu pravil.«16 Funkcijo direktorja kot strankinega vodnika je potrdil tudi dr. Pučnik: »Ko sta se povlekla Kramer in Pucelj kot voditelja JNS, je bil določen direktorij, ki naj bi vodil stranko.«1 7 Vsi avtorji tudi izpričujejo, da je bil direktorij ne glede na možnost sporazuma z »mlado JNS« praktično organ starih v JNS. Prav zato, ker do sporazuma z. mladimi vsaj takrat ni prišlo, je bil značaj njegovega obstoja kot kulise za politiko starih vodnikov JNS izrazit. Ing. Bogdan Ferlinc je to kuliso odkril pri svoji izpovedi z naslednjimi besedami: »... vodstvo stranke (je) še vnaprej ostalo v rokah statutarno - izvoljenega predsedstva,.predvsem dr. Kramerja in Puclja, katerima je pri delu pomagal ing. Mačkovšek.«18 Zakulisno politiko JNS je torej kljub direktoriju vodil med vojno dr. Kramer sam. Vodil jo je iz svojega stanovanja, ker zaradi bolezni ni mogel hoditi drugam. Liberalni veljaki so hodili k njemu na dom. Poleg članov direktorija so hodili k njemu še Stanko Virant, dr. Dinko Pue, Avgust Praprotnik in, drugi. Toda enega ni bilo, dr. Marjana Zajca. Po izjavi dr. Kalana je Žitnik predlagal, da bi dr. Zajca, ki je bil pred vojno ban.ovjn^kiiamik JNS, pritegnili ,k direktorijuTToda predloga niso sprejeli, češ da seTje komprom-Uira-l-g-gAT-^jim.; лг^тп,- -J Т+оКј^тОЛИ. •••• ' 11 ibicl, zasliševanja ing-. Ferlinca. ' 15 Izjava dr. Janka Köstla, spis proti ing. Ladu Khamu. okrožno .sodišče. Ko 468/45. \ . ..ie Izjava ing. Ferlinça, spis proti Kalanu, Ko 139/46. . . • ' . • ' 17 Zasliševanja dr. Pučnika, Ko 139/46. • ' 13 Izjava ing. Ferlinca. spis Ko 159'46. • • , 19 Spis proti Kalanu. Ko 139/46. • ' 135 P l _ ._ - ~- — - V resničnost izgovora smo upravičeni dvomiti. Meniti namreč sme­ mo, da se dr. Zaje v tesne stike z italijanskimi okupatorji ni spustil brez nekih prejšnjih sporazumov z vodstvom JNS. Po izpovedi dr. Bran­ ka Alujevičd je dr. Zaje imel nalogo, da pri italijanskih oblasteh po­ sreduje za člane JNS, ki bi bili aretirani ali internirani.2,!!' Alujevičeva izjava se sicer nanaša na daljši in predvsem na poznejši čas, toda Zaj- čevih zvez z Italijani si tudi za čas, ki ga zadeva naše obravnavanje, ne moremo zamisliti kot nekdaj, kar bi bilo odvisno samo od njega. Neznano je pravzaprav le to, kako daleč je pri sodelovanju z Italijani smel iti oziroma ali se je držal navodil ali ne. Po Alujevićevi izjavi je jasno le to, da so Zajčevi stiki z Italijani bili del sicer prikrite, toda vendarle uradne politike JNS. Vrniti se moramo še enkrat k nalogam, ki bi naj jih rešil direktorij po želji starih politikov JNS. Mladi pobude niso sprejeli oziroma se s starimi niso sporazumeli. Po Ferlinčevi izjavi se pa stari in mladi niso bitno razlikovali v gledanju na same naloge direktorija. Bitne raz­ like med njimi so bile v gledanju na probleme, ki so se pojavili zunaj nalog, ki so jih naložili direktoriju, toda so praktično pomenile oviro za sporazum na direktoriju. Ti problemi so bili odnos do okupatorja in odnos do Osvobodilne fronte ter partizanstva. Mladi so bili takrat proti sodelovanju z okupatorji in za povezanost z Osvobodilno fronto, stari pa so še v obeh točkah bistveno razlikovali od mladih. S kakim uspehom, so mladi reševali svoje želje, bomo videli pozne­ je. Tu moramo globlje pogledati v politiko starih. Res je, da so glede odnosov do italijanskih okupatorjev tudi med JNS bile v prvih tednih okupacije razlike. Toda zelo hitro se je poka­ zalo, da je tudi pri starih politikih JNS razmah Osvobodilne fronte zasenčil pomisleke do zvez z okupatorji. To se pravi, da se je tudi pri njih pojavila dilema dveh nevarnosti in da je tista druga nevarnost »komunizma«, ki jo je kasneje pojasnil Smersu, bila tudi zanje mnogo važnejša, tako da so ji posvetili vso svojo pozornost. Obsojali so .poli- ' tiko OF, češ da je komunistična in da je oboroženi odpor nesmiseln in pogubonosen za slovenski narod.2 1 Glede osvoboditve slovenskega naro­ da so se kakor klerikalni politiki zanašali na zmago zahodnih zavezni­ kov, češ da bo z njo avtomatično prišlo tudi do osvoboditve Slovencev. Zaradi Osvobodilne fronte je v vrstah liberalnih politikov nastala v poznem poletju in jeseni 1941 prava kriza. Med podeželskimi pristaši je prevladovalo mišljenje, da bi se bilo treba priključiti Osvobodilni fronti. To tezo so podpirali tudi mladi v JNS. Toda stari JNS niso bili za to. Med njimi so bili posebno odločni ljudje Praprotnikovega kova, ki so se takoj spočetka izrekli proti vsakemu sodelovanju z OF. Postavili so se na stališče, da je Osvobodilna fronta s svojim komuni­ stičnim vods>tvom nevarnejša sila, kakor kakršnakoli okupatorska oblast. Pridružil se jim je tudi R. Žitnik, ki je prvotno bil proti Praprotniko- vemu sodelovanju z Italijani, po prodaji nekih svojih parcel pivovarni 20 Izjava dr. Branka Ahijevića, spis proti dr. Janku Kositra, Ko 526 45. 21 Izjava Marka Vrhunca o dr. Kalanu, spie proti Kalanu, Ko 13>9/4i6. 136 Union po Praprotmkovem posredovanju pa je postal navdušen pristaš Praprotnikove skupine, kasneje pa vnet zagovornik Di*aža Mihailovi- ća. V drugi polovici 1941 je vpliv Praprotnikove skaipine še naraščal. Stopila je v stik celo z ultraklerikalnimi elementi okrog dr. Ehrliclia ter s slovenskimi in srbskimi ljotićevci. Njenemu pritisku je tudi dr. Kramer vedno bolj popuščal.2 2 Glavni član te skupine, Praprotnik sam, je izdelal celo načrt za likvidacijo vodstva OF, ki pa ga je Kramer skupno z Natlačenom zavrgel. Tretja doba v razvoju starih politikov JNS se je torej v celoti raz­ vijala pod vtisom naraščajoče moči Osvobodilne fronte in v znamenju odklanjanja ter nasprotovanja narodnoosvobodilnemu gibanju. Zato je ta doba imela že kontrarevolucionarni značaj, ki je kulminiral v Pra- protnikovem načrtu likvidacije vodstva OF. Toda v javnosti vidnih izrazov kontrarevolucionarne usmerjenosti ni bilo. Celo v organizacijah, ki so jih osnovali, se ta usmerjenost čudno dolgo vidno ni pokazala. Sokolski vojni svei in Sokolska legija Po Smersujevih besedah so liberalci Kramerjevega kroga sodelovali v Slovenski legiji le kratek čas. Kmalu so se odtrgali in ustanovili svo­ jo Sokolsko legijo.23 Zakaj so se liberalci odločili za svojo lastno vojaško organizacijo? Razlogov je moglo biti več. Dejstvo, da so se liberalci najprej priključili Slovenski legiji, je vsekakor kazalo ne samo željo, ustvariti enotni vo* jaški temelj za obrambo medsebojne interesne skupnosti, temveč so­ časno tudi slabost liberalnega kroga. Toda staro nezaupanje do kleri­ kalnega tabora je tedaj še vedno tlelo, čeprav bojev, kakor so nekdaj pred vojno divjali med njima, ni bilo več. Po Smersujevih besedah je prav nezaupanje bilo eden od razlogov za ustanovitev samostojne libe­ rane vojaške organizacije.24 Bili pa so še drugi, o katerih pa Smersu ni spregovoril. Moremo si jih pa misliti. Npr. strah pred Osvobodilno "fronto in strah za svoje nekdanje pristaše. Prvi kakor drugi se je po­ javil tedaj, ko so liberalci bili včlanjeni v Slovenski legiji. Julija in avgusta so se pa vedno bolj širili dogodki, ki so govorili o> smotrno vođeni vstaji slovenskega naroda pod vodstvom O F in KP. Sočasno so nedvomno prihajali na ušesa vodstva liberalnih politikov tudi glasovi, da v tej akciji sodelujejo člani sokolskih vrst. Rešitev iz težav so mi- slili najti ravno v formiranju lastne vojaške organizacije. Ideja je so- upadala z oživljanjem aktivnosti v liberalnih vrstah in je delno bila tudi njena konsekvenca. Debate o koristnosti sodelovanja liberalnega kroga v klerikalni Slo­ venski legiji in- potrebi formiranja lastne vojaške organizacije so bile zelo verjetno ostre in dolge. V njih' so morali biti zelo glasni tisti člani Sokola^ ki so pribežali v Ljubljano s Štajerske. Ti so predvsem zahte- 22 Delo JNS-. 23 Smersujev govor 8. VII. 1943. 24 ,R. Smersu, Ob »-letaki Slovenske legije, Vestnik SPB ХПЛШ. št. 4, str. M. . . . 137 vali svojo legijo, k i n a j bi bi la e n a k o p r a v n a k ler ika lni . 2 3 Diskusi j skih ses tankov o pot reb i t a k e legije je m o r a l o bit i več. E d e n t a k i h je bil v gostilni p r i »Ložarju« n a Šent jakobskem t rgu. N a n jem se je zbralo več sokolskih funkcionarjev, ki se p r e d v s e m niso hoteli p r i d r u ž i t i Osvo­ bodi lni fronti. Med udeleženci so res bili t u d i M a r i b o r č a n i K a r e l W e r k ter D u š a n ki Alfred K r a l j poleg Ljubl jančanov in Gorenjcev. O pot reb i legije, k i n a j bi jo imenovali Sokolsko legijo, je govoril r a v n o W e r k , češ d a je v legijo t reba povezat i vse (podčrtal F . Š.) sokole, d a b o d o med okupaci jo in ob koncu vojne izvršili svojo državl jansko dolžnost. 2 6 Zahteve M a r i b o r č a n o v so de jansko zmagale in l iberalni k rog je avgusta 1941 ustanovi l Sokolsko legijo kot polvojaško organizacijo. 2 7 Sokolska- legija je bi la zamišl jena k o t i legalna organizaci ja libe­ r a l n i h pr i s tašev p o d okupaci jo. Vanjo so se rekrutiirali pr i s taš i n a te­ melju s t a r e pol i t ične povezanosti , to se p r a v i pr i s taš i J N S . 2 8 I legala je bi la t a k r a t mišl jena resno, n e glede n a n a m e n e , k i so j ih l iberalni pol i t ik i hoteli doseči z legijo. K a r se t iče namenov, je t r e b a reči, d a je t u d i ustanovite l jem Sokolske legije bi la p r e d očmi d r u g a od dveh ne­ varnosti, k i so j ih videli ustanovitel j i Slovenske legije, čeprav so se l iberalni pol i t ik i spočetka mislil i bor i t i p r o t i njej na milejši nač in . S Sokolsko legijo so p a č hoteli p r e p r e č i t i odha jan je svojih pr i s iašev v Osvobodi lno fronto in tiste, k i so že bili v njej, pr i tegni t i naza j . Zato je W e r k govoril, d a je t r e b a v Sokolsko legijo povezat i vse sokole. Milejši nač in boja prot i »komunizmu« je p r i Sokolski legiji imel posebne vzroke. Sokolska legija je bi la n a m r e č številčno v e d n o prece j slaba. M e d t e m k o je Slovenska legija vsaj na p a p i r j u v k r a t k e m štela n e k a j tisočev, je p a Sokolska zelo zaostajala. Število' n jen ih članov je doseglo k o m a j n e k a j sto, p a še ti so p o večini bili organiz i rani v Ljub­ ljani, 2 9 na podežel ju l jubl janske p o k r a j i n e je b i lo nj ihovo število ne­ znatno. P o b r a l a j im j ih je Osvobodi lna fronta. 2 5 Na delež štajerskih Sokolov pri ustanovitvi Solkol.ske legilje je e pou­ darkom opozoril Fr. Juvan: »Pobudnik (Sokolske legije) nisem b i l ker je bila ta legija ustanovljena avgusta 1941 od štajerskih Sokolovrbeguncev ...,« Spis proti Köstlu, Ko 526/45. r 2 6 Saje. Belogardizem, str. 215. — Izpoved Franca Juvana v spisu. Ko 526/45. - - ' • / • • • • - 27 Izjava Franca Juvana, spis (proti Köstlu, Ko 526/45. Ustanovitev So­ kolske legije Juvan na dveh mestih kategorično datira avgusta 1941. F E . Saje je v svoji knjigi »Belógairdizem« (str. 215) prikazal ustanovitev tako, kakor da bi do nje prišlo že juli'ja 1941. V julij jo postavljajo tudi Biteno. Kranjc, Križman. avtorji povojne razprave »Slovenci v borbi za svobodo v dobi okupacije« (spis proti Bitencu, K 11/48). Kljub vsemu pa. sem mnenja, da je Juvanovo datiranje glede same ustanovitve pravilno. Pač pa so debate o njeni potrebi mogle biti daljše. Kajti dejstvo; da se je :dr. Kramer odločil najprej za sodelovanje v Slovenski legiji, nato pa so prišli štajerski Sotooli z drugačnim predlogom, zahteva nujno neke razgovore med obema skupi­ nama. Ti pa so se gotovo vršili večkrat,. Ni namreč mogoče misliti, da bi. se bil dr. Kramer, ki pri »Ložarju« ni sodeloval, Ikar uklonil ndkemu .gostilni­ škemu' diktatu. Ugled njegove osebe j e bil v JNS vsekakor, prevelik, da bi bilo ka j takega mogoče. •'• ... - 2 8 Izjava ing. Stanka Dimnika, spis proti Köstlu,- Ko 526/45-69, . 2 9 Saje, Belogardizem, str. 2116. ' . 138 Organizacijska struktura Sokolske legije je bila, kolikor se tiče čisto vojaških enot, ista kakor pri Slovenski legiji. Razlike so bile le v praktični prilagoditvi terenu, kjer je vsaka legija skušala upoštevati organizacijsko omrežje svojih prejšnjih organizacij. Sokolska legija je upoštevala razdelitev na župe, ki naj bi vsaka dala po en sokolski odred.30 ' ...... Podobno kakor, v Slovenski legiji so člani Sokolske legije rešetali na svojih sestankih svoj teren in govorili o (pristaših Osvobodilne fron­ te ter zbirali o njih podatke. To je bila ovaduška funkcija članov So>- kolske legije, ki so jo opravljali po svoji liniji. Konkretni podatki govore 'o takih nalogah sicer za poznejši čas,31 toda ni razloga dvomiti, da bi se tak sistem ne bil spočel že v prvih tednih obstoja legije, čeprav usodnejših posledic ni takoj pokazal. Sokolska legija je v mnogih točkah bila podobna Slovenski legiji. Že pri njeni ustanovitvi so odločali podobni notranjepolitični motivi". Po zamisli ustanoviteljev naj bi v odnosu do pristašev JNS igrala ena­ ko vlogo kakor Slovenska legija do SLS. Pa tudi do Osvobodilne fronte naj bi imela enake naloge kakor Slovenske legija, npr. v obveščevalni funkciji. Ustanovitelji so ji določili ilegalno življenje kakor ustanovi­ telji Slovenske legije.- Prav tako je bila tesno povezana z zakulisnim vodstvom JNS kakor Slovenska legija s svojim. Na sestanke štaba So­ kolske legije so hodili celo delegati JNS, kar je nedvomno izpričevalo najtesnejšo politično povezanost vodstva -JNS z življenjem Sokolske legije oziroma njegovo skrb zanjo.32 Sokolska legija je ,bila instrument starih politikov JNS oziroma udarna pest liberalne buržoazije. Skratka, po zamisli ustanoviteljev je bila popoln pendant klerikalni Slovenski Toda med Sovensko in Sokolsko legijo,, so bile tudi bitne razlike. Po Smersujevih besedah je Slovenska legija bila vojaška in politična organizacija. Zato vodstvo Slovenske legije ni usmerjalo* samo* vojaških zadev legije, temveč je bilo za legijaše tudi vidno politično vodstvo, čeprav so za njim stali klerikalni veljaki, ki so se umaknili v ozadje. Soikolska legija je nasprotno bila samo čisto vojaška terenska organi­ zacija, čeprav ni jasno, ali je bila taka že od začetka, ali je prišlo do. sprememb v kasnejših mesecih po ustanovitvi. V štabu Sokolske legije je leta 1941 bil komandant kapetan bivše jugoslovanske vojske Etbin Bežek, namestnik Rudolf Marinčič in ad­ jutant Dušan Kralj.3 3"Toda ta trojica je imela samo vojaško vodstvo, za politično vodstvo so politiki JNS ustanovili poseben organ, ki se je imenoval- S o k o l š'k i v o j n i - s v e t . ' Ta je1 med okupacijo' vodil ile­ galno delo sokolskih organizacij in odločal' zlasti v vseh nevojaških vprašanjih, to je v idejnih, političnih; : propagandnih itd. Nadziral in usmerjal je pa tudi delovanje Sokolske legije. Njegovi člani so bili po- j - . • ' i " 30 ibidi , . ' ! . , 31 Saje, Belo^ardizem, str. 215—2117. ' ' , 32 Izjava ing. Ferlmca, -spis, Ko 139/46 - . ' • • 3 3 Saije, Belogardizem, str. 216. •' 139 leg pravih vojaških zastopnikov iz .Sokolske legije (Etbinä Bežka, kap. Pavla Vošnarja-Vidmarja) predvsem politični ljudje: ing. Ladislav Beve, Rudolf Žitnik, dr. Boris Mihelič, Karol Werk in dragi, skupaj 12 ljudi, za vsako župo po dva. Predsenik je bil najprej ing. Beve, nato pa ga je zamenjal direktorij ing. Beve, dr. Mihelič in Bežek.34 Vloga Sokolskega vojnega sveta je v sklopu sokolske politike sitarih politikov JNS bila prav posebnega pomena. Na njegovih sejah so člani poročali in govorili o trenutnem političnem položaju ter sklepali o njem. Toda odločilno besedo je v njem imel direktorij in prek njega zakrito- vodstvo JNS.3 5 Sokolski vojni svet je bil dejansko le prevodnik politič­ nih navodil in odločitev zakulisnih vodnikov. V primeri z vodstvom pri Slovenski legiji je Sokolski vojni svet imel prilično isto funkcijo kakor vodstvo Slovenske legije v klerikalnem taboru. Sokolska legija pa je v tem sklopu bila ponižana v čisto tehnični instrument politikov v Sckolskem vojnem svetu in prek njih politikov, ki so stali za njimi. Sokolski vojni svet je moral pri članih Sokolske legije negovati sokolsko tradicijo", to je, posredovati jim duha predvojnih sokolskih organizacij in njihove discipline. V posebni okrožnici jim je priporočil vsestransko požrtvovalnost v osvobodilni akciji SVS in vestno izvrševa­ nje vsen zapovedi in dolžnosti. Nasproti predpostavljenim naj bi se vsak obnašal sokolski. Med seboj naj bi se ogovarjali z »brat« ali »se­ stra«. Njihove vrste naj bi prevevala sokolska disciplina. Za konec voj­ ne jim je okrožnica obljubljala razne beneficije in odlikovanja.38 Jamstvo za izvrševanje nalog, ki jih je dajal sokolski vojni svet, je bila prisega, ki so jo člani polagali na naslov Sokolskega vojnega sveta, ne pa svoje legije, kakor se je to dogajalo pri članih Slovenske legije. Kajti osvobodilno akcijo liberalnih pristašev je formalno vodil Sokolski vojni svet in nihče drugi. Zato so člani prisegali zvestobo nje­ govi osvobodilni akciji: »Jaz (N. N.) prisegam pred vsem, kar mi je najsvetejše, da bom sodelo­ val v osvobodilni akciji SVS, da se bom za osvoboditev vseh slovenskih krajev in vstajenje velike Jugoslavije hrabro in neustrašno boril, da bom molčal o vsem, kar mi bo o organizaciji znano, in nikoli nikomur ničesar izdal ter da bom1 zapovedi vseh mojih vojno sokolskih predpostavljenih brez prigovora točno in vestno izvrševal. Tako mi Bog pomagaj. Zdravo.«37 Analiza sokolske prisege in njena primerjava s prisego Slovenske legije odkriva, da sta si bili obe prisegi dokaj podobni, čeprav sta bili prikrojeni vsaka svojemu okolju. Bitna razlika med njima je bila v navedbi končnega cilja. V sokolski prisegi je bil nakazan cilj Zedinje- ne Slovenije v besedah »osvoboditev vseh slovenskih krajev«, vključe­ vala pa je tudi besede o vstajenju Jugoslavije, o kateri v prisegi Slo­ venske legije ni bilo sledu. 34 Saje. Belogardizem, str. 215—217. 35 ibid. , 36 Okrožnica F. Š. - 37 Okrožnica F. Š. 140 Kakšno je bilo praktično delovanje Sokolske legije leta 1941, zlasti njen organizacijski razvoj, ni znano, ker o takem delu ni doslej znan noben tak vir, 'kakor je za Slovensko legijo. Nedvomno je tudi po in­ tenzivnosti zaostajalo za Slovensko legijo. Nekoliko bolje poznamo pro­ pagandno delo Sokolskega vojnega sveta, v katerega kompetenco je spadalo, in z njim njegove poglede na tedanje dogodke in bodoči raz­ voj na slovenski zemlji. Ker je sam bil instrument zakulisnih vodnikov, je s svojimi listi izražal pač njihove nazore in njihovo gledanje na po­ ložaj in razvoj ter njihove namene. Sokolski vojni svet je začel s samostojno propagando že oktobra 1941, kar je bilo pravzaprav kmalu po ustanovitvi Sokolske legije, saj je minilo od nje komaj dva meseca. V oktobru je namreč začel izhajati list »Naprej zastava slave«.38 Po zapiskih Zorana Poliča sta ga prav­ zaprav izdajala ing. Lado Beve in dr. Pavel Pestotnik, ki sta spadala med vodilne politike stare JNS,38 čeprav sicer nista bila člana direk­ torija. List »Naprej zastava Slave« je takoj v prvi številki močno poudaril sokolsko misel in tudi program začrtal na temelju sokolske ideologije. Za cilj si je vzel skupnost vseh Slovanov, vstajenje Jugoslavije v vseh njenih zgodovinskih in etničnih mejah ter socialno blagostanje vseh narodnih pripadnikov. Objokoval je smrt kralja Aleksandra in zasuž- njenje Jugoslavije v aprilu 1941. Preklinjal je izdajavce, ne da bi po­ vedal, kogâ je pri tem mislil. Domače osvobodilne akcije pod vodstvom Osvobodilne fronte list ni odobraval. Slovenskim ljudem je svetoval izpolnjevati geslo: molči — čakaj — pomni, dokler ne »odjekne odločilna ura«. Do tiste velike naloge naj se Slovenci združijo v malih, prožnih enotah, bratstvih, ki naj jih ustanavljajo četniki, bojevniki, rezervni .oficirji, sokoli, sloven­ ski fantje itd. Osvobodilni fronti je v prikriti obliki očital nezrelost in da hoče ribariti v kalnem, toda »naše skromne slovenske razmere nam ne dopuščajo političnega luksuza raznih Napoleonov. . . naj si slovenski politikujoči ljudje ne mislijo, da bodo oni odločali o evropski politični ureditvi. Slovenska zemlja bo morala biti urejena v skladu s splošno politično ureditvijo, . . . ta (pa) . . . bo odraz volje zmagoval­ ca«.40 Neprijetno mu je bilo tudi tolmačenje OF principa samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve. To tolmačenje je list odklonil, češ da je naša samoodločba bila izrečena že 1918, sedaj pa sta za nas edina legitimna predstavnika kralj in jugoslovanska vlada.41 Iz pretresa gornjih stališč moremo zaključiti, da so kazinoti zago­ varjali kontinuiteto kraljevske Jugoslavije, kar je sočasno pomenilo obnovo tistega reda, ki je v aprilski vojni doživel totalen zlom. Odkla- ' 3 8 NUK, B 2338. 3 9 Zapiski Zorana Poliča o Sokolstvu pred vojno. Roikopis .v arhivu IZDG. Fr-. Saje je izdajateljstvo lista pripisal Sokolski legiji (Belogardiizem, str. 216), toda ne glede na medsebojno razmerje med SVS in Sokolsko legijo je Jastništvo' azpričano po kraticah SVS, ki so napisane na glavi llista. 4 0 Naprej zastava Slave, št. i, vinotok 1941, NUK, B 2338. 4 1 Naprej .zastava Slave, št. 2, listopad 194)1. 141 njali so razplamtevanje boja z okupatorjem m bili za čakanje, ko bodo okoliščine godne za uspeh osvobodilne akcije. Zagovarjali so legitim­ nost kralja in jugoslovanske begunske vlade v Londonu:' Zagovarjali in širili so nazore, ki jdi je zagovarjal in širil ludi Draža Mihailović. Toda v prvih dveh številkah lista »Naprej zastava Slave« ni bilo Dražino ime še nikjer omenjeno. Razlogi so mogli biti različni. Verjetno je, da kazinotì v tistem času še niso docela poznali Mihailovićeve vloge v te­ danjem političnem in vojaškem kompleksu in zato tudi njegovega ime­ na še niso izkoristili. Verjetno pa je tudi, da so mislili, da bodo s sa­ mim poudarjanjem sokolske ideologije mogli zadržati pomemben del sokolskih članov pred vplivi sokolskih »odpadnikov«, ki so kot del Osvobodilne fronte propagirali vključitev sokolov v Osvobodilno fron­ to. V tem primeru so bile njihove izjave samo taktične poteze, ki naj bi prikrile njihovo kontrarevolucionarno usmerjenost. Tako so izdajatelji in pisci usta »Naprej zastava Slave« v prvih številkah kritizirali Osvobodilno fronto v precej zakriti obliki, ki se je zelo razlikovala od one v letakih klerikalnega tabora.4 2 Še važnejša pa je bila izjava, ki so jo izdajatelji objavili na čelu druge številke lista: »Ne nameravamo se boriti proti nobeni protiosno usmerjeni oevo- bodilni akciji. V vsaki taki akciji, ki se danes še samostojno razvija, vidimo zdrav pojav in enega sestavnih delov bodoče skupne akcije. Zato cenimo vsakogar, ki iskreno stremi za skupnim ciljem: osvobodit­ vijo. Z isto pravico terjamo od vseh, da ocenjujejo iskrenost našega delovanja.«43 Po gornjih besedah sodeč bi mogel marsikdo oceniti izdajatelje li­ sta »Naprej zastava Slave« kot sredinsko usmerjene ljudi. Toda to je bil samo videz. Izdajatelji lista so mimo značke SVS, ki je bila pod . naslovom lista, spadali med vrhove JNS. Med njimi je okoli tistega časa krepil svoj vpliv Avgust Praprotnik. Ta pa je prav takrat izdelal načrt za likvidacijo vodstva OF. Ob rtakem načrtu pa na kako resnično sredinstvo izdajateljev lista, torej Kramerjevega kroga, ni bilo niti misliti. Dvoje dejstev je povzročilo, da se je videz sredinstva razblinil. V Slovenskem poročevalcu 9. in 23. decembra 1941 je Osvobodilna fron­ ta razkrinkala Draža Mihailovića kot človeka, ki je sodeloval z oku­ patorji, partizanom pa padal v hrbet.4 4 Že to dejstvo je bilo zadostno, da je bilo kazinotskega skrivanja konec. Toda pojavilo se je še drugo dejstvo, ki je bilo delno tudi posledica prvega. Pričakovanja glede so­ kolov se namreč niso izpolnila. Ne samo da niso nikogar odtegnili od Osvobodüne fronte, so še sami svoje ljudi izgubljali vedno bolj, ker so se pridruževali Osvobodilni fronti v spoznanju, da so stari vrhovi JNS vodili neborbeno in kolaborantsko politiko. Ko se je videz sredinstva razblinil, so se kazinoti odkrito in jasno opredelili za Draža Mihailovića. Sokolski vojni svet se je po svojih 42 NUK, B 2338. 43 Naprej zastava Slave. št. -2. listopad 194il 44 SPor 9. XII. in 35. XII. 1941. 142 predstavnikih s" posebno poslanico priključil gibanju Draža Mihailo- vića.45 Bilo je to ob koncu 1941 ali v začetku 1942. Priključitev je po svoje odmevala tudi v listu »Naprej zastava Slave«, kjer so izdajatelji svoj spremenjeni odnos do O F izrazili z naslednjimi besedami: »Sma­ tramo, da je narodu naravnost škodljivo početje onih skupin, ki pod krinko pozitivnih narodnih gesel širijo in propagirajo svojo ideologijo, razdirajoč pri tem vero v vse, kar je bilo, pri tem pa si lastijo nimbus izključnih predstavnikov slovenskega naroda.«4 6 Kazinóti so vidno postali tisto, za kar so se odločili že takrat, ko so ustanovili samostojno vojaško organizacijo — Sokolsko legijo, nam­ reč odkriti kontrarevolucionarni borci. Mlada JNS — Nona Jugoslavija V vrstah JNS je že nekaj let pred vojno prišlo do hudih notranjih sporov, ki so po mnenju mladih v strainki nastali zaradi zavožene po­ litike starih. Že 1936 so se mladi odcepili od starih in ustanovili »omla­ dinsko JNS«, od tod njihova oznaka O JNS, ki naj bi ozdravila politiko starih. Februarja 1941 so se spori nekako poravnali in sloga zopet za­ krpala. Toda le za kratek čas. Neposredno pred nemškim napadom na Jugoslavijo se je »mlada JNS« zopet odcepila od starih in stopila zopet na samostojno pot.47 Leta 1941 je nastopala kot samostojna politična skupina, ki je nekaj časa celo nihala med Osvobodilno fronto in sta­ ro JNS. »Mlado JNS« so med vojno vodili isti ljudje, ki so jo pred vojno ustanovili: ing. Jože Rus, Andrej Uršič, urednik Jutra. Franc Juvan, uradnik OUZD, dr. Branko Уетсоп, Dušan Verbič, dr. Branko Drnov­ šek, Rudolf Marinčič, ing. Boris Sancin, dr. Stojan Bajič in še nekateri drugi. Glavni odbor O JNS je vso dobo pred vojno in med vojno ostal skoraj isti. V njem je bilo le malo sprememb. V vojni dobi je kot pred­ sednik fungiral ing. Jože Rus, kot tajnik pa Andrej Uršič.4 8 V dneh zloma stare Jugoslavije se »mlada JNS« ni udeleževala kapitulantske politike starih politikov iz J N S , prav tako ne njihovih poklonov okupatorjem v znak zahvale za priključitev k Rimu. Do prvih razgovorov med starimi in mladimi je med okupacijo prišlo na skupnem sestanku v Kramerjevem stanovanju junija 1941. Sestanek je sklical dr. Kramer. Razen njega so bili navzoči' še: I. Pucelj, dr. Vr- hunc, dr. Bajič, dr. Kalan in še nekateri drugi. Na sestanku so stari prišli na dan z odločitvijo, da se JNS med okupacijo ne udejstvuje v političnem življenju, toda mladi so bili proti/ Hudo so se udarili tudi zaradi vodstva JNS, na katerega so mladi gledali sovražno. Dr. Kra­ mer je že tedaj prišel na dan z idejo direktorija, toda do kakega spo­ razuma med starimi in mladimi ni prišlo.48 45 Saje. Belogardizem, str. 215. 46 Naprej zastava Slave, št. 5/1942. 47 Zaslišanje Dušana Verbiča. spis proti Köstlu, Ko S26/45. 4 8 ibid. 49 Za^lišanje'Fr. Juvana, spis proti ing. Khaimi, Ko 468/45. 143 Iz odpora do politike starih je »mlada JNS«, potem ko se je z nji­ mi ponovno razšla, svojo skupino izraziteje oblikovala kot samostojno politično formacijo. Izhajajoč iz trenutnih okupacijskih razmer in v skladu s svojimi političnimi in socialno gospodarskimi nazori o bodočem razvoju, je skupino imenovala »Novo Jugoslavijo«. Po junijskih razgo­ vorih je v posebnem letaku svoj program tudi objavila. V njem je zahtevala: osvoboditev vseh Slovencev in vsega ozemlja, ki smo ga Slovenci posedovali ob začetku nasilnega potujčevanja našega naroda na severni in zahodni meji z nujnimi dopolnitvami gospodarske, pro­ metne in obrambne narave; obnovo Jugoslavije v nerazdrtiz.no usodo povezanih Slovencev, Srbov in Hrvatov, v kateri bodo vsi njeni sestav­ ni deli imeli čim širšo zakonodajno, upravno in finančno samostojnost; zmago nepoivorjenega demokratičnega načela, da mora izvirati vsa oblast od delovnega naroda, izključujoč vsako iistràhovanje in pritisk; uveljavljanje resnične enakopravnosti državljanov, organizacijo ljud­ ske države; podružbljenje vseh proizvodnih sredstev ter gospodarskih ustanov občega narodnega pomena, omejitev zasebne lastnine in ded­ nih pravic, delo za vse, popolno agrarno reformo, načrtno* gospodarstvo, obvezno socialno zavarovanje za vse primere, preosnovo vzgoje, tesno sodelovanje balkanskih narodov in naslonitev na druge slovanske drža­ ve z Rusijo na čelu itd.50 Program »Nove Jugoslavije« je bil formuliran močno v obliki te­ meljnih principov, ne da bi bili do kraja izdelani'. Če ga primerjamo s programom »Združenih Slovencev«, moremo v njem odkriti mnogo podobnosti, zlasti v naTodnem in socialno gospodarskem delu. Avgusta 1941 je prišlo do novih stikov med mladimi in starimi iz JNS. Predstavniki »Nove Jugoslavije« so zahtevali, da se drj Kramer in Iv. Pucelj umakneta iz vodstvenih položajev. Ta dva sta se res od­ ločila, da se začasno umakneta iz vodstva stranke, skupno vodstvo mladih in starih naj bi pa prevzel direktorij.5 1 Toda mladi so se zopet skujali. Dokončnega sporazuma ni bilo. Medtem ko so stari imenovali svoje zastopnike v direktorij, jih mladi niso. Očividno starim niso za­ upali oziroma so videli, da na tak način starih ne bodo definitivno odrinili od vodstva stranke, Zato- so raje ostali samostojni, direktorij pa je postal tisto', za kar ga je dr. Kramer določil, strankino vodstvo med okupacijo.52 Ob razbitju razgovorov s starimi so mladi že bili v stiku s pred­ stavniki osvobodilne fronte in se začeli pogajati za vstop v OF. Z njimi so posamezni zastopniki OF mnogo razpravljali,"ker se je nekaj časa zdelo, da bo »mlada JNS« oziroma »Nova Jugoslavija« zares vstopila v OF. Jedro problemov je bilo stališče »mlade JNS« do propada Ju­ goslavije. Zagovarjala je namreč princip njene kontinuitete. Osvobo- 50 Letak F. Š. 51 Zasliševanje mg. Ferlinca, spis Ko 139/46. 52 Dokaz, da so razgovori med starimi 'itn mladimi v JNS bili avgusta 1941, nudi tudi Nagodetov dnevnik, foi pod 28. VIII. 1941 piše: »Na obisku Sto- jan in Plajh, ki poročata o odcepu mlade JNS od starih.« Spis proti Na- godetu K 1/47. 144 dilni fronti je očitala, da ni jugoslovanska, ker je razglasila pravico slovenskega in drugih jugoslovanskih narodov do samoodločbe, kakor da je samo tako mogoče skovati resnično bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov.53 Razgovorov in debat z »mlado JNS« je bilo mnogo. Bili so v poznem poletju in zgodnji jeseni 1941. Odločilni se­ stanek je bil naposled na stanovanju Fr. juvana v Rudniku št. 121. Osvobodilno fronto so zastopali B. Kidrič, dr. Marušič in Jože Rus, »mlado JNS« oziroma »Novo Jugoslavijo« pa ing. Rus, Andrej Uršič in Fr. Juvan. Razgovori so uspeli glede boja proti okupatorju in vsto­ pa »mlade JNS« v OF, razhajali pa so se v nazorih o mednarodni kon­ tinuiteti Jugoslavije, o vprašanju kralja oziroma monarhije in prizna­ nja jugoslovanske begunske vlade v Londonu. Uršiču je uspelo, da v teh točkah ni prišlo do soglasja in sodelovanja z Osvobodilno fronto.51 Razlogi, ki jih je »mlada JNS« navajala, so pokazali, da se ni mogla ločiti od koncepta stare Jugoslavije. V ozadju njene logike je bilo se­ veda njeno razredno gledanje. V priznanju svojega stališča s strani O F je videla vsaj možnost restavracije starega aparata v Jugoslaviji po zmagi zaveznikov, v svojem priznanju Frontnih tez v celoti pa je videla možnost revolucionarnih konsekvenc, ki se jih je bala in zato konec koncev odklonila vstop v Osvobodilno fronto.55 Na sodelovanje z OF je »mlada JNS« gledala tudi z ozko stran­ karskega vidika. Koketirala je namreč z mislijo, da bo s sodelovanjem v O F mogla v vodstvu »naprednih« ljudi odstraniti stare politike in sama prevzeti njihova politična in gospodarska mesta. Pri tem je špe­ kulirala tudi z mišljenjem podeželskih pristašev, ki so v precejšnji meri mislili, da se je treba vključiti v Osvobodilno fronto in sprejeti njen osvobodilni program.5 6 Toda »mlada JNS« ni prišla" do svojih ciljev ne po levi ne po desni strani. Boris Kidrič je pri izrekanju sodbe nad »mlado JNS« na prvem kongresu po vojni rekel: »Bilo je jasno, da so mislili samo na ohranitev protiljudskih postojank, protiljudskih oblastnikov... zato raje s hudi­ čem, raje z .najhujšimi sovražniki naših narodov in jugoslovanske svo­ bode, raje z okupatorjem kakor pa v osvobodilno borbo, ki naj Jugo­ slavijo osvobodi in zgradi na boljših, na novih temeljih.«57 »Mlada JNS« se je odrekla sodelovanju v Osvobodilni fronti, zato pa je prešla na tako imenovane sredinske pozicije, ki se jim ni hotela odreči, čeprav je pri njej intervenirala tudi tako imenovana ministrska skupina v O F prek dr. Marušiča in ministra Novaka.5 8 Odklonili so vstop v Osvobodilno fronto, kakor so sočasno odklanjali tudi dr. Zajca in njegove italijanaše.50 Vendar »Nova Jugoslavija« ni bila sama v 53 SPor, opomba 206, str. 316. 5^ Zasliševanje Fr. Juvana, spis proti Kostlu, Ko 526/45. 55 SPor, oiDomba 206, str. 3.16-. • 56 Delo JNS. 57 Kidrič, Poročilo, str. 9—/lit. . • 58 Kidrič, Obris, str. 24. . 59 Ivan Tonja je na zaslišainju "izjavil, da So odnosi med JNS in Novo Jugoslavijo bili vse prej kaikor prisrčni. Fr. Juvan pa je še izjavil, da so 10 Zgodovinski časopis 1 4 5 sebi p o p o l n o m a e n o t n a . Imela je svojo levico in svojo desnico, k a r se je v kasnejših, letih izražalo l u d i v odnosu d o Sokolske legije. Levo kr i lo s ta vodi la dr . B. Verčon in ing. Jože Rus, desno p a A. Urš ič in dr. Drnovšek . 8 0 N e glede n a n o t r a n j e inačice je l ibera lna s redina kot celota gojila znač i lno STedinsko filozofijo, k i jo j e naj jasneje obrazloži l dr. B. Ver­ čon: skra jna levica in skra jna desnica se bosta v borbi iz-t rosili, s r e d i n a p a bo v ugodnem t r e n u t k u zagospodar i la med obema ekst remoma. P o ­ drobneje je t u d i p r e k a l k u l i r a l a , k a k š n e b i bi le posledice, če bi z m a g a l a desnica in k a k š n e , če b i z m a g a l a levica, in k a k š n o stal išče b i v p r v e m ali d r u g e m p r i m e r u m o r a l a zavzeti s redina. 6 1 O d p o v e d sodelovanja v Osvobodi lni fronti je »Novo Jugoslavijo« m o r a l a v k r a t k e m pr ives t i v t a b o r n a s p r o t n i k o v Osvobodi lne fronte. Točke, k i so njeno stal išče oddal j i le od O F , so bile izhodišče za pr ib l i ­ ževanje taboru n a s p r o t n i k o v O F , p r e d v s e m p a D r a ž u Mihailoviću. V času p r e l o m a z O F p a »Nova Jugoslavija« n e d v o m n o še ni p o z n a l a »mihailovićevstva« v Srbiji, toda v nas lednj ih t e d n i h ga j e k m a l u za­ čela spoznavat i in se m u pr ib l iževat i v e d n o bolj. N a š l a je s k u p n o b a z o z nj im in posta la v Sloveniji t u d i njegov p r o p a g a t o r . S 1. decembrom 1941 je začela izdajat i svoj list »Zarja svobode«, k i je v k r a t k e m raz­ kr i l n jeno mihai lovićevsko fiziognomijo'. Že v p r v i številki je list p r e d ­ stavil D r a ž a Mihai iovića kot človeka, k i je n a B a l k a n u vzpostavi l n o v o fronto, Kot n a c i o n a l n o vrednega in zas lužnega človeka ga je p a p r i z n a ­ la d r u g a števi lka. List je s t em dokazal , da so njegovi izdajatel j i preš l i n a mihai lovićevske pozicije in s t em v vse tisto, k a r je bi lo zvezano z Mihailovićem. Prot imihai lovićevska kamipanija O F je za to t u d i »Novi Jugoslaviji« p r i z a d e l a h u d e u d a r c e . Samostojna demokratska stranka Z n a k i n i h a n j a m e d vs topom v Osvobodi lno fronto in procesom zu­ n a j nje so se p o k a z a l i t u d i v Samostojni d e m o k r a t s k i s t r a n k i . P r a v z a ­ p r a v S D S še ni t i n i bi la s t r a n k a , temveč le zametek zanjo, t o je sku­ p i n a n e k a j izobražencev, k i so hotel i obnovit i s t r a n k o , k i jo je razbi l d r . K r a m e r , k o j e p r e d deset imi leti stopil v d i k t a t o r s k o v l a d o generala P . Živkovića in n a t o v J N S . V t r e n u t k u zloma Jugoslavije je imela v Sloveniji šele s a m o dva odbora, v Ljubl jani in Mariboru, t e r pol i t ično ni ničesar pomeni la . P o m e m b n a je bilia le po razbor i t ih l judeh, k i so Se p r i p r a v l j a l i n a pol i t ično akcijo. 6 2 Med nj imi so bili dr . V. Šukl je kot predsednik , d r . Ivo Potokar , b ivš i hodžerovec, dr. K r s t o C a z a f u r a , l e k a r n a r Cir i l Maver, dr. D a r k o Černe j , dr . F . Kovic, dr . M. Š n u d e r l mladi proti Žitniku in dr. Zajcu bili vsi in vso dobo. Spis proti Köstlu, Ko 526/45. ! 8 0 Zagovor Ivana Tonja, spis Ko 326/45. 6 1 Spis proti Oktavi j u Čeku, okrožno sodišče v Ljubljani, Ko 692/46. , 62 Dr. Maikso Šnuderl, Poročilo delegata, štajerske skupine V. PJ. izvrš­ nemu odboru 7. XI. 1945, arhiv IOOF, št. 1211/1945, arhiv IZDG/ 146 in drugi.*3 Spočetka so pristaši vstopa v Osvobodilno fronto dobili veš­ čino, toda dr. Potokar je predlagal, naj se pristop odloži, češ da 6e je treba pogajati še z dr. Kramerjem, dr. Gosarjem in dr. Natlačenom. Dr. Potokär je bil pravi zli didi v tej skupini. Njegove teze so bile: škoda za žrtve, treba še počakati, s komunisti se ni vezati. Zaradi Po>- tokarja se je vse razbilo. Zaradi njega in njegovega predloga so se člani SDS zapletli v nove debate. Pristaši odklonitve so na nepopolno' za­ sedeni seji dobili premoč in vstop v O F sploh odklonili. Zaradi tega so se nekateri od njih, med njimi dr. Darko Černej, ločili in se sami vključili v Osvobodilno fronto. Manjšina z dr. Šukljetom na čelu se je odrekla Osvobodilni fronti in se pridružila taboru nasprotnikov OF. 6 4 Nagodetova »Stara pravda« Pod nazivom »Stara pravda« se je zbirala skupina ljudi, ki se že pred vojno niso skladali s poHtiko vodilnih buržoaznih vrhov. Vlogo vodnika je med njimi že pred vojno imel ing. Črtomir Nagode. V času nastajajočega Društva prijateljev Sovjetske zveze je bil Nagode vklju­ čen v društvo in v njem celo fungiral kot njegov tajnik. Zlom Jugo­ slavije v aprilski vojni 1941 so »nagodetovci«, kakor bi mogli že v tej dobi na kratko označiti Nagodetove prijatelje in pristaše, občutili kot nesrečo in so z notranjim odporom gledali na klerikalne in liberalne veljake, ki so klečeplazili pred okupatorji oziroma se z njimi pove­ zovali na različne načine, obsojali so politične vodnike, češ da niso pokazali nobene hrbtenice, prav tako pa tudi poslovni svet, ki se je povezal s fašisti.0-5 » Po aprilskem zlomu so Nagodetovi prijatelji mnogo razpravljali o katastrofi Jugoslavije in o tem, kaj bi bilo treba storiti. Med temi raz­ govori je Nagode dal pobudo za ustanovitev ilegalne organizacije kot obče vsenarodne organizacije odpora. Spočetka ni imela kakega poseb­ nega imena. Prav zato so skupino, ki je imela sestanke pri Nagodetu, začeli imenovati »Nagodetova skupina«. Po izjavi Nagodeta on sam ni bil formalno nikoli izvoljen za predsednika, temveč je predsedniško funkcijo opravljal avtomatično kot »domačin«. Šele kasneje so pri iska­ nju .naziva, ki naj bi bil vsakomur razumljiv in imel hkrati izrazito socialno noto, prišli na ime »Stara pravda« in ga sprejeli.66 Nagodetova Stara pravda je bila v . organizacijskem smislu nekaj svojega; Kdaj, kako in zakaj je nastala, so pri njej vprašanja, na katera ni lahko odgovoriti. Da se, je razvila iz Nagodetove predvojne druščine, ki so se ji po okupaciji priključili še nekateri drugi, je dejstvo, ki bolj pojasnjuje njeno sestavo kakor pa. bistvo te organizacije. Vsekakor je pa že takoj od začetka imela ilegalni značaj in njenemu delu .je ves čas dajal odločilni pečat ing. Nagode. 63 Dr. Malkso šnuderl, ustni vir. M ibid. 6 5 Po člamku: Nekaj zgodovine in izkušenj ,P', Ljubljana, sredi marca 1944. fotokopija v 'spisu proti Nagodetu, :K 1/47. e e Spis proti Nagodëtu, K 1/47. ' ' 10* 147 Gléde začetkov Stare pravde si Nagode sam ni bil na jasnem. Na enem mestu svojih izjav pravi, da je nastala артИа—maja 1941, na drugem pa — približno 14 dni pred ustanovitvijo osvobodilne fronte, pri čemer je vsekakor treba misliti na čas preimenovanja Protiimperia- listične fronte v Osvobodilno fronto, to je na čas okoli nemškega napa­ da na Sovjetsko zvezo.67 Nejasnost začetnega termina izhaja pač iz značaja zbiranja ljudi pri Nagodetu. Pri njem so se shajali že dolgo, niso pa mislili na kake organizirane oblike. Po izpovedi udeležencev se je skupina osnovala iz desetih ljudi. Med njimi so bili razen ing. Na- godeta še ing. Fr. Boltežar, učitelj Metod Kumelj, prof. Ivan Kolar, Ljubo Sire, Bogdan Zupan, ing. Vendelin Stare, Božo Borštnik in še nekateri.6 8 Po sestavi so bili predvsem skupina izobražencev liberalne usmerjenosti, toda niso hoteli nadaljevati stare »liberalne« politike, to ie politike JNS, temveč so želeli ubirati nova pota s tem, da so> po Nagodetovi zamisli prenesli težišče programa v reševanje socialnih in gospodarskih vprašanj.6 9 Številčno skupina ni bila velika niti potem, ko se je kot politična skupina formirala. Zaradi številnih stikov in po­ vezav, ki jih je Nagode imel in gojil oziroma so ljudje zahajali k njemu, je morebiti na mestu dvom, če je bila meja med organiziranimi in ne­ organiziranimi sploh jasna. Značaj Stare pravde kot skupine izobražencev se je zlasti pokazal v oblikovanju programskih točk in na njihovem temelju potem v izde­ lovanju vseh mogočih podrobnih načrtov, na katerih naj bi po končani vojni organizirali državno upravo. Temelj vseh političnih zahtev je za Staro pravdo bila obnova Ju­ goslavije. Pojem kontinuitete je Nagode postavil kot točko, o kateri siploh ni bilo mogoče diskutirati. Todà pojem kontinuitete je razlagal tako, da se nanaša samo na državo kot teritorij, ne pa na obliko vlada- vine v njej. Načelo samoodločbe slovenskega naroda vključno s- pra­ vico do odcepitve, kakor ga je postavila Komunistična partija, je po­ znal, toda ga je zaradi drugega dela, to je načelne možnosti odcepitve, odklanjal. Ne glede na to točko je za bodočo zunanjo in gospodarsko politiko države zagovarjal naslonitev na Sovjetsko zvezo, na znotraj pa »globoke socialne reforme«. Po izpovedi Dušana Kompareja je njegova ideologija bila socialni reformizem.70 V času okupacije oziroma njenih prvih mesecev je bilo važno, kakšno stališče so imeli nagodetovci do okupatorja in osvobodilne akci­ je, to se pravi do boja proti okupatorjem. Spočetka je Nagode bil proti stikoim z okupatorji in za oboroženo akcijo proti njim. Na tej osnovi so nagodetovci že poleti 1941 zasnovali neko vojaško organizacijo, ki ji je načeloval upokojeni kapetan Per na terenu okoli Krima, v skupini sami pa je bil vojaški referent dr. Benedik. Praktično vojaška organi- 67 Zanimivo je, da je Bogdan Stare, eden od »nagodetovcev«, ustanovitev Stare pravde datiral v prve mesece po razpadu stare Jugoslavije (t/47). 68 Zasliševanje Bogdana Stareta in ing. Nagodeta, spis proti Nagodetu, K 1/47. " Spis proti Nagodetu K t/47. 70 Zasliševanje Dušana Kompareja, spis proti Nagodetu K 1/47. • 148 zacija ni igrala nobene vloge, ker je bila preskromna in ostala le zame­ tek, Per pa je kasneje 'stopil v OF. 7 1 Na stališče nagodetovcev do okupatorjev in oborožene akcije je vplivala Osvobodilna fronta. Toda samo deloma. Še preden je namreč Nagode s svojo skupino vstopil v Osvobodilno fronto, je dobil posreden stik z Dražo Mihailovićem. Po njegovem dnevniku ga je namreč že 29. julija 1941 prvič obiskal Mihailovićev odposlanec Slovenec Prekor- šek, ki je prav tedaj prišel v Slovenijo.72 Ta ga je informiral o položaju na jugu in tamkajšnjih stremljenjih. Moremo si misliti, da so Prekor- škove informacije vzbudile v Nagodetu nekatere pomisleke do Osvobo­ dilne fronte. Le dejstvu, da meseca julija 1941 razmere na jugu še niso bile zaostrene, da Mihailovićevi četnik i še niso nastopili proti partiza­ nom, je bilo pripisati, da Nagode v svojih pomislekih še ni mogel predaleč. Mislim pa, da je treba v vsem Nagodetovem razmerju do Osvobodilne fronte leta 1941 upoštevati ta prvi stik z jugom. Ta mu je preprečil, da bi se bil povezal z Osvobodilno fronto tako, kakor so se povezale skupine, pri katerih p a teze, ki jih je zagovarjal Mihailović, niso igrale nobene vloge. Problem vstopa Stare pravde v Osvobodilno fronto je bil resnično problem. Nagodetovci so se sestajali, kakor vemo, na stanovanju svojega »domačina«. Enkrat 'tedensko sta ga obiskovala tudi B. Kidrič in dr. A. Bebler, ki jima je razkrival svoje misli in ju informiral o svojem delu.73 Seveda sta tudi Kidrič in Bebler informirala Nagodeta o organizaciji, ki jo je snovala Komunistična partija oziroma o njenih sporazumih s skupinami, ki so ustvarile Osvobodilno fronto. Razumljivo je, da se je na takih razgovorih pojavila tudi misel, da bi Stara pravda stopila v Osvobodilno fronto. Razgovori med njo in zastopniki O F so trajali precej časa. Začeli so se konec julija 1941 in končali malo pred koncem avgusta.74 Po Nagodetovem mnenju se je vstop v O F zavlekel, ker so imeli funkcionarji Komunistične partije v tistih tednih po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo preveč dela. Toda pravi razlog je bil Na­ gode sam oziroma njegovo stališče do Osvobodilne fronte. Nagode je namreč dvomil v princip samoodločbe vsakega naroda, govoril o neiz­ razitosti programa OF, češ da nima nič o socialnih načrtih,, zlasti pa ne o Jugoslaviji, katere kontinuiteto je Stara pravda nenehno poudar­ jala7 5 in zahtevala njeno absolutno obnovo, pa čeprav na novih .te­ meljih.78 Naposled je Nagodetova skupina definitivno sklepala o pristopu k Osvobodilni fronti 25. avgusta 1941. Sklenila je p'ristopiti pod pisme­ nimi pogoji.77 Pristopno izjavo so podpisali naslednji dan 26. avgusta. Spie protii Nagodetu K 1/47. ibid. ibid. ibid, zasliševanje Metoda Kumlja. ibid, pismo Ljuba Sirca, ibid, zasliševanje ing. Nagodetai ibid, Nagodetov dnevnik. 149 Osvobodilno fronto sta zastopala B. Kidrič in J. Rus.78 Za Staro pravdo je podpisal ing. Nagode, za OF pa Kidrič.7 9 Stara pravda je s podpisom sprejela princip samoodločbe vključno z odcepitvijo in odobrila ta­ kojšnjo oboroženo akcijo proti okupatorju, s svoje strani pa je obljubila Osvobodilni fronti svoj socialni in gospodarski program, proti kateremu prisotna Kidrič in Rus — naravno — tedaj nista ugovarjala.80 Pisanena pristopna izjava naj bi bila pomirila predvsem Staro pravdo. Po kasnejšem priznanju samega Nagodeta je namreč ravno Stara pravda zaradi »razlik v pogledih ter raznih drugih bolj sinipto- matičnih kot konkretnih po jav ih . . . z neko previdnostjo in le na pod­ lagi pismenega protokola, sestavljenega pred pričami, pristopila k OF«.8 1 Na temelju pristopa Stare pravde k Osvobodilni fronti so nago- detovci dobili svoje mesto v vrhovnem plenumu OF, v katerem so bili zastopniki tudi drugih v OF včlanjenih skupin. Zastopnik Stare prav­ de je postal prof. Rudolf Kobilica in ostal v njem do izključitve skupi­ ne iz Osvobodilne fronte.82 Razmerje Stare pravde do Osvobodilne fronte je bilo rahlejše ka­ kor ostalih skupin.. Sicer so takrat tudi ostale skupine bile povezane v Osvobodilni fronti v obliki koalicije, toda med njimi so bile zdru­ žujoče sile že takrat močnejše, kakor je bil to primer pri Stari pravdi. Druge skupine so gledale v Osvobodilni fronti predvsem na skupne cilje, ki so jih v medsebojnem razmerju vedno bolj utrjevale, Stara pravda je pa v Osvobodilni fronti bolj zasledovala svoje ožje skupin­ ske cilje, kar je kmalu pripeljalo do.notranih trenj. Dokler so bili nagodetovci včlanjeni v Osvobodilni fronti, moremo pri njih razlikovati dve dobi, ki se med seboj ne dasta natančneje raz­ mejiti, vendar kažeta na začetni čas mirnega sožitja, nato pa na čas trenj, ki je konec koncev pripeljal do izključitve skupine iz OF. V prvi dobi je Stara pravda podpirala namene Osvobodilne fronte in predvsem ni nasprotovala načelu oboroženega boja z okupatorjem. V listu »Slovenski akademik in srednješolec« je 14. septembra 1941 to načelo odkrito zagovarjala: »Osnovati hočemo akademske in srednje­ šolske partizanske čerte, s katerimi bomo lahko vodili neizprosno borbo proti barbarskim fašističnim teroristom. Skupno z ostalimi hočemo tvo­ riti zaledje vzhodni fronti in podpirati veliko borbo ruskega naroda.« Toda tej izpovedi ni ostala dolgo zvesta. Vplivi stare Jugoslavije na njo so bili premočni. Zato se je z Osvobodihio fronto kmalu začela raz­ hajati, čeprav se ni tudi takoj razšla. Dela pri okupatorju si Nagode ni zamišljal samo v obliki borbenih akcij, itenrveč je hotel ustvariti protiokupatorsko organizacijo tudi v najrazličnejših uradih, kjer je želel okupatorsko upravo dupbcirati, 78 ibid, zasliševanje ing. Nagodeta. 79 ibid, pismo Ljuba Sirca in njegovo zasliševanje. 80 ibid, zasliševanje ing. Nagodeta. 81 ibid, Nekaj iz zgodovine in izkušenj ,P', fotokopija v spisu K 1/47. 82 Zasliševanje Metoda Kumlja K 1/47. 150 kakor se je sam izrazil, s svojimi zakonspiriranimi zaupniki, ki naj bi med vojno izigravali okupatorsko oblast, ob osvoboditvi pa omogočili lahek in gladek prehod k novi upravi. Izdelal je celo shemo takih za- upniških mest in jih z ljudmi svoje Stare pravde tudi začel zasedati. O sistemu takega omrežja je mnogo razpravljal s Kidričem, kateremu je predočeval, da se more taka organizacija po uradih in po ustanovah razvijati paralelno s frontno teritorialno razvrstitvijo.83 Toda Kidrič se z Nagodetovo zamislijo ni strinjal, ker v njej trenutno ni videl ni- kakih borbenih možnosti. Kasneje j e ' p a fronta organizacijsko bistvo takih povezav povzela, toda jim je dala drugačen značaj. Značilno za samosvojo pot Nagodetove skupine v tem času, ko se je že priključila Osvobodilni fronti, je bilo, da je vzdrževala tesne stike ne samo med seboj, temveč so se njeni člani pri Nagodetu srečavali tudi z najrazličnejšimi ljudmi, ki so odklonili vstop v Osvobodilno fronto, ali pa ji bili a p.riori sovražni. Včasih je ing. Nagode vzdrževal take stike šele po kaki posredni zvezi. V njegovo stanovanje so priha­ jali člani Samostojne demokratske stranke, »mlade JNS«, ' oficirji in celo pristaši Fanouša Emmra.8 4 Poleg dr. Potokarja in dr. Šukljeta so prihajali dr. Bajič, A. Uršič, dr. Drnovšek, pa tudi Prekoršek, Cotič in razni drugi.85 Tako različni ljudje mu niso prinašali samo OF naklonje­ nih misli in nazorov, temveč tudi obratno, nazore in misli, ki so vzbu­ jali dvom v Osvobodilno fronto. Nagode sam Osvobodilne fronte ni obveščal o nazorih in naklepih teh ljudi, pač pa je sam zapadel nji­ hovim vplivom. Kolikor ne upoštevamo dejstva, ki sledi iz Nagodetovih razgovorov s Prekorškom in dolgih pogajanj za vstop v OF, je njegova skupina itak postala član OF s pridržki, predvsem seveda neizrečenimi. Ti pridržki so morali prej ali slej pripeljati do napetosti z Osvobodilno fronto. Začela se je kazati že v septembru in oktobru 1941. Izražala se je v različnih oblikah. O septembru in oktobru 1941 je kasneje Nagode sam izjavil, da je Komunistična partija v 'tem času vodila proti Stari .pravdi ostro- ob- rekovalno kampanjo »v šepetu in tisku«, češ da so nagodetovci anglo­ fili, jugoslovenarji, peta kolona v OF, kazmoti itd.8 6 Po ugotovitvah obveščevalne službe OF so pa nagodetovci sami dali povod takim ostem. Vzbujala jih (pa ni toliko družba, s katero so imeli stike in ki je utrjevala skupino v antipartijski usmerjenosti, temveč obrekovanja, da so člani slovenske, komunistične partije troekrsti. da je moskovska linija drugačna, da bodo zato oni (t.j. nagodetovci!) dvignili zastavo komunizma, če jo bo partija zavrgla.87 Nagode sam je često smešil Kidriča in Beblerja.88 Prav tako se je negativno izražal o Osvobodilni 83 Spis K .1/47, zasliševanje ing. Nagodeta. 84 ibid, zasliševanje Ljuba Sirca. . 85 ibid.. 86 ibid, zasliševanje ing. Nagodeta im Nekaj iz zgodovine in izkušenj ,P'. 87 Tone Fajfar, Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Spis je osniitek Zgodovine OF v prvih dveh letih razvoja. Rokopis v arhivu IZDG. Cit. Fajfar OFS. — Zasliševanje Dušana Kompareja, spis proti Nagodetu K 1/47. 88 Spis K 1''47, zasliševanje Staneta Lenardiča. 151 fronti in kritiziral njeno taktiko upora, češ d a izziva italijanski teror in s tem nepotrebne žrtve.89 S tako kritiko je posnemal sodbe nasprot­ nikov Osvobodilne fronte. V skladu s takim izražanjem je svoje ciklo- stirane liste, ki jih je začel izdajati v pozni jeseni 1941, povsem dema- goško imenoval po sovjetskih listih »Pravda« in »Izvestija«.90 Trenje med nagodetovci in Osvobodilno fronto se je pokazalo na območju organizacijskih povezav na terenu. Povezovanja namreč niso uspevala, ker člani Stare pravde niso mogli zvedeti, s kom naj se povežejo,91 če pa so 'to zvezo našli, so jih. pa drugi zastopniki OF, kakor so se nagodetovci pritoževali, gledali postrani.9 2 Predmet medsebojne napetosti je v kratkem postalo tudi nagode- tovsko izdelovanje »načrtov«. Namen takega načrtovanja je precej kasneje pojasnila četrta številka »Pravde«, češ da je Pravda zbrala v svojem študijskem odseku delavce, ki skušajo kljub neznosnim pogojem pripraviti orientacijski material, da bomo v času odločitve znali po­ kazati narodu v svobodi pot k ustvarjajočemu in uspešnemu delu prek vseh frazerskih zavajanj. Tako predstavljeni orientacijski material Stare pravde se je nanašal na vsa mogoča vprašanja, na ustavo, na gospodarske smernice, na narodne meje, na spremembe v družbenem redu itd.9 3 Nagodetovci so za izdelovanje orientacijskega materiala porabili mnogo časa. Trošiti so ga začeli že veliko prej, preden je »Pravda« pojasnila njegov namen. Zato je bilo »načrtovanje« že zgodaj znano* in BO v Ljubljani o njem tüdi govorili že mnogo prej, preden je o njem spregovorila »Pravda«. Še ko so vprašanja bila predmet kavarniških razgovorov, je nanje opozoril Slovenski poročevalec in že avgusta 1941 svetoval pripadnikom OF, naj »tiste, ki pripravljajo ,načrte' za čas po osvoboditvi, vmes pa se akcije nočejo udeleževati«, smatrajo in raz- krinkujejo »kot parazite, ki»bi radi, da bi jih osvobodila kri drugih«.94. Prav istega ,problema se je lotilo »Delo« v septembru 1941 in v članku pod naslovom »Nekaj nalog naše organizacije in propagande« ostro obsodilo teorijo načrtov in priprav kot oportunistično in škodljivo, češ da se je" okupatorji morejo veseliti, ker je izmišljena nalašč v nji­ hovo korist in za. mirnost njihovih živcev. Prava stran teorije načrtov je, da so akcije proti okupatorju škodljive, ali vsaj manj pomembne. V logični konsekvenci teh misli je zato članek »Za pravilno izvajanje linije Osvobodilne fronte« v isti številki »Dela« zahteval, da se morajo diskusije o načrtih za dobo po osvoboditvi izločiti, ker morejo aktivnost ovirati, dajati pa potuho oportunistični teoriji čakanja, češ da je še 'prezgodaj'.95 88 ibid, izjjava Viide Lapajne. 90 Pravda je začela izhajati oktobra 1941, Izvestija pa 10. decembra 1941. 81 Spis K 1/47, zasliševanje Ljuba Sirca. 92 ibid, zasliševanje Metoda Kumljai. 93 Pravda oktobra in novembra 1941. — Faijfar OFSN . 94 SPor 9. VIII. 1941. 95 Delo 1941. št. 3. 152 S. takimi stališči sta Slovenski poročevalec in Delo ostro udarila po mihailovićevskih tezah prej, preden je o Mihailoviću javno sploh kdo spregovoril v Sloveniji. V okviru »načrtovanja« so se nagodetovci še posebej bavili z vpra­ šanjem meja,96 V zvezi z njimi je Nagode sam imel sestanke z različnimi ljudmi. Večji sestanek je bil v decembru 1941; na njem so poleg Nago- deta sodelovali še Prežihov Varane, prof. dr. Melik im prof. dr. Zwitter. Nagode je predložil karto bodočih meja na Koroškem, ki so' presegale slovensko narodnostno ozemlje.97 Zaradi takih knceptov so nadaljnji sestanki sodelujočih odpadli. Napetosti med nagodetovci in Osvobodilno fronto so bile dolgotraj­ ne. Začele so se tako rekoč že ob vstopu Stare pravde v Osvobodilno fronto. Pravzaprav če upoštevamo Poročevalčevo kritiko »načrtovanja«, segajo celo v čas pred vstopom. Vsekakor so trenutki tihega sožitja bili kratki. Za Nagodetovo skupino je bilo značilno, da se je akcija, ki je bila v skladu z nameni OF, prepletala z akcijo, ki je izražala sim­ patije za Dražo Mihailovića. Stara pravda je s svoje strani že v času akutnih napetosti pozivala na oboroženi boj proti okupatorju, ki naj bi prinesel narodno in socialno svobodo, nasprotovala je fašističnemu pozdravu v šoli, vpisu v mladinsko fašistično organizacijo (GILL), in pouku italijanščine v slovenskih šolah. Toda sočasno je pokazala tudi svojo naklonjenost Draži oziroma nacionalističnim tendencam. Njen študentovski list »Slovenski akademik in srednješolec« je npr; sredi oktobra 1941 sočasno agitiral za partizane in četnike: »Zbirajte prispev­ ke za slovenske partizane. Tovariši, naše mesto je v četnikih, ki se borijo ramo ob rami. z Rdečo vojsko za našo svobodo.«98 Analiza Nagodetove aktivnosti, v kateri je sodeloval z Osvobodilno fronto in sočasno izražal simpatije za Mihailovića z navduševanjem za četnike, pokaže, da je Nagode s svojimi pristaši vred živel v dvojnem protislovju. Kolikor je agitiral za OF, zraven pa izrekal simpatije za četnike, je živel v protislovju z Osvobodilno fronto, kolikor se je nav­ duševal za Draža, sočasno pa podpiral tendence Osvobodilne fronte, je živel v protislovju, s politiko Draže Mihailovića. Prej ali slej je moral najti pot m teh protislovij. Pomagali so mu jo najti tako ime­ novani abstinenčni večeri, ki jih je propagirala Osvobodilna fronta v letu 1941. Propaganda Stare pravde za abstinenčne večere je namreč pokazala njeno 'jugoslovenarsko', to je nacionalistično fizionomijo. Prvo idejo za demonstrativno absistenco od predstav v gledališčih m v kinematografskih dvoranah ter s cest ob določeni uri, to je od 7. do 8. ure zvečer so namreč daU ravno »jugoslovenarji«. Toda kaj so z njo hoteli doseči, so pokazali z izbiro dni, ob katerih naj bi bile take manifestacije. Prvič je Stara pravda objavila geslo o absistenci za proslavo 6. septembra, ki je bil rojstni dan kralja Petra II. Drugič ga je ponovila v spomin 9. oktobra 1934, ko je kralj Aleksander padel v e e Pravda clktobra il94,1. 07 Spis K 1/47, pismo Ljuba S'rea. 88 Slovenski akademik in isrednješolec 19. X. 1941. 153 Marseillu." Uspehov ni bilo oziroma jih ni bilo opaziti. Povsem drugače je bilo ob odredbi Osvobodilne fronte, po kateri naj bi se abstinenčni večer izvedel za 29. oktober, za dan obletnice slovenske osvoboditve izpod habsburškega jarma leta 1918. Manifestacije so potekle s polnim uspehom. Stara pravda je sodelovala v skladu z nameni Osvobodilne fronte. Krizo v Stari pravdi je povzročila naslednja abstinenčna manife­ stacija, ki je bila 1. decembra v spomin na zedinjenje SHS v letu 1918. Po Nagodetovem mnenju Osvobodilna fronta prvotno tega dne ni misli­ la praznovati. Stara pravda pa ga je želela, češ da je razpoloženje za manifestacijo bilo ugodna Po svojem zastopniku je sporočila Osvobo­ dilni fronti, da bo ona sama na svojo roko izvedla proslavo in je v ta namen tudi pripravila pirimerne letake.1 0 0 Izvršni odbor OF je sklenil proslaviti 1. december. Po Kidričevih besedah je O F s proslavo hotela paralizirati 'jugoslovenarje'.101 Izvršni odbor OF je v objavi razložil, kaj vidi Osvobodilna fronta v proslav­ ljanju 1. decembra kot državnega praznika Jugoslavije. Sklep o pro­ slavi je izvršni odbor objavil v Slovenskem poročevalcu že 22. novembra 1941 in nato še enkrat 29. novembra 1941,102 Stara pravda je v proslavljanju 1. decembra dejansko šla svojo pot,- čeprav je bila članica Osvobodilne fronte. Za proslavo se je povezala z »mlado JNS« in skupno z njo izdala letak, v katerem je med drugim napisala: » . . . Naša srca in naše oči so obrnjene proti Londonu, kjer je naš kralj, kjer je naša vlada, kjer so naši slovenski zastopniki. Tam so naši voditelji, nikjer îdrugj'e.« Spodaj fre sbavila podpis: Slovenski četniki.1 0 3 Odnos do kralja in begunske vlade v Londonu, kakor ga je izrazila Stara pravda v letaku za proslavo 1. decembra, je v primeri s prejšnji­ mi izpovedmi odkril drugačno stališče do kontinuitete Jugoslavije. Po tej izjavi Nagode ni več kontinuitete Jugoslavije tolmačil samo v smi­ slu obnove teritorija, temveč tudi v obliki vladavine. Zato lahko rečemo, da je samostojen nastop Stare pravde v proslavljanju 1. decembra s postavkami, kakršne je navajal njen letak, pomenil, da je očitno pre­ stopila na mihailovićevske pozicije. Momenti, ki so napovedovali možnost take usmerjenosti, so se pojavljali že prej. Ne glede na izpoved nago- detovca Ljuba Sirca, da se je Stara pravda sploh nagibala k Mihailo- viču, čeprav položaja v Srbiji ni natančneje poznala,104 moramo opozo­ riti na Nagodetov stik z Mihailovićevim odposlancem Prekorškom, ki 99 Spis K t/47, pismo Ljuba Sirca. 100 ibid, Nekaj zgodovine in izkušenj ,P\ 101 Dva dokumenta, Ljubljana v ilegaki II, 196(1, str. 10 1 M SPor 22. XI. in 29. XI. 1941. — OF je v razglasu izjavila, da bi se ni­ koli več ne ponovilo stanje, ki je delovnim slojem preprečevalo z vso iskre­ nostjo sodelovati pri proslavah li decembra, stanje, ki je upropastilo samo .Iugoslavijo, da bo OF zajamčila slovenskemu narodu vse pravice, ki jih terja slovenska narodna individualnost itd 1 0 3 NUK, B 2327. 104 Spis K 1/47, zasliševanje Ljuba Sirca. 154 se je oglasil pri Nagodetu že 29. julija 1941, ko Stara pravda še niti ni vstopila v OF. Preden je konec septembra 1941 odšel iz Ljubljane, je bil zopet pri Nagodetu. Tedaj sta se dogovorila o šifrah, ki jih bosta uporabljala v medsebojni korespondenci. Nagode je tedaj dal Prekor- šku celo pooblastilo, da bi mogel v jugoslovanskem odboru zastopati Staro pravdo.1 0 5 Za nagodetovo politiko je značilno, da je Prekoršku dal to pooblastilo takrat, ko je njegova skupina že bila članica Osvobo­ dilne fronte. V nadaljnjem razvoju je bilo važno poročilo predsednika begunske vlade v Londonu, generala Simovića, po londonskem radiu sredi novembra 1941, s katerim je Mihailovića postavil za edinega ko­ mandanta nad vsemi silami v domovini.106 Vse to je Nagodeta vedno močneje in hitreje gnalo na mihailovićevske pozicije. Postavke v letaku za proslavo 1. decembra zato niso bile nekaj nepričakovanega. Bile so logična konsekvenca Nagodetóvega osebnega razvoja in tistih, ki so bili z njim najtesneje povezani. Formalno odločitev v odnosih Nagodetove skupine do Osvobodilne fronte je sprožil Slovenski poročevalec, ko je 9. decembra 1941 objavil dopis vrhovnega štaba in v njem razkril Mihailovića kot izdajavca in kolaboranta z Nemci. ^ Dopis vrhovnega štaba je Nagodeta prizadel v jedru njegovih konceptov. Takoj 10. decembra je sklical sejo svoje skupine.1 0 7 Odločno se je postavil na stališče, da Draža ni izdajavec. Istega mnenja so bili tudi prisotni odborniki.1 0 8 Iz Mihailovićevega problema so sklenili od­ ločno napraviti problem svojega sodelovanja v Osvobodilni fronti.109 Zato so sklenili zahtevati od Osvobodilne fronte, da tudi ona gre na' te pozicije in preneha z gonjo proti Mihailoviću, v nasprotnem primeru bodo šli pa oni. ven iz nje.110 Kobilici kot zastopniku Stare pravde v vrhovnem plenumu so naročili, naj pri Osvobodilni fronti razčisti vpra­ šanje Draže.1 1 1 ' Dva dni nato je Sire prinesel Nagodetu novico, da je Osvobodilna fronta obsodila Draža na smrt kot izdajavca. Nagode je naročil Sircu, naj gre takoj h Kobilici, ki naj intervenira. Toda Kobilica je odklonil, o čemer je Sire takoj obvestil Nagodeta, češ da Kobilica ne bo* nič na-, pravil. Zato je Nagode za prihodnjo nedeljo, to je dne 14. decembra 1941, sklical izredno sejo skupine, ki naj bi. sklepala o morebitnem izstopu iz Osvobodilne fronte.112 Na izredni seji so člani sklenili, da Nagode napiše za »Politično informativna izvestija« posebno poročilo o Mihai- lovićevem primeru. Izvestija so* bila poleg študentovskega lista in »Pravde« tretji list Nagodetove skupine. Izhajati je začel z datumom 105 ibid, Nagodetov dnevnik od 21. IX. 1941. 106 ibid, zasliševanje Ljuba Sirca. 107 ibid, Nagodetov dnevnik. 108 ibid, zasliševanje Staneta Lenardiča. • 109 ibSd, Nagodetov dnevnik. 110 ibid, zasliševanje Staneta Lenardiča. 111 iibid. Nagodetov dnevnik od 10. XII. 1941. 112 ibid. Nagodetov dnevnik od 10. in 14. XII. 1941. 15? 10. decembra 1941.113 Že v prvi številki je Nagode odločno odgovoril v obrambo Mihailovića. Hvalil ga je kot velikega rodoljuba, ki je ob­ sojal čaršijo in njene izrastke, odklanjal velesrbski šovinizem, zago­ varjal zveao Jugoslavije s Sovjetsko zvezo, organiziral odpor proti okupatorju že maja 1941, partizani pa da so ga šele po 22. juniju! Po Nagodetovem mnenju je Mihailović vodil uspešno in požrtvovalno akcijo.114 Z gornjim^ poročilom se je Nagode s svojo skupino odločno postavil na stran Draže Mihailovića, čeprav je skupina še vedno bila članica Osvobodilne fronte. Njena pot v kontrarevolucionarni tabor pa je bila na znotraj že zaključena. V naslednjih tednih se je ločitev od Osvobo­ dilne fronte dovršila še formalno. V toliko moramo še spremljati njen razvoj, da bo njena podoba, za čas, ki ga obravnavamo, zaključena. Na račun Nagodetove skupine je Slovenski poročevalec v zadnji številki leta 1941 napisal: » . . .' Ne uganjaj skupinskega separatizma, temveč postopaj po načelu: vsi za enega, eden za vse; lojalnost za lojalnost.«115 Toda Stara .pravda ni hotela besed razumeti, k o j© OF' kot rezultat uspešno zaključene protimihailovićevske kampanje v de­ cembru formulirala zadnji dve točki svojega programa, to je osmo in deveto od Temeljnih točk ^Osvobodilne fronte,w e se je zaradi njih čutila Nagodetova skupina močno prizadeta. Slo je za priznanje prin­ cipa samoodločbe in za priznanje partizanov ter narodne zaščite kot edine slovenske vojske v Sloveniji. Ko je skupina dobila točke ha vpogled, je potrditev odklonila. Kobilica je imel tako geslo za znak nezaupanja, zato je kot zastopnik Stare pravde v vrhovnem plenumu O F odstopil. Stara pravda je namesto njega hotela imenovati Metoda Kumelja, toda Osvobodilna fronta ga ni hotela sprejeti.117 Odnosi med nagodetovci in Osvobodilno fronto so se do skrajnosti zaostrili. Stara pravda je sklenila, da ves kompleks sporov in nespo­ razumov obrazloži v posebni spomenici1 1 8 in jo predloži Osvobodilni fronti. Izročil naj bi jo Kobilica, toda ta je malo prej odstopil. Zato jo je izročil dr. Benedik v roke Jožeta Rusa, člana izvršnega odbora OF. 1 1 9 Predal jo je 13. januarja 1942, naslovljena pa je bila na vse skupine, včlanjene v OF, da bi po Nagodetovih namenih sprožila dis­ kusijo v vrhovnem plenumu OF. 1 2 0 Stara pravda je v spomenici postavila naslednje zahteve: 1. Vodstvo OF naj bo odgovorno plenumu. Razjasni naj se vpra­ šanje, ali je OF skupnost grup ali^ enotna organizacija. Pravda je pred- " ' Dejansko je prva številka izšla kasneje, čeprav s stare išim 'datumom 10 XII. 194(1. Zato je mogla prinesti Nagodetovo (poročilo, ki je b lo Sklenjeno šele na soji 14. ХП. 194-1 114 Izvestija 10. XII. 1941. 115 SPor 3,0. XII. 4941. . . 116 Fr. Skerl, Politični tokovi v Osvobodilni fronti v prvem letu njenega razvoja, Zgodovinski časopis 1951, ,str. 68. 117 Spis K 1/4,7, zasliševanje Ljuba Sirca. 1 , 8 ibiid, zasliševanje Metoda Kumljai. ibid, pismo in zasliševanje Ljuba Sirca, ibid, Nekaj zgodovine in izkušenj ,P\ 156 119 lazila osnutek za reorganizacijo ki zahtevala mesto v izvršnem odbo- ru OF. * . 2. Vodstvo OF дај odgovori, ali je za Jugoslavijo in za legitimnost vlade v Londonu oziroma kakšno staiišče zastopa nasproti londonski vladi. 3. Vodstvo O F naj se izjavi, ali se bo borilo za narodne meje na Primorskem in Koroškem, ali ne. V zvezi s to točko je Stara pravda očitala vodstvu OF, da je prepovedala propagando za pravične meje, češ da. je taka propaganda izraz imperialističnih tendenc, sklicevala pa se je na medsebojni sporazum KP Slovenije, Italije in Avstrije'iz leta 1934.121 Izvršni odbor OF nagodetovske spomenice ni sprejel, temveč jo je Stari pravdi vrnil.1 2 2 Prav tako ni hotel na njo odgovoriti, ker je v njej videl, sredstvo oziroma željo nagodeitovcev, da načno tako imenovano papirnato diskusijo, ki v času, ko je prvenstveno bila potrebna akcija, ni mogla doseči drugega, kakor da prav to akcijo oslabi, če že ne one­ mogoči. Spomenica nagodetovcev je dokazovala, da so bile njihove razkro- jevalne tendence vedno jasnejše. Ko je Boris Kidrič analiziral razvoj Nagodetove skupine, je strnil spoznanja v naslednje besede: »Skupina je poskušala z vsemi mogočimi sredstvi ovirati zbiranje narodnih sil v enotno narodnoosvobodilno gibanje, blatila na vseh koncih Komuni­ stično partijo, širila intrige, zagovarjala velikosrbsko smer stare Jugo­ slavije, hkrati pa uporabljala ultra leva socialna gesla. Glede partizan­ stva je ob vsaki priliki širila defetistične in panične vesti o njegovih porazih, kasneje pa, ko je stopilo jeseni 1941 v ospredje vprašanje Mi- hailovića, razglašala Draža za narodnega junaka.«1 2 3 IO OF p a ni spoznal samo razkrojeva.lmh tendenc Nagodetove sku­ pine, temveč je po Kidričevih besedah tudi zaslutil, da so v Nagodetovi skupini imeli veliko besedo agenti Intelligence Servicea in da je tudi Nagode sam bil tak agent.124 Kakšne konkretne opore za tako slutnjo je tedaj dognala obveščevalna služba OF, Kidrič seveda ni povedal. Toda z vidika današnjega poznavanja razvoja Nagodetove skupine mo­ remo v pomoč obveščevalnih dognanj navesti nekaj dejstev. Zbiranje najrazličnejših konfuznih elementov okoli Nagodeta je gotovo dajalo možnost za ribarjenje v kalnem. Stiki s Prekorškom gotovo niso> bili brez obveščevalnih namenov. Stiki ž Emmrom, ki mu M. Škerbec kar direkt­ no pripisuje obveščevalne tendence, so nujno spadali v kompleks dolo­ čenih informativnih nalog. Važno je vsekakor tudi dejstvo, da Nagode o teh stikih, še manj pa seveda o njihovih rezultatih, ni obveščal Osvo­ bodilne fronte. In naposled ima v tej zvezi svoj poseben pomen prizna­ nje Ljuba Sirca, da je Nagode že 1941 prek Švice našel zvezo z Lon- 121 ib:d, zasliševanje in pismo Ljuba Sirca. '« ibid. 123 Kidrič, Obris OF, str. 14. 