Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Tel. 41820 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm MATAJUR GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Sped. in afab. postale II. gruppo - I.P.1.10% NAROČNINA: Za Italijo: polletna 700 lir -letna 1200 lir - Za inozemstvo: polletna 1200 lir - letna 2000lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 100 lir Leto XX - N. 8 (410) Udine, 30. aprila 1969 Izhaja vsakih 15 dni mn mal Spet so pred nami prvomajski prazniki, prazniki pomladi in človekovega ustvarjalnega dela. Vsako leto se ob tej priložnosti spomnimo milijonske armade delovnih ljudi vsega sveta, katerim je prvi maj predvsem praznik dela, pa tudi vzpodh.iar, za borbo in napore pri ustvarjanju boljšega lepšega sveta, ko bo človekovo delo dokončno dobilo tisto priznanje in vrednotenje, ki ga delo tudi zasluži. Sedanjega, kot preteklega, pa tudi prihodnjega sveta si ne moremo zamišljati brez človekovega ustvarjalnega dela. Pa naj bo to delo delavca za strojem, zidarja na stavbi, inženirja v laboratoriju ali kmeta na polju. Sveto človeško delo, ki je ustvarilo vse, od starodavnih egipčanskih piramid do vesoljskih ladij, ki so že obletele Luno. Žal pa nismo na tem svetu izkoreninili in odstranili še tistega, čemur pravimo izkoriščanje človeškega dela, ko se posamezniki ali skupine okoriščajo in bogatijo na račun ustvarjalnih delavskih rok, žanjejo brez dela in napora dobičke tega dela in tako ustvarjajo še vedno na svetu socialno neenakopravnost, s tem pa tudi vrsto eksplozivnih in revolucionarnih problemov, ki jih bo moralo človeštvo, ki že sega do zvezd, slej ko prej rešiti. Tudi naši, beneško slovenski ljudje, žal, še čutijo to krivičnost glede dela, morda bolj, kot drugi. Kljub temu da imajo v ustavi zapisano pravico do dela, te v svojih dolinah in hribih ne najdejo in so zato prisiljeni iskati dela drugod, povsod po Evropi, daleč od rodnega kraja. Zato je prvi maj tudi njihov praznik, praznik naših emigrantov, kajti prav delo je bilo tisto, ki jih je pognalo v širni svet in prav delo je spet tisto, ki ga terjajo zase in za svoje družine v svoji ožji domovini. Vemo, da bo marsikak emigrant izkoristil priložnost in obiskal svojo rodno vas in rodne ljudi prav za praznik dela, prvi maj. Pozdravljamo ga zato s prvomajskim pozdravom v času, ko so se pomladansko razcvetele beneškoslovenske vasi in doline, ko morda le nekje daleč na obzorju vstaja upanje, da se bodo tudi tod razmere zboljšale in spremenile in da bo lahko s svojim delom olepšal, poplemenitil in s tem tudi dvignil na višjo raven svoje kraje in ljudi. Kajti, zakaj naj bi njegovo delo krasilo in plemenitilo tujino, ko bi vendar lahko plodno, ustvarjalno in bogato dvignilo in zbrisalo Z naših hribov in dolin madež siromaštva, zaosta-'osti in propada. To so naše želje in upanja ob prvem maju, prazniku dela in delovnih ljudi vsega sveta. NA NAJZAPADNEJŠEM Težko življenje v skoraj prazni Šteli Naše matere in gospodinje morajo hoditi po pitno vodo poldrug kilometer daleč - Neizpolnjene obljube o gradnji k zahodne vasi slovenskega jezikovnega območja M mmmmM Vasica Štela, ki leži visoko v strmem bregu nad Čento, se neverjetno izpraznuje, kajti življenje je tu iz dneva v dan bolj trdo Čenta ali Tarčent leži tik ob vhodu v Tersko dolino in je prav prijetna izletniška točka. Od Vidma je oddaljena 20 kilometrov Razmišljamo o motivih, da bi lahko napisali kaj veselega in obetajočega o življenju v naši vasi, Šteli /Stelli/ nad Tarčentom, tem «biserom Furlanije». Na primer o kakem rojstvu, pa