121 ibid. 157 donom in da mu je pri tem pomagal tudi mg. Ma&kovšek, član direkto­ rija JNS.1 2 ä , , ... Na temelju tistega, kar so tedaj vodilni organi narodnoosvobodilnega gibanja vedeli o ravnanju Nagodetove skupine, sta Osvobodilna fronta in komunistinča partija spoznali za potrebno, da Staro pravdo »zaradi nepoboljšljivega razkrojevalnega dela« razbijeta.126 Stara pravda zato na spomenico ni dobila odgovora, kakršnega si je zamišljala. Pač pa je Slovenski poročevalec namesto pričakovanega odgovora objavil 31. ja­ nuarja 1942 njeno izključitev iz Osvobodilne fronte, ko je pod •naslo­ vom »Ugotovitev« napisal: »Izvršni odbor O F ugotavlja, da pnipadmki O F pod nazivom 'Stara in nova pravda' nimajo skupnega organizacij­ skega reda, zato niso skupina in jim zato ne gre značaj samostojne skupine«.127 Po izključitvi iz Osvobodilne fronte se je Nagodetova skupina raz­ bila. Mlajši člani so po večini posamič našli pot v Osvobodilno fronto, ker so si sodelovanje z O F zamišljali iskreno, starejši pa so ostali v NagodetovL druščini, ker so si že prej zamišljali sodelovanje z O F kot sredstvo za dosego svojih ožjih političnih namenov. Tisti del skupine, ki je ostal v Nagodetovi druščini, je z Nagodetom vred našel pot v tisti družbeni krog, iz katerega je v glavnem izšel — v sklop liberalnih političnih voditeljev. Nagodetova skupina je že januarja 1942 postala del bberalne kontrarevolucionarne skupnosti, ki so jo imenovali »Na­ predna delavna skupnost«. Temeljne značilnosti skupin liberalnega tabora. Vrhovi liberalnega tabora so ob zlomu Jugoslavije sodelovali s klerikalnimi vrhovi v ka- pitulantski in kolaborantski politiki. Zlasti Praprotnikov krog je skušal svojim interesom zadostiti z neposrednim sodelovanjem z italijanskimi okupatorji, pri čemer mu je šlo najprej in predvsem za gospodarske p r o f i t e . i i i i i i i Zlom Jugoslavije je liberalne politike zadel huje kakor klerikalne in jih bolj oslabil, zato je njihova rezerviranost oziroma neiniciativnost bila večja in je trajala dalj časa. Bila je tolika, da se je Kramerjev krog zaradi varstva skupnih družbenih interesov pridružil celo kleri­ kalni Slovenski legiji,, kasneje pa z. ustanovitvijo samostojne ilegalne vojaške organizacije in umikom starejšega vodstva globlje v ozadje posnemal metode klerikalnega vodstva v oblikovanju politične aktiv­ nosti V splošnem je aktivnost liberalnega tabora zaostajala za aktiv­ nostjo klerikalnega. Na zunanje politične nastope so močneje vplivala tudi notranja trenja, ki so bila močnejša in konkretno bolj utemeljena, dasi zraven ne brez osebnih špekulacij, zlasti na strani »mlade JJNS«._ Pojav in. hitri razmah Osvobodilne fronte j e izzval tudi politike liberalnega tabora k večji aktivnosti iz enakih razlogov kakor politike klerikalnega tabora. Vendar ti politiki niso na enak načm nastopili 1 2 5 Spis K 1/47, zasliševanje Ljuba Sirca. - •• •2».Kidr;č, Obris OF, str. 14. ••-*.- «' SPor 3)1. I. 1942. , , 158 proti Osvobodilni fronti. Izogibali so se zlasti vidnega frontalmega na­ stopa, dasi jim akcijsko geslo Osvobodilne fronte očitno ni bilo simpa­ tično, saj so borbene rezultate slovenskega partizanstva omalovaževali in širili nevero in dvom vanje. Oboroženo akcijo slovenskih partizanov so nekako dopuščali v tihem pričakovanju, da jo bo čas diskrediiiral, namesto nje pa pokazal pravilnost njihovega gesla o pripravljenosti za odločilni trenutek, ker so tudi liberalni politiki pričakovali odločilne osvobodilne akcije od zunaj, zlasti od zahodnih zaveznikov. Čim je liberalni tabor začel razvijati večjo lastno aktivnost, je bilo jasno, da je v njej igralo pomembno vlogo staro, tradicionalno neza­ upanje do klerikalnih politikov. Toda ko se je pojavila Osvobodilna fronta, so m.nogo\večjo pozornost posvetili ri jej in komunistični partiji, ker so ju imeli za mnogo nevarnejšega nasprotnika kakor okupatorja, tako nevarnega, da so v boju proti njima računali tudi na klerikalne tekmece. Toda v boju proti' narodnoosvobodilnemu gibanju je liberalni tabor pokazal drugačne načine kakor klerikalni. Razlike so bile delno posle­ dica konkurenčnih želja, delno pa posledica mnogo manjše moči, kakor je bila moč klerikalnega tabora. V obliki Nagodetove skupine so libe­ ralni politiki skušali Osvobodilno fronto nadlicitirati z nekakimi ultra levimi socialnimi programi, v obliki drugih skupin pa bolj s sredinski­ mi koncepti. Za liberalni tabor leta 1941 je bilo sploh značilno, da se je v primeri s klerikalnim na zunaj bolj umaknil na sredinske pozicije, da bi z njih laže paraliziral revolucionarno pot slovenskega ljudstva. Kontrarevohicionarne tendence je skušal čim bolj prikriti. Še stari JNS, ki so proti vodstvu O F kovali ldkvidatorske načrte, so na zunaj operi­ rali s sredinskimi stališči. Taka linija je bolj ustrezala njihovim šp&- kulacijam. Zato se na videz niso radi zaletavali v Osvobodilno fronto. Držali so se raje v primerni razdalji in kot »kritični sodniki« opazovali dejanja Osvobodilne fronte. Videli smo, da je »Zarja svobode« zagovar­ jala načelo popolne solidarnosti z vsakim, ki bi se boril za svobodo, češ da nam svoboda ne sme in nam ne bo padla kot zrelo jabolko v naročje. Propagirala je praznovanje 1. decembra, hvalila upornost našega »na­ roda« na Balkanu in fantazirala o slovanstvu: Leningrad, Moskva, Kra- gujevac, Lož, Begunje in tisoči -drugih slovenskih krajev kličejo, da se povsod, kjer živi slovenski človek, sproža plaz, ki bo pokopal pod seboj barbarski narod tako imenovanih 'gospodov'... Na Jesenicah, v Laščah, v Savinjski in Dravski dolini, na Pohorju in na Gorjancih se priprav­ ljajo borci, da uveljavijo v svetu slovansko socialno pravičnost.« Sredinstvo pri skupinah liberalnega tabora ni bilo enakega značaja. Pri starih politikih JNS je bilo-samo videz, s katerim so zasledovali določene cilje. Ko jih iriso dosegli, so videz opustili. Druge skupine so jim sledile druga za drugo. , Prehod iz ene razvojne stopnje v drugo pri skupinah liberalnega tabora ni bil enak prehodu pri skupinah klerikalnega tabora. Mejnik v razvoju liberalnih skupin namreč ni bil kak vehementni napad odkrito kontrarevolucionarnega značaja v klerikalni obliki, temveč le kolikor 159 mogoče odkrit prehod „a mihailovićevske pozicije, ki je sočasno pome, ml, da so uradm liberalni politiki tudi na zunaj prestopili v tabor na­ sprotnikov Osvobodilne fronte in s tem v tabor kontrarevolucije. Zna­ čilno za vse. skupine je bilo, da so se s .tistim trenutkom šele utrdile svoje skupne točke. Obsegale so kontinuiteto Jugoslavije, priznanje begunske vlade v Londonu in priznanje Mihailovića kot vrhovnega po­ veljnika vseh oboroženih sil v domovini. Sočasno so vse odklanjale Osvobodilno fronto. V ozadju vseh teh postavk je seveda bilo razredno gledanje, to je.obramba družbenih pozicij pred revolucionarnimi kon- svekencanu, ki bi sledile iz dejavnosti in priznanja Osvobodilne fronte. SKUPINA AKTIVNIH OFICIRJEV Povsem samosvoje mesto v okviru političnih skupin leta 1941 so imeli aktivni oficirji, ki so se v mesecih po zlomu Jugoslavije zbrali v Ljubljani. Prišli so iz vseh koncev Jugoslavije. kjer so pač bili trenut­ no po službeni dolžnosti, ali jih je tam zatekla kapitulacija Jugoslavije Med njimi so bih višji in nižji oficirji (ter podof icirji) : pripadali so vsem zvrstem vojske. V Ljubljani so se vsi morali javiti italijanskim vojnim oblastem in policiji. Evidenco nad njimi je imel'urad, ki ga je vodil italijanski major, pozneje podpolkovnik Giuseppe Bramo na Er­ javčevi cest.. Tam so morali dati vse podatke. V smislu mednarodnih določil o vojnih ujetnikih, za kar so imele italijanske oblasti vse pri­ javljene oficirje, so prijemali tudi nekaj malega mesečne plače.1 Toda cilj italijanskega urada ni bil samo nuditi skromno preskrbo oficirjem temveč jah držati tudi v evidenci, jih politično kontrolirati, to je dobiti podatke o njihovem razpoloženju in jih postopno podrejati novi oblasti.2 Značilno za skupino aktivnih oficirjev je v prvih mesecih po zlomu Jugoslavije bilo, da se niso znašli. Razbiti so bili v številne majhne S ™ ? 1 0 ? ' ? 1 s o s e p ostajale v kavarnah in gostilnah, debatirale o kata- • stroh države m fantazirale o zlomu fašizma in nacizma, kaj pa bi bilo treba konkretno ukreniti, niso vedeli. Med vrnivšimi se slovenskimi oficirji je bil tudi divizij­ ski general Leon Rupnik, ki je že 1938 imel v Kragujevcu pred t a m ­ k a j š n j a oficirji garnizije predavanje fašistične vsebine, za katero mu je literaturo preskrbel nemški ovaduh König.* Tik pred vojno je vodil obmejna utrjevabia dela, ki so stala poldrugo milijardo dinarjev," ne da bi v odločilnem trenutku kaj koristila, ker so se poleg političnih kapitulantov tudi kapitulanti med generali odpovedali obrambi Med njimi je tudi general Rupnik pomagal odpreti vrata sovražniku, s tem da je v noci 7ЛВ. aprila 1941 kot načelnik štaba I. grupe armij v Zagre, 21 Ci^Potočnik0 6 1 1 1 1^ Z Ì C e ' т О Г - * е ™ g o z d o v i ' L i l i a n a 1951, izd. SKZ, str. 2 Jaka Avšič Iz spominov na .1941. leto, Ljubljana v ilegali, II, Država v držav, !zd. DZS Ljubljana 1961, str. 412. Cit. Avšič, Iz spomïriov^a m i " Proces proti Rupniku, str. 88 4 'ibid, str. 87. ' 160 bu izdal povelje za umik čet s frontnih položajev, kar je v kratkem povzročilo zlom jugoslovanske vojske.5 Iz Zagreba, kjer so mu Nemci takoj dovolili popolno svobodo, je-odšel v Celje k nacistoma Western in Skobernetu zaradi move namestitve. Z nemškim dovoljenjem je odšel v Ljubljano in se 16. maja javil na poveljstvu karabinjerjev XI. korpusa.6 V Ljubljani je kmalu navezal tesne stike z italijanskimii oblastniki, zlasti z Graziolijem, generalom Robottijem, poveljnikom XI. korpusa in Ginom Tornarijem, kapetanom italijanske obveščevalne službe.7 Ze od prej je p a imel dobre zveze z vodilnimi slovenskimi politiki in za­ stopniki slovenske buržoazije. Npr. z bivšim banom M. Natlačenom. Prikaiz Rupnikovega Tavnanja v dneh zloma kraljevske Jugoslavije in njegovih povezav z določenimi političnimi ljudmi v dneh zloma in po zlomu je na tem mestu potreben, ker moremo samo na ta način razumeti Rupnikovo vlogo v dobi okupacije. Njegove osebne povezave namreč izpričujejo, da j© bil člen kapitulantstkih in nato še kolabo- rantskih politikov. Ti so ga po potrebi postavljali še posebej v ospredje, če so mislili, da je tako ravnanje ustrezalo njihovim interesom. In poli­ tični liniji kapitulantom je ustrezalo, da je general Rupnik kmalu po vrnitvi v Ljubljano navezal stike z oficirji, ki so se zbirali v Ljubljani. Pravzaprav so bili stiki z oficirji njegovo prvo delovno področje v no­ vih okoliščinah sovražne okupacije. V smislu politične linije kapituian- tov je bila njegova naloga, pridobiti oficirje, da bi se pomirili s stanjem, ki ga je prinesla okupacija. Temelj za uveljavljanje pomiritvene linije med oficirji je general Rupnik želel ustvariti na sestanku, ki ga je sklical junija 1941 v sejno dvorano mestnega magistrata v Ljubljani. Na razgovoru je prišel na dan s predlogom, da bi oficirji podpisali in poslali rimski vladi nekako pismo, ki bi ji v njem izrazili svojo lojalnost. Svoj predlog je 4 podprl z obljubo nekih bonitet, ki bi jih bili oficirji zato deležni. Toda do takega pisma ni prišlo, ker večina navzočih s tako politiko ni sogla­ šala.7 3 Rupnik zato ni obupal. Nekoliko pozneje je skHcal še en se­ stanek. Na njem so razpravljali o organizaciji samopomoči. Toda Rup- niku ni prinesel uspehov.8 ' Nujna, čeprav morda nehotna posledica Rupnikovih sugestij je bila, da se je med oficirji pokazala nekakšna diferenciacija, ki je obsto­ jala v tem, da je večina sicer bila proti Rupnikovim sugestijam, manj­ šina pa se je z njim strinjala. Na Rupnikovi strani so' bili predvsem starejši oficirji, to je visoki čini, mlajši pa so v glavnem bili proti. Od mlajših so bili na Rupnikovi strani predvsem oba sinova in zet, ki so vsi bili oficirji, in še nekateri drugi. Od starejših so bili na Rup­ nikovi .strani podpolkovnika Peterim in Krener, majorja Vizjak in Glu- šič in še nekateri. V splošnem je mogoče kar govoriti o Rupnikovem 5 ibid. str. 87. * Dnevnik Gabriela Pianeseja, komandanta karabinjerjev pri,XI. korpu­ su v Ljubljani pod 16. VL 1941, fase. 205 v arhivu IZDG. 7 Proces proti Rupniku, str. 77—78. 7a Avšič, Iz spominov na 1941, str. 411. 8 ibid, str. Ш2. v 11 Zgodovinski časopis ' 1 6 1 ' krogu med oficirji. Njihova vloga se je v pravem pomenu pokazala šele pozneje, ko se je na Slovenskem razvila oborožena kontrarevolucija. Na Rupnikovo pobudo je bil naposled, najverjetneje julija 1941, ustanovljen >odbor za zastopanje interesov aktivnih oficirjev in podofi- cirjev«. Štel je sedem članov.9 Rupnik ga je očividno imel za potrebne­ ga, da bi lahko urejal probleme, ki bi se pojavili ob izvrševanju itali­ janske obljube, da bodo v skladu z mednarodnimi določili dajali oficir­ jem in pod oficirjem mesečne plače. Navedeni sedemčlanski odbor je začel funkcionirati, kakor mu je bilo namenjeno'. Njegov pomen se je pa v nekaj mesecih močno povečal, ker je presegel okvir, ki mu ga je določal sam naslov. Toda spočetka je delovanje aktivnih oficirjev bilo neznatno. Temu je bilo največ krivo njegovo skromno število. Po zlomu Jugoslavije se je v Ljubljano nam­ reč vrnil le manjši del oficirjev, večji je padel v ujetništvo. Šele v poznem poletju so začeli italijanski okupatorji izpuščati iz ujetništva aktivne oficirje bivše jugoslovanske vojske in jim, kakor že tistim, ki so pred njimi prišli v Ljubljano, na častno besedo o lojalnosti do oku-, pacijskih oblasti dali tudi pokojnino.10 Večina novodošlih oficirjev je v Ljubljani živela tako kakor tisti, ki so prišli pred njimi. Posedala je po kavarnah in kovala načrte o »osvoboditvi«. Problem aktivnih oficirjev se je poleti 1941 pojavil tudi pred Osvo­ bodilno fronto in komunistično partijo. Po Kidričevi analizi polittično ta problem ni bil brez pomena. Aktivni oficirji so imeli nekaj vpliva na malomeščanstvo in druge sredinske plasti, posedovali pa so tudi vojaško strokovno znanje, ki bi bilo dobrodošlo oboroženemu partizan­ skemu gibanju, če bi bili seveda pripravljeni prej ali slej oditi v par­ tizane. Toda komunistična partija m Osvobodilna fronta sta videli v oficirjih itudi možnost objektivne rezerve za eventualne Mihailovičeve oddelke v Sloveniji. Kasneje, proti koncu leta 1941, ko je londonski radio začel širiti legendo o junaštvu Mihailovičeve vojske in so> aktivni oficirji to legendo ponavljali za njim, so voditelji osvobodilnega gibanja spoznali, da morejo oficirji predstavljati tudi določeno nevarnost za Osvobodilno fronto. Zato se je na pobudo komunistične partije lotila političnega dela med njimi.11 Lotila se ga je pa prej, preden so bile aktualne vse točke Kidričeve analize o važnosti oficirskega problema. O tem, kako je potekalo praktično delo za pridobitev oficirjev za namene Osvobodilne fronte, se moremo najbolje poučiti iz spominov Jaka Avšiča12 in Franca Potočnika.1 3 Tako kakor med drugimi ljudmi 9 Potočnik, str. 2>—24. Fr. Potočnik misli, da je bil ustanovljen v začetku junija 1941. Mislim pa, da se je formiralprecej kasneje, saj en mesec Ikasne- je, ali pa še več. Potočnik namreč pravi, da je v »odboru« že sredi junija obstjojala celica OF s štirimi člani. Ker pa sredi junija OF še ni bilo, bila je le Protiimperialistična fronta, je pač sklepati, da ni bilo tudi tistega odbora za zastopanje interesov aktivnih oficirjev, da je torej nastal pozneje, ko je že eksistirala organizaoilja z imenom OF. 10 Kidrič, Obris OF. ,stt 19. 11 ibid, str. 19-^20. u Avšič. Iz spominov na 1941. i . " Potočnik. 162 se je tudi med akt ivnimi oficirji n a m r e č začela šir it i Osvobodi lna fron­ ta p o osebnih poznanstv ih . Avšič je n p r . n a r a z n i h ses tankih z R u p n i - k o m spoznaval, k a k o je z a r a d i R u p n i k o v i h stal išč in predlogov pr i š lo d o nesoglasij, k i so sicer korenini la v raz l ičnih notran j ih razpoloženjih, v raz l ičnih pol i t ičnih usmer i tvah, s k r a t k a v raz l ičnem ocenjevanju de­ janskega stanja. 1 4 Njemu samemu je p o z n a n s t v o z dr. ing. D. Serneceni pomagalo, d a se j e seznanil z Osvobodi lno fronto. P r i n jem se je se­ znani l z dr. Maruš ičem in dr. F r . Novakom, k i sta z ing. Serneceni tvori la t a k o imenovano »ininistrsko« s k u p i n o v Osvobodi lni fronti. Ing. Sernec ga je seznani l z Borisom Kidr ičem, k a r je bi lo p o t e m odločilno za Avšičevo delovanje med akt ivn imi oficirji za n a m e n e Osvobodi lne f ronte. 1 5 . P r e k minis t r ske s k u p i n e je našel zvezo z Osvobodi lno fronto t u d i major Kare l Novak. D r . Maruš ič ga je seznani l s polkovnikom J a k o m Avšiičem. O b a oficirja sta p o n u d i l a svoje sodelovanje p a r t i z a n s k e m u poveljstvu. N a sestankih, k i so j ih z n j ima imeli p r e d s t a v n i k i osvobo­ dilnega gibanja, se je pokaza lo, da sta se oba oficirja, p o mišl jenju prece j raz l ikovala . Avšič je p o Kidr iču bil p a t r i o t i č n o nastro jen oficir, k i ga je bolela a p r i l s k a katas t rofa , imel p a spočetka še n e k a j s tar ih i luzi j in predsodkov, 1 8 toda bil je za oboroženo akcijo, m e d t e m k o je major N o v a k postavl ja l u l t r a leve zahteve, p o k a t e r i h n a j bi- se v Sloveniji ne organiz i ra la narodnoosvobodi lna vojska, temveč k a r t a k o j r d e č a vojiska. Bil je t u d i prot i takojšnji oboroženi akciji. T a k e n a z o r e j e major N o v a k razvi jal n a razgovorih z Alešem Beblerjem. N a d r u g e m od teh sestankov, k i je bil v Šiški avgusta 1941, je prisostvoval t u d i J a k a Avšič in n a njem p o d p r l Beblerjevo razlago, m e d t e m k o je N o v a k vztra ja l p r i svojem. 1 7 Posledica razgovorov je bila, d a je N o v a k šel n a pot, k i je pel ja la stran, od O F , Avšič p a je ostal v Osvobodi lni fronti in deloval p o n jenih n a m e n i h , k a k o r se je sporazumel s Kidr ičem. Pr idobivanje bivših akt ivn ih oficirjev za Osvobodi lno fronto se je začelo p o navodi l ih Borisa Kidr iča . P o s p o r a z u m u z nj im je Avšič začel navezovat i s t ike s svojimi s tanovskimi tovariš i . »Naše zbiranje se je začelo s s lučajnimi srečanji n a l jubl janskih ul icah, cestah, lokalih, spre^ hajal iščih in igriščih. Posebno k a v a r n e so bile n a š a zbiral išča, dogovor­ jena in nepdgovorjena, p a t u d i gostilne. Časa smo imeli dosti,« je zap i­ sal J a k a Avšič. 1 8 . . Celica Osvobodi lne fronte je nas ta la tudi v »odboru za zas topanje interesov a k t i v n i h oficirjev in podoficirjev«, čim je O F začela z inten­ zivnejšim delom. Vanjo so se vključili- 4 od 7 članov. Med temi št ir imi sta bi la J a k a Avšič in D a n i l o T r a m p u ž . 1 9 1 4 Avšič. Iz spominov na 1941, str. 412. 1 5 ibid. str. 410-^.14. , i e Kidrič, Obris OF, str. 20. - . , 1 7 Avšič. Iz spominov na 1941, str. 414. — Kidrič. Obrie OF. str. 30—21. — Metod Miikuž, Pregled zgodovine NOB v Sloveniji, I. CZ. Ljubljana-1960, str 152. , . " ' . . 1 8 Avšič. Iz spominov na 19411 str. 414 , 1 8 Potočnik, str. 25—24. ,,. . . . ' . . 165 Za skupino oficirjev, ki je delala za OF, je zvedel tudi general Rupnik. Seveda z njo ni simpatiziral. Prepričeval je oficirje, da narodno­ osvobodilno gibanje ne more uspeti.2 0 V tistem času, to je poleti 1941, ga je močno slepilo nemško prodiranje na vzhod, pa je za lojalno stali­ šče do okupatorja iskal argumentov tudi v poteku bojev na fronti, saj je računal, da bo vojna trajala pet do šest let.21 Toda pridobivanja oficirjev za O F Rupnik ni mogel preprečiti. Akcija se je nadaljevala in uspevala mimo njega. Praktično delo za cilje O F se je med aktivnimi oficirji vedno bolj razraščalo. Naraščale so grupe, ki so jib vodili posamezni oficirji. Močan delež med oficirskimi pristaši O F so imeli zlasti mornariški ofi­ cirji. Med njimi je od začetka septembra dalje deloval Franc Potočnik, ki ga je z Osvobodilno fronto povezal Vladimir Svetina. Potočnik je prevzel nalogo, da bo organiziral tiste mornariške oficirje, ki so bili po njegovem poštenjaki in je bilo od njih pričakovati, da bodo vsto­ pili v partizanske vrste. Dela se je lotil takoj in s svojima sodelavcema KandaTeiom in Poljancem organiziral mornariško skupino po trojkah. Postopoma se je pridružilo 35 članov. Po medsebojnem sporazumu so organizirali samo nižje mornariške oficirje, ker višjih niso imeli za zanesljive.22 Sistem organiziranja mornariških oficirjev je bil podoben organi­ ziranju drugih oficirjev. Nekateri so se povezali z Osvobodilno fronto tudi individualno na terenu, kjer so stanovali. Neke nedelje v septembru 1941 je imela oficirska organizacija O F širši plenum v bivšem vojaškem uradu na Ambroževem trgu. Na njem je bil potrjen odbor, ki naj bi vodil delo celotne oficirske organizacije: Jaka Avšič, predsednik; Jernej Pavlic, namestnik; Stanislav Je- lačin, načelnik štaba; Franc Avsenek, blagajnik. Članarina je bila določena na 20 lir mesečno. Na plenumu so razvrstili oficirje v manj­ še skupine, govorili pa tudi o tistih, ki so bili med njimi nevarni ali dvomljivi. V glavnem so bili vsi za oboroženo akcijo in večje število jih je bilo tudi pripravljenih za takojšen odhod v partizane.2 3 Praktično delo oficirske organizacije O F je potekalo po grupah. Na čelu posameznih skupin so oktobra 1941 bili: Stanislav Jelačiin, arti­ lerijski major; Ivan Oblak, pehotni podpolkovnik; Danilo Trampuž, artilerijski podpolkovnik; Jernej Pavlic, pehotni podpolkovnik; Rado Ulepić, pehotni major; Rudolf Ravnik, pehotni poročnik; Stane Pillar, pehotni kapetan; Franc Avsenek, intendantski podporočnik. Zunaj sku­ pin so razna propagandna in tehnična dela opravljali še nekateri, ka­ kor npr. Anton Razinger, poročnik bojnega broda; Miha Avšič, pehotni major; Ivan Svetlin, zrakoplovni-major; Ludvik Medvešček, podpol­ kovnik in magister farmacije. V splošnem je bila oficirska organiza­ cija O F jeseni 1941 že precej močna in štela celo preko 80 članov, po 20 ibid, str. 23. 21 Proces proti Rupniku, str. 89. 22 Potočnik, str. 25. 23 Avšič, Iz spominov na 19411, str. 415. 164 Avšiču natančno 84.24 Osvobodilna fronta je upoštevala njihovo orga­ nizacijo in ji dala tudi zastopnika v svojem vrhovnem plenumu. Leta 1941 je bil to kapetan Božič, ki pa se je kmalu pasiviziral, vendar ni odpadel od Osvobodilne fronte.25 Akcija za pridobitev bivših aktivnih oficirjev je imela pomembne posledice. Predvsem je zdiferencirala oficirske vrste. Velik del oficirjev se je odločil in vključil v delo za namene Osvobodilne fronte. En del je ostal indiferenten, manjši del pa se je postavil proti Osvobodilni fronti in v skladu z vzgojo iz predvojne Jugoslavije podprl tiste, ki so bili za vsestransko kontinuiteto stare Jugoslavije. Med zadnjimi so bili predvsem oficirji Rupnikovega kroga, med mlajšimi pa še posebej tisti, ki so sestavljali krog Fanouša Emmra. Med tistimi, ki so sodelovali z Osvobodilno fronto, so se pa našli tudi taki, ki niso bili iskreni pristaši OF. Na eni strani so vzdrževali zveze z OF, na drugi strani pa so pod­ pirali oficirje, ki so nasproti OF zavzeli odklonilno stališče. Šele kasne>- je so se razkrili kot zavestni Mihailovicevi agenti. Kidrič je v svojem »Obrisu razvoja Osvobodilne fronte...« zapisal, da se je kasneje šele kvedelo, da je Mihailovič dal svojim agentom v Sloveniji direktivo, naj spočetka ne razbijajo Osvobodilne fronte, ker bi bilo kaj takega spričo njene vsenarodnosti nemogoče, pač pa naj se skušajo vtihotapiti na njene politične, organizacijske, obveščevalne in vojaške položaje.26 Vprašati se seveda moramo, kdaj in po kom je mogla biti dana taka Mihailovičeva direktiva. Na temelju poznavanja Nagodetovih sti­ kov z različnimi ljudmi in Rantovega poročila o poti Milana Kranjca na Sušak zaradi iskanja zvez s. četniki, bi mogli reči, da je tako direk­ tivo mogel posredovati Prekošek ali pa Kranjc. EHrektiva pa ni žela uspehov. Verjetno se ne motimo, če rečemo, da je ravno likvidacija Emmra vplivala nanjo negativno. Pavle Rant je namreč po vojni na­ pisal, da je kapetan Albert Ilovar, ki je 1941 sodeloval pri OF, zaradi Emmrove likvidacije zapustil OF in od takrat naprej delal v »naTod- nem taboru«.27 Ilovar je bil namreč v bivši jugoslovanski vojski obve- ščevavec in je bilo povsem naravno misliti, da je ta posel opravljal tudi takrat, ko je sodeloval z OF. Za koga ga je opravljal, je pa povedal s tem, da je O F zapustil in šel v »narodni tabor«. Problem diferenciacije ni bil vedno jasen, še manj pa enostaven. Pridobivanje oficirjev za O F je potekalo po osebnih poznanstvih. Zato je bil proces hitrejši in manj problematičen tam, kjer so direktno so­ delovali zastopniki OF, kjer pa je šlo za vpliv iz druge ali tretje roke, 60 bili pomisleki proti OF večji in tudi bolj trdovratni oziroma so protivplivi bili močnejši. Značilni primer za mešanico vplivov je pokazala družba, ki se je zbirala pri šolskem irpravitelju na Šmartinski cesti, pri Petru Hornu. 24 ibid, str. 415. 25 Kidrič, Obris OF, str, 19—20. Namesto Božiča je 1942 postal v vrhov­ nem plenumu OF zastopnik oficirske «kupine Jaka Avšič. Glej Fr. Skerl, Po­ litični toikovi OF, str. M. 26 Kidrič. Obris OF, str. 20. 27 Rant: Emmer, SNG. 165 Pri njem so se zbirali predvsem rezervni oficirji, to se pravi civilisti na temelju legitimacij rezervnih oficirjev. Društvo rezervnih oficirjev, katerega predsednik je bil ing. Lado Beve, je namreč po zlomu Jugo­ slavije priskočilo aktivnim oficirjem na pomoč s podporami.2 8 Kolikor so se aktivni oficirji po izbruhu vojne med Sovjetsko zvezo in Nemčijo predajali iluzijam, da bo fašizem kmalu zlomljen, in kovali operativne načrte za printer »zmage«, so jim pri tem poslu pomagali tudi nekateri rezervni oficirji. Več sej s takimi temami je bilo ravno PTÌ Petru Hor- nu. Sčasoma so postale pomembnejše, ker so na njih prekoračili vojaške teme, in so se pojavile politične debate in z njimi stremljenja, kam naj bi se oficirji naslonili oziroma komu bo uspelo, da jih bo pridobil zase. Prve dni septembra 1941 se je na sestanku v Horaovi šoli pojavil Ivo Peršuh,2 9 organizator »Prebujene Slovenije«. Po pripovedovanju na- godetovca Stanka Dimnika, ki se je tudi udeležil sestanka, je med na­ vzočimi vzbudila prvenstveno pozornost Osvobodilna fronta, o kateri so razpravljali na temelju Slovenskega poročevalca, ki so ga imeli pred seboj. Govorili so o Osvobodilni fronti, toda do kakih sklepov niso pri­ šli. Na ponovnem sestanku ob koncu septembra 1941 so znova razprav­ ljali o Osvobodilni fronti in nekateri zagovarjali misel, da bi se bilo treba z njo povezati. Molili sta jih le dve stvari. Program O F se jim je zdel samo slovenski, ne pa jugoslovanski. Všeč jim tudi ni bila beseda partizan, ki so jo želeli spremeniti v četnik. Kateri vplivi so v pisani Horn ovi druščini bili močnejši, ali kle­ rikalni ali nagodetovski, ni važno ugotavljati. S priključitvijo k Osvo» bodilni fronti itak ni bilo> nič. Na seji sta namreč bila navzoča tudi Glavač in Emmer, organizatorja nam že znane posebne klerikalne frak­ cije »Slovenskega narodnega gibanja«. Proti priključitvi je posebno vneto govoril Glavač, Emmer pa ga je podprl. Udeleženci so' se razšli v popolni disharmoniji, ki je tudi kasnejše seje niso več odpravile. Zaradi preveč različnih medsebojnih stališč so se zbirajoči se elementi razšli. En del se je potem priključil Slovenski legiji, drugi Sokolski, tretji pa OF. S 0 Kritični trenutki za razvoj oficirske skupine so nastopili v novem­ bru 1941. Razlogov je bilo več. Do »rede novembra v Sloveniji sploh še ni bilo dosti znanega o Draži Mihailoviću. Londonski radio je sicer omenil boje v Srbiji proti okupatorju in pri tem pel slavo Mihailoviću, toda o njegovem konkret­ nem, odnosu do partizanov v Srbiji in Nemcev še ni bilo znanega nič. Osvobodilna fronta je po Kidričevih besedah gledala na londonsko pro­ pagando z nezaupanjem, jo po svoje izpodbijala, toda ni imela dejstev, na osnovi katerih bi lahko začela odkrito in ostro kampanjo-proti Mi­ hailoviću.31 28 Ing. Dimnik, spis proti Nagodetu, K 1/47. 29 ibid. 30 ibid. 31 Kidrič, Obris OF, str. 20. 166 Nov moment je nastopil, ko je 14. novembra 1941 javil londonski radio, da je jugoslovanska vlada v begunstvu postavila Draža Mihaikv- vića za edinega legalnega zastopnika kralja in emigrantske vlade, ki se mu morajo podrediti vse oborožene sile v Jugoslaviji.32 Naslednjega dne je general Simović kot predsednik vlade še sporočil domovini: Ni še bila ura za borbo, zato varujte kri našega naroda! 3 3 Nasprotniki Osvobodilne fronte so začeli izkoriščati Mihailovićevo »slavo« za svoje interese. V njeni senci se je pa tudi problem bivših aktivnih oficirjev, ker so mogli predstavljati objektivno rezervo-za Mi- hailovićeve oddelke v Sloveniji, pokazal v zelo ostri luči. Zelja po po­ znanju konkretnih dejstev se je pojavila pri predstavnikih Osvobodilne fronte, zlasti pa še pri perifernih skupinah OF, kakor je to zapisal Boris Kidrič. CK KPS je odločil, da se vprašanja Draže Mihailovića sploh ne bo dotikal, dokler ne bo dobil jasnih direktiv od CK KP J.34 Drugače je gornja želja vplivala na člane tako imenovane minisirske skupine, ki je bila vključena v OF. Zdi se, da je bila aktualna že dalj časa, Simovičeve izjave so le pospešile konkretne predloge. Dr. Marušič, ki je bil član ministrske skupine, je poiskal predstavnika CK KPS in predlagal, naj bi Osvobodilna fronta poslala polkovnika J. Avšiča m majorja Karla Novaka neposredno k Draži Mihailoviću. Izvršni odbor O F predloga ni sprejel, pač pa je izjavil, da nima ničesar proti, če oni sami pošljejo oba oficirja k Mihailoviću z nalogo poizvedb in in­ formacij, toda brez obveznosti za Osvobodilno fronto.35 Izvršni odbor je v tej zvezi poudaril, da se je O F v smislu sklepa SNOO podredila vrhovnemu štabu, da se mora Draža zato sporazumeti z njim, če hoče kaj imeti z OF. Za O F bo važna samo pogodba, ki jo bo Draža sklenil z vrhovnim štabom. Delegata ne smeta nastopati v imenu OF, pač pa samo v imenu svoje skupine, ki v ostalem sodeluje z OF. 3 6 Tako se je zgodilo. Polkovnik Jaka Avšič in major Karel Novak sta z dokumenti, ki jih je preskrbela OF, kot delegata ministrske sku­ pine odšla nekako sredi novembra 1941 prek Beograda v štab Draže Mihailovića na Ravno goro. Po Avšičevem opazovanju položaja je bilo v Mihailovićevem štabu razpoloženje antikomimistično in antipartizan- 32 Izdajnik i ratni zločinac Draža Mihailović pred sudom, Beograd 1946, izdanje Saveza udruženja novinara FNRJ, str. 4il0. — Saje, Belogarđizem, str. 189. - 33 Svobodna Slovenija 22. XI. 1941, št. 1. Pravzaprav je general Simović kot predsednik vlade že 28. oktobra 1941 poslal Draži Mihailoviću sporočilo, v katerem je bilo med drugim tudi rečeno: > .. . savetujte svima strpljenje i uzdržavanje od prenagljene akcije, kako biste izbegli gubitke i održali se preko zime. Sad se ne izlagati, već sačekati odavde nalog za akciju.... Do datog znaka za zajedničtki rad, bez krajnje potrebe ne izazivati neprijatelja.« (Jo­ van Marjanović: Prilozi istoriji sukoba narodnooslobodilačkog pokreta i čet­ nika Draže Mihailovića u Srbiji 1941. godine. Istorija XX veka. Zbornik ra­ dova, Beograd 19>59, izd. Institut društvenih nauka, str. 155—230, zlasti str.(2110). 34 Dokumenti ljudske vstaje v Sloveniji 1941, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 1961. št. 1—2,1 dokument št 8. str. 27 33 Kidrič, Obris OF, str. 20. 36 Kidrič, Obris OF, str. 20 in op. št. 34. 167 sko ter zraven tudi fašistično nacionalistična O lojalnosti obeh dele­ gatov niso dvomili, saj sta se vendar sama javila štabu. Jaka Avšiča je Mihailović pismeno postavil za poveljnika svoje vojske v Sloveniji, Novaka pa za načelnika Avšičevega štaba. Sprejet je bil tudi Avšičev predlog, da bo imel pravico do popolnoma svobodne in samostojne ak­ cije v Sloveniji, kakor bo pač zahteval položaj. O kakih odnosih in stikih s partizani ju niso obvestili. Z dobljenimi pooblastili sta se nato оИ koneu novembra oba napotila domov po isti poti, po kateri sita prišla.3 7 Preden sta se Avšič in Novak vrnila, se je v Sloveniji med njuno odsotnostjo zgodilo marsikaj, кат mihailovićevstvu v Sloveniji ni ob­ ljubljalo ugodnih •perspektiv. Predvsem je okoli tistega časa obveščevalna služba O F zaplenila dokumente, ki so izpričevali, da je Mihailović dal direktivo, naj njegovi ljudje v Sloveniji formalno ne nastopajo proti OF, temveč naj si v njej -Ì skušajo ustvariti vodilne položaje, tako da bi se vtihotapili na njene -j. politične, organizacijske, obveščevalne in vojaške položaje.38 Negativno na te tendence in posebej pozitivno na razčiščevanje pojmov o mihailo­ vićevstvu je vplivalo pismo, ki ga je dobil izvršni odbor O F od vrhov­ nega štaba in v katerem je bila opisana celotna Mihailovićeva afera na Ravni gori v Srbiji, da je namreč Mihailović kljub dogovoru o lojalnem sodelovanju in kljub partizanski lojalnosti napadel partizane,8 9 da je sočasno, ko je o svojih akcijah obveščal begunsko vlado v Londonu, bil povezan še z Nedićem in Nemci.40 Za Mibailovićevo ravnanje je bilo pa značilno tudi to, da je tudi begunsko vlado napačno informiral o voja­ škem položaju doma. Toda to dejstvo je bilo odkrito šele po vojni.41 Pismo vrhovnega štaba je dalo centralnemu komiteju KPS in izvrš­ nemu odboru Osvobodilne fronte vse, kar sta v tistih trenutkih potre­ bovala. Na temelju dobljenih poročil je izvršni odbor organiziral mno­ žično politično kampanjo proti Mihailoviću. Trajala je dal j časa, do začetka januarja 1942, toda je v celoti uspela.42 »Mihailovićevi pristaši so sicer trdili,« kakor je pozneje zapisal B. Kidrič, »da pismo -vrhovnega štaba laže, ostali pa so ves čas v defenzivi in je omenjena kampanja predstavljala za Mihailovica v Sloveniji naravnost katastrofalen poli­ tični poraz.«43 Vprašanje je bilo, kako se bosta nasproti dejstvu, ki jih je Sloven­ cem razkril Slovenski poročevalec 9. decembra 1941, opredelila oba de­ legata k Draži, to je polkovnik Avšič in major Novak, ki sta se konec novembra ali pa v začetku decembra vrnila z Ravne gore v Ljubljano. 37 Avšič. Iz spominov na 1941, str. 41.7-—419. 38 Podatki VOS. — Kidrič, Obris OF, str. 20. 39 Kidrič. Obris OF, str. 20. 4 0 SPor 9. ХП. 1941. 41 Jovan Marjanorić, Priloži istoriji sulkoba NOB i četnika Draže Mi­ hailovica u Srbiji 1941. godine. Istorija XX veka. Zbornik radova I. Beograd 1959, str. 163—230, zlasti na straneh 210—230. 42 Zbornik VI/2, dokument št. 3. str. 12. 43 Kidrič, Obnis OF, str. 20. 168 S polkovnikom Avšičeim je po vrnitvi našel stik celo Marko Natla­ čen, ko je zvedel, da ga je Mihailović imenoval za komandanta vseh sil v Sloveniji. Natlačen in njegovi somišljeniki so Avšiču po majorju Novaku sporočili,, da ima pri njih na razpolago neomejene vsote de­ narja za nabavo orožja in vse drugo, kar potrebuje redna vojska.44 Toda polkovnik Avšič je v dneh razkrinkovanja zakulisnega izdajstva Draže Mihailovića, njegovih zvez z Nemci, Nedićem, jugoslovansko begunsko vlado v Londonu in zraven še s partizani,4 5 veliko diskutiral z B. Ki­ dričem in se naposled s svojimi prijatelji iz •ministrske skupine, ki so že tudi prej odklanjali sodelovanje z okupatorji in bili za brezkompro­ misni boj proti njim, ponovno odločil za smer Osvobodilne fronte.46 Drugače je bilo z majorjem Novakom. Po njegovi lastni izjavi je imel po vrnitvi z Ravne gore v Ljubljano v spremstvu V. Bučarja z B. Kidričem dva sestanka. Na obeh se je Kidrič najodločneje postavi] proti kakršnemukoli organiziranju »jugoslovanske vojske« v Sloveniji. Novak je ponovno tudi zahteval, da bi »komunisti« prenehali z lažno propa­ gando proti Draži Mihailoviću. Ker propaganda ni prenehala, je Novak januarja 1942 »prekinil vse zveze s komunisti ter o tem obvestil gene­ rala Dražo Mihailovića, ki je polkovnika Avšiča razrešil dolžnosti (to je dolžnosti komandanta v Sloveniji, op. F. 5.) teT poveril meni nadalj­ nje organiziranje naše vojske v Sloveniji«.47 Novak je postal potem Mihailovicev agent v Sloveniji. Problem mihailovičevstva seveda ni zadeval v Sloveniji samo Av­ šiča in Novaka. Z njuno odločitvijo je bila predvsem povezana usoda oficirske skupine, ki je sodelovala v Osvobodilni fronti. Razcep med njima ni huje vplival na enotnost skupine. Med kampanjo proti Mi­ hailoviću je izstopilo kakih deset oficirjev in se priključilo Novaku ozi­ roma Mihailovićevemu gibanju v Sloveniji. Večina oficirjev, organizira­ nih v oficirski skupini OF, je ostala v Osvobodilni fronti. Ta skupina je z vodstvom Osvobodilne fronte sklenila poseben sporazum,48 po ka­ terem je bilo določeno, da narodna vojska na slovenskem ozemlju se­ stoji izključno iz partizanskih čet in narodne zaščite, kar je itak že bilo pod političnim in vojaškim vodstvom OF, Osvobodilna fronta sprej­ me ali odkloni oficirje po zanesljivosti, sprejeti oficirji pa so dolžni opraviti kurz po narodnopolitičnih vidikih, ki naj jih določi Osvobo­ dilna fronta.49 Sporazum je bil slovesno podpisan v Streliški ulici v Ljubljani. Sestanku so prisostvovali B. Kidrič, E. Kocbek, dr. A. Sta­ novnik, dr. D. Marušič, dr. ing. D. Sernec in še nekateri. Za oficirsko skupino je podpisal polkovnik Jaka Avšič.50 44 Avšič. Iz spominov na 19411, str. 449. 45 SPor 9. XII. ;in 23. XII. 1941. 46 Podaiiki VOS. — Kidrič, Obris OF, str. 21. 47 Karel Novak, Klofuta v obraz pravici, Vestnik SFB XII/1961, št. 7, str. 175—178. 48 Kidrič. Obris OF, str. 21. 49 Zbornik VI/2, dokument št. 3, sir. 12—43. 5 0 Avšič, Iz spominov na 1941r, str. 420. 169 Pri mihailovićevcih je Avšičev sporazum z vodstvom OF, pri kate­ rem je sodelovala tudi ministrska skupina, povzročil razočaranje in ogorčenje. Avšiča so obsodili na smrt. Umaknil se je v ilegalo, kasneje pa je odšel na partizanski teren in postal član glavnega poveljstva za Slovenijo in namestnik komandanta.5 1 Za oficirje, ki so ostali v Osvobodilni fronti, se je takoj začel kurz, kakor ga je predvidel sporazum. Na njem so obravnavali vojaške in po­ litične vzroke aprilske katastrofe ter vojaške nesposobnosti bivše jugo­ slovanske vojske. Za vojaškega inštruktorja med oficirji je vodstvo OF določilo Borisa Ziherla, ki je potem po manjših skupinah imel preda­ vanja oficirjem in jih zraven nagovarjal, naj odidejo k partizanom. Zvezo z oficirji je B. Ziherl vzdrževal, dokler ni odšel na teren.5 2 Značilno za oficirsko skupino je .bilo v primeru z drugimi skupi­ nami predvsem to, da se je doba iskanja, ali se bodo nagnili na levo ali na desno, zelo zavlekla. Trajala je pravzaprav do konca 1941. Šele uspešna politična kampanja izvršnega odbora OF proti Draži Mihailo- viću je definitivno potegnila črto med tistimi, ki so bili za 'OF. in tisti­ mi, ki so bili proti njej, medtem ko tretji del, ki je vključeval indife­ rentne, takrat ni igral nobene vloge. Pozitivno za O F je bilo. da je z delom med, bivšimi aktivnimi oficirji začela zgodaj. Kajti le temu je bdo pripisati, da se je v času protimihailovićevske kampanje oddaljil od Osvobodilne fronte le manjši del organiziranih bivših aktivnih ofi­ cirjev in se priključil taboru kontrarevohicionarno usmerjenih skupin. Ta del se je združil s tistimi, ki so že od vsega začetka odklanjali kakrš-' nekoli zveze z Osvobodilno fronto, npr. Rupnikov krog. Iz tega dela je potem major Novak kot novi komandant Draža Mihailovića v Sloveniji namesto polkovnika Avšiča organiziral »kraljevo jugoslovansko vojsko«. Toda oficirji nuihailovićevske smeri so bili malosteyilni, predvsem pa brez množične osnove, brez pravega političnega zaledja. Pri iskanju množične politične baze so morali dobiti stike s tistimi civilnimi po­ litiki, ki so izhajali iz. enakih družbenih osnov, ki so jih sami hoteli braniti in jim zagotoviti bodočnost. Take somišljenike so našli med ti­ stimi politiki, ki so odklanjali akcijska gesla Osvobodilne fronte, pač pa propagirali čakanje, naglašali princip kontinuitete Jugoslavije v smislu oblik vladavine, priznavali kralja in begunsko vlado v Londonu ter od decembrske protimihailovićevske kampanje dalje ravno Dražo kot edinega komandanta vseh vojnih sil v Jugoslaviji. Prvo oporo so kontrarevolucionarni oficirji našli pri kazinotih, ki so tudi s svoje strani želeli opore v širšem jugoslovanskem konceptu. Za kazinoti so stike z Novakovimi oficirji našli tudi klerikalni voditelji. Toda vse te mreže so se pletle v času, ki ni več predmet našega obravnavanja. S1 Kidrič, Obris OF, str. 21. Potočnik, str. 25—24. — Avšič, ustni vir in Iz spominov na 1941, ste1. 415. 170 OBLIKOVANJE ENOTNOSTI MED NASPROTNIKI OSVOBODILNE FRONTE Problem enotnosti med političnimi skupinami in frakcijami, ki so leta 1941 zavzele odklonilno stališče do Osvobodilne fronte in njenega partizanstva, je bil dosti bolj zapleten, kakor bi bilo pričakovati spričo enotnih ali podobnih družbeno-političnih temeljev, na katerih so raz­ vijali svojo aktivnost. Res je sicer, da so meščanske politične skupine v dneh aprilske vojne, kolikor so tedaj eksistirale, izoblikovale v na- , rodnem svetu strankarsko koncentracijo, toda ko je burja minila in je Grazioli po prevzemu' oblasti izoblikoval svoj sistem, pri katerem se je formalno opiral tudi na sosvet, sestavljen iz predstavnikov slovenskih meščanskih strank, je narodni svet tudi kot politični organ v nekaj tednih zamrl. To je bila posledica strahote aprilskega zloma, ki je stare uradne stranke politično, moralno in organizacijsko vrgel ob tla, kakor je zapisal Boris Kidrič. Zatišje politične apatičnosti je trajalo dalj časa. Edina izjema je bila ustanovitev Slovenske legije 29. maja 1941 in morda še slovenskega narodnega gibanja kot posledica spoznanja, da so predvsem klerikalni politiki zabredli najdalj in da so se z okupatorji kompromitirali naj­ bolj. Iz želje, da bi v slovenskih množicah obdržali stari ugled, so se zatekli k ilegalni organizaciji Slovenske legije. Toda kaj dalj od usta­ novitve pa takrat še niso prišli, tako da tudi ta dogodek ni motil sploš­ ne pasivnosti. Nov moment, ki je pokazal na potrebo medsebojnih povezav, je nastopil, ko je Osvobodilna fronta začela razvijati svojo borbeno akcijo proti okupatorju. Napredovanje Osvobodilne fronte je ne glede na tre­ nutni položaj na vzhodni fronti začelo odpirati oči buržoaznim vrho­ vom. Rastoči vsenarodni odpor je vplival pri buržoaznih politikih v dveh smereh.-Na eni strani jim je razbijal iluzijo, ki so jo oni kakor tisti, ki so odšli v tujino, gojili, da bo namreč doma ostalo vse mirno, ali vsaj tako mirno, kakor bi oni hoteli, na drugi strani jim je pa na­ rodni odpor odkril tudi doma drugačno razmerje sil, kakor so si ga zamišljali in želeli. No in takrat, ko je po Smersujevih besedah začelo slovensko ljudstvo »drveti« za Osvobodilno fronto, je Marko Natlačen povabil Alberta Kramerja in njegove pristaše kot svoje naravne zavez­ nike v skupni boj »proti komunizmu«. Predlog je Kramer ugodno spre­ jel, čeprav samo za kratko dobo, ker so se Kramerjevi pristaši po kraj­ šem sodelovanju odtrgali od Slovenske legije in ustanovili sami svojo Sokolsko legijo.1 Toda osebna zveza med predstavnikoma tradicionalnih strankarskih taborov je ostala. To pa je bilo za kovanje buržoazne enotnosti v bližnji bodočnosti najvažnejše, čeprav do rezultatov še ni prišlo takoj. Na obotavljanje medsebojnega zbližanja je vplivalo več razlogov, čeprav je težko reči, kateri je bil močnejši. 1 Poročilo Slovenske zaveze. 171 1. Med klerikalnimi in liberalnimi vrhovi je bilo še vedno dovolj živo medsebojno politično nezaupanje. Ker je bil klerikalni tabor moč­ nejši od liberalnega, so verjetno liberalci v tem nezaupanju bili bolj občutljivi. Za tako občutljivo nezaupanje vsekakor govori ločitev od klerikalne legije in ustanovitev lastne. 2. Svetovni položaj po mnenju vejakov v obeh tradicionalnih tabo­ rih ni bil ugoden za kake »brezglave« akcije. Na vzhodni fronti so Nemci v poletnih mesecih 1941 prodirali kar naprej in ni prav nič ka­ zalo, da bi se ustavili. Ne glede na ideološko nasprotovanje komunistom so jim operacije na vzhodni fronti vzbujale malodušje, ki ga niso ohra­ nili zase, temveč izražali tudi drugim, predvsem z namenom, da bi oslabili Osvobodilno fronto. Na razmere v sovražnem zaledju je tako malodušje seveda vplivalo demoralizujoče.2 3. Vrhovi obeh taborov so dolgo podcenjevali moč Osvobodilne fronte in slovenskega partizanstva, čeprav so hitro spoznali, da je bila Osvobodilna fronta akcijsko najmočnejša skupina. Računali so, da bo njena aktivnost zaradi hudega položaja na vzhodu kmalu zamrla. Kljub temu pa svojega strahu pred morebitnim partizanskim uspehom niso mogli skriti in so zato po ustnih govoricah širili pomisleke proti obo­ roženemu boju.8 Po prvih uspelih sabotažnih akcijah in partizanskih bojih so pa začeli tarnati in godrnjati nad žrtvami, ki so jih spopadi povzročili, češ da za take nastope še ni prišel čas.4 4. Težave so povzročala tudi načelna vprašanja gospodarsko soci­ alnega značaja. Liberalni vrhovi niso bili za kake posebne omejitve gospodarske svobode, klerikalci pa so operirali z načeli korporativizma v smislu papeških enciklik. Toda vedno večja aktivizacija slovenskih množic je vrhove obeh taborov silila iz pasivnosti v akcijo; seveda ne na strani Osvobodilne fronte proti okupatorju, temveč proti Osvobodilni fronti. Zaradi bor­ bene akcije Osvobodilne fronte se je namreč vedno več njihovih prista­ šev vključevalo v Osvobodilno fronto, ker niso bili za čakanje, kakor so ga propagirali vrhovi obeh tradicionalnih taborov. Toda ljudske množice niso bile za Osvobodilno fronto samo zato, ker nobene druge organizacije niso videle aktivne, temveč po priznanju klerikalnega ve­ ljaka samega tudi zato, ker so v OF videli resno moč, ki bi mogla in hotela družbo postaviti na nove temelje, to se ipravi edino moč, ki bo preprečila, da bi se znova vzpostavil red, ki je aprila 1941 doživel tak polom.5 Zaradi takega spoznanja v ljudskih množicah so. vrhovi obeh taborov izgubljali vedno bolj svoje pristaše na eni strani, na drugi pa so prav zaradi tega tudi zapadali v vedno večjo brezpomembnost. Prav izguba stare veljave se je v vsem procesu vedno nazorneje očitovala. Skušali so jo seveda tudi braniti, kakor sta pokazala Marko Natlačen in Ivan Pucelj sredi septembra 1941, ko sta protestirala proti italijan- 2 SPor 4. VII. 1941. 3 SPor 25.- VIL 1941. 4 SPor 16. VIII. in 23. VIII; 1941. 5 Poročilo Slovenske zaveze. 172 skim represalijam na partizanske napade pri Radohovi vasi ponoči od 1. na 2. september 1941 in pri Gribljah 6. septembra 1941.e Represalij s strani okupatorja so se srp loh bali, ker okupator ni vedno ločil, kdo je proti njemu, kdo pa je eventualno vsaj lojalen. Razmah Osvobodilne fronte, izgubljanje pristašev, padec stare ve­ ljave so bili argumenti, ki so vrhove obeh tradicionalnih taborov silili k akciji. Ob teh argumentih so tudi uvideli, da je moč enega samega premajhna za odpor proti Osvobodilni fronti, da bo treba združiti moči obeh. Zaradi zgoraj omenjenih razlogov je pa medsebojno približevanje bilo dokaj počasno, toda postopoma je napredovalo. Natlačen in Kra­ mer sta o .medsebojnih odnosih razpravljala na številnih medsebojnih sestankih.7 Uspeh medsebojne soglasnosti je vsekakor bil sklep, da -bosia Marko Natlačen in Ivan Pucelj dala ostavke na članstvo v Graziolijevi kon­ zulu in se tako rešila očitkov, da sodelujeta z italijanskim okupator­ jem. Oba politika sta v ta namen složno porabila italijanske množične aretacije na Dolenjskem in v Beli krajini. V protestih, ki sta jih ob tej priliki poslala Grazioliju, sta ostavko opravičila s tem, da bi v očeh javnosti odklonila od sebe tudi videz kake odgovornosti za zgrešeno italijansko postopanje.8 Oba politika sta težišče kritike usmerila v poostrene italijanske upravno-polioijske metode, ki so iz dneva v dan slabšale položaj v ljub­ ljanski pokrajini. Pucelj je navedel, da so se v zadnjem času upravno- policijski postopki tako pomnožili, da so tirali ljudstvo v obup. Prav­ nemu čutu in pravnemu pojmovanju, kakor živita v slovenskem na­ rodu, je po njegovem bilo nerazumljivo, kako je bilo mogoče nedolžne ljudi brez kakršnekoli krivde in vzroka vlačiti po zaporih in ječah ter po koncentracijskih taboriščih. Za ta čut je bilo tudi nerazumljivo, ka­ ko je bilo mogoče brez obtožbe, pa celo brez ovadbe in zaslišanja, držati ljudi na takih krajih mesece in mesece. Pucelj je posebej še opozoril na italijansko ravnanje s prof. dr. Kidričem, prof. Kolarjem in J. Ko- zakom.9 Natlačen je prav tako. opozoril na nezakonitost italijanskega postopanja, toda zraven je dodal, da Italijani na tale način sami ustvar­ jajo partizanstvo, češ da mirni in pošteni ljudje v strahu za svojo svo­ bodo in življenje beže v gore in gozdove. »Tako nastaja in raste komu­ nistična fronta,« je napisal v svojem pismu Marko Natlačen. Kasnejši dogodki, ki tu niso predmet naše obravnave, ®o pokazali, da je bil umik obeh vodilnih politikov meščanskih strank iz konzulte predvsem dejanje taktičnega značaja. Zlasti Natlačen je v protestu do­ kaj jasno nakazal, da ga je pri ostavki spremljal strah pred rastočim narodnoosvobodilnim gibanjem: Njegovo prizadevanje za ustvaritev buržoazne enotnosti se je zato v tem času nedvomno okrepilo, kolikor 6 Natlačen. 7 Delo JNS. 8 Natlačen. 9 Natlačen, Pismo Ivana Puclja 17. IX. 1941. 173 SES S i ^ S « ^ ' " - tudi „«„prrfoi , a l x , r D ; ' E h X h ™ ' T b '. T " odtoneje -« fedi t i v septemh™ večkrat Ì r ^ l . „ I ' £ р о 1 " , Љ » s t r a ž<"'ie™ Natlačena spo-č i t J ? ! ? i ' , , ? ™ ' l e ' ° , Г J - t w / e " , " k l e V i l " ' * " l realizirati.1» Jwnnjecu, Ja je pa tudi m upal že A é ï S ? «e««ie_ .n i sprejel. Na eni strani se je itak d " , ! « * * ! ^ " Ì e u K r a m e r J £ ; m i m e l mnogo konferenc poleti 1941 Po r i a nekak blok desničarsko organiziranih Slovencev to ie blok viel, slovenskih desničarskih strank ki nai Ki Kil r w A i v ;„„,„ i- j ,i ., : o t l a l l: l , '> *ч naj Di- oil protiutež vedno тоопет- semu ljudskemu gibanju v okviru Osvobodilne fronte« " T ^ J ^ r a n k a r ' Ogrin, Stanko). Jedro in stvarni tvorci desničarske 10 Spis proti Stanku Junežti, K 782/4? 12 Deìo rjeNSdneVnÌk ; S a Ì e ' B e l o ^ a r d i z e m > s t ' - 131-132 in 194. " Saje, Belogardizem, str. 19& 174 koalici je so bili v rhovi obeh t r a d i c i o n a l n i h m e š č a n s k i h s t rank, SLS in JNS. . . v. . Ustvari tev b u r ž o a z n e enotnosti je znova pokl ica la v življenje na­ rodni svet, toda to ni bi l več organ iz časov apr i l skega zloma Jugosla­ vije, temveč le ožji odbor, le n e k a k - koordinaci j ski organ vrhov slo­ venskih m e š č a n s k i h pol i t ičnih s t rank. Zato so t a k o okrnjeni n a r o d n i svet pre imenoval i v n a r o d n i odbor 1 4 . , Vir iz l iberalnega t a b o r a je napi sa l , d a je med N a t l a č e n o m i n . K r a - merjem bilo mnogo konferenc, p r e d e n je pr i š lo d o s p o r a z u m a . T a k i dolgotrajni razgovori n e d v o m n o dokazujejo, da s p o r a z u m ni bil lahek. P r i tem n e k a k o n i šlo samo za s tara nasprots tva , k i so ovira la zbližanje, temveč so težave povzročal i t u d i razl ični pogledi na s k u p n i progTam. 1 5 P r i teh v p r a š a n j i h je N a t l a č e n kot zas topnik k ler ika lnega t a b o r a ne­ d v o m n o želel k a k o uvel javit i socialno gospodarske teze p a p e š k i h okrož­ nic, do k a t e r i h p a l iberalci gotovo niso k a z a l i nobenih s impat i j . O d jas­ nosti v teh t o č k a h p a je bi la odvisna t rdnost medsebojnih povezav. N a p o s l e d sta se N a t l a č e n in K r a m e r zedini la na nas lednj ih t o č k a h : 1. Obnovljena in razširjena kraljevina Jugoslavija. 2. Samostojen in ravnopraven sestavni del Jugoslavije bodi Svobodna blo- venija z vsem njej na podlagi narodnostnega načela pripadajočim gospodarsko in prometno zaokroženim ozemljem. . 3. Notranja ureditev obnovljene Jugoslavije se mora izvršiti v soglasju vseh njenih sestavnih delov na podlagi enakih pravic in dolžnosti na federa­ tivni podlagi. u i , 4. Naloga skupne države bo: urejevanje mednarodnih odnosov, obramba državne samostojnosti in ozemeljske nedotakljivosti ter določanje splošnih smernic za skladno sožitje vseh njenih sestavnih delov. Vse drugo naj urejajo v svoji pristojnosti federativni državni deli. . . . 5. Jugoslavija tvori enotno področje. Njen gospodarsko socialni sistem mora podrediti sebične težnje posameznikov narodni in javni koristi. Njena m vseh njenih sestavnih edinic politična ureditev mora sloneti na načelih demo- Г а С 16. V duhu ravnopravnosti naj se v sporazumu z bolgarskim narodom izvrši združitev Jugoslavije in Bolgarije. . 7 Kot važen pogoj bodočega miru in b lagos tan j v Lvropi smatramo usta­ novitev Balkanske unije, ki naj ji bo Jugoslavija hrbtenica.1 6 Gornj i p r o g r a m je n a z o r n o odseval k o m p r o m i s združenih sloven­ skih desničarsk ih poli t ikov. T o d a bolj k a k o r z n a p i s a n i m i t o č k a m i je govoril z n e n a p i s a n i m i , to jé z zamolčanimi stališči. V p r o g r a m u n a m ­ reč avtorji niso povedal i , k a k o so si zamislili" uresničenje formul i ranih • točk, k a k o so želeli p r e g n a t i okupator ja , k a k o so se hoteli z n j im bo­ rit i , k a k o n a j bi s svojim deležem p o m a g a l i zaveznikom itd. O vsem t e m v p r o g r a m u ni bi lo besede, č e p r a v je z a r a d i okupaci je bil odgovor n a t a k a v p r a š a n j a ka tegor ično nujen'. Odgovor n a ta v p r a š a n j a more- 14 Saje, BeLogardizem, str. 192 in 193 . . 1 5 Politično poročild 14. marca 1942, Porocda SLS o položaju v Ljubljan- siki pokrajini zastopnikom v London, DAS. „, 9 '" Martine,. Prvo leto KRS. str. 209. — Svobodna Slovenija 194t. st. 1. 6 XII 1941 — Slovenska pot IV/1954 str. 49—51, članek Slovenski program in NO. 175 mo najti v ze prikazanih izpovedih posameznih grup in frakcij, ki so zavzele Osvobodi m fronti nasprotno stališče ter se postavile proti njem oboroženi akciji proti okupatorju, zraven pa naravnost ali po­ sredno bile zaledje desničarskega koordinacijskega organa, dasi se e v podrobnostih niso vse strinjale s formuliraiiimi točkami. laiki so bili npr. »stražarji«, ki so malo pred sestavo gornjega pro­ grama sugerirah Natlacenu, naj sestavi tajno narodno vlado. Ko pa so zvedeli za sporazum med Natlačenom in Kramerjem, so nasprotovali njegovemu programu, ker je t i l za obnovitev Jugoslavije in ker vodi­ telji bLb niso upoštevali Ehrlichovih »daljnovidnih« pogledov." Bistvena slabost sporazuma med Natlačenom in Kramerjem je bila popolno pomanjkanje akcijskega programa. Predstavnika obeh tradi­ cionalnih taborov sta se sporazumela o temljnih političnih točkah,- o akcijska združitvi pa nista govorila, ker je pač nista imela za potrebno' L okupatorjem se desničarji niso nameravali boriti, ker so osvoboditve pričakovali od zmage združenih zaveznikov, moč Osvobodilne fronte proti katen je sporazum sicer bil naperjen, je pa po njunem mnenju bila se preneznatna da bi že takrat zahtevala kakih posebnih sporazu­ mov m ukrepov. Tako sta oba tabora živela naprej vsak s svojimi sku­ pinami m frakcijami kakor dotlej. Enotnost se je izražala predvsem po. tem, kako so uravnavali svoje odnose dò Osvobodilne fronte, ki so jo vse odklanjale čeprav kontrarevolucionama usmerjenost v kompromi­ su Watiaeen-Kramer ni bila manifestirana, kolikor je ni prva točka sporazuma izražala že sama po sebi. Splošni načini boja in nameni, nasprotnikov Osvobodilne fronte Uravnavanje odnosov do Osvobodilne fronte je bilo pr i vseh poli­ tičnih grupacijah, ki so stale zunaj Osvobodilne fronte, glavno vpra- f a n J f v , l e t u 1 9 4 1 " T e ' S a Problema se niso izognile niti sredinske skupine ki številčno sicer niso bile pomembne in proti- Osvobodilni fronti niso nastopale ostreje. Pri drugih je pa odklanjanje Osvobodilne fronte pokazalo določene skupne poteze, ki nam kažejo, kako in s kakimi elementi ter s kakšnimi cilji je operirala slovenska reakcija proti Osvo­ bodilni fronti. Skupne poteze nam odkrivajo, da v izražanju stališč do Ut med reaikcionarji obeh taborov ni bilo niti posebnih razlik Značil­ no za leto 1941 je bilo, da so se ta stališča širila predvsem po ustnih kanalih, sele proti koncu dobe, ki je predmet našega obdelovanja, so nasprotniki O F zaceli uporabljati letake in ilegalne liste, ker so svojim' nazoirom hoteli vtisniti pečat množičnosti ali pa množice pridobiti za svoje nazore. To je bil čas, ko se je »začelo ostro napadanje« vse dejav- r S ^ e e h 0 n t e ' k a k o r i e o p i s a l klerikalni veljak spomladi Skupne poteze v propagandni vojni proti Osvobodilni fronti so na videz bile stihijskega značaja. Toda pozabiti ne smemo, da so ustrezale 17 Satje, Belogardizem, str. 194. - 18 Poročilo Slovenske zveze. 176 skupnim, družbenim temeljem njihovih avtorjev. Poleg tega pa so med politiki obeh taborov bili vedno živi kontakti, ki jih je npr. vir iz liberalnega tabora posebej priznal za Natlačena in Kramerja. Taki kontakti so tudi nehote pomagali ustvarjati neko skladnost v izražanju odklonilnih stališč do Osvobodilne fronte. ' V prvi dobi nasprotovanja Osvobodilni fronti so se odklonilna sta­ lišča slovenske reakcije širila predvsem po ustnih kanalih. Toda Osvo­ bodilna fronta se je morala proti podtalnemu rovarjenju boriti. Zato si iz Slovenskega poročevalca moremo nabrati ' precej dejstev, da spo­ znamo, s kakimi očitki so slovenski reakcionarji nastopali proti OF. Vodstvo Osvobodilne fronte je namreč njihove mahinacije vseskozi vest­ no zasledovalo, jih sproti raziskovalo in ocenjevalo. Po spoznanjih Slo­ venskega poročevalca so se nasprotniki spočetka prepustili pasivnosti, ker bi bili »radi križem rok pričakali osvoboditve«. Nato so širili dvo­ me o partizanskem načinu bojevanja. Iz dvomov so zrasle skrbi zaradi usphov OF. Iz skrbi pa je začel rasti odpor, ki še je zopet kazal v raz­ ličnih oblikah besednega značaja. Propagandna akcija slovenske reakcije si je postavila pred seboj dva cilja, za katera se je borila vzporedno. Prvi cilj je bil: razbiti enotnost Osvobodilne fronte. Slovenski re­ akciji ni bilo ljubo, da se je O F razglasila za edino predstavnico slo­ venskega naroda.1 9 Njen klic po borbeni aktivnosti slovenskega ljud­ stva je hotela oslabiti z debato o družbenem redu, O' narodnih mejah, o različnih načrtih. Slovenski poročevalec je vse »načrtnike« zavrnil, češ da je »danes čas osvobodilne akcije«, ne pa čas za načrte o bodočnosti.20 Ko je reakcija videla, da se je Osvobodilna fronta zelo hitro razvijala, ji tudi to seveda.ni bilo po godu. Tedaj je enotnost O F hotela razbiti na poseben način. Vsemu, kar se je pridružilo komunistični partiji v Osvobodilni fronti, so hoteli vtisniti pečat komunizma, Komunistični partiji posebej pa so poleti 1941 očitali, da je Trst prodajala Italijanom, •MaTibor pa Nemcem, da je pisarila nasprotnikom grozilna pisma, da je organizacijska oblika O F bila le plašč.za komuniste, da je komn-. nistična partija "zaradi videza fronte podkupila dve nekomunistični skupini itd.21 , S takmi metodami so nasprotniki O F hoteli zavreti najprej širjenje osvobodilnega gibanja med srednjimi sloji, nato pa vplivati tudi na tiste, ki sv že sodelovali v Osvobodilni fronti, da bi se od nje ločili in fronto tako razbili. Načrt pa se ni uresničil, argiimenti niso pri jeli Kot uporabno orodje se je izkazala' le Nagodetova »Stara pTavda«, ki pa konec koncev Osvobodilne fronte ni razrahljala,-temveč sama kot skupina ^morala zapustiti Osvobodilno fronto. V poletnih in jesenskih mesecih 1941 se je moč Osvobodilne fronte utrdila že toliko, da ji njeni nasprotniki niso mogli več do živega. O neuspelih namenih reakcije proti OF sta že 1941 spregovorila dva 1 9 SPor 1,1. VII. 1941. " 2° SPor 1. XL 1941. 2 1 SPor 6. IX. 1941. 12 Zgodovinski časopis • \ JJ vira. Prvi je'bil pisec sredinske okrožnice »Združenih Slovencev«. Ko je v zgodnji jeseni ocenjeval namene in uspeh desničarske akcije proli osvobodilni fronti, je napisal: »Desnica je v jalovi obrambi svojih vodi- teljskih položajev zapravila dolge mesece ter je začela s svojim delom kot odpor na levičarsko akcijo (kurziva F. Š.). V tem vidimo veliko na­ pako in težko krivdo.« Drugi je bil Boris Kidrič v Slovenskem poro­ čevalcu 8. novembra 1941. Ko je v članku »Notranji sovražniki sloven­ skega naroda na poslu« ocenjeval aktivnost protinarodne Teakcije, je zapisal: »... Gospoda je namreč pričela prepozno. OF razpolaga danes s tako močno terensko organizacijo, da je ne more zamajati prav nič, če je na straži.« V istem Slovenskem poročevalcu je CK KPS na več­ mesečna obrekovanja Komunistične partije objavil »Komunike central­ nega komiteja Komunistične partije Slovenije« in v njem-pokazal na delež komunistov pri načelnem in praktičnem reševanju slovenskega narodnega vprašanja, na njihovo udeležbo v oboroženem odporu пато- dov Jugoslavije proti fašističnemu okupatorju, na demokratično ena­ kopravnost skupin v O F in o izmišljotinah o odstopitvi Trsta in Mari­ bora.22 Drugi cilj je bil: razbiti slovensko partizanstvo, ki sita ga organi­ zirali Osvobodilna fronta in komunistična partija. Geslo takojšnje obo­ rožene akcije je namreč bilo reakcionarnim politikom najmanj ljubo. Na uspehe partizanske akcije so zato kmalu začeli gledati z velikim strahom. V tem strahu so napihovali težave partizanske vojske, kriti­ zirali strokovno in moralno vrednost slovenskega partizanstva. V ta namen so navajali različne ugovore. Spočetka so hoteli vplivati s tem, da so poudarjali razlike med nemškim in italijanskim okupacijskim režimom, nato so govorili, da žrtve nimajo smisla. Ker taki opomini nišo zalegli, so partizanske akcije omalovaževali, češ da ne napravijo nobe­ ne škode, pač pa zlasti Italijane samo dražijo in izzivajo.23 Nasproti partizanski aktivnosti so zagovarjali čakanje, češ da še ni čas, da je treba počakati na odločilni trenutek. V soglasju s to teorijo je bila tudi. ustanovitev dveh ilegalnih legij leta 1941, to je Slovenske in Sokolske, katerih moštvo je dalj časa obstajalo pretežno le.na papirju. Osvobodilna fronta je zavračala vse reakcionarne očitke na račun slovenskega partizanstva in zraven pokazala na njegov* velik pomen za ustvaritev slovenske narodne vojske. V članku »Pomen slovenskega partizanstva« je Boris Kidrič kot njegov avtor z izredno prodornostjo in daljnovidnostjo pokazal na moralni, praktični in socialni pomen slovenskega partizanstva. Moralni pomen je Boris Kidrič videl v dejstvu, da je boj slovenskih partizanov sprostil v slovenskih ljudskih globinah neizčrpne borbene sile, ki so nasprotnikom narodnoosvobodilnega gibanja izpovedovale živo zanikanje njihovega »hlapčevstva, kapitulantetva, nemoralnega so­ žitja s tujimi zatiralci«.. 22 SPor 8. XI 1941. 23 SPor 30. XII. 1941, članek Različne metode — isti ljudje. — Martine, Prvo leto KRS, str. 2)14. ' 178 Praktični pomen je pisec videl v dejstvu, da je slovensko partizan­ stvo prizadelo sovražnikovi tvarni in živi sili že dokaj škode, še več jo bo pa v svojem bodočem razvoju. Poleg tega je partizanstvo okupa­ torjem, tudi na slovenski zemlji vcepilo občutek nenehne nesigurnosti, zrahljalo jim živce in njihovim vojakom izpričalo, da je fronta na slovenski zemlji ena izmed evropskih front v zaledju, s katero morajo pač- resno računati. Najostrejši je bil B. Kidrič v tretji točki, kjer je napadel bnržoazno seštevanje čet, ki naj" po osvoboditvi prevzamejo oblast in zasedejo slovensko ozemlje. Teorije teh ljudi, ki so govorili o »pripravljenosti na odločilni trenutek«, je razglasil za škodljive, ker so na eni strani borbenemu slovenskemu partizanstvu odtegovale orožje in živo silo, na drugi strani so bile pa jalove, ker bi slovenski narod resnično oropale njegove pripravljenosti, če bi se uveljavile. »Kje neki boš mogel prevzeti oblast s .četami' — seštetimi na papirju? Prvič 'je vprašanje, če boš te čete tedaj zares imel, drugič pà je vprašanje, kako se bodo obnesle. Oblast bodo mogle prevzeti zgolj tiste čete, ki bodo ojeklenele iit se izve/bale u borbi proti okupatorjem! (podčrtal B. K.). Če hočemo osvobo­ diti in združiti vse Slovence, če hočemo zasesti vse slovensko ozemlje — in vse to storiti, je naša sveta narodna dolžnost — tedaj moramo že danes posejati vse slovensko ozemlje s slovenskimi partizani. Prav v tem 'pa je pomen današnjega slovenskega partizanstva za jutrišnjo slovensko pripravljenost. Jedro slovenskega partizanstva tvorijo slovenske ljudske moči. Slovenski delavec in krnet sta prva zagrabila za puško. Slovensko ljudstvo brani in osvo­ baja slovenski narod. Kdo bo mogel po osvoboditvi temu ljudstvu še skratiti njegove ljudske, njegove človeške pravice?! Mar tisti, ki seštevajo ,čete' na papirju?! , V tem pa je ljudski, je socialni pomen- slovenskega partizanstva, tega ponosa, te nade, zatiranega in ponižanega slovenskega naroda.«24 Seveda Boris Kidrič s člankom v Slovenskem poročevalcu ni samo branil slovensko partizanstvo in razložil njegov pomen za končno reši­ tev stoletnega slovenskega vprašanja Zedinjene Slovenije, temveč je v njem, ne da bi direktno izrekel kako besedo, s prstom pokazal na temeljno slabost nasprotnikov Osvobodilne fronte, na pomanjkanje sle­ hernega akcijskega programa proti okupatorjem. Sočasno je s samo obrambo partizanstva povedal tudi, da je oboroženi • boj proti okupa­ torju stavila v svoj praktični program edino Osvobodilna fronta. Ker so okupatorji jasno pokazali, da hočejo slovenski narod fizično uničiti, je bil oboroženi boj edino sredstvo proti moralnemu in fizičnemu pro­ padu slovenskega naroda. Proti partizanstvu so nastopili le tisti, ki so se predajali političnim špekulacijam in sebičnosti. Nasprotniki parti­ zanstva niso ostali samo pri platoničnih izjavah proti oboroženi akciji, kakor jo je propagirala Osvobodilna fronta, temveč jih je sovraštvo do O F »iz paničnega strahu pred silo novega slovenstva, kakor ga predstavlja slovenski delovni človek, ki slovenstva noče istovetiti z " SPor 1. X. 1941. ' 179 interesi v preteklosti dobro preizkušenih voditelj ev«-25 gnalo nenehoma naprej in jih v kratkem, vendar v času, ki ni več predmet našega obravnavanja, pripeljalo na pozicije samega fašističnega okupatorja. Poseben pomen v razvoju skupin, ki so bile nasprotne Osvobodilni fronti, je imela agitacija za Dražo Mihailovića. Dasi so nekateri vsaj posredno navezali stik z njim že precej zgodaj, je pa njegovo ime po­ stalo važno in za nasprotnike O F odločilno v glavnem ob koncti dobe, ki je predmet naše obravnave. V agitaciji za Mihailovića so sodelovale ali se zanjo izrekale predvsem »sredinske« skupine, ne glede kateremu taboru so pripadale, poleg njih pa tudi stari JNS, medtem ko je pri klerikalnih desničarjih prodirala počasneje, stražarji pa se z njo sploh niso sprijaznili. V Sloveniji se je agitacija za Mihailovića pojavila, ko njegova dejanja slovenskemu narodu še niso bila dovolj znana, to je novembra 1941. Za Mihailovića so se odločili predvsem tisti, ki so za­ govarjali kontinuiteto Jugoslavije v smislu kraljeve oblasti in vsestran­ sko veljavnost begunske vlade v Londonu, to je vsi tisti, ki iz družbeno­ političnih razlogov niso bili za konsekvence, ki naj bi sledile iz dejav­ nosti Osvobodilne fronte. V skladu s takimi tendencami sta tudi Natlačen in Kramer stavila v svoj kompromis točko o obnovljeni in razširjeni kraljevini Jugoslaviji, čeprav je zelo [problematično, koliko sta onadva ob sklepu sporazuma stvarno sploh vedela o Mihailoviću. Kajti spričo tendenc, ki so jih izražali nasprotniki OF, je jasno, da ni Mihailović ustvaril kontrarevolucionarnih sil v Jiigoslaviji, temveč so kontrarevolucionarne sile ustvarile Mihailovića, Natlačena in druge. To resnico je v Sloveniji dokazala kampanja Osvobodilne fronte proti Draži v decembru 1941. Ko je Osvobodilna fronta z objavo poročil vrhovnega štaba razkrila Draža kot sodelavca z okupatorji in sovraž­ nika partizanov, so se nasprotniki OF postavili na stališče, da O F laže, in ostali na strani Mihailovića, ne glede na dejstva, ki jih je kampa­ nja razkrila. Vsi, ki so se v tej kampanji postavili na stran Mihailovića in ga priznali za vrhovnega poveljnika vseh oboroženih sil v Jugosla­ viji, so morali sebe proklamirati za sovražnika Osvobodilne fronte in njenega oboroženega boja z okupatorjem. Opredelitev za ali proti Draži je zato definitivno zdiferencirala politične skupine v Sloveniji. Tiste, ki so se opredelile za Mihailovića, so se opredelile za kontrarevolucijo, čeprav takrat še sicer niso zgrabile za puške v boju proti revolucionarni Osvobodilni fronti. Nastanek koordinirane akcije med kontrarevolucionarji doma in o emigraciji Septembrski sporazum med Natlačenom in Kramerjem, ki je ob­ novil narodni svet v obliki ožjega narodnega odbora, ni bil dejanje, ki bi ostalo omejeno samo na vrhove meščanskih strank v domovini. Zrasel je sicer iz takratnih razmer v domovini in se izoblikoval na pobudo tistih, ki so se že prej večkrat potegovali za ustvaritev buržoazne enot- 2 5 SPor lil. X. 1941. 1.80 nosti, vendar je bilo za takratne razmere pomembno, da je sporazum našel oporo m podporo tudi pri slovenskih emigrantih v Londonu, to je pri tistih., ki so neposredno pred nemškim napadom na Jugoslavijo odšli iz države oziroma so se držali vlade, ki se je sredi aiprila 1941 odpeljala iz Nikšiča v Črni gori prek Grčije v Egipt in Jeruzalem, od tam pa poitem. še naprej v London.26 V življenju in delu slovenskih emigrantov v'Londonu moremo leta 1941 razlikovati pravzaprav dve dobi. Prva obsega čas od umika iz domovine do takrat, ko so po tajnem kanalu dobili stik z domovino, druga pa čas öd vzpostavitve tega stika naprej. Obe dobi se med seboj seveda razlikujeta po načinu aktivnosti. Za naše obravnavanje je po­ trebno, da aktivnost londonskih emigrantov poznamo, saj so bili po politični usmerjenosti del tistih politikov, ki so ostali v domovini. Ob ločitvi pa so si obljubili, da ne bodo delali drug proti drugemu.27 Najprej se dotaknimo prve dobe. Prva postaja daljšega bivanja za tiste, ki so se ob zlomu Jugoslavije umaknili iz domovine, je bil Jeru­ zalem, kjer so se zbrali od Slovencev predvsem tisti, ki jih je za to določila seja eksekutive SLS dne 30. marca 1941. Ta politična emigra­ cija je maja 1941 poslala iz Jeruzalema vsem Slovencem poziv na edi­ nost ter sporočila, da bodo kot pooblaščeni zastopniki Slovencev delo­ vali v tujini dr. Miha Krek, dr. Alojzij Kuhar, Franc Gabrovšek in Franc Snoj. Kasneje so se tej emigraciji pridružili še dr. Čok, Horvat, dr. Furlan in dr. Novačan.2 8 V Jeruzalemu so slovenski emigranti že izdelali prvo vlogo zavezniškim silam o slovenskem problemu in teri­ torialnih zahteyah. Položaj slovenskih političnih emigrantov v Jeruzalemu ni bil lahek. Težave jim je povzročil Marko Natlačen, ker je tako hitro pokazal svojo italijanaško karto. Angležem njegovo prijateljstvo z Italijani ni ostalo skrito. Skoraj bi se bili zaradi tega znesli nad emigranti. »V Je­ ruzalemu so nam ga Angleži prinesli na dilci in smo mislili, da bomo že takrat ostali kje v kakšnem internacijskem taborišču zaradi njega,« je kasneje pisal dr. Kuhar škofu Rozmanu o tej neprijetnosti v, Jeru­ zalemu.30 Kuhar je tedaj odkrito potožil, kako lepše bi bil Natlačen napravil in bi zato Slovenci nič manj ne trpeli, če bi šel v samoto in ohranil »sebi in nam vso to glorijo lojalnosti do kralja in do naših zaveznikov«. Zapisal je tudi, da se je pri Angležih Natlačenovo' ime izgovarjalo kakor kuga in bilo vezanona vse Slovence, dasi so ga emi­ granti skušali opravičevati oziroma vezati samo na Slovence v ljubljan­ ski pokrajini, izločiti pa Slovence, ki so jih trpinčili Nemci.31 26 Martine. Prvo leto KRS, str. 207—209. 17 Ivan Ahčin. Spomini na začetek naše tragedije. Koledar Svobodne Slo­ venije 1951, str. 129^-136. 28 Martine, Prvo leto KRS, str. 208. " Miloš Stare, Slovenska -ljudska stranka v novejši dobi, Ameriška do­ movina, Cleveland 25. IV. 1955. 30 Londonski Kuhar piše. 31 ibid. 181 / Iz Jeruzalema so emigranti junija 1941 odšli v Kairo, od tam pa z vladnimi organi v London, in to nekateri direktno, drugi pa okrog Afrike, dokler se niso zopet zbrali v Londonu. Prvi so prišli v London junija, drugi šele septembra 1941.32 Med prvimi je bil dr. Miha Krek, ki je% prvič govoril Slovencem v domovini po londonskem radiu 10. avgusta 1941. Predstavil se je kot predsednik slovenskega narodnega vodstva v emigraciji in zastopnik Slovencev v kraljevi vladi. Pozival je na enotnost vseh Slovencev brez izjeme, naj bi vsi posvetili svoje moči delu in borbi za vstajenje in novo življenje v svobodi. Naznačil je tudi cilj bodočih prizadevanj: Zedinjeno Slovenijo, razširjeno in na novo urejeno Jugoslavijo.33 Po prihodu v London sta dr. Krek in dr. Kuhar zelo hitro našla stike z mnogimi angleškimi politiki in ministri konservativne stranke. Razlagala sta jim položaj slovenskega naroda in obmejne probleme. Po njihovih izjavah" sodeč so kazali za Slovence tople simpatije m ra­ zumevanje za slovenske narodne zahteve.34 Vsi razgovori so bili le privatnega značaja. Ko so se emigranti ustavili v Londonu, so njihove skrbi takoj šle za tem, da bi čimprej vzpostavili zvezo z domovino. Za tako zvezo, seveda le v obratnem smislu, so se pa trudili tudi politiki doma. In tem' se je tudi posrečilo, da so zvezo vzpostavili. Jeseni 1941 so odprli kanal prek dr. Besednjaka iz Beograda na vzhod, ob koncu leta 1941 pa so z odhodom dr. Ahčina v Rim odprli še drugega prek Vati­ kana.3 5 Za čas našega obravnavanja je bil važen le prvi. Kdaj natančno je nastal, doslej ni znano. Po okoliščinah je mogoče reči, da med septem­ brskim sporazumom med Natlačenom in Kramerjen? ter Kuharjevim govorom 23. novembra 1941. Z vzpostavitvijo obveščevalnega kanala med emigranti v Londonu in politiki doma se je v delovanju emigrantov začela druga doba/ki je za naše obravnavanje mnogo važnejša kot prva. V tej dobi so P ^ 1 ^ 1 v Londonu začeli s svojimi izjavami vplivati na življenje doma. Usod­ nost njihovih vplivov se je pokazala v tem, da so podpirali stališča, ki so nasprotovala aktivnosti Osvobodilne fronte. Po vzpostavljeni zvezi so politiki doma poslali zastopnikom v Lon­ don sporazum, ki sta ga sklenila Natlačen in Kramer. Zastopniki v Londonu so ga odobrili in dr. Kuhar ga je 23. novembra 1941 prebral po londonskem radiu. Toda ta program je obsegal samo pet točk na­ mesto sedem, o katerih sta se sporazumela Natlačen in Kramer. Med­ sebojna primerjava nam pokaže, da so zastopniki v Londonu skrajšali program za zadnji dve točki, to je za tisti, ki sta se nanašali na Bol­ garijo. Očividno so se člani slovenskega narodnega odbora« v Londonu ^ f c t i m c , Prvo leto KRS, str. 208. - Dr. Branko Cubrilović, Zapisi iz tudjine. Sarajevo-.1946, str. 21—25 in 54—41. « Martine, Prvo leto KRS, str. 209. » ibid, str. 208 in 209. — Miloš Stare glej op. 29 • 35 Spis proti Karlu Čeču, okrožno sodišče v Ljubljanu, Ko 224/46. — saje, Belogardizem, str. 132. 182 ozirali na takratne tendence v begunski vladi. V ostalem pa sta se obe besedili ujemali.36 Kakšna je bila usoda septembrskega programa, ki sta ga sklenila Natlačen in Kramer? Emigrantski pisec > Janez Martine« je po vojni, ko je s svojega kontrarevolucionarnega vidika prikazoval politično življenje Slovencev med vojno, zapisal, >da s o . . . demokratski politiki, združeni v narodnem, svetu, doma sestavili tajno svoje zahteve za bo­ dočnost, jih poslali podtalno v London dr. Kreku, ki jih je s svojim pooblaščenim krogom odobril in dal odobriti tudi srbskim in hrvatskim zastopnikom v Londonu jeseni 1941 «.37 Toda jugoslovanska vlada jih je pustila na cedilu. Po izpovedih »londonskega Kuharja« jugoslovanska vlada slovenskih zahtev ni sprejela-kot svojih zahtev ne kot celota ne individualno po ljudeh, ki so sedeli v njeni vladi. Slej ko prej so bile in ostale le zahteve Slovencev in kot take zavezniškim vladam niso mogle biti znane, dokler bi jih jugoslovanska vlada uradno ne sprejela in objavila kot svoje.88 Jugoslovanska begunska vlada, v kateri so sedeli reakcionarni po­ litiki in zlasti ljudje velesrbškib tendenc, slovenskih predlogov po osvo­ boditvi primorskih in koroških Slovencev torej ni sprejela. V tem ozira kontakt med domovino in emigranti v Londonu ni dal pozitivnih re­ zultatov. Važnejši pa so bili rezultati v odnosih do narodnoosvobodilnega gibanja. Zastopniki doma so zastopnike v Londonu informirali o aktiv­ nosti Osvobodilne fronte, seveda so jih informirali v svojem smislu. Posledice niso izostale. Oboji so se tesno povezali za boj proti narodno­ osvobodilnemu • gibanju. Emigranti v Londonu so sprejeli interese i n ' nazore sovražnikov Osvobodilne fronte za,svoje in jih nato zagovarjali kot splošno narodne interese. Kaj so ti interesi obsegali, že vemo: pri­ znavanja kralja in begunske vlade, doma zagovarjanje teorije čakanja in nasprotovanje Osvobodilni fronti. Ko je Osvobodilna fronta proti koncu 1941 s svoje strani poslala begunski vladi v London svoje poročilo o boju slovenskega naroda, ni dobila nanj nobenega odgovora. »Pač,1 zmotil sem se,« je kasneje po­ vedal B. Kidrič, »Osvobodilna fronta je prejela- odgovor — zmerjanja in obrekovanja, ki jih je po londonskem radiu na njen račun izMl minister begunske londonske vlade . . . doktor Miha Krek.«39 , Emigranti v Londonu so se s somišljeniki doma povezali za boj proti partizanom že takoj v začetku, ko so prve stike komaj vzpostavili. Medsebojno povezanost in njen namen so odkrito izpovedali že sredi novembra 1941. List Slovenske legije »Svobodna Slovenija< je to pove­ zanost objavil takoj v prvi številki: »Slovenci! Prišel je čas/ko vam moremo oznaniti, da je v odločilni uri nastopila združitev vsega, ' kar je slovenskega. Prej politični nasprotniki, smo danes Slovenci trdno povezani . . . da branimo danes in vselej vse, kar je slovenskega proti 38 Svobodna Slovenija, št. 2, 6. XII 1941 37 Martine, Prvo leto KRS, str. >204-̂ 214 ' • . ' 38 Londomslki Kuhar piše. . 39 Kidrič, Poročilo, str. 10. ' •..-.-• -.-.: 185 tujim in domačim sovražnikom . . . Pripravljamo se za veliki boj . . . Nihče pa ni izdajalec, če ga peščica fanatičnih in tajinstvenih inter- nacionalcev proglaša za slovenskega izdajalca! . . .«40 Posledice vzpostavitve zveze reakcionarjev doma z emigranti v Londonu so se pri domačih reakcionarnih politikih pokazale v tem, da so nasprotniki O F doma začeli takoj poudarjati pomen Londona pri odločanju o bodoči usodi sveta: »Oči vsega sveta so danes obrnjene v London. Tudi naše. Usoda vsega sveta se bo odločala v Londonu. Tudi slovenska. Zgodovinsko važno je zato, da smo Slovenci v Londonu za­ stopani . . .«41 Pravi namen propagandističnega poudarjanja londonske vloge, je seveda bil, slabiti Osvobodilno fronto in pokazati nesmiselnost slovenskega in tudi jugoslovanskega partizanstva. Defetizem. v tem smi­ slu so slovenski kontrarevolucionarji izpričali, ko so v Svobodni Slove­ niji v začetku decembra 1941 zapisali, da na potek in izid vojaške bo>rbe imperializmov za prevlado v Evropi in nad svetom sploh ne bo mogla ne Slovenija ne bivša Jugoslavija prav nič bistveno vplivati. Vsaka drugačna trditev bi bila megalomanska in namenjena širjenju določene propagande, češ da smo Slovenci tako majhen narod, razsekan povrhu med tri sovražne države, da do konca vojne zaradi kakih nepremišljenih akcij lahko izkrvavimo. Za Slovence bo življenjskega pomena stališče, ki ga bodo zmagovite velesile zavzele ob koncu do Jugoslavije in slo­ venskega ozemlja. To bo odločalo o naši usodi. Pisec je svoja razmišlja­ nja utemeljil s tem, da utegne vojna trajati še dolgo.42 Kolikor so bile gornje besede napisane bolj v stilu razmišljanja o .smotru oborožene akcije proti okupatorju, so se pa emigranti sami lo­ tili slovenskega partizanstva tudi direktno že leta 1941. V nekoliko pavšalni obliki je prvi nastopil dr. Kuhar, ko je z besedami ». . ne po­ vzročajte nepotrebnih žrtev, ker so za Slovence brez haska« svetoval modrost in previdnost.43 Mnogo dalje p a je šel dr. Krek sredi decembra 1941, ko je govoril: »Borba je potrebna, toda pametna in enotna borba proti sovražniku brez nespametnih žrtev, ne pa ropi in ubojstva. Va­ rujte se vsake needinosti in zatrite zlasti vsako partizanstvo (podčrtal F. Š.). Zberite se okrog svojih preizkušenih Voditeljev. Ne poslušajte nikogar drugega, kakor svoje narodno vodstvo v Londonu. Drugačno ravnanje je v današnjih razmerah resnično izdajstvo.«44 Analiziranje izjav emigrantskih politikov nam predvsem pokaže, da so bile njihove izjave podane po sugestijah kontrarevolucionarnih politikov doma. Ker pa so oboji bili ena celota in so si že 30. marca 1941 ob razhodu obljubili, da oni zunaj ne bodo delali proti tem doma in narobe, so glede odnosov do OF predvsem oni zunaj koordinirali svoje nastope in politiko po potrebah teh doma. Ker so emigranti vzpo­ stavili intenzivnejše stike z domovino nekako takrat, ko se je v domovini 40 Svobodna Slovenija, št. ,1, 22. XI. 1941. 41 dbid. 42 Svobodna Slovenija št. 2, 6. XII. 1941. 4:' ibid. 44 Svobodna Slovenija, št. 3, 20. XII. 4941. 184 »začelo ostro napadanje« vsega dela OF, so tudi sami hitro prišli na linijo ostrega napadanja Osvobodilne fronte oziroma partizanstva. Ker se je v domovini razvil splošni . položaj, to je medsebojne razmerje sil, že tako daleč, da so nasprotniki Osvobodilne fronte prešli ali preha­ jali na odkrite kontrarevolucionarne pozicije, so tudi emigranti v Lon­ donu dajali izjave;1' s katerimi so soglašali s kontrarevolucionarnimi politiki doma. Še več. Po nedvomni sugestiji, ljudi doma so ravno emigranti vrgli geslo o oboroženi akciji proti slovenskim partizanom. »Zatrite.. vsako partizanstvo!« so bile besede, ki jih je izrekel minister emigrantske vlade. Ni si namreč mogoče misliti, da bi se minister Krek ne bil zavedal, kake posledice bi utegnilo imeti tako geslo. Za kontra­ revolucionarne politike doma je bilo pa tako geslo iz Londona važno še zato, da so svojemu ravnanju lahko dali londonski poudarek, to se pravi določeno moralno težo. Septembrski kompromis med Natlačenom in Kramerjem je bil v Londonu ne glede na stopnjo trdnosti medsebojnih povezav toplo spre­ jet. Londonskim emigrantom je v tistem času pomagal nastopati na­ sproti domovini kot splošno priznani zastopnik »priznanih« strank v domovini. Toda v domovini se s septembrskim kompromisom med Na­ tlačenom in Kramerjem položaj ipraktično ni dosti spremenil. Novi narodni odbor, ki je izšel iz kompromisa, je pomenil združitev nasprot­ nikov O F na »najvišjem nivoju«, toda bil je manj kakor koalicija strank, samo nekak koordinacijski organ, ki je poskušal usklajevati nastope kontrarevolucionarnih skupin. Njegova ustanovitev ni pomenila nikakega preloma v razvoju skupin, ki - so bile nasprotne Osvobodilni fronti in se zato z izvršnim odborom OF, kjer je razvoj tekel v smeri. vedno večje notranje in zunanje enotnosti, ne da niti primerjati. Med­ sebojna trenja kot izraz medsebojnega nezaupanja so ostala, kar se je pokazalo zlasti v načinu aktivnosti posameznih skupin prav v zadnjih treh mesecih leta 1941, to je v času od septembrskega sporazuma do konca 1941. Ne glede na skupnega sovražnika v Osvobodilni fronti so skupine ohranile svobodo v načinu svojih akcij. Zdi se, da so emigranti v Londonu od sporazuma pričakovali več, ker so pozneje nagovarjali svoje politike doma, »naj poizkusijo najti možnost sodelovanja z dr. Kramerjem in njegovo skupino«.4 4 3 Toda brez pomena septembrski sporazum med Natlačenom in Kra­ merjem ni bil. Čeprav politika desničarskega vrha ni pokazala kakih izrazitih organiziranih skupnih oblik in se je boj proti Osvobodilni fronti razvijal predvsem po liniji sestavnih, bolj ali manj samostojnih delov, grup in frakcij. Septembrski sporazum je v narodnem odboru znova vzpostavil buržoazno enotnost iz dni aprilskega zloma na Slo>- venskem, pa čeprav v precej krhki obliki. V trenutku obnove, ko je Osvobodilna fronta že pokazala lep razmah svoje organizacije, je pa septembrski sporazum med Kramerjem in Natlačenom pomenil tudi začetek utrjevanja kontrarevolucije na najvišjem vrhu, čeprav je kon- trarevolucionarno usmerjenost avtorjev sporazuma izražala samo na "a Proces .proti Karlu Čeču, Ko 224/46 — priloga. 185 -videz skromno formulirana prva točka sporazuma. Dejstvo sporazuma se je močneje pokazalo.v načinu boja proti Osvobodilni fronti in na­ menih, ki so jih nasprotniki hoteli doseči s svojim odklanjanjem Osvo­ bodilne fronte. Dasi nam je natančnejši pogled v aktivnost posameznih skupin pokazal mnogotere odtenke v njihovih odnosih do OF, so pa vendarle vsi odtenki izražali nekake skupne sile, skupen pritisk proti Osvobodilni fronti, na katerega po našem mnenju sporazum med Na- tlačenom in Kramerjeim ni bil brez vpliva. Mnogoteri kontakti med skupinami so ga mogli usklajati in usmerjati po skupnih kontrarevo- lucionarnih interesih. Značaj skupnega pritiska se v ničemer ne zmanjša spričo dejstva, da so pri njem prvenstveno sodelovali vrhovi obeh tra­ dicionalnih taborov.- Skupni pritisk nasprotnikov Osvobodilne fronte je prodorno za­ znaval in nanj opozarjal Slovenski poročevalec prav v mesecu, ko' so nasprotniki OF začeli ostro napadati vso njeno dejavnost, to se pravi, ko so prehajali na odkrite kontrarevolucionarne pozicije. Ob koncu novembra je Slovenski poročevalec v posebnem članku opozoril, da so notranji sovražniki začeli pripravljati proti slovenskemu narodu, nje­ govi enotnosti in njegovi osvoboditvi obsežno in široko zasnovano zaroto, da so v njej sodelovali bivši vaditelji bivše JRZ, nekateri magnati iz kazinskih krogov in še nekateri drugi. Hkrati je še enkrat osvetlil nji­ hove metode, kako so hoteli doseči svoje cilje z letaki, osebno agitacijo, lažmi, podtikanji, hujskanjem proti OF in KP, z denunciacijami, pri­ pravljanjem, terorističnih dejanj in atentatov, s pošiljanjem lažnih, po­ ročil v tujino, z razbijanjem Slovencev na tiste, ki so za London, in tiste, ki so za Moskvo itd.4 5 Seveda je Slovenski poročevalec ob tej prili­ ki pozval aktiviste in pristaše OF na boj proti peti koloni, proti proti- narodni zaroti.4 8 Nekaj tednov kasneje je v članku »Različne metode — isti ljudje« rekapituliral srvoja spoznanja o odnosu kontrarevolucionar- nih elementov do Osvobodilne fronte in hkrati zapisal, da je gibalna sila v njihovem odklanjanju O F bil >strah pred novim in pravičnim redom«.47 SKLEPNE MISLI Vojna fašistično-nacističnih napadavcev proti Jugoslaviji v aprilu 1941 in hitri zlom države sta s svojimi posledicami na vsem ozemlju Jugoslavije ustvarila povsem nove razmere, ki so se bistveno razlikovale od onih pred vojno. Kolikor so na katastrofi bile siokrive domače poli­ tične sile, so ob zlomu države ravno te doživele najhujši poraz. Vendar te sile niso bile uničene. V novih okoliščinah, to_je v razkosani državi, so kmalu znova oživele in znova začele posegati v življenje narodov. Začele so se zopet združevati in povezovati, da bi mogle kljubovati in po neskrivanih željah obvladati in uničiti revolucionarne sile, ki so v ' « SPor W. XI. 1941. 4 5 SPor 5. XII. 1941. članek: Boj peti koloni 1 Razširimo obveščevalno službo. 4 7 SPor 30.' XII. 1941. • • 186 novih okoliščinah začele kmalu graditi novo skupnost jugoslovanskih narodov. Slovensko ozemlje je bilo po katastrofi države razbito bolj kakor katerokoli drugo. Prek njega niso okupatorji potegnili samo novih dr­ žavnih meja, temveč so ga tudi z novim upravnim sistemom razdrobili bolj kakor katero koli drugo ozemlje v Jugoslaviji. Vrhovi buržoazije, ki so sočasno bili predstavniki meščanskih strank, so v dneh grozeče vojne in same katastrofe igrali vlogo kapitu- lantov pred silo združenih napadavčev. V trenutku katastrofe so se najprej pri Nemcih, nato pa pri Italijanih zaman trudili, da bi jim okupatorji poklonili kvislinški režim. Nemški okupatorji so takoj uve­ ljavili svoj totalni sistem, na katerega so se pripravljali že več let pred vojno, italijanski okupatorji pa so se zaradi slabšega poznavanja oku­ piranega ozemlja odločili za daljši rok, v katerem pa naj bi na koncu prišli do enakih ciljev kakor nemški na svojem ozemlju. Zaradi naglice "uveljavljanja nemških metod so elementi slovenske buržoazije na ozem­ lju, ki so ga zasedli Nemci, namah izgubili vse položaje, na italijanskem območju pa so jih ohranili z izjemo območja političnih odločitev. To dejstvo jim je olajšalo korak, da so se hitro in v glavnem brez večjih pomislekov prelevili iz kapitulantov v kolaborante italijanskih okupa­ torjev ne glede na nejevoljo, ki se je zaradi takega koraka pojavila med širokimi sloji slovenskega naroda. Prav zaradi nezadovoljstva širokih ljudskih slojev s politiko nek­ danjih kapitulantov, ki npr. v prejšnjih letih niso poskrbeli za obrambo države niti se zanjo v dneh napada fašističnih napadavčev niso bili pripravljeni boriti, so predstavniki meščanskih strank po sovražni oku­ paciji začeli ustanavljati ilegalno vojsko, ki naj bi se borila za novo svobodo. Toda buržoazni vrhovi so na eni strani računali na dolgo vojno, na drugi pa po njihovem programu niso zaupali v borbene spo­ sobnosti slovenskega ljudstva, zato so se za praktični nebor-beni odnos do okupatorja odločili tako, da so čas oborožene akcije prestavili na nedoločen termin nekje v prihodnosti, ko bo zavezniška aktivnost proti nacistični Nemčiji dosegla primerno stopnjo. S tako politiko so v bistvu nadaljevali politiko kapitulamtstva v dneh aprilskega zloma. Postali so inspiratorji teorije čakanja na ugodni trenutek, prej kakor se je po­ javila v katerem koli ' drugem delu države, prej kakor jo je začelo propagirati Mihailovićevo četništvo, prej kakor je o njem spregovorila begunska jugoslovanska vlada v Londonu. Teorija čakanja na ugodni trenutek je vključevala pomembno pre­ varo ljudstva. Praktični nasprotniki oborožene akcije proti okupatorjem so se pri uresničevanju svoje ilegalne vojske bavili z zbiranjem sezna­ mov ljudi, ki bi bili zmožni nositi orožje, bili pripravljeni spremljati delovanje sovražnikov, zbirati podatke o njem in podobno. Toda nepo­ srednih priprav za oboroženi boj ni bilo, čeprav je bilo znano tudi ka- pitulantom, da ljudstvo okupatorjev nf maralo, da so ne samo nemški, temveč tudi italijanski okupatorji pokazali raznarodovalne tendence, prej preden je sploh počila partizanska puška. 187 Komunistična partija je,že pred zlomom države sodila o vladajočem razredu, da ni bil sposoben organizirati obrambe pred.agresren-im""na­ padom fašističnih" sil, čeprav ga je bilo pričakovati. Po zlomu države je pa komunistična partija prav ta razred mogla oceniti kot faktor, k i ni bil niti valjan .nastopiti proti okupatorju. Buržoazni vrhovi in pred­ stavniki meščanskih strank niso namreč v času od zloma države do nemškega napada na Sovjetsko zvezo napravili ničesar glede neposred­ nih priprav na boj proti okupatorju. Komunistična partija je z ostalimi antifašističnimi elementi bila saima, ki se je v političnem in organiza­ cijskem pogledu lotila priprav na oboroženi boj z okupatorji. Rezultati so se pokazali v ustanovitvi Protiimperialistične fronte, v ustanovitvi delavske enotnosti, v formiranju vojnih komitejev, zbiranju orožja itd. Ko je Hitlerjeva Nemčija 22. junija napadla Sovjetsko zvezo, je Osvo­ bodilna fronta hitro začela sproščati oboroženi boj proti okupatorju, ker je prav totalna Hitlerjeva angažiranost na vzhodni fronti ustvarila per­ spektivo, da se bo upor proti okupatorju sploh mogel razvijati. Kapitu­ l a n t v Sloveniji tega momenta niso ocenili tako. Zanje trenutek za nji­ hovo akcijo tedaj še ni nastopil. Zaradi značaja operacij na vzhodni fronti pa v akciji Osvobodilne fronte trenutno še niso videli -nevarnosti. Kajti v začetku je bila itak še skromna in po njihovem sploh obsojena na propad. Toda moč Osvobodilne fronte je rasla politično in vojaško ne glede na trenutni položaj na vzhodni fronti. Prav to dejstvo pà je začelo vznemirjati nositelje in zagovornike teorije čakanja. V kratkem se je razvil položaj, v katerem so revolucionarni in antifašistični elementi postali edini ofenzivni borci pròti okupatorjem, zagovorniki teorije ča­ kanja, ki so sicer v različnih odtenkih bili proti osi, pa proti okupatorju niso podvzeli nikake akcije niti se nanjo dejansko pripravljali. Iz druž- bem>političnih razlogov niso hoteli videti glavnega sovražnika v oku­ patorju, temveč so v skrbi za svoje gmotne interese okupatorsko nevar­ nost podcenjevali in prezirali, glavno nevarnost pa so začeli gledati .v uspešno napredujočem gibanju Osvobodilne fronte. Strah pred družbeno revolucionarnimi elementi jim je začel narekovati nadaljnja ravnanja v odnosih tako do okupatorjev kakor do pristašev narodnoosvobodilnega gibanja. Akcija nasprotnikov Osvobodilne fronte je že od vsega začetka nastopila v obliki odpora na uspehe Osvobodilne fronte, kar so večkrat priznali zlasti veljaki klerikalnega tabora. Zunanji izraz nasprotovanja je bilo zavračanje gesla o oboroženi akciji proti okupatorju. Toda slo­ venske množice v zavračanju niso videle samo, pacifistov, temveč pred­ vsem ljudi, ki so oznanjali lojalnost do okupatorjev in z njimi sodelovali. Zato je zavračanje gesla o oboroženi akciji izzvalo hitro in vedno moč­ nejšo diferenciacijo pristašev starih meščanskih političnih strank ter vidno zmanjševalo njihovo številčno moč in politično veljavo. Protiakcija nasprotnikov Osvobodilne fronte pravzaprav ni bila nekaj nepričakovanega. Njena značilnost je bila v tem, da se je v oko­ liščinah okupacije prej ali slej morala v nekih oblikah povezati z oku- 188 pâtorjem, kar je pa ugled nasprotnikov OF v očeh ljudskih množic bistveno diskreditiralo. Njeina značilnost je bila tudi v tem, da je bilo njeno težišče spočetka na postavljanju političnih problemov, ne pa vojaških. Pri vseh inačicah ie bila y taki ali drugačni obliki izražena antikomunistična ost, ki je v temelju prä'kticnb~pomenila siaUs'cë"'Mdo^ '^osvobodilne fronte in njëné'alcc'ljfe;' " ' - ' "" ™ ' Nasprotniki Osvobodilne fronte so se od iakrat, ko so se zavedli moči Osvobodilne fronte, začeli usmerjati v protialkcijo proti narodno­ osvobodilnemu gibanju. Toda nepravilno bi bilo misliti, da so bili sami v sebi nekaj homogenega. Na znotraj jih je sicer povezovalo odklonilno stališče do Osvobodilne fronte, toda mimo te skupne točke je bilo med njimi toliko razlik, da je enotnost, kakršno so npr. dosegle antifašistične skupine v Osvobodilni fronti, bila zanje prej sen kakor pa uresničljiv cilj. Po svetovnonazorski diferenciaciji so se delili predvsem v dva blo­ ka, v klerikalnega in liberalnega. V njunem medsebojnem razmerju je številčno premoč nedvomno imel klerikalni. Toda vsak od njih je v se­ bi imel več skupin ali frakcij, ki so se ne samo borile za večji vpliv v štabih starih strankarskih central, temveč so se tudi med seboj močno razlikovale v mnogih pogledih. Poleg problema Osvobodilne fronte so predmet njihovih debat postala vprašanja socialnega reda in gospodar­ skega razvoja v bodoči osvobojeni državi, načelni odnos do te države sploh., odnos do njenih tedanjih predstavnikov v emigraciji, notranje oblike države in proti koncu dobe, ki je predmet našega obravnavanja, še posebej odnos do Draže Mihailovića oziroma njegovega četništva kot sile, na kateri naj zraste oiz. se obnovi prcdaprilska Jugoslovan, država. Med nasprotniki Osvobodilne fronte so buržoazni vrhovi v obeh blokih zasedali predstavniška mesta tradicionalnih političnih strank. Kljub vsemu pa ni mogoče reči, da bi bil odpor frakcij proti njim imel razredni značaj. Voditelji frakcij so sicer, kot »mladi« izražali nezado­ voljstvo s »starimi« in tudi želeli prej ali slej zasesti njihova mesta, toda svoje nasprotstvo so utemeljevali s političnimi argumenti, čeprav so včasih sočasno' postavljali tudi določene strožje socialne zahteve. Iz­ jema med skupinami je bila le »Stara pravda«, kolikor bi njenih levi­ čarskih gesel ne hoteli ocenjevati kot demagoška. Razredno karakteri- sitijko so vsi skupaj videli le v gibanju Osvobodilne fronte. MeoLjasprotniki Osvobodilne fronte so bili v obsojanju družbeno revolucionaxne—vlogeZDsyobofiTinê ironte"najètrozji~Deiot, glasilo CK KPS, čtaaiek z naslovom 200 Zgodovinar ne sme prezreti teh življenjskih skušenj, Videti mora, skozi kakšne težave in preizkušnje se je morala pretoka ideja o novi jugoslovanski državni skupnosti. Kdor ne vidi teh preizkušenj, preskakuje določeno zgodovinsko dobo. kratko sicer, toda važno in odtočilno. Kdor jih ne vidi, zmanjšuje obseg narodnoosvobodilne borbe lin krni veličastnost zmage narodov Jugoslavije. Vlado Strugar vseh teh usodnih preizkušenj ni pokazal. Storil je tako, ne zaradi pomanjkanja časa, pač pa iz svojega načelnega stališča. Tu se razodeva njegova druga velika napaka. Referentu se povsod pojavlja ideja federativne socialistične Jugoslavije: pri Ivanu Cankarju in pTi slovenski »socialistični omladiinii«, pini emigraciji v Ameriki in pri povfnjencih iz Rusije, na III. 'konferenca Komunistične partije Jugoslavije januarja 1924 in na V. konferenci KP J oktobra 1940. Povsod vidi geslo socialistične, federativne Jugoslavije. To ne ustreza zgodovinski resnici. Referenit je — zaradi svečanih izjav? — pripisal konferencam KP J sklepe, ki jih niso sprejele. Partija se je zavze­ mala za nacionalno svobodo vsakega naroda, hkrati pa je zagovarjala njihovo federacijo — bodisi balkansko ali ibaflkanskcKpodonavsko. Ko pa je fašizem ogrozil obstoj Jugoslavije, je partija branila Jugoslavijo pred njim, zahte­ vajoč pri tem demokratsko preureditev države. Obstajale so razne .ideje, vzmikle so v raznih obdobjih, v različnih razme­ rah. Odražale so stanje določene dobe. Preskočiti je niso mogle. Referentu vse to ni mar. Idejo socialistične federativne Jugoslavije je povzdignil na višave neke konstante, nekega absclhita, neke stanovite ideje, ki je plavala v prostranstvih in ki se je potem »navsezadnje«, »dokončno«, kakor pravi, uveljavila. Človeški razvoj ne priznava dokončnih, absolutnih rešitev. Rešitve so lahko pravilne im učinkovite v določenih razmerah, v dolo­ čeni dobi, ne pa večno. Naših idej ne strnemo spreminjati v dogme. Tudi marksizem ne smemo preobrniti v dogmo. Referent je opazoval dogodke in ugotavljal, .kako se v. njih uresničuje ta njegova ideja, dogma. Čfloveku nehote pride na misel Heglova absolutna ideja, po kateri se svet razvija in v njej razodeva. Zakaj je beba,, da dvajset let po osvoboditvi poslušamo že zdavnaj premagane misli? Če se najvljudneje izrazim, ali ni to neodgovorno? V referatu so še druge hibe. Tako npr. se ne zimenii za sklepe IV. kongresa Komunistične partije Jugoslavije iz leta 1928, ki so 13 let pred začetkom vojne predvideli narodnoosvobodilno vojno narodov Jugoslavije kot eno možnih raz­ ličic bodočega razvoja. Referent tega. ni navedel, ne vem zakaj. i Referent je v zmoti, ko trdi, da so se po privi svetovni vojni socialisti imenovali v novi stranki za komuniste. Petinštirideset let pripadam, komuni­ stični stranki in slišal sem marsikatero obtožbo 'in kleveto zoper našo partijo. Vendar doslej nisem čul, da so se komunisti razlikovali od socialistov samo po imenu. Komunizem v Jugoslaviji .in v drugih deželah se je po prvi svetovni vojni razvil v ostrem spopadu s socialno demokracijo, ki jo je pokvarili refor- mizern, ki je izdala socialistično revolucijo. Le kdor je premagal sociakle- mokratizem, je lahko osvojili komunistične ideje. S tem seveda niiimam namena zanikati revolucionarnosti socialne demokracije v njeni prvi dobi dejavnosti. In če sem zgoraj omenil, da je V. Strugar pozitivno ocenil vlogo komunistične partije, moram zdaj Teči, da je izjava Vllada Strugarja o nominalni razliki med komunisiti in socialisti le poskus, pretihotapiti socialno demoikraciijo v komunistični tabor in s tem seveda razkrojiti ga. Tega nam ni potrebno. >KPS in Jugoslavija«, kjer pravi: >. . . boj za samoodločbo in njeno uveljavljanje je tisti edini način zbtižanja našega naroda s hrvatskim im .srbskim, ki je v stanju .združiti v enotno državno zvezo . . .< Gre za >politiko samoodločbe im na njej snujočo se enotnost narodov Jugoslavije«. Gre za >mogočni skupni narodnoosvobodilni boj«, za sporazumevanje narodov Jugoslavije za čim uspešnejši boj proti okupatorjem«, na čelu katerega stoji KP Jugoslavije. >Namesto stare - Jugoslavije, ki so jo ljudstvo in vsi resnična demokratični elementi občutili 'kot ječo, bo vstala svobodna in demokratična domovina južnotslovanskih narodov, ki bo zadovoljila vse njihove nacionalna težnje.« v 201 " Našteta protislovja v referatu pričajo, da avtor ne pozna doslednosti, da ni edinosti v njegovi teoriji, v filozofiji zgodovine. Dobre in slabe strani referata V. Strugarja zgovorno dokazujejo, da je mogoče storiti pravilne sklepe samo na podlagi priznanja prvotnosti material­ nih družbenih irazmer, me pa na podlagi idealislilčnih, spretno sestavljenih, abstraktnih shem in podob. Sem za marksistično pojmovanje zgodovine. Za našo dobo je marksizem še vedno mllad in nov, sposoben, da se .razvija in da nam odkri/va čudoviti svet, v katerem živimo in si oporekamo. France Klopčič Ferdo Gestrin 0 NAMERAVANI TRGOVSKI POTI IZ ANCONE IN PESARA V ITALIJI NA NIZOZEMSKO PREK LJUBLJANE ZA FERDINANDA I. tv. V zvezi s problemi, ki jih obravnava in nakazuje obširna monografija Liaisons et eonourences des voies maritimes et des voies terrestres dans le commerce international depuis la fin du Moyen Age jusqu'au XIXe siècle, delo več avtorjev v svojem prvem delu, bi rad spregovorili nekoliko besed o zamisli, ki je sicer p o pomenu ne gre primerjati z vprašanji, obravnavanimi v njej, je pa vendar značilna na eni strani zaradi širokopoiezmosti predvidene (povezave kopnih in morskih poti, a na drugi strani zaradi tega, ker je povezana in pogojena tudi z gospodarsko prometno vlogo slovenskega ozemlja ob zgornjem Jadranu v prvi polovici 16. stoletja.1 Gre za zamisel iln prizadevanje avstrij­ skega nadvojvode Ferdinanda L, da bi (trgovino iz Italije p.roti habsburški Nizozemski vsaj deloma speljal ma pat čez svoja pristanišča. Trst in Reko na Ljubljano, Belljak in dalje proti Amtwerpnu. S temi prizadevanji je ipovezati njegov akt iz leta 1527, s (katerim je zagotovili ugodnejše trgovsko prometne pristojbine (miltnine, štiridesetine in carine) vsem italijanskim trgovcem, ki bi iz Ancone ali Pesara šli po tej poti.2 Osnove, iz katerih je mogla zras.ti ta .zamisel, so bile nedvomno zelo različne. Vendar se zdi, da so nanjo prvenstveno vplivali trgovsko gospodarski položaj in vloga ter pomen habsburških in posebej slovenskih dežel v prometu z Italijo, dalje fiskalna politika Habsburžanov in končno njihovo nasprotje in 4>oj proti beneškemu monopolu na Jadranu. Na vseh treh področjih prav v tem času zasledimo hkratne pojave, ki so medsebojno tesno povezani. Do začetka 16. stoletja se je dokončno za daljšo dobo utrdila habsburška posest nad severovzhodnim delom kopnega v Tržaškem zalivu im nad Kvar­ nerom. Vojna cesarja Maksimilijana z Benečani (1508—1516) je to stanje le še potrdila. Poseg njegovega naslednika, cesarja Karla V. v območje Jadran­ skega morja pred delitvijo habsburških dežel z bratom Ferdinandom pa je imel za cilj tudi odpravo beneškega monopola na Jadranu. Z mirom v Wormsu leta 1523 in nato v Bologni leta 1529 so sicer Benečani priznali habsburškim podanikom formalno pravico svobodne plovbe, vendar je sktlep ostal le mrtva črka. Prav v tem času med obema mirovnima pogodbama, ko je bilo še nekaj upanja na uspeh, pa pada zgoraj omenjena zamisel nadvojvode Ferdinanda, tedaj gospoda dednih habsburških dežel. Tako zamišljene zveze z Ancono in 1 esarom je vsekakor oceniti za sestavni del boja proti beneškemu monopoilu na Jadranu in seveda tudi boja za dvig habsburških pristanišč ob zgornjem: Jadranu proti beneškim mestom v Istri; zlasti .proti Kopru, in seveda tudi Benetkam samim. Ancona, ki je prav v 16. stoletju doživljala .pmovti.t in je imela močne trgovske zveze z vzhodno obalo Jadrana, je bïla namreč ves ta , , ' P ï ™ : J- Gestrin, Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od 13. do konca 16 stoletja, Ljubljana 1965. 1--I1 ! L.Zontar, Villach — Nürnberg und der Südosten. Zur Wirtschafts- und Sbzialgeschichte ViUachs im 1). und 16. Jahrhundert, V Jahrbuch des Muséums der Stadt Villach, 1. Jahrgang — Neues aus Alt-villach, str. 100. • • 202 čas nasprotnica Benetk.3 V Pesarti pa se- je prav tedaj titrdila oblast gospodov iz Urbkm za Francesca Maria della Rovere, nasprotnüka lagunskega mesta.4 Velik del trgovine iz habsburških dežel, zlasti pa iiz slovenskega ozemlja, se je tedaj usmerjal v ItaSdijo in med pokrajinami, kamor je šlo blago iz vzhodnega oziram a severovzhodnega zaledja Tržaškega zaliva, so bile tudi Marke oziroma mesta vzdolž njihove oba/le, a (med njiinii tudi Ancona in Pesaro. Samo trgovina iz slovenskega zaledja v pristanišča Tržaškega zaliva in na Reko ter v obratno saner, iz njih v zaledje, je-že od konca 15. stoletja presegala 200.0OO tovorov blaga na leto.5 Mnogo tega bllaga je šlo ne samo v Benetke, ampak .tudi v že omenjeni dve mesti. Prav tako pa je od tam prihajalo blago tudi v slovenske dežele. V ankonskdh pomoirskiih, mitninskih in skladiščnih statutih6 ee omenja blago iz Ljubljane in iz slovenskih dežel. V Pesant se v istem času javljajo trgovci iz habsburških dežel in med njimi tudi iz Ljubljane.' Obratno pa so s svojimi 'trgovskiiimi zvezami segale v mesta rI ržaškega zaliva in na Reko najbogatejše patricijske oziroma plemiške rodbine iz mest v Markah, med drugimi tudi ankonska rodbina Ferducijev.8 Prav v tej vilogi in pomenu trgovine VL habsburških dežel z Italijo je gledati tudi poglavitno osnovo za precej širokopotezno -zamišljeni načrt nad­ vojvode Ferdinanda. Izbira Ljubljane in Beljaka za vmesne postaje na poti iz Italije proti habsburški, Nizozemski torej nikakor ni bila pogojena samo s prometno geografskih vidikov. Oba kraja sta Kila tudii važni izhodišči za trgovino proti Italüji. Prav v tej trgovini pa so začeli Hahsburžami že od zadnje četrtine 15. in zlasti od začetka 16. stoletja vedno bolj uveljavljati evojo fiskalno politiko. Pri tem so se njihove koristi povsem ujele s. težrijamii Trsta. č e so bili Habsburžani do tega časa več ali manj indeferentni do svojih pni-' etanišč, so poslej z vso odločnostjo podpirali zlasti Trs t in njegova prizade­ vanja, da bi pritegnit vso trgovino iz zaledja proti primmrskiim mestom in dalje v -Italijo na svoj trg. Z vsemi sredstvi srednjeveške gospodarske politike so usmerjali promet iz svojih dežel v Trst in druga svoja pristanišča. Sem je poslej vodila prisilna pot, zavarovana s sistemom mitnic in bolet ter so bili uveljavljeni novi miitminski Tedi in tarife, ki so koristili deželnoknežji blagajni in prometu proti Trstu. Vloga beneških mest v Istri, zlasti Kopra,- ki je do tedaj dominirali v trgovini s slovenskim zaledjem proti Italiji, je počasi upadala in vodilna vloga v tej trgovini je počasi prehajala na Trst. Kaj naj bi v tem boju proti ibeneškiim. istrskim mestom in proti, Benetkam samim še bolj koristilo Trstu /kakor to, da bi neposredno -vanj pritekala tudi trgovina iz čim večjega dei'a Italije. To še toliko bolj, ker se je z nastopom Karla V. proti Benečanom vendar kazala možnost, da bo njihov pomorski monopol na Jadranu doživel večji udarec. 5 Prim. M. Natalucci, Ancona aittraverso d Eccoli II, 1960, str. 12" si.; E.Spadolini, II Commercio, le Arti e la Loggia Ì de'Mercainti in Ancona, 1904, str. 57 si. * Prim. G. Vacca], Pesaro. Pagine di storia e di (tipografia. 1909. str. 103 si.; P. E. Vec- chioni, L a . vita e gosti Illustrissimo Sdg. Francesco Maria della Rovere di Frate Gratia de Francia. V -Bolletino della Società degli amici . . . 11-IV, 1924—26 str. 3t si.; R. Marcucci, Fran- cesco Maria (lolla Rovere, Parte 1 (1490—152?), str. 2S si. 5 F. Gestrin, o. e , str. 45 si. " E. Spadolini, o. e , str. 21 si.; isti-, Il 'libro della franchigia di Ancona (1471), v Atti e memorie della R. deputazione di storia patria per le Marche, voi. II, fase. IL, str. 117 si.; isti La loggia dei Mercanti in Ancona', Portocivitanova 1904, s-t-r. 14 si., sfcr. 50 si.; C. Ciavarini, Sta- tuti aneonita-ni del mare, del terz'enale e della dogana e patti con diverse nazioni, v| Fonti pe- la storia delle Marche pubblicate dalla Deputazione marchigiana di storia patria. Statuti — secoli XIV—XV, voi I. 18%. Archivio storico comuinale — Ancona: Libro sull'officio del fondichicro e suoi pagamenti ninformanti nel 1518, f 8 si., f 20 in f 2,1.. 7 Prim. V. Fabjančič, Zgodovina mestnih sodnikov in žiipanov v Ljubljani, I (tipkopis v Mestnem arhivu Ljubljanskem), str. 151: Leta 1510 je npr. ljubi jamski meščan Peter Reicher izvozil v Ancono in Pcsa.ro 150 tovorov.kož in 50 tovorov železnih izdelkov. Archivio di Stato — Pesaro- notaTska knjiga Milija Milioni iz 1. 1527 (RopertoTium instrumentorum et contraetum de prestiti — Anno 1527), f 387-7' in 411-11', f 15; notarska knjiga Bernardina Fattori (1536—39), f 60—62. F. Gestrin, Arhivi v Markah, ZC 18 (1964) str. 241. , 8 Prim, štiiridoseiinsko knjigo na Reki za leto 1537. kjer se omenja Nikolaj Ferducci (f. 6'-7, f. 22', 32'-3. 52). Francesco Ferducci (f. ll'-12) in Andrej, Ferducci (f. 20'21) — DAS. vic- arhiv F 1/74. ' 203 \ o , .stvari so se.zasukale.drugače im z miirom v Bologni so padli v vodo ... vsi lipi o zlomu-beneškega monopola. Tu je med drugim iskati tudi poglavitni vzrok, da se zamisel o tej pati proti Nizozemski ni začela uresničevati. Je pa vendar mogoče tudi z njo povezati povečani dotok .italijanskih trgovcev in podjetnikov v slovenske dežeCe, kjer niso samo trgovali, ampak so se v mestih tod celo naseljevali. V s c , to> k a r . s e , r a dejal, je samo dokaz več, kako so se prometne poti tudi v tem času, podobno kaEx oriente lux« je resnica, ki še v zgodovlimi večkrat ;-.n na različne načine ponavlja. V Rusiji, tej ogromni državi, vse'kipi in vire ;iu öimdalje in enakomerno ta proces traja, tem več solidnega in pametnega se bò izkristaliziralo iz njega. Mogoče je to prvi znak bližajočega se miru. Znak pa je tudi, da je demokratizem zmagal nad labsolutizmom in da le pametne, demokratične dr­ žavne in družabne uredbe imajo trajnost in bodočnost. Centralne monarhije visijo zdaj takorekoč v zraku, ker se ne morejo nasloniti niti na vzhod niti na zapad in vzdržale se bodo le tedaj, če se postavijo demokraciji na čelo, ne pa da ji služijo kot ovira. In demokracija pri nas ravno zahteva, da se re­ organizira država na demokratični podlagi, da se ne veže narodov na verige, ampak se jim da tako obliko samouprave, v kateri najlažje živijo in. prospe- rhajo. Zdaj ko se obeta Kirgizom, Sartom, Turkmenoem, Fincem in Laponcem avtonomija; ko bodo najbrže tudi Irci na pritisk Amerike dobili svoj »homerule«, ko se celi svet presnavlja v znamenju demokratične iin mirovne ideje ter bo treba vse.sile napeti, da uspemo v bodoči gospodarski konkurenci narodov, mora tudi naša država spolniti svojo prokleto dolžnost napram narodom, ki v njej stanujejo in ki so jo branili in s tern tudi napram samemu sebi. Mogoče se nam v prihodnji dobi obeta absolutizem kjapitalizma, to je dolarja, pfund- sterliinga in marke. Toda kakor je vsak nenaraven razvoj še pumpali, bo tudi nezdravo razvijajoči se kapitalizem. V enem največjih narodov sveta je še le sedaj prodrl duh Dostojevskega in Tolstoja na dlan! . Preustroj naše države p a bo gotovo tudi v zivezi z mirovnimi pogoji z naše rim nasprotne strani. Jaz me verjamem, da hi mi nasprotnike tako vigli ob .tla, da bi jim diktiiraili mir. Torej bo mir v za nas najboljšem slučaju rezultat obojestranskih koncesij. Med' postulate entente in -Amerike, katere politična moč in ugled ni za podcenjevati, pa spada tudi samooliTamba malih držav in pirosti razvoj in samoodločba malih narodov. In v tej ideji smo si mi mali narodi Avstrije in .Ogerske z nasprotniki edini, ker to tudi mi zahte­ vamo za sebe. To je tisti, mogočen vzvod, katerega se morajo naši politiki poslužiti, da nam priborijo -narodno samoodločevanje,. to je za nas narodno avtonomijo.. Če mi to tudi zahtevamo, se niti najmanje ne piregireškno proti 1* Zgodovinski časopis 2 0 9 integriteti države. Poslužiti pa se moramo tudi tega sredstva, ker imamo preveč zagrizenih nasprotnikov, da bi jih tako lahko spreobrnili za to naso zahtevo in рта-vo. Torej je dolžnost naših poslancev nastopiti z gotovim, enotnim in solidnim programom, ki naj vsebuje gori omenjene naše zahteve. Ta svoj program pa morate izvršiti na vsak način, naj vas napadajo in- tuhjo v vas kolikor hočejo, ker ta program je naše življenje m naša bodočnost, za katero se je treba z vso silo do smrti boriti. Narod je Ml prej tu kot država, je prej živel in obstajal kot ona in če je država v se strnila več narodov v višjo polii ti čno in gospodarsko obliko, se mora tudi pnlagoduti .potrebam elementov, iz katerih" fce sestavlja, ker drugače mi vredna, da obstoja. Nas program pa je treba tudi potom parlamenta razglasiti celemu svetu, d a vedo vsi "sovražniki in (prijatelji, kaj hočemo, da tudi oni zavzamejo proti nam svoje stališče, da vemo enkrat za vselej, kdo je naš prijatelj, kdo naš sovraž­ nik in se potem ravnamo. Izjaviti pa moramo tudi, da smo pmipravijem za to svoje življenje se boriti proti vsem zunanjim in notranjim sovražnikom do cladnjega moža. Naj se enkrat odloči naša usoda! Da se pa naše ljudstvo zave, kaj hoče, in kaj je potrebno, se m w a uprizoriti v to svrho intenzivna propaganda potoni - časopisja in od moža do moža! Poslanci v parlamentu pa nam morajo korakati na čelu, morajo poka­ zati feto korajžo, premišljenost in odločnost kot naši fantje v krvavi borbi pred sovražnikom. Še le 'tedaj se morete imenovati resnične zastopnike tega vrlega ljudstva.' Ali mi zamerite aH ne, povedal sem Vam kot postavnem zastopimiiku to, kar mi je ležalo na srcu in kar se je v tisočih drugih kuhalo v treh letih krvave in mučne vojne službe. Veselilo bi me, če že vsled previdnosti mi potrdite prejem mojega piisma, ki upam, da bo ušlo cenzuri in ki ga pošljean rekomandirano. Z vojaškim in slovenskim pozdravom udani Mihael Kosianjšek stud. trgovske visoke šole v Kölnu Dr. FRANCE GORŠIČ - DEVETDESETLETNIK Dne 5. julija 196? je dr. France Goršič, rojen v Ljubljani, ki živi že nekaj desetletij v Beogradu, dopolnil 90 let. Po poklicu pravnik, delujoč najprej v pravosodni, pozneje v upravni službi, se je v poletju svojega življenja posebno odlikoval kot strokovnjak za slovensko pravno terminologijo in kot komentator zakonov. Njegove prve razprave (1910—1920) pa že kažejo tudi nadaljno, širšo usmeritev zanimanja, deloma v pravno filozofijo, predvsem pa v specifične pojave pravnega življenja med Slovenci, na katere >je postal pozoren kot prak­ tičen pravnik (Agrarske zadruge in njih uprava pri nas, Slovenski pravnik 1910; O kasatorjih in njihovih pogodbah, prav tam 1914). Ko se je vedno znova rad vračal na vprašanje domačega prava, je čedalje bolj prihajalo do veljave zanimanje za zgodovinsko tematiko, v kateri ga najbolj privlačujejo pojavi samoraslega, starega (»nadanjega«) slovenskega prava. Potem ko je začel pred­ vsem s poročili o pravnozgodovinskih delih in pozdravil Dolenčevo odkritje gorskega prava, je z »Zupani in knezi v jugoslovanski pravni zgodovini« (ČZN 1929) prešel na samostojno razpravljanje s področja tiste vede, >za katero je pozneje začel odločno zahtevati naziv »zgodovina prava«, češ da je »pravna zgodovina« le s pravnega gledišča obravnavana politična zgodovina. Za usme­ ritev v raziskovanje samoraslega slovenskega prava so mu dajale največ snovi razprave in druge objave Metoda Dolenca o gorskih zborih. Ta snov je P o t a l a glavni predmet Goršičevega izredno plodnega znanstvenega dela po osvoboditvi. Z mestoma zelo opaznim nagnjenjem k slovenski pravno-historični terminolo­ giji, pa tudi z ostrim posluhom zanjo, je France Goršič izdelal nekaj obsežnih elaboratov, predvsem o slovenskem gorskem pravu, katerih celotna objava pa hi bila za katerega koli založnika pomenila vsaj zelo občuten finančni problem. Zato je imel Goršij mnogo več uspeha, ko jé začel okrog 1955 razvijati 210 svoje poglede v številnih razpravah, ki so bile objavljene v vrsti slovenskih m inozemskih strokovnih časopisov, med drugim tudi v Zgodovinskem časopisu (U rodbinski zadrugi kot izrazoslovnem problemu, ZČ XVI/1962). Goršičeve razprave so znanstveno zanimive kot zelo izvirne, včasih tudi drzne interpretacije sicer ze objavljenega historičnega gradiva. V njih so zasto­ pam koncepti ki v mnogem odstopajo od splošnega mnenja, jim pa ne manjka živahnega duha, neke notranje logike in svojevrstnega načina argumentacije. Gorsiceve razprave so jezikovno in stilistično odlično pisane; njihova kvaliteta je zlasti tildi v terminološka in pojmovnih .opredelitvah in v sistemizaciji materije, ki je v njih pregledno zbrana o posamezni temi iz precej raztresenih podatkov v literaturi in objavljenih virih. ^Goršičev plodni življenjski opus, usmerjen v jeseni življenja predvsem v Г о Г П Л Р ™ ¥ г S e C 0 ! g T ° n i s k I e n J e n - Na objavo čaka še vrsta rokopisov in ob 90-letmei želimo dr. Francetu Goršiču, da bi jih še mnogo dobil v roke v tiskani obliki. Sergij Vilfan " • • 2 1 1 V P R A Š A N J A I N D I S K U S I J A ODGOVOR NA SLOBODNIKOV DOPIS V ZGODOVINSKEM ČASOPISU XVIII V ZČ XVIII za leto 1964 je bil objavljen dopis artilerijskega podpolkov­ nika b. j . , v. v pokoju Jožka Slobodnika. V spremnih besedah se je uredništvo sicer distanciralo od tega dopisa, opozorilo pa je na Slobodnikove neobjav­ ljene spomine in izrazilo mnenje, da bi se z njiihovo pritegnitvijo in kritičnim preverjanjem »dognala popolna zgodovinska resnica o osvoboditvi Maribora«. Kot pisec razprave »Boj za Maribor...« v ZČ za leto 1961 sem v Naših razgledih 11. decembra 1965 grajali, da je uredništvo ta dopis objavilo in da se v tem posebnem primeru ni prej posvetovalo z menoj. Sebi, meni, Maistro­ vim borcem in še podpolk. Slobodniku bi prihranilo razne nevšečnosti. Tudi stvari zgodovinske resnice je ta objava škodila. Nobeden od tistih, s katerimi sem o Slobodnikovem dopisu govoirfl, namreč ni vzel uredniškega distanciranja od tega dopisa na znanje, najmanj pa Slobodnik. Vsakdo je videl predvsem dopis in da je ta dopis objavljen v znanstveni reviji, kakor je ZČ. Slobodni-' kove trditve so šele na ta način zadobile neko resnost. .Na mariborskem sestanku Maistrovih borcev 5. .marca 1966, (katerega se je udeležil :tudi Slobodnik in po siji raizmier še jaz, je bilo sicer vse postavljeno na pravo mesto. Toda odigovora na Slobodmikov dopis, dostopnega širši javnosti in .za tiste, iki berejo ZČ, še ni bilo. To nalogo moram hoičeš-nočeš, rad ali nerad, opraviti jaz. V stvarnem poiglledu odgovor ni težak, odgovarjali resno na trditve, za katere veš, da so neresne, pa nI lahko. Ze po dokumentaciji razprave »Boj za Maribor...« so vse glavne trditve v Slobodnikovem dopisu nevzdržne. Je pa še cela vrsta drugih spisov in dokumentov, ki to dokazujejo. Tu je zlasti tematska zbirka »Prevratni dogodki na Slovenskem Štajerskem 1918—1920« v Pokrajinskem arhiivu Maribor (odslej PAM), je nadalje nemška literatura, so razni spomini Maistrovih borcev, in zapis magnetofonskega posnetka zborovanja borcev za severno mejo 1918/19 z dne 5. marca 1966, ki ga hrani Muzej narodne osvoboditve v Mariboru. Glavna vsebina tega spisa je odgovor na trditve v Slobodnikovem dopisu. Po že omenjenem mmeniju uredništva pa bi bilo treba kritično preveriti tudi še trditve v Slobpdnikovh spominih. Ta mož je namreč za 40-letnico osvo­ boditve Maribora spisal »Spomine na osvobodilno borbo za Maribo.r s štajer­ sko, Prekrmirjem in Koroško v letih 1918 in 1919«, katerih en primerek je shranjen v Zgodovinskem arhivu CK ZKS, drug pa v Muzeju narodne osvobo­ ditve v Mariboru. Obsegajo 59 tipkanih strani in sem jih pregledal. To so popravljeni in dopolnjeni spomini, katerih pirvi koncept sem bral že leta 1957 kot urednik zbornika »Boj za Maribor in Štajersko PodraVje leta 1918/19«, ki naj bi izšel leta 1958 v Mariboru. Pripravljen sem bil objaviti jih, žetel oziroma zahteval sem le nekaj okrajšav in popravkov očitno napačnih, nesmi­ selnih trditev. Mož pa ne sanio, da ni hotel o tem ničesar slišati, temveč me je v dopisu K dne 10. marca 1958 celo opozarjal na nekak sklenjeni dogovor, »da ne bom ničesar objavljal, o čemer se ne bi preje posvetoval z -njim«. Tedaj sem mu spomine vrnil. Slobodnikove spomine torej dobro poznam in sem jih poznal že tedaj, ko sem pisal Tazpiravo »Boj za Maribor. ..« Z neko dobro gotovostjo morem trditi, da je prostor ZČ predragocem, da bi prenesel 213 kritično preverjanje celotnih Slobodnikovih spominov in da je vse, kar je v Slobodnikovih spominih kolikor toliko uporabnega, že objavljeno pod naslo­ vom »Kako smo rešili Maribor Jugoslaviji« v TV 15, št. 28-53/11964. V objav­ ljenem delu spominov nakazuje Slobodnik dejansko tudi že vse glavne trditve, ki jih v svojem dopisu v ZČ XVIII tako razantno postavlja. Ko v tem spisu kritično preverjam Slobodnlkove trditve v njegovem dopisu, opravljam s tem tudi delo kritičnega preverjanja glavnega dela v TV 15 objavljenih spominov. Na nekatera druga mesta, v objavljenem ali neobjavljenem delu spominov, ki so pa skoraj vsa manj važnega značaja, bom opozoril le mi­ mogrede. I. Kaj vse je privedlo Slobodmika do tega, da piše danes o Maistru tako sovražno ali omalovažujoče, da sebe postavlja na mesto, ki ga zavzema v slovenski zgodovini Maister in ga arivi je nekdaj priznaval tudi Slobodnik, more biti le predmet domnev alli obširnejše psihološke študije. Jaz bi se s tem ne ukvarjal rad. Maister je imel namen napisati knjigo o bojih za severno mejo 1918—1920 in je zbiral za to knjiigo gradivo 1er napisal tudi že .nekaj poglavij. Leta 1924 je razpošiljal udeležencem prevratnih dogodkov v Mariboru 1918/19 anketno listo s 30 (v prvi vrsti civilnim, a tudi vojaškim osebam) in drugo s 14 (samo vojaškim osebam) vprašanji, i Dvajseto vprašanje prve liste se glasi: »Katerim osebam pripisujete posebne zasluge'in zakaj: a) za osvoboditev Maribora, b) za osvobojenje drugih krajev in katerih«. Na to vprašanje odgovarja Slo­ bodnik: »Zasluga za osvobojen je Maribora je nesporno gospoda generala Ru­ dolfa Maistra . . . dalje: dr. Fran ja Rosine, profesorja Matije Pi rea, profesorja Frana Voglarja, dr. Karla Verstovštka, ravnatelja Ciirilove tiskarne J. Jerovška, ki so pripravljali prevrat, izvršili ga s postavitvijo generala Rudollfa Maistra, dajoč mu polnomočja, ki jih je kot generali Tabil. Oni so prevzeli vsekakor odgovornost za uspeh in neuspeh svojega podvzetja na sebe in ker je bil njihov uspeh kronan s popolnim priznanjem slovenskega naroda vsega onega, kar je njihov general z oboroženo silo zavzel, upravičeno pričakujemo, da se jim narod, čigar sinovi so vedno .bM, oddolži ematko, ikakor sie oddolžujejo drugi prosvetljeni narodi svojim zaslužnim možem . ..« Maister in Slobodnik sta si tudi dopisovala: a) »Kdo bi danes županoval v Mariboru, da ni bilo Vas«, tako piše Slobodnik Maistru iz Travnika, 1. V. 1928 (PAM), b) V nedatiranem pismu iz Travnika, po celotni vsebini sodeč iz druge polovice meseca decembra 1928 ali najkasneje iiz januarja 1929, poroča Slobodnik med drugim: »Meni je, kakor že rečeno, danes popolnoma vseeno, komu bo prisojena zasluga za osvoboditev Maribora — pešadiji ali artileriji! Država ne prizna ni jedrnim ni drugim ničesar . . . Moje je pa seveda neoma- jano in, če bo treba, tudi z dokazi podprto mišljenje to, da bi bili brez airti- leristov vsi skupaj zleteli iz Maribora. Ti artilerlsti pa niso nikakor mi Mari­ borčani in Štajerci vobče, marveč izključno Kranjci, če ta naziv še lahko primenimo. Da je pa vse skupaj uspelo in bilo kronamo z uspehom, je pa jedina iu neoporečna zasluga Faša, gospod general. (U.: podčrtal Slobodnik). Gospod general! Jaz sem že 1. XII. 1928 bil naprošen, da vam to ob priliki povem, obljubil sem to storiti, akoravno sem že to itak v vseh svojih pismenih poročilih ponovno naglašal. Storim to ponovno im prosim, da boste v svoji knjigi cenili della iz vidika stvarnosti ter da bo vsak dobil svoje in ne tujega« (PAM, citirano dobesedno z vsemi jezikovnimi napakami). Iz tega dopisa sicer izhaja, da je Slobodnik v tistem času postavil že nekatere trditve, ki jih najdemo pozneje v njegovih spominih in v dopisu v ZČ XVIII. Med Slobod- nikom in Maistrom je prišlo do nekega trenja. Maister je očitno grajal že tedaj nekatere Slobodnikove trditve, toda glavne zasluge za osvoboditev Maribora ' priznava Slobodnik generalu Maistru slej ko prej. c) V pismu iz Travnika, 25. marca 1952, piše Slobodnik med drugim: »Rad bi videl, da bi citai Valso knjigo, upam, da skoro izide! — Bodite uverjeni, gospod general, mojega neomejenega spoštovanja in globokega pre­ pričanja o neminljivih Vaših . zaslugah, koje bi bil pripravljen braniti do skrajnosti in skrajne nesebičnosti«. . 214 Tudi v vseh drugih pismih izraža Slobodnik Maistru svoje globoko spo­ štovanje in priznanje. II. Dve glavni trditvi Slobodnika v dopisu v ZČ XVIII pa sta: i. 'trditev, da je s * svojimi topničarji vojaško zasedel Maribor oziroma razorožil avstrijsko vojaštvo že v moči od 31. oktobra na 1. november 1918 in sicer tako, da je bilo v nadaljnjem treba Maistru in njegovim vojakom to,_ kar je priboril Slobodnik s svojimi topničarji že v tej noči, samo še varovati in 2. da kdo drug kakor on s svojimi topničarji leta 1918 v-Mariboru sploh ni izvršil »kakšnega prevrata aili revolucije ali razoroževainja«, ne v dneh okrog 1. novembra ne pozneje. Niti v enem Slobodnikovem .poročilu aili pismu, ki so shranjeni v PAM, ni teh trditev. Ad 1) V že omenjeni tematski zbirki v PAM je dvoje Slobodnikovih poročil, ki opisujeta dogodke okrog 1. novembra; poročilo z dne 15. novembra 1918 in drugo z dne 11. novembra 1919. Prvo poročilo je poslal Slobodnik na ustno povelje (generala Maistra, drugo pa na njegov oziroma Štajerskega obmejnega poveljstva telefonični ukaz, .tako je napisano. Obe poročili sta . tipkopisa, od Slobodnika lastnoročno podpisana. Prva im skoro cela druga stran poročila z dne 13. novembra 1918 sta v glavnem, popravljeni le jezi­ kovno, natisnjeni v Maistrovem članku »Kako sem postal gospodar Maribora« (Slovenec, 1. novembra 1928). V poročilu z dne 15. novembra 1918 opisuje Silobodnik, kako so se on in še nekaj drugih artilerijskih, podčastnikov pripravljali na »državrni udar«, a da so pri tem računali tudi na pomoč 26. strelskega polka (Schützenregimenit), sestavljenega iz štajerskih Slovencev. Na to pa pravi (citirano dobesedno po originalu v PAM, jezikovno nepopravljeno) : »Dne 1. 11. t. 1. povabljen sem bil po gospodu prof. Voglairju (U.': pravilno bi bilo po sinu prof. Voglarja) v Narodnem domu na posvetovanje, kjer sem, mogel le z veseljem konstatirati, da je naš na tihem pripravljen sklep res že v vodji gospoda majorja Maistra uresničen. Dobil sem od zadnjega nalog pò kosilu zbrati celo nadomestno bitnico, nemško .moštvo razorožiti in jih odpustiti, ostanek pa strniti v naše vrste.« V nadaljnjem pripoveduje Slobodnik, da so bili nemški topničarji 128. topniškega polka po primernem pouku takoj pripravljeni oditi^ Slovenci zlasti Kranjci, pa da so se mu pridružili. »Bilo nas je okrog 70.« pravi Slo­ bodnik. Ob 15. popoldne so zasegli vse topove, konje lin konjsko opremo tudi 106., »nemško čutečega poljskega havbičnega polka«. Vojaki 47. pp. (U.: po večini štajerski Nemci, v znatnem številu .tudi Slovenci) so svoje barake južno od Drave (U.: njihova glavna vojašnica pa je bila severno od Drave, takoimenovana dravska vojašnica) sami zapuščalli. Popoldne nato je odšel Slobodnik v Narodni dom in generalu Maistru o vsem tem raportiral. Iz Slobodnikovega poročila dine 15. novembra 1918 torej jasno izhaja, da se je vse to, kar naj bi se po njegovih sedanjih trditvah dogodilo že v noči od 31. oktobra na 1. november, dogajalo šele i. novembra, da je nadalje začel Slobodnik z akcijo šele na povelje generalki Maistra in da mu je o svojem delu raportiral 1. novembra popoldne. Poročilo z dne 11. novembra 1919 vsebuje vse iste bistvene trditve Slobod­ nika, le z nekaterimi dopolnitvami. Pripoveduje o praznovanju vstajenja Jugo­ slavije 29. oktobra v Narodnem domu v Mariboru in pravi: »Na vprašanje gg. dr. Rosine in prof. Voglarja, ako bi jaz lahko z anteïerijo zasedel magistrat in razgnal 47. pp., sem odgovoril: da. Ta dan sem šel s trdnim sklepom domov, da bi že jutranji dan vihrala naša belo-pllava-rdeča z magistrata. To se sicer ni zgodilo ta dan, menda zato ne, ker mi imel Narodni svet še dovolj jasnih poročal in že smo misilili, da smo zastonj pričakovali svobode, ko .mi prinese dne 1. novembra sinko prof. Voglarja pismo, kjer me je pozval, naj pridem takoj v Narodni dom, da dobim tam nadaljnje instrukci je. . . Stekli smo jaz, Knavs in četovodja Mejač v Narodni dom, kjer sem morail le z veseljem kon­ statirati, da je naš na tihem pripravljeni sklep res že v vodji gosp. majorja Maistra uresničen. Dobil sem od zadnjega nalog, takoj po kosilu zbrati celo 215 nadomestoo bitnico, nemško moštvo razorožiti in ga odpustiti, ostanek pa strniti v naše vrste.« V odgovorih na listo 14 vprašanj (stavljenih le vojaškim osebam, Slobodnik je torej dobil od Maistra obe listi) iz Velike Kikinde 12. in 15. marca 1924 (na­ vedena sta dva datuma) Slobodnik sicer že ostro poudarja svoje zasluge, neka­ tere trditve je mogoče imeti že za predhodnice trditev v spominih "in v dopisu v ZČ, toda glede časa svoje akcije tudi v teh odgovorih' zatrjuje isto kakor v navedenih poročiilih. Takole pravi: »S peščico teh svojih ljudi — tovarišev razgnai sem 1. 11. 1918 nad 1000 mož močni nadomestni bataljon 47. pp. (U.: v poročilih pravi, da so se že sami razhajali}, näd 300 ljudi močno dopolnilno 'baterijo havbičnega polka 106, nad 300 ljudi močan nadomestni eskadron 5. dragonskega polka (U.: spomini dragomca Alojza Rijavca, prepis pri meni, o tem drugače) . . . Le s takmi možmi m s tako voljo sem mogel že 1. novembra 1918 izvestiti generala Rudolfa Maistra pred Narodnim svetom v Narodnem domu do štirih popoldne, da sem desni breg Maribora zasedel, vse trupe razo­ rožil, Nemce poslal domov,, a Slovane zadržal.« V spominih, Objavljenih v TV 15, št. 30/1964, sicer pomakne Slobodnik začetek svoje akcije že na zgodnje aure 1. novembra, v dopisu v ZČ na noč od 31. oktobra na 1. november, v dopisu »vladi, SRS« z dne ?.. 5. 1966 pa celò samo na 31. oktober. Pa tudi po nemških virih oziroma po nemški literaturi je potrjeno, da se v noči od 31. oktobra na 1. november ni zgodilo nič takega, kar naj bi bistveno spremenilo vojaški položaj z dne 31. oktobra in 'kar naj bi Nemci občutili kot vojaško zasedbo Maribora po Slovencih. Tu mislim predvsem dve knjigi, Frei­ heitskämpfe in Deutstchösterreioh, ki sta izšli v Berlinu leta 1941 in 1942 Im Auftrage des Oberkommando® des Heeres, posebej sitran 1"6—22 v L in stran 70—122 v IL knjigi ter spis častnika mariborske Schuitzwehr Franca Russa »Erinnerungen an Marburg's Kampf und Fall, der Landsmannschaft der Unier- steirer in Graz angeeignet (Graz 1937, ciklostili, PAM). Obe knjigi F.reihets- känupfe in Deutschösterreich opisujeta dogodke 1. novembra kot tiste dogodke, ki so bili v položaju v iteh prvih prevratnih dineh odločilni. Russ pripoveduje (str. 21—36), da so imeli častniki 47. pp„ sami Nemci, 51. oktobra v igo'stilni Schneider v Nagystraße posvetovanje. Po govorih raznih častnikov, med nj"'mi tudi pisca Russa, so sklenili, da je treba .taikor poslati k Vrhovnemu povel istvu v Baden (Oberkommando des Heeres) in k Militärkommando v Gradec depu­ tacijo dveh častnikov, da dobita navodila- za nadaljnje ravnanje. Določena sta bila Ruse in dr. Triebnig. Zaradi prometnih težkoč p a se nista mogla odpeljati že 51. oktobra ali ponoči na 1. novembra, temveč, tako pripoveduje Russ, »erst beim. Morgengrauen des 1. Nov.«. Niti z eno besedo me omenja Russ. da se ie v noči od 31. oktobra na 1. november, ko sta on in dr. Triehnig iskala vlak, s katerim bi se odpeljala v Gradec, zgodilo kaj takega, kar naj bi bistveno spremenilo' vojaški ipoložaj 51. oktobra v Mariboru. Prišla sita nato samo. do Gradca in se zglasila najprvo pri Militärkommando. Tam sta zvedela, da so odposlali v Maribor že nekega polkovnika z vsemi potrefoniimi pooblastili, da ustrezno ukrepa. Po razgovorih še ž raznimi drugimi odločilnimi osebami, in po zagotovilih posebej vojaškega pooblaščenca pri Wohlfartsausschussu. to je novi provizorioni deželni vladi, poslanca dr. Einspinnerja, da za Maribor ni nobene nevarnosti in da Nemška Avstrija nikdar ne bo žrivovaila dravske lini­ je ter da naj odposlanca vplivata v ;tem smislu na nemško vojaštvo v Maribo­ ru, sta se Russ in dr. Trietonilg vrnila popoldne i. novembra v Maribor. In šole sedaj, torej popoldan 1. novembra, ugotavlja Russ, da sta našla z dr. Triebni- gom popolnoma spremenjeno situacijo. »In den wenigen Stunden unserer Abwe­ senheit von Marburg — torej od jutra 1. novembra pa do popoldanskega po­ vratka — hat sich das Geschick der alten deutschen' Draustadt entschieden«, tako piše Russ. Pri Slobodniku gre torej za spominske alli iz kakšnih posebnih motivov izvirajoče premike v trditvah zelo bistvenega značaja; od /poročil 1918/19 in odgovorov 1924 do spominov, napisanih leta 1957/58 in dalje v dopisu v ZČ XVIII leta 1964. Nemških virov oziroma nemške literature pa Slobodnik tako •216 in lako ne pozna. Svojê spomine .piše oziroma postavlja trditve izključne na podlagi samega sipom/ina, kakor io kot posebno odliko' v svojih spominih izrec­ no poudarja (primi. str. 53). Tudi sicer je Slobodnik zelo enostaven, močno samozavesten., skrajno ego- centričen mož. Misli, da je imel 1. novembra pregled čez celotno dogajanje y Mariboru in da se to, česar ne ve, 'kjer ni bil poleg, ali sploh ni zgodilo ali pa je vsaj dvomljivo, da se je zgodilo. Vobče mi imeli v tistih dneh anarhije, ko se je stara oblast rušila in se nova šele uveljavljala, nihče pregleda čez vso situa­ cijo v Mariboru ali o njem, gotovo pa- Maister več kakor Slobodnik. Zato se izraža Slobodnik v svojih spominih zlasti o nekaterih najvažnejših dogodkih ' tega dne ali .naslednjih dni zelo nejasno., z dvomom in nevero, kolikor jih sploh omenja: o konferenci višjih častnikov vseh vojaških formacij v Mariboru, ki jo je sklical štacijski poveljnik (Siatiomskommandani) polkovnik Holiìk in se je-Maister na /tej konferenci polastil štacijskega poveli jsiva, nemški častniki pa so se mu uklonili; o prvem povelju, ki ga je razglasil .general Maister kot novi štacijski poveljnik in v katerem zapoveduje, da se mora nemško vojaštvo, ki je doma na ozemllju severno od določene črte, zbrati v dravski vojašnici in do 3. novembra zapustiti Maribor, ter o tem, da je 3. novembra nemško vo­ jaštvo tudi dejansko odšlo. Nič me ve povedati o formiranju p.rye čete slovenske vojske v meljski vojašnici, to je vojašnici štajerskega slovenskega 26. strelskega polka takoj po omenjeni konferenci in nič ne ve o tajni seji maimborskega občinskega odbora v dopoldanskih urah 1. novembra, na kateri so pretresali nastali položaj in je npr. podžupan Kairel Nasko predlagal, da. občinski odbor zahteva, da se vojaštvo v Mariboru (Slobodnik pa trdi, da 1. novembra ni bilo v Mariboru nobenega avstrijskega vojaštva več) podredi mesbnemu svetu. "V razpravi »Boj za Maribor...«, ZC XV, opisujem vse te dogodke z navajanjem nekaterih, glavnih dokumentov na strani 87—95. Naj y tej zvezi opoizo-rim še na nekaj spominov Maistrovih boircev, posebej poveljnika 1. slovenske čete, nadpor. Joža Malienška (njega pohvalno omenja v svojih spominih celo Slobod­ nik), pri razorožitvi Schutzwehr 23. novembra 1918 poveljnika v IV. sektorju (Pobrežje) in na spomine nadpor. Ivana Gračnarja, voditelja pirvih slovenskih vojaških demonstracij v Mariboru 29. oktobra 1918, pni razorožitvi Schutz­ wehr 25. novembra 1918 poveljnika v III. sektorju (glavni kolodvor, spomini so pri piscih in prepisi pri U.). Malenšek kot očividec pripoveduje o »alarmu, ki ga je izapovedall trobiti Maister na dvorišču mdljske vojašnice .takoj po končani štacijski konferenci in o Maistrovih prvih izjavah pred zbranim vojaštvom 26. strelskega polka, v katerih poziva slovenske vojake, »maj še dalje opravljajo svoje dolžnosti, dokler ne bodo zavarovane meje nove domovine«. Za povelj­ nika kad.ra 26. strelskega polka je poslavil stotnika Vaupotiča, ta pa za po­ veljnika'prve čete nadpor. Joža Malenska. Nato je (to pa po drugih virih: Maistrovi članki, Slobodnikovo poročilo 15. novembra 1918 in 11. nov. 1919!) odšel Maister v Narodni dom, kamor je bil povabljen tudi Slobodnik in kjer je dobil prva navodila za svojo akcijo. Gračmar označuje Maistrov nastop na štacijski konferenci med drugim 'takdle: »Nihče me bi smel .zamikati dejstva, da je on — general Maister,— dine 1. novembra 1918 ma dakrat še nemškem štaoijskem poveljstvu piroglasl Maribor za jugoslovansko posest in iprevzel v imenu Jugoslavije vojaško poveljstvo nad mestom in vso spodnjo Štajersko. Navzoči štacijski poveljnik polkovn. Hoilik, brigadir Schimmerer in poveljnik 26. str. polka' polkovn. Kobalinski so podali izjave priznanja Maistrovega vr­ hovnega poveljstva. S tem. je bil! postavljen temelj za vse nadaljnje akcije v smeri utrditve severne meje. Priznam, Maistrovo dejanje je bilo izredno tve­ gano; če me bi bil uspel, bi bila usoda Maribora in verjetno večine ozemlja spodnje Štajerske ravno tako odločena, toda ne v našo korist. Le pod učinkom velike depresije, v kateri se je lakirat nahajal nemški del mariborskega prebi­ valstva zaradi izgubljene vojske, si je mogoče predstavljati, da je Maister uspel. Ta psihološki moment je trajal samo kratek čas, verjetno samo dotično dopoldne, ko se je to zgodilo. General Maister ga je izkoristil in s tem postal nesporna avtoriteta in priznan vodja! To - dejanje generala Maistra je bila izključno njegova osebna zasluga, katere mu ni mogoče odrekati.« 217 Tudi nemška literatura (npr. Freiheitskämp'fe in Deutschösterreich II, str. 72) vidi v nastopu Maistra na tej konferenci in na (konferenci na okrajnem g'! a varstvu nekaj u>r pozneje odločilni dejanji za usodo Maribora v položaju okrog- 1. novembra. Kar se tiče Maistroveg-a povelja, da mora nemško vojaštvo zapustiti Mariboir m dejstva, da se je nemško vojaštvo temu povelju pokorilo (tako tudi nemški viri in literatura: Freiheitskämpfe in Deuitschösterreich II, str. 116—117, Russ, str. 37, sejni zapisnik maribo'rskega občinskega odbora 18. novembra 1918) naj v tej zvezi citiram iz pisma dr. Igorja Rosine z dne 21. marca 1961 z nekaterimi kritičnimi opazkami in stvarnimi opozorili ter dopol- .nitvami k moji razpravi »Boj za МагЉот...« Je tale stavek: »Še danes jih vidim, s kakim olajšanjem smo jih popoldne tega d/ne (U.: to je 3. novembra) gledali skozi okno stanovanja, ko so odhajali na vlak in v Upnico. S to silo je dne 2. 11. Fröhlich (U.: Hauptmamn, nemški nacionalist, poveljnik nemškega vojaštva, ki je zapuščalo Maribor) še razpolagal vsaj po temei almo; nasproti njej je po tvojih navedbah- razpolagal Maister s 7 častniki in 87 vojaki na ilevem bregu Drave (v meljski vojašnici) in 70 vojaki, ki jih je imel Slobodnik na desnem bregu Drave. Slovenci so bili torej številčno dvakrat slabši in razen tega v povsem ponemčenem mestu.« Šele z odhodom tega nemškega vojaštva je bilo završeno delo, ki ga je opravilo sOovensko vojaštvo z Maistrom 1. novembra. Slobodmiik vsega tega noče priznati, ker bi moral svoje spomine sicer 'bistveno popraviti ter dopolniti, Kljrab temu so to resnična dejstva in je po njih ovržena zlasti trditev v Slobod- niikovem dopisu v ZC: da ni bilo v 'Mariboiru 1. 11., 1918 niti enega avstrijskega vojaka ali oficirja več. Kar se tiče številke 140, k i jo navaja Slobodnik Y spo­ minih in v dopisu v ZČ, je ta številka v nasprotju s številko, ki jo navaja v zgoraj omenjenih poročilih z dne 15. nov. 1918 in 11. nov. 1919, kjer govori o okrog 70 topničarjih. V nasprotju je s številkami, ki jih navaja v. pismih Mai­ stru, kjer našteva imena tistih, ki zaslužijo priznanje prostovoljstva in voja­ ške discipliniranosti. V pismu iz Travnika, l . 'maja 1928, npr. pravi Slobodnik: »Od artilterijstva so samo oni delali za nas, k i imajo v redu odpustni list.« Nato našteje 30 imen. Častniški namestnik (Offizierssitellvertreter) Drago Žo­ har, ki je bili poleg poročnika Antona Vovka pravi vojaški organizator prvih slovenskih 'topničarjev v Mariboru (Slobodnik je bil Tačunski podčastnik, Redl­ inings Unteroffizier, intendant) navaja v svojih spominih (PAM), napisanih sicer tudi šele leta 1937 (pač pa ima nekaj zanimivih navedb in trditev o Slo- bodniku že v odgovorih na 14 vprašanj iz leta 1924), da je 1. novembra ostalo v topniški vojašnici približno 48 slovenskih topničarjev. Tudi številka 70, ki sva jo Maister in jaz povzela po Slobodnikovem poročilu 15. novembra 1918, je torej zelo dvomljiva. Ad 2) Situacija 1. novembra v Mariboru v splošnem, množično, ni bila si­ tuacija razoroževanja. Zadnje dni oktobra in v naslednjih dnevih je v Ma­ riboru kakor povsod v Avstriji tako pr i civilnem prebivalstvu kalkor med vo­ jaštvom vladalo razpoloženje velike vojne naveličanosti, bližajočega se kon­ ca vojne. Vojaštvo je po veliki večini samo čakaik>, kdaj bo moglo oditi do­ mov. Izjeme so bili samo posamezniki ina slovenski kakor na nemški strani, ki so «e zavedali, zakaj v nacionalnem pogledu V Mariboiru gre. Razorožitev v pravem pomenu te besede je odvzem orožja nekomu, ki nosi orožje z na­ menom ga uporabiti in ga nerad ali le v to prisiljen odda. Bilo j e nekaj primerov, da so nemški častniki protestirali proti razpuščanju nemškega vo­ jaštva, da so zahtevali npr. za izročitev orožja, alasti topov, potrdila. To pa je tudi vse. Ko torej Slobodnik govori o nekem zasedanju — to je njegov iz­ raz — to je razorožitvi »več tiisočev do zolb oboTOŽenih pripadnikov avstrijske vojske« je to nesmisel, nesmisel tako glede »zasedanja« več tisočev kakor gle­ de oboroženosti do zob. To izhaja že iz samih Slobodnikovih poročil leta 1918/19. Množična in v narodnoosvobodilnem (gre namreč -še za razorožitev transportov na domove se vračajočega avstrijskega vojaštva raznih narodnosti) pogledu odločilna razorožitev v pravem pomenu te besede je bila v Mariboru le razorožitev Schutzwehr v jutranjih urah 23. novembra 1918, ki se je izvršila 218 na pritisk rezervnih častnikov — Slobodinika n i bilo med njimi — m na po- vellje generala Maistra. V dopisu v ZČ Slobodnik sicer zanika, da je Maister sploh kaj razoroževal. V neobjavljenem delu spominov, str. 32—33, pa piše: »22. novembra je Maister poklical vse komandante k sebi. Prisotni so biLi tudi or­ gani njegove civilne uprave, kakor glavar Lanjšič, policijski komisar Senekovič, načelnik za prosveto in še neki drugi. Tudi načelnik generalštaba Jernej An­ kerst ter njegov pomočnik kapetan Koser ter adjutant MravJjak so bili navzoči. Prvo nas je generali Maister vse zaprisegel, da bomo to, o čemer bomo sklepali, držali v stragi tajnosti. Po položena prisegi, nam je nanizal svoj sklep, da razorožimo 23. novembra zjutraj pred budnico Zeleno gardo, pa bilo tudi. da se preliva kri. Vsi smo enodušno odobravali ta sklep im pritrdili, da izvedemo plan razorožitve do kraja, če bi nas stalo tudi naše življenje. Načelnik prosve- te — menda profesor Poijanec — se je oglasil končno k beseda, apeliral na nas Slovence, posebej še na vojaški ponos in pristavil: .Narod, ki za svojo svobo­ do ni pripravljen preliti svoje krvi, iste ni vreden!' General Maister nas je še obvezal, da do izvršene razorožitve ne smemo zapuščati ne svojih edinic ne vo­ jašnic pa nas razpustil.