novi ali obnovljeni domačiji, in morda o zanimivi pobudi za gospodarski razvoj vasi in sosednjih zaselkov, ki leže na prijaznih gričih ob skrajni zahodni meji našega slovenskega jezika. Toda kot da je sama žalost pri nas. Mnoge hiše samevajo, trava prerašča njihova vrata, leseni napušči in stopnice pa trohne. Štela izumira. Pred zadnjo vojno je vas imela nad 600 prebivalcev, sedaj pa nas je ostalo kvečjemu še 60. Vsi so odšli v emigracijo: v Švico, Francijo, skandinavske države ali celo v Ameriko. Med emigrante štejemo seveda tudi tiste vaščane, ki so se nemara zaposlili kje v notranjosti Italije. Sedaj se vračajo nekajkrat na leto, ob praznikih, da bi se za kratek čas pomudili pri svojih starših, ki so ostali doma in med hišami, kjer je ostalo toliko njihovih spominov iz otroštva. Ponavljajo se prizori, ki smo jim sicer priča tudi drugod v naši Beneški Sloveniji. «Pred vojno nas je bilo v Šteli za en bataljon», je nekoliko hudomušno, pa vendar s trpkim naglasom, dejala sta- ra žena, ki sem jo srečal pred hišnim vodnjakom.Vnjenidru-žini sta ostala sama z možem in sinom, tri hčere pa so se odselile v svet, v Švico, Luksemburg in v Genovo. «Sami smo ostali v tem delu vasi», je žalostno dodala, jaz pa sem razmišljal o hišch, ki so vse potrebne temeljitega popravila. Pri nas se ljudje ukvarjajo s kmetijstvom, toda zemlja terja zdrave in močne roke. Ob hribu so vidne terase, kjer so nekoč pridelovali trte, sedaj pa za vinogradništvo primanjkuje delavcev. Sicer tu uspeva dobro črno vino, sort b ko in klinto. Kar nas je ostalo doma se torej preživljamo pretežno s kmetijstvom, posamezniki pa hodijo na delo v dolino, v Tarčent. Do vasi pripelje še kar dobra makadamska cesta, največ težav pa imamo zaradi pomanjkanja vode. Za pranje in za živino uporabljamo deževnico, kolikor se je pač nabere v vodnjakih ob hišah. Po vodo za kuhanje in druge nujne potrebe pa moramo hoditi v zajetje, ki je poldrug kilometer daleč. Prejšnje zajetje tik ob v~si je namreč usahnilo. Kljub sedanjim težkim razmeram pa vendar menimo, da bi se naše življenje v marsičem lahko izboljšalo. Štela leži na lepem kraju in bi lahko postala turistično pomembna vas. Tu 620 metrov nad morjem je svež in čist zrak, čudovite so pri nas pomladi in jeseni. Da bi prišli turisti, bi morali predvsem zagotoviti vodo. Posebno velikega pomena pa bi bila zgraditev o-krog tri kilometre dolge ceste, ki bi našo vas, to je Štelo, povezala s sosednjimi zaselki Dvso, Sokretom, Patočino, Ma- tijonom in seveda z vasjo Fli-pan, ki je najbolj zahodno naselje, kjer ljudje še govore naš, slovenski jezik. Z dograditvijo tega odseka bi zagotovili manjkajoči člen krožne ceste, nekakšne gospodarske in turistične poti, ki bi Štelo in omenjena druga naselja povezala s središči v dolini, to je s Tarčentom, Vidmom in Huminom. Pred zadnjimi volitvami so nam predstavniki strank in oblasti obljubili to cesto. Traso so celo že zakoličili. Po volitvah je stvar šla v pozabo. Bojimo se, da bo treba čakati do novih volitev — in do novih obljub. .............. Volitve v Jugoslaviji V sosednji Jugoslaviji je okrog 12 milijonov 500 tisoč polnoletnih državljanov aprila meseca v več fazah izvolilo svoje predstavnike v nove občinske, republiške, pokrajinske in v zvezno Skupščino. Volitve so bile razmeroma zamotane, skladno s .spremembami ustavnih predpisov, ki so jih v sosednji državi nedavno uveljavili. Najprej so vsi zaposleni izvolili svoje odbornike v ustrezne zbere občinskih skupščin. V drugi fazi so vsi državljani volili občinske odbornike splošnih zborov, poslance