« Slobodnik nato opisuje prispevek topničarjev pri tej razorožitvi. O tej razorožitvi pišejo še razni drugi slovenski in' nemški pisci. V moji razpravi »Boj za Mariboir...« je opisana na straneh 114—117. »S to razorožitvi­ jo je bil Maribor drugič zavzet«, piše Slavic (Državni prevrat v mariborski ob­ lasti, zbornik Slovenci v desetletju. 1918—1928, str. 236). Kaj se godi, s Slobodmi- kom, ki že od pisanja spominov do dopisa v ZČ talko spreminja svoje /trditve? Slobodnik govori o zasedbi vseh vojaških objektov na južnem, desnem bregu Drave, povrhu-pa še ò zasedbi magistrata in glavne pošte, ki sta na levem, severnem bregu Drave. Govori tako, kakor da je bil glavni del Maribora, to je tisti del, v katerem so bili glliavni oblastni organi, poslopja s sedeži teh obflastnih organov, na desnem in ne na levem bregu. Dejansko je bila nje- gova pozornost od vsega početka obrnjena predvsem na skladišča, na to, da prepreči raznašanje, 'krajo, торашје hrame, obleke, orožja. Bil je pač računski podčastnik, intendant. Vse to je iz njegovega pripovedovanja v spominih ria strani 11 in na sitrani 18—20 jasno razvidno. Saj govori predvsem o zasedanju ražinih skladišč. Tudi .to je bilo važno delo, ki upravičuje Slobodmika, da" se ima za zaslužnega za osvoboditev Maribora. A itudi to delo ni opravljal samo Slobodnik s svojimi topmičarji. Odliočjilnega značaja pa vse to ni bilo uiti za situacijo 1. novembra. Vojaških objektov, kjer je pričakoval odpor, se je Slo­ bodnik -izognil, po (lastnem pripovedovanju mpir. .kadetnice, višje vojaške realke na desmem bregu Drave. Štacijskega povelljstva sploh ne omenja, o dravski vojaš­ nici govori zelo nejasno, v melijski in ikomjenitški vojašnici, (kri; pa je bila na desnem bregu Drave) so opravili drugi. V barakah na desnem, južnem bregu Drave, v katerih je bilo tudi kadrovsko vojaštvo 47. pp., mu mi bilo rtreba prav nič »za­ sedati«,, razoroževati, ker se je vojaštvo samo razšlo, k a t a r pripoveduje sam Slobodnik na strani 19 svojih spominov in v svojih poročiilih iz leta 1918/19. Njegove trditve v ZČ XVIIÎ so tudi v tem v nasprotju s spomini. Kar sé tiče magistrata je znano, da je bilo mariborsko občinsko zastopstvo razpuščeno in postavljen slovenski komisar šele 2. januarja 1919 (»Boj za Maribor ...« str. 132). To je zasedba magistrata. Do tega časa je vladal nemški župan Schmiiderer zelo neovirano, občinski odbor in svet sta še shajaüa na sejah in kovala načrte proti Jugoslaviji, za pmipadnoat k Neimšlki Avstriji. Glavna in kolodvorska po­ šta sta prišli v slovenske токе, dobili slovensko vodstvo, po .razorožitvi 23. no­ vembra (Boj za Maribor str. 123). Mariborska Straža 29. novembra 1918, št. 93 piše: »Spremembe pri vodstvu mariborskih posi. V četrtek, dme 28. novem­ bra, so se v navzočnosti slovenskega časitništva izvršile naslednje osebne spre­ membe pri mariborskih poštah: Vodstvo glavne poste štev. I je prevzel namesto Ferdinanda Tschecha poštni nadkontrolor Ludovik Josek, vodstvo kolodvorske pošte je prevzel namesto Teodora Nendla poštni kontrolor Jakob Novak. Obe pošti posilujeta v redu naprej.« i V dopisu v ZČ zožuje Slobodnik boj za osvoboditev Maribora samo še na dogodke 31. oktobra in 1. novembra. Že v spominih je mogoče zaslediti to ten- 219 elenco, le, da iše ini dosledno izvedena. Saj piše. kakor smo videli, tudi o razoro­ žitvi Schutzwehr 23. novembra in še o marsičem drugem. Iz razprave »Boj za Maribor ...«' v ZČ XV pa je, mislim, dovolj jasno razvidno, da osvoboditev Maribora po prvi svetovni vojni ni dejanje enega samega dne, temveč je boj, & 1 У Ј Ч z i dofljši 6 a s - D e ' J a n J a *• movemina 1918 so bila za situacijo v teh prviih dneh prevrata nedvomno odločilnega značaja. Maribor pa je bil v veliki nevarnosti tudi še po 1. novembru. Ce ne bi bilo Maistrove odločnosti, v prvih tednih tudi jasnovidnega odločanja Narodnega sveta za Štajersko, če ne bi bilo zlasti mobilizacije, zaradi katere je bil Maister od Narodne vlade v Ljubljani ^ • Р Ј Ч ? 6 n e , b l М о nie&me avtoritete, znatne politične sposobnosti, njegovega psihološko zelo posrečenega ravnanja z Ijtrdmi, če ne bi bilo odločnih in dli- scipliniiTanih vojakov -novega Mariborskega pešpollka, sestavljenega iz štajerskih Slovencev, bi bil Maribor tudi v mesecih po 1. novembru večkrat v resni ne­ varnosti. Slobodnik vsega tega noče in tudi ni zmožen videti. Slobodnik vidi samo j 1. oktober in 1. november 1918ä sebe 1er svoje kranjske topničarje V točki 2 svojega dopisa v ZČ zatrjuje Slobodmik .tudi. da je bil 1. novem­ bra postavljen za komandanta desnega brega Maribora od članov Narodnega s\eta, s owner hoče reči, da pravzaprav ni bil pod neposrednim poveljstvom ge­ nerala Maistra. Ta trditev je brez vrednosti že zaradi tega, ker sam prizanava da je zadevno pooblastilo — kolikor je res, da je imeli tako vsebino — napisano od posojiilniskega tajrifika Piska (ki pa je bil za člana Narodnega sveta koopti­ ran pravzaprav šele 2. novembra), podpisal dejansko Maister. Naj se Slobodnije se tako otepa, tudi on je bil »Maistrov borec«. Kako slabo je Slobodnik poučen o nekaterih važnih dejstvih tistega časa, kaže tudi njegova trditev da se je JNarod.ni svet za Štajersko 1. novembra 1918 šele formiral, ko je iz sejnih za­ pisnikov Narodnega sveta za Štajersko (PAM) jasno razvidno, da je bil konsti­ tuiran ze 26. septembra 1918. III. Kaj je Slobodniika navedlo ali zavedlo, da v svojem dopisu v ZC s takim poudarkom govori o svoji revolucionarnosti in o razglasitvi slovenske republike, ne bi hotel govoriti, ugibati. V neobjavljenem delu svojih spominov je glede revolucionarnosti mnogo bolj krotak. Na strani 20—21 pripoveduje o cesarju Karlu, ki da se je s svojim manifestom (U.: Slobodnik očitno misli ce­ sarjev manifest 16. oktobra 1918) in s tem, da je »izrecno razrešil vse svoje dr­ žavne organe, posebej pa oficirje in vojake, njihove službene prisege in njemu obvezne zvestobe, pozivajoč jih, naj to zvestobo prenesejo novim svojim drža­ vam, izkazal za nadpovprečnega viadarja in državnika«. Nadalje pravi- »Mi torej v izvrševanju svoje državljanske dolžnosti nismo bili (revolucionarji ali puntarti kakor so nas hoteli voditelji spodnještajerskega nemčurstva svetu pri­ kazati« iMe gre za vprašanje zgodovinske točnosti vsega tega, kar tu Slobodnik pripoveduje — le kako je z njegovo revolucionarnostjo? In zopet isto: od ene clo droge izjave je Slobodnik zmožen postaviti povsem nasprotne trditve. O kakšni razglasitvi slovenske republike, o čemer pripoveduje Slobodnik v svojih spominih in v dopisu ZČ, v svojih poročilih iz 1. 1918/19 ne govori V novembru 1918 je bila politično formirajoča ideja jugoslovanska, v njenem po­ menu »proč od Avstrije!« :in politične združitve s Hrvati in Srbi', za mnoge res tudi republikanska, a vendarle jugoslovanska. Slovenska repaibiika je prido- oitev •narod.noosvobodiO.ne vojne v letih 1941-1945. Čemu vse to? Slobodnikova značilnost je pač v tem. da se v vsem. kar naj bi ga ; prikazalo kot nadvse zaslužnega, bojevitega im revfhicii.onarnega borca stopnjuje v naslednjiih letih od ene do druge izjave. Maister nikjer ne govori, da je napravil revolucijo. Svoj prvi članek o do­ godkih 1. novembra naslavlja »Kako sem postal gospodar Maribora«, svoj zadnji olanek z obširnejšim opisom teh dogodkov pa z naslovom »Prevrat v Ma'mboru 1. novembra 1918« (PAM). V vsem pisanju Maistra se opaža prehaja­ nje od subjektivističnega v zgodovinsko obravnavanje dogodkov tistih dni, pri btobodniku prav nasprotno. IV. Slobodnikov delež v akcijah vojaškega zasedanja Maribora 1 no­ vembra 1918 .HI v nadaljnjem dogajanju v Mariboru sem v razpravi »Boj za Maribor...« oplisal na podlagi Maistrovega članlka, »Kako sem postal 220 gospodar Maribora« (Slovenec, i. novembra 1928), Maistrovih spominov pod nasflovom »Prevrat v Maribora dne 1. novembra 1918« (PAM) in kolliko sem mogel, po Slobodnikovih spominih. Izmed vseh piscev, predvsem piscev spominov, prav Maister piše o Slobodniku najbolj pohvalno in priznakio. Aii je znanstveno neoporečno, da sem se pri opisu Slobodniikoye dejavnosti oprl toliko na Maistra, pa je vprašanje. Spomini drugih Maistrovih borcev cimemjajo Slobodmika namreč izelo mimogrede, mnogi isplloh me, ne­ kateri opisujejo iste dogodke zelo drugače kakor Slobodnik in ne govore nič kaj pohvalno prav o njegovih vojaško organizatoričnih zmožnostih, npr. že ome­ njeni častniški namestnik Drago Zohar. Kar me posebno preseneča in mi daje misliti, pa je dejstvo, da ne omenjajo Slobodnika v svojih spominih na dogod­ ke 1. novembra v Mariboru ali pozneje niti ne nekateri vojaki, ki so bili v vo­ jaških objektih južno, torej na desnem bregu Drave, kjer je bilo po vsem pisa­ nju Slobodnika njegovo glavno akcijsko področje. Tedanji kadet, v času pisa­ nja svojih spomiiinov leta 1958 generalpodipofükovnik Božidar Kravt (kopija spo­ minov pri meni), Slobodnika sploh -ne omenja. Prav tako ne omenja Slobodnika tudi ne tedanji kadet, v času pisanja svojih spominov 1958 viceadmiral Josip Čemi (kopija spominov pri meni). Cerni piše med drugim: »Po mom saznanju, akcija obezbedjenja slovenske vlasti u Maribo,m potekla je iz domobranske ka­ sarne u Melji pod rukovodstvom гаашшvodnog kapetana Maistera (U.: Maister je b i ob prevratu major in poveljnik 26. črnovojnliškega okrožja) koji je u samom početku razpolagao sa do 30 pouzdanih domobrana. Zajedno sa pitomci- mia vojne irealke generali Malister je iraspofiagao jedino orgamizovanom snagom u Mariboru, koja je mogla da obezbedli slovensku vlast 1 u koranu uguši svalki- pokušaj mariborskih Nemaca da se organiziuju i grad oroglase nemačk,i.m«; Viš­ ja vojaška realka (kadetnica) je bila v neposredni bližini artilerijske vojašnice. Ni bilo čisto tako, kakor pripoveduje Čemi, toda važno in anačiuno. je, da o Slobodniku, »komandantu desnega brega Maribora«, ne ve poveclaiti ničesar, temveč le o slovenskih vojakih 26. strelskega polka v melijski vojašnici in o slovenskih kadetih, ki so se odzvali Maistrovemu pozivu. Ko sem o tem razmišljal, pomislili še na Silobodlnikovo izredno samozavest­ no, večkrat kar agresivno pisanje, sem prišel do sklepa, da Maister v svojih spi­ sih, v katerih opisuje dogodke 1. novembra, priznava.iz razlogov, ki jih moremo le domnevati, Slobodniku več, kakor mu pripada. Malks šmucleril, s katerim sem o tem v poslednjem času govoril, razlaga to dejstvo tudi s item, da mu je hotel • Maister olajšati vojaško kariero. Slobodnik se je namreč dal aktivirati že v Av­ striji (leta 1906). bili je ob prevratu »Iäingerdienender Unteroffizier«, ki je hotel tudi v Jugoslaviji ostati še v vojaški službi. Kot nekdaj aktiven častnik (upo­ kojen-je bil Maister siieer že leta 1925) je Maister pokazal razumevanje za te­ žave Siobodhiikove vojaške kariere in mu je hotel pomagati. Čeprav je bilo mnogo rezervnih častnikov itn podčastnikov v vojaških akcijah 1. novembra in pozneje prav tako in še bolj zaslužnih kakor Slobodnik, omenja Maister v svo­ jih člankih o dogodkih 1. novembra 'kot posebno zaslužna predvsem aktivira­ nega ognjičarja (topniškega narednika) in računskega podčastnika Slobodnika ter aktivnega stotnika Vaupotiča, prvega (to pa šele v člamlku »Prevrat v Mari­ bora 1. novembra 1918«) kot »oevcbodnika« mestnega idola južno, Vaupotiča pa kot »valpeta« severno od Drave. Mislim, da je mnenje, bi sem ga izrazil že v izvajanjih pod Il/ad 2, da je bila glavna dejavnost Slobodnika 1. novembra usmerjena na zastraženje raznih skladišč, pravilno. V tem me potrjujejo Slobodnikovi spisi m spomnim drugih topničarjev. To tudi še najbolj usitreza službi, ki jo je Slobodmulk opravljal y avstrijski vojski in v prevratnih dneh ter, če sem prav informiran, itudi y bivši jugoslovanski vojski. V izkazu aktivnih častnikov, dodeljenih SHS topniškemu polku 128 v Mariboru. Prež. št. 320 Štajerskega obmejnega poveljstva z dne 25. novembra 1918 .(PAM), ije pri Slobodniku (ki je bil povišan v poročnika, k a r ustreza danes činu podporočnika, pravzaprav šele s i l l decembrom il9il8) pod rubriko »službena uporaba« napisano: »prejšnja: matičar, sedanja: pobočnik in vodja gospodarskega urada«. V Avstriji je tako delo vršili pri manjših eno­ tah Rechnungsunteroffizier. Slobodnik je bil sicer med prvimi, ki so se od- 221 zvali Maistrovemu pozivu. Maistrovo povelje, da nemške topničarje pošlje do­ mov in se s slovenskimi topničarji polasti topniičairske vojašnice,, je hitro izvr­ šil. To pa je opisano že v razpravi »Boj za Maribor...« V članku »Opomba k pismu v ZČ XVIII« v NR 11. decembra 1965 sem zapi­ sal, da od vseh Svobodn.ikovih trditev ne drži popolnoma miti ena, večina pa je povsem neresničnih, zbeganih, v popolnem nasprotju z dokumenti.in literaturo, z mnogimi spomini-Maistrovih borcev, v'nasprotju z mnogimi prejšnjimi izja­ vami in trditvami samega Sloboidnilka, ce!« v njegovih spomiiniih. — Affi sem trdil kaj preveč? . ' Lojze Ude Ljubljana, 8. julija 1966. PRIMJEDBE NA NEKE KRITIKE ISPOD TEKSTA» U nauci je običaj da se rasprave najprije registriraju, pošto ugledaju svijet. da bi ih se zatim ocjeu.ilo u recenzijama ili navelo u redakcijskim bilješkama časopisa. Nije uobičajeno da se netko po prvi put oi&virne kritički na neki rad samo u jednoj bilješci pod tekstom, jer to može dovesti do nezgodnih posljedica za samog autora takve »kritike«, ako ne drugo, a ono zbog nedostatka prostora da izloži sve svoje opaske. Osvrnuti se na tuđe radove u bilješci pod tekstom na mjestu je 1. kada avtor navodi neki tuđi rema mišljenju prof. Grafenauera ja bih počinio naučni zločin time što ne poznam rasprave M. Jasinskoga i što površno tretiram zaključke J. Zontara. A sada neka mi prof. Grafenauer dozvoli da mm postavim jedno pitanje: jDa li je čitao moju 'raspravu »Brigača — razvojni pul jednoig pravnog običaja u Kastavskoj gospoštiji«? U toj raspravi, i to u bilješci 12 na str. 9 za kodifika­ cije u kvarnerskim općinama doslovce piše ovo: »U Kastvu god. 1490, a u Ve- princu god. 1507. u verzijama, koje su danas poznate. Ali M. Jasinski (Kada i na koji je način bio sastavljen Kastaoski statut? Zbornik znanstvenih rasprav Juddične fakultete v Ljubljani, sv. III., god. 1923/24, str. 127) i J. Zontar (Ka- staoščina in njeni statuti do konca 16. stoletja, risto tamo, sv, XXI., god. 1945/46, str. 162—163) misle, da su obaveze općinara u Kastavskoj gospoštiji bile zapi­ sane još u doba, kada su njome vladali grofovi von WaMisee, t.j. u prvoj polo­ vici XV stoljeća«.12 Ako prof. Grafenauer nije čitao tu razpravu, onda nasumce drugima pred­ bacuje ono šio sam radi, odnosno ono što propušta, da radi. U slučaju, pak. da ju je pročitao i ptrešutio narvedenu bilješku, onda zbilja teško je naći riječ da se kvalificira takav postupak 1 No>, time nije sve završeno! Ima još činjenica, ikoje ozbiljno upućuju na za­ ključak da nešto nije u redu s metodama, kojima se prof. Grafenauer služi pri sastavljanju svojrih kritika. 9 Zibornik Pravnog fakulteta, Zagreb 1948. ; HZ 1950. . " . 8 Semejnaja obščina i patronimija, Moskva 1963, str. 151. 8 Zbornik Historijskog instituta Jugoslavenske akademije, vol. 5, Zagreb 1965 (dalje citiram Zbornik H . . .). 1 0 Sto su kmetovi Vinodolskog zakona? Radovi Filozofskog fakulteta u Zagrebu, Odsjeka za .povijest, Zagreb 1962, br. 4. 1 1 Str. 209—210, bilj. 46. "Vjesnik Državnog arhiva u Rijeci, sv. IV, 1957, str. 9, bilj. 12. 223 - S obzirom na pregled pisaca, kojii su prihvatili gledište' da su nosioci proizvodnje i predmet eksploatacije M i podložni seljaci ili »kmetovi«, kako ih označuju izvori za općine oko Kvarnera, što sam ga naveo.u odnosnoj,ras­ pravi, prof. Grafenauer kaže doslovce: »V očitku smio izvedeli veliko novico, da je 4 ,velika večina' od 14« .(tj. pisaca — O. M.).13 Nesreća je samo u tome da ni jedna, ni druga brojka ne odgovaraju istini. Da se čitalac o tome uvjeri, do­ voljno je pročitati odnosne tekstove in prebrojiti navedene pisce: »U osnovi se općenito prihvatilo Jagiićevo mišljenje da je kmet seljak koji je lično slobo­ d a n . . . To su uradili M. Kostrenčić, M. Jasinski, R. Strohal, J. Zontar, M. Barada, M. Kos, i O. Mandić. Od inostranih pisaca su to neto gledište zastupali! F. Leontovič, M. Vladimirskij Budanojv, J. Preux, K. Kadlec i B. Grekov«.14. Zbrajajući te pisce, dolazlimo do brojke 13 (slovnima trinaest), jer se N. KJaić ine može njima pribrojiti, kada zastupa suprotno (mišljenje! Poslije dvije strane navode se pisci, što ih N. Klaić, koju prof. Grafenauer brani, nije uzela u obzir prilikom pisanja svoje rasprave: »Uopće nisu spome­ nuta djela M. Jasimskoga, R. Strohala, J. Zomtara, M. Kosa, M. Vladiiimiirskog Budanova, K. Kadleca i B. Grekova, t j . velike većine pisaca koji su posebno istraživali društveno uređenje u općinama kvarnerske i prikvamerske regije. Svakako udara u oči da se kod gore navedenih pisaca — izuzevši M. Kosa i B. Grekova — radi o pravnim historičarima«.15 Zbrajajući te pisce, dobiva se brojka 7 (slovima sedam). Kada se provede usporedba s tvrdnjama prof. Grafenauera, onda vidimo da iu prvom odlomku ima trinaest autora, a ne 14 koliko ih on vidi. A u -dru­ gom dima ih daleko više od 4, kako to on tvrdi, jer ih ima sedam, a to je — koliko je poznato — većima od trinaest! Ukoliko se netko hvata riječi >velika« tj. većina, onda treba znati da sam imao na umu one pisce, koji su se speci­ fično bavili samo kvarnerskom regijom. Ovo su bili M. Jasimski, R. Strohal, J. Žonitar, M. Kos, M. Vladimirski Budamov,' K. Kadlec i O. Mandić. 1 od tih sedam pisaca N. Klaić ne aizjiima u obzir ništa manje nego šest, čineći čast samo nižepotpisanom. A to .je čak mnogo više od »velike večine«! Kad bi pretvaranje'brojke 14 u 13 li 7 u 4 uradio tnetko drugi, onda bi se za takvog čarobnjaka moglo kazati ili 1. da ne zrna brojaiti, ili 2. da je to ura­ dio zlonamjerno, ili 3. da je to pisao bez provjere po slabom diktatu. Ali š obzirom na ugled, što ga uživa .prof. Grafenauer, ne možemo se odlučiti ni za jednu od tih hipoteza i uzdržavamo se od svakog komentara toj matematičkoj op eradi ji ! Još nekoliko riječi o problemu Qualitera. Prof. Grafenauer apodiktički "prihvaća mišljenje N. Klaić da je ustanova 12 plemena -u Hrvatskoj nastala u XIV stoljeću. Paralelno s time onima, koji njoj suprotsrtavljaju vlastita miš­ ljenja, predbacuje »nenavadno oštrino«16, prelazeći šutke preko činjenice da je tu oštrinu, netrpeljivost, potcenjivanje i omalovažavanje tuđeg mišljenja prva upoitrijelbila baš sama N. Klaić17 i smatrajući prrirodniim takav njezin ton, pun kastinske ekskluzivniositi, uzvišene superiornosti i nepovredivosti u kdli od bje­ lokosti. Ne mislim osvrtati se na opaske prof. Grafenauera iz razloga što on. kao uostalom ml N. Kilaić, polazeći sa pozitivističkih premisa, ne dopuštaju mogućnost da se ista društvena ustanova može mijenjati i da ona na distanci od nekoliko stoljeća zadržava sivoju formu, dok joj se.sadržaj izmenjuje. Po istoj logici najstarija društvena ustanova danas i r Evropi, katolička crkva ili bi bila ista za pape Rallista (III st.), za Grgura I (VII st.), za Grgura VII (XI st.), za Klementa VII (XVI st.), im Pdja IX (XIX at.) i za Ivana XXIII (XX st.) ili bi oma u svakom od tih historijskih razdoblja morala biti svaki pait neka nova katolička crkva. Budući da nema zajedničke platforme za diskusiju i da s druge strane ne postoji tolerantnost prema suiproitnoim mišljenju, nema smisla voditi neku raspravu, to više što bi ona bilia prevaziđena. ' » Str. 210, bilj. l i Zbornik H . . ., str. 153. 1 5 Kao gore, str. 153. " Str.. 209, bilj. 46. . . . 1 7 O. МашШ, >Pacta conventa« i >dvanaest< hrvatskih bratstava, HZ 1960. Usporedi O. Man­ dić, O jednoj >rcceaiziiji«, isto tamo. *\... 224 V — U 1 J J — Naime, htio bih samo skrenuti pažnju na tek izašli rad J. Lučića, Dva torza o srednjovjekovnoj hrvatskoj povijesti!.18 Mislim da njegovi zaključci ko­ načno obaraju navedenu tezu N. Kllaić i prof. Grafenauera da ustanova 12 ple­ mena potiče iz XIV stoleća i da čine jalovom svaku daljnju diskusiju o tome. U završetku svojeg izlaganja J. Lučić ovako sumira svoje zaključke: »Qualiter je drugorazredan povijesni izvor, u stvari zapiis ili sastavak iz XII st., jer njegov sadržaj ne proturječi u svojim bitnim, osnovnim postavkama tadašnjim prilikama. Ustanova plemstva 12-ero plemena kraljevstva hrvatskog, k;0-^ J e z a P i s a n a 11 Q-T1, javlja se u prvorazrednim izvorima u pol, XIV stoljeća, l 'a činjenica ipak-ne proturječi datiranju Q-a u XII st. odnosno ranije nego u poil. XIV, jer: — u pol. XIV st. ne ižive plemena Kukari i Snači'ći, koja se spominju kao članovi te ustanove; — uzus da kralj traži od jednog plemena vojnu službu od 10 konjanika ne postoji'u pol. XIV st.; — plemstvo u Hrvat­ skoj шје plaćalo porez (marturinu) do XIV st.; — oni plemići plemstva 12-ero plemena koji žive u pol. XIV st. nisu homogeni sloj i nisu svi niži plemići; — ne postoji dokument da Ludovik I dopušta organiziranje saveza plemstva 12-ero plemena; — ne postoji dokument da je Ludovik I savezu plemstva 12- ero plemena podija1!» nobilitet, odnosno oslobodio ih plaćanja poreza i obvezao na vojnu dužnost od najmanje 10 konjanika.« »Naprotiv: — u XII stj živi pleme Kukari, koji su članovi ustanove 12 ple­ mena, a poslije toga stoljeća ne žive više u okolici Splita i Trogira; — postoji uzus u XII st. da kralj traži vojničku službu od 10 konjanika; —hrvatsko plem­ stvo u XII st. ne plaća porez — plemići koji čine ustanovu plemstva 12-ero ple­ m e n a u XII st. svakako su po svojem ekonomskom, drušvtenom i političkom položaju više manje jednaki; — u XII st. né spadaju sva plemena, koja su nabrojena u Q-u, u Lučku županiju.« • »Datirajući Q. u XII si., smatramo da je u svojoj biti tačna vijest sadrža­ na u njemu da su predstavnici plemstva 12-ero plemena iz Hrvatske sklopili 1102. sporazum s Kolomanom, kako to (u ovom ili onom oMUVu) prihvaćaju gotovo svi stariji i suvremeni hrvatski povjesničari, a iako isjto i edredoni broj mađarskih povjesničara.«19 U sada poznatoj dokumentaciji neće se naći argumenti da se pobijaju izvo­ di' J. Lučića, izuzevši dakako siučaj da je netko vješt verbalnoj lakrobatici naj­ višeg stupnja. Prema tome, mišljenje da je organizacija dvanaest plemena osno­ vana lek u XIV stoljeću, predstavlja romantičarsku tvorevinu. Ono mije niti legenda, .koja u svakom slučaju predstavlja kakav takav odraz stvarnosti, već skoiastički flatus vocis zato što se ne temelji čak ni na jednom falzifikatu! Oleg Mandić OD KDAJ JE PACENJE DEJSTEV »EVOLUCIONISTICKI SMJER«? Profesor Mandić se je izognil kakršnemukoli resnemu razpravljanju o zgo­ dovinskih virih in zgodovinski resnici s tem, da prišteva nasprotnika »poziti­ vističkom smjeru u historiji« (sebe »evol-ucionističkom«), ga nato še s pravim »autos éfa« razglasi za »hisitoTičara-pozitlivđsta«, vmes pa nepretrgano spreminja resnična dejstva. Moj odgovor se zato omejuje na nekaj stvarnih popravkov: 1. V 'razpravi »Devinski urbar i zakoni kastavske gospoštije« obravnava Mandić vprašanje, kako so se spremenila bremena v kastavskem gospostvu od urbarja, datiranega okrog 1400, do Kastavskega in Veprinačkega statuta, »na početku XVI st.«. Zoper to sem opozoril, da sta očitno »sestavljala 1. 1400 statut in urbar širšo celoto«, in ugotovil, kaj pomeni ta istočasnost postanka (najstarejšega dela Kastavskega statuta z vsem urbarjem) za vlogo občine v položaju »fevdalno odvisnega kmečkega prebivavs-tva« v tem kraju. Postaviti oba vira — n a p a č n o in b r e z k a k r š n e g a k o l i p o s k u s a uteme­ ljitve datiranja zoper dokaze Jasinskega (gl. pod 2) — po inerciji napačnega " HZ 1965. " Kao gore, str. 29Г—298. 15 Zgodovinski časopis 9 9 5 datiranja Račkega v ediciji Kastavskega statuta v razdaljo 100 let in n a t o r a z p r a v l j a t a o razvoju o d e n e g a r i r a d o d r u g e g a — to so pac »bistveno napačna izhodišča* analize. Samo stanimi pa lahko nad trditvijo, da je tako postopanje z viri »evoilucionistički smjer«, upoštevanje virov, kakrsnu so, dm izhajanje od njih v razpravljanju o preteklosti pa' »pozitivistički«. 2. Mandićeve razprave o Brigaci resnično doslej nisem prebral, ker me za­ deva jedra vprašanj, ki sem jih v svojem zbirnemi referatu obravnaval, marveč le zelo ozek specialen problem pravne zgodovine. Tudi sedaj me pa navedena opomba ni prepričala, da bi njen avtor »v r e s n i c i poznal« (ne trdim, da je nikdar ni imel v roki, pač pa, da mm je n j e n a v s e b i n a o s t a l a poosem t u j a ! ) razpravo Jasi.ns.kega o datiranju Kastavskega statuta, mar­ več celo prej obratno: citat iz Zontarja je pravilen, pri čemer pa je Zomtar le kratko in delno — pa tudi s svojim datumoml — polzel dognanja jasnnskega, ter k temu citiral »ZZR III (1924) . 127 si«. Mandić navaja le »s*r. 127«; рм Jasinskemi pa je naveden d a t u m p r v e g a d e l a statuta ( n e g r e za dati-, ran je Sitatuta v njegovi končni obliki, kakor se zdi, da misli Mandić!) tako na str. 126 kakoT na str. 128, ne pa na str. 127. Poleg tega je Jasiinski povsem jasno dokazal — to seveda iz kratkega Zontarjevega povzetka n,i (razvidno — da Kastavski statut v svoji končni obliki ni mogel nastati l. 1490, marveč sele okròg 1510, pri čemer pa gre za vsaj tri razvojne etape: postanek najstarejšega dela 1400, drugega v dobi Friderika III., tretjega v začetku XVI. st. (vsaj pred 1546). V številnih Mandićevih delih o tej problematiki nisem našel sledu, da bi mu bilo vse to znano — vsekakor pa nikjer m dokazoval prati tem dokazom že pred 40 leti ovrženega datiranja Račkega, ki ga uporablja. Navedeni citat iz opombe torej prej dokazuje, da bi mogel biti Jasimski citiram m druge roke po Žontarju, kakor pa resnično poznanje vsebine razprave ;im njene razporeditve po straneh. Glede Zontarja pa citat tega. mesta vendarle ne spravlja s sveta tega, kar sem napisal: površno upodabljanje sem očital, ker nemški prevod *z 16. st. (die von Kesstaw) dokazuje napako Račkega v dopolnjevanju besede »ti od Kastva« v (kme)ti v 1. čil.; Mandić namreč to besedo še vedno uporablja v svojem dokazovanju (Zbornik Hist. inst. JAZU 5, 1963., 183). Sicer pa sploh v mojem zbirnem referatu ni izraza, »naučni zločin« ali kake podobne pri­ vzdignjene besede, marveč le stvarna kritika zaradi različne mere pri uporab­ ljanju literature zase in za svojega nasprotnika, ki poleg tega prehaja v neres- • nico. Kajti 3. pred navajanjem imen avtorjev, »kojih mišljenje nije uzeto u obziir«, stoji trditev, da gre pri tem za »nepoznavanje« literature o »općinama te regi­ je« i n n e m o r d a l e z a t o , k a j n i c i t i r a n o l e v e n i r a z p r a v i . Če sem doslej mislil, da gre pri Mandičevem očitku za neroden ^spodrsljaj, me uči njegov odgovor — po mojem opozorilu na ZČ XII—XIII, 1958—1959 — da gre pač za nekaj, kar je že izven kakršnekoli znanosti. Ne moje, marveč Mandi­ ćeve številke so namreč napačne: kaj Klaićeva pozna in česa ne, pač ne odlo­ čajo Mandićeve ponovljene napačne trditve, marveč njena lastna dela. Mandic je v u vodu'res navedel le t r i n a j s t avtorjev, ki so pisali o tej Tegu ji; na delo š t i r i n a j s t e g a , ki ga itu ne navaja, pa se j© pogosto skliceval v tek­ stu razprave: Ž d. H e r k o v a navaja k njemu v 20 opombah. Številko bi bilo mogoče kvečjemu povečati (tudi v okviru naše literature dm v okviru tega, kar je Klaićeva že obravnavala s tega področja), toda namenoma sem se držal šte­ vila del, k i jih je upošteval M a n d i ć v svojem delu, ker je šlo pač za oceno n j e g o v e g a postopka. Nadalje, Klaićevi očita, da n e pozna del sedmih avtorjev, to pa za tri avtorje enostavno ni resnično (J. Z o n t a r j a ocenjuje v ZČ XIT—XIII. 243—244 in 249—250; M. K o s a m. n. m. 252, B. D. G T e k o v a pa celo v delu,' ki ga Mandić zavrača, Radovi Fil. fak. u Zagrebu, Odsjek za povijest 4, 1962, 28—30!). Krono neznanstvenosti postavlja Mandićevi polemiki dejstvo, da je v obrambi »velike većine« sam. zamenjal svoje lastno merilo: v tekstu stoji jasno »koji su posebno istraživali društveno uredjenje u općina­ ma kvarnerske i prikvarnerske regije«, po sedanji obrambi naj bi imel »na um.u« — drugače kakor je zapisal? — »pisce, koji su se specifično bavili samo kvarnerskom regijom«; odštel je torej dela o Vinodolu, med njimi B. Grekova; 226 neresnica je otipljiva, kajti Grekov se v nespremenjenem teksta navaja kar dvakrat m prav neposredno pred sporno označbo (... i B. G r e k o v a , tj. v e l d k e v e ć i n e p i s a c a itd.). Ali pomeni tudi takšno spreminjanje last­ nih stališč »evolucionistički smjer« z razvojem samega sebe ali pa, morda kaj takega, kar bi se dalo z ljudskim izraizoim opredeliti zelo kratko in Azven ka­ kršnekoli znanosti in kakršnekoli1! njene smeri, naj pa pove Mandić kar sam. S tem je stvar — ne diskusija, kajti stvarni'popravki miso nikakršna disku­ sija — zame opravljena. Takšne stvari je 'morda mogoče pričaikovati v advokat­ skih zagovorih pred sodiščem, v znanosti pa more pomeniti takšno spreminja­ nje resnice kvečjemu to, кат povzročijo nedovoljeni udarci pri boksu. Dodaom naj le še dve drugačni opombi in eno vprašanje: Kosvena in mene pač pri presojanju »Bratstva« ne ločijo splošna metodo­ loška vprašanja, marveč .razlike konkretnejše narave: Etnograf, ..ki raziskuje razvoj družbenih oblik samih na sebi, gleda' na isto delo pač drugače kot zgo­ dovinar, ki išče v delu konkretne družbene strukture v konkretnem časn (ne^ jasnost v tem pogledu ugotavlja v Bratstvu tudi J. Bromelj, Stanovljeriije feo- dailizma v Horvatu, Moskva 1946, 184 si.) in ki pač ne more verjeti v moč čarovne palice » o p ć e z a k o n i t o s t i razvitka u p ó s l j é d t ì o j f a z i p r v o b i t n e z a j e d n i c e « pri razlagi razvoja p l e m i š k e g a sloja g l o - b o k o v r a z r e d n o r a z d e l j e n i d r u ž b i (ali celo /zaradi izraza »ple- me« izenačevati formacijo dvanajst plemen v l a d a j o č e g a d r u ž b e n e g a r a z r e d a s pojmom »savez plemena« v »poel jednoj fazi prvobitne zajed­ nice« itd.). Analiza Lučićevega »torza« (= po Slovenskem .pravopisu »nedokončanega dela«) o problemu formacije 12 plemen, pri kateri sem hkrati skušal opredeliti tudi ona vprašanja, :ki so doslej resnično ostala odprta, in iki sem jo dokončal prav preden sem prejel zgoraj objavljeni tekst prof. Mamdića (10. I. 1967), mi je brez kakega podobnega besednega »rokohitrstva«, na kakršno sem moral opozarjati sam v tem odgovoru, pokazala popolno nevzdrž>nos.t trditev, ki jih brani. Govorila bo sama zase, objavljena na drugem. mestu. Končno: Kdaj in kje sem se — -kjerkoli, bodisi v objavljenem ali neobjav­ ljenem tekstu — strinjal z uvajanjem privzdignjenih načinov polemike v znan­ stvena vprašanja, kakršno omenja Mandić za N. Klaić, .označuje pa seveda tudi in še v večji meri druge, ,zlasti kadar se »povzdiguje« na zamenjavo znanstvene diskusije z delutvijo »znamk« pozitivizma in drugih podobnih neutemeljenih in nepremišljenih izrazov? Bogo Grafenauer Ljubljana, 15. I. 1967 • REPLIKA PROF. O. MANDIĆA Gornji odgovor prof. B. Grafenauera samo potvrđuje ono što sam htio dokazati pomoću »Primjedaba na neke kritike ispod teksta«, itj. da nije moguće, a nu dolično ža jednog naučnog radnika koji drži do sebe, da se po prvi put osvrne ispod teksta^ i na taj način sa par rečenica »otpravi« opširne rasprave s kojima se ne slaže, jer to kod neupućenog čitaoca stvara sumnju u naučni integritet onoga koji je na taj način kritiziran. Sada i sam prof. Grafenauer uviđa da se neke njegove neprecizirane pri­ mjedbe kao npr. »bistveno napačno izhodišče« mogu interpretirati na razne, pa i za njega lično neugodne načine. A sve se to dalo izbjeći sa malo više ob'/ira prema predmetu ,tih kritika. Pošto je prof. Grafenauer objasnio neke svoje kritičke stavove, bilo bi po­ trebno odgovo.rrti na njih. Mislim darubriika »Polemike« ne bi biiia pravo imjesto za takvu razmjenu mišljenja i pridržavam sebi pravo da to uradim nekom dru­ gom pritokom u radovima, koje pripremam. Oìeg Mandić 15* 227 POSTSCRIPTUM Hkrati, iko sem prof. Mandiću poslal (15. I.) na vpogled svoj odgovor — da opravimo vse v eni številki ZČ — sem ш predlagal, naj izloči iz svojega teksta oiitat iz Lučićevega »torza« o vprašanju Qualiterja dm vloge zveze 12 ple­ men 1. 1102. da mi ne bi bilo treba razširjaiM diskusije o teh vprašanjih preko meja časopisa, kjer je »torzo« izšel (HZb 18, 1965, 285—298). Ker je prof. Man- dić predlog odklonil, moram — čim krajše je to mogoče — pokazati, kako J e po mojih analizah virov v resnici s petimi točkami, s katerimi skuša Lučić obnoviti omajane temelje državnopravne legende o prehodu Hrvatske pod oblast ogrskih kraljev, kakršna se je začela oblikovati sredi 17. st. (!) z Luciu- som in dosegla svoje končne oblike šele odlkar je bila 1830 prvič (!) uporabi jena v političnem boju. 1. V prostoru, v katerem poznamo — v s e g a s k u p a j p o n e p o s r e d ­ n i h v i r i h d v e d e s e t l e t j i (1350—1370) — plemiško zvezo 12 plemen kraljevine Hrvatske (tj. v širokem zaledju Zadra, do črte Nin — Novngrad — Bribir — Skradin — Biograd n/m), je v neposrednih virih omenjeno od v Qua- literju naštetih naslednje število plemen: v 11. st. (= do 100 let pred 1102) tri; v 12. st. (= do 100 let po 1102) osem (od tega dve več kot 80 let po 1102: izven tega prostora še p o v s e m o s a m l j e n a omemba Kukariev v 1.1177/78, celo ne v mejah Hrvatske, marveč v neretljanskih Poljicah ob meji s splitskimi mestnim agerom) ; v 13. s t deset (če se opremo na zvezo Nelip.ićev s Snaeici, enajst; sicer navedbe Snačićev izven rtega prostora v Trogiru od 1292 do 1339); v 14. st. prav tako deset oz. z upoštevanjem Neliipičev enaist, pri čemer pa je zagotovljen z nastopanjem odraslega Kukarja 1. 1401 in z obstojem kraja s ple­ menskim imenom Kuikairjev 1. 1406 tudi obstoj dvanajstega že v mejah tega sto­ letja; ali če upoštevanio isti časovni okvir kakor pri 1. 1102: do sto let pred pojavom zveze 12 plemen deset oz. enajst plemen, do sto let po poiavu zveze enajst ali dvanajst. Lučićeva argumentacija je torej v tem pogledu povsem napačna (glede Kukarjev) im samovoljna (glede Snačićev). 2. Izven Qualiterja ni nikakega dokaza, da bi kdajkoli veljal »uzus«, zahte­ vati vojno službo 10 konjenikov >od jednog plemena«, marveč le od enega veli­ kaša oz. mesta: čeprav Lučić sam (str. 296) priznava, da o tej določbi sami na sebi ni mogoče odločiti, »da H je uzus vojne službe od 10 konjanika u darovnici iz 1193. primijenjen na temelju prakse koju Q. spominje ili je taj broj konja­ nika ušao u Q. iz darovnice krčkom knezu Bartolu«, poizneje ta »uzus« ven­ darle uporablja kot: samostojen kriterij datiranja. Ta postopek je očitno neko­ rekten; določba je za kakršnokoli d a t i r a n j e neuporabna; pač pa dokazuje, da gre pri Qualiiterju za falzifikat in da prav v tem pogledu težnje Qualiterja niso uspele (takšna za nižje plemstvo izjemna določba bi namreč, če bi v res­ nici veljala, brez dvoma v virih pustila tudi druge sledove). • 3. Ker velja oprostitev zemljiškega davka (marturime) za vse hrvatsko plemstvo do srede 14. st. (ne pa le v 12. st.), po tej določbi a) ni mogoče datirati postanka falzîficiranega Qualiterja prav v 12. st., marveč je celo b) nemogoče, da bi do srede 14. st., tj. dokler je bila ta pravica splošna, nastala v okviru hrvatskega plemstva posebna plemiška organizacija (v katero gotovo niso spadala vsa plemiška plemena!) in štela za svojo posebno pravico oprostitev od davka; tako torej c) prav poskus Ludvika I. Anžuvinca, da hrvatskemu plemstvu nasploh to pravico odvzame, predstavlja nujni okvir in s tem terminus ante quem non izoblikovanja plemiške zveze 12 plemen, kot organizacije nižjega plemstva, kakršno poznamo po nespornih virih. 4. Res ne obstoje iz Ludvikove (pa tudi iz nobene druge!) doibe viri o nobi- 1 itaci ji in organizaciji zveze 12 plemen, zato pa je Ludvik vendarle sploh edini ogrsko-hrvatski vladar, ki v svojih listinah to zvezo omenja ter priznava njen obstoj in pravice. 5. Organizacija 12 plemen je v 14. st. stanovska organizacija nižjega plemstva; vanjo spadajo le neknežja plemena oz. neknežje veje plemen, ki so se 228 razcepila v knežje in neknežje družine; za nobeno knežjo družino iz plemen, imenovanih v • Qualiterju, ni dokazano, da ibi se prištevala v zvezo 12 plemen. Potemtakem je zveza notranje homogena tudi v 14. st. ш ni treba iskati za takšen položaj drugega obdobja in tuldi ta kriterij odpada kot kriterij za čas, v katerem je mogla nastati falzificirana predloga Qualniterja. Točki 2 in 5 sta torej za datiranje postanka predloge Qualiierja indife­ rentni, točka 1 in 4 govorita za datiranje prav v 14. st., točka 3 pa daje jasen terminus ante quean non: sredi 14. stoletja. Naj dodam le še ugotovitev, da je formalna in vsebinska preiskava Quali­ terja kot listinskega izpiska pokazala: a) da je sestavljen z zlepitvijo različnih predlog, podatkov in teženj; b) da je med njimi tudi kronika Tomaža arhidijakona, končana 1. 1268; c) da je torej gotovo falzifikat, kajti drugega izraza ni mogoče uporabiti za listino, sestaviljeno po 1. 1268 in datirano v 1. 1102; ' č) da je terminus post quem non te listine zapds njenega izvlečka v 1. 1387/88, terminus ante quem mon po formalni analizi pa 1268; d) da s temi mejami tudi niso v nasprotju rezultati vsebinske analize in njenega vzporejanja z nespornimi viri, 'ki postavljajo kot terminus ante quem non sredo 14. s t ; e) da falzifikat iz srede 14. st. nima nobene pričevalne vrednosti o dogod­ kih okrog 1. 1100 in ga je treba iz virov zanje izločiti ter preiskati problema­ tiko okrog 1. 1100 brez njegove uporabe — in celo zavestno se varujoč vplivov mogočne, pa neresnične legende, ki je v zadnjih dobrih sto letih zrasla iz njega. Lučićeve trditve so torej nevzdržne itn jih je dosegel le z zelo neurejenim in napačnim uporabljanjem virov, kar pa analiziram drugje. Bogo Grafenauer Ljubljana 18. I. 1967. 229 IN MEMORIAM NIKOLA RADOJČIĆ (29. VIII. 1882 do 12. XI. 1964) V Iriinosemdesetem letu starosti in osemiiiipetdesetem letu znanstvenega dela1 je novembra 1964 preminil v Beogradu .edem izmed obeh prvih profesor­ jev zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani, Nikola Radojčić, hkrati koit zadnji med najvidnejšimi srbskimi zgodovinarji, ki so povezovali z našim časom še čas začetnikov srbske kritične historiografije za življenja Ilariona Ruvaroa in predeta vijalli srbsko zgodovinopisje med obema vojnama na jugo­ slovanskih univerzah in pred svetom. Doma iz Srema (r. 17. oz. 29. avg. 1882 v Kuzmimii kot sin obrtnika in trgovca) si je pridobil trdno klasično izobrazbo na najznamenitejši srbski gimnaziji v Sremskih Karlovcih, nato študiral zgo­ dovino in geografijo v Gradcu, na Dunaju in v Zagrebu, kjer je leta 190? pro- movi.ral z bizantimološko disertacijo »Dva poslednja Kommena na carigradskom prijestolju« (objavljeno 1907 v Zagrebu), vmes pa se je še posebej izpopolnjeval v bizantinologiji na univerzah v Jeni in Miinchenu, že tedaj enem izmed naj­ pomembnejših središč bizantinolagije. Po službovanju na gimnaziji v Karlovcu (1907/8) in Sremskih Karlovcih (1908—1920). bi ga je izpopolnjevalo obsežno znanstveno delo (do 1914 in 1919 je objavil 3 knjige, 32 razprav in člankov ter 35 ocen in poToSiil), si je prizadeval 1. 1919 najprej za pmidiobiitev profesorskega mesta na univerzi v Beogradu; iker pa je bila druga katedra za nacionalno zgo­ dovino tam zasedena po V. Ćorovdću, je prevzel isto katedro na filozofski fakul­ teti tedaj ustanovljene univerze v Ljubi jami (20. aprila 1920 kot izredni, 28. aprila 1922 kot redni profesor). Tu je ostal do začetka aipmila 1941, ko se je umaknil v Beograd, kjer je tedaj že tekel postopek za njegovo postavitev kot profesorja bizantinologi je na bogoslovni fakulteti; potem je prešel na filozof­ sko fakultet o kot profesor nacionalne zgodovine in bil 2. oktobra 1945 upokojen. V Ljubljani je bil od 1926 do svojega umika tudi predstojnik hiistoirionega semi­ narja, v 1. 1925/26 pa dekan in 1926/2? prodekan filozofske fakultete. Od svoje upokojitve naprej je delal še naprej na Srbski akademiji znanosti in ob svoji osemdesetletnici dobil za svoje življenjsko znanstveno delo tudi priznanje v obliki »sedmojulske nagrade« (1962). Oba velika preloma, ki ju je doživel v svojem življenju, sta se torej zelo vidno izrazila, tako da obe vojni delita njegovo življenje v tri obdobja — prvo gimnazijskega profesorja v Sremskih,Karlovcih; drugo vseučiliŠkega profesorja v Ljubljani in tretje znanstvenega delavca v Beogradu. Dvajset let njegovega bivanja v Ljubljani ni najpomembnejše ile za nas, ki se ob tem spominjamo svojega profesorja, marveč tudi po plodovih njegovega dela (8 knjig, 162 član­ kov in razprav poleg 75 gesel v Stanojevičevi Narodni enciklopediji, 46 ocen in poročil). \ svojem glavnem kurzu je predaval zgodovino Srbov in Hrvatov od začet­ kov do srede 19. stoletja, vendar se je vse bolj omejeval na srednji vek; preda­ val je v nekoliko privzdignjenem slogu, ki ga srečujemo tudi v njegovih delih, 1 Gl. poleg lastne bibliografije (Spisaik radova Nikole Radojčića) ob njemu za petdesetletnico znanstvenega dela posvečenem Zborniku za dmštvene nauke. (Mat. Srp.) 13-14 1956 327—347 še nekrologa S. Cirkovića, JIC III, 1964, št. 4, 138—139, in M. Koštica, Naučno životno delo Nikole Radojcica, Istorijski časopis SAN XIV-XV, 1965, 595—61S (601—618 bibliografija). 231 foda vselej upoštevajoč najnovejše stanje problematike, tako da mu je več­ kratno predelovanje predavanj vzelo gotovo mnogo časa. V speoiailmih kurzih je obravnaval bodisi ožja zgodovinska vprašanja (tako 1938/39 Hrvatsko v dobi Dimitrija Zvonimira) ali pa skupine virov (trd leta — od 1935/56 do 1957/38) — »bizantinske vire za zgodovino Srbov« v impozantnem kurzu, v katerem je po svoji kartoteki navajal in komentiral podatek za podatkom, pisca za piscem, problem za problemom od 6. do 15. stoiletja, vzporedno s pxav tako tri leta trajajočim glavnini kurzoni zgodovine Srbov od 6. do 14 stoletja, ki ga je tedaj popolnoma prenovil). V seminarju nikdar ni uporabljal časa za branje nalog — te je obravnaval vselej le v razgovorih s študentom — marveč bodisi za obravnavanje kakega zgodovinskega vira, bodisi za obravnavanje skupine virov o zaokroženem zgodovinskem vprašanju (npr. o sv. Savi; problemu »pacta conventa« in si.).; tudi tu je skušal vselej navajati tudi na bizantinske vire in iskal študente s klasičnih gimnazij, kii so anali grški. Politična in kul­ turna zgodovina ter državna ureditev so bile jedro njegovih predavanj, ,pri kate­ rih je vselej navajal na ostro kritiko virov, večkrat tudi ostreje какот v svojih pisanih delih, in na obravnavanje zgodovinskih problemov v njihovem najšir­ šem mogočem okviru. Strog v tem pogledu do sebe, je bil zahteven indi do štu­ dentov — ni pa mu bilo odveč poskrbeti za seminarsko biblioteko tudi delo, ki se je pokazalo potrebno zaradi seminarske naloge, ne Ile zaradi dela profe­ sorjev. Ugotovitev, ki jo je večkrat ponavljal pri predavanjih, da se kritičnost laže uveljavlja pri zgodovini drugega kakor lastnega патоаа, se je kazala kot • pravilna rtud:i pri njem — bolj so se uveljavljale te poteze pri zgodovini Hrvatov kakor pri zgodovini Srbov, ki je tudi pri njegovem ustnem podajanju kazala isti nacionalni im pravoslavni patos, kakor" ga kažejo njegova objavljena deT.a, tako da je izzval z njim sredi petdesetih let že ostro polemiko Br. Djurdjeva v Novi misli. Vendar ta patos med slovenskimi' študenti med obema vojnama ni mogel odmevati, tako da simo brez njegovih motenj mogli občudovati Ra- dojčićevo veliko znanje, se učiti ob njem znanstvene akribije in organizacije znanstvenega defa ter spoznavati pireteklost naših narodov. Med posebnimi zaslugami prof. Radio j čiča za študij zgodovine v Ljubljani je treba opozoriti še na njegovo skrb za seminarsko biblioteko: pri Majtici Srbski je dobiil zanj« šte­ vilne duplikate in s svojimi zvezami pridobil knjižnici dela, ki so ustvarila iz nje uspešen instrument za preučevanje zlasti starejše sirbske zgodovine, za katero je sicer v Ljubljani (literature zelo prinianjkoFvaloi Bivanje v Ljubljani, izven pravega središča srbskega zgodovinopisja — to je bilo tedaj gotovo v Beogradu — je gotovo vplivalo tudi na ožjo usmeritev Radojčićevega znanstvenega dela. Čeprav se že v prvem desetletju njegovega znanstvenega dela kažeta kot dve glavni smeri njegovega zanimanja srednjeve­ ška zgodovina Srbov (zlasti v zvezi z bizantinološkimi problemi.) in srbska historiografija, se je vendar njegovo zanimanje gibalo zelo na široko — do začetka 20. stoletja, geografije in teorije zgodovine. V Ljubljani, kjer je pred­ stavljal hkrati južnoslovansko zgodovino in bizantinoloigijO', pa se je vse bolj usmerjal v srednji vek in v historiografijo. V srednjeveški problematiki se izrazito usmerja v vprašanja, pri katerih je mogel uporabljati objavljene vire in v vprašanja državnega in pravnega 'razvoja, kjer je poleg njegove akribije in kritičnosti posebej prišla do izraza širina njegovega znanja. Sicer je želel tudi tu vplivati na usmeritev srbske historiografije (z družboslovno analizo posameznih vdorov, npr. Barskega rodoslorva in Teoidoeijevih žitij, z različnimi načini sistematičnega pregleda sporočil posameznih bizantinskih piscev o Srbih ali skupine bizantinskih piscev o kakem vprašanju), ko je v svojih delih skušal podajati vzorce, kii naj bi jih posnemali tudi drugi, vendar — žal — s pre^ majhnim odmevom: vrh in zaključek tega dela predstavlja vsekakor obsežna knjiga o »srbskih državnih saborih v srednjem veku« (1940), eno izmed naj­ pomembnejših del o srbski srednjeveški zgodovini m dvajsetih let med obema svetovnima vojnama. Še značilmejše za Radojčićevo usmeritev so njegove šte­ vilne študije iz področja historiografije, za katero je bilo že tedaj mogoče trditi, da je našla v Radojčdču svojega doslej daleč najpomembnejšega razisko­ valca; žal je tu v ljubljanski dobi in pozneje ostal le pri metodoloških ali 232 mo.nogra fienili preiskavah posameznih avtorjev, medtem fco je sintetični pre­ gled ostal le pri .kratkem očrtu v Stanojevićevi enciklopediji (isioriog.rafija, le v izdaji v ciriliaii) ; po 1. 1945 sano ga z različnih strami večkrat skušali prido­ biti za celotno obravnavo razvoja srbske historiografije, toda misel je vselej odbijal ter tako prepustil nalogo svojemu nasledniku, ki ga pa danes med srbskimi zgodovinarji še ne vidimo. Spirva je po 1. 1945 še (nadaljeval svoj štu­ dij historiografije in vsaj glede Orbimija in Raiića tudi dokončal svoja starejša dela, a vse bolj je postaijailo središče njegovega dela srbsko srednjeveško pravo, ki sta mu bili poleg številnih razprav in treh samostojnih publikacij posvečeni tudi zadnji dve Raidbjčičevi knjigi, nova izdaja Zakonika сата Stefana Dušana s prevodom in komentarjem (1960) ter na motvo odkriti Zakon o rudnicima desipota Stefana Lazarevića (1962). Za prof. Radojčića je pomenila 1. 1920 Ljubljana namesto Beograda gotovo delno razočaranje, ki ga ni mogla do kraja potešiti niti sorazmerno visoka raven študentov v seminarju — to je še pozneje vselej hvalil — niti nedvomni uspehi pedagoškega dela v njem. Ljubljana mu je bila do konca nekoliko tuja, še celo pa so bila na fakulteti tako med profesorji kakor med študenti trnjeva tla za srbsfco-jugoslovanske koncepcije, ki jih je imel nalogo predstav­ ljati in jih je nekoliko patetično in tudi zgodovinsko oporečno vpletel — brez razumevanja nacionalnega vprašanja v stari Jugoslaviji — v nastopno preda­ vanje (Ideja našeg narodnog jedinstva u srpskoj i hrvatskoj listoriograflji, Njiva I, 1921, 221—238); to mu je tudi zapiralo pot do pravega razumevanja slovenskega zgodovinskega razvoja in prav v konfliktu teh dveh razvojnih črt je zaradi želje po prekomernem povzdigu vojvodinskega omladinskoga giba­ nja napak razrešil tudi edino vprašanje slovenske zgodovine, katerega se je lotil (Ljubljanskega kongresa 1870). Bogo Grafenauer IVAN GRAFENAUER Zgodovinski časopis se spominja dne 29. decembra 1964. leta v Ljubljani umrlega akademika profesorja dr. Ivana Grafenauerja (rojenega 7. marca 1880 v Veliki vasi v Ziljsfei dolini), ne le zato, ker je bili sodelavec Zgodovinskega časopisa in član Zgodovinskega društva, (marveč tudi.in predvsem zategadelj — čeprav zgodovina ni biila njegova ožja stroka — ker je v svojem obsežnem znanstvenem opusu v obilni meri prispeval k razjasnitvi, spopolnitvi in rešitvi marsikaterega vprašanja tndi iz ožje zgodovinske stroke. Po svojih študijah je bil Grafenauer slavist, mimo slavistike je pa študiral tudi germanistiko. V slavistiki so mu bili na dunajski univerzi učitelji Jagič Jireček, Vondrâk, Murko in Rešetar. Ti im pa lastne študije, ki jih je stalimo poglabljal, so ga napotili do raziskovalnih potov, ki jih je sam nakazal v za­ četku svoje razprave o stiškem rokopisu iiz 15. stoletja (Dom in svet 29, 1916, 239), ko, je zapisal, da je bila starejša slovenska iliteratura doslej obravnavana preveč zgolj s stališča jezikoslovca, ne pa kot dokazilo o sočasnem kulturnem življenju; na nekem drugem mestu pa pravi Grafenauer: oh/ranjene tekste je treba proučevati v zvezi,, v katerih so nastali in živeli, ne smemo jih izločiti iz cei'otme jezikovne in književnozgoidoviinske zveze; ma ta macin nam bodo vedeli povedati marsikaj iz zgodovine in življenja naših prednikov. S teh vidikov je Grafenauer proučeval, maloštevilne sicer, slovenske sred­ njeveške tekste, ki so pomembni me le za jezikoslovca, marveč tudi za zgodo­ vinarja, pa je pri tem prišel do vsega vpoštevamja vrednih izsledkov, dobro­ došlih tudi zgodovinarju v ožjem pomenu te besede. Na prvem mestu med slovenskimi srednjeveškimi itefcsti, ne le po starosti zapisa, marveč tudi po pomembnosti so spomeniki [imenovani freisimški, trije teksti zapisani okoli lata 1000. Grafenauer razpravlja o njih v vršiti svojih raz­ prav (Poglavje iz najstarejšega slovenskega pisemstoa, Casqpis za slovenski jezik, književnost in zgodovino 8, 1931, 105—106; O pokristjanjevanju Slovencev in pričetkih slovenskega pisemstva, Dam in svet, nova knjiga 2, 1934; Karolin- 233 ška kateheza ter izvor brižinskih spomenikov in Cina nadb ispooëdajoëtimb se, Razprave Znanstvenega društva 13, 1936; Starobavarska [svetoemmeramskaj molitev v starem slovenskem in stresi, jeziku, Slovenski jezik 1. 1938). Grafenauer proučuje freisimške spomenike zlasti kar se tiče njihove odvis­ nosti s sočasnimi in starejšimi molitvenimi in drugimi obrazci, primerja jih s temi, proučuje seveda tudi njihove odnose do starocerkvenoslovanskih tekstov. V slovensko kulturno zgodovino v širokem pomenu te besede spada, če z Gra- fenauerjem ugotavljamo, da so obrazci, kakršni so nam ohranjeni v zapisu iz dobe okoli leta 1000 po svojem nastanku in prvih sicer neobranjenih zapisih za okoli 200 let starejši, da segajo nazaj v prvio dobo širjenja krščanstva med Slovenci. Tudi ne morejo biti fredsinški spomeniki osamljeni primerki tovrstnih tekstov, kvečjemu so 'to glede osamljene ohranitve. Tako je Grafenauer prišel po svojih poteh do marsikaterih izsledkov in zaključkov, do katerih sta glede nastanka in zapisa freisinških spomenikov po svojih poteh prišla zgodovinar in paleograf. Proučevanje freisinških spomenikov in vobče tradicije slovenskega pisem- stva je pripeljalo Grafenauerja do vprašanj, kako se je med Slovenci širilo krščanstvo v naijstarejši dobi. V >to problematiko spada, mimo zgoraj navedene razprave O pokristjanjevanju Slovencev, še razprava Irsko-anglosaška misijon­ ska metoda in slovensko pismenstvo in ustno slovstvo, Zboimiik zimske pomoči, 1944 To so razprave, iki obravnavajo delno čisto historična vprašanja, kot je kronologija stairokarantanskih knezov ter način in metoda uvajanja prvega krščanstva med karantanske Slovence.' Grafenauer je s svojimi izvajanji mar­ sikje dopolnili izsledke zgodovinarjev, mi pa zajel problema v celoiti. Nadaljnji slovenski srednjeveški tekst, ki je pritegnil Grafenauerjevo znanstveno zanimanje, je snovno in krajevno zvezan z njegovo ožjo domovino, deželo ob Zilji na Koroškem. To je tekst, ki je znan pod imenom celovški roko­ pis, z vpisi treh molitev, .ki ga pa Grafenauer sedlaj imenuje tudi rateški roko­ pis. O njem piše Grafenauer najprej v razpravi Poglavje iz starejšega sloven­ skega pismenstva, Časopis za slov. jezik, kmjiževnosit in zgodovino 8, 1931. 68—102. Ko pa mu je podpisani dal na razpolago prepise listinsfcih tekstov iz . 14. in 15. stoletja, ki se nanašajo na Rateče in Kranjsko goro na Gorenjskem in jih hrami Nadškofijski arhiv v Ljubljani, je Grafenauer napisal razpravo Celovški rokopis iz Rateč, podružnice beljaške prafare pri Mariji na Zilji . (SAZU, Razred za filološke in literarne vede, Razprave 3, 1958). V tej razpravi je Grafenauer pojasnil okolje in kraj, kje, kako in zakaj so slovenski teksti v tako imenovanem celovškem rokopisu nastali. Proučuje njihov jezik, zgodo­ vinsko okolje in paleografijo ohranjenega teksta. Vse kaže na nastanek v drugi polovici 14 stoletja, sama uporaba rokopisa pa v vas Rateče in ondotni okoliš v zgornji dolini reke Save, ki je bil naseljen od koroške strani. Proučevanje kolonizacije v dolini zgornje Save, pa proučevanje cerkvenoupiravne razdelitve tukaj in na Koroškem okoli spodnje Zilje je zgodovinarju zlasti dobrodošlo. Kot se je pri študiju freisinških spomenikov in celovškega rokopisa izkazal Grafenauerjev način proučevanja .kot povsem pravilen in za znanstvene izsled­ ke ploden, to je Vključevanje ohranjenih tekstov v nepretrgano tradicijo slo­ venskega^ pismenstva v srednjem veku, njihovo obravnavanje v stalni povezavi s historičnim in obče kulturnim razvojem in okoljem, talko velja isto tudi za tretji večji slovenski tekst iz srednjega veka, za stiski rokopis iz prve polovice 15. stoletja. Razpravo Stiski (ljubljanski) rokopis je objavil Grafenauer v časo­ pisu Dom in svet 29 (1916), 239—243, 311—316. Izsledke ali pa vsaj zelo spre­ jemljive domneve Grafenauerjeve glede srtiškega rokopisa so kasnejše raziskave še potrdile. Kaže se, da je pisec vsaj nekaterih slovenskih zapisov moral biti Čeh, ki so ga husitske vojne pregnale v samostan Stično na Dolenjskem. Po Grafenauerju je rokopis s slovenskimi' teksti datirati v dobo okollï Jeta 1428. Ivan Grafenauer ni bil lé literarni zgodovinar s širokimi kulitumonistorič- nimi pogledi, ni bil le dialektolog, ki so mu bili zlasti koroški govori vse do zadnjega posebno pri srcu, marveč —' skoraj bi dejali — predvsem narodopisec. Od prvih let znanstvenega dela so ga pritegovali problemi s področja narodo­ pisja. Zlasti pa se jim je posvetil v zadnjih desetletjih svojega življenja. 234 Kot pri studiju srednjeveških slovenskih tekstov je itudi pri proučevanju slovenskega narodopisja Grafenauer širok, vključuje svoja proučevanja v okvir tudi zgodovinskega dogajanja in vobče kulturnih .razmer. Na primer že v svoji prvi narodopisni razpravi O »Duhovni hrambi« in nje postanku, s podnaslovom Donesek k zgodovini praznoverja med Slovenci (Časopis za zgodorvimo in .narodo­ pisje 4, 1907), je pritegnil in uporabil 'tudi zgodovinske podatke. In tako tudi v dolgi vršiti svojiih nadaljnjih razprav in samostojnih del s področja narodopisja. »Zgodovino« in historične motive obravnava Grafenauer na pregleden način v publikaciji Narodopisje Slovencev, 2. zvezek (1952). Vera starih Slovanov in Slovencev, njihovo pravo in družbene razmere, zgodnje krščanstvo in fevdalni red, vse to odseva iz mnogih slovenskih narodnih pesimi in pripovedk; .pa tudi mnogoteri zgodovinski dogodki, vpadi razbojnikov iz »zamorskih« krajev, »štiif- tarji«, križarske odprave, boji s Turki in še drugo. Grafenauer sam pravi, kako mu je novo pot v etnologiji pokazala kulturnohiistoricnà'smer v etnologiji pre- prostih kultur in da je >to kultnrnohistorično metodo prenesel na preučevanje narodopisja visoke kulture slovenskega naroda, p a jo spojil s primerjalno knji- ževnozgodovinsko metodo. In ta doslej v svetovni etnografiji še ne-upoirabljena kulturnozgodovinsko-literarnoprimerjalna metoda je prinesla pni preučevanju naših pesimi kar lepe sadove« (Slorvemski etnograf 3/4, 1951, 431). Ta spominski članek ne omenja ostalega ogromnega dela, ki ga je Ivan Grafenauer opravil na področjih literarne zgodovine, dlialektologije in narodo­ pisja. Zgodovinski časopis je želel le pokazati, kako moramo biti zgodovinarji globoko hvaležni Ivanu Grafenauerju za (tista dragocena dognanja s področja študija starejših slovenskih • tekstov pa narodnih pesmi in pripovedk, ki so obogatila marsikatero poglavje starejše slovenske zgodovine. Milko Kos ALMA SODNIKOVA Akna Sodnikova se je rodila v Ljubljani 23. III. 1896 v rodbini trgovskega poslovodje Urbana Zupanca. V Ljubljani je dovršila osnovno šolo in klasično gimnazijo ter maturirala leta 1915. V lotu 1916 se je poročila z Alojzijem Sod­ nikom, bi je bil profesor na /tehniški srednji soli v Ljubljani in je umrl leta 1935. V letu 1919 se je vpisala na filozofsko fakulteto tedaj ustanovljene ljub­ ljanske univerze, izbrala kot glavini «predmet filozofijo, koit stranska predmeta pa slavistiko in pedagogiko ter končala svoj študij z doktoratom iz filozofije leta 1923. V letih 1925/26 in 1928 se je specializiral'a za zgodovino filozofije na dunajski univerzi pri znanih strokovnjakih prof. Gomperzu in Reimingerju teir privatnem docentu Kainzu. Že kot študentka, nato pa po doktoratu je oprav­ ljala kot pomožni asistent asistentske posle v filozofskem seminarju ljubljanske univerze (1922—1924, 1927—1932). Leta 1932 ji je bila priznana njena knjiga Zgodovinski razvoj estetskih problemov, Lj. 1928, kot habilitacijsko delo in nato je bila v letih 1933—1946 privatni docent za zgodovino filozofije. V letih pred drugo svetovno vojno je bila večkrat na študijskih potovanjih v Italiji in Franciji, udeležila se je kongresa filozofov v Pragi leta 1934 in z referatom kongresa v Parizu ob 300-tetniei Descartesovega detla leta 1937. Leta 1946 je postala, izredni, leta 1951 redni profesor za zgodovino filozofije. V letu 1952-53 je brila dekan filozofske fakultete, verjetno kot prva žena, ki je v Jugoslaviji dosegla to čast. Leta 1959 je bila na lastno prošnjo upokojena. Vendar pa je še dalje predavala kot hono>rami redni profesor, kolikor ji je to dopuščala njena bolezen, vse do svoje smrti v Ljubljani v noči med 12. 'in 13, febru­ arjem 1965. Alma Sodnikova je izšla iz šole ljubljanskega filozofa Firanceta Vebra in v njenih prvih spisih je zelo močan Vebrov vpliv. Pozneje pa prevlada pri njej interes zgodovinarja, pri čemer sta ji mnogo pomagali njena klasična izobrazba in njena dunajska šola. Njeno osnovno prizadevanje postane, da zgodovinsko verno dožene podatke o posameznih filozofskih misleoih, predvsem pa bistvo njihove filozofske doktrine, :le redko pa še izraža svoje stališče do teh doktrin. 235 V svojem mladostnem habilitacijskem spisu je hotela prikazati kar ves zgodo­ vinski razvoj estetskih problemov. Pozneje se pni svojih objavah iz obče zgo­ dovine filozofije vedno omejuje na strogo določeno tematiko. Pri tem jo v glavnem zanima filozofska stran dela posameznih mislecev, le včasih se dotika tudi področij drugih ved ali splošne kulturne in politične situacije. Pred vojno jo je najbolj zanimal Descartes in je p,ri interpretaciji njegovih nazorov zasto­ pala tudi svoja lastna stališča. Po vojni je iz splošne zgodovine filozofije pisala specialno le še o starih grških filozofih Epikuru in Platonu, prav pred smrtjo je pa delala na študiji o Aristotelu. Svoje znanje o celotnem razvoju filozofije od starih Grkov do XIX. stoletja je pa podajala svojim študentom pri preda­ vanjih. Najbolj trajen pomen bo pa pač ohranilo njeno raziskavanje zgodovine filozofije pri Slovencih. Ves ta problem je seveda zaradi svojevrstnosti našega razvoja kompliciran. V najširšem smislu gre tu za knjige in (rokopise tujih filozofskih avtorjev, ki so hali v naših bibliotekah, v nekoliko ožjem smislu za filozofe, ki so bili rojeni v tujini, a so delali in pisali pri nas; poseben pomen imajo pa filozofski avtorji, ki so bili rojeni na Slovenskem, a so delali v tujini, in seveda avtorji, ki so bili rojeni in so delali doima. Alma Sodnikova se je lotila teh vprašanj na podlagi študija filozofskih knjig in rokopisov ter ugo­ tavljanja biografskih in bibliografskih podatkov; njeno poznavanje splošne zgodovine filozofije ji je omogočilo, da je ugotovila smeri, ki so jim posamezni pisci pripadali, tudi če samii tega niso izrecno povedali. Med pisci našega izvora, ki so delali v tujini, je večkrat pisala o Matiji Hvaletu iz Vač, ki je delal na dunajski univerzi, izdal I. 1513 filozofsko knjigo in bil nominalist ter pod vplivom humanistov, vendar pa ni prišla do tega, da bi dovršila svoje študije o njem; pisala je o proevet! jenem filoizofu Rarpetu (1747—1806), ki je delal na Dunaju, v Olomucu in Brnu, in o Jožefu Misleju, ki je izdal 1818—1830 na Dunaju delo o filozofiji na podlagi matematike. Analizirala je knjige in roko­ pise avtorjev, ki so pri nas doma v XVII. in XVIII. stoletju pisali o filozofiji, ugotavljala njihovo pripadnost raznim smerem sholastike, potem pa tudi vplive Descartesa in drugih modernih filozofov, pri čemer je imel svojevrstno vlogo veliki vpliv, ki ga je imel Rudjer Bošković. Študije te vrste imajo svoj pomen tudi v primeru, da gre za pisce, ki se ne odlikujejo po posebnem fommatu in originalnosti; treba je samo pomisliti, d:a je imela tedaj filozofija zelo pomemb­ no mesto v vsem šolskem sistemu, da se je od nje šele polagoma odtrgala npr. fizika, treba je pomisliti na monopolni položaj, ki so ga v tedanjem srednje- in višješolskem sistemu imele ustanove, kjer se je predavala ta filozofija, da nam postane jasno, da gre tu za važen sestavni del celotne idejne zgodovine. S svojimi razpravami, ki obsegajo v glavnem dobo od začetka XVI. do prve polovice XIX. stoletja, Alma Sodnikova ni dovršila srvojega življenjskega dela; za celotno zgodovino filozofije pri Slovencih, ki jo je imela pred očmi, je dala le kratko skico -v Enciklopediji Jugoslavije. Danes je popolnoma nejasno, kako se bo izpolnila vrzel, ki je nastala z njeno smrtjo. Vendar je pa njeno pionir­ sko delo dokazalo, da bi bilo potrebno s temi raziskavanji nadaljevati. B i b l i o g r a f i j a Osnovne biografske podatke in bibliografijo del Alme Sodnikove vsebuje že publikacija Univerza v Ljubljani, biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev in sodelavcev, Lj. 1957, str. 70—71, seveda le za dobo do 1956. Po njeni smrti je objavila ciklostirana Filozofija, bilten oddelka za filozofijo, št 1. Ljubljana julij 1965, str. 21—27, M jo izdaja Inštitut za sociologijo in filozofijo univerze y Ljubljani, kratek (anonimen) spominski članek z bibliografijo. Obe bibliografiji mista brez vrzeli in napak. Tu navajam vse tiskane objave, ki sem jih mogel ugotoviti; kar se tiče razmnoženih skript, ciiklostiranih razprav in razprav, ki so ostale v rokopisu, opozarjam na bibliografijo v Filozofiji. Opo­ zarjam tudi, da je A. Sodnikova oddala za Slovenski biografski leksikon še en rokopis (J. Štelin), ki še ni objavljen. 236 • Zgodovina .psihologije. Fr. Veiber, Očrt psihologije, Lj. 1924, str. 210—217. Vebrov estetski sistem v luči tradicijskih estetskih teorij, Ljubljanski zvon XLVI, 1926. str. 124—130, 198—211. J. Vidmar, »De mortuis nil nisi bene«, Mladina III, Lj. 1926/27, str. 141—143. Zgodovinski razvoj estetskih problemov, Lj. 1928 (Publikacije Znanstve­ nega društva za humanistične Tede v Ljubljani, filozof sika sekcija št. 4), IV + 350 str. Franz Webers System der Ästhetik, Archiv für systematische Philosophie und Soziologie, Band 34. Berlin 1930, str. 230—266. »Dva filozofa«. Naša doba I, Lj. 1930. str. 224—225. O sodobnem prvenstvenem pojmovanju likovnega problema, Čas XXV, Lj. 1930-31, str.^ 166—179. K biografiji filozofa Jožefa Misfeja, Glasinilk Muz. društva za Slovenijo XIV. Lj. 1933, str. 142—144. Mislej (Mislev) Jožef Peter Alkantara, SBL II (1933), str. 127—135. 0 filozofiji Jožefa Misleja, Čas XXVIII, 1933-34, str. 176—186. Še o sodobni filozofiji v Jugoslaviji, Jutro 22. XII. 1934. Matija Hvale. Odlomek iz zgodovine filozofije pri Slovencih. Čas XXX, 1935-36, sir. 165—176. Der Begriff des Wollens An der Theorie der Erkenntnis bei Descartes und Spinoza, Travaux du IXe Congrès international de philosophie (Congrès Dee- cartes), (Paris 1—6 août 1937), Paris (1937), str. 141—146. Descartes, Ob tristoletnici njegovega dela. Sodobnost V, 1957, str. 392—401. Osnove Masarvkove filozofije, Sodobnost V, 1937, str. 433—440. Ob sedemdesetletnici Aleša Ušeniičnika. Odlomek iz zgodovine filozofije pri Slovencih. Čas XXXII, 1937-38, str. 266—286. Descartes. Njegovo življenje in filozofija. Lj. 1939, 136 str. Filozof F. S. Karpe in njegov odnos do akademije operozov. Odlomek iz zgodovine filozofije pri Slovencih. Sodobnost VII, 1939, str. 506—514, 568—581. Vpliv Boškovićeve prirodne filozofije v niaših domačih filozofskih tekstih XVIII. stoletja. Akademija znanosti m umetnosti v Ljubljani, fitozofsko-filo- loško-hiistoirični razred, Razprave I, Lj. 1943, str. 5—40. Iz zgodovine filozofije pri Slovencih. Problem skotistične distinctio forma- lis ex natura rei. SAZU, filozofsko-filoiloško-histoirioni razred, Razprave II, Lj. 1944, str. 39—52. Pfeifer (Pfeiffer) Gotfrid, SBL II (1949), str. 332—333 (teološki del obdelal A. Tomiinec). Etlika Epikura. Živa antika IV, Skopje 1954, str. 261—268; V, 1955, str. 48—58. Epikuirejsfci nauk o bogovih, Živa antika V, Skopje 1955, str. 283—295. Iz zgodovine filozofije piri Slovencih. Filozof Anton Erber. Zbornik filo­ zofske fakultete II, Lj. 1955, str. 7—19. Bernik Ivan, EJ I, 1955, str. 485. K Platonovi teoriji o idejah, Živa antika VI, Skopje 1956, str. 119—135. Derganc Franc, EJ II, 1956, str. 690. Filozof Matija Hvale. Uvod k razpravi »Matija Hvale in njegova filozo­ fija«. Naša sodobnost VI, 1958, str. 392—413.1 Filozof Matija Hvale. Uvod u ras­ pravu »Marija Hvale i njegova filozofija«. Filozofija-sopiologija, jugoslovenski časopis za filozofiju i sociologiju, II, Beograd 1958, br. 3, str. 96—111 (skoraj dobeseden pprevod, dodan francoski résumé). Erber Antom. EJ III, 1958, str. 266—267. Filozofija, Slovenija. EJ III. 1958, str. 338—359. Redeskini Ambrozij. SBL III (1960), str. 63. Ruesch Maksim. SBL III (1960), str. 163. Hvale (Quale, Qualle) Matija, EJ IV, 1960, str. 306. 1 To je pač definitivnu naslov in objava razprave >Iz zgodovine humanizma pri Slovencih. Filozof M. Hvale in humanistične reforme na dunajski artistični fakulteti od 1492—1501«, ki jo navaja bibliografija v knjigi Univerza v Ljubljani kot >v tisku« v Naši sodobnosti 1956, za njo pa tudi bibliografija v reviji Filozofija, a v tem letniku Naš« sodobnosti ni izšla. 237 Ruđer Bošković i savreimenici. Filozofija, jugoslovanski časopis za filozo­ fiju, V, Beograd 1961, br. 3-4, str. 9—16 (referai.na mednarodnem simpoziiiju ob 230-letnici rojstva R. Baškoviča" v Dubrovniku 6.—12. X. 1961). Karpe Franc Samuel, EJ V, 1962, str. 220. Misle j Jožef Peter Alkantara, EJ VI, 1965, str. 136. Fran Zwitter JOSIP KOROŠEC 13. X. 1909—11. III. 19661 S prezgodnjo smrtjo prof. Josipa Korošca je zadel nepopravljiv udarec slovensko in vso jugoslovansko arheologijo. Prebolela ga bo toliko teže in čutila toliko dlje, ker je stal ta pionir vse jugoslovanske arheologije, ki je bil pri doktorskih disertacijah mentor lepemu številu danes najvidnejših arheologov v drugih naših republikah in pravi ustvarjalec slovenske arheologije, organi­ zator in dolgoletni urednik prvega osrednjega jugoslovanskega arheološkega glasila (Arheološki vestnik), po dobrih petindvajsetih letih znanstvenega dela pred dvema deloma, v kateri je bilo usmerjeno vse njegovo dosedanje delo in ki sta hkrati že nujen postulat za nadaljnji razvoj stroke pri nas in za njeno predstavljanje pred tujino: Tu mislim na njegovo obdelavo neolita in eneotita v Jugoslaviji, kjer mu je dozorelo vsaj Ljubljansko barje (v rokopisu), še posebej pa na načrt obravnave Južnih Slovanov v zgodnjem srednjem veku z arheološke in zgodovinske strani, ki ga tako pogreša slovansko zgodovino­ pisje in sva ga nameravala uresničiti v prihodnjih letih. Toliko prezgodnja nenadna smrt, ki je zrušila najvidnejšega jugoslovanskega arheologa povojne dobe in mu po desetih letih študija v Beogradu (1929—1936) in Pragi (1938 do 1939) dovolila le četrt stoletja za delo, ni vsekala boleče rane le študiju arheo­ logije na filozofski fakulteti in organizaciji slovenske arheološke znanosti, marveč vsej jugoslovanski arheologiji in zgodovinopisju, saj je vsaj začasno pretrgala delo na nekaterih bistvenih nalogah, za katere vsaj danes še ni videti človeka, ki bi jih mogel reševati vsaj približno na tak način kakor bi jih mogel prof. Korošec. Smrt je s svojim udarcem posegla tudi neposredno v vrste uredništva Zgodovinskega časopisa, v katerem je skrbel prof. Korošec od IV. letnika (1950) naprej za arheološke prispevke in ocene ter marsikaj izmed njih tudi sam prispeval. Josip Korošec (rojen v Ljubljani) je študiral v Beogradu arheologijo v okviru klasične filologije, kajti tedaj na jugoslovanskih univerzah arheolo­ gija ni bila še- niti samostojen, niti glavni predmet nobene študijske skupine. Kot študent klasične filologije pa je bil vendar hkrati pomožni asistent pro­ fesorja arheologije M. Vasica ter je sodeloval pri izkopavanju Vinče, ključ­ nega najdišča4neolitske dobe na osrednjem delu Balkanskega polotoka; za to sodelovanje in delo pri pripravljanju gradiva za objavo se mu je Vasic tudi posebej zahvalil v uvodu prvega izmed zvezkov poglavitne publikacije vinčan- skega gradiva (Vinca I-TV, 1932-36). Povsem pa se je mogel posvetiti študiju arheologije šele po diplomi iz klasične filologije (1936), zlasti s svojo specia­ lizacijo v praški arheološki šoli (1938/59), med katero je junija 1939 promo­ vira! z disertacijo >Ljubljansko banje v prazgodovini« (v predelani obliki uporabljeno v št. 82' priključene bibliografije, delno pa še v rokopisu kot uvod v katalog, ki čaka objave), hkrati pa so se spletle med njim in povoj­ nimi vodilnimi češkimi arheologi, njegovimi tedanjimi kolegi, vezi prisrčnega prijateljstva. Sledilo je šest let v Sarajevu (1939—1945), čeprav je 1942 zaradi zvez z osvobodilnim gibanjem izgubil službo (in se vrnil v Zemaljski muzej šele po osvoboditvi) in bil nekaj časa tudi v zaporu. Ta doba je posvečena študiju neolitskih in eneolitskih kultur v Bosni in srednjem Podonavju (1—8). Leta 1 Biografski in bibliografski podatki do maja 1956 so objavljeni v knjigi Univerza v Ljub­ ljani, Ljubljana 1957 (sestavil avtor sam), nadaljevanje do konca 1. 1966 pa je v tisku v drugem delu iste serije (sestavila P. Korošec) ; gl. tudi Ljetopis JA2U 54, 1949, 271—272. 238 1945 se je vrnil v ožjo domovino, kjer je našel prvo delavnico v Ptuju in oko­ lici. Zoper teorije nemške nacionalistične arheologije (zlasti K. üinklageja) o nemškem kolonizatoričnem značaju zgodnjesrednjeveških arheoloških najdb na ozemlju Karantancev je podal s pregledom slovanskih grobišč na Sloven­ skem Štajerskem (9) hkrati utemeljeno znanstveno zavrnitev in prvo celostno podobo zgodnjesrednjeveške materialne kulture na slovenskih tleh (oboje je še dopolnil v 15). Obenem pa je začel razgrinjati zemljo nad slovanskim gro­ biščem na Ptujskem gradu, doslej največjim odkritim slovanskim grobiščem v Sloveniji (10, 13, 15, 26, 32, 44) — ki je hitro postalo prva praktična učil­ nica ne le za prvo generacijo slovenskih povojnih arheoloških študentov, marveč tudi za vrsto drugih današnjih vidnih jugoslovanskih arheologov — in še nad nekaterimi drugimi grobišči v soseščini (49, 53); posebno pozornost je zbudil še objekt, ki ga je razlagal kot »slovansko svetišče« (12, 14, 43) ; poz­ neje je nekaj časa omahoval, pa se vendar vnovič vrnil k svojemu prvotnemu mnenju, ki ga je nameraval tudi še javno braniti zoper prevladujočo dru­ gačno razlago objekta kot negativnega odtisa srednjeveškega grajskega stolpa). Že prvo leto tega dela — ki se je zdelo v naslednjih poletjih obisko- vavcem Ptujskega gradu kot pravo mladostno kipenje nove nastajajoče jugo­ slovanske arheologije okrog mladega mojstra — je v tolikšni meri obrnilo pozornost na Korošca, da so ga jeseni 1946 vabili kot univerzitetnega učitelja v Zagreb, Sarajevo in Skopje, pa tudi ljubljanska filozofska fakulteta se je odločila (1. X. 1946), da ga pokliče brez konkurza in ga je 17. XII. 1946 izvo­ lila za izrednega profesorja prazgodovinske in slovanske (oz. zgodnjesrednje­ veške) arheologije in mu priznala habilitacijo na podlagi rokopisnih del o neolitski plastiki' (117 in 133). Obsežna in nenavadno podrobna analiza njego­ vega doteganjega dela v poročilu strokovne komisije je podčrtovala izredne »skušnje v praktičnem muzejskem delu« in • »restauriranju eksponatov«, »zgle­ den sistem kartotečne, znanstveno porabne evidence gradiva, katerega ie vpe­ ljal v Ptuju«, uvrščala ga je sdanes med najboljše poznavalce ilirske kulture sploh« in povzela, da njegove »razprave dokazujejo odlično metodično obvla­ dovanje gradiva, kritično presojo dejstev in argumentov ter vsestransko raz­ gledanost v arheološki stroki«. Zagreb ga je sicer skušal navezati nase tudi z izvolitvijo za dopisnega člana JAZU (1948), vendar je ostal v Ljubljani, kjer je bil dvakrat med Pre­ šernovimi nagrajenci. 4. X. 1951 pa izvoljen za rednega profesorja; 1. 1953/54 je bil dekan filozofske fakultete in 1953 izvoljen za člana -Nemškega arheo­ loškega inštituta v Berlinu. Začetek dela na fakulteti leta 1947 pa je pomenil za prof. Korošca pred­ vsem začetek mrzličnega garaškega dela, ki ga kaže že obseg njegovih publika­ cij: 15 knjig, 116 razprav in člankov, 106 knjižnih ocen in 20 drugih pregle­ dov. Razen prvih osmih razprav in ene knjige je nastalo vse to v 19 letih življenja v Ljubljani, poleg vodstva arheološkega oddelka na SAZU (1950 do 1958), urejanja Arheološkega vestnika in Zgodovinskega časopisa glede arheo­ loških prispevkov pa še vodstva arheoloških izkopavanj na Ptujskem gradu, pri Drulovki, Danilu, na Ljubljanskem barju in v Bribiru, če se omejimo le na poglavitne postaje njegovega dela te vrste. Prištejmo k temu še preda­ vanja (v vrsti kolegijev je obravnaval vso prazgodovino od neolita do pozni h kovinskih kultur v Evropi in delno tudi posebej v Jugoslaviji, slovansko arheologijo in njene posamezne kulturne elemente, problem Ilirov, muzeolo- gijo) in vaje (poleg seminarja zlasti prepariranje in konserviranje S' praktič­ nimi vajami), česar si je včasih naložil tudi do 18 ur na teden, in tedaj po­ stane skoraj nerazumljivo, koliko je zmogla orjaška delavnost tega navidez šibkega človeka. Obenem pa postane ob tem pregledovanju razumljiva označ­ ba fakidtetne komisije ob volitvi prof. Korošca za rednega profesorja (že 1951!), da si je »ustvaril ugled danes vodilne osebnosti v jugoslovanski pra­ zgodovinski in staroslovanski arheologiji« ter da »z zgledno vztrajnostjo gradi svojo stroko, izpopolnjujoč jo metodološko in raziskovalno«. V njegovih objavah po prihodu na fakulteto je bila sprva v ospredju problematika slovanske arheologije. Vrh .tega dela je pomenila sinteza slo­ vanske materialne kulture v zgodnjem srednjem veku (35), prva za zname- 239 nitim Niederlejevim »Rukovetom« in še vedno v temeljnih črtah precej sorodna s tem delom, pa vendar toliko dopolnjena z novimi rezultati po 1. 1945 hitro razvijajoče se vede, da je zbudila široko zanimanje tudi v mednarodnem znanstvenem svetu. Tudi vrsta posameznih razprav obravnava splošno slo­ vansko (28, 31, 34, 37, 102) ali splošno jugoslovansko arheološko problematiko (31, 34, 42, 50, 57, 60, 78, 79, 110, 120, 153); le manjši del je posvečen posebej . najdbam iz Ljubljane (18, 83), belobrdski kulturi (33), najdbam iz okolice Skadra (54). iz Sel pri Dobovi (64), Bačke (67), Demir Kaplje (89), Biskupije (108) in Bogojeva (121). Sredi petdesetih let se čuti v tem delu usmerjanje k skupnim vprašanjem zgodnjesrednjeveške materialne kulture Južnih Slovanov. Res si je prof. Korošec tedaj s potovanji izpopolnjeval pregled vsega odkritega gradiva te vrste v mislih na delo, ki bi izpopolnilo tako občutno vrzel v naši arheološki znanosti. Okrog leta 1960 sva se prvič dogovarjala o takšni sintezi zgodovinskega in arheološkega značaja o materialni kulturi, gospodarstvu m družbi pri Južnih Slovanih, ki bi zahtevala kaki dve leti strnjenega dela v to ' smer. 2al bo to delo še naprej ostalo — prejkone ne tako kratek čas — neiz­ polnjen dolg naših zgodovinskih ved domačemu in mednarodnemu znanstve­ nemu svetu. . Pregled Koroščeve bibliografije kaže, da ga je vselej pritegoval posebej kompleks neolitskih in eneolitskih kultur, poleg tega še problem Ilirov (s po­ sebno avtoktonistično teorijo, zvezano z zahodnim Balkanom in delom Vzhod­ nih Alp). Ta problematika nikdar ni izginila niti iz njegovih predavanj na fakulteti, niti z njegove delovne mize. Izkopavanja po Ptujskem gradu so bila posvečena brez izjeme prav tem problemom, prav tako tudi sistematični pregledi gradiva (Predjamski grad, Križevci), s katerimi je oblikoval drugo ve­ liko delo, ki ga je pustil nedokončanega: pregled neolitskih kultur na ozemlju Jugoslavije. . . , , • Vselej je sicer poudarjal, dà brez novih izkopavanj na Ljubljanskem barju — za neolit na slovenskem ozemlju ključnem križiščnem ozemlju — ni mogoče , razrešiti razvoja na teh tleh.v dobi neolita in eneolita. Pa vendar je tudi to obdobje začelo kazati ob njegovem raziskovanju plastične poteze zaporedja kultur: Drulovka mu je bila izhodišče za opredelitev posebne »slovenske« kul­ turne skupine. Danilo pa mu je pomagalo ob analizi najdb iz Slovenskega primorja že postavljati obrise kulturnega zaporedja in nihanja-v povezovanju našega ozemlja med vzhodom in zahodom. Med Koroščevo delo spada, končno čeprav ne na zadnjem mestu, tudi strokovna izobrazba skoraj vseh današnjih arheologov, ki jim je njegova smrt naložila nadaljevanje mojstrovega dela. Njegovo osrednje mesto v jugoslovanskL arheologiji pa kaže tudi dejstvo, da so se pri opravljanju doktorata zatekli k njemu kot k mentorju danes tako ugledni arheologi, kot sta M. Garašanm m A. Benac, prav tako pa pokojni Lahtov iz Makedonije. Profesor Korošec je dobesedno izgorel pri delu. Ze dolgo je nosil bolezen v sebi, pa mu delo ni dalo časa za skrb, ki jo je zahtevala. Za prejšnji letnik je oskrbel še sam vse arheološke prispevke in prav tako še vse, kar je arheo­ loškega v tem letniku. Le dva ali tri tedne pred kancem sva se še dogovarjala, kaj bomo s tega področja še potrebovali. Potem je sledilo nenadno m neiz­ prosno zadnje slovo in danes še vedno široko zeva praznina — s težkim vpra­ šanjem, kako urediti stvari v slovenski arheologiji, da bo opravljala svoje nalo­ ge tudi brez svojega utemeljitelja, kako urediti stvari na fakulteti, da mlada generacija študentov ne bo preveč trpela zaradi smrti svojega velikega učitelja. BIBLIOGRAFIJA z n a n s t v e n e g a d e l a J o e i p a K o r o š c a1 1940 1. Kupa na nozi u slavonskoj kulturi. Glaisniìk Moriskog društva u No- vom Sadu XIV, 1940, 11—23. 1 Z uporabo bibliografije, ki jo je pokojnik sestavil sam v knjigi Univerza v Ljubljani, Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev in sodelavcev, Ljubljana 1957, 61—63 (do maja 1956), in v rokopisu za drugo knjigo iste publikacije (do 1960), nato pa je ta rokopis dopolnila 240 2. Kerbsehnittechnik in der slavonischen Kultur. Glasnik Zemaljskog muzeja 1940, 7—13. 3. Gradina Gradac bei Kotorac. Brav tam, 77—81. 1943 4. Noviji neobjavljeni predmeti predpovjesne zbirke. Glasnik Zemalj­ skog muzeja 1942, 51—59. 5. Körös-Vinca, predpoviesna kultura. Prav tarn. Ol— 8>. 6. Likovna umjetnost u Butmiru. Prav tam, 87—112 ( + V I tabel sink). 1945 7. Brončani nalaz iz Velikog Mošunja. Novtitates ZemaiLjskog muzeja u Sarajevu 1945, 1—7 ( + 4 str. sHc). 1 9 4 6 ч . - • < - • 8. Pečina Hrustovača, novi lokalitet slavonske kulture. Glasmiik Ze­ maljskog muzeja 1946, 7—37 (+ XVIII tabel slik). 1947 9. Staroslovenska grobišča v Severni Sloveniji. Celje »47, 145 str. 10. Poročilo o izkopavanju na Ptujskem gradu. Ljubljana 1947. AZU, 1. razr., 58 str. ( + XV tabel slik, l1 skici). 11. Butmirska keramika. ZČ I, 194*7, 123-н1б0 ( + 8 site. stok). 1948 12. Slovansko svetišče na Ptujskem gradu. Ljubljana 1948. AZU, 1. razr.. Dela f>, 72 str. (+ 48 slik im risb ter 3 barvne priloge)1. 13. Poročilo o izkopavanjih na gradu v Ptuju v letih 1946 in 1947. Var. stvo spomemiiikov I, 1948, 12=—13. 1 9 4 9 14. Odgovor na kritiko Franja Basa o publikaciji »Slovansko svetišče na Ptujskem gradu«. ZČ II-III, 1948-11949, 213—2138. 1950 15. Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu. SAZU, 1. гаиг. Dela 1, 368 str. (+ 380 slik, 71 risb, 13 barvnih .slik, načrt grobišča). 16. Nekaj novih doneskov k dataciji slavonske kulture. Zbornik Gavrila Kacairova, Sofija 1950, mi—'141. 17. Travnik u predhistorijsko doba. Glasnik Zemaljskog muzeja 1949 50, 243—368. 18. Začasno poročilo o arheoloških izkopavanjih v Ljubljani. Arheo­ loška poročila SAZU, LfjiïMjana 195Q, 1—3-7 (+ 13 slik m načrt) (Skupaj s Fr. Staretom). 19. Prvo posvetovanje jugoslovanskih arheologov. ZČ IV, 1950, 212—21:?. 20. Arheologija in nekatere njene naloge. ZČ IV, 1950, 5—32. 21. Nekaj primerov zgodnje predzgodovinske plastike v Sloveniji. AV (= Arheološki vastnik) I, 1950, 12—30. 22. Grobovi v Vinči. AV L Л1950, 156—<Ш. 23. Ali j e Vinča prêdzgodovinska neolitska naselbina ali jonska kolo- nija? AV I, 1950, .216-^230. 24. oc. Jože Kastellic - Božo âkenlj, Slovanska nekropola na Bledu. ZC IV, 1950, 2B6— 231. 25. oc. Paola Korošec, Slovanske najdbe zgodnjega srednjega veka na Panorami v Ptuju, ZČ IV, '1950, 23:1—234. 1951 26. Prêdzgodovinska naselbina na Ptujskem gradu. Ljubljana 1951. SAZU, 1. razr.. Della 6, 272 atr. (•+ 618 sliilk, 108 risb, 30 prilog). s podatki do konca 1966 pokojnikova žena, Paola Korošec, uredil pa podpisani kot urednik gradiva za filozofsko fakulteto. Nepopolno bibliografijo (vsega 106 št.) je objavil tudi AV, XVII, 1966, 4—15. 16 Zgodovimski časopis 24*1 27. (Skupno z A. Benceni, M. Garašaiiiinom in D. Garašaminorvo:) Oko problematike Vinče. Glasnik Zemaljskog muzeja 1951, 5—3S. 28. Sloveni i drvena kultura. Prav t aim,, 65—79. 29. Prvo posvetovanje jugoslovanskih arheologov. AV II, 1951, 73—76. 30. Poročilo o delu in sklepih koordinacijskega odbora arheologov FLRJ. AV II, 19511, 76—80. 31. Delitev slovanskih kultur zgodnjega srednjega veka v Jugoslaviji. AV II, 19511, 134—155. 32* Raziskovanje nasipov na Ptujskem gradu leta 1949. AV II, 1951, 207—222. 33. Bijelo Brdo. ZČ V, 1951, 174—1185. 34. oc. Milutin Garašinin - Jovan Kavapeviić, Pregled materijalne kul­ ture Južnih Slovena u ranom srednjem vijeku. ZĆ V, 1954, 541—351. 1952 • . . . . ' . 35. Uvod v materialno kulturo Slovanov zgodnjega srednjega veka. Ljubljana 1952. Univerza v LjuMijainii, 403 str. (+199 slik). 36. Statuete s posebej izdelano glavo v vinčanski kulturni skupini. AV III, 1952, 3—13. . 37. Neki elementi slovenske materijalne kulture VI i VII veka. Glasnik Zemaljskog muzeja 1952, 5—il7. 58. Ljudske statuete iz Ripča. Prav tam, 231—269. 39. Fragment vaze Biikk-kulturne skupine, najden v Vlaški jami (?). AV III, 1952, 289—295. 40. In memoriam Fran Ramovš. AV Ш, 1952, 335. 41. Nekoliko reči o konzerva«j i arheoloških grad je vinskih objekata. Zbornik zaštite spomenika kulture IIÜ1, Beograd 1952, 5—.12, 42. oc. Milutin Garašanin, Ra najstarijim slovmsjdta ^kulturama naše zemlje i problemu porekla izveisnih oblika, A V III, 1952, 153—457. 43. oc. Djurdje Baškovič, Problem slovenskog hrama u Ptuju, AV III, 1952, 157—158. • 1953 44. Antropomorfna predstava na dnu slovanskega lončka iz 9. stoletja. ZC VI-VII, 1952-119153, 192—204. 45. Nova neoltska kulturna grupa na področju Dalmacije. VZAHD Llv, 1952, 94—119 46. Nekoliko pitanja oko nekropole u Trebeništu. Glasnik Zemaljskog ' muzeja 1953, 91—101. 47. Odnos arheologije prema antropologiji i obratno. Prav tam, 353'—360. 48. Delitev vinčanske kulturne plasti. AV IV» 1953, 5'—46. 49. Stanje slovanske arheologije na področju Ptuja. Ptujski zbornik 1953, 33—37. 50. Srednjevekovna kulturna baština Slavena u Jugoslaviji. Ciklostil. Slavistični institut filozof, fakult. u Zagrebu. [1963] 18 str. 51. (Skupaj z M. Garašaninoni:) Naši kraji v dobi praskupnosti. V: Zgo­ dovina narodov Jugoslavije I, Ljubljana 4953, 47—40 (tudi v hrvatski izdaji v Zagrebu in srbski izdaji" v Beogradu), 52. Kulturne ostaline v Ajdovski jami pri Nemški vasi. SAZU, 1. razr., Razprave III, 1953; 45—408 (+ 19 tabel risb in etna priloga). 53. (Skupaj s Pàolo Korošec:) Predzgódovinsko in staroslovansko gro- bišče pri Turnišču v bližini Ptuja. Prav tam, 179^269 (+ 25 risb, 24 tabel, Г situacijska skica). 54. Datacija Slovanskih ostalin v okolici Skadra v Albaniji. AV IV, 1953, 234—1255. 55. Nova kolišča na Ljubljanskem barju. AV IV, 1963, 2i56—26б. 56. Scavi e ricerche preistoriche in Jugoslavija dal 1950 al 1953. Rivista di Scienze Preistoriche Vili, Firenze 1953, 438—154. 57. oc. Jovan Kovačevdć, Prilozi rešavanju postanka i razvoja južno- siovenskog zlatarstva i zlatarskih proizvoda u ranom srednjem veku. AV III, 1952, 523—334. 242 58. oc. Branko Gavela, Osnova preistomske arheologije. AV IV, 1953, 160—164. 59. oc. Branko Gavela, Keltski oppidum Zidovär. AV IVV 1953, 164-^169. 1954 60. Podela naušnica sa zvezdolikim priveskom u slavenskim kulturama Jugoslovena. Glasnik Zemalljlsklog muz:e[ja 1954, 77—86 (+'4 slike). 61. Alcuni problemi intorno alle palafitte della palude di Ljubljana. Ciklostil. Kongres predzgodovinarjev v Varese 1954, 5 str. '62. Novi stratigrafski podatki kolišč na Ljubljanskem barju. AV V, 1954, 5—21. 63. Pomen nekaterih nakitnih predmetov, najdenih v Detti v Banatu. AV V, 1954, 50—162. 64. Staroslovanski grobovi na Selah pri Dobovi'. AV V, 1954, 167—170. 65. Ali smo opravičeni na temelju predzgódovinskih statuet rasno in etnično opredeljevati prebivalstvo neolitičnega časa? AV V, 1954, 2113—224. 66. Dataci ja in etnična opredelitev grobišča v Sieghartskirchnu. AV V, 1954, 382—386. 67. Pomembne staroslovanske najdbe v Bački. AV V, Ill954„ 395—397. 68. Ein interessanter Rhytonfund in Ljubljana. Archaeoilogia Jugosla- vica I, 1954, 23—28 (+ 6 S Ä ) . 69. Nekoliko primjera preistoriske plastike iz Makedonije. Glasnik Muzejsko - komservatorsikog društva Makedonije, Skopje 1954, 89—98 ( + 1 2 slik). 70. oc. Fr. Halste, Die Bronzezeit in Süd- und Westdeutschland. AV V 1954, 177—181. 71. oc. Jan Eisner, Deviimska Nova Ves. AV V, 1964, 185—188. 1955 72. Arheološke ostatine v jugoslovanskih jamah po paleolitski dobi. V: Prvii jugoslovanski speleološki kongres, Postojna 21,.—24. I. Ii954. Ljubljana 1955, 87—95. 73. Nekaj pripomb k izvoru butmirske kulturne skupine. AV VI, 1955, 5—25. . . 74. »Dimini« kulturna skupina. AV VI, 1956, 65—77. 75. Ali so bila na Ljubljanskem barju kolišča? AV VI, 1955. 78—81. 76. Convegno Internazionale di paletnologia in occasione del 1° Cente­ nario della scoperta delle palafitte preistoriche. AV VL il9i55, 148—149. 77. The Castle Hill of Ptuj from prehistoric times to the Middle ages. Archaeology 8, 1955, 162—168 (+ 11 slik). ' 78. Arehološki sledovi slovanske naselitve na Balkanu. ZČ VIII, 1954, 7—26. 79. Ali so Južni Slovani tudi sežigali svoje mrliče? Zbornik filozofske fakultete y Ljubljani II, 1955, 83—102. 80. Einige Probleme um die Pfahlbauten am Laibacher Moor. Sihnium, Varese 1955, 201—2111 ( + 6 slik). 81. Izkopavanja u Danilu kra j Šibenika. Ljetopis JAZU 60, 1955, 194 do 204 (+ 4 tabele). • ' 82. Oris predzgodovine Ljubljane. V: Zgodoviima Ljubljane I, Ljubljana 1955, 243—308 ( + 3 karte in 21 taibeil « Ä ) . 83. Arheološke najdbe iz dobe selitve narodov iz zgodnjega srednjega veka. V: Zgodovina Ljubljane I, Ljubljana 1955, 427—441 (+ 10 tabel slik). 84. oc. Max Hundt, Das karolingisohe Reihengräberfeld von Feikendorf- Kleetzhöfe im Landkreis Kulmbach. AV VI, 1955, 152—'154. 85. France Stare, IKnske naijdbe železne dobe vLjublrani . ZČ Vili, 1954, 244—1247. , 1956 86. Arheološke ostatine v Predjami. SAZU, 1. гажг., Razprave IV/1. Ljub-" ljana 1956, 64 str. (1 priloga, 49 tabel slik). 16* 243 . 87. Ceramica dipinta della costa Dalmata. Bulletino di Paletnologia Ita­ liana 65, Roma 1956, 297—300 ('10 slik). 88. Neolitična naselbina v Drulovki pri Kranju. AV VII, 1956, 3—28 (+ 9 tabel1 »lik). 89. Zaštitno istraživanje u Demir Kapiji 1948 god. Zboraiiilk izdanija na Arheološkiot muzej I (1955-1956), Skopje 1956. 90—.107 (19. slik, 2 prilogi). 90. Nekaj o stratigrafiji pri arheoloških raziskovanjih. AV VII, 1956. 339—346 (4 slike). 91. oc. (skupaj z J. Klémencam:) Jaro Šašel, Vodnik po Emoni. AV Vil, 1956, 187—489. 1957 921 Neolitska naseobina na Crkvinama u Turbetu kod Travnika. Glasnik Zemaljskog mfuzeja 1957. 5—18 (+ 7 tabel sllik). 93. Roman Family Tombs in Yugoslavia. Archaeology 10. 1957. 117—132 (+,13 sKlk). 94. Zanimive upodobitve na keramičnih predmetih iz »Grapčeve špilje« na Hvaru. AV VIII, 1957, 3—8 (+6 slik), 95. Stražbenica v Danilu pri Šibeniku. AV VIII, 1957, 48—64 (+ 7 tabel slik in 2 prlilogi). 96. Miloje M. Vasic. AV VIII, 1957, 76—78. 97. Vladimir R. Petković. AV VIII, 1957, 79^89. 98. Kultura in kulturna skupina v predzgodovini. AV Vili, 1957, 95—98. 99. Opredeljevanje arheološkega gradiva. AV VIII. 1957, 99—108. 10O. Lengyelska kulturna skupina v Bosni, Sremu in Slavoniji. AV VIII, 1957, 175—203 ( + 1 5 slik). 101. V. Gordon Childe. AV VIII, 1957. 328. .102. Slavenske naušnice sa spiralno uvijenim konusom na jednom kraju. VZAHD LVI-LIX, 1954-11957, 175—180. 103. Oc. Joachim Werner, Beiträge zur Archäologie des Attila-Reiches. AV VIII, 11957, 81 --84. 104. Mednarodni seminar za slovansko arheologijo. AV VIII, 1957, 329—331. . . . 105. Novije publikacije, u istraživanju gvozdenog doba u Sloveniji. Rad vojvodjanskih muzeja 6, 1957, 285—1287. ' 1958 106. Neolitska naseobina u Danilu Bitin j u I (teikst), Zagreb 1958, 216 str. (17 sliik, 2 diagrama; 6 načrtov)., 107. Miloje M.Vasić (1869—1956). Südstforscnumgen 1958, 157—159. 108. Ostava brončanih matrica za otiskivanje u Biskupiji kod Knina. Starohrvatska prosvjeta, N. S. 6, 1958, 29—44 ( + 8 tabel). 109. Eine neue Kulturgruppe des späten Neolithikums in Nordwestjugo- wien. Acta archaeologiica Academiae «aient. Hungaricae 9. Budapest 1958, 83^93 (+ 3 tabele). 110. Istraživanje slovenske keramike ranog srednjeg veka u Jugoslaviji. Rad vojvodjanskih muzeja 7, Novi Sad 1958, 5—li2. 1959 111. Neolitska naseobina u Danilu Bitinju II (priloge). Zagreb 1959\ 114 tabél. 112. Ali predstavljajo neolitične statuete umetniške izdelke? ZUZ n. v: V/VI, 1959, 43—51 (+ 3 siMke). Ill3. Croatia (Dalmatia only). Cowa Survey, current Work in old World Archaeology, Area 6 — Balkans, I, 1959, istr. 15—/14. 114. Slovenia. Cowa. Survey, Area 6 — Balkans, I, 1959, str. .Ii6. lil5. Nastavak iskopavanja u Danilu k r a j Šibenika u 1955 god. Ljetopis JAZU 63, Zagreb 1959, 226—239 ( + 8 tabel). 1'16. Prethistorijski željeznodobni keramički nalazi na Gradini u Danilu k r a j Šibenika. Ljetopis JAZU 63, 1959, 214—225 (+ 12 tabel). 244 11". Prethistorijska glinena plastika н Jugoslaviji I. Neolitske plastične izradjevine u - Vinci. Arheološki radovi i rasprave JAZU I. 1959. 61—118 (+ XXVI tabel). 118. Miniaturne steklenice v neolitu Jugoslavije. AV IX/X. 1958/1959, 3—12 (9 sđlilk). . 119. Gregor Cremošnik. AV IX/X, 1958/59, .185—186. 120. Pravilnost opredeljevanja posameznih predmetov in kultur zgod­ njega srednjega veka do ?. stoletja kot slovanskih. ZČ Xll-Xffl, 1958-1959, 75—107 (+ 12 istók). 121. Koštane pločice U avarskim grobovima u Bogojevu. Raci vojvodjain- sikiih muzeja 8. 1959, 105—116 (21 sllilk, 1 -tabela). 1,22. Neolitski grob u Bogojevu. Prav taimi, 211—2il3 (2 sliki). 125. Croatia. Cowa Bibliography. Area 6 — Balkans I, 1959, 15—17. 124. Slovenia. Cowa Bibliography. Area 6 — Balkans L 1959, 21—2> 1960 125. Drulovka. Zbornik Filozof sike fakultete ПГ4. Ljubljana 1960, 59 str. (41 tabel. 2 'pniilogi). ' - ' 126. Oko pitanja značenja statueta sa dvema glavama. Zborniiik Matice Srpske. Društvene nauke 26, 1960, 5—17 (7 .sliik). 127. (Skupaj s S. Saržoski:) Barutnica — Anzabegovo Ovce Pole — Naselje. Arheološki pregled 2, I960, 44—46. 128. Neolit na Krasu in v Slovenskem primorju. ZČ XIV, 1960, 5—54 ( + X I V slik). 1961 129. Novi rezultati kod istraživanja arheologije u kraškim pećinama Slovenije od neoiita dalje. Drogi speleološki jugôslovensiki .kongres, Zagreb 1961, 139—142. 130. Neka pitanja oko neoiita u Dalmaciji. Diadora 2. 1960-61, 13—30. 131. oc. J. Neustupnv. I Haisek. J. Hralova. J. Brem,. R. Turek. Praveik Československa. ZČ X'V, -1961, 204—.206. - 1962 • 132. Alcuni problemi del Neolitico Balcano-Danubiano'. Atti del VI Con­ gresso Internazionale 'doli e 'Scienize Preisàariche e .Protostoriche, Voi. I, Roma 196i2. 145—,158. 133. Prehistorijska glinena plastika u Jugoslaviji II. Arheološku radovi i rasprave HI, Zagreb 1962, 103—174 (Table XXVII—>XLI). 154. Nekaj neolitskih in eneolitskih problemov v okolici Križevcev na Hrvatskem. Zbornilk Fliloizofske fakultete. TVA. Ljubljana 1962, 53 str. {'+ 28 taibel, 1 risba v tekstu). 135. Resnikov prekop, Ig, Ljubljana — sojeničarsko naselje. Arheološki pregled 4. 1962. 56^-57. 136. Croatia. Cowa Surveys, Balkans, Area 6, No. II, 1962,, 19—20. 137. Slovenia. Prav tam, 25. 138. Akademik dr. Jaroslav Böhm. ZČ XVI, 196B, 231—232. 139. VI. internacionalni kongres prazgodovinarjev in protozgodovinarjev 1962. leta v Rimu. ZČ XVI. -19621, ,233—266. 140. Croatia. Cowa Bibliography. Balkans. Area 6. No. II, 1962, 27—29, 141. Slovenia. Isito. 32—54. • . 142. oc. l ' E u r o p e à la fin de l'âge de la -pierre. ZČ XVI, 1962, 240—242. 143. oc. Joachim Werner, Die Langobarden in .Pannomen. ZČ XVI. ,1962. 249—251. 144. oc. 'Gvula Török, Die Bewohner von Halitmba im 10. in 11 Jahr­ hundert, ZČ XVI, .1962, 251—254. '1963 145. Prazgodovinsko kolišče ,pri Blatni rBrezovici. SAZU. il. iraz.r., iDeia 14, Ljubljana 1963, 67.str. (32 tabel, 9 prilog,, 1 načrt). •146. Relative Chronologie der Danilo Kulturgruppe. Munera Archaeolo- gica Josepho Kostrzewski, Poznan 1965, 79—85. 245 147. oc. J. Poulik, Stari Moravane budiiji svuj sitat. Argo II, 1963, 113—Ш. 148. oc. Ilova Ko'vnig-, Das awarenzeiiliche Gräberfeld von Alattvân. ZČ XVII, 1963, 266—269. 1964 149. Danilo in danilska kultura. Ljubljana 1964, 108 str. (70 tabeli «Mik, 5 slik v tekisitu, 4 priloge). 150. Kulturne ostatine na kolišču ob Resnikovem prekopu, odkrite 1962. leta. Poročilo o raziskovanja], meolilta in eneotlita v Sloveniji I, Ljubljana 1964, 25^16 (+ 2ll tabel). 151. Rimska pot ob Resnikovem prekopu. Isto, 57—59 (+ 2 tabeli in 1 s l a ) , 152. Pedro Bosch-Gimper. Argo III, 1964, 130—1151. 1965 153. Slawische frühmittelalterliche Kulturreste im nordwestlichen Jugo­ slawien und östlichen Alpengebiet. Acta archaeoilogtica Academiae scdetn. Hungaricae, 1965, 59—63. 154. Nekateri problemi podonavsko-balkanskega neolita; Situla 8, 1965, 165—175. 155. Neo- in eneoütski elementi na Ptujskem gradu. Poiroöilo o razisko­ vanju neolita am eneoiltta v Slovenija II, Ljubljana 19*5, 5—53 (+ 27 tabel). 156. Simpozij o teritorialni in kronološki razmejitvi Ilirov v prazgodo­ vinski dobi. ZC XVIII, 1965, 2(61—263. 157. Predgovor, v knjigi V. Lahtov, Problem trabeniške kulture, Ljub­ ljana 1965, 7—8 (in redakcija vise knjige, objavljene po avtorjevi smrti). 158. Resnikov prekop pri Igu.' Varstvo spomenikov IX, 1963—1964 [1965], str. 133. 1966 159. Zanimivi kultni predmeti v neolitu jadranskega kulturnega kroga. ZC XIX-XX, 1965-1966 (Zwiterjev izbornik), 65—80. Bibliografija zajema Koroščeve knjige, razprave in članke (razen enega v Ene. Jug. 5 ter osmih v Ene. lik. umjet. i2-3), ne zajema poročil o delu arheološke isekcälje pni SAZU (vključenih v poročila generalnega tajnika SAZU im objavljenih v ustreznih Letopisih SAZU) za 1. 1947 .ter 1950—1958, le izjemno pa vključuje tudi nekaj za Koiroščevo delo in mnenje pomemb­ nejših ocen (izven bibliografije je ostalo 87 knljižnih poročil im oçen, največ v A V, ZC in Argu), ki so vse zajete v navedeni pokojnikovi bibliografiji. Bogo Grafenauer ANTON MELIK 1. I. 1890—8. VI. 1966 Komaj je stopil v pokoj — v sedeminsedemdesetem letu življenja po skoraj ' pol stoletja nepretrganega službovanja, garaškega znanstvenega dela, o katerem pričajo štiri desetine knjig in okrog štiristo zajetnih razprav, člankov, ocen in poročil,1 organizacijskega znanstvenega dela (preko pol stotine knjig je šlo 1 Biografski in bibliografski podatki so bili objavljeni v Letopisu AZU v Ljubljani I, 1943, 170—171 (do 1939); SBL II , 1933, 88—89; Univerza v Ljubljani, Biografije in bibliografije univerzi­ tetnih učiteljev in sodelavcev, Ljubljana 1957 (do maja 1956); Geografski vestnik XXXII, I960 (Melikov ibornik), 10—20 (do začetka 1960; sestavil D. Meze); bibliografija od 1960 naprej je v tisku v drugi knjigi Univerza v Ljubljani (do konca 1. 1966, sestavil V. Melik). Gl. še M. Žagar, Prof. dr. Anton Melik, Objave Univerze v Ljubljani 1965—1966, št. î , str. 197—200, in Sv. Ilešič, Anton Melik, Letopis SAZU 17, 1966, V Ljubljani 1967, 37—46 (z bibliografijo za čas po 1. 1960, sestavljeno od D. Mezeta). 246 skozi njegove uredniške roke le pri SAZU in Geografskem društvu) in oprav­ ljanja najodgovornejših funkcij v univerzitetnem in javnem življenju — že nas je iznenadila novica o njegovi smrti in pritisnila na nas z vso težo do­ končnega slovesa. Prof. Melik si nikdar ni prizanašal z delom, o katerem je sodil, da je po­ trebno. Če je lahko gledal ob konou svojega živlijemja z resničnim zadovolj­ stvom na svojo žetev, je bilo to več kakor zasluženo. Konec dvojne monarhije je doživljal fant iz revne «kmečke družine iz barjanske Orne vasi kot študent na Dunaju (1910—16, 1916 profesorski izpit iz geografije im zgodovine) in gim­ nazijski profesor v Ljubljani (1917—1927), ibi je v svojih literarnih poskusih (1911—13) in v publicistiki, iki se mu je hitro in močno razmahnila med Ieri 1917 in 1920 (zlasti v Slovanu in Ljubljanskem zvonu), birani! jugoslovansko mi­ sel v smislu pireporodovskega omladimskega gibanja in z argumenti francoske revolucije in njene miselnosti, gledal v nastanku jugoslovanske države »največ­ ji preobirat« v slovenski zgodovini od propada slovenske svobode v zgodnjem srednjem veku naprej — ne brez mladostne utopične vere, da bo politična zdru­ žitev pripeljala nujno tudi do kulturnega in nacionalnega zlitja vseh združenih narodov v enega — obenem pa kazal tudi mnogo smisla za socialne probleme in razumevanja za obe ruski revoluciji (1905 in 1917). Takoj po prelomu 1918/19 pa si je — v gotovo pravilnem spoznanju, da zahteva medsebojno zbliževanje najprej medsebojno spoznavanje — med Slovenci največ trudil za razširjenje znanja o zgodovini jugoslovanskih narodov in zemljepisu »Jugoslavije«, kakor je tedanji kraljevini sam nadel poznejše ime, v obsežnih poljudnoznanstvenih delih in srednješolskih učbenikih2 za nižjo in višjo gimnazijo, prav tako pa tudi za znanje o Slovencih in Sloveniji med Srbi in Hrvati (poleg geografskega pregleda v knjigi Slovenačka, 1927, zlasti s članki v Stanojevičevi Narodni enciklopediji). Ko je leta 1927 opravil doktorat (z disertacijo Kolonizacija Ljubljanskega barja) in bil nekoliko iznenada izbran za docenta (1932 za izrednega in 1938 za rednega profesorja) geografije na . filozofski fakulteti, se je začela zanj dobe­ sedno nova življenjska doba, ki pa je hkrati (po Ilešičevih besedah) »za Tazvoj slovenske geografije najpomembnejša in — vsaj posredno — najplodnejša«. Na sebi najbližjem področju je mogel sedaj prof. Melik začeti s svojimi mladostni­ mi sanjami, tolikokrat izraženimi v publicistiki ob zlomu stare Avstrije, o or­ ganizaciji slovenskega znanstvenega dela, z zavestnim postavljanjem na lastne noge in osamosvajanjem nasproti srednjeevropskim geografskim šolam, ki so da­ jale okvir prejšnjemu Tazvojai geografije pri Slovencih. Razdobje do 1941 ni le obdobje najintenzivnejšega Melikovega osebnega dela, v katerem so leto za le­ tom izhajale njegove dognane geografske razprave in knjige, marveč je še po­ sebej njegovo delo v seminarju pokazalo, da je bil na čelo slovenske geografije v njeni odločilni razvojni dobi resnično postavljen pravi človek: razprave v Geografskem vesitniku, različni podatki v Melikovi Sloveniji, še posebej pa skupni nastop seminarja v javnosti (Gospodarska struktura Slovenije v luči poklicne statistike in delavskega zavarovanja, 1939) so kazali, kako je znal profesor zvariti svoje študente v pravo delovno skupnost, kot se je razvila le še v redkih seminarjih naše univerze. Slovenska geografija je dobila v poldru­ gem desetletju resnično svojo posebno šolo, obraz te šole pa se je izražal najjas­ neje v Melikovem najzrelejšem in najbolj premišljeno napisanem delu, v obeh zvezkih prvega dela Slovenije, ki sta nam postala ita'koj po svojem izidu na­ mizna knjiga ne le pr i študiju geografije, marveč prav (tako tudi pri iskanju odgovorov na vsa težka vprašanja o slovenskem položaju, ki jih je vedno ostre­ je in vedno težje postavljal bližajoči se vrtinec svetovne vojne. Po osvoboditvi se je krog Meliikovih nalog bistveno razširil, delno vnovič v smislu njegovih davnih predlogov in zamisli (tako zlasti pri organizaciji dela v Slovenski Matici, kjer je uresničil del svoje zamisli še iz 1. 1917, in pri vod­ stvu redakcije Enciklopedije Jugoslavije za Slovenijo), delno v dograjevanju i ". Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev je izšla 1. 1924 tudi za višje razrede srednjih sol (Ljubljana 1934, 223 str.), ki v bibliografiji v G,V 1960 manjka. - ,247 njegovega dela med obema vojnama (organizacijsko delo pri geografskih zavo- dih SÀZU mentorstvo pri številnih disertacijah svojih učencev m si.), delno tudi preko tega (republiški poslanec 1946—58, .rektor 1946—1950, predsednik sveta za p,rosveio in kulturo LRS 1955—54 itd.). Vse to ga je delno trgailo od mirnega dela v njegovi lastni stroki, ki je bilo značilno v prejšnjih dveh deset­ letjih, delno pa ga je dopolnjevalo vnovič z bolj izrazitimi akcenti angažira­ nosti, tako da je Metok vnovič zaživel tudi v močnejši publicistični aktivnosti, podobno kakor ob svojih začetkih, vendar po desetletjih znanstvenega dela in v njem nakopičenem znanju .z mnogo tehtnejšo in bolj dognano besedot Ko so prenehale pritiskati potrebe bojà za meje in (ko je prof. Melik dokončal v za­ četku petdesetih let monograflčnei preiskave, ikri so se mu že dolgo pletle, se je vse njegovo delo usmerilo v dokončanje njegove »Slovenije«, sinteze vseh deset­ letij dela ma terenu in študija za pisalno mizo. Tudi tu mu je bilo življenje na­ klonjeno, da je zmogel še dokončati to svoje monumentalno delo kljub bolezni, ki ga je grozila že zmotiti. Čeprav so se med tem njegovi učenci začeli že osa­ mosvajati in 'obračati v različne simeri, se vendar tudi v njihovi, šoli še vedno kažejo značilna izhodišča, ki jih srečujemo že pri njihovem učitelju. Melikovo delo na področju geografije bodo brez dvoma analizirali in oce­ njevali bolj poklicani od mene, saj je njegovo delo za zgraditev slovenske ge­ ografske šole najpomembnejše obdobje v razvoju te vede na Slovenskem in je postalo že del zgodovine te stroke. Vendar se Mel.ikova antropogeografija ni ni­ kdar ločila od diruge stroke, kateri je zapisal svoje življenje, od zgodovine, tako da je preko polsioletno prijateljstvo in sodelovanje s prof. Kosom, ki izvira še izza študentskih let, v tem pogledu prav simbcJično. V prvi Melikovi publicistiki, v kateri obravnava južnoslovamsko in sloven­ sko nacionalno vprašanje, išče »osnove južnoslovainske zgodovine« in oboje re­ šuje z dokazovanjem utopične faze »naroda, ki nastaja« (Slovan 1917* in več razprav v Ljubijanskem zvonu. 1918), je bila zgodovina celo poglavitno Meliko­ vo orodje. .Ćeorav ima njegova obsežna poljudnoznanstvena Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev (1-11/1—2, 1919—1920) poteze kompilacije in naglice, ' tako da so ocenjevalci (Bauptmainn in M. Kos) opozarjali na nekatere vrzeli in neupoštevanje nekaterih momentov in podrobnejših-del, kaže zaslužnost in pomen tega dela že dejstvo, da je ostala pri nas — če ne upoštevamo šolskih in .pomož­ nih šolskih knjig — med obema vojnama 'ediini obsežnejši priročnik svoje vr­ ste in da celo danes za dobo po d. 1790 zanjo v slovenščini še nimamo nadome­ stila. Ozka zveza .pa se ni pretrgala tudi potem, ko se je Melik obrnil prvenstve­ no v geografijo. V Melikovi geografiji je vselej navzoč razvojni aspekt, k i sega nazaj in naprej — Tazlaga sedanjo- podobo z njenim .postankom in kaže ten­ dence njenega razvoja. Že v samih niegovih geografskih analizah so spričo tega navzoči tudi za zgodovinarja pomembni elementi, tako da mora slovenski histo­ rik zaradi poglabljanja lastne stroke resnično poznati Me'ikova dela »od plat­ nice do platnice«. Ob analizi postanka sodobne,geografske slike pa je marsikje posegel neposredno v zgodovino pokrajine ali urbanskega naselja in prav bi­ stveno vplival tudi na zgodovinsko raziskovanje. To velja zlasti za oba njegova domača 'kraja: -trikrat je preiskoval zgo­ dovino osuševanja 'Barja in njegove kolonizacije kot ozadja njegove današnje poseljenosti in geografsko-gospodarske problematike (disertacija; knjiga Ljub­ ljansko mostiščarsko jezero in dediščina po njem, 1946; razprava v Geografskem zborniku VIII, 1965), prav tako p a je 'trikrat (Geografski vestnik V/VI, 1928/29 in XXII, 1950, iter v knjigi Rast naših mest v novejši dobi, 1964) analiziral raz­ voj Ljubljane in ostanke starega v mestu, pri čemer je prav on prispeval nekaj sestavin k preobratu vsega gledanja na mestni razvoj, ki ga je pozneje -dokazal S. Vilfan; žal obsežna knjiga o geografiji Ljubljane, ki je bila v osnutku go­ tova že 1. 1956, doslej še ni izšla. Kakor je razpravljal o zgodovinskih pogojih tudi glede postanka ostalih mest na Slovenskem (GMS XX, 1959), je zajel vse podeželje tudi z zgodovinskimi elementi pri razpravljanju o jtipih naselij (GV IX, 1951), o kmečki hiši m zemiljiiški razdelitvi ((Slovenija 1/2), išeiposebej pa pri obravnavanju kozolca v svoji pomembni monografiji • o tej posebnosti 248 slovenskega kmečkega gospodarstva (Kozolec na Slovenskem, 1931) ter o mlin'.h na Slovenskem (GV XXV, 1953). Še više v pokrajini je segel z obravnavanjem planin (Plainine v Julijskih. Alpah, 1950; Izvenalpske planine na Slovenskem. Geografski zbornik IV, 1956), kjer je podal okvirni razvoj vsega planinjenja na Slovenskem od zgodnjega srednjega veka do 'naših časov in ne le njegove geo­ grafske problematike. Prav posebej pa ga je zanimal promet, kjer je kratko podal vso zgodovino železni.c (Slovenija 1/2), pa se spuščal (tudi v povsem zgo­ dovinska vprašanja cestnega prometa (Prometni položaj Raščice v Trubarjevi dobi, Drugi Trubarjev zbornik, 1952). Seveda je najbogatejši v teh pogledih zla­ sti prvi del njegove Slovenije, kjer je skušal očrtati ves razvoj naselitve, po­ stanek narodnostnih mej, demografski razvoj zadnjih sto let, agrarni in ne- agrarni razvoj v gospodarstvu in še mnogo drugih za zgodovinarja pomembnih sirani slovenske .preteklosti; marsikaj podobnih krajevnih ali pokrajinskih ele­ mentov pa je raztresenih tudi v regionalnih opisih v štirih knjigah drugega dela Slovenije in v številnih razpravah o posameznih okoliših. Sodobna slovenska agrarna geografija raste v svojih temeljih prav ж te Melikove usmerjenosti, le da, žal, ne kažejo vsi avtorji tistega intimnega razmerja do zgodovinskega na­ čina dela, ki je bal Meliku domač že izza njegovega študija na univerzi. Bogo Grafenauer 249 Z B O R O V A N J A I N S I M P O Z I J I XIII. ZBOROVANJE SLOVENSKIH ZGODOVINARJEV V NOVEM MESTU (od 22—24. X. 1965) Predvsem dva dogodka sta dajala obraz XIII. zborovanju slovenskih zgo­ dovinarjev: proslava 600-letnice ustanovitve mesta — gostitelja, v katero se je vključevalo tudi to zborovanje ter dvajsetletnica zmage nad nacizmom, obema dogodkoma pa se je pridružila še 60-letnica novomeškega rojaka, predsednika Zgodovinskega društva za Slovenijo, univ. prof. dr. Frana Zwittra. Vsebinsko pa je pomenilo novomeško zborovanje s povzemom problematike narodnoosvobo­ dilnega boja na širšem dolenjskem območju tudi dejansko nadaljevanje XII. zborovanja slovenskih zgodovinarjev v Kočevju 1963. leta (za to zborovanje prim. ZČ, 1963, str. 261—263). ' Zborovanja se je udeležilo nad 140 zgodovinarjev, med gosti'pa so bili po­ leg zastopnika -Zveze zgodovinarskih društev Jugoslavije tov. Kačarende tudi predstavniki družbenega in političnega življenja v Novem mestu, med njimi predsednik občine tov. Sergej Thorzevsky, ki je toplo pozdravil navzoče. Vsebinsko so na zborovanju zajemali referati dve območji historičnih raz- iskav: prva skupina referatov je zajela historično problematiko ožjega območja Novega mesta, druga skupina pa je skušala zajeti in promikniti iako v proble­ matiko krajevnega, kot tudi širšega območja. Kot prvi je na zborovanju govo­ ril akademik prof. dr. Milko Kos. Njegov referat »Ustanovitev Novega mesta« je jasno pokazal, da je bilo tržišče na mestu današnjega Novega mesta še pred nastankom mestne naselbine, moralo pa je to tržišče imeti za svoj bližnji in ne­ koliko širši okoliš trški značaj. V (referatu je prof. Kos iz mozaika drobnih podatkov iz takratnega.časa vključil ustanovitev Novega mesta v širok politič­ ni in gospodarski koncept Habsbairžanov ter pokazal ustanovitev mesta y pove­ zavi s habsburško politiko teritorialnega širjenja in fiskalne politike. Diskusija k referatu (prof. dr. Ferdo Gestrin, prof. dr. Bogo Grafenauer, Jože Koropec) je še posebej poudarila pomen referata pri osvetlitvi mastanka Novega mesta kot bistveno novost, ki postavlja Archäölo'giisch-anth,ropo!logisehe Korrelationen zwischen Ma­ gyaren und Slawen im 10—12. Jahrhundert« je Wojciech Kocka na temelju nekropole v Kérpuszri, ki spada ipo sedanji dataciji pod konec X. in traja do začetka XII. stoletja, skušal podati čas etničnega stapljanja med doseljenimi Madžari in Slovani. Nasproti Fehéru, ki konec tega procesa stavlja v XII. sto­ letje, sodi Kocka, da' se je proces pretopitve končal že y XI. stol'atju. Biološka fuzija je pa za posledico imela, po mnenju référera, tudi gospodarsko, kulturno in družbeno pretopitev. Zanimiv referat vZur Teilnahme von Slawen am inneren Landesausbau auf Grund der Funde aus der deutlchen Königspfalz Tifileda« je imel P. Grimm, v katerem je zajel vprašanje zahodne meje širjenja Slovanov, ki vsekakor 253 spada med najpomembnejše probleme zgodnjega srednjega veka l a problem je nakazal na temelju arheološkega raziskovanja v Talledi, problem, ki so ga na temelju onomastike in toponomastike načeli itudi lingvisti. V lnffiedii so poleg germanskih stavbnih in keramičnih elementov odkrili v predradišcu rtuida slo­ vanski material, ma temelju katerega Grimm sklepa, da so se tukaj nahajaili ravno teko Slovani, bodisi kot podložnikii ali pa kot služabniki. Ne glede n a gledišče o medsebojnem razmerju, oziroma o razmerju do gospodugocega raz­ reda sodi da so Slovani, ki so v raznih časih, včasih v manjšem, včasih pa v večjem številu prihajali v zahodne kraje, dali svoj delež pri izgradnji teh krajev v karolinško-otomski epohi. Tudi Herbert Jainkuhin se je v svojem [referatu »Die slawische Westgrenze ria Norddeutschland im frühen Mittelalter« do.taiknil vprašanja zahodnih slo­ vanskih meja v zgodnjem srednjem veku. V vzhodnem delu Holsteina so Slo­ vani ugotovljeni šele v VIT. stoletju. Toda dokaj močna naseljenost se tukaj more ugotoviti tudi še v XI. in XII. stoletju. Najstarejša slovanska -gradišča pripadajo časovno komaj VIII. stoletju. V glavnem so to manjša gradišča na zamočvirjenih krajih ob rekah in jezerih. Višinska gradišča so ipa samo izjemna. Takšna so pa po mnenju Jankiuhna sedišče plemstva ali pa glavarjev. Najpomembnejše gradišče je bilo, teko po legi kakor, velikosti, gradišče y Oldenburgu. Zahodno od t. i. »limes Saxoniae« se pa- v glavnem Slovani ne širijo. , J. Poulik se je dotaknil v svojem referatu »Beziehungen Grossmährens zu dem Karpatenfoecken« problema Velikomoiravske države. Na' eni strani je skušal potegniti meje Velikomoravske države v smeri pirati vzhodu, na drugi pa tudi opozoriti na vpiliv te države, ki naj bi ga «mela na Panonski ravnici. Na temelju komparacije gradiva je A. Took v referatu »Elödasa« skušal ugotoviti dotične elemente, ki bi naj etnično pripadali Slovanom. V referatu »Archäologisches zur Slawenforschung in Oesiterreieh« je v H . Mitscha-Märheim podal sliko o slovanskih najdbah v Avstriji, pač z gledišča avstrijskega tolmačenja, pri čemer se je v dobršni meri oprli tudi na zgodo­ vinske vire. Vendar pa v zgodnejšem času ne vidii dosti materialnih elementov, ki bi mogli pripadati Slovanom. Ppsebno se pomanjkanje arheoloških elemen­ tov občuti na Koroškem in vzhodnem alpskem področju v ožjem pomenu besede, kljub zgodovinskim virom, ki kažejo na naselitev Slovanov v teh kra­ jih. Šele od VIII. stoletja dailje, sodi referent, da imamo nekoliko več arheolo­ ških dokazov o bivanju Slovanov na področju današnje Avstrije. J. Korošec je v referatu »Slawische fruhaniittelaltenliiche Kulturreste im nordwestlichen Jugoslawien und östlichen Alpengebiet« podal stanje razisko­ vanja in najnovejše izsledke v zvezi s slovansko materialno kulturo v zahodnih predelih Jugoslavije in v vzhodnih Alpah. V referatu »Apercu historique et archéologique sur ile rôle des villes de la Dalmatie méridionale dans l'expansion du christianisme pamnis les serbes« je J. Kovačević skušal podati zgodovinske in arheološke izsledke o razvoju krščanstva v južni Dalmaciji tj. današnjem črnogorskem Primorju ter v južnih predelih današnje Dalmacije. J. Nestor je poročal o priselitvi Slovanov v današnjo Romunijo v referata »Die Einwanderung der Slawen lin Rumänien«, v katerem je naštel vrsto novih predvsem keramičnih najdb, medtem ko se je Gh. Stefan v svojem referatu »Découverts slaves en Dobroiidja Septentrionale« dotaknil severne Dobrudže. Na temelju zgodovinskih virov in arheoJoških najdb, predvsem ločnih fibul, dalje pa tudi nekropol in keramike je skušal ugotoviti mesta, ki so jih naselili Slovani in od katerih segajo nekatera celo v XII. stoletje. K. Mijatev je podal referat o raziskovanju dvorca bolgarskih carjev v Tarnovu (»Das Schloss der bulgarischen Zairen in Tannovo«). Ta dvorec pripada drugi bolgarski državi in sega v XIII. in XIV. stoletje. S. Stamčev se je pa v svojem referatu »Slavjanskaja keramika v Južnoi BoJigariji« dotaknil razisko­ vanja slovanske keramike, ki je bila odkrita v Južni Bolgariji. O pojavu Slovanov v podonavskih deželah na temelju zgodovinskih virov je poročal P. Vâczy (»Das Erscheinen der Slawen m den Donauländern«). 254 Čeprav je skušal kritične- presoditi posamezne vire, je vendar marsikakšna tolmačenja podal čisto enostransko. Gy. Gyorïfy je zopet skušal v referatu »Die Erinnerung am das Gross- mährische Reich in der mittelalterlichen- Überlieferung Ungarns« dokazati netočnost; nekaterih virov, katere nahajamo v ogrskih kronikah srednjega veka in ki v glavnem bazirajo na izročilu. Prvenstveno se je dotaknil vprašan ja Svatopluka in Velikomoravsike države, ki je segala tudi v Panomijo. V obširnem referatu » Archäologische Beiträge zur Frage der Gestaltung des Zentrums des Pribina-Besitzes« je Cs. Sós Â. obravnavala vprašanja, ki se tičejo centrale Pribinove posesti. Pri tem se je dotaknila tudi smerli, od koder bi mogli Slovani naseliti :te kraje. Glede na posamezna mnenja nekaterih znanstvenikov, ki sodijo, da se je ta naselitev izvršila z juga, referentka ne izključuje možnosti naselitve z zahoda, opirajoč se ituikaj na arheološki imate--'' rial; prvenstveno na sedaj odkrite žarne grobove Slovanov v Pókaszepetku okoli 30 km severozahodno od IZalavarja. Â. Sósova navaja sicer tudi grobove v Keszthelyju, ki je 10 km oddaljen od Zalavarja, ki so pa bili odkriti v prejš­ njem stoletju in so še vedno dvomljivi. Dalje je referirala tudi o rezultatih najnovejših raziskovanj, posebno trobrodne bazilike v Récéskuitu, otoku nek­ danjega barja, ki je okoli 500 m oddaljen od t. d. grajskega otoka, na katerem se domneva central na naselbina Pribinovega časa. Nova raziskovanja te bazi­ like kakor tudi okolnega grobišča so delno spremenila datacijo. Ugotoviti je mogla, da se je slovansko prebivalstvo v dolini reke Zale nahajalo že pred prihodom Pribine. Poleg omenjenih žganih grobov priča za to tudi grobišče okoli prve leseine cerkve v Récésfcutu, dalje pa tildi slovanska naselbina, ki je bila uničena neposredno pired uničenjem lesene cerkve, katero referentka datira v prvo polovico IX. stoletja. Referentka dalje sklepa 'tudi, da je prebivalstvo v Zalavarju bilo pokristjanjeno že pred prihodom Pribine, kateremu se more pripisati šele druga trubrodna cerkev, ki je bila večja od kasnejše zidane bazilike. O skupini pasic ornaimentiranih z grifoni in viiticami je poročal Gy. Laszlló v referatu »Les problèmes soulevés par. le groupe a la centuire ornée griffon et de rinceaux de l'époque avare finissante«.. Skušal je ugotoviti nji- hovo časovno mejo ikakor tudi njih pripadnost O teh pasifcah je bilo že veliko­ krat razpravljano, vendar se referent ne strinja z raznimi gledišči. Sodi, da so so takšne pasdce uporabljale od VII.—XI. stoletja, širijo se pa prvenstveno po dotičnih krajih, ki niso bili sloveniziirani. V dotičnih predelih karpatske kotline, ki imajo na temelju toponomastike čisto slovansko prebivalstvo, se takšne pasice javljajo zelo redko. V referatu »Die slawischen Beziehung der ungarischen Bodenkultur« je I. Balassa obravnaval nekaj besed (Parlag, ugar, tanor in laz), ki so jih Mad­ žari prevzeli od Slovanov in ki se nanašajo na poljedelstvo. Antol Barthà je pa - v referatu »Zur Frage der ungarisch-slawischen Verbindungen im IX. und X. Jahrhundert« zagovarjal gledišče, da se sllovanslko^ogrski odnos v IX. in -X. stoletju da pravilno vrednotiti le v okviru stabiifeacije zgodnjefevdalnih anta- gonističnih razrednih razmeri j . . Po njem je pomemben začetek mirnega sožitja med.obema etničnima skupinama. Zelo zanimivega problema se je v referatu »Methodologische Fragen der Anthropologie bei der Slawenforschung in Ungarn« dotakniti J. Nemeskéri. Z antropološkega gledišča so marsikakšne karakteristike enega etnika skupne tudi drugim etničnim skupinam. Vendar so pa samo posamezni elementi iden­ tični večjemu številu etnikov. Poleg tega se pa ne javljajo v isti množini, tem­ več v raznih strukturnih sestavih. Dinamika nekega etnika se pa razteza tako. časovno kakor prostorno. Ravno tako nek etnikum ne predstavlja enotno ljud­ sko skupnost, temveč se vedno sestoji iz večjega številki piasti. Za dokaz svojih sklepov je referent v grobem analiziral tudi vrsto grobišč zgodnjega srednjega veka s področja Madžarske, pri katerih so bile napravljene antropološke analize. O gradbišču IX. stoletja »Ein Gräberfeld aus dem IX. Jahrhundert (So- proniköhida)« je poročal Gy. Török. V referatu se je dotaknil nekaterih zelo zanimivih momentov, ki se tičejo tako etničnega sestava, kakor tudi materialne 255 ' kulture. Kolikor so točni vsi nakazani elementi, bo objava grobišča po grobih ce'otah prinesla marsikakšna možna tolmačenja tudi na drugih mestih. I. Dienes'je v referata »Eineiige gemeinsame Züge der früh feudalen Kulturen Osteuropas« opozorili м vrsto sorodnosti im cello identičnosti posameznih obla­ čilnih in okrasnih predmetov, ki se javljajo v karpatski kotlini, ravno tako pa tudi po celem prostranstvu Rusije in katerih nosilci so bili tako Slovani kakor razna ugrofinska ljudstva. Ni dvoma, da je simpozij glede na postavljeno nalogo v celoti izredno dobro uspel, posebno ako se vzame v poštev tudi še obisk arheoloških (lokalitet kot so Zahivar, Keszthelv, Esztergom itd. Pri raznih diskusijah so se razna gledišča tudi precej izkristallizlirala, čeprav nekakšnih enotnih gledLŠč še nimamo in jih tudi ne moremo imeti. Sedanji IV. simpozij, na H. .in III. simpoziju (drugi je bil v Moskva, III. v Pragi) Jugoslovani niso sodelovali, je obenem služil tudi sestanku komi­ teja za organizacijo mednarodnih sltovamskih simpozijev. Po predlogih H. Hensla naj bi prisilo do nekaterih sprememb, prvenstveno glede na presledek med enim in idmigim simpozijem, ki naj bi bil nekoliko večji. Ta predlog ima svoje dobre strani v tem, da bi bilo mogoče bolje pripraviti referate, ki so sedaj glede na izredno kratek čas včasih brilli mapiravljeni izredno hitro, a poleg tega jih ni bilo mogoče poprej razmnožiti. Naslednji predlog Hensla je bil tudi, da naj se občasno vrše kongresi za slovansko arheologijo. Poleg še nekaterih drugih predlogov; kakor so rotacijski sistem za predsednika, dalje _števila član­ stva v stalnem odboru itd. je bilo sklenjeno, da se naslednji simpozij vrši v Sofiji. Ob tej priliki se bo tudi sklepalo o predlogih, ki so bili sedaj podani, kakor tudi še o nekaterih drugih problemih. J. Korošec I MEDNARODNI KONGRES ZA SLOVANSKO ARHEOLOGIJO V VARŠAVI Od 14.—18. 9. 1965 je bil v Varšavi I. mednarodni kongres za slovansko arheologije. Največ delegatov ter drugih udeležencev je bilo iz slovanskih dežel. Primat je imela Poljska, ki je bila tudi gostiteljica. Organizacijo kongresa je imel v rokah Inštitut za materialno kulturo Poljske akademije znanostn._ Ste- л ilčno so dokaj dobro bili zastopani udeleženci iz ZSSR, dai! je pa tudi iz Ceho- slovaške. Bolgarije in Jugoslavije. Tudi neälovanske dežele so imele včasih kar lepo število udeležencev. Tako je precejšnje število poslala Vzhodna Nemčija, ravno tako pa tudi Francija. Svoje delegate so pa poslale tudi Italija, Belgija, Ogrska. Romunija, Avstrija, Zahodna Nemčija itd. Nekatere od umenovanih držav imajo glede na nekdanje bivanje Slovanov v njihovih krajih več ali manj razvito tudi arheologijo, ki se ukvarja ravno tako s slovanskim problemom, čeprav so odposlale včasih neznatno število udeležencev (npr. Avstrija). I. kongres za slovansko arheologijo ima svoje korenine v I. simpoziju za slovansko arheologijo, ki je bil na polbudo ravno tako Poljske akademije zna­ nosti, leta 1957 v Krakovu. Tedaj so delegati Poljske, ZSSR, Jugoslavije Romu­ nije, Ogrske, Čehoslovaške in Bolgarije ustanoviti komite, ki naj ibi dalje vodil takšne simpozije. Sčasoma' se je pokazalo, da delo presega simpozije z omejeno tematiko, !ter da bi bilo potrebno od časa do časa zajeti šir­ šo problematiko pred širšim forumom. Tako je na zadnjem simpozuju, ki je, bil 1965. 1. v Budimpešti W. Hensel v imenu Poljske-akademije znanosti dal komiteju predlog za I. kongres, ki naj bi ga organizirala Poljska akademija oz. Institut za materialno kulturo, kar se je tudi zgodilo. Tedaj je lb ill izbran tudi organizacijski komite mednarodne umije za slovansko arheologijo. Za organizacijskega predsednika je bil izbran prof. W. Hensel, medtem ko je za predsednika Mednarodne unije za slovansko arheologijo bil izbran prof. B. A. Ribakov. Delo kongresa je bilo razdeljeno na šest sekcij. V prvi sekciji so se obrav­ navala vprašanja s področja slovanske etnogeneze, v drugi zgodnjeslovanske 256, in druge kulture od XII. stoletja pred n. e. do VI. stoletja n.e., v tretji so se obravnavala vprašanja začetka slovanskih držav; v četrti razvoj slovanske vasi in mesta v zgodnjem srednjem veku, v peti numizmatika in v šesti metode in zgodovina raziskovanja slovanskih starožitnosti. Kakor je primer pri večini podobnih kongresov, tako so bili tudi tu refe­ rati in koreferati zelo heterogeni in tudi različnih vrednosti. Tokrait je delno to tudi še opravičljivo, ker je bil to pj-vd kongres. Število referatov je bilo pa ravno tako relativno ogromno, saj je vsak udeleženec imel en referat ali pa tudi več. Tako je bilo prijavljenih 215 referatov in koreferatov, medtem ko se je -njihovo število za časa samega kongresa še zvišalo. V prvi sekciji je bilo skupno 15 referatov in koreferatov. Velik del refe­ ratov v zvezi z etnogenezo Slovanov je bil zovezan z lingvistiko. T. Milewski je referirai o diferenciaciji indoevropskih jezikov, Z. Stieber o prvotni delitvi slovenščine na temelju jezikoslovnih razskovanj, T. Zawadzki o Slovanih na temelju najstarejših pisanih virov, S: Rospond o Praslovanih na temelju ouo- mastičnih virov, C. Kudzinowski o- skupnosti baltoslovanskih jezikov itd. Od ostalih referatov je W. Kocka poročal o stanju raziskovanj o slovanski etno­ genezi, A. Gardawski o problemu naselitvene, kulturne in etnične kontinuitete med Odro in Visio od srednje bronaste dobe pa vse do selitve narodov, Ju. V. Kuharenko o Pol es ju in njegovem mestu v procesu slovanske etnogeneze, W. Hensel o arheološki enotnosti baitosilovaneke kulture itd. Nekateri referati so se dotikali v glavnem prazgodovinskih problemov v zvezi s Slovani in sicer prvenstveno z lužiško kulturo (V. Trbuhovič, Z. Bukowski, J. Gurba in dr.). Samo en referat se je dotikal tudi antropologije, v katerem je referent N. N. Ceboksarov podal razmerje Slovano-Balltov na temelju antropoloških rezultatov. V drugi sekciji je bilo 59 referaitov in koreferatov, ki so v glavnem obrav­ navali prazgodovino vse do VI. stoletja n. e. Nekateri referenti so se omejili na kronologijo bronaste in zgodnje železne dobe srednje in vzhodne Evrope (H. Müller—Karpe) aili pa na vpliv Italije in vzhodno alpskih predelov ter zahodno balkanskih krajev na srednjo Evropo (J. Filip). Drugi so zopet obravnavali po­ samezne druge prazgodovinske probleme kot so razmerje liužiškega in nordijske­ ga kulturnega 'kroga (E. Baudou), skupne slike med vzhodno pomorjansko in oksivsko ter pševorsko-venetsko kulturo (J. Kostrzewski), problem sestave plemen v Prikarpatju in na Voliniji v II. in I. tisočletju pr. oi. e. (1^ K. Svešnikov). l u d i časa rimskega obdobja in selitve narodov so se dotaknili posamezni refe­ renti, pri čemer so obravnavali marsikakšne germanske kulture 1er njih problle- me kot so selitev Gotov in Gepidov iz Skandinavije na Crno morje (G. Labu­ da), vloge germanskih kultur vzhodno od Odre v prvih stoletjih n. e. (J. Kmi- ecinski), ekonomske strukture srednjeevropskih barbarskih ljudstev (S. Taba- czynski) itd. Problemov, k i so v zvezi z vzhodmiimii Slovani, so se dotaknili v glavnem ruski arheologi (P. N. Tretjakov, M. I.•Artamanov in dr.). Podobni so bili tudi nekateri drugi referati in koreferati, kjer so se nekateri zopet dortak- ndli vprašanja lužiške kulture ter njenega povezovanja ,z drugimi kraji ali so pa obravnavali vlogo keltskih elementov ter raiznih kultur v rimskem obdobju, medtem ko so nekateri miški arheologi obravnavali razna vprašanja skitskega obdobja ter prehoda v novo ero v Belorusiji in Ukrajini. V tretji sekciji je skupno bilo okoli 39 referatov in koreferatov. Neka­ teri referati so se zaustavili na vprašauiju nastanka raznih slovanskih držav kot J. Henrmann, ki je poročal ò gospodarskih in družbenih vzrokih za začetek slovanske državotvornosti zahodno od Odre, Dj. Bošković, ki je poročal o prvih slovanskih državah na jugovzhodu Balkana ter nastanku monumentalne plasti­ ke, J. Poulik, ki je poročal o nastanku slovanskih držav, medtem, k o so se drugi zaustavili na nekaterih drugih problemih kot B. A. Ribakov, ki je poročal o Ljubeču in Vitičevu kot vratih Kijevske Rusije, J. Zachwaitowicz, ki je poročal o monuimenitalni romanski umetnosti na Poljskem, ali so pa poročali samo o slovanskih gradiščih na nekem področju (A. Ratič, W. Cobilenz, C. Stana, L.- Kraskowska, V. I. Dovženok itd.). Nekateri so zopet referirali o času in vzro­ kih nastanka mest, o naselitvi "posameznih pokrajin po Slovanih, o peridiozaciji evolucije starejših političnih organizacij slovanskih narodov, o značaju zahodno 17 Zgodovinski časopis 9 5 7 slovanske družbe v času slovanske ekspanzije, o slovanski keramiki, o roman­ ski arhitekturi, o županih im župa h .pni južnih Slovanih (T. Wasillewski) ter njih mestai v državotvorni organizaciji ' sređnje Evrope, itd. Četrta sekcija je bila razdeljena na dve .podsekciji. V prvi se je obravna­ val problem začetka slovenskih vasi in mest. Skupno je bilo okoli 35 referatov in koreferatov. Nekateri referenti so obravnavali slovenska mesta v širšem pomenu besede, medtem ko so drugi obravnavali samo določena mesta, pri čemur je prišel do izraza problem geneze mesta, dalje raziskovanje posameznih vasi in gradišč (Glavni referenti: V. I. Dovženoik, S. Stančev, H. Jankubn. M. Šolle, A. Gieysztor in dr.). Zanimiva so biüa tudi nekatera predavanja, ki pravzaprav s slovensko arheologijo nimajo nikakršne zveze. Tako je M. Pallot- tino poročal o začetku protozgodovinskih mrest v srednji Italiji, j . M. Pesez o zgodovini vaške naselitve v Franciji itd. V drugi podsekciji se je obravnavala vaška in mestna kultura. Tudi tu je bilo okoli 32 referatov in koreferatov, ©d katerih so nekateri bili izredno zani- riiivi. Tako je. P. Grimm poročal o vlogi Slovanov, ob njihovi ekspanziji proti zahodu, pei notranji ureditvi pokrajine, B. A. Ribakov o kultni simboliki ruske obrtne umetnosti v XII. stoletju, H. Feicht pa o muziki na Poljskem v zgod­ njem srednjem veku. Ostali referati so podajali poročila o materialni kulturi, odkriti v novejšem času, bodisi na posameznih naselbinah, ali pa tudi po pokrajinah (A. Miičev, H. Džamibov, B. Babic, H. Mitscha-Märheiui, A. Sós. V. Antonova, B. Chropovsky itd.). Del referentov je poročal tudi samo o posa­ meznih vrstah predmetov kot so keramika, steklene jagode ter drugi stekleni izdelki, ali pa o tehnologiji železa, o skandinavskem importu, o kulturnih stav­ bah, o slovanski poganski religiji, o začetkih krščanstva, o muzičnih instru­ mentih itd. V peti sekciji je bila z okoli 29 referati obravnavana numizmatika z raz­ nih gledišč. Tako so nekateri referenti poročali o vplivu tujih novcev, drugi so zopet obravnavali import, tretji so razpravljali o genezi narodnih monet, četrti o kronoloških metodah itd. . V šesti sekciji, ki je imela okoli 26 referatov in koreferatov, so se refe­ renti zadržali na zgodovinskih problemih raziskovanja, na pomenu posameznih raziskovalcev, na stanju raziskovanja, na metodah raziskovanja itd. Ako bi hoteli analizirati posamezne referate in zavzeti neko gledišče k določenim vprašanjem, bi bilo nujno rešiti nekatera popolnoma načelna vpra­ šanja. Teh pa ni malo. Predvsem bolujemo od pomanjkanja ustrezne literature, v glavnem raznih prepotrebnih monografij. To pa onemogoča neko sodbo dotičnih, katerim ni mogoče kontrolirati originalno gradivo. Poleg tega se često javljajo popolnoma kontradiktorna gledišča dotičnih, ki se ukvarjajo z enim in .istim problemom. V tem ozira je brez uvida v originalno gradivo ali pa uvida v monografično podano gradivo vsaka sodba nemogoča. Na drugi strani se pa istočasno javilja tudi vprašanje raznih čisto metodoloških prijemov, [udi v tem oziru bo potrebno zavzeti popolnoma določeno stališče. Na splošno je kongres zelo dobro uspel, kljub heterogenosti referatov, ker so le-ti zvečine obravnavali ožjo 'tako etnično kot časovno problematiko. Tudi organizacija je bila nadvse zadovoihjiva, kljub raznim čisto tehničnim težavam, ki so na Poljskem še vedno aktualne po drugi svetovni vojni. Gostoljubnost ' in vsestranska pomoč sta pa premostili tudi takšne in podobne momente. V zvezi s kongresom je bila tudi večja sedemdnevna ekskurzija po arheo­ loških objektih južne Poljske, ki se je končala nad vsako pričakovanje tako v organizacijskem kot v znanstvenem pogledu. Za časa kongresa je imel tudi organizacijski komite nekaj sej. Na teh je bill sprejet osnutek statuta za Mednarodno unijo slovanske arheologije, ki bo podan Mednarodni uniji za prazgodovino in protozgodoviino v potrdilo.' Unija za slovansko arheologijo se ne misli odvajati od Unije za prazgodovino in protozgodovkio, pač pa, kolikor jo slednja potrdi, bi postala njem avtonomni član. Uprava unije bi bila podobna Uniji za prazgodovino: 1. generalna skup­ ščina, 2. stalni svet, 3. izvršni komite in 4. nacionalni komite, ki ima za dolž­ nost pripraviti naslednji mednarodni kongres za slovansko arheologijo. Stalni 258 svet (Conseil Permanent) bo zastopan z največ štirimi člani iz vsake države ustanoviteljice (Krakow 1957) im z največ dvema članoma ostaliilh držav. Tako im à trenutno Jugoslavija' dva člana; medtem ko so ostale države različno zastopane. Službeni jezik predstavljajo vsi slovanski jeziki, dalje pa angleški, francoski in nemški.- Kongresu naj bi bili vsako peto leto, medtem ko bodo simpoziji, ki bodo obravnavali ožje probleme, vsako tretje leto. Na predilog Akademije znanosti v Berli nit je bil sprejet Berlin kot mesto naslednjega kongresa, ki bo leta 1970. Jos. Korošec KOLOKVIJ O BRIBIRU Bribir, antična Varvaria, ki .teži inekaj kilometrov severozahodno od Skra­ dina, je znan že zelo zgodaj po zgodovinskih virih. V srednjem veku ga prvi­ krat onienja Konstantin Porfiroigenet v X. stoletju. Dalje ga omenjajo tudi drogi. Omenjajo se prvi hrvatski župani, omenjajo se pa tudi bribirski knezi. Nekaj časa je Bribir last rodbine Šubičev. Kasneje pade v turške roke, v XVII. stoletju pa zopet v benečanske. Poleg čisto političnih zgodovinskih podatkov pa dobimo za Bribir tudi druge. Tako se tukaj omenja pet cerkva, med katerimi so cerkev sv. Marije, sv. Ivana in sv. Spasaj datlje frančiškanski samostan, curia, hospital ium. odde­ lek za gobavce itd. Tudi antični viri omenjajo Bribir oziroma Varvario v raznih inačicah. Omenjata jo Ptolemej in Plmij. Na temelju takšnih in podobnih virov je že pred prvo svetovno vojno teda­ nji ravnatelj Kminskega muzeja fra Lujo Manin izačel raziskovati to za hrvat­ sko zgodovino nadvse pomembno točko, ki se razprostira na planoti osamelca, hribčka, in k i meri okoli 7O.00O,m2. Kolikoir nam je danes znamo, je načel tri mesta. Pri tem je odkril majhno cerkvico zgodnejše dobe, raziskoval je Ä, 3 iz Kanade in eden iz Japonske; dejansko je bilo seveda število udeležencev ж ZDA še večje Koncept konference je bil, da naj ibi nekateri referati, katerih avtorji so bili večinoma iz ZDA, obravnavali splošna vprašanja, drugi referati naj bi pa govorili o vsakem narodu nekdanje habsburške monarhije posebej; razpravljanje o posameznih narodih je bilo zamišljeno tako, da naj bi bula o vsakem od njih dva paralelna referata, eden od historika do ti onega naroda in drugi od specialista iz ZDA, česar pa organizatorji kongresa v vseh prime­ rih niso mogli doseči. Druga značilnost zasnove je bila v tem, da naj bi se v vseh referatih govorilo o silah, ki so monarhijo ohranjevale, m o silah, iki so jo razkrajale, torej o momentih »integracije« in »desmitegracije«, »centripetal­ nih« im »centrifugalnim« silah; pokazalo se je pa, da je taka dilema pri_ tako komplicirani problematiki precej toga, ker more beti usti imomenit v določenem razdobju ali celo v določenem smislu sila »integracije«, v drugem pä_ sila »des- integraoije«. Konferenca je bila organizirana tako, da slo bili referati prej raz­ množeni in razposlani, na konfenci sami so pa njihovi avtorji podali le kratek povzetek, zla njimi so dobili besedo »diskutanti«, ki so bili tudi javljeni v pro­ gramu, nato p a je sledila prava diskusija; vendar pa prav vsi referati niso bili razmnoženi, a tudi med razmnoženimi jih ima nekaj še provizoncno obli­ ko, kar seveda otežkoča sodbo o njih. Kot jezika konference sta bili poznam angleščina in nemščina, vendar je pa zelo prevladovala angleščina, nemščina je bila zelo malo zastopana, z romunskimi udeleženci se je pa diskutiralo v lran- coščini; vendar so pa bili prevodi nekaterih .referatov v angleščimo slabi, tudi glede sniisüa in 'terminologije. • •':-,••' Konferenca se je začela 3. IV. 1966 z referatom R. A. Kanna (univerza Rutgers) o dinastiji im ideji cesarstva in W. Jeraksa (univerza Washington and Lee) o gospodarstvu, ustavnosti, upravni in .razredni strukturi v mcmarhiji.- Referat R. A. Kanna je bil precej teoretičen; avtor ne verjame, da bi bila v času\uvpdbé dualizma monarhija že obsojena na propad; poudarja, da je vsaika m i s e l n a obnovo,.monarhi je utopična, vendar bi pa bili mi slabi zgodovinarji, " ' * R A' Kann je znan predvsem po svojem delu The Multinational Empire, Nationalism and • National Reform in tlie-Habsburg Monarchy 1848̂ —1918, I—II; New York 1950, ki je izšlo: tudi v predelani nemški izcjâji Dis NüttonalitätenproWem der Habsburgermonarchic, 1-11 Orđz-rvoln '1964.-Pri' :W. J e n k s i r n a j wmeriïnï njegovo knjigo. J ïhé" Austr ia* Electoral Reform of Л90г, -New York 1950. '-"'"• '• ' ! ; ; ' i . - v . . 262 ce si ne bi prizadeva i študirati objektivno zgodovino te monarhije, ki je važna: ko je vdiskusiji A. YVandruszka nastopil z mnenjem, da je monarhija .propad- Ja zarad,! diktata zunanjih sil, ga je R. A. Kann zavrnil -in poudaril. 'da so bile odločilne težnje narodov monarhije. Referat W. Jenksa je imel zelo splošen značaj m problematike seveda ni izčrpal; Gy. Ränfci je v debati pravilno pove­ dal da ekonomski aspekt v celoti ni bid analiziran. Naslednji dan sita dopoldne predavala P. Sugar (univerza Washington) o rasti nacionalizma v habsburški monarhiji ,m geograf G. Hoffman (univerza Texas) o politično geografski pod­ lagi avstrijskega narodnostnega problema. P. Sugar se je koncentriral na raz­ dobje od terezijanske dobe do leta 1848. ki je ibiilo po njegovem mnenju za uso­ do monarhije odločilno, nekatera njegova izvajanja vzbujajo pomisleke, ki sem jih v d^kusij! tud, ^zraal. v celoti je pa njegov referat poglobljena in' upošte­ van a vredna studuja. Popoldne so bili na dnevnem redu referati ki diskusija o Vladajočih narodih v monarhiji; A. Whiteside (Queens College), ki je pisal predvsem o začetkih nacionalnega sooiiallizma v Avstriji, in K.Zöllner z dunaj­ ske univerze, avtor zadnje zgodovine Avstrije (Geschichte Österreichs. Von den Anlangen bis zur Gegenwart, Wien 1961). sta govorila o Nemcih. G. Bârânv (univerza Denver) in P. Hamik pa o Madžarih. Zöllnerjev referat je podajal bolj sistematično shiko in ni bilo v ospredju vprašanje, kako so se stališča iNemcev spreminjala v posameznih fazah političnega /razvoja, medtem ko je •Wtrrtesjda zanimalo prav to vprašanje, pri čemer vidi v Badenijevi krizi leta 18У̂ odločilen prelom, po katerem ni bilo mogoče več ničesar narediti: v po­ drobne opombe se tu seveda ne moremo spuščati. P. Hanak se je omejil v svo­ jem referatu na oznako gospodarskega in političnega položaja Ogrske v odnosu do Avstrije m do dinastije v dobi dualizma. V torek 5. aprila je bilo zaradi obsežnosti programa zal potrebno organizirati delo konference v dveh sekcijah, ki sta zasedali paralelna Dopoldne sta na eni sekciji govorila Wayne Vucinlch (univerza Stanford) in D. Djordjevič o Srbih, Charles Jelavich (univerza Indi­ ana) in Б. Knzmaii o Hrvatih, jaz sem imel o Slovencih referat, ki je obiav- s f V ÏÏ ÛeVuk[ ! C ' kot >dislkutanrt« je pa nastopal Ivo Lederer univerza btantord). Medtem ko sta Djordjević in Krizman sledila bolj zgodovinskemu I T T V P0,8?™™1 '1 etapah, sta se Vucinich in Jelavich bolj omeievala "na nekatere probleme. In mi n.i mogoče navajati vseh opomlb k referatom, k iz­ vajanjem Lederer ja m k diskusiji; pri nekaterih ameriških udeležencih je bila rahla tendenca poudarjati pozitivni vpliv nekdanje monarhije na njene Jugo­ slovane; v celoti j e p a mogoče reči, da osnovna stališča posameznih referentov niso bila zelo različna m da je bil vtis referatov in zaključnih izvajanj referen­ tov v celoti p o z i v e n . V :,stem času se je v drugI sekciji diskutiralo o referatih S.. riarrisona Thornsona (univerza Colorado) in J. Havraneka o Cehih in P. Wandycza (univerza Indiarla) in H. Wereszyckega o Poljakih, vendar ob od­ sotnosti dyeh referentov (Thomsona in Wereszyckega). Popoldne je ,bila v eni sekciji diskusija o referatih o Slovakih, ki sta ju imela V. Beneš (univerza In­ diana) in L Holotuk, « Ukrajincih, o katerih je referira;! samo Ivan L. Rudnv.t- i l ™ b a l | e Gol lege), in o Romunih, o 'katerih sta referirala S. Fischer-Ca­ lati (Wayne State University) in A. Otsetea. Naj omenim, d a ' s t a referata o öi-ovak* v polni men pokazala nerazumevanje monarhije za njihove nacio­ nalne težnje in da je prišlo ob problemu Romunov da najbolj ostre diskusije na konlerenci. V istem času se je v drugi sekciji razpravljalo o religiji kot »in­ tegracijski« in »desjintegracijsku sili; F.r. Engel-Janosi je govoril o katoliški rJ^y1' furczynski pa o pravoslavju. Fr. Engel-Janosi problema ni zajel v celoti, ampak se je na podlagi virov o diplomatskih stikih med Avstrijo,in Va­ tikanom v letih 1848-1918 omejil na vprašanje, kakšno vlogo so igrala nacio­ nalna vprašanja zlasti ob imenovanjih in stališčih škofov in vidnih, duhovni- kav;; referat vsebuje .tudi za nas zanimive podatke, kljmb napakam-v sodbah •a\tarja.3 Reierat E. Turezynskega je treba upoštevaj za'zgodovino Srbov kljub •nekaterim napakam, in pomanjkljivostim. V torek' 6. aprila jé'konferenca za- iii n/m.hl?k-^i ? - l 0 n- n a rIt01i.JUVÌ- ка*'& •Öfteilach: -imd der Vatikan,' I-II; . Wich-Graz 1958--l«à Г954 k ^ t o l e H ^ 1 F r P a F ^ C h l K o " e s P ™ * e , ^ d«: K a i s e r i n Österreich mit den P a p s t J j W e n l-iw, ki ro je i7,dal l r . Engel-Janosi v sodelovanju, z .R. ©laäsom i№iE,.'Weinaierl; - •': -'•.