za republiške zbore fepubliških skupščin ter poslance za družbeno-politični zbor osrednjega jugoslovanskega parlamenta. Potem ko so se občin- ske skupščine konstituirale, se pravi, da so izvolile predsednike in druge vodilne organe, pa so občinski odborniki 23. aprila na posrednih volitvah izbrali poslance delovnih zborov republiških skupščin in zveznega parlamenta. Šestega maja bodo parlamenti po republikah izbrali svoje zastopnike za zvezni parlament, 16. maja pa se bo dokončno konstituiral tudi zvezni parlament v Beogradu. Takšen volilni sistem naj bi predvsem omogočil uveljavitev samoupravljanja delovnih ljudi na vseh stopnjah državne ureditve, od občin do osrednje vlade in parlamenta v Beogradu. Zanimivo je, da je med novimi odbor- niki in poslanci zelo veliko novih ljudi, ki doslej še nikoli niso bili v predstavniških organih. Gre predvsem za strokovnjake z raznih področij, ki so si pridobili dragocene izkušnje pri delu v tovarnah in v raznih ustanovah. Za vsak mandat se je potegovalo po več kandidatov. V sosednji tolminski občini je bil za novega republiškega poslanca izvoljen ravnatelj tamkajšnje kmetijske zadruge ing. Andrej Smrekar. V Novi Gorici pa so bili izvoljeni za poslance ugleden javni delavec Milo Vižintin, minister v slovenski vladi in nekdanji predsednik novogoriške občine Joško Štrukelj ter ravnatelj velike tovarne cementa in salonita v Anhovem Milan Vižintin. ooporništuii v Vidmu i ■TV» V Vidmu so dne 25. aprila, ob 24-obletnici osvoboditve, odkrili na Trgu XXVI Juliia veličasten soomenik °dpln'Sn‘vu- HS;*Ca"°Sti SVe Ude'ezM in ie bil na n!ei 9'avni govornik predsednik vlade^ Mariano" Rumor e ?'banla’ med tem‘ tu di znan' Partizanski komandant Arrigo Boldrini. To me^t in ^ IT 'f S° 56 *e. udeleži|e tudi razne delegacije drugih italijanskih urah en naetnnili tiirii m ■ S ci" £ru.9 organizacij s svojimi prapori in zastavami. V popoldanskih urah po nastopili tudi razni pevski zbori, med temi tudi slovenski iz Dola-Poljan, Doberdoba in Ronk, ki Nač^za Tnomenlk6 k!11«! S ^PkSnl1- G°rnja slika prikazuje množico ljudi iob odkritju spomenika. Načrt za spomenik, ki spada med najsodobnejše v Evropi, sta izdelala znana arhitekta Gino Valle In Federico Marconi, delo pa je kiparja Dina Basaldelle IZ NADIŠKE DOLINE Pomemben shod župaonu za razvoj žMreie Prav živinoreja bi lahko pomagala vasem Beneške Slovenije, da bi se rešile iz ležke gospodarske krize - Potrebno bi bilo zgradili več zadružnih hlevov Pred nedavnim so se na sedežu špeterskega komuna sestali pod predsedstvom Maria Lucca in z intervencijami funkcionarjev dr. An-gelija in dr. Bellaviteja župani občin Brdo v Terski dolini, Tipane, Podbonesca, Sovodenj, Sv. Lenarta, Sv. Petra, Grmeka, Sredenj in Dreke, da so skupaj razpravljali o možnem kmetijskem in živinorejskem razvoju teh krajev. Najprvo je prisotnim govoril Mario Lucca, ki je tudi obrazložil namen tega sestanka oziroma da bodo skupaj izdelali načrt za valorizacijo Julijskih Predalp, ki bo dvignila gospodarsko stanje tamkaj bivajočih ljudi in na ta način vsaj delno omejila emigracijo, ki je v nekaterih vaseh strašno velika. Za njim sta govorila dr. Angeli in dr. Bellavite, ki sta orisala pripravljeni načrt, katerega so vsi z velikim navdušenjem sprejeli. Živinoreja je začela v Beneški Sloveniji po tej zadnji vojni vidno hirati, kajti ljudje se izseljujejo, tisti pa, ki ostanejo doma (po večini samo ženske, otroci in stari ljudje) goje živino le za lastno potrebo ali pa v mnogo manjši meri nego nekdaj. To se zelo pozna tudi v mlekarnah, ki so skoraj vse «turnarie» ali izmenične kjer je sedaj premalo mleka oziroma so preveliki stroški, da bi mogli vzdrževati mlekarja. In prav zaradi teh razlogov so zaprli v teh zadnjih letih že marsikatero mlekarno. Najbolje bi bilo seveda, da bi vsaka vas imela svoj zadružni hlev, kjer bi z manj truda lahko gojili znatno več živine. Na žalost pa je po naših vaseh danes vse premalo takih hlevov. Imajo ga v Viskorši, Torlanu v Mažerolah in v Roncu. Verjetno bodo še letos postavili enega, ki bo zelo velik in moderen, tudi na gorski planoti v Bonah pri Brezjah v tipanskem komunu. Važno bi bilo tudi upoštevati, da je v Julijskih Predalpah precej zelo dobrih planinskih pašnikov, ki bi jih mogli izkoristiti. Do nedavnega so pasli živino pod Muzci, pod Matajurjem in drugimi hribi, a planinskih staj z mlekarniškimi obrati tam niso nikdar imeli in so izdelovali sir in maslo sami po zelo zaostalem srednjeveškem sistemu, ki ni odgovarjal higieni. Ti izdelki so šli v promet vseeno, ker so bili okusni, a visoke cene na trgu niso imeli. če bi izkoristili vse pogoje, ki jih nudi narava in z nabavo plemenske živine, bi živinoreja mogla prinašati zares pomembne vire dohodkov kot jih je prinašala nekdaj. Vemo, da dežela nudi posebne podpore in prispevke na podlagi zako- nov za razvoj te panoge v okviru njenih meja in zato upamo, da bo prav živinoreja rešila marsikatero vas gospodarskega propada. PODBONESEC Asfaltirali bodo cesto Kal - Črni vrh V teh dneh je podboneški komun dal v zakup dela za dokončno ureditev in asfaltiranje ceste, ki vodi iz Kala proti črnemu vrhu. To delo bo stalo 51 milijonov lir in jih bo v celoti krila država na podlagi zakona o pomoči nerazvitim hribovskim krajem. Do danes je bil Črni vrh ena najbolj zakotnih in zapuščenih vasi Nadiške doline, če že ne videmske pokrajine, kajti od tam naprej ne vodi več nobena cesta in vas leži visoko (725 metrov) med gorami. Sedanja cesta je bila dograjena šele pred leti in so jo delali več, kot deset let, ker ni bilo nikdar dovoj denarja, da bi jo dogradili do konca. De-lali so jo v obrokih. Enkrat prvi «tronk», potem drugi «tronk» in tako naprej in ko je delo zastalo, ker ni bilo denarja, da bi nadaljevali, se je tudi sproti kvarila (usadi, neurja in tudi zaradi nevoznosti je cesto preraščala trava). No, sedai jo bodo končno uredili vseskozi in jo tudi asfaltirali. Po vsej okolici in še doli po Furlaniji je globoko odjeknila žalostna vest o tragični smrti 27-letne Zaire Juretičeve iz Dolenjega Mersina, matere petih otrok: Tiziana, Klavdija, Fabiole, Pine in Milve. Najstarejši otrok je star deset let, najmlajši pa komaj dve leti. Zadne čase se mnogo govori, da bodo ukrenili vse potrebno za valorizacijo naših krajev, ker imajo vse pogoje, da se razvije turizem tudi v Idrijski dolini. Sedaj bodo dobro uredili cesto, ki vodi proti Stari gori in se bo tako ustvarila krožna pot, kar bo brez dvoma velikega pomena, če pomislimo, da so nekatere vasi, kot na primer Obor-ča, skoraj mrtve, ker je cesta preveč slaba, da bi se je mogli posluževati turisti, saj se je še domačini izogibljejo, če le morejo. Sedaj je v gradnji pa še druga izredno važna arterija, ki bo vodila iz čedad-skega teritorija od križišča Barbianis preko mosta čez Upati je, da se bo sedaj Črni vrh tudi zbudil iz svojega mrtvila, saj je zaradi svoje svežine, zelenja in nebeškega miru zelo primerna točka za izlete. V okolici se razprostirajo senožeti, ki vonjajo po gorskem cvetju, kar daje človeku res pravi občutek odmaknjenosti od prašnih in hrumnih mest. Domačini se bodo sedaj prav gotovo še