<• 263 sedala zopet v plenumu; na dnevnem redu sta bila referata dveh ameriških hi- storikov, Haja Holborna (univerza Yale) o končnem razpadu monarhije in Vietorja Manrateya (Florida State University) 0 legalizaciji razpada na pariški mirovni konferenci.1 Popoldne je Paul W. Schroeder (univerza Illinois) govoril o položaju »habsburških« študij v ZDA; osnovne ugotovitve in vtisi so bili, da je bilo do konca prve svetovne vojne o tem napisanega zelo malo vrednega, da so se odtlej te študije zelo razvile, da so pa omejene (z nekaj izjemami) na XIX. in XX. stoletje, da so najbolj pomembna dela iz diplomatske zgodovine, nekaj del je pa tudi za politično-administrativno zgodovino, nacionalne pro­ bleme, gospodarslko-sooialno zgodovino itd.5 Referata o »habsburških« študijah v Evropi, ki bi ga morala pripraviti E. Weinzierl-Fischer, ni bilo in je zato Fritz Felilner, profesor na novi univerzi v Salizburgu, M je znan po svoji izdaji dnevnika Josefa Redlioha in je na konferenci vzbudili pozornost z negativnim stališčem do avstrijske historiografije v dobi med dvema vojnama, ki je po­ udarjala življenjsko nesposobnost Avsitrije in se zavzemala za Anschluss, im­ proviziral tak pregled za zahodne države: nekateri drugi historiki smo pa dali nekaj podatkov o tem za svoje države. Konferenca se je končala s tem, da je ob koncu banketa Hans Kohn (univerza Pennsylvania, Filadelfija) imel govor: Ali je bil propad neizogiben? Njegova teza je bila, da je bil. razpad neizogiben, toda ne zaradi nacionailnih problemov, ki bi zaradi njih mogla monarhija ob­ stajati še партеј, ampak zairadi njene zunanje politike; država s tako notranjo strukturo bi morala voditi politiko nevtralnosti kaikoi Švica, ne pa ekspanzio- nistične politike, ki je nujno vedla v njen propad.6 Več ameriških univerz je izkoristilo konferenco v Blooniingtonu za to, da je organiziralo posebne ikrajše konference s sorodno tematiko', kamor je povabilo posamezne evropske udeležence konference v Bloomingtonu. Med njimi je bila tudi Southern Illinois University V mes/tu Edwardsvilile, Illinois, širšem (pred­ mestju St. Louisa, kjer je bila zlasti po prizadevanju pirofesoija Stanleya B. KimbalMa, raziskovalca češke kultumopolitične agodoivine XIX. stoletja in zgodovine slovanskih matic, organizirana za 11. april 1966 konferenca O slo­ vanskem narodnostnem problemu v Avstriji v XIX. stoletju, kamor smo bili povabljeni Jiri Koralka, L. Holoiiik in avtor tega poiročillia. Jiri Koralka je go­ voril o Nemcih in češkem nacionalnem problemu v letih 1848—1914 ter o nacio^ nalnem problemu v socialističnem oz. delavskem gibanju v Srednji Evropi v drugi polovici XIX. stoletja, L. Holotik o Šturu in pa o slovaškem vprašanju v začetku XX. stoletja, jaz sem pa imel uvodno predavanje o socialni strukturi in nacionalnih gibanjih v Srednji Evropi v XIX. stoletju, kjer sem jpövzel izva­ janja v drugem poglavju razprave Slovensiki politični prerod XIX. stoletja v okviru evropske nacionalne problematike v ZČ XVIII, 1964, in nato na koncu konference odgovarjal na vprašanja iz tematike, koliko so bili Jugoslo­ vani v Avstriji sdia »integracije« in »desintegracije«. Konference se je udeležilo okrog sto oseb deloma iz univerzitetnih krogov in deloma iz ikiogov slovanskih doseljencev, debata je bila zelo živa in je ikonferenea lepo uspela. Sodbo o konferenci v Bloomingtonu bo seveda lažje izreči, ko bodo vsi referati tiskani v Austrian History Yearbook HI, 196?, kakor je nameravano, čeprav je treba upoštevati, da bodo nekateri referaiti še dopolnjeni in poprav­ ljeni. Vendar je pa že konferenca dokazala, da se na teh probleniih v ZDA zelo resno dela. Med .raziskovalci so bili mnogi rojeni v Evropi in se v Evioipi tildi formirali, potem so se pa v raznih razdobjih dn iz različnih motivov izse­ lili v ZDA in delajo zdaj nia teh problemih naprej, nadalje nekateri neposredni potomci evnopslkih doseljencev, nekaj je pa med njimi tudi že Ijudi^ ki so se 1 V. Mamatey, ki je njegov referat kljub nekaterim pomanjkljivostim upoštevanja vreden, je avtor dela The United States and East Cernirai Europa, 1914—1918, Princeton, N. J., 1957. . * Avtor je doslej objavil o tem članek American books on Austria-Hungary, Austrian History Yearbook II . , ' 1966, str. 172—197. • H. Kohn -je znan posebno po svoji knjigi Panslaivism, its History and Ideology, Notre Dame, Indiana 1953 (nemški prevod Die Slawen und dea- Westen, Geschichte des Pamslavismus, Wien-München 1956) in pò svojem ^ referatu na dunajskem historičnem kongresu 1965 Nationalism and Internationalism in the з Nineteenth and Twentieth Century (XHe Congres International des Sciences Historiques,-Rapports;I,.Wien 1965). 264 začeli baviti s temi problemi brez vseh teh vezi. Za te študije je v ZDA mnogo interesa in se zanje mnogo žrtvuje. Ko opozarjani na že omenjena dela in bibliografske pripomočke, naj posebej omenim, da je izšlo tudi nekaj publi­ kacij za slovensko zgodovino, iki jih je treba imeti v evidenca in kritično oce­ niti pri nas.'7 Bolj pomembna so dela za zgodovino dirrugih jugoslovanskih narodov in za splošno jugoslovansko zgodovino.8 Diskusija na konferenci je bila stvarna, razlike v gledanjih zgodovinarjev različnih narodov so se izražale, vendar pa v splošnem v stvarni diskusiji in ne v nacionalistični pole­ miki, a tudi • apologetičnega proslavljanja stare monarhije na konferenci skoraj ni bilo. Vsaka pavšalna sodba ibi bila netočna ne samo zato. ker so bila mnenja, ki so bida izražena na konferenci, in tudi mnenja, ki se izražajo v izjavah in publikacijah ameriških zgodovinarjev, različna, ampak tudi zato, ker je ves problem zelo kompleksen. Mogoče je reči, da so socialne osnove in značilnosti nacionalne politike dualistiične Ogrske, lei imajo svojo predzgodo- vino od 'konca XVIII. stoletja in so bile tudi še uradna doktorima Madžarske v dobi .med dvema vojnama, danes že talko kritično osvetljene, da ta Ogrska in njena politika nacionalnega zatiranja (danes nima v ZDA skoraj nikakih zago­ vornikov več; zasluga za to pripada tudi današnji madžarski historiografi ri,' ki se opira pri tem na nekatera že prej izražena mnenja, zlasti mnenja O. Jaszija, ki je živel kot emigrant v ZDA, a rtudi nekaterim današnjim histori­ kom v ZDA ^madžarskega izvora (P. Sugar, G. Barâny). Na drugi strani pa npr. tudi Hans Kohn zastopa mnenje, da v avstrijski državni polovici ni bilo nika- kega nacionalnega zatiranja. Sodbe take vrste so pod vtisom pridobitev Cehov in Poljakov, pozabljajo pa na položaj Slovencev im nekaterih drugih narodov, obenem pa ne upoštevajo, da so koncesije nenemškim narodom izzvale vail nemškega nacionalizma, ki je zaostrili nacionalne konflikte in onemogočal reše­ vanje celo manj važnih vprašanj. Pauli W. Schroeder je izrazil mnenje, da so Amerikanci pred pol stoletja gledali na konservativno habsburško monarhijo z očmi dežele, ki je verjela v demokracijo in napredek, medtem ko so danes ZDA konservativna sila, ki ima več razumevanja za monarhijo, ki ni reševala problemov, ki jih ni mogla rešiti, za njen »Fortwursteln«.8 Misiìim, da tako gledanje ni samo konservativno, ampak pomeni tudi resigniirano odvračanje od osnovnih k manj važnim problemom. Nekaterim historikom se nacionalni problemi ne zde tako važni in poudarjajo prvenstveni pomen zunanje politike. Spričo dejstva, da je še danes razširjeno mnenje, da sta bila propad Avstro- Ogrske in ustanovitev novih držav dello mirovne konference, ni bilo odveč, da je Victor L. Mamatey poudaril vsem zgodovinarjem znano dejstvo, d a je Avstro-Ogrska propadla in da so se nove države ustanovile že prej in da je 7 Navajam po bibliografijah: John A. Arnez, Slavenia in European Affairs, Reflections on Slovenian Political History, New York 1958 (ameriške sodbe o item delu so negativne)- A. Kuhar, The Conversion of the Slovenes, Washington, D. C , 1959; Thomas M. Barker Thè Slovenes of Carinthia, a National Mtaority Problem, Washington, D. C , 1960 (delo zgodovinsko, ameriške ocene pozitivne); Michael B. Petrovich, The Rise of Modern Slovenian Historiographv) Journal of Central European Affaire, XXII, No 4, Jan. 1963 (avtor je znan po svojih študijah o panslavizmu); Cyril E. Black, Fouché in IUyria, 1813, Journal of Central European Affairs II , Jan. 1943; Arthur G. Haas, Metternich, Reorganisation and Nationality 1813^1818, Wiesbaden 1963 (važno za Kraljestvo Ilirijo; avtor napisal tudi razpravo Kaiser Franz, Metternich und die Stellung Illyriens, Mitteilungen des österreichischen Staatsarchivs II , 1958); za najnovejšo dobo: Stanko Guldescu, Tito's Kärntner Aspirations, Austria 1945—1946; Robert Langer, The Austro- Yugoslav Problem, New York 1951; Richard R. Randall, The Political Geography of the Klagen- furt Basin, Clark University 1955; David J. Dallin, Stalin, Renner und Tito, Österreich zwischen drohender Sowjetisierung und den jugoslawischen Gebietsansprüchen im Frühjahr 1945, Europa Archiv XIII, avg.—sept. 1958; Toussaint Hočevar, The Structure of the Slovenian Economy 1848—1963, New York 1965. 0 Tu navajam le važnejša dela; medtem ko je za srednji vek omenjenih v bibliografijah le nekaj publikacij k hrvatski zgodovini, pridejo za kasnejšo doibo v poštev: Günther E. R o s e n ­ berg, The Austrian Military Border in Croatia, 1522—1747, Urbana, 111., 1960 (avtor je napisa! Se več razprav za zgodovino Vojne krajine); Peter F. Sugar, The Industrialization of Bosnia- Hercegövina 1878—1918, Seattle 1964; Wayne S. Vucinich, Serbia between East and West the Events of 1905—1908, Stanford 1954; Bernadotte Schmitt, The Annexation of Bosnia, 1908—1909, Cambridge 1937; E. C. Helmreich, The Diplomacy of the Balkan. Wars, 1912—1913, Cambridge, Mass., 1938; Joachim Remak, Sarajevo, New York 1959; Ivo J. Lederer, Jugoslavia at the Paris Peace Conference, New Haven, Conn., 1963. * P. W. Schroeder, American Books on Austria-Hungary, Austrian History Yearbook II, 1966, str. 194—195. 265 mirovna konferenca to stanje samo legalizirala. Omenil sem že, da je R. A. Kann zavrnil mnenje A. Wandruszke, da je Avstro-Ogrska propadla zaradi diktata zunanjih sil, in poudaril, da so bile tu odločilne težnje njenih narodov samih. Zelo važno je, da danes pxodira spoznanje, da je bila politika ZDA v času prve svetovne vojne zelo 'realistična; s tem se ruši slika o Wilson«, kot neinformlranemu idealistu, ki so ga mistificirali emigranti iz Avstro-Ogrske, slika, ki je bija nekoč zelo razširjena v Nemčiji in jo še danes zagovarjajo nekateri avstrijski historiki.10 Vendar je pa razvoj, ki se je izvršil v času prve svetovne vojne pri samih narodih Avstro-Ogrske, še vse premalo znan; zato je mogoče, da se ob zanemarjanju tega razvoja iz dejstva, da je bilo pired vojno malo gibanj, ki so odkrito delala za razpad monarhije, izvaja sklep, da je bil ta razpad delo zunanjih sil.11 Omenil sem že, da je Hans Kohn v zaključnem govoru zastopal mnenje, da Avštro-Ogrska ni razpadla zaradi nacionalnega vprašanja, ampak zaradi svoje zunanje politike. Pri tem je seveda res, da habsburška monarhija ne bi razpadla ikar sama od sebe, brez vojtne. Treba pa je samo pomisliti, kakšne notranjepolitične posledice bi imela v Avstro-Ogrski zunanja politika, ki ibi se ločila od zavezništva z Nemčijo, da postane jasno, kako ozka je bila pri njej zveza med zunanjo politiko in med nacionalnimi problemi. Fran Zioiilcr POROČILO S KOLOKVIJA »KELTI V SLOVENIJI« Slovenska podružnica arheološkega društva Jugoslavije je na svojih sestankih pogosto iskala poti, kako poživiti delo društva s strokovne plati, da bi se obravnavali in .izpopolnili posamezni problemi arheoloških obdobij S lo­ venije. Na tej podlagi so Slovenski arheologi sklenili, dia bodo pričeli s kolo­ kviji za posamezna obdobja. Prvi takih kolokvijev, »Kelti v Sloveniji«, je Slovenska podružnica ADJ organizirala v Mariboru med 12. in 14. oktobrom 1964. Tu je z referati sodelovala večina aktivnih sil o ven ski h arheologov. Zaradi širine pirograma in v ilustracijo problemov, ki so jih reševali na kolokviju, navajamo teme, ki so jih obrawmvali referenti: J. Šašel, Viri o Keltih ,na Slovenskem Er. Stare, Najstarejše keltske najdbe na Slovenskem S. Gafbrovec. Srednji laten Slovenije V. šribar, Pozni laten Slovenije in reminiscence v rimsko proviincialino kuilfcu.ro J. Kastelic, Prologomena h keltskemu umetnostnemu izrazu S. Pahlč, Keltske najdbe v Podravju . A. Bolta, Materialne ostatine Keltov v celjski okolici L. Blesničar, Lustri — stanje MI perspektive etničnih raziskovanj F. Stare, Keltski grobovi iz Brežic in Dobove S. Gabrovec, Valična vas V. Stare, Keltske materialne ostatine iz Šmarješkega kompleksa 10 Prim. G. Bârany, Wilsonian- Centra} Europe: Lansings Contribution, The Historian XXVIII, No 2, fobr. 1966. . . . . 11 Profesor Hugo Hantsch citira т svoji oceni knjige Les Problèmes nationaux dans la monarchie dos Habsbourg, Beograd l%0, ki sem jo napisal v sodelovanju z J. Sidakom in V. Bogdanovem, iz te k.rjige stavek: >La somme de tous ces motifs et l'opportunisme des partis politiques dans les situations d'une stabilisation relative explique pourquoi il y a peu de mouvements franchement opposés à l-'existenee de la. monarchie avant 1914; mais cette situation change dans l'atmosphère d'une guerre mondiale.« Nato pa doda svoj komentar: »Andererseits kann man es.wohl unterschreiben, dass die Tendenzen zur Auflosung des alten Staatskorpres nicht im lnnoron der Monarchie, sondern im Ausland ihre vornehm'lichsten Stützen besassen, als die aufs ,äuisserste angespannten Bande des Zusammenhaltes durch die Ereignisse des Krieges so geschwächt waren, dass sie unter dem Druck der Überbelastung zerrissen.« (Der Donauraum, Xi,,.Wieu 1966, str. 104—105).. Kdor bore- kritično moj zgoraj citirani, stavek, bo -mogel iz njega posneti le trditev, da'., je bilo pred prvo. svetovno .* vojno Te malo gibanj, ki so odkrito nastopala proti obstoju monarhije, in pa trditev, da se je vse to sipremenilo med vojno, ne. bo pa - našel, .niti-.v lem stavku ju t i v knjigi sploh trditve, da je bil razpad - monarhije predvsem delo zunanjih sil, trditve, ki jo je prof. Hantsch pinLpravljen >pod>pisati«. 266 T. Knez, Latenske najdbe iz Novega mesta V. Stare, Grob iz Velikih Malene J. Klemene, Keiltski elementi v Šempetru v Savinjski dolini J. Mikl-Curk, Keltski sledovi v daihovni in materialni kulturi antičnega Poetovija F. Stare, Depo iz Vrhnike V. Šriibar, Kelitski kamniti relief na Slovenskem S. Petru, Okovi noriško panonske noše I. Puš, Nove latenoidne najdbe v Ljubljani V. Kolšek. Najdbe keltskih novcev iz Celja P. Petru, Žare v obliki hiše, dokaz druge Keltske migracije R. Katičič. Keltska osebna imena v Sloveniji. Pozneje sta bila pripravljena-še referata: B. Pere, Nauheim fibula iz Ormoža in njen pomen za stratigrafico pra­ zgodovinske naselbine M. Župančič, Latenski elementi na zlati fibuli iz Kranjskega Raka. Videti je, da je biil program kolokvija obsežen, četudi vzamemo v poštev, da je bila večina referatov krajših. Zaradi tega je razumljivo, da dva dneva, za temeljito obravnavo vseh zastavljenih vprašanj, nista zadoščala. Vsi referati so bili vestno pripravljeni in razporejeni tako, da_ so prisotni v prvi vrsti dobili vpogled v celotno problematiko latena.v Sloveniji, šele nato so sledili krajši referati, ki so se omejevali na določene ožje probleme. Celotno gradivo kolokvija bo objavljeno v Arheološkem vestniku. Slovenska podružnica arheološkega društva Jugoslavije izpolnjuje svoj program in ji gre za prizadevanja pri spoznavanju Slovenskih arheologov s tekočimi problemi najrazličnejših časovnih period, s katerimi se vsi aktivno ne ukvarjajo, vsa pohvala. Organizacija kolokvija je buia brezhibna. Nadalje bi bilo pri tako obširnih temah, kot je bila prav ta, potrebno bolje preštudirati program in posvetiti tako pomembnim problemom več časa, da bi po referatih lahko izmenjali misli in izkušnje. IDO Puš t 267 O C E N E IN P O R O Č I L A 60 let Mestnega arhiva ljubljanskega (s sodelovanjem kolektiva ustanove sestavil dr. Sergij Vilfan), Ljubljana 1959, str. 219. Splošni pregled fondov Državnega arhiva LRS (sestavil kolektiv ustano­ ve), Ljubljana 1960, str. 17il. Vodnik po arhivih Slovenije, Ljubljana 1965, str. 616 V sorazmerno kratkem času so druga za drugo izšle zgoraj navedene ar­ hivske pubi iikacije, dello slovenskih arhivarjev, ki so hkrati tudi afirmacija arhivskih ustanov. Prvi dve sta po vsebini in po avtorjih vezani na Mestni arhiv v Ljubljani oziroma na Državni arhiv Slovenije, po gradivu, ki* ga hra­ nita in po sestavi kadrov, ki v obeh delujejo,, najpomembnejši arhivski usta­ novi na Slovenskem. Tretje, najobsežnejše delo pa je zajelo na pobudo Dru­ štva arhivarjev Slovenije, ki je knjigo itudi .izdalo, vse arhivske fonde ter sa­ mostojne zbirke zgodovinskega gradiva na slovenskem ozemlju in so pri njem sodelovale vse arhivske ustanove in drugi imetniki v delo zajetega gra­ diva, ki so dali oisnovne podatke. Težišče dela je vendar odpadlo na Državni arhiv Slovenije, Mestni arhiv ljubljanski in Pokrajinski arhiv Maribor. Re­ dakcijski odbor Vodnika po arhivih Slovenije so sestavljali dir. Tone Ferenc, Jože Maček in đr. Sergij Vilfan; redaktor in urednik je bili Jože Žontar. Prvi dve publikaciji sta, grajeni po enakih načelih, povsem samostojni, toda Vodnik ju je v več pogledih povezal tako, da so vsa tri dela pravzaprav celota. Za Državni arhiv Slovenije in za Mestni arhiv ljubljanski so v Vodniku objavljene dopolnitve, torej le spremembe in dopolnila, ki so nastala po objavi njunih publikacij. Zato je tudi bila povsem upravičena in za praktično uporabo zelo koristna odločitev redakcije, da so v Vodniku združili kazalo fondov in zbirk gradiva vseh treh knjig, Id je naraslo na 40 strani velikega formata. Seve­ da bodo take in podobne dopolnitve vedno znova potrebne pri podatkih vseh arhivskih ustanov, bodisi zaradi novega gradiva, bodisi kot posledica podrob­ nejše ureditve fondov. Vse tri knjige, ki ma svoj način prikazujejo prerez dela arhivskih ustanov, so pomemben mejnik v razvoju arhivske službe na Sloven­ skem po osvoboditvi. Vodnik po arhivih Slovenije pa je še posebej označiti kot prvo tovrstno delo v Jugoslaviji. Saj ne gre zgolj za njihovo pripravo in izda­ jo, marveč predvsem za tisto dolgotrajno in podrobno ideilo, ki je omogočilo, da so arhivski fondi po urejanju in evidentiranju dostopni uporabi v mnogo večjem obsegu, kakor kdajkoli poprej. Brez sorazmerno hitrega razvoja arhivskih usta­ nov od osvoboditve dalje in brez visokega strokovnega znanja sicer še vedno premaloštevilnih arhivskih delavcev tega dela ne bi bilo mogoče opraviti. Pri izdaji Vodnika pa ne gre zamolčati še enega dejavnika, to je vfloge Društva ar­ hivarjev Slovenije, ki je delo zasnovalo in ga tudi izdalo, bilo organizator in de­ lovni mobilizator vseh ustanov in posameznikov, ki so pri njem sodelovali. Vodnik je torej plod široko zasnovane enotne akcije, zrasle deloma tudi na iz­ kušnjah prvih dveh arhivskih publikacij. Po vsebini se prvi dve publikaciji deloma razlikujeta ne le med seboj, mar­ več tudi od tretje, čeprav moremo reči, da je sistem popisa gradiva v (bistvu povsod enak. Poleg na kakršenkoli način nastalih samostojnih zbirk vsebujejo zlasti opis fondov po provenienci, stopinjo njihove urejenosti in s tem dostop­ nosti, časovni in materialni obseg v dolžinskih metrih ali fasciklih vsakega fonda posebej. Publikacija Mestnega arhiva ljubljanskega naj bi dala tudi pre- 269 rez celotnega deki ustanove. Zato nas v uvodnem delu seznanja z zgodovino ustanove, zlasti po letu 1898, ko je bit postavljen prvi arhivar pri mestni občini ljubljanski. Zelo obširno je poslovno poročilo za obdobje 1950—1958, ko se je dotedanji arhivski oddelek Poverjeništva za kulturo im znanost organizacijsko odcepil kot samostojna ustanova. Zajema na eni strani upravno, organizacijsko in strokovno plat dela na drugi strani ipa tudi študijsko, znanstveno in kulturno- prosvetno dejavnost tega zelo pomembnega arhivskega zavoda. Koit posebni do­ datek k poslovnemu poročilu je dodan še seznam uslužbencev z njihovo biblio­ grafijo v obravnavanem obdobju. Arhivski vsebini, kjer je največji oddelek Mestna uprava, fci je jedro arhiva in obenem njegov najobsežnejši sestavni del. sledijo v posebnih dodatkih poslovnika fototeke in mikrofllimoteke ter knjiž­ nice ustanove, -neotbjavljeni članek Antona Aškerca, Arhiv in knjižnica ter se­ znam literature o Mestnem arhivu. Povzetka celotne Vsebine v francoščini in nemščini približata delo tudi tujim uporabnikom arhiva. Publikacija Državne­ ga arhiva Slovenije je nastala ob 15. obletnici obstoja .te osrednje arhivske usta­ nove v Sloveniji. Njen razvoj in delo v tem obdobju sta posebej opisana v uvod­ nem poglavju knjige. Ureditev arhivskega dela je v bistvu enaka kakor v zgo­ raj omenjenem pregiledu fondov Mestnega arhiva. Kot posebnost je omeniti kratke historiate državnih im samoupravnih uradov in oirganov, pravosodnih organov, javnih zavodov, gospodarskih organizacij, deloma političnih, strokov­ nih im drugih organizacij ter oznake cerkvenih, graščinskih in privatnih arhi­ vov, ki jih hrani ustanova. Tudi uvodnik po arhivih Slovenije je več kot samo vodnik po arhivskih fondih in zbirkah. V uvodnem delu avtorji v pregledni obliikii seznanjajo javnost z razvojem in trenutnim stanjem arhivske službe v'Sloveniji, dalje z zelo po­ membnimi detlom, ki ga opravljajo arhivi v našem kulturnem in znanstvenem življenju, pa tudi z rezultati tega dela, s kadrovskim stanjem in problemlos finančnim položajem, za katerega je vsekakox značilno nezadostno dotiranje družbeno tako važne dejavnosti kot je arhivska, s prostorni im itehmičmo opremo, ki je ma splošno pomanjkljiva, saj večina arhivov nima niti odgovarjajočih že­ leznih polic niti ne vseh nujnih varnostnih naprav. Sledi prikaz arhivskih fondov in zbirk gradiva, urejen ,po ustanovah, ki jih hranijo; v celoti kar za­ vidljivo visoko število blizu 50. Avtorji so vikiljučili v publikacijo skoraj celotno dostopno arhivsko zigodovinsko gradivo v Sloveniji. Morda bii bilo zasnovo pu­ blikacije potrebno še nekoliko razširiti, vsaj na zapuščine kulturnikov, tako njihovih rokopisov kot tudi korespodenoo. Poileg tistega gradiva, ki ga hranijo a.rhivgke ustanove — mastaile dedoma tudi po osvoboditvi ne zgolj kot rezultat sistematične organizacije arhivskega omrežja, ki kljub načrtom in prizadeva­ njem arhivarjev še ni v celoti zajelo vsega ozemlja republike — so zajeli tudi fonde in zbirke, ki jih čuvajo mnogi drugi znanstveni in kulturni zavodi, zlasti inštituti, muzeji in knjižnice. Le-ti hranijo poleg epllošnih arhivskih fondov tudi bogate in izredno pomembne arhive za zgodovino delavskega gibanja, .narodno­ osvobodilnega boja im ljudske revolucije, tako zlasti Inštitut za zgodovino de­ lavskega gibanja, muzeji narodne osvoboditve in tudi vsi drugi muzeji z od­ delki NOB in ljudske revolucije, pa tudi vsak »vrstne specialne arhive. Taki so na primer v arhivu CK ZKS, Inštitutu za narodnostna vprašanja, Slovenskem šolskem muzeju, Slovenskem gledališkem muzeju in Tehničnem muzeju železar­ ne Jesenice. Vodnik je zajel tudi fonde dveh največjih arhivov verskih skup­ nosti: nadškofijskega v Ljubljani in škofijskega v Mariboru. Pni fondih .in zbirkah je hkrati s podatki, ki so v arhivistiki običajni, navedena tudi stopnja urejenosti .arhivskega gradiva in s tem seveda tudi dopustnost za uporabo. Po­ vsod so avtorji upoštevali tudi pomožne zbirke gradiva, kakor so na primer zl>'.;- ke fotokopij in mikrofilmov. Dalli so dalje kratek historiat posameznih arhiv­ skih ustanov, navodila koristnikom za uporabo gradiva in zelo iizčnpno bibli­ ografijo k posameznim ustanovam, o problemih arhivistike in objavi gradiva. Avtorji so poleg tega v Vodniku opozorili tudi na tisto gradivo za slovensko zgodovino — seveda ne s težnjo, da bi bili popolni — ki je izven jugoisi'àvije, torej v Avstriji, Nemčiji, Italiji in Vatikanu, na Madžarskem in v Franciji (Parizu), ter so navedli najvažnejše arhivske in druge ustanove, ki ga hranijo. 270 Potrebno pa bi vsekakor Шо, da bi vključili v objavo tudi arhivsko gradivo, ki ga hrana jo za zgodoivino Slovencev, atesti za novejše obdobje, a.rluvi in druge ustanove v Jugoslaviji. Zaradi tako mnogostranske vsebine je pomen izdanega Vodnika po arhivih Slovenije še večji in mnogovrstna tudd njegova uporaba. Z vsemi tremi.i arhivskimi publikacijami so vsi tisti, ki svoje znanstveno in strokovno delo vežejo na arhivsko gradivo, dobili priročnike im pomagala, iz katerih bodo mogli črpati osnovne informacije in podatke o fondih arhivskega gradiva, njihovi vsebini in stopnji urejenosti. Hkrati so z omenjenim i, dela' postav­ ljena trdnia izhodišča za nadaljnje arhivsko delo, ki naij vodi k vedno podrob­ nejšim pomagalom. Gre tu zli asti za pripravo ali celo izdajo podrobnih inven­ tarjev arhivskega gradiva posameznih arhivskih ustanov, pa za razna ožja vsebinska, krajevna, osebna in druga kazala in pomagala, kair naj bi šteli za novo neposredno nalogo zlasti naših najbolj razvitih arhivskih, ustanov, le naloge sedaj, po objavljenih publikacijah, nikakor me bi bille več tako težke m zjamudne, da jih arhivi tudi ob sedanjem stanju v nijih ne bi zmoglli. Zlasti še, ker so mnogokje taka pomagala za posamezna, obdobja in serije virov že leta v pripravi. Sele ko bodo izvršene te naloge, se bomo na arhivskem področju —- če izvzamemo iz razmišljanja vso tehnično opremo z moderniiimi arhivskimi zgradbami — približali tistim državam, kjer je arhivska služba, med drugim tudi zaradi daljšega organiziranega obstoja, mnogo bolj razvita. Ferdo Gesirìn Reallexikon der Assyriologie, begründet von E nie h Ebeling t und Brun» Meissner f. Unter Mitwirkung zahlreicher Fachgelehrter heTausgegeben von E. Ebeling. Durch den Druck geführt und ergänizi von Ernst Weidner. Dritter Band. 5. Lieferung: Gebet IT — Geschwullst. BerlOn 1964. Walter de Gruyter & Co. Veliki 8°, str. 161—232. Zgodovinski časopis je že poročal (XII—Xlll, 1958—59, str. 559 s i . da je Realini leksikon za asiriologijo po prizadevanju pokojnega prof. E. Ebelinga (Berlin) v.založbi W. de Gruyter & Co začel zopet izhajati in da sta izšla prvi • (1957) in drugi (1959) snopič tretjega zvezka. Za izdajo tretjega zvezka se je zavzel E. Ebelingov prijatelj Ernest Weidner (Gradec). Po precej doûgi pavzi je konec leta 1964 izšel tretji sešiitek tretjega zvezka, za katerega 18 avtorjev obravnava '50 gesel, k temu še 5 živ ljenje pis- nih gesel. Nekatera izmed njih podajajo pojasnila suimerskih lastnih imen ali pa iso kratki življenjepisni in bibliografski podatki uglednih asiriologo'v, po večini so pa nekoliko daljši članki, ki se včasih preraščajo v cele razprave. To velja zlasti za obširno obdelavo gesla »molitev« (W. v. Soden), ki je važen prispevek za razumevanje babilonskega verstva, lin ki ga za hetitsko območje nadaljuje ustrezni prispevek H. Ottena. Piodobno je temeljnega pomena čla­ nek elamista F. W. Königa o zakonih (ženitvah) med brati in .sestrami v Ela- raii (®tr. 224—231), dalje članki o tajni pisavi (E. Weidner) in o tajni vednosti (R. Borger), o-geometrijskem ornamentu (E.' Douglas , Van Buren), o geologiji, fizični geografiji (G. Seeger). Pokojni E. Ebeling je zbral dobršni dfel gradiva za tretji zvezek. Sedanji tretji snopič lima 19 obdelanih, gesel izpod njegovega peresa. Predvsem so to be­ sede iz vsakdanjega življenja (gesla: gorovje, posode, perutnina, jastreb, ječmen, denar, spolna morella), več pravnih (poslovna listina zaobljube, (od)poslanec, ujetnik), in mitološki (omina ob rojstvu).. Mnogo obetajoča, žal prerano umrla profesorica Margareta Falkner (Gra­ dec) je prispevala tri tehtne, arheološko usmerjene članke: Pod geslom »molit­ vene geste in dirže« so pregledno opisane take upodobitve od sunierske do asir- ske dobe. Še dalje na,zaj, tja do petega tisočletja je posegla avrtorica v pred- zgodovino v geslu »posode«. Z zanimanjem sledi bralec njenemu arheološkemu opisu jastrebske stele, ki poroča o vojni med sumerskima mestoma Lagašem in ümmo. 271 Isto ploščo opisuje z zgodovinskega vidika sumierollog E. SoUberger, ki je prispeval tudi več krajših gesel o suimerskih lastnih imenih. Medicinska gesla obravnava René Labai, profesor akadščine na Col­ lege de France (Paris). V 3. snopiču je obdelal gesla: »rojstvo (spočetje,, no­ sečnost, prognoze pred porodom olajšanje porodnih bolečim)«, »duševne bolez­ ni«, »bolezen v sklepih,« »spolne bolezni«. Izimed drugih prispevkov naj še omenim gesla: »zgodovinska znariositi« (E. A. Speiser) in v (deželi) Hatti« (H. Orten); »o hetitskih sodnih -protokolih« (R. Werner) ter o pomenu »dvorišča« (E. Heinrich). Bogata vsebina, tretjega snopiča omogoča tudi measiriologu .poznavanje predinjeazijskih klinopisniiih ikultur. Reailni leksikon za asiriologijo ne bi smel manjkati v nobeni dobri knjižnici. Viktor Korošec Reallexikon der Assyryologie, III. Baind, 4. Lieferung: Geschwulst-Ge­ wand, Veil. 8», str. 233—320, W. de Gruyter & CO, Berlin 1966 (Nach E. Ehe- ling, B. Meissner, E. Weidner unter Mitwirkung von R. Borger, P. Calmeyer, D. O. Edzard, A. Falkemstein, A. Miowtgat, H. Ottern, D. J. Wiseman heraus­ gegeben von W. von Soden). Stari rek, da imajo knjige svojo posebno usodo, se. posebno značilno ures­ ničuje ob izdajanju »Regionalnega leksikona za asiriologijo«. V letu 1922, v času hudo naraščajoče inflacije, je takratni berlinski asini oilog prof. Bruno M e i s s ­ n e r (1868—1947) dal pobudo za izhajanje takega, vsakemu asirioiogu zares potrebnega dela. On in Erik' E beli i in g sta od ,1. 1938 s sodelovanjem številnih sirokovnjako.v uspela, da sta izdala prva dva zvezka, v katerih so obravnavana gesla z začetnicami od A do E. V takratnih razmerah je postalo nemogoče, da bi se delo nadaljevalo. Po Meisenerjevi smrti (ll. 1947) si je prof. Ëbeling (1886 do 1955) energično prizadeval za nadaljevanje dala. Ko je 1. 1954 dosegel ustrezno, obljubo pri založniku, je začel pridobivati sodelavce zlasti na »asirioloških mednarodnih svidenjih«. Sam je zbral gradivo za prve sešitke novega tretjega zvezka, ko je sredi dela 1. 1955 nenadoma umrl. Njegov stari prijatelj profesor Ernest W e i d n e r (Gradec) je kljub boHehnosti prevzel izdajo pj-vih treh sešit- kov, izšli so v letih 1957 (prvi), 1959 (drugi), 1964 (tretji). Bri tem je smrt iztrgala tudi mnogo obetajočo mlado asiriologinjo Marjeto Falkner (Gradec), ki naj bi sčasoma prevzela glavno redakcijsko breme. Sedaj pa se nam z no­ vim, četrtim sešitkomi predstavlja kot izdajatelj prof. Wolfram von S o d e n (Münster), ki je znan kot avtor veiMlke akadske slovnice (Grundriss der arka­ dischen Grammatik, Rim 1952), akadskega sillabarla (Das akkadische SyMabar, Ri.m 1966) in akadskega priročnega slovarja (Akkadisches Hadwörterbuch, Wies­ baden I. 1965, II. 1966). Kakor je na ovojni strami objavljeno, si je novi urednik zbral vrsto prvovrstnih strokoivnih sodelavcev. Pri tem so delovna področja ta­ ko porazdeljena, da sta predvidena po dva specialista za sumero'logijo (D. O. E d z a r d in medtem letos umrli A. F a l k e n s t e i n ) , dva za akadiščino (W. v. S o d e m y R. B e i g e r ) , za lieti tologijo Њ O t t e n , dva za arheoilogijo (A. M o o T t g a t , P. C a l m e y e r ) in prof. D. J. W i s e m a n (London) za zgodovino. Novost sedanjega sešitka je v tem, da so francoski prispevki tiskani v iz­ virnem besedilu (isto velja za angleške, ki jih pa v tem sešftku slučajno ni). Če primerjam» četrti sešitek s prvimi tremi, o katerih je Zgodovinski ča­ sopis že poročal, opazimo, da je znatno manj obdelanim gesel, ker je po abecedi prišlo na vrsto obširno geslo »zakoni« (Gesetze), ki zavzema kaj 54 strani. Stvarno je to utemeljeno, saj je kai precej zakonodajnih spomenikov ohranje­ nih. Obdelava gesla je bila razdeljena med štiri avtorje. Postavljeno pravo od prvih sunierskih začetkov naprej (Urukagina; Gudea; Urnaimmu; Lipitištair ter razni anonimni drobci) do zakonov mesta Ešnumna (v babdllomščinl) je obdelal Jas. K l i m a (Praga); prof. Herbert P e t s c h o w (München—Leipzig) obravna­ va ostale babilonske zakonodajne spomenike (Hammurabiijev zakonik, dva 979 edikta Hanimuirafoijevih naslednikov in novobabiìlonski zakonski fragment),.či­ sto kratko se dotakne huni/tsirih naselbin v mestih Arrapila in Nuzi. Asirske zakone obdeluje G. C a r d a s e i a (Paras) (v francoščini). Za 'drobci staroasir- skih zakonov iz Kapadokije prikaže póoien obširnejših STadnjeasirskih zakonov in se ustavi ob dvorskih in muzejskih predpisih. Za Mezopotamijo sledi ikratek očrt hetitskih zakonov (pravzaprav hetitske pravne zbirke) izpod peresa pod­ pisanega poročevalca. Za vsako obdelavo je sproti navedeno najvažnejše ustrez­ no slovstvo. Novi pregled postavljenega prava v Mezopotamiji in Mali Aziji bo koristno služil pravnemu in splošnemu kulturnemu zgodovinarju. V podrob­ nosti se tu ne moremo spuščati. Drugi zanimiv članek obravnava »družbo« v Mezopotamiji (W. R o l l i g) in pri. Heitiitih (E. v. S c h ü l e r , Berlin). Oba pisca ugotavljata, da v tem pogledu še manjka splošnih obdelav. Zlasti pri Hetitih je taka obdelava spričo neenakomerne porazdelitve virov komaj mogoča. Kljub temu je slika, ki jo dajeta oba sestavka, prav zanimiva. Poleg krajših gesel, ki pojasnjujejo nekaj suimerskih lastnih imen in izra­ zov, je nekaj daljših. Tako (pok,) F a l k n e r in B. H r o u d a obravnavata posode, oblikovane s človeškim obrazom (29? ss.), Jean B o 11 è r o (Paura) (po sumerskih in akadsikih tekstih) in G. S t e i n e r (Madrarg/Lahn) po hetitskih obdelujeta geslo »pijača«. Geslo »žito« obravnavajo: R. B o r g e r (za Mezo­ potamijo), G. S t e i n e r (za hetitsko območje) in W. N a g e l (z arheološkega vidika). . To kratko -poročillo potrjuje že izrečeno mnenje poročevalca; da »Realni leksikon za. asiriologijo« ne bi smel manjkati v nobeni večji knjižnici. Novemu, uredništvu iskreno želimo, da bi moglo uspešno dovršiti celotno -delo, za katero napoveduje nadaljnjih 5 do 7 zvezkov, ki jim bodo sdedilli nato še dodatni zvezki. Viktor Korošec Die Altorientalischen Reiche I. Vom Paläolithikum bis zur Mitte des 2. Jahrtausends. Heraus-gegeben von Elena Casisiin, Jean Batterò, Jean Ver- ooutter (= Fischer Weltgeschichte, Band 2), Fischer Bücherei, mali 8°, 399 str. 1965. Frankfurt am Main. - Kar neverjetno je, koliko obdelav zgodovine Egipta in Mezopotamije (obe- nem s Sirijo in Malo Azijo) je izšlo v zadnjih 15 letih — prepričevalen dokaz, da se izobražena evropska javnost vedno bölj zanima za kulturno zgodovino obeh starih »zibelk civilizacije«. Nov primer je obdelava v Fiseherjevi zbirki svetovne zgodovine. Za celotno obdelavo so predvideni trije zvezki, ki naj postanejo »vademecum, preprost in zanesljiv vodnik izobražencu« na tem tako obširnem področju. Za obdelavo so izdajatelji pritegnili najlboljše specialiste na tem področju: trije so Francozi, dva sta Nemca. Organiizaci/jska načela razvija v predgovoru (str. 11 s.) francoska aslrio- loginja Elena Cassin. Prvi oddelek »Prazgodovino in zgodnjo zgodovino Prednje Azije« (str. 13—56) je napisal vodilni sumerolog Adam Falkensteim, profesor v Heidel- bergu. Njegov učenec Dietz Orto Edzard (profesor na univerzi v Miiohniu) je prispeval tri oddelke: »Zgodnjo dinastično dobo« (dobo imestnih suimerskih držav) (str. 57—90), »Državo tretje dinastije mesta Ura im njene nasledstvene države« (str. 129—164) in »Starobabilonsko dobo« (str.. 165—209), ki sega do propada Hammurabijeve dinastije in nastopa Kasitov. Pariški asiriolog pjjof. Jean Batterò je obdelal zgodovino »Prve semitske velesile« (str. 91—128). Zanimivo je, da medtem ko pri obdelavi .mezopotamske zgodovine daileč prevladujejo prispevki nemških strokovnjakov, je zgodovino Egipta napisal Jean Vercoutter, profesor na filozofski fakuilteri univerze v LiiMeu (avtor »L'Egypte Ancienne«, 1947). Snov je razdelil na šest oddelkov: »Začetki Egipta (od mlajšega paleolitika) do konca P'reddinastiiične dobe« (str. 210ss.) ; »Arhaični 18 Zgodovinski časopis 2 7 3 Eci'pt« (T in II. thinitska dinastija) (str. 232 ss.); »Stara država« (str. 24? ss.); »Konec S t a « države in prva vmesna doba« (str. 287 ss.); »Srednja država (druga polovica XI. in XII. dimasti je) « : »Druga vmesna doba m vdor Hiksov v Egipt« (str. 344—374). Slede opombe (str. 375—587), kazalo ilustracij (388 s.) ter precej podrobno kazalo (str.' 390—599). , . . , n • x Najnovejša zgodovina Starega vzhoda podaja sintezo sedanjega stanja dognanj za posamezna obdobja. Drži se srednje kronologije, tako da Ham- murabljevo vladavino datira: 1792-1750 (po kratki kronologiju: 1728-1686). Starost predzgodovinskega t. i. templja C v Uroku (iz plasti IV a) je po гаЉо- karbonskem postopku (C14) izračunana za leto 2815 ± 8?, najstarejše naselbine v Djarmo (Garmo) pa za ca. 6750. . Marsikaj novega najdemo v odstavku o »Egaptu konec paleolitika in v mezdlitiku« (str. 211). Tako izvemo, da so po dognanjih radlo-karbonske metode naselbine v Fayumu A (okoli 4440 ± 180) starejše kakor v Merimde-Beni-baia- meh (str 214) Tudi označbe predzgodovinsfcrh kultur v Egiptu je Vercoutter nadomestil: z »Amratien« (Negade I) — s srednjo preddimaetično epoho ah »Gerzéen« (Negade II), ki ji sledi še »mlajša preddimastična epoha« ali »milajsi Gerzéen« (včasih tudi »Semaimien«) (str. 217 ss.). . . . , . Zal ni mogoče navajati vseh zanimivih podrobnosti. Izvajanja dopolnju­ je 35 posrečeno izbranih fotografskih posnetkov in risb. Kratko poročilo o novi zgodovini Starega vzhoda naj sklenemo z zeljo, da bi prvemu zvezku kmaki sledila oba naslednja. , " Viktor Korošec Römer, Willem Hendrik Philibert, Sumerische ,Königshymneiv der Ism- Zeit. (Documenta et Monumenta Orienitis Antiqui, XIII), 4°, XII, 292 stranu (h. J. Brill), Leiden 1965. Platno 49 hol. gold. . Knjiga je ponatis doktorske disertacije, ki jo je v maju 196? pisec pred­ ložil na univerzi v Utrechtu za dosego doktorske časti. Avtor (rojen 1. 1928) je bil učenec nizozemskega asiriologa, emeritiranega prof. F. M, Th. de Liagre Böhla (Leiden), ter nemškega sumerologa A. Falkensteiiia (Heidelberg) in alta­ ri ologa W. v. Sodena (Münster). V svoji disertaciji obravnava pisec t. li. »kraljevske himne« iz dobe države v Isinu. Kot ena izmed masledsüvemih držav, nastalih po uničenju zadnje ve­ like sumerske države s prestolnico v Uru (tretja dinastija iz Ura), j e država, ki je imela svoje središče v mestu Isinu, obstajala od leta 1059 do 1735 (po krajši kronologiji, po srednji od 2017 do 1794). Čepraiv so bili njeni vladarji že Semiti, j e ohranila še mnogo suimerskih tradicij. Njeni vladarji (enako kakor vladarji v mestu Larsa) so se imenovali »kralje Sumerja in Akada«. Kralj Lipitištar (1875--65) je objavil svoj zakonik še v sumerskem jeziku. Za­ to ni presenetljivo, da Römer našteje (str. 21) kar 40 sumerskih pesnitev, nastalih v tem času v Isinu. Označuje jih z zbirnim imenom »kfalijevske ham-; ne«. Enako kakor Falkenstein razlikuje tudi Römer med njimi dve veliki skupini: v prvo uvršča tiste, ki so jih uporabljali pri bogoslužju, v drugo p a pesnitve, nastale v zvezi z »-dvorskim ceremonialom« in k i so ali naslovljene na kralje, ali pa vsebujejo njegovo samohvalo. Obe skupini delil pisec na vec manjših podskupin. V zvezi s to svojo razvrstitvijo podaja avtor prevod in kratko analitzo ne­ katerih manjših izmed teh pesnitev (str. 6—55). Kratko (str. 55—57) se do­ takne vprašanja, v kakšni meri so si kral j i v Isinu zares lastili božanski značaj. ., . . V nadaljnjih (sedmih) poglavjih obravnava zaporedoma sedem najbolj značilnih imen. Podaja jih v transkripciji in prevodu s podrobnim filolo­ škim komentarjem (str. 77—278). Kaj nudi celotna monografija filologu, pre­ pričevalno kaže obširno sumersko in akadsko besedno kazalo (str. 279—289). Čeprav je ta razprava po svojem bistvu fiziološka, pa vendar vsebuje marsikaj pomembnega za kulturnega zgodovinarja in tudi za pravnega zgodo- 274 vinarja. Na vec mestih nam vsaj nekoliko odkriva vpogled v takratno sumersko pojmovanje vladarjevih funkcij in dolžnosti. Tako vladar omenja, da njegova beseda zaleže m jo vsak respektira (str. 51, v. 233 ss.). Posebej hoče veljati vladar kot pravičen sodnik iin zakanodajailec. »V Sumerju ustanavlja pravič­ nost« (str. 4a, v. 1 J 9 ) ; on »polaga pravico v usta vseh, on govori na sodišču in pri sodbi pravično besedo; v Sumer ju in Akadu je vzpostavil pravičnost« (str fi ^ о ^JS^ri S t r ; 4-7' V ' 1 3 9 ) - I m « " ï J e -se »pastirja, k i ljubi pravičnost« (str. 49, v 199). Označuje se 'za sodnika, ki isodi nepristransko, »ne glede na ugled osebe«, ki »lodloča (in tudi) vse doseže«. Kot talk varuje slabotnega pred mogočnim, da ga le-ta ne napravi za svojega »najemnika« (str. 50, v. 205 ss.). Komerjeva razprava je temeljito delo in je nov, važen prispevek k poznava­ nju bogastva sumerske kulture Proučevanje sumerskih kulturnih spomeni­ kov stopa med asinoloskimi študijami čedalje bolj na prvo mesto. Viktor Korošec K l p i S ^ V T Emifr> D i e K a š k A a e r - Em Beitrag zur Ethnographie des alten Klemasien Untersuchungen zur Assyriologie und vorderasiatischen Archäolo­ gie, 3. (Walter de Gruyter & Co) Berlin 1965, 4. XV + 198 str s n i s k T 1 ^ ' ^ e t Ì t 0 ÌV g - , f Т ' Д с 1 ш 1 Л ' . objavlja v tej knjigi svoj habilitacijska Thlt f / P I . e * , t « d n a filozofski fakulteti v Zahodnem Berlinu, kjer sedaj Jonannesa FrTedrfchî ^ ^ " ^ * e m e r i t i r a n e ? a Profesorja hetitologa A7ičat°Xal\0f u g o t a r , 1 J a Y 8У«Чет predgovoru (str. V), so za antično Malo â k i n e P 4 ÌIJÌ Î razmere m mena naselitvena zgodovina le malo raz- k iZTnnL-ì • + z g o d o , v* n r s k? etnografsko študijo je nedvomno znatno prispeval L r?J- } v r? e l î - .y n J e J obravnava Kaškejce: Na njihovo ime (»ljudje me- mn ™f™«"eaV V a s i ™ k l h î ^ ^ i h s e omenja »dežela Ka-as-ku«) (str. 85) naleti- mo njimogrede y egiptovskih m babilonskih dokumentih, precej pogosto pa v hetitskih klinopisnih tekstih, iz katerih izvemo, da so Kaškejci povzročali Heti- tom mnogo pregia vac Avtorjeva zasluga je, da je skrbno A r a l vsa ta nedvom- samo ni zapustilo m u enega lastnega napisa in o katerem nam ni ohranjena - razen lastnah «mm - nobena beseda. V tem oziru naj spomnimo da S a m o klmopisnam sporočilom zahvaliti za to, da vemo za obstoj m кггМиш Sum™ cTv za zgodovino držav Hetitov, Mitaracev, Ugarita, Uirartejcev idr ö u m e r c e v , v _ i>vojo monografijo je avtor razdelili ;na pet delov, ki jih zaporedoma 0 ? t a n k l kaskejske kulture« 71-82); »jezikovni material« (83-1081- n Ä , ™ V , l r"- ( 1 0 9 T 1 8 7 > ' N a t 0 s l e de podrobna kLaJa Ц89-197) zemMepdsnih' osebnih imen, imen bogov ter še neobjavljenih tekstov zemijepisnm, n n k - , L U I ° l U a r t ° ï P ° s r e č e n o seznanja z obravnavamo problematiko s tem da Ä ? ' ' t *«i Z e V fumerskih tekstih omenjajo nekatera ljudstva ki so" P r f o ^ o s t o o p r a s k v stik s Sumerci in so ile-ti zviška gdedaK п Г п ј е t a k i £ W < £ T ' H- s o , 1 ™ a , l u PO razpadu prve afcadske i d e i l e S 2160 katóh eto let-gospodova i v Mezopotamiji ; njihovo ime so še skoro dve tisočletji p « e i e W i uporabljali kot sinonim za barbara. Podobno ž a n i č l S govore s u m S ' A 1 2 ! * da l i v a r n 1 Z I?™ ° S e m i t s k , h b e d l " n i h M A * ' T U k o t ° -o^taUh sosedi t a k e t ^ r t P0.Vd^jali_ svojo .domnevno vzvišenost nad svojimi sosedi, tako označuje Suppilulmmaš vazalovo deželo Haiaša kot zaos+alo k e j c T ^ ' P 0 S e b M n e P r i J a a n o P a govore hetitski и Д А Г А v Sevefnî&Mab L H T Ì T 1 ^ d e m ' n e : a . a v t o r , da je bila domovina Kaškejcev razlikuje tri Л п п & Р ^ N - S ) ' " f ^ V Poznejšem Pontusu. Ker pa avtor \Ji J i skupine Kaškejcev zahodne, osrednje in vzhodne) fstr 621 ostane nerešeno .vprašanje, kako daleč je segalo njihovo ozemlje. Lažje je 275 s kronologijo, kajti o Kaškejcih govore predvsem zgodovinski viiri. iz katerih spoznavamo hetitsko zgodovino za časa kraljev: Šuppiluliuma I. (1370—1335), Muršila II. (1333—1305), Hattušila III. (1275—1250) in Tuthalija IV. (1249 do 1220). Marsikaj pa izvemo tudi iz indirektnih virov (ritualov, vprašanj proro- čiščein ipd.). Avtor je v svojem drugem idolu skrbno zbral vsa podrobna poročila. Uspelo mu je, da je iz njih za blizu 'tristo let očrtail potek kašfcejske zgodovine. Po njegovi sodbi je zelo neverjetno, da bi se bili Kaškejci pojavljali kot nasprot­ niki Hetitov že za časa Stare države. Toliko več itežav so p a povzročali nasled­ njim vladarjem. Bili so narodnostna skupima, ki je večkrat s svojimi napadi ogrožala varnost hetitske države. Kaškejci so najibrž celo začasno zavzeli am požgali hetitsko prestolnico Hattušaš. S svojim gverilskim načinom vojskovanja so stalno vezali nase velik del hetitske vojske. V tretjem delu »razpravlja avtor najprej o »politični organizaciji im druž­ benem redu« pri Kaškejcih. Zanimivo je, da hetitska poročila navajajo, da Kaškejci niso imeli ne lastne enotne države ne zvezne države, ampak so živeli še v rodovih. Tako poroča Šuppffluliiuma, da je v Hetitsko deželo vdrlla kaškejska vojska, sestavljena iz 12 rodov (akad, sutû). Muršilu II. pripo- veduje o prvaku Pihhunija, ki »ni vladal po kaškejskem načinu, ampak — čeprav pri Kaškejcih ni bilo vladavine posameznika — je omenjeni P. vladal na način kraljestvasc (str. 71). Težave so se pokazale pri sklepanju državnih pogodb: na strani Kaškejcev nastopa po več oseb za posamezna naselja. Nato preide avtor na podatke o njihovem vojskovanju. Hetitska poročila pripovedujejo o kaškejsikih vojskah, ki so imeCe 800 bojmih voz, od 4000 do 9000 vojakov. Zdi se, da so bili Kaškejci zelo spretni v gverilskem vojskovanju. S presenetljivimi nočnimi napadi so zavzemali •tudi utrjena hetitska mesta in premagovali hetitske posadke (75). Posebno zanimiv je odstavek o gospodarskih razmerah (75—78). Avtor sodi, da so tako imenovana kašlkejsika mesta bila v resnici samo naselbine, iz katerih so ob heiitskem napadu prebivalci pobegnili, ne da bi jib branili. Hetiti so Kaškejce prezirljivo označili kot »svinjske pastirje in itkalce platna (ali s-ukna)« (str. 76). Predvsem so žlivelli od živinoreje, deloma od poljedelstva. O njihovem verstvu pričajo samo imena bogov, ki so jih klicali za priče pri sklepanju državnih pogodb. Kolikor so Kaškejci omenjeni v egiptovskih ali babilonskih virih, so velljali kot sicer svobodni, toda malo .ugledni del takratnega /prebivalstva. V četrtem delu svoje monografije je avtor zbral jezikovne ostanke. Ohra­ njena so samo lastna imena. To je predvsem ime Ga-aš-ga (Kaška), dial je osebna in krajevna imena. Avtor dodaja nekaj svojih jezikoslovnih pripomb (str. 100—107). V petem delu podaja avtor najvažnejše tekste in vire (str. 109 ss.). Na prvem mestu je uvrstil prevod precej poškodovanega besedila državnih pogodb (ali osnutkov za take pogodbe), k i so jih hetitski vladarji sklepali s skupinami Kaškejcev; za posamezne kaškejske kraje nastopa nekaj (do enajst) imenoma navedenih oseb in nekaj (3—9) anonimnih oseb. Ker avtor pripravlja izdajo besedila vseh pogodb za Bavarsko akademijo v Miinchinu, je v svoji knjigi objavil samo prevod teh pogodb. V drugi skupini tekstov objavlja sezname . imen in zapriseg čet (141—143). Posebej je avtor objavili prevod pogodbe, ki jo je HaitašM III. sklenil z mestom Tilhtro, ki je bilo najbrž v bližini meje kašlkejskega ozemlja. Posa­ mezne določbe pričajo o velikem nezaupanju Hetitov do Kaškejcev. Noben oborožen Kaškejec ali voiznik ni smel v mesto. Celo sodnik, ki je moral »raz­ soditi kak spor, v katerega je bil zapdeten kak Kaškejec, je moral priti ^zadevo preiskovat in razsodit zunaj mestnega obzidja. Tudi kaškejskega sužnja ni mogel gospodar pripeljati s seboj v mesto. Svobodni Kaškejec ni smel preno­ čevati v mestu. Če so ga tam zalotili, so ga kaznovali z globo v živini, s smrtjo pa, če so mu mogli dokaaati, da je kaj slabega nameravali. V transkripciji in prevodu siledi nekaj verskih tekstov, ki omenjajo nekaj zgodovinsko pomembnih dejstev. Tako kralj Amuvanda in kraljica Ašmunikal 276 (draga .polovica 15. stoletja) v dolgi molitvi, naslovljeni ina hetitska 'božanstva, obtožujeta Kaškejce, da so brezobzirno opilenili hetitska svetišča, odgnal1! živino, da se ne držijo prevzetih pogodbenih obveznosti, da ne bodo napadali pošiljk, namenjenih hetitskim templjem, ki se nahajajo na ozemlju, :ki so ga osvojili Kaškejci. >— Sledi ritual ob začetku vojne zoper Kaškejoe (168—173) im nato vprašanja kralja Muršila II. proročišču gllede vojskovanja na fcaškejskem ozem­ lju (176—181). Končno sita uvrščena še dva odlomka, eden iz starohetitske 'kro­ nike, drugi iz časa Tuthailija IV. Oba sta važna iza vprašanje, ali so 'se "Hetiti vojskovali s Kaškejci že za časa Stare države. S svojo monografijo je avtor osvetlil zgodovino in v iznatni meri tudi družbeni ustroj maloazijskega ljudstva, iki je po svoji .razboritosti nioično pose­ galo v razvoj hetitske države. Čeprav Kaškejci sami niso ziapustilli nobenih zapisov, so vtisi, iki so jih zbujali pVnser Vrowen perch an der Sav«, kar označuje Wiessner s »Frauenberg an der Sav«, je današnja Šmarna gora (1531 maj 1, kn. 9, št. 445, str. 130). »Prezzeriach« v listini iz leta 1333 (maj 23, knjiga 9, št. 589, str.^178) ne bi lokatiziral »okoli Kranja«, marveč glede na prejemnika listine.Hermana iz Mengša, v Prreserje pri Mengšu. Kot že peta in šesta knjiga Wiessnerjeviih Monumenta historiica dueatus Carinthiae imajro tudi sedma, osma in deveta knjiga bogato in novo gradivo tudi za kraje in zadeve z ozemlja republike Slovenije. Predaleč bi segal, če bi vse to navajal. Omejujem se le na nekatere listine. Za zgodovino cesite čez Predeli in dalje preko Bovca proti Čedadu je po moji vednosti najstarejša znana, sedaj piri Wiessnerjiu objavljena listina z dne 9. julija 1319 (8. knjiga, št. 489, str. 146). V -tej sporoča škof iz nemškega Bam- berga, ki je bil zemljiški gospod v Kanalski dolimi, da so nvu meščani inasta Čedada sporočili o nameri zgraditi v občo korist in v korist trgovcev, ki trgu­ jejo z Benetkami na lastne stroške javno cesto (gemeyin lantstrazz) od vode, ki se imenuje Trebiža v Kanalski dolini (von dem wasser genannt die Terviis in dem Kanal) preko gore, ki se imenuje Bovec (über dem pergl geheissen der Flitsch). Bamberški škof je na to prfetail, morejo pa trgovci uporabljati tudi staro cesto, kot je to veljalo od starine. Ta listina je za 80 let starejša od listi­ ne iz lieta 1399 o obnovi ceste, ki pelje od vode Tirebiže (aqua quae clicitnr La Tairuisa) preko Bovca na Čedad. O -tej listini prim, moja izvajanja v Geograf­ skem zborniku 9, 1965, 252 (Gospodarska problematika Bovškega v preteklosti). "Wïesisner objavlja številne listine, ki sta jih izdala koroški vojvoda Oton (u. 1310) in njegov brat koiroški vojvoda in naslovni,kralj češki Henrik (u. 1335). Med temi je mnogo takih, ki se nanašajo na Ljubljano in na Kranjsko vobče, tako listine o ljubljanski rodbini Poirgerjev in o ljubljanskih Židih. Pri listinah iz 1. 1330 (jan. 25 in febr. 8) o ljubljanskih Židih, ki ju uvršča Wiessner v 9. knjigi pod št. 514 in 323, bi bilo .dodati, da ju je objavil že K. Kovač v Carnioli 1911, 55. 54. Prav tako bi kazalo dodati pri listinah, objav­ ljenih v 8. knjigi pod) št. 534 in v 9. knjigi pod št. 316 in 365, da jih je objavil K. Kovač prav rtam v Carnioli na str. 52 do 54. Številne listine o Ljubljani, ljubljanski rodbini Porgerjev in o ljubljanskih Židih- in še druge je objavil B. Otarepec v Gradivu za zgodovino Ljubljane v srednjem veku. Res da je Otorepčeva zelo zaslužna publikacija razmnožena le kot rokopis, vendar je splošno dostopna in na prodaj, zato bi pričakovali, da bo pri Wiessnerju navedena, zlasti še, ker objavlja (listine po večini v pol­ nem besedilu. Otorepčevo edicijo bi bilo navesti pri naslednjih številkah v knji­ gah, ki o njih ,tu poročam: 7. fonjiiga, š t 539; 8. knjiga, št. 212. 682; 9. knjiga, št. 86, 97, 126, 127, 128, 129, 133, 148, 149, 162, 179, 198, 294, 323, 346, 384, 387, 388, 438. V 7. knjigi Wiessnerjeve edicije pogrešam citiranje listin in regestov, ki jih je objavil Fr . Schumi v svojih Urkunden und Regesten zur Geschichte des 14. Jahrhunderts, v Archiv für Heimatkunde 2 (1884, 1887), str. 242 dalje. V 7. knjigi so (to listine, ki so objavljene pod številkami 16, 40, 46, 64, 78, 97, 101, 103, 112, 115, 152, 155, 156, 209; 210, 213, 223, 224 in 259. Pri nekaterih listinah moram uigoto.viti napačno branje. Izbral sem šest listin, k i se -tičejo Ljubljame, za katere mi je višji arhivar Božo Otorepec dal ljubeznivo na razpolago fotografske posnetke. Ne bi želel na tem mestu spu­ ščati se Y vse podrobnosti, na primer navajati mesta, kjer je v -originalu »i« ali »v«, -v ediciji pa »y« ali »u«, ali pa^ kjer je prezrt nadpisani »e«. Večkrat je pomanjkljivo podano tipografsko razlikovanje tega, kair je prevzetega iz - 285 originalnega teksta in kar je v regestu dodanega v moderni nemščini. Navajam najprej Wiessnerjeva branja in nato moja na podlagi fotografskih posnetkov. 1327, julij 4; 9. knjiga, št. 97, str. 28. — altem — alten, recht — reht; v tej llistini je v Wiessnerjevi ediciji za prvini »Marche!« izpadla ena vrsta prič: vnd Chûnrat prüder von Ig, АЊе г von Sant Peter, Vlreich der Posenczer, Merchel. 1527, dec. 10; 9. 'knjiga, št. 128, str. 36. — Israel — Isanl (sicer je mogoče brati tudi Israel, toda židovsko- osebno ime je navadno Iseri). 1327, dec. 16; 9. 'knjiga, št. 133, str. 37. — steuer — stevr, sin — sein. 1328, jan. 30; 9. .knjiga, št.-148, str. 42. — Freudensitain — Frevdenek, Clawsenstain —• Chawsenstain, 68 (pač tiskovna napaka mesto 88) — acht vnd achtzich, Pfennig — phenmige, minder — niiner. 1328 (jan.-febr.) ; 9. knjiga, št. 149, str. 42 — den artet — dem arozt, pri Wiessnerju je izpadlo ime Aaron, Jarimiir — Jerimie, ire — iren. cechner — lechner, unseren — vnserm, sullen — sullent, sie — si, noli — noch, noch jemand — niht nohc nieman, chamer — chainer. 1328 avg., 17; 9. .knjiga, št. 198, str. 56. — Chrainer — Chramer, pfenniges -- phenniges, zu geben — geilten, Merchel und Chwnrad dne jüngeren — Mer­ chel vnd Chûnrat die Iger (Ižanca!), Aglayer — Agleyer, Mitichen — mit- tichen. ^ a l ? t l Jdi, dai so nekatera krajevna imena napačno zapisana, ali ipa slabo brana. Tako bo zgoraj omenjeni Luikkaset pravilno glasil pač Lukkasel. — »Fonk under Maingoispurch« (9. knjiga, št. 614, str. 185) bo piravilmo pač Lank, to je vas Loka pod Mengšem (primerjati je listino v Državnem arhivu na Dunaju, 1341 avgust 10: Lank vnder Mangespurch), — »Under dem Lupposlaw« (listina 1331 apir. 14, knjiga 9, št. 438, str. 129) bere O. Gtarepec v Gradivu za zgodovino Ljubljane v srednjem veku »vnder dem Luppoglaw«, kar je Podlipo- glav jugovzhodno od Ljubljane — Ime vasi, ki jo Wiessneir bere »Lub vor Chreinburch« berem v originalni listini »Rvb«, kar je vas Rupa piri Kranju (9. knjiga, št. 6, str. 2, |listima 1326 febr. 2). Milko Kos • The Cambridge Economic History of Europe HL: Economic Organization and Policies in the Middle Ages. Ediites by M. M. Poe t am — E. E. Rich — E. Miller, Cambridge (University Press) 1963, 696 strani. S tem obsežnim zvezkom gospodarske zgodovine, katere zamisel se je poro- dilia ob začetku druge svetovne vojne v enem važnejših središč za proučevanje gospodarske zgodovine, v Cambridgeu im tamkajšnji univerzi, se je zaključila doslej najobsežnejša monografija o evropski gospodarski zgodovini srednjega T U r-F" z v , e z e k z n a s i p o m The Agrariern Life of the Middle Ages (edited bv J. H. Clapham — E. Power), Cambridge 1942, 650 strani, je zajel srednjeveško kmetijstvo, torej agrarno proizvodnjo. Drugi zvezek Trade and Industry in the Middle Ages (edited by M. M. Postan — E. E. Rich), Cambridge 1952. 400 strani je posvečen zgodovini obrti in trgovine od zgodnejših obdobij človeštva do ko,n ca 15. stoletja. Vendar je osirednja snov 'knjige im njeno težišče na srednjevešk trgovini, ki je zajela okoili 300 strani besedila dn je nrojstireka sinteza dvel znanstvenikov: M. M. Postan je obdelal trgovino severnih in osrednjih evrop­ skih dežel, R. S. Lopez pa trgovino južnioeviropskih pokrajin brez Bizanca. Ocenjevani tretji zvezek p a obravnava predvsem tehniko in organizacijske oblike trgovine in neagrarne proizvodnije, dalje gospodarsko politiko mest im državnih oblasti v srednjeveški Evropi im se dotika virate teoretičnih vprašanj iz tega področja zgodovine. Tudi ta zvezek monografije, какот že prejšnja dva, je deSo večjega števila avtorjev, ki jih je šteti med najboljše poznavalce obravnavane snovi. Prva tri poglavja obravnavajo gospodarsko organizacijo. H. van Werveke je v prvem dal. upoštevajoč tudi novejšo literaturo, splošni pregled zgodovine srednjeve­ ških mest od propada antike do tako imenovane renesanse in nastajanja novih 286 i, i eh mest do mestne uprave in samouprave ter je orisal tudi populacijski razvoj mestnega prebivalstva v poznem srednjem veku. R. de Roover je v svojem poglavju o organizacijskih oblikah trgovine uspešno združil svoja proučevanja z ugotovitvami starejše in sodobne zgodovinske literature in dal strnjeno, toda jasno napisano sintezo o tem problemu posebej za obdobje tako imenovane >potujoče« trgovine (do okoli leta 1300), posebej za čas hegemonije italijanskih trgovcev v trgovini in trgovinski tehniki 14. in 15. stoletja ter posebej za han­ zeatske in angleško trgovino. O. Variinden pa je v poglavju o tedenskih in let­ nih sejmih dal dober opis najvažnejših sejmov in njihove vloge v srednjeveški trgovini zahodne Evrope, a hkrati nanizal, čepirav nikakor ne popoln — tudi glede ma svoj kriterij — seznami tudi manj važnih letnih sejmov, označil vzroke za njihovo teritorialno razporeditev ter za prenašanje pomena in vloge posa­ meznih sejmov in ocenil zveze med mesti in sejmi. Drugi, obsežnejši del knjige zajema gospodarsko politiko srednjeveških mest in zftasti državnih oblasti ter prinaša vrsto novosti in originalnih pogledov na to problematiko. Vsekakor se je problem, ali obstaja gospodarska poilitika v srednjem veku, zlasti pa poilitika državnih oblasti', ali ne, s to knjigo pomak­ n i daleč naprej, oziroma je prenehal biti problem, ker so avtorji nedvomno pokazali, da je gospodarska politika državnih oblasti, seveda z vsemi srednje­ veškimi značilnostmi in posebnostmi, obstajala in da je predvsem po 13. sto­ letju postajala vse bolj in bolj sestavni del splošne politike oblasti. I. B. Hib- bert se je v svojem poglavju o gospodarski politiki mest omejil samo na pod­ ročje trgovine in izhajal zlasti iz nasllednjih ugotovitev: 1. dia se je ta politika spreminjala glede na obdobja in da je variirala tudi glede na različen značaj srednjeveških mest (vsekakor je bàita velika razlika med mesti, ki so bila sredi- šče velike proizvodnje in trgovine na velike razdalje, in mesti lokalnega znača­ ja) ter tudi zato, ker so živela v različnem 'gospodarskem in političnem okoüju; 2. da je treba razlikovati razne bolj enkratne ukrepe od tega, kar je vsebina ргауе gospodarske politike mest: 3. da je bila mestna-gospodarska politika v veliki meri odvisna od stalnih komponent, ki jo na eni strani tvori obramba trgovskih^ koristi mesta oziroma ljudi, ki so se poklicno ukvarjali s trgovino in so bih večinoma nosilci obliasti v mestu, a na dragi strani obramba koristi skup­ nosti potrošnikov, živečih v mestu; in končno 4. da je bila različna v času tako imenovane gospodarske ekspanzije mestnega gospodarstva v času od 12. do 13. stoletja od tiste, ki se je uveljavljala po koncu 13. stoletja in ki je dobivala vedno bolj protekcionistični značaj in temu odgovarjajočo vsebino ter so jo spremljali ostri razredni boji v mestih. Na tej osnovi je poglavje zrasfto v sin­ tezo, ki je nakljub ugovorom, ki bi jih imeli v posameznih primerih (tako npr. glede ocene ghildae mercatoriae), in kljub ponekod preveč na hipotezi postav­ ljenim trditvam, napisana zelo prepričljivo in ni v nasprotju s splošno spreje­ timi stopnjami gospodarskega razvoja srednjeveške, predvsem zahodlne Evrope. Poglavje S. L. Thtuppove, ki se je omejilo samo na obrtne cehe, smiselno do­ polnjuje prejšnje poiglavje in daje poleg slike poglavitnih problemov .zgodovine ш razvoja cehov zlasti analizo gospodarske moči cehov v loikallmi trgovini in proizvodnji, njihovega vpliva na proizvodnjo, namenjeno za izvoz, ter na iz­ popolnjevanje tehnike proizvodnje 'im na investiranje. Pri tem ni siamo delno omilila trditve starejših avtorjev, ki so pretiravadi predvsem s poudarjanjem ce­ hovskega koniservaitivizma in zaviralno vlogo ceho.v v poznem srednjem veku. marveč je tudi bistveno dopolnila splošno linijo razvoja gospodarske .politike mest. . - O gospodarski politiki oblasti, k i ji je posvečeno inasSednje poglavje, smo v tej knjigi prvič dobili tako kompleksno podobo, kakor je ta. E.Miller, avtor zelo jasno formuliranega teoretičnega uvoda o problemu gospodarske politike oblasti, je v primerjalni študiji posebej za zgodnji srednji vek. posebej za 12. in 13. stoletje in posebej za pozni srednji vek, ko se že kažejo oblike zgodnjega merkantilizma, orisal gospodarsko politiko oblasti (vladarjev) v Franciji in An­ gliji. O nizozemskih deželah, kjer je v gospodarski politiki teritorialnih knezov opazën prelom konec 13. stoletja, je pisal H. van Werveke; o gospodarski politiki v baltiških deželah — s čimer je knjiga v precejšnji meri prešla sicer svoj precej 287 ožji ozemeljski okvir, omejen predvsem na zahodni del Evrope — zlasti v zvezi s Hanso je dal lep pregled E. Lönnroth, a C. M. Cipolla je pokazal ta razvoj v državah m mesifaJi na Iberskem in Apeninskem polotoku. Posebno poglavje ki sta ga napisala E. B. m M M . Fryde, je zajelo problematiko javnega (državne­ ga) kredita v severozahodni Evropi (Anglija, Francija, Nemčija, Nizozemska in mesta severne Evrope). Besedilo, povsem movo po vsebini in bogato .dokumenti­ rano daje razvoj javnega kredita, v katerem so po koncu 12. stoletja prevlado­ v a l , l u m i posojevalci ш med njimi v drugi polovici 13. stoletja italldjanske družbe Zadnje, sicer ne obsežno pač pa vsebinsko zelo bogato poglavje, ki gaje napisal O. Le Bras, daje zgoščen pregled raznih doktrin, ki so obvladovale sred­ njeveško mišljenje ш več ali manj, posredno ali neposredno, vpMvale na gospo­ darski razvoj. Tako npr. doktrine, ki se tičejo bogastva, pridobivanja lastnine doktrine o skoposti m usmiljenju, o denarju in pravični ceni, o vrednosti deda m blaga, o dobičku, o oderuštvu in obrestih itd. kakor so se kazale pri teolo­ gih in kanonisch ter juristih. Pri tem je dal izredno zanimivo oceno teh dok­ trin glede na vlogo pri zaviranju oziroma pospeševanju gospodarskega razvoja. Knjiga se zaključuje z dodatkom o denarju in denarnem obtoku, z nad sedem­ deset strani obsežno bibliografijo in s skupnim stvarnim, krajevnim in oseb­ nim kazalom. n l w S Z g l J < ? d a ] a ( i s *P л ^ а 4 l d i z a v e e t r i fenJL£e skupaj)- mnogokje zelo Pias t ra» napisane preglede novih in na novo proučevanih problemov pa tudi sintezo dosedanjih znanstvenih .raziskav im bo v veliki meri postola mejnik za S S w ^ ^ ^ T Л? Î T Р о с 3 ! г о с ^ ^»dovine. Saj je, med drugim, na podlagi novih, v zadnjih desetletjih doseženih znanstvenih ugotovitev na področju trgo- J Z ™ \ razdal*e i n a l k a t e r i J« težišče knjige v nasprotju do lokalne tr- f ? VvLV r a z v o W srednjeveškega gospodarstva in obravnavani problematiki ? ч « Г « л ^ 0 P ° m e m ; b n a ) dokončno prelomila s starejšo zgodo.vins.ko iliteratu.ro 1 ™ Ä 1 № T ! T e s r e d n J e ^ š k e trgovine, njenega pomena in vloge oblik £ K ^ T ' & 1 ? d e o S e ° e P o d o ' b e srednjeveškega trgovca pa tudi ocene mno­ gih teoretičnih vprašanj. Sedaj j e n a primer nedvomno dokraja premagano mne- ÂnÂVf, / ! 7 i n a V z f h o d n i E j 1 ? ? 1 Popolnoma izginila v določenem obdobju zgodnjega srednjega veka, prav tako pa je povsem spremenjena slika tudi v ob­ segu trgovine, ki nikakor ni bila tako majhna, kakor je trdila starejša literatura. £ T F f ì e 1 d aT,-U V e l j , a V 1 J l a m n e n Ì e > d a Je v tisti trgovini na velike razdalje, ki so jo obvladali italijanski trgovci, po 13. stoletju izginila tehnika trgovine, ki je bila značilna za »potujočega« trgovca in se j e uveljavila tehnika iz enega kraja (iz pisarne) usmerjane m vodene trgovine. Te nove oblike tehnike trgovine so nato prevzeli se aragonsiki trgovci, ni se pa .razširila v srednjem- veku drugam tudi ne na področje hanzeatske trgovine. Knjiga je иаташиа, seveda na podlagi studu vrste avtorjev (npr. Sapori, Luzzatto, Rénoiuaird, Le Goff), tudi oceno srednjeveškega trgovca kot o za trgovsko poštovanje nešolanem in tudi neukem trgovcu. Novi so dalje pogledi na oblike, razširjenost in časovno uveljavlja­ nje knjigovodstva, zlasti dvostavnega knjigovodstva. Mogli bi reči, da je s tem delom dobila srednjeveška trgovina na velike razdalje v celotnem razvoju tega obdobja svojo pravo podobo, da so ji bolj jasno zacrtani vloga in pomen ter tudi mesto y njem Pomemben je dalje tudi poskus periodizacije gospodarskega r f z v ? J a srednjeveške Evrope. Mejnike so postavili v konec 10, in 13. stoletja in delih tako gospodarsko zgodovino srednjega veka v tri obdobja. Delitev, ki so jo prevzeli vsi avtorji knjige (oziroma celotnega dela), semi zdi za zahodnoevropsko področje vsekakor upravičena, manj pa je seveda v celoti sprejemljiva za celotno evropsko goepodarsiko zgodovino. Posebej je po svoji važnosti poudarjena doba od konca 10. do konca 13. stoletja, ki jo pisci označujejo s silovitostjo gospo­ darske ekspanzije Evrope in jo je Lopez zato poimenoval s >trgo,vsko .revoluci­ jo 11. do 13. stoletja«. Ce govorimo o pomanjkljivostih te knjige, je treba na prvem mes,tu orne- n Ћ u - Г . a n e o d ' £ > o v a r J a naslovu in da je vzhodna Evropa razen vzhodne­ ga üall,ti,ka^ko.raji v celoti izvzeta iz obravnavanja, čeprav so izdajatelji po pr­ votnem nacrtu dela vključevali tudi ,to ozemlje. Toda celo v zahodnoevropskem prostoru so zanemarjene posamezne pokrajine, ki bi zaslužile tudi v taki knjigi 288 večjo pozornost. Tako na primer južna Francija in še posebej Pirenejski .pol­ otok, ki je imeli od 13. stoletja precejšnjo vlogo v trgovini in gospodarstvu za­ hodnega Sredozemlja; prav tako pa bi po svojem pomenu v sredozemski trgo­ vini zaslužil vključitev tudi Dubrovnik. Podoba, ki jo dajejo avtorji o upada­ nju, trgovine v .poznem srednjem veku, je vsekalkoT piretetmna. Če bi trgovino — seveda splošno vzeto — res zajela regiresija take stopnje, ne bi bilo razumljivo uveljavljanje novih, bolj- razviitih in bogatih oblik trgovinske tehnike ter eie-" mentov kapitalizma. V knjigi, katere vsebina je posvečena gospodarski organi­ zaciji, tehniki in oblikam trgovine, vsekakor tudi ne bi smela manjkali poglav­ ja o poteh in oblikah pirometa z vsem sistemom prometnih pir.istojfoin, o oblikah obveščanja in zlasti tudi ne o denarju in demairnem prometu, o cenah ter o merah in utežih; prav .tako tudi poglavje o sejmih ne bi smelo biti brez prikaza sejmskega poslovanja in organizacije, ki jo.vendar dovolj dobro poznamo. Po­ sebni dodatek o zgodovinskem trazvoju denarja in -denarnega prometa v zahodni Evropi, ki ga je 'napisal P. Spufford, ne moremo oceniti drugače kakor za po­ skus, da se çlopoilni žanru j enö. Sinteza o denarju i n cenah pa tudi o merah in utežih je sicer res problem zase, saj si jo skoraj težko zamišljamo ob siloviti različnosti sistemov im relacij, iki vladajo med njimi. Primanjkujejo nepretrgane serije podatkov in tudi še ni. dovolj monografij s tega področja, zlasti ne za denarni promet in vprašanje cen, da. bi se pri sintezi nanje naslonili. Vendar pa bi delo .take kvalitete, kalkoir je ta gospodarska .zgodovimia, moralo imeti vsaj osnovni pTegled razvoja denarja in cen ter mer im lutezi, njihovih sistemov in medsebojnih relacij,, kar bi v večji meri osvetlilo tudi kvantitativni obseg trgovine. Ne glede na te pripombe pa je knjiga, taka kakršna je, odlično delo. Zairadi svojih izredno konciznih sintez, jasno postavljanjih problemov im zelo bogate bibliografije bo nepogrešljiv priročnik za vsakega, ki bo posegal na to področ­ je srednjeveške zgodio vime. Ferdo Gestrtn Emiile G. Léonard, Histoire generale du protestantisme I—III. Panie (Pressas Universitaires de France) 4961— A9i>i Proučevanje reformacije in protestantizma v najširšem pomenu besede je v obdobju po vojni skoraj povsod dobilo nov polet, mnogokje se je tudi orga­ nizacijsko utrdilo in znanstveno poglobilo. V zadnjih dveh desetletjih so izšla številna pomembna dela iz tega zgodovinskega področja, ki so se priključila že skoraj nepregledni literaturi o problemih reformacije in protestantizma in hkrati v mnogočem dopolnila naše znanje o njih. Léonardovo delo v treh knji­ gah, produkt dolgoletnega študija renomiranega avtorja, ki obsega v celoti 1645 strani, ni samo eno najobsežnejših v tem obdobju izdanih monografij, marveč je hkrati-eno najboljših sintetičnih del, kar jih je bilo sploh napisanih o refor­ maciji in protestantizmu.1 Avtorju je smrt sicer preprečila, da bi tretjo knjigo svojega dela sam dokončal. To delo je opravil njegov sodelavec na École Pra­ tique des Hautes Études v Parizu in odličen raziskovalec iste problematike Jean Boisset. Ta je v precejšnji meri le uredil in redigiral že pripravljena avtorjeva poglavja, deloma pa je vendar, čeprav na podlagi zbranih doku­ mentov v Léonardovi zapuščini in po njegovih načrtih, napisal dele te knjige. Povsem samostojen prispevek Boisseta, kar je oceniti za dostojen zaključek tega pomembnega dela, pa je kot pogovor dodano poglavje o drugem vatikan­ skem koncilu in protestantizmu ter o problemih v odnosih katoliške in pro­ testantskih cerkva v zadnjih letih. Prva knjiga z naslovom La Réformation, 1961, s 403 stranmi, je posvečena začetni dobi reformacije do leta 1564, to je do Calvinove smrti, in širjenju protestantizma, pod čimer avtor razume vse v tem času nastale protikatoliške 1 Avtor je že pred tem napisal pregledno poglavje o reformaciji za tretji zvezek Histoire universelle, ki jo izdaja Encyclopédie (le la Pléiade, Paris 1958,- z naslovom La Réforme et la naissance de l'Europe -moderne. 19 Zgodovinski časopis 2 8 9 verske smeri in gibanja od luteranstva prek cvinglijanstva ter kalvinizma do anabaptizma in antitrinitarizma. Obširna poglavja govore o nastopu Lutra in njegovem prelomu s katoliško cerkvijo, o njegovem nauku, odnosu do socialnih problemov in dogajanj časa, organizaciji lutrovske cerkve, o humanizmu^ in vplivu njegovih idej na luteranstvo in ovirah, ki jih je postavljala humanistična reformacija širjenju protestantizma, in o širjenju ter vsemu razvoju luteranstva do Lutrove smrti. Zwingliju in njegovi reformaciji, erazmijanstvu, anglika- nizmu, kraljevemu in škofijskemu reformizmu v Franciji na eni strani ter reformnim poskusom katoliške cerkve in nastopom katoliških krogov proti protestantizmu in začasnem katoliškem dvigu so ob mnogih drugih problemih posvečena naslednja poglavja. Posebej sta obširno prikazana delo in miselnost Calvina, ki ga avtor označuje kot ustvaritelja nove civilizacije. Skozi vso knjigo pa moremo slediti razvoju protestantske verske misli in boju med novi­ mi gibanji in katoliško cerkvijo. Druga knjiga, L'établissement (1564—1700), 1961, s 455 stranmi, zajema obdobje, v katerem se je protestantizem sprva močno razširil, nato pa se, kjer se je obdržal, po krizi v času protireformacije, po vihri tridesetletne vojne, po nastopu absolutistične države v Franciji proti hugenotom, po boju anglikanske ćerkve proti puritanizmu zlasti v revolucionarnem času Anglije in drugih pre­ tresih dokončno utrdil in okrepil. V sedmih velikih poglavjih je obdelana kal- vinska Evropa (Švica, Nemčija in dežele vzhodne Evrope, kjer se je kalvinizem uveljavljal, Francija, Nizozemska in Velika Britanija) in razcepitev reforma­ cije, posebej tridesetletna vojna, katoliška reakcija, uveljavitev luteranske in , kalvinške ortodoksnosti (v Nemčiji in v skandinavskih deželah, v Švici in na Nizozemskem), konsolidacija aiiglikanizma in dvig puritanizma ter boj v času obeh angleških revolucij, nastanek raznih novih vzporednih verskih protestant­ skih gibanj in končno okrepitev francoskega protestantizma po nantskem édiktu ter njegova slabitev in konec. Ob vsem tem pa posveča tudi v tej knjigi avtor posebno pozornost razvoju protestantske verske misli in protestantskim ideologom tega obdobja pa tudi cerkveni organizaciji, odnosom do katolicizma, laizaciji protestantizma in protestantskih cerkva in mnogim drugim problemom. Tr,etja, najobsežnejša knjiga, Décljn-et renouveau (XVIIIe—XXe siècle), 1964, s 787 stranmi, je zajela obdobje modernega in sodobnega protestantizma, zlasti od uveljavljanja tolerance dalje do današnjih dni. Posebno pozornost vzbujajo poglavja o obnovitvi protestantskega verskega življenja in nastajanju novih protestantskih cerkva, o vplivih revolucionarnega leta 1848 na razvoj konservativ]zma in ortodoksnosti v okrilju protestantizma in o prilagajanju protestantizma modernemu svetu in socialnemu krščanstvu. Obširno sta opisana tudi svetovno širjenje protestantizma in protestantsko misijonarstvo od prvih začetkov v 16. in 17. stoletju do najnovejše dobe ter sedanje stanje protestan­ tizma po svetu z njegovo organizacijo, s statističnimi podatki in aktualnimi problemi, kot so npr. problem enotnosti protestantskih cerkva, protestantizem kot svetovni pojav, problem svetovne verske organizacije, problem laične kon­ cepcije cerkva itd. Ponovno pa naj poudarim vsebinsko bogati pogovor J. Boisseta o protestantizmu v soočenju z drugim vatikanskim koncilom. Pomanjkljivosti in netočnosti, ki bi jih mogli delu očitati, so ob njegovi kvaliteti, širokemu konceptu, zrelih, prodornih ocenah in sodbah, jasnosti pri postavljanju in reševanju problemov tako neznatne, da v ničemer ne zmanjšu­ jejo njegove vrednosti. Poudarili naj bi morda le to, da bi bilo treba v obrav­ navo bolj vključiti razvoj protestantizma v vzhodnih evropskih deželah, zlasti na Poljskem in pa, čeprav bi se lahko pojavil očitek lokalpatriotizma, reforma­ cije v naših deželah. Tudi Vlačiču bi šlo glede na njegov pomen v nemški reformaciji več prostora, kakor ga je uporabil avtor. Netočnosti s področja " naše reformacije, čeprav ob skopem besedilu, bolje omembi, precej motijo, tu ne gre navajati. Delo je opremljeno z izredno bogatim znanstvenim aparatom, poleg tega pa je vsaki knjigi dodana še obsežna bibliografija, ki v celoti obsega 134 strani. Urejena je po posameznih problemih, po reformatorjih in njihovih naukih, po pokrajinah, državah in celinah. Žal, ni avtor v bibliografijo zajel več literature o protestantizmu v vzhodnoevropskih deželah, povsem pa je 290 izpustil tisto, pisano v slovanskih jezikih, ki je seveda tudi m uporabljal pri svojem delu. Bogati, in izbrani slikovni material ter dodane karte vsebinsko dopolnjujejo besedilo. Kazalo oseb in krajev ter stvarno kazalo s težiščem na teoloških temah (oba skupaj v vseh treh knjigah 115 strani) pa omogočata bralcu oziroma koristniku dela lažjo uporabo. ^ Leonardova zgodovina protestantizma bo nedvomno postala klasično bese­ dilo o zgodovini reformacije in protestantizma ter nepogrešljiv priročnik za vsakega, ki se ukvarja s to problematiko zgodovine. ° Ferdo Gestrin Mirko Rupel, Primus Trüber. Lesben und -Werk dee slowenischen Refor­ mators. Deutsche Übersetzung und Bearbeitung von Balduin Saria. — Südost­ europa — Schriften. 5. Band. Südosteuropa — VerlagsgasellBchaft m. b. H. München 1965. V Münchnu obstaja že od 1. 1952 znanstvena ustanova Südosteuropa Ge­ sellschaft, ki proučuje jugovzhodno Evropo zlasti v kulturnem, gospodarskem in političnem oziru. Izdaja tri' vrste znanstvenih publikacij. V zbirki Jugo- vzhodnoevropski zbornik (Südosteuropa-Jahrbuch) izhajajo približno па_ 200 straneh dela, ki se pečajo z gospodarskimi, kulturnimi in političnimi vprašanji celotnega tega področja. Seznam obsega sedaj 6 zvezkov. Tako obravnava 1. zvezek, ki je izšel 1. 1957, položaj Jugovzhodne Evrope med Vzhodom in Zaho­ dom, 2. ideološke, kulturne in gospodarske spremembe v Jugovzhodni Evropi, 5. njen gospodarski razvoj, 4. sedanje stanje gospodarskih in kulturnih odnosov do tega dela Evrope, 5. pomen Donave v zgodovinskem, gospodarskem in kul­ turnem oziru, 6. pa, ki je izšel 1. 1962, obravnava ljudsko kulturo jugovzhodno- evropskih narodov. • Jugovzhodnoevropske študije (Südosteuropa Studien) se pečajo na kratko s kakim posebnim vprašanjem tega področja. Doslej je izšlo osem zvezkov. . Nas posebno zanimata 3. zvezek, ki obravnava bistvo in funkcijo denarja v socializmu in 7. zvezek, ki mu je predmet pastirstvo v Romuniji. Važna zbirka publikacij- nosi naslov Jugo vzhodnoevropski spisi (Südost­ europa — Schriften), ki izkazuje doslej 5 knjig. Prva iz, leta 1959 nosi naslov Narodi in kulture Jugovzhodne Evrope, druga se peča z njenim gospodar­ stvom in družabnimi zadevami, tretja je zbirka člankov in razprav iz njene zgodovine, četrta se peča z znanstvenim raziskovanjem njenega gospodarstva, «peta pa je posvečena Primožu Trubarju. v Ne samo Nemci in zunanji svet, tudi Slovenci so morali dolgo čakati na to prepotrebno delo. • Nemec Theodor Elze se je od 1. 1863 skoraj 40 let pečal z začetki slovenske reformacije. Zbral je mnogo gradiva, napisal več tehtnih razprav, 1. 1897 pa izdal Trubarjeva pisma, a žal ni uresničil svoje namere, da bi izdal Trubarjev življenjepis. Dr. France Kidrič se je že v začetku svojega znanstvenega delova­ nja kot prvi slovenski slovstveni zgodovinar temeljito poglobil v dobo slovenske reformacije. Objavil je s tega področja 54 razprav, člankov in knjig.^ L.,1908 je izšel izpod njegovega peresa v 32 podlistkih krajši življenjepis Primoža Trubar­ ja v celjskem političnem tedniku Domovini in je bilo tako to delo tedaj širši javnosti nedostopno. L. 1951 ga je izdal v knjižni obliki na 80 straneh dr. Mirko Rupel in mu napisal uvod. Kidrič pa je prej umrl kot je mogel na temelju svojih študij in zbranega gradiva napisati izčrpen sintetičen prikaz življenja in dela začetnika slovenske reformacije in slovenske književnosti Primoža Trubarja. Tej težko pričakovani monografiji je bil kos edino le dr. Mirko Rupel, najboljši poznavalec slovenske reformacije. Pobudo mu je dala beograjska založba Nolit. V njeni zbirki Portreti je izšel v skromni obliki na slabem papirju v obliki 16 X 11 cm 1. 1960 v Beogradu Primož Trubar. Prevela ga je iz slovenščine Jelena Stefanović-Križaj in obsega 292 strani. Namen in okvir zbirke Portreti pa ni dal Ruplu popolnega razmaha m dovolj obsega. Zato je ta življenjepis velikega slovenskega .reformatorja popolnoma predelal, razširil, 19« 291 dopolnil in ga opremil z znanstvenim aparatom in s slikami tako. da pomeni popolnoma novo delo. Primož Trubar je izšel v slovenščini v Ljubljani 1. 1962 na 321 straneh oblike 24 X 16 cm na lepem papirju in prinaša 55 strarii foto­ grafij, seznam Trubarjevih del, viire in literaturo, francoski povzetek, kazalo osebnih imen in podob, kar v srbski izdaji pogrešamo. Nemški Ruplov Primož Trubar ni dobesedni prevod slovenske knjige. Prevajalec Bald u in Saria, pred drugo svetovno vojno vseučiliščni profesor v Ljubljani, je dal delu svoj pečat. Upošteval je nasvete slovenske strokovne ocene. V soglasju s piscem je skrajšal besedilo zlasti tam, kjer Rupel pre­ obširno opisuje nemške razmere. Po Ruplovi smrti je Saria sam uredil in ob­ delal drugo polovico slovenskega izvirnika. Delo rje dopolnil z najnovejšimi znanstvenimi izsledki in ga približal tujim bralcem s tem, da je obijasnil stvari, ki so slovenskemu čitatelju jasne same po sebi, ne pa tujcu, ki je vzrastel v drugačnih zgodovinskih, gospodarskih in političnih razmerah. Izdaja v nemščini v malo manjši obliki 23 X 16 cm obsega 514 strani. Slik je v slovenski knjigi mnogo več in so deloma fotografije krajev deloma slike oseb deloma pa fotokopije Trubarjevih knjig, nemški prevod pa prinaša slik le 15 strani, večinoma fotokopije začetnih strani Trubarjevih del. Nagrobna plošča Primoža Trubarja v Derendingenu je v slovenski knjigi dovolj velika in jasna z lahko čitljivim napisom, v nemški pa premajhna in tako zameglena, da napis ni čitljiv. Zemljevid slovenske izdaje navaja vse kraje iz Trubarje­ vega življenja in delovanja, prevod pa ima le zemljevid Notranje Avstrije v letih 1564—1619 odnosno do 1779. Pri pisanju krajevnih imen Saria ni dosleden. Človek se ne more ubraniti vtisa, da je storil to namenoma. Kraje v središču Slovenije navaja najprej s slovenskimi imeni in dodaja nemške izraze v oklepaju kakor npr. Piaščica, Ribnica, Radeče, Zidani most. Sent Jernej, Novo mesto. Pri štajerskih sloven­ skih mestih in celo pri Ljubljani ter pri krajih ob severni meji uporablja nemška imena in so slovenska le v oklepaju kakor bi bila nemška bolj navad­ na, npr. Maribor, Celje, Velenje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Gornji Grad. Tudi v zemljevidu na koncu knjige so kraji na slovenskem ozemlju tiskani z večjimi črkami v nemščini, dodana slovenska imena pa z manjšim tiskom kakor bi bili Slovenci na tem področju le neznatna narodna manjšina. Pravilno uporablja slovenska krstna imena Miha, Gera in Gregor, ni pa mogoče odobravati, da piše prevajalec stalno Trüber, češ da se je sam tako podpisoval, saj so se njegovi predniki imenovali Trobarji in tudi prevod po­ jasnjuje, kako sta nastali iz imena Trobar obliki Trubar in Trüber., V celoti je nemška izdaja Primoža Trubarja hvalevredno znanstveno delo, nujno potrebno vsakemu slavistu in slovanskemu zgodovinarju. Jan 'Sedioy Volksmusik Südosteuropas. Beiträge ZUT Volkskunde und Musikwissen­ schaft anlässlich der I. Balkanologentagung in Graz 1964. Herausgegeben und redigiert von W. Wünsch. — Südosteiiropa-Schriften 7. Band. München, Verlag Dr. Dr. Rudolf Trofenik, 1966, 4", 167. ^ Delo prinaša predavanja na zborovanju balkanologov in glasbenikov od 6. do 8. maja 1964 na akademiji za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Uvod se spominja ob šestdesetletnici rojstva delovanja enega izmed glav­ nih ustanoviteljev in poznejšega predsednika Jugo vzhodnoevropske družbe dr. Rudolfa Vogla. Kot rojak iz Gornje Šlezije je že v mladosti spoznal tamkajš­ nji zapleteni narodnostni problem in se pozneje posvetil spoznavanju in razisko­ vanju narodnostno zapletene Jugovzhodne Evrope. Vodja inštituta za muzični folklor na graški akademiji za glasbo prof. dr. Walter Wünsch razpravlja o Nalogah glasbene znanosti v epskem razisko­ vanju (str. 7—15). Prof. dr. Alois Schmaus, vodja seminarja za slovansko filo­ logijo in balkanologijo na univerzi v Münchnu je prispeval razpravo Problemi in naloge raziskovanja balkanskih epov (14—28). Dr. Vinko Zganec, profesor 292 imizičnega folklora ла glasbeni akademiji v Zagrebu se peča z Urejevanjem zbirk narodnih pesmi (29—33). Dr. Milovan Gavazzi, profesor etnologije na zagrebški univerzi, obširno objasnjuje* in porfazoruje z risbami Imena staroslo- vanskih glasbil (34—49). Dr. Leopold Kretzenbacher, vodja seminarja za nemško in primerjalno etnologijo na univerzi v Miinchnu, se peča z jugovzhodno- evropskimi primitivnimi instrumenti tipa »Rummelpott« (50—97). Prof. Guido Waldmann, ravnatelj visoke šole za glasbo v majhnem mestu Trossingen na VViirtenberškem (o. 12.000 preb.) piše o Večglasnem petju v slo­ vanski kmetski pesmi (98—108). Žal pa razprava ne pozna in ne upošteva slo­ venskega večglasnega petja, ki je med vsemi Slovani najbolj razvito in značilno. Dr. Richard Wolfram, vodja seminarja za etnologijo, ki predava na dunajski univerzi o nemški in evropski etnologiji, je prispeval Stare oblike plesa narodov panonskega in karpatskega ozemlja (109—139) z mnogimi slikami. Dr.. Karl Mi- .chael Komma, profesor muzikologije in kompozicije na državni glasbeni visoki šoli v Stuttgartu, je obdelal Češke muzikante (140—152). Solon Michaelides iz Soluna, profesor kompozicije, komponist in ravnatelj severnogrškega simfonič­ nega orkestra, poroča — edini v angleščini — o novogrški narodni glasbi. Na koncu je na pičlih dveh straneh poročilo o tem m'ednarodnem zborovanju bal- kanologov in muzikologov v Gradcu. Jan Sedivy Gaetano Perniami, Vita di popolo in Friuli. Patti agrari e consuetudini tradizionali. Biblioteca di »Lares«, vol. Vili., Fàremize 1961, 320 str. Avtor je zbral v knjigi vrsto razprav iz pravnega narodopisja (folklore juridique),1 ki jih je objavil v letih 1939—1954 v raznih revijah2 oziroma kot sestavni del publikacije prof. P. S. Leichta, Testi e documenti per la storia del diritto agrario in Italia, Milano 1954. Kot odličen poznavalec virov furlanskega agrarnega prava in pravnih običajev je prikazal: i ,- L agrarne običaje v goratem delu čedadske okolice s posebnim ozirom na dolino JNadiže na posestvih rodbine. Portis v 15. stoletju.3 Tu se omenja ob skle­ panju in prenehanju zakupnih pogodb »usanza in Schiauoni« (Beneška Sloveni­ ja). Letna dajatev zakupojemnika v prirodninah je bila v 16. stoletju fiksirana, pozneje je stopila na njeno mesto zakupnina v denarju. To je bilo v nasprotju z razmerami v ravninskem svetu Furlanije, ki ga je obdelal avtor. v ?• V študiji »Agrarne pogodbe v Furlaniji (na ozemlju med Livenco in JK Z a C a S £ l b e n e š k e vlade«4 je podrobno analiziral elemente zakupnih po­ godb med zakupojemnikom, in zakupodajalcem, primere prenehanja zakupov ter iz tega izvirajoče obveznosti. V začetku 15. stoletja'je bila tu najbolj raz­ širjena oblika agrarne pogodbe zakup s fiksirano letno dajatvijo plodov (ka­ non). V naslednjih stoletjih pa je hitro prevladala v pokrajinah levo od Tilmen- ta mešana oblika zakupa, po kateri je moral dajati zakupojemnik poleg dolo­ čene količine žita še polovico donosa v vinu, sadju in kokonih. Desno od Til- menta pa se je polagoma širilo in končno prevladalo spolovinarstvo. Vzrokov za te spremembe avtor ni podrobno raziskal. 3. Posebej ga je zanimala pogodba t. im. sopcida v dobi beneške oblasti.5 Kakor drugod v Italiji, pa tudi v [stri in Dalmaciji, je bila močno zastopana kot oblika investicije kapitala ter obstaja ponekod v Italiji še danes. Gre za oddajo živine (krav, telet, ovac, koz, prašičev, redkeje čebel) za določeno dobo (navadno 4—5 let) s pridržkom lastninske pravice. Prevzemnik se je obvezal, da ' O tem prim. S. Vilfan, Pravna folkloristika-Etnografija- Etnologija?, Rad kongresa folklo­ rista Jugoslavije u Varaždinu 195?, Zagreb 1999, 275—280. ,. * Solidi Giuridici, Roma; Lares, organo della società di etnografia italiana e dell'istituto di storia delle tradizioni popolari dell'università di Roma: Archivio »Vittorio Scialoiac per ie consuetudini giuridiche agrarie e le tradizioni popolati italiane Consuetudini agrarie friulane del secolo XV (str. 163—170). ' I contratti agrari in Friulli durante il dominio veneto (str. 1—94) 5 II contratto di soccida in Friuli (str. 133—162). 293 bo vestno oskrboval živali, dajal dogovorjeno letno dajatev (npr. maslo pri kravah, volno in sir pri ovcah ter sir pri kozah) ter odgovarjal za škodo, ki bi nastala po njegovi krivdi. Ob prenehanju pogodbe so razdelili živino na polo­ vico in sicer ne le prirejeno, marveč tudi tisto, ki jo je sprejel prevzemnik. Pri tem ni šlo za »železno živino«. Furlanija je tako ohranila starejšo obliko po­ godbe, medtem ko se je razširil v sosednjih predelih severne Italije (v Lombar­ diji in Toskani), morda pod vplivom germanskih prav, običaj, da so razdelili na polovico samo prirejeno živino. 4. Na podlagi gradiva, s katerim je razpolagala videmska zbornica za trgo­ vino, industrijo in kmetijstvo, in ki ga je avtor sam zbral na terenu oziroma prejel kot odgovore na vprašalne pole, je prikazal agrarno-pravne običaje videmske pokrajine.6 Pri tem je upošteval: lastnino zemljišč, oblike oddajanja v zakup, gozdove in pašnike, planšarstvo, vode, prodajo kmetijskih pridelkov, živine, grozdja in vina, kokone, žitarice, krmo, slamo, drva za kurjavo, delitev- družin, razne običaje npr. likof, desetino, kolektivno posest, meje in krajevne mere. 5. Posebno zanimiva je zbirka 59 tekstov in listin za zgodovino agrarnega prava v-Furlaniji kot primerov iz desetih stoletij (od 8.'do 18.),7 ki kažejo ob­ like zemljiških gospostev, obveznosti podložnikov, agrarna imovinska razmerja in osebni položaj agrarnega prebivalstva. V opombah se je dotaknil avtor tudi vprašanja furlanske »vicinia« in »comuni rurali«,8 katerim je že prej posvetil mnogo pozornosti v več krajših študijah,9 ki so obravnavale deloma tudi ozem­ lje, kjer se stikajo slovanske in romanske naselbine. Mimogrede je omenil primer »banke« za več »komun« (banca d'Orsaria), ki jo smatra avtor za del starejše, višje oblike organizacije, ki pa je razpadla pod vplivom fevdalnega reda. Zelo bi bilo želeti, da prikaže avtor v celoti nastanek, stadije razvoja v organizaciji vaških naselbin Furlanije, kar bi koristilo tudi pri proučevanju nastanka samo­ uprave Beneške Slovenije.10 Josip Zontar Wilhelm Treue, Wirtschaftsgeschichte der Neuzeit — Im Zeitalter der Industriellen Revolution 1700 bis i960. Stuttgart 1967 (Krömers Taschenausga­ be, Bamd 208). Pred nami je prav dober učbenik, gospodarske zgodovine moderne dobe, ki ga avtor pričenja v glavnem s koncem 17. stoletja in končuje s pravkar pre­ teklimi leti. V tem učbeniku ne prinaša Treue nič novega, nič problemskega, torej kaj takega, kar bi bilo discutable. V bistvu je to strnjena in gladko na­ pisana sinteza, ki se drži tradicionalnih oblik podajanja gradiva. Kar 788 strani obsegajoči tekst razdeli avtor v štiri velike oddelke, ki po­ menijo istočasno tudi že periodizacijo obravnavane zgodovine. V prvem oddelku obdeluje 18. stoletje po naslednjem zaporedju držav: Anglija, Francija, Nemči­ ja, Avstrija, Rusija, Nizozemska, Danska. Največ strani dodeli Angliji (73 stra­ ni), potem obseg pada od države do države; Danski je odmerjenih le še 18 stra­ ni teksta. S tem je Treue že hotel pokazati, kolikšen pomen v evropski gospo­ darski zgodovini tega stoletja dodeljuje vsaki izmed omenjenih držav. Drugi oddelek ima naslov »Med francosko revolucijo in 19. stoletjem«. V njem oriše 25 let gospodarske zgodovine Evrope in delno Združenih držav Ame­ rike. Najprej obdela splošno gospodarstvo, potem pa posebej industrijsko re- " Consuetudini giuridico-agrarie della provincia di Udine (str. 173—270). ' Testi e documenti per la storia del diritto agrario in Friuli (str. 95—132). 8 Npr. str. 103 št. XVI, 107 št. XXV, 116/7 št. XXXIX, 118 št. XLI. ' La vicinia d i Pofabro, Le condizioni di vita in un paese della pianura friulana nel secolo XVI (Ce fastu? XX [1944], XXIV [1948]), Le condizioni di vita nella Prealpi Cividalesi nel cinque­ cento, L'amministrazione della giustizia in una giurisdizione friulana del cinquecento, Gli statuti di una vicinia rurale friulana del Cinquecento (Memorie storiche forogiuliesi XXIX [1943—1951], XL [1952—19531, XLIII (1958—19591). 1 0 B. Grafenauer, Samouprava Beneške Slovenije, Zgodovina narodov Jugoslavije, I I . Lj. 1959, 558—561. * 294 volucijo. Medtem ko potroši za prvi oddelek 323 strani, je temu drugemu na­ menil 70 strani. Skoraj 250 strani obsega tretji oddelek z naslovom »19. stoletje«. Omejuje se na čas od okoli 1815 do okoli 1900 in še čez. Tekst tu spet deli po državah in to po naslednjem zaporedju : Anglija, Francija, Nemčija, ZDA, Japonska, Rusija. S tem zaporedjem je avtor nakazal gospodarske spremembe v nekaterih drža­ vah. Angliji je odmeril 56 strani, Japonski le še 15 strani. Nove spremembe je še bolj poudaril v četrtem oddelku, ki ga naslovi z >20. stoletje«. Na nekaj več kot 100 straneh se zvrste ZDA, Anglija, Nemčija, Francija, Sovjetska zveza, Japonska, Latinska Amerika; ta oddelek se zaklju­ čuje s poglavjem Gospodarstvo v drugi svetovni vojni. — Na koncu knjige je 11 strani obsegajoč seznam novejše in najnovejše literature s področja gospodar­ ske zgodovine. Na koncu želim ponovno podčrtati, da je vredno omeniti ta praktični uč­ benik, da se s tem opozori bralce na knjigo, ki jo bodo s pridom prebrali in s tem dobili prav dober pregled gospodarske zgodovine moderne dobe. Mogoče ne bi bilo napačno, če bi ob tej priložnosti opozoril še na neko dopolnilno domače delo, ki pa je veliko bolj problemsko in tudi drugače kon­ cipirano kot Treueva gospodarska zgodovina; končno in ne nazadnje sodelavci te knjige niti niso zgodovinarji, čeprav se izdatno naslanjajo na zgodovino. Knjiga ima naslov Janez Stanovnik, Strukturne spremembe v svetovnem gospodarstvu. Ljub­ ljana 1962. s F J Na 134 straneh besedila nas Stanovnik seznani z različnimi aktualnimi problemi svetovnega gospodarstva, vendar pri tem često seže sto in več let na­ zaj, da lahko dokumentira obravnavane strukturne spremembe. V nekem smislu je knjiga torej podobna delu, ki ga je leta 1937 objavil Felix Pinner in ima naslov Die grossen Weltkrisen im Lichte des Strukturwandels der kapitalisti­ schen Wirtschaft (Zürich und Leipzig). V svojem delu Treue omenja seveda tudi teoretike politične ekonomije od merkantilizma dalje, toda podrobneje njihovih teorij ne obravnava. Zato more kot dopolnilo v tem pogledu fungirati spet naše domače delo ;, D. Branislav So.šMć, Razvoj ekonomske misli. Beograd 1965. ' Poleg več ali manj že znanih poglavij o začetkih klasične politične eko­ nomije, o marksistih, nemarksistih itd. je ta profesor beograjske ekonomske fakultete dodal še nekaj odstavkov iz domače zgodovine. Na straneh 33 do 35 omenja med merkantilisličnimi pisci Matijo Vlačića Ilirika (1520—1575) in Ju­ raja Križanića (17. stoletje), na koncu knjige pa je na straneh 314 do 318 spre- • f?° J • ° n e k a t e r i l t karakteristikah razvoja jugoslovanske ekonomske misli. Vidi se, da niso niti prvi niti drugi dostavki še popolni in bo treba še precej " sistematično delati, preden bomo dobili zaokroženo sliko o naših ekonomistih- teoretikih. Jože Som PUBLIKACIJE TEHNIŠKEGA MUZEJA SLOVENIJE Ko sem pod tem naslovom ocenjeval v Zgodovinskem časopisu XIV, 1960, str. 271—274, vse knjige in brošure, ki so izšle v okrilju muzeja v letih 1952 do 19з7, sem zapisal, da spada prvih osem publikacij v redne izdaje, drugi dve (angleško pisani življenjepis Jožefa Ressla, inž. Strunovi Vodni pogoni) pa da sta izredni izdaji; nikjer namreč ni bilo nobenih številk, iz katerih bi razbrali zaporedje glede izdajanja. Ko pa so izšle v naslednjih letih publikacije št. 11, 12 in 13, smo lahko videli, da imajo Strunovi Vodni pogoni zaporedno številko 9, Murko-Struna-Sevnikov Joseph Ressel pa zaporedno številko 10. Ti dve publikaciji sta,torej redni, ne pa izredni knjigi. S tem popravljam pomanjklji­ vost, ki je nastala pred sedmimi leti. Zaporedno številko 11 publikacij Tehniškega muzeja Slovenije ima knji­ žica, ki jo je spisal A l b e r t S t r u n a in ima naslov J a n e z P u h - J o - 295 h a n n P u c h , aor.trijski industrijalec slovenskega rodu. Izšla je v Ljubljani julija 1965. Na 17 straneh slovenskega besedila nas avtor seznani s Puhovimi predniki, z življenjem in delom samega Janeza Puha, predvsem pa seveda z njegovo tehniško in proizvodno dejavnostjo. S tem je prof. inž. Albert Struna postavil Puhu ob 101. obletnici rojstva (r. 27. junija 1862 na Oblačaku v Slo­ venskih goricah) prav primeren spomenik. Naslednja 12. publikacija Gozd na krasu Slovenskega primorja je skupno delo avtorjev F r a n j a J u r n a r j a , J o ž e t a M i k l a v ž i č a , F r a n j a S e v n i k a , B o g d a n a Ž a g a r j a . — Na posrečen način se v njej prepleta podajanje historičnega in modernega načina pogozdovanja krasa, težišče bese­ dila pa je v opisovanju pogozdovanja po osvoboditvi, zlasti v poslednjih 10 do 15 letih. Publikacija je izšla v zvezi z razstavo »Gozd na krasu Slovenskega primorja«, ki jo je organiziral Tehniški muzej Slovenije (o vsem tem prim, tudi članek Katarine Kobe-Arzenškove v Kroniki XII. .1964, str. 128 si. z naslovom »Razstava ,Gozd na krasu Slov. primorja' v Bistri pri Vrhniki«). Kot 13. publikacija Tehniškega muzeja Slovenije je izšla v Ljubljani 1967 knjižica, ki jo je spisala K a t a r i n a K o b e - A r z . e n š e k , Sitarstoo na Go­ renjskem (zgodovinski oris). — Zelo smiselno je, da je Tehniški muzej, ki se žal bori z velikimi materialnimi težavami (pomanjkanje skladišč in finančnih sredstev), posvetil velik del svoje pozornosti v obliki brošur problemom, ki se morda komu na oko zdijo obrobnega pomena, so pa v resnici že kar te­ meljni kamni naše starejše tehniške, s tem pa tudi že gospodarske in socialne zgodovine (gre za zgodovino osnovnih proizvajalnih sredstev). Naj citiram samo Strunov opis kamšti v Idriji, Mazijevo delo o idrijskih klavžah, Gašper- šičevo študijo o vigenjcu, sedaj še gorenjske statve za izdelavo sit in žime. Ce se ne bi avtorica, ki je sicer kustos Tehniškega muzeja, vestno lotila drobnih raziskav o sitarstvu, ki je nekdaj zaposlovalo kar verigo gorenjskih vasi, sedaj pa je izumrlo, kdaj bi bila zgodovina izdelovanja sit obdelana? S pomočjo naprav, ki šo narisane na straneh 12, 13, 14, 15 ali fotografirane na straneh 10, 11, 33, 35, so se vendar preživljale kar cele generacije kmečkih ljudi v ome­ njenih vaseh! Iz stavka, da je »med letoma 1954 in 1958 sitarska dejavnost dokončno in povsem zamrla« (str. 50), vidimo, da se je Tehniški muzej lotil sitarstva prav zadnji trenutek, sicer bi delo že mogli prevzeti etnografi. Ker sem v novejšem času izpisal v raznih arhivih tudi podatke iz 18. sto­ letja, ki se nanašajo na sitarstvo, želim s pomočjo teh izpiskov dopolniti nekaj stavkov avtoričinega teksta. Pri tem mi gre zlasti za to, da trdneje fiksiram prehod sitarstva iz domače obrti v založništvo in iz tega v razpršeno manufak­ turo. Domnevam, da bodo citiram podatki dopuščali takšno fiksiranje. To vred­ notenje dogajanja niti ni tako malo pomembno, ker gre konec konca za ројау^ ki mu moremo reči tudi »zgodovina organizacije podjetij«. Ena izmed glavnih' pomanjkljivosti poslovnega življenja v predterezijanskih desetletjih je namreč bila slaba organizacija tako kupčije kot proizvodnje.. Sicer je bilo določeno število izjem, v splošnem bo pa trditev najbrž le obveljala. Šele terezijanski čas se je intenzivneje ukvarjal z organizacijo tako političnih kot gospodarskih forumov. Glede teh poslednjih so zlasti pomembni komerčni konsesi, ki so do­ segli višek aktivnosti v 60. letih. Tudi privatni podjetniki, ki so dobili šele tedaj precej več vsestranske opore in spodbude, so pokazali močno težnjo k te­ mu, da bi postali kaj več kot samo založniki. Iz raznih arhivskih podatkov se vidi, da založništvo vrsto let vsaj tja do leta 1733 še ni pritegnilo vsega ali celo pretežnega dela sitarstva v svojo po­ slovno organizacijo. Nekateri viri prav iz tega leta splošno trdijo, da kmetje kar sami kupcu je jo tudi-s siti, drugi pa določno, pravijo, da je ravno v Stra­ ziseli pri Kranju mnogo »gayhandlarjev« (Arhiv Slovenije, Lj., prejšnja oznaka Starejši stanovski arhiv, fase. 78 »Gayhandl«). Določen del Sitarjev so pa za­ ložniki res organizirali že prej, kot ' to trdi tudi avtorica na str. 6 svojega tek­ sta. — Glede Dolenca: leta 1730 je Franc Rakovec-Raigersfeldt zapisal, da je v Loki neki Dolenc, ki en gros nagociira s siti, ki se tam fabricirajo (= izdelujejo) v veliki množini; je zelo bogat« (Arhiv Slov., Rakovčevi spisi, fase. II). Avtori­ ca sicer trdi na citirani strani, da je Dolenc sam izdeloval sita, vendar se — po 296 Rakove» — sme upravičeno dvomiti v to, da bi Dolenc imel res veliko lastno manufakturo. Prav gotovo gre pretežno za založništvo. ' Fazo založništva spopolnjujejo tudi naslednji podatki: tik pred letom 1720 je loški meščan in trgovec Ivan Tomaž Jugovic izjavil v Ljubljani na neki seji, da se z založništvom letno zasluži 500.000 fl (Star. stan. arhiv, fase. 78). Seveda je pri tem mislil najmanj vso Gorenjsko in založnike vseh panog. Prav tako leta 1730 je Rakovec zapisal, da sta v Loki hiši Jugovic in Jenko', ki en gros kupcu jeta s platnom in sta precej bogati (na drugem mestu: »s platnom in siti«). Čeprav je zelo verjetno, da podatki, ki jih bom tu dodal, nimajo direktne veze z bogastvom Jugovičeve založniške dejavnosti in so le indirektni namig na njegovo organizacijsko sposobnost, vseeno ne bo odveč citiranje po­ datkov iz leta 1742. Tu piše, da mora plačati Jakob Jugovic davek od premo­ ženja 30.000 fl, dr. Jožef in Karel Jugovic pa davek vsak od svojih 20.000 fl (Rakovčevi spisi, fase. I). Seveda, dokler nam ne bo gospodarska dejavnost teh ljudi bolje znana, "moramo njihovo zvezo z založništvom samo suponirati. Leta 1765 se navaja (Arhiv dvor. komore, Iö Kommerz, fase. rd. št. 397 in 420), da izdelujejo sita — pač: zalagajo izdelavo — Martin Demšar v Loki, Simon Demšar v Dorfarjih pri Loki, Jožef Jenko pl. Jenkensheim v Straziseli, v Kranju pa Simon Jugovic, Matevž Benedičič, Luka Bodlaj (Wodley). Na dru­ gem mestu se za isto leto poroča: V okolici Kranja je pet kupčevalcev s plat­ nom in siti. Najmočnejši je Simon Jugovic, drugi so Luka Bodlaj. Matevž Bene­ dičič. Niko Oman. Aleksijf-Lokar. Prodajali so v republiko; drugi domači kore­ spondenc so želeli, da bi/te^'izdelke vzeli v komisijsko prodajo. — Čeprav je verjetno, da jih založniki "niso uslišali (saj bi jih morali korespondentom pro­ dajati s popustom), le vidimo, da se je založništvo širilo. Znamenite »Commercial Tabellae« citirajo za leta od 1762 do 1769 sitarje kot rokodelce, spadajoče v komerčno stroko. Ločeno od te rokodelske rubrike se v posebni rubriki navajajo tudi kupčevalci s siti. Torej je precej jasno, da gre tu za založništvo. Komerčni tabeli za leto 1762 in 1764 navajata (ADK, Iö Kommerz, rd. št. fase. 397), da je na Kranjskem 80' sitarjev — mojstrov. Vsi • ti so 1762 izdelali 3578 sit, leta 1763 pa 1400 sit. Bilancai Kranjske z dne 26. marca 1764 za leto 1762 navaja v rubriki »commercium activum«, da so prodali v Levanto sit zä 11.253 fl. Ker ne vemo. po čim so jih prodajali, tudi še ne vemo. koliko so jih prodali. Kar brez posebnega prehoda pa od 1769 dalje navajajo tabele v oddelku o sitar.stvu posebno žimarsko oz. sitarsko m a n u f a k t u r o v Loki (Rosshaar Manufactur), ki da je cit. leta izdelala 15.290 šopov ali »pušljev« vsakovrst­ nih sit. Že ta številka sama po sebi je zelo visoka. Če pa irooštevamo vire, ki pravijo, da je šop povez 9 sit, potem pridemo do številke 137.610 sit. Toliko pa je mogla proizvesti le zelo dobro organizirana in obsežna manufaktura! Razen navedenega števila sit je izdelala še 59.534 žimnatih trakov za vojaštvo in 20O0 trakov za klobuke, prav tako za vojaštvo. Ze večkrat je bil govor o tem, da je bila armada vedno dober .kupec raz­ ličnega blaga (volov, platna, usnja, orožja, svinca) in da so se mnogi podjetniki potegovali za to, da bi postali dobavitelji za armado ali vojni liferanti. Tudi žimarji so se uvrstili med vojne liferante, in sicer leta 1769 ali kakšno leto prej. Neki vir (ADK. Iö Kommerz, fase. rd. št. 393) trdi. da je M. Demšar sklenil prav leta 1769 z vojaško ekonomsko komisijo za Kranjsko posebno pogodbo o tem, da ji bo dobavil 160.000 navadnih in 5000 finih oficirskih ovratnic in nekaj tisoč podobnih trakov za konjenico. Se pred pomladjo 1770 je vse to — kot pravi vir — »pravočasno, kvalitetno in v vsestransko zadovoljstvo že doba­ vil«. Zelo verjetno je, da so zgoraj citirani trakovi obseženi v pravkar citiranih številkah. Po drugi strani je razumljivo, da izvršitev tako velikih nalog do dogovorjenega termina zahteva fes dobro organizacijo dela v podjetju samem. Če je ne bi še bilo, bi se Demšar ne upal skleniti pogodbe s komisijo. Če primerjamo proizvodnjo sitarjev iz prejšnjega odstavka s proizvodjijo manufakture, nam je jasno, da je manufaktura zajela vse citirane mojstre in še dolgo vrsto necitiranih in neregistriranih kmečkih sitarskih statev. sicer ne bi dosegla tako visoke številke. Po drugi strani vidimo, da je individualni ali pa 297 v založništvu delujoči sitar še mogel delati po svoji volji in biti kolikor toliko samostojen, v manufakturi pa mu je podjetnik že diktiral ali delovni čas ali pa število izdelanih sit (eno in drugo pomeni v bistvu normiranje storilnosti dela). Za leto 1770 zvemo konkretno, kdo je lastnik te manufakture: Matevž Dem­ šar in Marija Neža Jenko pl. Jenkensheim v Bitnjah in Stražišču. Njuna ma­ nufaktura je tega leta porabila 9968 kg konjske žime in iz tega izdelala 15.770 ovratnic za vojaštvo, 154 šopov posebnih sit in 15.999 šopov navadnih sit. — Razen te je mogla obstajati v tem majhnem kosu Gorenjske še ena manufak­ tura, tolikšen obseg je imelo sitarstvo! Ista tabela namreč navaja, da je ta »Rosshaar Manufactur in Oberkrain« (torej anonimna, brez citiranja lastnikov) proizvedla 17.817 šopov sit in 32.467 ovratnic za armado. Po vsej verjetnosti se- je druga manufaktura organizirala prav leta 1770. Lastnik bi mogel biti kdorkoli izmed močnejših založnikov, na primer tudi Jugovic, mogoče pa-gre le za ločeno M. Demšarjevo podjetje. Na to nas navaja podatek z datumom 9. aprila 1770, ki pravi, da je Matevž Demšar, založnik na Gorenjskem, prevzel delavce založnici za sita Mariji Neži Jenko pl. Jenkensheim iz Bitenj (ADK, Iö Kommerz, rd. št. 420). Iz tega se je razvil spor, ki ga je obravnaval tudi komerčni konses v Ljubljani in je — sodeč po vsebini raznih virov — vzdignil na ozemlju med Loko in Kranjem precej prahu. Razmah sitarskega založništva in nastajanje sitarske razpršene manufak­ ture nam ponazarjajo še naslednje številke: Commercial Tabella za leto 1764 navaja 76 sitarskih mojstrov, za leto 1765 že 79^mojstrov, za leto 1766 celo 81 mojstrov in 12 vajencev, za leto 1767 pa 79 mojstrov,' 10 pomočnikov, 15 vajen­ cev (diferenciacija se veča), za leto 1768 kar 90 mojstrov in 13 vajencev (po­ močniki so zaradi nuje postali mojstri), za leto 1769 našteje 95 mojstrov, 5 pomočnikov in 15 vajencev, za leto 1770 pa 107 žimarskih ali sitarskih m a n u - f a k t u r i š t o v , seveda v Demšar-Jenkovi manufakturi. Vsi drugi' predeli slovenske zemlje so bili brez sitarjev. Znane so mi samo tri izjeme: poročilo z dne 30. avgusta 1766 navaja, da je 1 sitar v Ptuju, in pri­ pominja, da je edini v mariborski kresiji (okrožju); v letu 1769 sta bila v mari­ borskem okrožju, verjetno spet v Ptuju, le 2 sitarska pomočnika. V citiranem letu sta zaslužila 620 fl (ADK, Iö Kommerz, fase. 385 in 397). Poročila in tabele komerčnih konsesov za vsa druga okrožja na slovenskem ozemlju v svojih rubrikah sploh nimajo gesla »sitarji, sitarstvo, žimarstvo« in podobno. • Avtorica nas je v razpravi opozorila na to, da je bilo sitarstvo tudi v evropskem merilu precej samosvoja slovenska gospodarska panoga. Zato me­ nim, da je prav, da sitarstvo raziskujemo še naprej. Zlasti starejša obdobja, ker je novo dobo, torej 19. in 20. stoletje, avtorica obdelala prav dobro. Razstave Tehniškega muzeja Slovenije, 1. Muzej j e pričel izdajati tudi serijo brošur, ki so nekakšni vodiči po njegovih razstavah. Kot prva svoje vrste je brošura z naslovom Sodarstvo na Slovenskem. Brošura je bila dotiskana maja 1966, prav ob otvoritvi razstave v Bistri pri Vrhniki. Uvod ji je napisal ravnatelj TMS Marijan Vidmar, kratek zgodovinski pregled sodarštva je pri­ spevala Katarina Kobe-Arzenšek, tehnologijo sitarstva je popisal Miloš Me- hora, odstavke z naslovom Leseni sod in sodobna' tehnologija je prispeval Miran Veselic. Jože Som Naši znameniti tehniki. Ljubljana 1966. Izdala in založila Zveza inženir­ jev in tehnikov Slovenije. . Ko je izšla v Ljubljani 1961 knjižica Obiski pri slovenskih znanstvenikih, ki jo je spisal Vladimir Bartol (Mladinska knjiga, knjižnica Priroda in ljudje), smo bili prijetno presenečeni iz treh razlogov: način podajanja je bil prav pri­ kupen, da ne rečem domač; avtor je znal pokazati zlasti mlademu bralcu lepote in težave znanstvenega dela; končno je te bralce opozoril na dejstvo, da. ima- 298 mo tudi mi vrsto znanstvenikov svetovnega slovesa. Sicer je res, da imajo na primer Slovenski biografski leksikon ali letopisi Slovenske akademije znanosti in umetnosti ali določene publikacije ljubljanske univerze tudi življenjepise naših znanstvenikov z njihovimi bibliografijami, toda način pisanja tu se bistveno loči od stila Bartolovih Obiskov. . >Naši znameniti tehniki« so glede stila nekje sredi med obema omenje- 'nima metodama. Ker gre v tej knjigi — v nasprotju z Bartolovo knjigo — za veljake, ki so vsi že pokojni in so zato že »predmet« preučevanja naše zgo­ dovine znanosti, oblike dvogovora seveda ni več, preprosti način opisa je pa še ostal. Zato ima knjiga veliko pedagoško in popularizacijsko vrednost. To je ena izmed glavnih odlik omenjenega dela; prav zato zasluži uredniški odbor s prof. inž. A. Struno na čelu vso pohvalo. Knjiga »Naši znameniti tehniki« se omejuje na 54 pomembnih veljakov (izbor je napravil inž. Struna po prosti presoji); opisuje 8 fizikov, potem 7 naravoslovcev, znamenitega seizmografa Belarja, vodilne kemike, šumarje, agronome itd., v nekaj primerih pa se celo nekoliko oddalji od ožjega pojmo­ vanja besede tehnik, na primer pri Antonu Janši, Lovru Koširju, Francu Orožnu, Fidelisu Terpincu. To knjigi kot celoti prav- nič ne škoduje, zlasti če jo vrednotimo z že omenjenega vzgojnega stališča. Knjige ne bo rad vzel v roke samo maturant, ampak tudi zgodovinar-pedagog in, zgodovinar-razisko- valec. t . Jože Sorn Franc Màinarik, Pohorske steklarne. МагЉот 1966. 316 + II str. V predgovoru te knjige je Bogo Teply na strani 8 zapisal o avtorju, tem dobro znanem zgodovinarju lekarništva, da se je s svojim delom uvrstil ne samo med zgodovinarje steklarstva, temveč tudi Pohorja. Ta pripomba je po­ polnoma pravilna. Iz dela, ki je prvotno bilo, tako se zdi, koncipirano v manj­ šem obsegu, je nastala bogato ilustrirana knjiga, ki obsega 290 strani sloven­ skega teksta (brez pripomb in nemškega resuméja). V njem je toliko koristnih podatkov o tehniki steklarskega dela, o koloniziranju Pohorja, o življenju steklarskih družin, o potrošnji surovin itd., da bomo knjigo še mnogokrat vzeli v roke. Najprej da avtor kratek historiat steklarstva od antike dalje, s 24. stranjo pa preide na opis pohorskega gozda in na zgodovinski pregled njegove eksploa­ tacije. Po poglavjih o surovinah za steklarstvo (pepelika, kremenjak, apnenec, glina) spregovori še o delu steklarjev. S 65. stranjo pričenja obdelovati po kro­ nološkem redu nastajanja vse glažute. Popis je zelo vesten in tako podroben, da se kaj bistvenega že skoraj ne bo moglo dodati. Le še podatki iz tistih arhi­ vov, ki jih avtor ni mogel pregledati, utegnejo vsebovati posebne novosti (na primer arhivi v Gradcu in na Dunaju). 2ička steklarna je prva na vrsti. O njej pravi pisec, da se ne ve, kdaj je nehala delovati (str. 54-, 76). Ko so se v bližnji preteklosti pregledovale v dunaj­ skem arhivu dvorne komore arhivalije, ki govore o delovanju komerčnih kon- sesov, teh zelo pomembnih korpusov za napredek gospodarstva v terezijanskem času, so se izpisali -tudi podatki o spodnjestajerskih steklarnah v tisti dobi. Zato bo najbrž prav, da se z njimi dopolnijo nekateri Minarikovi stavki. Poro­ čilo štajerskega komerčnega konsesa z dne 22. junija 1764 dvornemu komerč- liemii kolegiju (ADK, Iö Kommerz, fase. 315) pravi med drugim tudi to, da sta obrat za proizvodnjo pepelike — Potaschen-Fabrik — v Graditzhofu pri La­ škem in steklarna žičke kartuzije pravkar prenehala obratovati (... albereit aufgehört). Ta »pravkar« je bil tudi še v terezijanskih časih zelo relativen pojem; lahko obsega nekaj dni, lahko pa tudi nekaj mesecev. Verjetno pa ne bomo preveč zgrešili, če bomo rekli, da je steklarna prenehala z obratovanjem nekako spomladi 1764. Verjetno se na starejšo vitanjsko glažuto, ki jo avtor popiše na straneh 77—82, nanaša podatek iz leta 1769. Ta pravi, da je v celjskem okrožju 1 stek- 299 lama, ki ima 5 mojstre, 15 pomočnikov in 5 vajence, njen dobiček v tem letu pa da je .znašal 8900 fi (ADK, lö Kommerz, fase. 597). Ker nobena sočasna spodnještajerska steklarna ni imela_ toliko personala, je jasno, da gre tu za najmočnejšo glažuto tiste dobe v vzhodni polovici slovenske zemlje. Obe steklarni v Hudem kotu na Pohorju, starejšo in mlajšo, popiše avtor na straneh 91—106. Ni še znano, katera izmed obeh je bila močnejša glede per­ sonala in proizvodnje, vsekakor pa je bila mlajša glažuta zelo šibka, ker je. imela — podatek velja za leto 1775! — izmed spodnještajerskih obratov naj­ manj zaposlencev: le 6 pomočnikov in 2 vajenca. Torej ni premogla takrat niti mojstra. Girtlerjeva steklarna na Smolniku nad slapom Šumikom (Minarik, str. 10^—116) spada med srednjevelike pohorske steklarne. Popis za leto 1775 pravi, da ima 1 mojstra, 5 pomočnikov, 2 vajenca in 12 pomožnih moči. Med pomožne moči ne smemo šteti drvarjev ali prevoznikov steklenine, ker takega osebja komerčne tabele niso nikoli registrirale. Po vsej verjetnosti gre za izdelovalce pepelike, ker je — kot smo že videli — bilo izdelovanje oziroma pridobivanje pepelike tudi v resnici »komerčna stroka«. Tu naj še dodam, da so v tistih časih (najmanj 1730 — 1780) izvažali'velike količine pepelike iz ogrskih dežel prek Ptuja v svet; manjši del pepelike se je potrošil v steklarnah na našem ozemlju, del pa se je tudi izvažal prek Trsta čez morje. A 1_С'Г*1 еДе т' s t e k , a r n i J e m l a zelo podobna limbuška ali gornja glažuta pod Arehom (Mmarik, str. 116—152). Isti popis iz leta 1775 enako navaja, da je imela 1 mojstra, 5 pomočnikov, 2 vajenca in 12 pomožnih moči. Iz Minariko- yega teksta vidimo, da se je razvila iz poprečne glažute v precej veliko manu- lakturo. Ko smo že pri citiranju »Commercial Tabellae« š podatki za 1775, naj dodamo, da se razen omenjenih treh pohorskih steklarn navajata za to leto v spodnji Štajerski samo še steklarni v gospostvih Rogatec in Kozje. V prvi so takrat delali t mojster, 4 pomočniki, 1 vajenec in 5 pomožne moči. v drugi pa 1 mojster. 5 pomočnikov in 1 vajenec. Torej je bilo s steklarnami nekako tako kot s fužinami: težišče je v obdobju manufaktur bilo ma Pohorju in ob njego­ vem vznožju in to zaradi gozda, da ne rečem pragozda. J predmarčni dobi. so se zaradi znatno povečanega povpraševanja po steklu glažute razvile v zelo velike manufakture. Še pozneje so dobile močno P,°,tez?r Р г а л , 1 1 п tovarn (uvajanje plina in regeneratorjev, poskusi s premogom itd.; Mmarik, str. 246 si.). Knjiga, katere izid v skromnejšem obsegu (samo Lobnica) je napovedal tehniški muzej Slovenije v svoji zbirki publikacij že pred leti. ima dolgo vrsto zelo uspelih fotografij, na koncu pa lep zemljevid vseh glažut. S sintezo raz- prav o steklarstvu, ki so jih napisali na primer Ranieri Mario Cossàr za Gori- ško, Vlado Valenčič za Kranjsko, Franc Mmarik za Pohorje — in še nekateri (npr. tudi Slokar, Gesch. d. österr. Industrie. 1914, str. 556—539). se že dobi zadovoljiljoč pregled steklarstva na slovenskem narodnostnem ozemlju. -, „ ЛУ n a k ° n c u n a J popravim ime zgodovinarja Štefana Zelka v Ivana Zelka (Minarik, str. 75). Jože Sorn Igor Vrišer, Rudarska mesta Zagorje, Trbovlje, Hrastnik. Ljubljana 1963 (Izdala in založila Slovenska matica). 21S str. Osnovni tekst knjige je disertacija, ki jo je I. Vrišer predložil Filozofski t aku l te t iv Ljubljani in jo je ta sprejela marca 1962. V njej se avtor v luči geografskega preučevanja mest loti študija treh zasavskih premogovniških urbanskih naselij, to je Zagorja, Trbovelj in Hrastnika. družbene funkcije in razmere, notranje življenje mesta, njegovo fiziognomijo 300 ter sožitje z okolico in drugimi mesti«. Toda pri tem prav dobro ve, da se brez naslanjanja na zgodovino ne more zadovoljivo pojasniti sodobno stanje revir- skih naselij in njihovih razmer. Zato je v precejšnji meri pritegnil v tekst tudi zgodovinske podatke. Avtor je po geografski strani tèmo — takó kot si jo je koncipiral — goto- vo prav dobro obdelal. O tem morajo izreči sodbo geografi. Nam gre le za oceno historičnega dela avtorjevega teksta. Iz knjige kot celote se vidi, da pisec ni nameraval sistematično raziskati in s kartami ter diagrami dokumentirati na primer genezo rudarskih mest od prvotnih' Zaselkov z manjšim številom raztresenih kmečkih hiš in mednje pose­ janih rudarskih objektov ter stanovanj pa do današnjih strnjenih urbanskih naselij s stolpnicami, samopostrežnimi trgovinami, javnimi spomeniki itd., tudi ni hotel temeljito poseči v genezo cestnega omrežja od nekdanjih vaških kolo­ vozov do modernih [že mestnih] betonskih ulic in cest. Vsega tega se sicer dotika, toda jedro razprave mu ta problematika ni. Če bi mu bila. bi seveda moral preštudirati vrsto kart, na primer katastrske mape od najstarejših do najnovejših, dalje razne rudniške karte (pregledne karte, ležne karte, jamske karte) in vrsto situacijskih skic; vse to hranijo rudniške uprave, Državni arhiv SR Slovenije v Ljubljani, v najnovejšem času tudi že Muzej slovenskih premo­ govnikov v Velenju. Genezo ponazori avtor z razpredelnicami o razvoju hiš v Trbovljah (str. 161), v Zagorju (str. 164) in Hrastniku (str. 168), s tabelami o razvoju prebivalstva (str. 142), z naštevanjem tovarn in celo. s'količino njihovih proizvodov, s produkcijo premogovnikov, s številom delavstva, z raznimi kar­ tami in diagrami itd. Pri razpravi, ki je y bistvu kombinacija geografije teh treh mest in njihove zgodovine, se je avtor seveda moral opirati tudi na historično literaturo. Zbral je v glavnem vsa dela, ki imajo za njegovo temo pomembne podatke; prezrl je nekatere tiskane vire. Le-te bom omenil pozneje. Žal je avtor čisto brez potrebe zakrivil nekaj nanak. na katere moramo historiki opozoriti bralca te sicer koristne razprave. Spodr&ljali in nejasnosti so verjetno rezultat naglice, v kateri je sestavljal disertaciio; delno je botro­ vala tudi površnost. Z nekaj pedantnosti bi na primer zlahka popravil nejas­ nost, ki jo ima na strani 35, kjer pravi, da je splošni' gospodarski in tehnični razvoj pričela doživljati Avstro-Ogrska (!) v dvajsetih letih minulega stoletja. Znano je, da smemo o Avstro-Ogrski govoriti šele od dualizma dalje, ne pa že v predmarčni dobi (podobna trditev je tudi še na strani 120). — Trboveljska pre- mogokopna družba nikakor, ni mogla kupiti vodenskega premogovnika že leta 1871 (strani 37, 38, 53, 60), ker je bil njen ustanovni občni zbor išele 30. decem­ bra 1872. Avtor je uporabljal dobro Orožnovo monografijo o zgodovini Trbo­ velj, Hrastnika in Dola (Trbovlje 1958), saj-jo citira, in vendar ni utegnil pre­ brati oziroma prepisati stavka na strani 328, kjer piše, da je TPD kupila vo- denski rudnik 3, januarja 1873! Prav tako ohlapna je tudi Vrišerjeva trditev, da je TPD pokupila zasavske rudnike med leti 1870 in 1885 (stran 191). Točne letnice so: za vodenski rudnik in Maurerjeve entitete v Trbovljah 1873, za pre­ mogovnik združbe v Zagorju in za Tržaško premogokopno družbo v Hrastniku in Dolu 1880. Seveda je res, da je.do nakupa prišlo med leti 1870 in 1885, toda kaj je oviralo avtorja, da ni prepisal točnih letnic iz Orožna, str. 328, 330, 34-2, 355? — Delniška družba »Ujedinjenje tvornice stakla« seveda ni bila kartel, ampak koncem. Domnevam, da gre na račun naglice pri pisanju disertacije in pozneje pri korigiranju krtačnih odtisov še nekaj spodrsljajev. Tako na primer piše na strani 31, da so leta 1849 zgradili J u ž n o železnico' (vso ali le del nje?), na strani 191 pa že trdi; da je bila zgrajena ista železnica.leta 1848! — Zelo neja­ sen je stavek na strani 70, češ da proizvodnja hrastniškega premogovnika okoli 1846 še ni dosegla 1680 ton, da pa se je bolj razmahnila, ko je rudnik kupila Tržaška premogokopna družba in ko s o . . . itd. Iz tega zaporedja bi človek razbral, da se je tržaška družba ustanovila šele po letu' 1846, če ne bi že na strani 36 videl zapisano, da se je družba ustanovila leta 1S45. Takih lapsusov je še nekaj. 301 Na strani 70 avtor prav brez razloga obžaluje, da o proizvodnji hrastni- škega premogovnika za določeno obdobje pred letom 1880 ni podatkov. TNfe gle-' de na to, da avtor časovno ne precizira te temne dobe, je treba ugotoviti, da podatki seveda so, a jih Vrišer iz neznanih razlogov ni uporabil. Čeprav je pjsec geograf in nima namena pregloboko segati v zgodovino, bi si moral tisti trenutek, ko se je odločil spisati geografsko razpravo s historičnim prizvokom, sestaviti seznam literature, ki ima statistične podatke o proizvodnji premo­ govnikov. Taka literatura, ki ima pa že značaj virov, so za predmarčno dobo m še nekaj let po njej znane Tafeln zur Statistik, za-pomarčno dobo tudi na primer zaporedna poročila geognostično-montanističnega društva za Štajerska (Erster, . . . , Zwölfter Bericht des geognostisch-montanistischen Vereines für Steiermark, Graz 1852, . . . , Gratz 1863) ter tista serija knjig zelo uporabne in cesto citirane zbirke Mittheilungan aus dem Gebiete der Statistik (izdajatelj statistična centralna komisija na Dunaju), ki ima skupni naslov Der Berg­ werks-Betrieb . .. Ce pa avtor že v svojem konceptu ni imel namena poiskati citiranih del, bi moral formulirati svoje pojasnilo drugače in ne z besedico »zal«. Avtor se je na strani 35 lotil tudi periodizacije zgodovine črnega revirja. Tega problema se je moral dotakniti, ker se mu določeni pojavi (večji dotok ljudi v revirje, razvoj cestnega omrežja, večje število industrijskih obratov ipd.) precej točno pokrivajo z drugimi dogodki, ki so pomembni tudi za splošno gospodarsko zgodovino. Sicer je dobro okarakteriziral nekatere historične peri­ ode,, vendar je pri tem docela prezrl obdobje, ki ga omejujeta znani letnici 1918 in 1941 (ah 1945). Pri periodizaciji bodisi krajevne zgodovine bodisi vse narodne zgodovine moramo vedno upoštevati to fazo kot posebno periodo; ima namreč toliko posebnosti, da ji ne moremo odrekati položaja svojevrstnega historičnega obdobja. . Prav je, da je dal avtor svoj rokopis v. pregled lektorju. Pri vsej vestnosti se je pa vendarle vtihotapilo še nekaj napak. Trbovlje niso srednjega spola ampak se ime vedno piše v množini. Na primer stran 53: >... da se je Trbovlje sorazmerno kmalu potem, ko je postalo last TPD, povzpelo...« Ali stran 161 - »Danes ima Trbovlje že videz mesta.. .« — itd. Industrijske elektrarne niso izgubljale na pomenu (str. 87), ampak so enostavno izgubljale pomen.' Joie Šorn V. Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, III. del, Ljubljana 1966 (Državna založba Slovenije) str. 496 Tretji del široko zasnovane monografije dr. V. Schmidta zajema kratko toda izTedno pomembno časovno-obdobje od .revolucionarnega leta 1848 do uveljavitve osnovnošolskega zakona -leta 1869, oziroma do začetka sedemdese­ tih let 19. stoletja. Zato je vendar razumljivo, da je kljub tej kratki dobi dobrih dvajset let besedilo z opombami naraslo na blizu 480 strani. Ta obseg sam po sebi priča o bogastvu in važnosti obdobja ne Je za splošni razvoj slovenskega naroda, marveč tudi za sorazmerno ozko področje tega razvoja, to je za zgodo­ vino šolstva ini pedagogike. Hkrati p a dokazuje tudi to, da je avtor zbral za to delo zelo obsežno gTadivo iz arhivov im dosedanje literature o tem vprašanju. Splošnemu boju fevdalne in absolutistične reakcije ter konservativnih sil z naprednejšimi; demokratičnimi in deloma revolucionarnimi silami v habsbur­ ški monarhiji, ki se je v glavnem zaključil z ustavno dobo, se v obravnava:i с.л obdobju priključuje kot sestavni del tega boja, tudi boj za novo, naprednejšim potrebam buržoazije in novemu času ustrezajočo šolo. Revolucionarno leto in prvo obdobje ustavne dobe, ko je buržoazija (prišla do obliasti, sta prinesla tudi na področju šolstva v Avstriji in s tem tudi v slovenskih deželah, nove poglede, nova,-bolj demokratična načela in njim ustrezajoče pedagoške principe. • Nastopajoča buržoazija, ki je hotela šolstvo iztrgati iz fevdalne zaostalosti in iz rok konservativnih, zlasti cerkvenih krogov, je skušala od revolucionar- 302 nega leta 1848 dalje uveljaviti v šolstvu nove organizacijske oblike in novo vsebino po svojih pogledih. Odtod velike spremembe v zgodovini šolstva v tem obdobju v monarhiji in tudi na Slovenskem. Na temeljih, postavljenih in uve­ ljavljenih tedaj, se je šolstvo razvijalo vse do propada Avstro-Ogrske. Za osnovno šolo jih je nakazal že osnutek temeljnih načel javnega pouka v Avstriji iz revolucionarnega leta 1848. V mjem sta med drugimi prišli do izraza tudi napredni, demokratični zahtevi, naj bo pouk na tej stopnji šolstva izključno v materinščini in naj se omogoči osnovnošolsko izobraževanje vsem, tudi naj­ revnejšim otrokom. Vendar sta poraz revolucije im absolutizem ter z njima povezana odločujoča vloga reakcije in komservatnizma na vseh področjih živ­ ljenja v monarhiji zadržali osnovno šolo v glavnem na stopnji predmarčne dobe ne le v času desetletja tako imenovanega Bachovega absolutizma, marveč tudi v prvem obdobju ustavne dobe. Konkordat iz leta 1855 je tako stanje im vlogo cerkve ter duhovščine v šoli začasno še utrdil. Nova, buržoazna načela so se uveljavila, čeprav ne povsem, šele z zakonom o osnovnih šolah leta 1869, ki je dvignil osnovno šolo na raven, kakršne do propada monarhije ni bistveno presegla. Za srednje šole pa jih je uveljavil že v novembru 1849. leta razglašeni zakon o organizaciji gimnazij in realk. Do konca obravnavanega obdobja so se nato vpeljale vse bistvene spiemembe in novosti na tej stopnji šole. Gimna­ zije so postale osemletne, dobile predmetni pouk z nekoliko zmanjšano vlogo latinščine v korist nemščine in deloma naravoslovnih predmetov in so z novo vsebino postale poglavitna zvrst splošno izobraževalne šole druge stopnje. Do kraja so se v tem obdobju utemeljile kot dinga vrsta srednjih šol tudi realke, ki so po letu 186? postale sedemletne in itako prerasle ob gimnaziji v drugo zvrst splošnoizobraževalnih srednjih šol z izrazito naravoslovno, tehnično vse­ bino. Dajale so študente za razne tehnične visoke šole in akademije, na uni­ verzo pa je bil mogoč vpis seveda še vedno samo z gimnazij. Pri vsem tem je bil boj z reakcijo in zlasrti s cerkvijo orainoima duhovščino za "novo osnovno šolo mnogo težji od boja za novo srednjo šolo, torej za novo gimnazijo in realko. Z osnovno šolo so si namreč cerkev in z njo pove­ zane sile hotele zadržati ne le.dotedanjo vlogo v šolstvu, marveč s tem pripo­ moči tudi k temu, da obdrže vse tiste položaje, ki so jih imeli v dotedanji družbi in politiki. Ob uveljavljanju novega šolstva se je na,Slovenskem poka­ zalo zlasti naslednje. Nemška liberalna buržoazija, ki je imela vodilno vlogo pri pospeševanju novega šolstva, je skušala tudi to razvitejše šolstvo v čim večji meri uporabiti za germanizacijo, kar ji je uspevalo alasti potem, ko je v ustavni dobi prišla na oblast. Slovensko narodno vodstvo oziroma slovenski voditelji so se sicer potegovali za slovenščino kot učni jezik, toda zaradi pre­ vladujoče konservativnosti in pomembne vloge duhovščine v narodnem gibanju se mi kazal samo odpor proti vsem drugim pozitivnim stranem nove šolske zakonodaje, marveč se je uveljavljalo tudi aktivno nasprotovanje. Pri teni so veliko prizadetost pokazali zlasti najvidnejši predstavniki slovenske duhov­ ščine. Te sile so s svojim bojem proti naprednim načelom v šolstvu, proti spremenjenim vzgojnim smotrom šole, proti novi idejni in poi'itični usmerje- • mosti šole zavirale ne samo hitrejši dvig šolstva v naših deželah, marveč tùdi hitrejši dvig slovenskega ljudstva iz zaostalosti, hkrati pa tudi uspešnejšo rast in krepitev narodnega gibanja. Seveda je šolstvo in boj okoli njega kljub vsemu v precejšnji meri pripomoglo k porastu narodne zavesti in giibanja, kakor mu lahko sledimo v tem. obdobju. Vedno večje je bilo število narodno zavednih učiteljev in profesorjev, že zgodaj v srednji šoli so se za narodno gibanje opredelili in navdušili mnogi dijaki (znak tega so sorazmerno številni, večinoma tajni, literarni listi, preganjanja, izključitve itd.), naraščalo pa je tudi število narodne inteligence, ki je prihajala iz šol. Ker se je slovensko narodno politično vodstvo bilo samo za slovenski značaj šole, ni pa želelo, da bi se spremenila njena dotakratna družbena vloga, je zadrževalo seveda tudi celotno narodno gibanje v konservativnosti. Avtor je pr i tem pravilno ugotovil, da je bila posledica takega odnosa do sprememb v šolstvu tudi to, da so Sloven­ ci dosegli manj pravic v njem — v osnovni šoli kot tudi v gimnazijah in realkah — kakor bi jih mogli v tem obdobju, če hi bilo slovensko narodno vodstvo bolj 303 napredno, bolj politično zrele ali vsaj bolj zahtevno. Pri -tem je bila osrednja slovenska dežela. Kranjska, še posebej •prizadeta, zlasti še, ker je'v času, ko je šolstvo prehajate na nove gospodarske • osnove, torej predem se je uveljavilo- načelo, da za obvezno šolo skrbi celotna družba, .postola ena izmed najbolj zaostalih dežel glede oskrbovanja šol v habsburška monarhiji. Avtor je sledil v monografiji rasti naprednejše organizacijske strukture 'šolstva, njegovi novi vsebini in naprednejši fouržoazni pedagogici, a hkrati boju proti novemu šolstvu. Ob tem pa je -upošteval še celo vrsto za zgodovino šolstva važnih jn z njim 'tesno povezanih vprašanj in problematike, ћпо takih je bili odnos med cerkvijo in državo pni vodstvu šol, kjer je- 'uzredno plastično prikazan trdovraten boj duhovščine za vodilno vlogo cerkve v šoli, 02»roma za ohranitev verske vzgoje in ,s tem za ohranitev svojega vpliva nad ljudskimi množicami. Slomšek je tedaj to izrazil z besedami: »Če pa bi ločili solo od cerkve -in vzeli cerkvi vzgojo mladine, bi vzgajali brezbožno, puntarsko poko- lenje, .propadle ljudi. ki. bi se ne bali Boga in -tudi ne nobene oblasti. . .« »Sole pa. če prava ni. je boljše, da nje ni.« Ta boj se konča šele ob koncu tega obdobja, ko je cerkev izgubila šolsko nadzorstvo. Podrobno je obravnavano materialno stanje šol in prehod iz že prej sito let starega načina vzdrževanja šol na nove širše osnove in na nove za učitelje manj ponižujoče naoine nagra­ jevanja. Posebej so zajeti problemi šolanja učiteljev (na no-vnh učiteljiščih) in profesorjev, vloga učiteljev v zgoraj nakazanem boju za .naprednejšo m boljšo šolo lin nova pedagoška načela, rasti njihove stanovske zavesti in boju za dcstoj- nejše plačilo za delo. na kar kaže protest, ki ga je izrekel eden izmed njih: »... ni pravično, da je ravno naš stan na j per v i tam, kjer se varčno ravna, naj zadnji pa tam, kjer se delavce po zasluzenju plačuje,« im končno vključevanju učiteljev v narodno gibanje im narodnostmi boj .taiko v šolah kaikor izven nje. Obširno je opisano jezikovno, stanje v šolah, zlasti širjenje pomena slo­ venščine kot učnega jezika lin učnega predmeta v šolah. Pri tem se pisec mu naslanjal samo na uradne deklaracije o učnem, jeziku šole m na uradna poro­ čila, temveč je šel na konkretno proučevanje tega problema na mnogih šolah, posebej im p.rišel dò zaključka, da je bila slovenščina v praksi mnogo bolj razširjena kot učni jezik, kakor pa se je miai ill» doslej. Potrebno bi b:.lo torej, če hočemo enkrat točno ugotoviti vlogo slovenskega jezika na vseh stoininjah sol in njegovo uveljavljanje, potrpežljivo slediti učni jezikovni praksi, od šole do šole in leto za letom. Isto velja še za marstikatero vprašanje v šolstvu tiste dobe, ki mu normativne odredbe sicer dajejo nek okvir, a se -dejansko stanje od njega pogostokrat in mnogokje tudi zelo oddaljuje. Podrobno je avtor sledil vprašanju šolskega obiska in njegove ugotovitve odpirajo mnoge nove vidike, važne tudi v splošni družbeni m kulturni zgodo­ vini Slovencev. Posebej je zajel tudi strokovno šolstvo im vprašanje boja za slovensko univerzo v tem. obdobju ter se dotaknili še vrste drugih vprašanj (na • primer vloge konkordata v šolstvu, vprašanja šolskih knjig, njihovo nastajanje, zalaganje in tisk itd.). V knjigi, kjer slane zaključki na podrobni analizi bogatega arhivskega gradiva., je zgodovina šolstva in pedagogike obravnavana v povezava z vsem neposrednim zgodovinskim dogajanjem, na Slovenskem in kot sestavni del sploš­ nega razvoja slovenskega naroda ter odpira p.ri tem-mnoge nove viduke, kn jih bo treba upoštevati pri sintezi slovenske zgodovine 1.9. stoletja. Zato seveda knjiga ne pomeni obogatitve samo za zgodovino šolstva in pedagogike, imarvec je hkrati pomemben doprinos za zgodovino slovenskega naroda v tem obdobju. Kakor prvi dve knjigi, je tudi ta napisana zelo pregledno in s premišljeno koncipirano zasnovo. Bogastvo gradiva je avtorja le na posameznih mestih speljalo na tako podroben opis dogajanja, da se po malem že izgublja (pregled­ nost in jasnost, ki je sicer odlika avtorjevega podajanja. Ta del monografije se dostojno prikiljučuje že objavljenima prvima dvega knjigama um želeti bi bilo. da bi avtor z delom nadaljeval in zaključil svoje proučevanje s tistim obdobjem, ki je bilo prvotno v zasnovi določeno kot mejnik, to je z letom 1918. Ferdo Gestrin 304 Pregled zgodovine Zveze komunistov Jugoslavije. Redakcija: Rodoljub Čolaković, dr. Dragoslav Janković, Pero Morača. Avtorji: Rodoljub Čolaković, Pero Damjanović, dr. Sergije Dimitrijevic, Kiro Hadži Vasilev, Mito Hadži Vasilev, dr. Dragoslav Janković, Pero Morača, dr. Naidan Pašić, Julijana Vrči- nac. Slovenski prevod izdal Inštitut za zgodovino delavs~kega gibanja, Ljub­ ljana. Prevedel Ferdo Fischer. Ljubljana 1963. Str. 458. 8°. Pripombe'k nastanku stare Jugoslavije in prikazovanju Osvobodilne fronte v »Pregledu« Nimam namena pisati kritike h knjigi, ki je v slovenskem prevodu izšla v letu 1963. Želel pa bi izreči nekaj pripomb, ki morejo služiti kot dopolnilo ali pa tudi kot prispevek za diskusijo o navedeni knjigi. Nihče ne dvomi, da je bila knjiga o zgodovini jugoslovanskih komunistov, ko se je pojavila v naši javnosti, pomemben dogodek. Ne glede na slabosti, ki jih bodo mnogi videli v njej, je vendar knjiga, v kateri je prvič mogoče pogledati na razvoj avant­ gardne partije delavskega razreda v Jugoslaviji od njene ustanovitve do naj­ novejšega časa. S kolikšnimi težavami so se morali boriti avtorji pri pisanju in izdelavi, si morejo misliti vsi, ki so se kdaj ukvarjali z obdelavo* kakega pro­ blema popolnoma na novo, brez kakih temeijitejših. poprejšnjih del. Na tem me­ stu nam ni treba obnavljati težav, ki so jih imeli avtorji, saj so o njih sami spregovorili v uvodnih besedah. Vsakemu od bravcev morejo ne samo dvigniti vrednosti sedanjega »Pregleda«, temveč mu predvsem pomagati razumeti, da je »Pregled«, kakršen je izšel, mnogo več kakor pregled oziroma tisto, kar po navadi označujemo kot pregled. V svojih pripombah se želim dotakniti dveh sektorjev. Prvi se nanaša na problem, ki ga moremo nekako označiti kot nastajanje Jugoslavije v zvezi s prvo svetovno vojno. Drugi obsega dobo narodnoosvobodilnega boja, ki ima v zgodovini jugoslovanskih narodov prelomni značaj, ker je na eni strani v njej propadel buržoazni red stare Jugoslavije, na d-ruçi strani so pa v njej bili ustvarjeni temelji za razvoj socialistične Jugoslavije. t. V »Pregledu« ni do kraja jasno stališče, čigava tvorba je bila Jugosla­ vija, kakršna je izšla iz prve svetovne vojne. Stališče kominterne je lilo, da je bila Jugoslavija izključno tvorba zahodnoevropskega imperializma. »Pregled« tega stališča ne zavrača v celoti, temveč pravi, da kominterna ni upoštevala, da je bila Jugoslavija tako sad narodnoosvobodilnih teženj, kakor tudi (pod­ črtal F. Š.) boja jugoslovanskih narodov (str. 94). Na drugem mestu pa, kjer »Pregled« omenja, da je akcijo za ustanovitev jugoslovanske države na razva­ linah AvstrOrOgrske vodila buržoazija jugoslovanskih pokrajin, pravi tudi, da so slovenske, hrvatske in srbske meščanske politične stranke ustanovile narodni svet SHS (v času) »ko je bilo že popolnoma jasno, da je poraz cen­ tralnih sil v vojni neizbežen in da je osvoboditev na pragu« (str. 23). Na tem mestu ni prostora, da bi razmišljali, zakaj je pripadla buržoaziji jugoslovanskih narodov naloga pripeljati jugoslovanske narode v skupno drža­ vo. O tem so že drugi mnogo pisali (npr. E. Kardelj v knjitri »Razvoj sloven­ skega narodnega vprašanja«, Ljubljana 1937). Opozorimo naj le, da tudi »Pre­ gled« pravi, da vodstva jugoslovanskih socialno-demokTatskih strank niso niti razumela niti bila sposobna prevzeti vodstva liudskih množic i.n v času razpada­ nja avstro-ogrske monarhije zagotoviti delavskemu razredu tisti vpliv v akcijah za ustanovitev jugoslovanske države, ki bi ga po svoji moči lahko imel (str. 23). Če je bila stvar taka, potem ne moremo drugače, kakor pogledati tisto, kar je napravila buržoazija za združitev jugoslovanskih narodov v skupno državo, pa naj bo že iz njene lastne iniciative, ali tako, da je izkoristila določeno ljudsko vrenje. Na temelju razvoja v samih jugoslovanskih narodih in v tedanjem svetu je mogoče reči, da stališče kominterne ni bilo pravilno. Jugoslavija namreč ni bila tako zaželena in morda celo planska tvorba zahodnoevropskih sil, kakor je mislila kominterna. Narodna skupščina Srbije jo je sicer stavila v svoj pro­ gram na zasedanju v Nišu jeseni 1914, zanjo se je boril »jugoslovanski odbor« 20 Zgodovinski časopis 3 0 5 V Londonu in zanjo so se borili tudi jugoslovanski narodi v sami Avstro-Ogrski, in to postopno vedno odločneje od majniške deklaracije dalje. Toda v zunanjem svetu, pri odločujočih faktorjih antantnih sil, pa na rešitev jugoslovanskega vprašanja v smislu tiste rešitve, do kakršne je v letu 1918 naposled prišlo, niso gledali tako, kakor je mislila kominterna. Opozorimo naj takoj na besede, ki jih je napisal Ferdo Čulinović v svoji knjigi »Jugoslavija izmed ju dva rata«: »Ovdje treba .potsjetiti na to, da odgovorni državnici Antante . . . sve do pro­ ljeća 1918 uopće nisu mislili na likvidaciju Avstro-Ugarske, nego samo na nje­ zino teritorialno okrnjen je« (str. 32). Državniki antante so se torej dolgo tru­ dili, da bi Avstrc-Ogrsko ohranili, kakšne okrnitve pa so dopuščali, nam dobro kaže znani londonski pakt. Sam Wilson je dolgo predvideval samo avtonomijo avstroogrskih narodov, ne pa razpada habsburške monarhije. Sele zaradi ne­ uspeha misije Siksta Burbonskega in pod vplivom naraščajočega protiavstrij- skega gibanja predvsem Čehoslovakov in Jugoslovanov je svoje mnenje spre­ menil in prav na koncu vojne, sredi oktobra 1918, spremenil svoje avtonomi- stične točke ter uradno priznal avstrijskim narodom pravico do samoodločbe. Kakšno je bilo pa stališče evropskih antantnih sil do Jugoslavije, nam nazorno kaže njihovo stališče do izvedbe londonskega pakta in ne nazadnje tudi do koroškega "problema. Ko je dr. Bogdan Krizman študiral odnose zahodnoevropskih sil do nasta­ janja Jugoslavije, je prišel do spoznanja, ki ga je izrazil z naslednjimi beseda­ mi: »Nitko u vrhovima tih velesila (Velike Britanije, Francuske, Italije i SAD) nije htio »Jugoslaviju« državu nastalu ujedinjenjem južnoslovenskih zemalja Avstro-Ugarske sa Srbijom i Crnom gorom i z v a n (podčrtal dr. A. K.) okvira Avstro-Ugarske.