bolj potrudili, da bodo olepšali svoje karakteristične hribovske domačijice in tudi gostilnica naj bi imela vedno pri rokah dober prigrizek, saj tu ne manjka dobrega planinskega sira, ki je zelo cenjen po vsej Furlaniji. Črni vrh pa je zanimiv tudi zato, ker so ljudje te vasi, po mnenju slavnih zgodovinarjev, ohranili najčistejše svoj prvotni tip iz časa prve naselitve: visoka postava, široka pleča, orjaška moč, svetli lasje, plave ali rjave oči in gosta brada. Tudi njihova, pojoča govorica se razlikuje od vseh drugih nadiških Slovencev. Tako jih. je opisal znani zgodovinar Francesco Musoni v svoji knjigi «Tra gli Sloveni di Montefosca». črni vrh torej zares lahko nričakuje, da bo odslej, ko bo tja vodila dobra asfaltirana cesta, uvrščen med izletniške točke, ki jih je vredno obiskati. Do te strašne nesreče je prišlo v bližini vasi Log pri Podbonescu. Ko je Zaira zvedela, da se njena tašča ne počuti dobro, sta takoj z možem odpotovala z motorjem proti njenemu domu. Vozil je precej hitro in ko sta že skoraj prišla na lice mesta, ni počakala, da bi se vozilo ustavilo, ampak je Idrijco do meje na Brda proti Bukovici. Stroški za gradnjo te ceste bodo znašali okoli 80 milijonov lir in jih bo v celoti krila dežela, ker bo to turistična cesta. Smrtna kosa Pretekli teden smo spremili k zadnjemu počitku Rozo Velisič vdovo Makorič iz Ibane. Umrla je 76 letu starosti. Vse svoje dolgo življenje je posvetila le delu in družini. Vsi, ki so jo poznali, jo bodo zato ohranili v najlepšem spominu. Svojcem drage pokojnice izrekamo naše globoko sožalje. Poroka Poročila se je naša va-ščanka Marija Ana Makorič skočila na tla še predno je pritisnil na zavore. Padla je z veliko silo ob asfalt in dobila zelo hude poškodbe. Takoj so poskrbeli za njen prevoz v čedadsko bolnico, od koder so jo potem poslali v videmsko, kjer ji pa kljub veliki prizadevnosti zdravnikov niso mogli rešiti življenja. Rajnka Zaira je bila povsod zelo priljubljena zaradi svoje nežnosti in ljubezni do svojih otročičev. Vsem bo ostala v naj lepšem spominu. Razširili bodo pokopališče v Mersinu Pred kratkim je podbo-neška komunska administracija dala v apalt dela za razširitev pokopališča v Mersinu in za ureditev onega v Roncu in Arbeču. Celotni stroški za ta dela bodo znašali 17 milijonov lir in jih bo od teh 11 milijonov in 900 tisoč dala dežela, za ostalo pa bo komun vzel posojilo pri «Cassa depositi e prestiti». SREDNJE Za popravilo cest Komunska administracija je pretekli teden dala v delo ureditev nekaterih cest in je zato odprla delovni center in vzela na delo 15 delavcev. Stroški za to delo bodo znašali več kot dva milijona lir. Predvidevajo, seveda če to vreme naklonjeno, da bodo z deli končali v teku dveh mesecev, torej ravno ob odprtju turistične sezone. Vasice sredenjskega komuna, ki so raztresene po bregovih, so zelo privlačne za nedeljske izlete, saj se to vidi že sedaj, ko imamo vse razrite ceste. Prav bi bilo torej, da bi se še kaj storilo v prid turizma, kakor to delajo v drugih komunih Nadiške doline. Nesreča pri delu Pri delu se je ponesrečil 78-letni Jožef Duga.ro iz Dug. Ko je šel po lestvi, je nerodno stopil in padel na tla. Dobil je poškodbe v prsnem košu in v ramenu in zato se bo moral zdraviti mesec dni. z Romanom Dorličem iz Čedada. Znanci jima čestitajo in želijo mnogo sreče v zakonskem stanu. iiiiiiiiiaiiiiiMiiiitiiiiiiiiiitiiiiitui n iiiiiitiiiiiiu iimii FOJDA Nesreča ne počiva Pretekli teden sta se precej hudo ponesrečila 33 letni Remo Tracogna in 25 letni Firmino Cerneaz oba iz Fojde. Ko sta se peljala z avtomobilom proti Ahtnu, sta zavozila iz ceste in se zvrnila. Tracogna bo ozdravil v enem mesecu, dočim je njegov spopotnik dobil le lažje poškodbe, ozdravljive v enem tednu. IZPOD KOLOVRATA Ogenj uničil komuna in V soboto, dne 12. aprila zvečer je prišlo v Krasu v komunu Dreka do izredno hudega požara, ki je v kratkem času uničil sedež komuna in seveda vse dokumente in tudi didaktični material, kajti v istem poslopju ima svoje prostore tudi osnovna šola. Sedež dreškega komuna je bil sezidan pred kakimi 50 leti in je bil lesni del zato zelo lahko vnetljiv, ker je bil suh. Do požara je prišlo verjetno zaradi slabe peči, ki ni vlekla. Sedaj so začasno, dokler ne bodo dobili deželnega prispevka za obnovo poslopja, nastanili komunski urad v gostilni Maurici ja Šaulija. sedež dreškega šolo v Krasu čeprav šteje dreški komun zelo malo ljudi (leta 1961 jih je štel 1168, a danes jih ima mnogo manj), je vedno dosti pisarniškega dela, ker potrebujejo ljudje stalno kakšne dokumente in zato je sedaj zelo nerodno in se mudi, da ga vsaj za silo obnovijo. Isto velja tudi za šolo, ki je tudi ta sedaj v gostilni. Škode je za okoli 20 milijonov lir. NESREČA - V bolnico je morala 49-letna Olga Toma-zetič iz Grmeka, ker je tako nesrečno padla po poti, ko je nesla na hrbtu zvrhan koš krompirja, da si je zlomila levo roko. Ozdravila bo v enem mesecu. mu Domeniku naj bo lahka tuja zemlja. K nadnjemu počitku smo spremili tudi 48-letno Nata-lino Tomasino iz Brezij. Umrla je po dolgi bolezni v videmski bolnici. Bila je blagega značaja in zato so jo vsi ljubili in spoštovali, kar je tudi pokazal njen pogreb, katerega se je udeležila vsa vas. IMIIIIIIIIIIIINHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlliiiiiiiiium,,,!,,,,, TAVORJANA Gozdni požar pri Mažerolah Dne 9. aprila se je vnel gozd, ki se razteza nad Ma-žerolami in sicer na hribu, ki ga domačini imenujejo Kagruenca. Plameni so hitro zajeli velik del gozda, ker je bil teren suh in pihal je močan veter. Takoj so poklicali na pomoč gasilce iz Vidma in vojake, ki so s pomočjo domačinov po velikem naporu le utegnili preprečiti, da bi se ogenj širil dalje. Do gozdnega požara je prišlo tudi v okolici Trpečega v špeterskem komunu, ki so ga tudi kmalu zadušili. Tudi sem so prišli videmski gasilci. škoda ni velika. IZ KRNAHTSKE DOLINE Kanalizacija u lipani in Brezjah Končno bodo napeljali odtočne kanale tudi v Tipa-ni in v Brezjah. Tega javnega dela so bili potrebni posebno v Brezjah, kajti tam so vaške poti zelo ozke in hiše ena poleg druge in se zato cedi gnojnica kar v potokih, zidovi so pa nezdravi in zato prostori zaudarjajo po slabem. Kanalizacijo bi bilo potrebno napeljati po vseh vaseh, a trenutno tega ni mogoče, treba bo še čakati. Tudi na to delo so ljudje dosti let čakali. Dela so dali na dražbo in jih je prevzelo gradbeno podjetje Len-daro, stala pa bodo 20 milijonov lir, ki bodo v breme deželi. Umrl je Domeniko Vazzaz iz Tipane Te dni smo zvedeli žalostno novico, da je umrl Do-meniko Vazzaz iz Tipane, ki je živel že dolgo let v Torinu s svojo družino. Bil je star skoraj 80 let. Poznali so ga po vsem tipanskem komunu, ker je bil fotograf in so ljudje hodili k njemu tudi iz drugih oddaljenih vasi. Domačini se ga še danes radi spominjajo, ker je bil vesele narave in zelo navezan na svojo domačo zemljo. Bil je vseskozi tudi naročnik Matajurja. Družini in sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje. Drage- Zaira Jurelič - mati petih otrok izgubila življenje HmMiWMmiiiiimi#M«iiMiiMiMiimuim«iiMiiiiMmMiwiiMMHimiiiHiMeiH»MNiwM»«