« (Dr. Bogdan Krizman: Stvaranje Jugoslavije v knjigi »Iz istorije Jugoslavije 1918—1945«, Zbornik predavanja, Beograd 1958, str. 147.) Spričo dejstev, ki so znana tudi iz druge literature,.mislim, da nimamo razlo­ gov, da bi dvomili v pravilnost njegove trditve. Jugoslavija torej ni bila tvorba zahodnoevropskih držav in Wilson s svojimi izjavami ni dajal pobude za ak­ cije jugoslovanskih narodov, temveč je le popuščal in dajal priznanja že raz­ viti dejavnosti avstro-ogrskih narodov, ki so delali za razpad habsburške mo­ narhije Moma in v tujini: 2. Brez ozira na ugotovitve, kakšna so bila stvarna stališča zahodnoevrop­ skih držav do ustvarjanja skupne države jugoslovanskih narodov, se še vedno pojavljajo sodbe, ki bolj ali manj upoštevajo stališče kominterne. V isti knjigi kakor dr. Krizman je npr. Edib Hasanagić objavil razpravo »Revolucionarni polet u Jugoslaviji i stvaranje Komunističke partije .Jugoslavije«. Takoj v za­ četku je napisal stavek: »Kraljevina SHS .. . nastala je u mnogome kao rezul­ tat planova imperialista Antante o posleratnom uredjenju Evrope« (str. 165). Pisec misli pri tem na ustvaritev sanitarnega kordona iz buržoaznih držav srednje Evrope proti Sovjetski zvezi. Toda prezrl je, da so te kombinacije bile rezultat zaključkov, ki so temeljili že na novi, povojni politični karti Evrope. Ko.t zanimivost naj navedem, da je vpliv kominterninega stališča segel celo v šolske učbenike. Djordje Grubač je v svoji »Istoriji« za 8. razred osnov­ nih šol napisal: »Nova država je stvorena po željama.domačih i stranih kapi­ talista« (str. 45). Kar se tiče domačih kapitalistov, mu sodbo vsaj glede načinov seveda- priznamo! Kar se pa tiče tujih kapitalistov, je pa zadeva le drugačna. Vpliv kominterninega stališča je segel tudi na Slovensko. Zelo jasno ga je izrazil Ivan Regent v svoji razpravi »O socialističnem in komunističnem giba­ nju v Julijski krajini in Istri« v knjigi 2Progresivna Slovenija,' Trst in Koro­ ška«, ki jo je izdala Pomurska založba leta 1964. Na strani 41 je napisal, da je jugoslovanska buržoazna monarhija »konec koncev bila samovoljni stvor An­ tante, ki je tej novi jugoslovanski državi natanko določila meje in režim, ne da bi se najmanj ozirala na želje slovenskega ljudstva, ki ga je dobro tretjino, skoraj polovico, ločila od ostalih skopih dveh tretjin slovenskega naroda«. Da je bilo slovensko ozemlje po prvi svetovni vojni strašno razdeljeno, je že res; da bi pa bila jugoslovanska monarhija samovoljni stvor antante, je pa stvar po tem, kar smo že slišali, povsem drugačna. Ob Regentovi sodbi, da se an- tanta pri določanju meja ni niti najmanj ozirala na želje slovenskega ljudstva, 306 pa se človek hočeš nočeš mora spomniti usode slovenske Koroške po drugi svetovni vojni, ko je pri takem neupoštevanju slovenskih želja bila prizadeta tudi Sovjetska zveza, to je država, ki velja za socialistično državo. Glede časa, v katerem so meščanske stranke ustanovile narodni svet SHS, je sodba v »Pregledu« zaradi kondenziranosti formulirana tako, da ne more biti v celoti napačna, pa tudi ne pravilna. Seveda je razumljivo in nujno mi­ sliti, da so voditelji meščanskih strank pri svojih političnih akcijah upoštevali tudi razvoj v svetu, kolikor so ga poznali, in svoje akcije uskladili z njimi, zlasti še zato, ker voditelji meščanskih strank niso bili revolucionarji. Toda pri akciji za ustanovitev jugoslovanske države, kakor smo videli zgoraj, nikakor ni šlo samo za to, da bo Avstro-Ogrska poražena,, temveč je bilo neprimerno važnejše gledanje zahodnih sil, ali naj se poražena Avstro-Ogrska razbije, ali ne. Kajti zedinjenje jugoslovanskih narodov je bilo odvisno od razbitja, ne pa od poraza Avstro-Ogrske. ^ Primerjava med domačim razvojem, to je razvojem v jugoslovanskih de­ želah v Avstro-Ogrski, in tistim razvojem pri antantnih silah, ki se je nanašal na nastanek spoznanja, da bo treba dopustiti razbitje habsburške monarhije, kaže, da je razvoj v domačih deželah bil hitrejši. Bil je zasluga naraščajočega vrenja v ljudstvu in tistih, ki jim je majniška deklaracija bila minimum na­ rodnih zahtev. Iz njihovih vrst je nastal narodni svet v Ljubljani že 17. avgu­ sta 1918. Nastal je z namenom, da bi bil slovenski narod pripravljen na tisti zgodovinski trenutek, ko bo prevzel skupno s Hrvati in Srbi vse pravice in dolž­ nosti državne samostojnosti. (F. Šišič, Dokumenti o nastanku kraljevine SPIS. str. 158—159). Narodni svet je nastal, ko Wilson še ni izjavil, da ga avtonomistič- ne točke za avstro-ogrske narode ne zadovoljujejo več, ko solunska fronta še ni bila prebita, ofenziva se še niti začela ni, vendar pa so tedaj tudi v Avstro- Ogrski že krepko odmevale ideje oktobrske revolucije in je nrav te ideje že konec januarja 1918 po svoje izkoristil jugoslovanski klub v đ--irskem parla­ mentu za svoj memorandum konferenci v Brest-Litovsku. Še ceo narodni svet SHS v Zagrebu, ustanovljen 5/6. oktobra 1918. je nastal, preden je Wilson ozna­ nil, da je treba avstro-ogrskim narodom priznati vso pravico do samoodločbe (IS. 10. 1918). Dejanja voditeljev meščanskih strank niso bila sicer -revolucio­ narna, toda v celoti jim ni mogoče odrekati, da so vendarle bila pogumna. 3. Ni povsem jasno, kaj »Pregled« zavrača pri vodstvih socialnodemo- kratskih strank Slovenije in PIrvatske; ali to, da so pomagala pri tlačenju re­ volucionarnega vrenja množic, ali to, da so sodelovala z meščanskimi stranka­ mi, v narodnem svetu (str. 25). Glede prve točke je seveda obsojanje na mestu. Glede druge točke pa je treba reči, da samo sodelovanje ni bila napaka. Na­ paka je bila. da so se vodstva socialnodemokratskih strank pomeščanila in se predala »ministerializmii«. 4. Ni povsem točno, da so bile »proti ustanovitvi jugoslovanske državne skupnosti nasploh stare družbene in politične sile, kakršne so predstavljali ve­ leposestniki, duhovščina, bivša avstrijska birokracija, agenti kralja Nikole« itd. (str. 27). Vsaj v Sloveniji je te sile treba bolj razlikovati. Bivša avstrijska biro­ kracija je bila v glavnem nemška in od nje res ni bilo pričakovati, da se bo angažirala za jugoslovansko državo. Med veleposestniki so prevladovali Šušter- šičevi pristaši. Ti so bili proti jugoslovanski državi izven Avstro-Ogrske. Duhov­ ščina pa n i b i l a tako enotna. Manjši del je bil šušteršičijansko usmerjen, drugi, večinski, pa ni bil proti popolnoma samostojni jugoslovanski državi. Sprejel jo je in tudi pozneje ostal na njeni strani. Poglavje »Komunistična partija Jugoslavije v obdobju osvobodilne vojne in revolucije«, to je v obdobju, ko je bila Jugoslavija neposredno angažirana v drugi svetovni vojni, ima to posebnost, da pripada času, o katerem edino mo­ remo reči. da je o njem objavljenih že mnogo virov in razprav, tako da so te­ žave za njegov prikaz bile vsaj najmanjše v primerjavi z drugimi obdobji. Še več. Uporabnega gradiva je na razpolago že toliko, da »Pregled« v tem oziru ne more biti le prvi prikaz te dobe, temveč v resnici lahko večji povzetek iz že napisanih del o tej dobi. 20* 307 Prikaz dobe narodnoosvobodilnega boja se v določenem smislu ne razli­ kuje od prikaza drugih dob, to je v toliko, kolikor je posvečen Komunistični partiji Jugoslavije kot najpomembnejši subjektivni sili tedanjega jugoslovan­ skega razvoja. V tem oziru je bil narodnoosvobodilni boj nadaljevanje predvoj­ ne partijske politike in politike progresivnih sil v Jugoslaviji. Vendar se tezisce prikaza nekako premakne na tiste zadeve, v katerih se je posebej izraza! vpliv partije v tej dobi, na vojsko, v razvoj ljudske oblasti itd. Dosti manj ah me so obdelani ožji partijski problemi. Prikazano je partijsko gledanje do posa­ meznih problemov, npr. do oboroženega boja, do ideje bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, do nastajanja in zginjanja osvobojenih ozemelj, do partizanske taktike, do okupatorjev kot glavnih sovražnikov jugoslovanskih narodov itd. Mnogo manj pa je v prikazu govorjeno o metodi partijskega delo­ vanja in uresničevanja načel, ki jih je partija zagovarjala, čeprav nudi »Pre­ gled« tudi take primere. Tako govori npr. o razbijanju vpliva vodstva HSS na kmečke množice, o razkrivanju njihove lojalnosti okupatorju in Pavelićii (str. 165. 266). Takih primerov bi vsekakor moralo biti več. Namesto tega so avtorji govorili več o dogodkih, toda spregledali, da dogodki nekako niso metoda, tem- opaziti razdaljo med konkretnim dogodkom in njegovim prikazovanjem. V takih stavkih je delovanje partije mogoče slutiti, ni ga pa mogoče čutiti. Slovenskim bravcem »Pregleda« bo nedvomno udarilo v oči, da slovenski prevod uporablja besedi osvobodilna fronta v dvojnem smislu: kot narodno­ osvobodilno gibanje za kraje izven slovenskega ozemlja ih za slovensko orga­ nizacijo Osvobodilno fronto. V prvem primeru sta besedi pisani z malo za­ četnico, v drugem pa z veliko. V srbohrvatskem originalu stojita v prvem pri­ meru besedi oslobodilački front, v drugem pa kar slovensko ime Osvobodilna fronta. V srbohrvatskem primeru zaradi takega uporabljanja besed, ne nasta­ nejo nobene težave, ker se na ta način izražata dva pojma. Oslobodilački front označuje take in take razmere na srbohrvatskem jezikovnem območju, Osvobodilna fronta pa tako in tako organizacijo v Sloveniji, čeprav je oslobo­ dilački front jezikovno pač isto kakor Osvobodilna fronta. Drugače je s to zadevo v slovenskem prevodu, ker je pač premalo oba pojma ločiti samo z veli­ ko ali malo začetnico. Pri Slovencih je spočetka Osvobodilna fronta sicer pomenila isto kakor oslobodilački front na ozemlju izven Slovenije. Prvič se je v tem smislu pojavil pojem Osvobodilna fronta v aprilskem partijskem letaku , 1941. Ko pa se je pojavila Osvobodilna fronta kot organizacija, ki je združevala vse Slovence, ki so podprli ali se udeleževali boja z okupatorji, se je pa prvi pojem nekako izgubil. Osvobodilna fronta je dobila čisto določeno mesto m pojem. Razlike med Osvobodilno fronto in »oslobodilačkim frontom« so bile predvsem v moči organizacije in sili notranje povezave med njenimi pripadniki, po čemer je Osvobodilna fronta postala specificum med osvobodilnimi giba- nči evropskih narodov. Kako to razliko primerno izraziti tudi v slovenskem prevodu, je vprašanje, ki ga bo treba razmisliti. Kako se je kazal specificum Osvobodilne fronte? Osvobodilna fronta ni bila samo bolj ali manj široko zbiranje pristašev za boj proti okupatorjem, temveč je stvarno bila močna, povsod pričujoča organizacija, ki je nastala na pobudo Komunistične partije Slovenije in jo. je ta partija tudi pozneje vedno usmerjala v njeni dejavnosti, toda je kot celota zbirala in organizirano vodila Slovence v boju proti okupatorju, pa ne samo proti okupatorju, vzporedno je prav tako pripravljala temelje za nov družbeni red na naši zemlji. Osvobodilna fronta se ni pokazala samo nà osvobojenem ozemlju, kadar je eksistiralo, tem- več je sredi med okupatorji ustvarila »državo v državi«, ki ni imela samo svo­ jih odborov, temveč je prav tako imela svojo vojsko (narodno zaščito), tiskar­ ne, bolnice, organizirano medsebojno pomoč, zajela moške in ženske, mladino in vse sloje slovenskega naroda. Na slovensko Osvobodilno fronto se ne morejo nanašati besede »Pregleda«, da se je dejavnost osvobodilne fronte (pisano z malo!) razvijala z mnogimi specifičnostmi in često v različnih političnih in 308 organizacijskih oblikah, ker je Osvobodilna fronta slovenskega naroda sama kot celota bila specificum v skupnem narodnoosvobodilnem boju jugoslovanskih narodov. Toda ta specificum, ki je bil rezultat posebnih pogojev tedanjega časa, je v »Pregledu«.slabo prikazan, dasi bi bilo .koristno in poučno, da bi mu »Pre­ gled« posvetil več pozornosti. Daleč sem od tega, da bi napravil kake zaključke iz dejstva, da je npr. posebej Sloveniji za dobo NOB posvečenih toliko vrst, da vse skupaj ne znesejo niti tri strani in pol. Toda kako je v teh vrstah prikazan razvoj Slovenije v dobi NOB, pa ni nekaj, kar bi smeli opustiti. Zelo dvomim, če je umestno tako prikazovanje razvoja, kakor ga Tazkriva »Pregled«, ko je dogajanje po republikah tako vključeno v celoto, da je videti le celoto, sestav­ nih delov pa tako rekoč nič ali pa zelo slabo. Mislim, da tak način ni v skladu s strukturo Komunistične partije Jugoslavije, še manj pa z dejstvom, da je v dobi NOB eksistirala Komunistična partija Slovenije in poleg nje še Komuni­ stična partija Hrvatske, nekaj časa pozneje pa tudi Komunistična partija Ma­ kedonije. Razvojne stopnje v republikah niso označene, celo zaslutiti jih je težko. Slutiti jih more le vešče oko človeka, ki to dobro pozna in jih pravza­ prav pozna od drugod. Spričo takega prikaza je povsem odprto, kaj je kateri del prispeval celoti. Še več. Deli, ki se npr. nanašajo na Slovenijo, so v sedanji obliki napisani in vključeni v celoto tako, da bi v primeru, če bi izpadli, celota ne izgubila ničesar. In vendar je razvoj v Sloveniji bil v mnogočem specifičen glede na razvoj pri ostalih jugoslovanskih narodih. Ta specifičnost je bila Osvobodilna fronta in vse kar je bilo z njo povezano. Ta specifičnost je v dobi NOB po pravici vzbujala občudovanje vseh, ki so že med vojno prišli od blizu pogledat ta razvoj. In kako se je vidno kazala pomembnost slovenskega razvoja? Zaradi Osvobodilne fronte je bil oboroženi boj v Sloveniji politično dobro pripravljen, linei je množično zaslombo, ki ni popustila tudi v času partizanskih neuspehov. Ce bi imela npr. oborožena akcija v Srbiji jeseni 1941 ali v Črni gori poleti 1941 vseskozi tako močno politično oporo, bi ne prišlo do takih kriz ali vsaj ne tako hudih, kakor je v obeh deželah prišlo. V Sloveniji po odhodu partizanov oziroma po padcu osvobodilnega ozemlja na istem ozemlju osvobodilno giba­ nje ni usahnilo, politične vezi niso prenehale. Organizacija fronte je slej ko prej ostala, ali se vsaj zelo hitro obnovila in z njo vse tisto, kar se je razvilo v Osvobodilni fronti. Na tem mestu nas morajo zanimati zlasti deli v »Pregledu«, ki se izrecno nanašajo na Slovenijo. Razen odstavkov, ki na straneh 266—268 obsegajo nekaj vec kot eno stran, so vsi drugi deli v prikazu zelo kratki, obsegajo komaj ne­ kaj vrstic, ali pa še manj. Iz njih samih ni mogoče sklepati, ali so rezultat avtorjevega dela, ali pa izdelani po kaki drugi predlogi. Vsekakor so pisani ta­ ko, da slovenskih specifičnosti ne upoštevajo dovolj. Če velja za nekatere do­ godke, potem velja za dogodke v Sloveniji, da so v »Pregledu« le nanizani, manjkajo pa analize njihovega pomena. Dotakniti se želim nekaj primerov, ki so v bistvu rezultat omenjenega načina pisanja v »Pregledu«. 1. »KPS se je borila proti pojavom omahovanja in neodločnosti v vrstah svojih zaveznikov ter idejnim in političnim razlikam, iz katerih so izvirali primeri sektaštva in nestrpnosti med posameznimi skupinami« (str. 267). Ne­ pravilno je posploševanje. Kamen spotike so namreč bili le »nagodetovci«. Druge skupine, o katerih bi se moglo reči, da so omahovale v odnosih do Osvo­ bodilne fronte, so bile le tiste, ki niso samo omahovale, temveč tudi omahnile, še preden so v Osvobodilno fronto sploh prišle. To so bile skupine »mlada JNS«, SDS in Gosarjeva skupina. Te skupine kot skupine niso nikoli prišle do stop­ nje zaveznikov ali bolje rečeno sodelavcev. 2. »Naslonjena piedvsem na delavski razred, zatem pa tudi na vedno širšo podporo drugih delovnih slojev, je p a r t i j a . . . v Ljubljani zgradila čvrsto organizacijo narodnoosvobodilnega gibanja« (str. 267). Stavek ni napisan v stilu razmer v Sloveniji, pa tudi ne v Ljubljani. Za partijo je še zlasti v Ljubljani bila edina in totalna opora Osvobodilna fronta kot celota. 309 3. »Zato razen nekih teženj v Sloveniji v nobenem delu dežele ni bilo izra­ zitejših naporov tistih s i l . . . da bi v njenem sklopu (to je v narodnoosvobo­ dilnem gibanju, op. F. Š.) ohranile in izgrajevale organizacije svojih strank« (str. 269). Znano je, da so v okviru Osvobodilne fronte ohranile svoje organiza­ cije samo ustanovne skupine, pa še med njimi skupina kulturnih delavcev kot skupina ni bila posebej organizirana. Ostali dve razen Komunistične partije sta imeli vsaka svojo organizacijo, ki sta jo po ustanovitvi Osvobodilne fronte res še nekaj časa izgrajevali, toda nobena od injih ni nikoli bila stranka in kot skupina tudi nobena ni imela takih ambicij. O gledanju '»Pregleda« na kontrarevolucionarne sile v Sloveniji bi bilo pripomniti, da bi morale biti precizneje formulirane. Zaradi kratkoće besedila taka nenatančnost kaj lahko preide tudi v nepravilnost ali pa vzbuja dvome. V letu 1941 je akcija klerikalnih in liberalnih nasprotnikov slovenskega partizanstva imela še izključno politični značaj (str. 253). Kvislinških sil, ki bi sodelovale, v operacijah proti partizanom, v Sloveniji leta 194-1 še ni bilo (str. 252). Partizanskim silam so hude udarce zadale v letu 194-1 le nemške oboro­ žene sile. italijanske pa v tem letu še ne, vsaj ne takih, da bi jih mogli ozna­ čiti kot hude udarce (str. 254). Tudi o kakih represalijah za razliko od nemških pri italijanskih okupatorjih v tem letu še ne moremo posebej govorih. Pri re­ presalijah mislim na ukrepe, ki jih je okupator izvrševal izven vojnih opera­ cij ali izven običajnega vojskovanja. Pač pa so se italijanski okupatorji na take represalije v tem letu že pripravljali (str. 268). Reakcionarne sile klerikalne in liberalne stranke so ob koncu leta 1941 začele navezovati stike s štabom Draže Mihailovića in z jugoslovansko begunsko vlado (str. 268). Po mojem je bilo za slovenske kontrarevolucionarje važnejše od navezovanja stikov z Dra­ žo _ ti so bili po vrhu še starejši, ing. Nagode jih je navezal že poleti 1941 — važno predvsem vidno opredeljevanje za Dražo Mihailovića. S tem so namreč kontrarevolucionarji jasno in odkrito povedali slovenskemu ljudstvu, da odkla­ njajo Osvobodilno fronto, njene cilje in njene metode. Vsekakor je zanimivo, da je imela tudi kontrarevolucija v Sloveniji svoje posebnosti. Liberalni del slovenske kontrarevolucije ie našel prek ing. Nagodeta neposredni' stik z Dražo Mihailovičem. klerikalni del pa šele prek stikov s svojimi zastopniki v begun- nik vladi v Londonu, s katerimi so bili predvsem tesno, povezani. Pravih Mihai- lovičevih četnikov v Sloveniji ni bilo. Oboroženi plavogardisti. to je oddelek liberalnih kontrarevoluciona.rjev, so se včasih le izdajali za četnike, klerikalni belogardisti pa še to ne. čeprav so se imeli za del Mihailovićeve »jugoslovanske vojske v domovini« (str. 292). Slovenska kontrarevolucija ie hodila v mnogočem svoja pota. Draža Mihailovića je priznavala predvsem toliko. коНкот je veljal kot idol buržoazne Jugoslavije, ki naj se po vojni obnovi. Zelo dvomim, če je pravilno reči. da je bil v Sloveniji zaustavljen »proces krepitve bele garde . .. takoj po veliki italijanski ofenzivi« (str. 293). Za celotni proces narodnoosvo­ bodilnega gibanja ni bila važna toliko »krepitev« bele garde, ker je ta bila lahko različna, temveč je bila važnejša njena eksistenca. Ta pa je bila trajna ali vsaj dolgotrajna, če upoštevamo vse njene spremembe. Italijanski okupa­ torji so ji med »roško« ofenzivo pomagali na noge, potem pa je v vseli'mogo- čih podobah vzdržala do zadnjih dni vojne. Zato je nepravilno reči, da so sile slovenske buržoazije doživele leta 1943 popoln poraz. Pri tem so mišljene se­ veda belogardistične enote, prav tako pa tudi poskusi formiranja oboroženih enot plave garde (str. 310—311). Še celo udarci, ki so jih doživeli plavogardisti (Grčarice!) in belogardisti (Turjak!) ob in po kapitulaciji Italije in ki so bih resnično hudi porazi, niso bili popolni porazi slovenske buržoazije. Sile slo­ venske kontrarevolucije so se kaj hitro obnovile in pod" nemškim ščitom zopet stopile v bòj proti narodnoosvobodilni vojski, dokler niso tik pred koncem vojne pobegnile iz domovine s svojimi nemškimi zaščitniki vred. Nekaj besed o vlogi iluzij o skorajšnjem koncu vojne, ki se jih »Pregled« neposredno ali posredno dotika na več mestih. Te iluzije so. se vzbudile, ko je izbruhnila vojna med Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Mnogi ljudje so tedaj pri­ čakovali hitrega zloma fašizma. Ta vera v hitri konec vojne je zaradi nemške­ ga prodiranja v Sovjetsko zvezo utrpela sicer škodo, toda ko je nemška ofen- 310 živa pred Moskvo zastala, se je znova okrepila. Pri jugoslovanskih narodih je ia vera igrala pomembno vlogo v razvoju partizanstva, pa tudi kontrarevolu­ cije Nepravilno ali vsaj neprecizno se mi zdi pisanje »Pregleda«, da se je parti­ ja borila proti iluzijam o skorajšnjem koncu vojne, ki so pod vplivom prepri­ čanja v hitro zmago Sovjetske zveze zajele množice borcev m ljudstva (str. ^7«). Glede konkretnega položaja v zahodni Srbiji ob koncu 1941 je bilo seveda na­ ravno, da je vrhovni štab izdal navodila, da se partizanske sile pripravijo na dolgotrajno vojno in na oboroženi boj v bližnji zimi. Toda ah bodo tudi ta na­ vodila dolgotrajna in dolgotrajnost celo smiselna, je bilo vprašanje. Nasprotniki narodnoosvobodilnega gibanja so namreč vso svojo taktiko m strategijo zgradili na predpostavki, da bo vojna dolgotrajna. Zato so bili za odlašanje boja z oku­ patorjem, za čakanje na ugodnejši čas in za pričakovanje rešitve od zunaj. Za mnoge ljudi, ki niso bili sicer na strani kontrarevolucije, toda so jim nemški uspehi na vzhodu zastirali, perspektivo, so bila taka stališča sprejemava. K argumentom zanje so prišle še okupatorske represalije nasproti borcem za svobodo, začasni uspehi okupatorjev proti partizanom itd. Mnogi ljudje, ki sicer niso bili na stra-ni revolucije, so zato začeli omahovati in se predajati pasiviza- ciji (str. 257 in 288). Iluzije v skorajšnji konec vojne so bile v takem položaju potrebna nujnost. Imele so svoj pomen za mobilizacijo borcev, bile so sred : stvo za boj proti kontrarevoluciji. Pri teni pa ne smemo misliti, da bi vodilni ljudje v vodstvu narodnoosvobodilnega gibanja res mislili, da bo vojne kmalu konec. Oni so računali na dolgotrajno vojno. Toda iluzije o skorajšnjem koncu vojne so bile psihološka nujnost, da so ljudje mogli vzdržati trpljenje in gorje vojne. Kdor je bil v partizanih, more vedeti, da se je partija borila proti troše­ nju vesti, da bo vojna dolga. Mogoče se ni tako borila povsod, toda v Sloveniji . se je, ker se je zavedala, da vesti o dolgi vojni pri borcih lahko vzbujajo pesi­ mistična gledanja in zmanjšujejo njihovo udarno moč. Boj proti iluzijam-je prenehal, ko se je vojna prevesila in sta njen konec in zmaga bila na vidiku. Ta­ krat pa je prišel čas. da se je partija resnično borila proti iluzijam prehitrega konca vojne, ker so take iluzije mogle vzbujati lahkomiselnost pri borcih, pre­ veliko zaupanje v samega sebe in jim s tem povzročiti nepotrebne udarce. Partija se torej v resnici ni borila proti iluzijam o hitrem koncu vojne. Tak boj je bil stvar kontrarevolucije. Pač pa se je partija borila proti iluzi­ jam, ki so nastale kot rezultat »odlašanja« boja. Primer takega boja je pokazal Boris Kidrič v članku »Pomen slovenskega partizanstva« (SPor, jJonatis, str. 144M45). Tam je »kavarniškim politikantom«, ki so bili proti partizanom, svojo vojsko pa so pripravljali le na papirju, odkrito povedal, da so njihove teorije jalove. Zapisal je: »Kje neki boš mogel prevzeti oblast s »četami« — seštetimi na papirju? Prvič je vprašanje, če boš te čete kdaj zares imel, drugič pa je vprašanje, kako se bodo obnesle. Oblast bodo mogle prevzeti zgolj tiste čete, ki bodo ojeklenele in se izvežbale v borbi proti okupatorjem! Če hočemo osvo­ boditi in združiti vse Slovence, če hočemo zasesti vse slovensko ozemlje — m vse to storiti, je naša sveta narodna dolžnost — tedaj moramo že danes pose­ jati vse slovensko ozemlje s slovenskimi partizani.« Tako se- je Boris Kidrič boril proti tistim iluzijam, ki so bile resnično napačne, ki pa so bile iluzije kontrarevolucionarjev^ v„Sloveniji. Se nekaj besed o pojmu »na vasi« kot prevodu srbohrvatskega »na selu«. Prevod je napravljen po črki, ne pa po pojmu ali smislu. V slovenskem jeziku se besedi uporabljata samo v določenem pomenu. Npr. Fantje na vasi pojo, otroci se igrajo na-vasi itd. V primeri »Pregleda« se besedi »na selu« ne mo­ reta prevajati z besedama »na vasi«. Pojma si v tem primeru nista skladna. Hrvatskemu pojmu »na selu« ustreza slovenski »na deželi«, »na podeželju«. V primeru »Pregleda«, ko gre za posebno razmerje med mestom in deželo, bi ne bilo napačno, če bi v slovenščini včasih rekli »med kmeti«. Po nasprotju, ki je izraženo v besedah »u gradu — na selu«, gre namreč tudi za razliko v socialni strukturi. V mestu (gradu) so meščani, pa tudi industrija in industrij- ski delavci, na deželi (na selu) pa so kmetje. Toda v Sloveniji med obema voj­ nama to razmerje ni več striktno veljalo. Industrije je bilo precej tudi na deželi. Poleg njih so pa sočasno živeli tudi še kmetje kot prvotna homogena ' 311 plast prebivavstva na deželi. V knjigi, kakor je »Pregled«, bi morda bilo dobro upoštevati spremenjene razmere na slovenskem podeželju, tako da bi besedi >Da selu« prevajali bolj po zvezi, ki kaže na določen smisel (na deželi, na pode­ želju, med kmeti). Ob koncu bi rad poudaril, da je bilo v »Pregledu zgodovine Zveze komu­ nistov Jugoslavije« opravljeno veliko delo, čeprav ima samo skromen naslov »Pregled...«. Ne glede na slabosti, ki jih v »Pregledu« morejo opaziti bravci, ti take, drugi drugačne, je »Pregled« mnogo več kakor temelj, na katerem bo mogoče začeto delo nadaljevati. Prikazi in trditve v »Pregledu« še niso oprti na običajni znanstveni aparat; viri, iz katerih so avtorji »Pregleda« jemali svoje temeljne kamne, niso navedeni; literatura, ki jim je osvetljevala določene probleme, ni našteta. Po njihovem lastnem priznanju je še mnogo stvari, ki niso niti dognane niti jasne. Morda smo še vsi preveč soudeleženi na razvoju, ki ga »Pregled« prikazuje, da bi mogli na vso to dobo pogledati mirno in neprizadeto, da bi mogli pravilno oceniti in ločiti senčne strani od sončnih. Čeprav je tako, bo vendar na postavljenem temelju mogoče zidati naprej. In to je nedvomno veliko. F. Skerl Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski Štajerski, Založba »Obzorja« Maribor 1965. Muzej narodne "osvoboditve Maribor, Muzej revolucije Celje in založba »Obzorja« v Mariboru so nas za dvajsetletnico osvoboditve prijetno presenetili. Avgusta 1965. leta so izdali zajeten, lep in bogato opremljen zbornik »Poslo­ vilna pisma za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski Štajerski«. Da so poslovilna pisma borcev za svobodo, ki so jih ubili okupatorji ali njihovi pomagači, najbolj pretresljivi dokumenti našega boja, so se zavedali tudi tisti, ki so takšna pisma objavljali v časopisih ali pa v posebnih publika­ cijah. Nekaj pisem je bilo tako objavljenih v časopisih in revijah ob proslavah pomembnejših dogodkov iz naše ljudske revolucije. Več jih vsebuje zbirka »Pisma na smrt obsojenih — Pisma osudjenih na smrt«, ki jo je zbral in uredil Franček Saje (Ljubljana 1958, druga izdaja Ljubljana 1959). »Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski Štajerski« pa je doslej najobsež­ nejša zbirka poslovilnih pisem slovenskih ljudi, ubitih v boju za našo narodno m socialno osvoboditev v letih 1941—1945. , - -, . 'Zbirka »Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski Štajerski« je nastala po načrtnem in prizadevnem iskanju muzejskega gradiva in sodelovanju dveh najpomembnejših in najbogatejših muzejev naše revolucije na Štajerskem, to je Muzeja narodne osvoboditve v Mariboru in Muzeja revo­ lucije v Celju. Pisma ubitih talcev so še med samim narodnoosvobodilnim bo­ jem zbirali okrožni referenti za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev, po osvoboditvi pa ustrezni muzeji na svojih območjih. Oba nave­ dena muzeja se odlikujeta s tem, da sta se v poslednjih letih, ko sta v pripra­ vah na razstavo »V spomin talcem« ugotovila, da svojci ustreljenih talcev še hranijo mnogo poslovilnih pisem, tega dela lotila načrtno in za vse območje nekdaj okupirane slovenske Štajerske. S pomočjo drugih sorodnih muzejev, organizacij Zveze združenj borcev NOV in tudi posameznikov sta poizvedovala za pismi pri vseh sorodnikih talcev in jih uspela zbrati več kot sto, to pomeni več kot pa jih je bilo zbranih dotlej. Uredniški odbor, ki sta ga vodila glavna urednika Milan Zevart in Stane Terčak in ki so ga poleg njiju sestavljali še strokovni sodelavci obeh muzejev (Mirko Fajdiga, Cveto Pelko, Lojze Penič in Zdenka Rogl), je sklenil, da ne bo objavil vseh pisem, ki so jih napisali talci z okupirane slovenske Štajerske, temveč le poslovilna pisma tistih talcev, ki jih je okupator usmrtil na okupira­ nem slovenskem Štajerskem. Torej ni objavil tudi poslovilnih pisem tistih Slo­ vencev s slovenske Štajerske, ki so jih nacisti usmrtili zunaj tega ozemlja, ker jih namerava objaviti v posebni publikaciji. Tudi to publikacijo pričakujemo 512 z velikim zanimanjem, saj bo prikazala, do kod vse sta segli osvobodilna misel in dejanje slovenskega človeka. . . . . . , Zbornik »Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupiram slovenski Štajerski« sestavljajo trije deli:-uvodni besedi Milana Ževarta (str 7—21) sledi 194 poslovilnih pisem (str. 25—650) in na koncu sta imensko kazalo talcev (str 651—665) ter imensko kazalo avtorjev poslovilnih pisem (str. 666—667). Milan Zevart je v uvodni besedi opisal, kako so zbrrali pisma, metode, k. so jih vodile pri objavljanju pisem in kratko zgodovino nacističnih ubijanj talcev na slovenskem Štajerskem. , Uredniški odbor se je pri objavi poslednjih pisem talcev postavil na sta­ lišče da jih objavi po izvirnikih ali verodostojnih prepisih brez poseganja v tekst, tako kakor so jih napisali talci pred smrtjo. Tega načela se je držal tako rigorozno, da je opustil vsake, tudi še tako majhne slovnične posege v besedilo pisem. Menil je, da bi pravopisna priredba pisem »osiromašila posled­ nje poslovilne besede talcev, ki so bili različnih poklicev m so izhajali iz raz­ ličnih narečnih območij«. Tega načela se na primer m držal b rancek baje v svoji zbirki »Pisma na smrt obsojenih«. Navedel bom nekaj primerov. * Odlomka iz pisma Adolfa Murka: Izvirnik ali »Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih« »Moje stvari, katere imam pri Gačar- jevih, oblačilo, smuči in druge stvari spravite domov in imejte, ter dajte bratom, ki bodo uživali življenje.« »Vi si niti ne morate misliti, kako sem jaz rad imel, saj si lahko mislite da nisem Vam nikdar nič nazaj govoril ali z Vami prepiral.« »Pisma na smrt obsojenih« »Moje stvari, katere imam pri Gačaf- jeviti, oblačilo, smuči in druge stvari, spravite domov in imejte ter dajte bratoma, ko bodo uživali življenje.« »Vi si niti ne morete • misliti, kako sem jaz rad imel Vas, saj si lahko mislite, da nisem Vam nič odgovarjal ali se z Vami prepiral.« Iz nadaljnjega besedila je razvidno, da je imel Murko še tri ali štiri brate in je torej Saje nepravilno zreduciral izraz »bratom« v »bratoma«. Izraz »nazaj govoriti«,, ki ga zelo pogosto uporabljajo v severovzhodnem delu Slovenije, ne pomeni »odgovarjati«, temveč »ugovarjati«, »oporekati »ki« ne bi bilo treba nadomestiti s .časovnim Tudi oziralnega zaimka veznikom »ko«. Odlomek iz pisma Sava Kladnika: Izvirnik al i ' »Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih« »Ljubi moji: dobri atek, zlata najbolj­ ša mamica, uboga Inkica in draga, moja edina Slavica! Prejmite posled­ nje vrstice od svojega nesrečnega fan­ ta. Oprostite mi, ljubi moji, če sem vam v življenju kaj zalega storil, če sem kaj narobe storil, toda če bi mi videli v srce bi videli, da, sem vas vedno neizmerno ljubil.« Iz nadaljnje vsebine pisma je razvidno, da Slavica ni hčerka edinka, tem­ več žena. Ne vem, zakaj je Saje izraz »edina« spremenil v »edinka«, a potem naprej trikrat pustil izraz »edina«. Iz pisma je tudi razvidno, da je Inkica sestra. Toda Saje je stavek: »Ti veš, da Te je Tvoj brat Savo rad imel...« spremenil v: »Ti veš, da Te je Tvoj Savo rad imel . . .« »Pisma na smrt obsojenih« »Ljubi moji, dobri atek, zlata, naj­ boljša mama, uboga Inkica in draga moja edinka Slavica! Prejmite posled­ nje vrstice od svojega nesrečnega fan­ ta, oprostite mi, ljubi moji, če sem Vam v življenju- kaj zalega storil, toda če bi mi videli v srce, bi videli, da sem Vas neizmerno ljubil.« 313 Odlomek iz pisma Avgusta Majeriča: Izvirnik ali »Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih« »Pisma na smrt obsojenih« »Ljuba moja žena in otroki«. . . »Ljuba žena in otroci!«'... Če boš brala na plakatih ali ako ti Če boš brala na plakatih, ali ko Ti pe- veš zavrnejo te boš vedla da me ni rilo zavrnejo. Ti boš vedela, da me ni več. Te pač prodavli mojo obleko in več. Ti pač prodaj mojo obleko in čev- šuhe in glej kak vas boš preživela.« Ije in glej, kako vaš boš preživela!« Izraz »te«, ki ga v severovzhodni Sloveniji uporabljajo namesto »tedaj«, je Saje napačno zamenjal z osebnim zaimkom »ti«. To dokazuje, da se ni poglo­ bil v jezikovne posebnosti območij, s katerih so bili avtorji pisem, ki jih je ob­ javil. Podobnih primerov bi lahko naštel še več. Uredniški odbor se je torej zavedal nevarnosti jezikovnega popravljanja pisem in jih pustil takšna kot so ter je posamezna mesta pojasnilv opombah. Menim, da bi takšnih opomb moralo biti več. V enem primeru je moral ured­ niški odbor v opombi »prevesti« celo pismo (Franc Kovačič), saj bi ga samo v izvirniku ne razumeli. Prevedel je tudi pisma, ki so jih talci napisali v nem­ škem jeziku, a je v opombah objavil tudi nemški original. Uredniški odbor si je tudi prizadeval, da poslovilna pisma objavi čimbolj neokrnjena. Od 194 objavljenih pisem je izpustil- le v 10 pismih nekaj stavkov, za katere je menil, »da bi, iz osebnih in drugih razlogov njihova objava ne bila primerna«. Največkrat gre za tiste dele pisem, v katerih talci neposredno ka­ žejo na povzročitelje njihove aretacije. Ker v nekaterih pismih gre samo za na­ vajanje človeka, ki je talca vključil v narodnoosvobodilni boj, in ne za kakšne­ ga izdajalca, bi lahko uredniški odbor tudi takšna mesta pustil v pismih, se­ veda z ustrezno opombo. Vendar so v nekaterih primerih svojci talcev, ko so dali pisma uredniškemu odboru, da jih objavi, zahtevali, da izpusti problema­ tična mesta. Tej zahtevi je uredniški odbor, ki si je prizadeval, da bi objavil v s a z b r a n a poslovilna pisma in da ne bi nastal samo izbor poslovilnih pi­ sem, tudi ugodil in izpuščena mesta označil s tremi pikami ter v opombi na­ vedel, koliko stavkov je izpustil. V nekaterih primerih bi objava kritičnega de­ la pisma zahtevala tudi izčrpno opombo, ki pa je zaradi pomanjkanja virov (arhivskega gradiva ni, oseba, ki jo omenjajo, ne živi več, nepojasnjen del pisma pa bi lahko škodoval ugledu njenilr sorodnikov) ni mogoče napraviti. Načela, da bi pisma objavili neokrnjena, doslej drugi uredniki niso upo­ števali. Iz pisem so izpuščali ne samo besede in stavke, temveč tudi cele od­ stavke, vsak po svoji volji in okusu. Franček Saje je v že omenjeni zbirki pisem na smrt obsojenih izpustil skoraj vsa tista mesta, ki izražajo versko prepričanje njihovih piscev. Naj navedem nekaj primerov. Pismo Ivana Acmana Izvirnik ali »Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih« »Pisma na smrt obsojenih« »V celici 20. junija 1942. - »V celici, 20. junija 1942. Ljuba žena, otroci, sestre, brat in dr.! Ljuba žena, otroci, sestra, brat in dru- Težko so me obremenili tako, da po gü sedanjih zakonih ni izgleda, da bi se še Težko so me obremenili, tako da po kdaj videla^ Zaupam pa trdno v Boga sedanjih zakonih ne izgleda/da bi se in Marijo. Če mi je usojeno umreti ne še kdaj videla . . . Če mi je usojeno . jadikuj. Bog že ve, zakaj nam to trp- umreti, ne j a d i k u i . . : Jaz sem nasmrt ljenje pošilja. Jaz sem na smrt pri- pripravljen. Prosim še Tebe, odptisti 5 U . pravljen. Prosim še le Tebe odpusti svojemu možu, če Te je kdaj žalil. Enako prosim odpuščanja sestri in brata. Molite za blagor moje duše če zveste, 'da je ločena od tega posvetnega mojega telesa. Tolaži me zavest, da jaz nisem kriv nobenemu drugemu njego­ ve krute usode in pa da sem kot veš nedavno prejel sv. zakramente. Moja želja je, da postane Ivanček go­ spodar četudi vem, da bosta še oba preganjana. Odpustita torej svojemu očetu, ki je kot zavedni Slovenec bra­ nil pravice svojega naroda in s tem Vaju spravil v tako kruto usodo. Jaz Vas vse iz srca ljubim in nikogar ne sovražim. Oče odpusti jim . . . ! Bodita potolažena. Bog z V a m i . . . svojemu možu, če Te je kdaj žalil. Enako orosim odpuščanja sestro in brata .. . Tolaži me zavest, da jaz ni­ sem kriv nobenemu drugemu njegove usode. . . Moja želja je, da postane Ivanček go­ spodar, .četudi vem, da bosta oba preganjana. Odpustita torej svojemu očetu, ki je kot zaveden Slovenec bra­ nil pravice svojega naroda in s tem Vaju spravil v tako kruto usodo. Jaz Vas iz srca ljubim in nikogar ne sovražim . . . Bodita potolažena . . . Pozdrav od očeta, moža in brata Janeza Pozdrav od očeta moža brata Janeza V pismu Dušana Finžgarja je Saje izpustil stavek: »a vendar sem živel pošteno življenje.« V pismu Slavka Karata je izpustil nekaj stavkov, ki pa ni­ so religiozne vsebine. Iz pisem Avgusta Majeriča. Fanike Pokleka in Marije Co­ ricar je izpustil po en stavek itd. Iz pisma Antona Terzana je izpustil stavek: »Prosim vas dragi otroci bodite pridni in mislite na to, da boste tudi vi morali umreti, da boste torej vredni večnega življenja.« Medtem ko je izpuščena mesta navadno zaznamoval s tremi pikami, pa pri tem vendarle ni bil dosleden. Tako je v pismu Franca Premrla izpustil sta­ vek, ne da bi izpustitev kakorkoli zaznamoval. Tudi v pismu Janka Ramšaka je izpustil stavek. Enako v pismu Metoda Špindlerja. V p.ismu Matije Veselka je izpusti] datum, več kot pet vrst imen, ki jih Veselko poslednjič pozdravlja in izpustil je tudi podpis: »Vaš Matija nikdar več«, ne da bi izpust posebej označil. Tudi v pismu Srečka Kocjana je izpustil datum. V pismu Sava Klad- nika je izpustil kar dva odstavka in še dva stavka ter izpuščenih mest ni pose­ bej zaznamoval. Itd. Kot že rečeno, je.Saje izpušča! predvsem mesta z religiozno vsebino, ven­ dar tudi pri tem ni bil dosleden. Tako je na primer v pismu Jožeta Letonje. takšna mesta pustil. Od skupno 32 s slovenske Štajerske objavljenih pisem je Saje izpustil po en ali več stavkov kar v 14 pismih in le osem pisem je objavil neokrnjenih. Treba je še poudariti, da je poslovilna pisma talcev za objavo iz­ bral po svojem preudarku in lahko izločal tista, ki so se mu v celoti zdela neprimerna za objavo. Menim, da se je uredniški odbor zbornika »Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski Štajerski« pravilno odločil, da objavi pisma kar se da v celoti, tudi z mesti, ki izražajo versko prepričanje niihovih piscev. V tem, da so bili med talci verni ljudje, se kaže veličina Osvobodilne fronte, ki je v boj za svoje velike cilje, to je za osvoboditev in združitev slovenskega naroda, vključila tudi večino vernega ljudstva. Dejstvo, da so v večini prime­ rov v isti vrsti pred okupatorjevimi puškami stali komunisti, katoličani, svobo- domisleci itd., kaže širino narodnoosvobodilnega gibanja, takšno širino kot je danes marsikdo, zlasti človek iz tujine, ne razume. Milan Zevart je v uvodni besedi na kratko obdelal zgodovino naci­ stičnih ubijanj talcev na slovenskem Štajerskem'. To je storil na temelju litera­ ture, ki jo navaja, in lastnih dognanj. Literatura, ki jo navaja, se s tem vpra­ šanjem ne ukvarja neposredno, temveč le obrobno, še največ v zvezi z vpra­ šanjem okupatorjevega nasilja. Zato je Ževartovo razpravljanje, ki temelji 315 na studiju vsega dostopnega arhivskega gradiva in analizi lepakov o usmrtitvi talcev, tehten prispevek k zgodovini naše narodnoosvobodilne borbe. Predvsem ga je zanimalo, koliko talcev je okupator ustrelil v posameznih letih in kje jih je ustrelil. Podatek, da jih je bilo največ ustreljenih v letu 1942 in sicer kar 866 od skupno 1590 v-času okupacije na slovenskem Štajerskem usmrćenih tal­ cev, je zanimiv tudi zato, ker je tudi na Gorenjskem okupator-v letu 1942 ubil največ talcev, čeprav so nacisti ubijali neusmiljeno od začetka do konca svoje okupacije v Sloveniji. Med talci, ustreljenimi na slovenskem Štajerskem, je bilo največ Slovencev in največ delavcev in kmetov, streljali pa So tudi ljudi drugih narodnosti in poklicev. Streljali so tudi ljudi, ne da bi njihova imena objavili na posebnih razglasih, vendar kaže, da vsaj v prvih dveh letih ni bilo večjega števila neobjavljenih usmrtitev. Zevart je tudi ugotavljal, kdo je po­ litične osumljence določal za usmrtitev. Posamezni referenti tajne državne po­ licije so pò zaslišanjih osumljencev predlagali kazen in če so predlagali usmr­ titev, je o njej odločil dokončno osebno komandant varnostne policije in var­ nostne službe za Spodnjo Štajersko, šef civilne uprave pa si je pri držal pravico do spremenitve kazni ali do pomilostitve: te pravice se je nekajkrat — pri­ mer Jožeta Novaka iz Makol omenja tudi Ževart •— tudi poslu žil., Zevart pravi, da je po odhodu Otta Lurkerja in ko je postal vodja »operativnega štaba za uničevanje band« bil Rösener tisti, ki je dokončno odločal o usmrtitvi. Menim, da je po Lurkerjevem odhodu še novi komandant Josef Vogt odločal o tem in sele po njegovem odhodu dokončno Rösener. Zal se Zevart — verjetno zaradi pomanjkanja gradiva — ni poglobil v vprašanja: zakaj je Rösener že od pomladi 1942. leta podpisoval razglase o usmrtitvi talcev, če tedaj še ni odlo­ čal o njihovih usmrtitvah, zakaj je začel-razglase na Gorenjskem podpisovati prej (vsaj od 3.1. 1942) kakor pa na Štajerskem (šele od 3. 6. 1942), do tedaj sta jih namreč podpisovala šefa civilne uprave vsak v svoji pokrajini. Zevart na­ dalje ugotavlja, da je kljub temu, da so nacisti za vzrok za usmrtitev političnih jetnikov navajali kršitev dveh odredb šefa civilne-uprave (z dne 17. 5. in 16. 8 , 1 9 * 1 ) i . v s e k a k o r najmočnejši element sistema talstva razviden iz nacističnih obrazložitev skupinskih usmrtitev političnih jetnikov. Nacisti so namreč sku­ pinske usmrtitve neposredno ali posredno kvalificirali kot povračilne ukrepe, kot maščevalne akcije. Našteje vse mogoče primere navajanja na razglasih in pravi, da je pri vseh razglasih o streljanju po 24. oziroma 25. avgustu 1941 iz utemeljitev razvidna zveza med partizanskimi akcijami oziroma nemškimi izgu­ bami in skupinskimi usmrtitvami političnih jetnikov z izjemo razglasa o strelja­ nju z dne 23. septembra 1941. Naj ga dopolnim: za to streljanje res ni navedena takšna zveza na razglasu, vendar je v seznamu akcij varnostne policije, ki ga je sel nemške varnostne policije in varnostne službe Reinhard Heydrich priložil svojemu poročilu zunanjemu- ministru Joachimu von Ribbentropu dne 7. no­ vembra 1941. leta, navedeno: »23. 9. 1941 — V Mariboru so za represalijo za napad na Klopni vrh na Pohorju ustrelili 10 komunističnih zločincev.« (Glej: Tone ferenc. Stiri Heydrichova poročila o sabotažnih, diverzantskih in partizanskih akcijah v letu 1941, Časopis za zgodovino in narodopisje, I, 1965 — izšel 1966 leta, str. 11). Pri tem napadu Pohorske čete 17. sept. 1941 je imela nemška vojska enega mrtvega ш dva ranjena, od katerih je eden (oficir) drugi dan podlegel ranam, torej so ustrelih za vsakega padlega vojaka 5 talcev. Zevart je natančno primerjal število usmrćenih talcev in število padlih nacistov, ki jih navajajo-, razglasi, da bi ugotovil ključ, po katerem so določali število talcev za vsakega padlega nacista. Ugotovil je, da je razmerje zelo različno in sicer 1 : 10, 1:7, i :20 itd. ter celo 1 : 100 in da so streljali talce tudi zaradi partizanskih akcij, ko nacisti niso imeli žrtev. Zaključuje, da so se nacisti na slovenskem Štajer­ skem v boju proti osvobodilnemu gibanju slovenskega naroda posluževali ele­ mentov sistema talstva in da se ti elementi prepletajo z dejstvom, da so nacisti ubijali tiste ljudi, ki so bili vključeni v osvobodilno gibanje ali so ga podpirali in so padah v roke Nemcem in včasih je zadoščalo, da je gestapo odkril le kako malenkost. Ko Zevart na strani 11 omenja primer Jožeta Novaka iz Makol, čigar smrt so nacisti že razglasili na lepaku, a je ostal živ, ker ga je v poslednjem tre- 316 iuitku .pomilostil šef civilne uprave, pravi: »To je edino znani in.• verjetno tudi zares edini primer, da nekdo oni bil ustreljen, čeprav je bilo njegovo inie že natisnjeno na razglasu.« Če ima Ževart pred očmi slovensko Štajersko, bo nje­ gova trditev verjetno držala. Toda za Gorenjsko sta znana vsaj dva primera, da so ljudje, katerih imena so bila že na razglasih o ustrelitvi talcev, ostali živi. Tako npr. Janez R.opret izpoveduje: »Po tem zaslišanju me niso odvedli nazaj v bunker, temveč v sobo išt. 12, kjer je vsak dan čakalo na ustrelitev 30 moških. Z njimi sem do 10. januarja 1943 štel nepopisno dolge dneve tudi jaz. Tedaj so Nemci razobesili plakate z obsodbo in imeni desetih obsojencev na smrt, med katerimi je bilo tudi moje ime . .. Potem so nas odpeljali vseh deset, toda ne še na ustrelitev, temveč v Celovec, kjer smo bili pet dni zaprti v ne­ kem bunkerju, od tam pa naravnost v Mauthausen.« (Janez Ropret: »Obsojen na smrt«. Borec 1966, str. 788—789.) Iz skupine 50 talcev, Katerih imena so aprila 1942 razglasili na lepaku o ustrelitvi talcev, pa je ostal živ Aleš Jelene. Bil je že v taborišču Dachau in ko so ga pripeljali v taborišče Mauthausen, so drugih 49 talcev, ki so jih bili tja pripeljali iz Begunj, že ustrelili (izjava Aleša Jelenca avtorju). Z usodo talcev je bila tesno povezana,usoda njihovih svojcev. Nacisti so jih aretirali in poslali v koncentracijska (pozneje preseljevalna) taborišča, otro­ ke pa v potujčevalne zavode »Lebensborn«. Zato je nadaljnje Zevartovo raz­ pravljanje posvečeno tudi temu vprašanju, vendar v glavnem povzema ugo­ tovitve Terčakove knjige »Ukradeni otroci«, upoštevajoč moje pripombe (Nekaj pripomb h knjigi »Ukradeni otroci«. Prispevki za zgodovino delavskega giba­ nja, 1963, št. 1—2, str. 181—192) in pred kratkim odkrite sezname v začetku av­ gusta 1942 v Celju zaprtih sorodnikov talcev. Ugotavlja tudi, da do danes še • ni bilo mogoče ugotoviti, koliko svojcev talcev je bilo aretiranih na slovenskem Štajerskem in koliko jih je 'bilo usmrćenih v koncentracijskih taboriščih. To moramo žal ugotavljati po dvajsetih letih po osvoboditvi in po .več splošnih, popisih žrtev in škode, povzročene po okupatorjih. Trdno sem prepričan, da bi to nalogo lahko izvedli, če bi se je lotili organizirano in sistematično in če tak­ šnega dela nekateri, ki imajo besedo in denar, ne bi podcenjevali. Ravno na­ tančna ugotovitev imen in naslovov ustreljenih talcev, obsežna kartoteka talcev, ki si jo je ustvaril Muzej narodne osvoboditve Maribor ob zbiranju poslovilnih pisem talcev, bi lahko služila kot pripravljalno delo in izhodišče za takšno ak­ cijo. Naj še povem, da tudi nimamo pregleda nad otroki, ki so bili v potujče- valnih zavodih »Lebensborn« in se niso vrnili. V že omenjeni recenziji Terčako­ ve knjige »Ukradeni otroci« sem opozoril na primer Viljema Goričana, ki sta ga posvojila Himmlerjev bratranec- Hermann Heyder in njegova žena Charlotte in ga prekrstila v Haymo Heinricha Heyderja. Otrok se po "vojni ni vrnil v do­ movino in ga v Nemčiji verjetno sploh ni nihče iskal, ker so starega očeta nacisti ustreliti v Celju, mater pa pokončali v Auschwitzu. Tudi uredniški odbor pozna nekaj imen otrok, ki se po osvoboditvi niso vrnili. Od razpravljanja o talcih in usodi njihovih svojcev preide Ževart na raz­ pravo o poslovilnih pismih. Najprej podrobneje razpravlja o tem, od katerih streljanj so se ohranila poslovilna pisma in od katerih se niso, ter pxide do za­ ključka, da so nacisti talcem dovoljevali pisati poslovilna pisma v času od septembra 1941 do 2. oktobra 1942 in da so tudi v tem, zlasti pa v drugem času poslali talci poslovilna pisma svojcem na nelegalen način in je seveda število takšnih pisem zelo majhno. Zal še ni mogoče trdno odgovoriti na vprašanje, zakaj so nacisti nekaj časa dovoljevali talcem pisati poslovilna pisma in zakaj so potem to prakso opustili. Ževart meni, da so to delali predvsem zato, da bi ta pisma zanesla med naše ljudi strah in obup in da so to opustili, ko so spoznali, da pisma niso takšna kot so si jih želeli. Verjetno zato tudi nekaterih pisem niso odposlali. Tudi na mnoga druga vprašanja za sedaj še ni mogoče trdno odgovoriti. Dostopni so le obrobni dokumenti, medtem ko arhivski fondi tistih ustanov, ki so neposredno odločale o usodi talcev in postopku pri njihovih usmrtitvah, niso ohranjeni ali dostopni. Mislim predvsem na registrature držav­ nega glavnega varnostnega urada (RSHA), komandanta varnostne policije in varnostne službe za Spodnjo Štajersko in njegovih izpostav (kaže, da je ohra- 317 njena registratura celjske izpostave, ki je tudi nedostopna) in višjega vodje SS in policije v XVI[[. vojnem okrožju. Teh arhivskih fondov nisem zasledil tudi v nobenem inozemskem arhivu. Na koncu Ževart razpravlja o nadaljnji usodi poslovilnih pisem in vzrokih, da so se ohranila le redka. Vzroki za to so: pisem niso napisali vsi talci, mnogo jih je bilo izgubljenih v vojni, zlasti uničenih, v koncentracijskih tabo­ riščih,,mnogo pa tudi po osvoboditvi ob neodgovornem zbiranju zgodovinske­ ga gradiva. V drugem delu knjige je objavljenih 194 poslovilnih pisem, ki jih je na­ pisalo 190 ustreljenih talcev. V nekaj primerih sta se z enim pismom poslovila brata, ki sta bila ustreljena isti dan in v nekaj primerih so talci napisali po dve pismi, en talec pa je napisal celo tri pisma. Večina pisem je bila napisana legalno in le sedem ilegalno. Po času nastanka jih je 28 iz leta 1941, 164 iz leta 1942, iz leta 1943 ni nobenega, iz leta 1944 sta dve in iz 1945. leta spet nobenega. Uredniški odbor se ni odločil za razvrstitev pisem po abecednem redu priimkov ustreljenjh talcev, temveč po časovnem zaporedju streljanj od 50. julija 1941, ko so nacisti na okupiranem slovenskem Štajerskem ustrelili prvo skupino tal­ cev, do 5. aprila 1945, ko so poslednjič razglasili imena ustreljenih talcev. Ne glede na to, ali so poslovilna, pisma ohranjena ali ne, je za vsako streljanje oz. obešanje na prvi strani najprej napisal datum in kraj usmrtitve, na drugi ime­ na talcev, na tretji je objavil fotografijo talca (v petih primerih tega ni mogel storiti) in kratek življenjepis (dan in kraj rojstva, poklic, vključitev v narod­ noosvobodilno borbo, datum aretacije in usodo najožjih svojcev), pod katerim je v opombi navedel, kdo hrani izvirnik poslovilnega pisma in opozoril na nje­ gov faksimile, če ga je tudi objavil. Nekatere podatke v življenjepisih bo na­ daljnje raziskovanje še dopolnilo in popravilo. Smrt Frica Keršiča — Gala je v opombi na strani 104 datirana za mesec prezgodaj, inž. Rada Iršiča na stra­ ni 140 za dan prepozno (v drugem primeru gre za napako pri prepisovanju). Na naslednjih straneh pa je objavil poslovilno-pismo samo. Ce so v pismih kak­ šna nejasna mesta, jih je pojasnil v opombah ali pojasnilih. Vendar je takih opomb ali pojasnil le malo, največkrat pojasnjujejo sorodstvene zveze talca z naslovljencem, zlasti če ga ni poslal najbližjim sorodnikom, ali drugimi oseba­ mi, navedenimi v pismu, opozarjajo na mesta, ki jih je izrezala okupatorjeva cenzura ali ki so uničena ali nečitljiva aH ki jih je po svojem preudarku ali na zahtevo sorodnikov izpustil uredniški odbor. Ob velikem razumevanju založbe je uredniški, odbor objavil mnogo faksimilov poslovilnih pisem in pomembnih okupatorjevih dokumentov, nekaj barvnih faksimilov okupatorjevih lepakov o usmrtitvah talcev in nekaj fotografij. Žal med temi ni najti faksimila gesta- povskega formularla o »poostrenem zaslišanju« (beri: mučenju), ki. ga preko gradiva niirnberškega procesa pozna tudi inozemska literatura, in fotografije ubitih talcev, ki jo hrani Muzej ljudske revolucije Slovenije. Ta sicer ni 'na­ tančneje dokumentirana,,vendar po nacistih, ki si ogledujejo pobite talce, lahko trdno sklepamo, da izvira s slovenske Štajerske. Treba je namreč poudariti, da je o usmrćenih talcih na slovenskem Štajerskem v primerjavi z Gorenjsko ohra­ njenih le malo fotografij. Pri analizi vsebine poslovilnih pisem je treba upoštevati nekaj dejstev, brez tega jih ni mogoče razumeti in pravično vrednotiti. Poslovilna pisma so napisali talci neposredno pred ustrelitvijo in so za to imeli le malo časa. Bili so tudi v posebnem, nenormalnem duševnem razpoloženju. Zato so pisma zelo kratka, nekatera samo z enim ali dvema stavkoma, ena bolj, druga manj teko­ ča, nekatera večkrat nadaljevana, talec je pismo že podpisal, pa je na*o S3 enkrat ali dvakrat pripisal kakšen stavek ali pozdrave. Poslovilna pisma so talci naslovili na svoje najbližje sorodnike. Zato so tudi nekak poslednji razgo­ vor z njimi, poslednje naročilo intimne vsebine. Niso pisali nikakšnih pozivov niti svojim bojnim tovarišem niti sotrpinom niti slovenskemu narodu, čeprav nekatera pisma sama po sebi to pomenijo. Poslovilna pisma so talci pisali pod okupatorjevim nadzorstvom, pod dojmom, da jih bo pregledala gestapovska cen­ zura. Zato seveda niso mogli v njih povedati vsega, kar bi hoteli povedati. Paziti so morali tudi na to, kako bodo povedali tisto, kar so smeli povedati, če 318 so hoteli, da bodo njihovi svojci dobili poslovilna pisma. Verjetno je prav za­ radi tega šest pisem napisanih v nemškem jeziku. V svojih pismih se talci predvsem poslavljajo od svojih najdražjih, sorod­ nikov in prijateljev. Ob koncu življenja jim pošiljajo svoje poslednje pozdrave. V zelo mnogih pismih, lahko bi rekli celo v večini, jih prosijo za odpuščanje. Nekaterim je žal za morebitna trenja, nevšečnosti, ki so jih komu povzročili hote ali neh oje in se jih zavedajo, drugi se opravičujejo na splošno, ne da bi se tistega, zâ kar se opravičujejo, konkretno zavedali, hočejo pač biti mirni, mno­ go pä je takih, ki se opravičujejo zato, ker se zavedajo, da bodo nacisti njiho­ ve sorodnike preganjali. Svoje smrti jih ni strah, svojega življenja jim ni žal, le da ne bi zaradi njih trpel še kdo drug. Tu in tam kdo pove, da mu sicer ni težko umreti, vendar ne bi rad umiri še tako mlad. Ne razglabljajo mnogo o sebi in o svoji usodi. V pismu opravijo z njo z enim.stavkom: eni z mislijo, da pač tako mora biti, da jim je tako usojeno (»je pač taka usoda«, »je pač tako, smrt nam: tako in tako me.uide, eni prej, drugi s I e i «, »že mora biti tako«, »kakor je kateremu usojeno«, »usoda zahteva moje življenje« itd.), drugi z mislijo, da je taka božja volja, da tako zahteva Bog (»Božja volja je odločila«, »Bog hoče tako«, »žal Bog hoče drugače«, »je pač Božja volja« itd). Nekaterim daje mir tudi misel, da so žrtve potrebne (Drago Hvale: »Žrtve so potrebne in jaz bom: med njimi.«), drugim zavest^ da ne umirajo sami, temveč da jih je mnogo (Marija Coricar: »Ne bodi žalostna, saj to ni tako hudo, nas je mnogo.«), nekaterim pa vera v lepšo prihodnost lju­ di! Tako pravi Anton Bostič: »Ni sicer lahko pustiti življenje, ki ga pravzaprav še pričel nisem, toda v nadi, da boste že vi in vsi poznejši rod*ovi živeli, življe­ nje vredno človeka, mi daje pogum, da sem pred'smrtjo miren.« Boli kot sebe tolažijo sorodnike, celo prosijo jih nekateri, naj ne žalujejo za njimi. Ko človek prebira taka mesta, si lahko prikliče v spomin partizansko pesem s Korduna, ki poje o materi, ki ihteč išče sinov grob in ji sin spregovori iz groba, naj ne joka za njim, kajti njene solze ga težijo bolj, kakor pa črna zemlja. Da bi podkrepili svoje tolažilne besede svojcem, talci izjavljajo, da se ne bojijo smrti in da umirajo mirno in hrabro. Jože Fluks pravi: »Ne žalujte za menoj, bodite hrabri, kakor sem hraber jaz.« Vladimir Satler: »Bodi hrabra, kakor sem hraber jaz v teh t renutk ih . . . Umrl sem kot mož in to naj ti bo v p o n o s . . . ni mi žal, da umrem.« Miroslav Zalezina pa je zapisal: »Začudili se boste, ko boste brali, da sem ustreljen, toda ne smete jokati, kajti jaz umiram kot junak.« Tudi.Maks Rižner pravi: »Ne bodi žalostna, bom umrl junaško.« V poslovilnih pismih ni opaziti skoraj nobenega malodušja ali obžalovanja/ da so šli po poti, ki jih je pripeljala v rano in nasilno smrt. Celo nasprotno. Kljub temu da so se zavedali, da nad poslovilnimi pismi visi nevarnost oku­ patorjeve cenzure in da si lahko še poslabšajo svoj položaj, so nekateri talci tudi povedali, za kaj umirajo. Tako Rudolf Škamlec, kmet, pravi: »Jazjimrem za narod.« Jože Kerenčič, profesor in aktivist OF: »V Jelki (hčerki — op. T. T'.) živim za Piko (ženo — op. T.F.), za vso svojo družino in narod.« Ivan Acman. kmet, se v poslednji uri zaveda, da »je kot zavedni,Slovenec branil pravice svo­ jega naroda«. Valentin Goličnik je z okorno kmečko roko napisal in celo pod­ črtal: »Za Boga in svoj narod sem živel in umrem.« In Kristijan Palčič, ko tolaži svojo mater, pravi: »Po svoje4 je to lepa smrt. Saj sem umrl za nekakšno idejo, za domovino.« Zato se talci tudi zavedajo, da ne umirajo kot zločinci, kakor jih je prika­ zala nacistična propaganda. To v pismih tudi jasno poudarjajo. Tako Franc Križnik pravi: »Ne misli, da sem zagrešil kakšen zločin.« Ivan Jazbinšek: »To­ da ne umiram kot zločinec, jaz umiram nedolžen.« Pozivajo svojce, naj se nji­ hove smrti ne sramujejo. Vinko Jurančič pravi: »Ni se vam treba sramovati, da sem tako končal.« Anton Teržan: »Sram Vas radi mene ni treba biti, ker ni­ sem nič sramotnega napravil.« In še bi lahko naštevali. Poleg visoke narodne zavesti se v pismih izraža tudi globoka poštenost talcev. Čeprav so jim bile ure štete ali celo minute in čas najmanj primeren za razglabljanje o tem, komu še kaj dolgujejo, so hoteli tudi v tem pogledu umreti čisti in mirni, kakor so bili mirni v prepričanju, da umirajo za pravično stvar. 319 Zato mnogi v poslovilnih pismih naročajo sorodnikom, komu in kako naj porav­ najo dolgove. Skrbnejši gospodarji, zlasti kmetje, pa še hkrati v pismu napra­ vijo oporoko in pozivajo svojce, naj se ne prepirajo za njihovo zapuščino. Skoraj vsem talcem so poslednja misel njihovi otroci in skrb za njihovo vzgojo. Naročajo najbližjim, naj skrbijo zanje in jih vzgajajo v poštene ljudi. Kerenčičevo naročilo ženi, naj vzgaja hčerko tako, »da bo vredna spomina svo­ jega očeta in vseh, ki jih je povezala usoda«, pa lahko velja za.oporoko nam vsem. Opozoril sem le na nekaj elementov, ki jih najdemo v poslovilnih pismih. Skrbno zbrana in y glavnem neokrnjeno objavljena bodo lahko mnogim, tako zgodovinarjem kakor tudi pedagogom, psihologom, filozofom itd. služila kot vir za tehtna razglabljanja o tem, kaj je slovenski človek mislil in delal v naj­ težjih trenutkih svojega in narodovega življenja. Tone Ferenc Atti del VI Congresso Internazionale delle Scienze Preistoriche e Pro­ tostoriche II, Comunicazioni. Sezioni I—IV, ;196б. 462 strami in 152 tafoel. Tri leta po internacionalnem kongresu pra- in protozgodovinarjev, ki je bil 1962. 1. v Rimu, je izšel IT. zvezek o delu kongresa, ki tokrat obsega kore- ferate štirih sekcij, medtem ko so glavni referati po predloženih tekstih bili objavljeni tik pred samim kongresom (iZgod. časopis XVI, 1%2. 233 si.). Kore- fcrati ostalih sekcij bodo objavljeni kasneje. Ravno tako bodo v posebnem zvezku objavljene diskusije v zvezi z referati in koreferati. Pozdraviti je vsekakor, da se je v drugem zvezku objavilo tudi dokumen­ tacijsko gradivo in po želji avtorjev tudi sem in tja literatura, kar piri prvem zvezku, ki obsega glavne referate, ni bil primer oziroma se je upoštevala samo pri posameznih avtorjih bibliografija, medtem ko dokumentacijsko gradivo ni bilo objavljeno. Nimam namena podajati izčrpno analizo koreferatov niti zajemati celotne problematike, ki je v tej stroki tako raznovrstna že glede na geografske in časovne momente, dalje p a tudi glede na razne večje ali manjše inačice pri raziskovanju ter njih ciljem. Opozoriti pa želim le na nekatere pomembnejše probleme, ki so prišli tudi med koreferati do izraza ne glede na čas in področje. Žal so glede na željo avtorjev posamezni članki podani le v izvlečkih, včasih preskromnih, tako da ni mogoče zajeti bistva cele problematike, ki jo nače­ njajo ali pa bistva najnovejših znanstvenih rezultatov. Poleg tega so pa tudi sami koreferati zelo heterogeni ter se dotikajo raznih vprašanj, zelo često mimo glavnih referatov ter brez kakršne koli zveze z njimi. Med koreferati prve sekcije in sicer podsekcije, ki je obravnavala sploš­ ne probleme in razne metode dela ter tehnični način raziskovanja so se kore­ ferati dotikali prvenstveno raznih tehničnih metod raziskovanja, dalje dendro- loške metode, paleo-psihološke metode, arheološko-magnetičrie metode, geofizi­ kalne metode itd. Poleg takšnih referatov imamo pa tudi referate, ki zajemajo "dele življenjepisov, kot je npr. E. Maver referiral o sodelovanju Virchowa in Schliemanna v zvezi z raziskovanjem Troje. V drugi podsekciji, ki je obravnavala prazgodovino in protozgodovino v zvezi z naravoslovnimi vedami, so bili zanimivi in tudi pomembni nekateri refe­ rati, ki so se dotikali paleobotanike v zvezi z raziskovanjem severne Italije, dalje referati, ki so obravnavali pelodne analize v jamskih sedimentili, referat o najdbah živalskih skeletov prvenstveno y grobovih itd. . V tretji podsekciji so se obravnavala poročila o prazgodovini v zvezi z lingvističnimi in pisanimi viri. Med pomembnejše spadajo dotični referati, ki so obravnavali probleme indoevropeizacije, dalje probleme o kontinuirani na­ selitvi Poljske v antiki, probleme v zvezi z raznimi tradicijami in legendami, ki se izražajo v materialni kulturi ravno tako pa tudi poskusi lingvistične rekonstrukcije v afriški prazgodovini itd. 320 Druga sekcija je bila posvečena paleolitu in mezolitu. Obravnavala se je vrsta referatov, ki so se dotikali mnogokrat raziskovanja posameznih najdišč ali pa nekega problema, ki se je pojavil pri takšnih raziskovanjih. Bila je pa tudi vrsta referatov, ki so zajemali nekoliko širše probleme kot npr. vlogo klime pri nastanku paleolitske umetnosti, razvoj orinjaškega obdobja, vpraša­ nje magdalenienskega obdobja v centralni Evropi, razvoj nekaterih starejših paleolitskih kultur na Ogrskem, povezava med hamburgienom in magdalenie- nom ter povezava med kulturami z ločnimi konicami in azilienom ter Roma- nello-azilienom, novi elementi v zvezi z neandertalskim kanibalizmom na temelju najnovejših raziskovanj v Franciji itd. - Podobna poročila o novih raziskovanjih posameznih najdišč so bila tudi v tretji sekciji, kjer so se obravnavali neolitski problemi. Referati, ki so obrav­ navali širše probleme, so pa obravnavali razne teme o neolitskem gospodarstvu v centralni Aziji, o predketramičnem in keramičnem neolitu v Galileji, o per­ zijski prazgodovini, o kronologijah neolita v Egeji in na Balkanu, jugovzhodne Romunije in vzhodne Bolgarije, Transilvanije itd.,' o civilizaciji Černavode ter njenega položaja v kompleksu balkansko-egejsko-anadolskih kultur, o proble­ mih s konca neolita med Karpati in Prutom itd. Četrta sekcija, ki je obravnavala probleme bronaste dobe, se je manj ukvarjala sporočili o novih raziskovanjih, pač pa. je načela ali pa postavila vrsto novih problemov, ki so pa prav tako heterogeni bilo glede na čas ali pa geogra­ fijo. Tako so se nekateri ukvarjali s problemi okoli halkolitika v Kanaanu, drugi zopet z eneolitskimi problemi v Transkavkaziji, z najstarejšimi kovin­ skimi obdobji v Adzerbejdžanu in Dagestanu, z ekonomsko in socialno zgodo­ vino eneolita v centralni Evropi, o pomenu kronologije vzhodnega Sredozemlja za bronasto dobo Ogrske, b unjetiški civilizaciji na Poljskem, o bronasti dobi srednje Evrope itd. -Kakor je bilo omenjeno že na drugem mestu, so referati v celoti neenotni, heterogeni. Večina referentov je pač poročala o problemih, na katere so nale­ teli oziroma o delu, ki ga trenutno opravljajo ali kateri jih zanima. Kakor je pa na eni strani to zelo razveseljivo, da se .je mogoče sezmaniti tudi z delom drugih, pa na drugi kongresi zgubljajo svoj nekdanji značaj in smoter. Zato bi bilo potrebno, da se v zvezi z njimi prvo reši vprašanje ali naj bodo pra­ zgodovinski kongresi revija dela posameznikov, ali pa naj rešujejo določene vnaprej fiksirane probleme. Združevati eno in drugo ni mogoče. Ravno tako je vprašanje ali je res potrebna takšna množina referatov in koreferatov, ki naj bodo opravljeni v tako kratkem času, ko je fizično mogoče sodelovati samo pri nekem manjšem številu. Poseben problem pa- seveda predstavlja možnost sodelovanja posameznih znanstvenikov nekaterih držav, kakor npr. Jugoslavije, kjer se zahteva aktivno sodelovanje z referatom vsakega, ki želi dobiti devize za prisotnost na kon­ gresu. Ni dvoma, da so to anomalije, ki se zopet ne morejo uskladiti, ako bi bili referati vnaprej predpisani. J. Korošec Starinar. Nova serija, knjiga X1II-XIV, 1962-1963. Beograd 1965c 387 strami Kakor dosedanje številke, tako je opremljena in ima podobno razpore­ ditev gradiva tudi nova številka Starinarja. Pač pa je v novem letniku opaziti mnogo manjše število člankov, poročil in razprav umetnostno zgodovinskega značaja. Ravno tako v novem letniku sodeluje mnogo manjše število že doslej znanih avtorjev. V glavnem so sedaj zastopani mlajši sodelavci muzejev in podobnih institucij. Redakciji se more prigovoriti, da pri izboru člankov ni zavzela nekoliko strožji kriterij, na drugi strani pa tudi, da članke ni vsaj kronološko razdelila po gradivu. Nikakor ni za nek znanstveni časopis arheološkega značaja opra­ vičljivo, da so razni članki glede na gradivo med seboj mešani kakor je to v novi številki, kjer sledi članku, ki obravnava antično obdobje, članek, ki ob- 21 Zgodovinski časopis 3 2 1 ravnava neolit, nato zopet članek z antično vsebino, pa članek s srednjeveško \sebino nato članek iz bronaste dobe itd. Probleme neolitskega obdobja zajema-samo članek B. Jovanovića: »Po­ stanak keramičkih tipova balkansko-podunavskog neolita i eneolita.« Članek, ki je pravzaprav razdeljen na tri pododdelke, od katerih obravnava prvi začetek in evolucijo oblik, drugi migracijske premike in začetek balkansko-maloazijskega kompleksa, tretji pa kronologijo, 'reproducira delno že znana različna mnenja, ki niso vedno točna, ki jih pa avtor ne popravlja, delno so pa uporabljeni popolnoma novi prijemi ter bombastični izrazi. V mnogih primerih je članek nerazumljiv in ne prinaša nikakršnih novih oprijemljivih momentov pri reše­ vanju neolitskih in eneolitskih problemov našega Podonavja. Končni refren vsega je, podobno kot pri velikem delu naših avtorjev, ki obravnavajo to obdobje, zopet balkansko-anadolski (maloazijski) kompleks. Večje število člankov in poročil zajema probleme kovinske dobe. Tako je V. Trbuhovič skušal podati nekaj novih momentov pri reševanju vprašanj kultnega vozička iz Dupljaje. Čeprav so nekatera izvajanja zanimiva, niso popolnoma prepričljiva. Podobno je tudi z.drugim člankom istega avtorja, v ka­ terem dokazuje ekspanzijo ali infiltracijo lužiške kulture na področje severne Jugoslavije. Nekatere prave ali slučajne sorodnosti je mogoče tolmačiti tudi na drug način, kot pa to domneya avtor. Ostali članki, ki se dotikajo kovinskega obdobja, predstavljajo samo poro­ čila o novih včasih le slučajnih najdbah. Takšen je članek J. Todorovića o bro­ nasti najdbi iz Pudareev, dalje članek N. Tasića o ostankih nekropole paračin- ske skupine pri Mačiji, M. Kosoričeve o statueti iz Klenovnika, ki je sorodna kličevskemu idolu, članek iste avtorice in J. Todorovića o novem raziskovanju naselbine »Grad«, ki pripada žutobrdski skupini ter poročilo S. Mikiilčiča o raziskovanju ilirsko-arhajskih grobov v okolici Štipa. Razprave, ki zajemajo antično obdobje, so številnejše. Nekatere med njimi so. bolje podane in za arheologijo pomembnejše, kakor razprave, ki obravna­ vajo prazgodovinsko obdobje. Od tujih avtorjev se je problema predstave orla m kače kot religijskega simbola,.glede na neko oinohoe v Narodnem muzeju v Beogradu lotil Ch. Picard. Izredno zanimiva je razprava B. Vikić-Belančić, ki obravnava nekatere značilnosti zgodnje cesarske keramike v jugozahodni Panoniji. Avtorica je popolnoma pravilno ocenila to keramiko, ki ni enotna, ki se je pa razvila pod različnimi zgodovinskimi, geografskimi in ekonomskimi pogoji na našem področju. Enotna ni niti v Panoniji, kar avtorica pravilno podčrtava. Kljub temu pa smatra, da se morejo opaziti neke .zakonitosti, na temelju katerih je takšno keramiko mogoče deliti na tri časovna obdobja. Tako je v I. periodi, ki traja od Г. stoletja do mairkomanekih vojn karakterističen import italskega, galskega in germanskega gradiva. V večji množini se upo­ rablja tudi domača keramika z močno keltsko in slabšo ilirsko tradicijo. V II. periodi, ki traja od druge polovice II. stoletja in v tretjem stoletju, dobiva keramika bolj enoten značaj zaradi imitacije izdelkov zahodno rimskih delav­ nic po domačih lončarjih. Import je v tem času že slabši. V III. periodi, ki traja od konca IIГ. in v IV. stoletju, pa prihaja do ponovnega razcveta domače keramike, ki stoji pod vplivom latenske. D. Srejović je v članku »Rimske nekropole ranog carstva u Jugoslaviji« skušal registrirati vse tozadevne nekropole ter deliti grobove po ritualu in oblikah. Zal je članek zelo pomanjkljiv. Bilo bi bolje, ko bi avtor zajel ožje področje ter ga izčrpneje obdelal z uporabo vse literature. — Problema trakij- skega konjenika na področju Jugoslavije se je dotaknila A. Cermanović-Kiiz- manović. Navaja dosedanja mnenja glede na kult in pomen ravno tako kakor tudi na njegovo funkcijo. Novih momentov, kar je tudi sama priznala, ni mogla ugotoviti, ker so maloštevilni primeri, odkriti v Jugoslaviji, samo dopolnitev že znanega gradiva iz Bolgarije. — Pri problemu ilirske religije v rimskem času je S. Kojičeva skušala dokazati, da so frigijsko božanstvo Atisa sprejeli Iliri kot svoje božanstvo. V naše kraje pa naj bi ga prinesla VII. legija. Bolj značaj poročil imajo članki D. Viičković-Todorović, ki objavlja na­ grobnik z grškim napisom iz okolice Bitole, M. Parović-Pešikan, ki objavlja 322 nove najdbe iz okolice Tivta Y Boki Kotorski, in I. Mik], ki objavlja nove rim­ ske spomenike iz Ptuja. Zgodnjesrednjeveški arheologiji pripada članek J. Kovačevića »Avari i zlato«, v katerem skuša na temelju bizantinskih dajatev Avarom ugotoviti eko­ nomsko stanje avarske države. Istočasno pa na temelju posameznih najdb bizantinskih novcev skuša ugotoviti tudi promet bizantinskega denarja na pod­ ročju avarskega kaganata. — Delno pripada zgodnjesrednjeveški arheologiji tudi članek D. Petroviča, v katerem poroča b nekropoli na Donićkem brdu (Gradac pri Kragujevcu). Kasni srednji vek obravnavajo poročila o srednjeveškem gradu Zvečanu (V. Jovanovič), o samostanu Moštanici pod Kozaro (A. Andrejević) in o Kotoru (P. Mijović) na temelju novih arheoloških raziskovanj. Umetnostni zgodovini pa pripadajo nekatera druga poročila, ki so jih podali D. Tasić, Z. Kajmaković J. Babic in L. Mirkovič. V novi številki. časopisa je tudi nekaj antropoloških poročil. Tako S. Živa- nović v enem članku poroča o knemičnem razmerju skeletov v avarski nekro­ poli^ v Vojki, v drugem članku pa o višini Avarov iz iste nekropole, medtem ko Z. Gavrilovič poroča o lobanji srednjeveškega človeka iz Brestovika. Na koncu je poročilo o XII. mednarodnem bizantološkem kongresu; dalje so kritike in prikazi ter nekrologi za Henri Breuila, Rastislava Marica in Einara Dyggveja. J. Korošec 323 DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE nudi članom Zgodovinskega društva po globoko znižanih cenah naslednje letnike Zgodovinskega časopisa: I/VII — razprodano VIII —1954 po 3 N d i n IX — 1955 po 3 N din X-XI — 1956/57 po 4 N din XII/XIII — 1958/59 po 6 N din XIV — 1960 po 6 N din Ciani si morejo po znižani ceni nabaviti navedene letnike Zgodovinskega časopisa, če jiih naroče prek Zgodovinskega društva, Ljubljana, Aškerčeva 12 INSTITUT ZP NOVEJŠO ZGODOVINO ZGODOVINSKI čas. 1967 941/949 120030141 COB I SS •