KANDIDACIJSKA KONFERENCA Po določbah zvezuega volilnega zakona se skličejo kandidacijske konference takoj po poteku rotka za izvedbo zborov volivcev, n&jk&sneje pa do konca petega tedna od dueva razpisa volitev. Ker uiorajo biti do 25. januarja iavedeui zbori volivcev zaradi izvolitve delegatov za kandidacijsko kon-ferenoo, ie tudi palitična akiivnost ustner-jena v s.kl'icevanje kaiKlklacijskih konfe-reac. Kaudidacijska koaierenca je nova institucija našega volilnega sistema in po-raeni eno izmed njegovili temeljnih no-vosfci. Ustanova kandddiranja za volitve ljud-skiii poslauoev po zborih voluvcev izvira iz politične funkcije teh zlx>ix>v kot iinstitu-cije neposredne demoikracijc'. Volilni zakon neohrauja samo tega zmačaja zborov volrv-cev še naprej, temvee m«sto in vlogo zbo-rov volivcev kakor tudi njihov političm vpliv učvrščuje. To je zlasti prišJo do izra-za v postopku kandidiranja ljudskih po-slanccv, kjer ste se neposredna zaposlitev in aktii.viziranje zborov volivcev najbolj razširila. Hkrati se po tej poti onemogoča volilni centralizem v postavljanju kandj-datov. Na današnjj stopnji razvoja socialistične demokracije je iinel dosedanji sistem v postopku predlaiganja kandidatov po zbo-idh volivcev tudi določene pomanjkljivosti. Odraiale so se predvsem v tem, da so zbo-ri volivcev neodVisno drug od drugega do-ločali kandidaite za ljudske poslance, ker ai bilo pravne možnosti poprcjšujcga po-svetovanja zasitopniikov ziborov volivcev vo-Klnega oScraja. S tem je nedvom.no slabil pomen zborov -voliTcev glede t>dločanja v vpraSanju predlagaujii kandidatov za vo-Htve ljudskili poslan«ev. Ta sistem kaTidi-diranja karakteriaiTa razcepljenost v nači-nu dela zborov wlivcev iu rnožnost dolo-čene stihiijnosti. V takem položaju je po-staio očitno, da je potreben orgaji, ki bi po ^določenem demokratiinem volilnem po-stopku izšel iz samili zborov volivcev v okvdru volibaoga okraja in ki b.i te zbore volivcev povezoval glede predla^anja kan-didatov za volitve ljud&kih poslancev v cekrfo. Po zakonu o pravicali in dolžnostih, volitvi in odpoklicu zveznih Ijndskih po-slaneev je ta organ kandidacijska konfe-renca, ki je dejansko zbor prejšnjih kan-didacijskih komisij. Oblikuje se. tako, da izvoli vsak zbor volivcev po številu v»l.iv-c6v 1 do 3 delegate v kandidacijsko konfe-renco. Delogaie za kandidacdjsko konfe-co predlaga najmanj 5 volivcev. Zbor vo-livcev g^lasuje za vsaikega predlagaoiega' kandiduta poscbej, in to po tisicm vrstnem redu, kakor so bila prcdlagani. Štejc se, da so i2tii<.''d predlaganih kandidatov za kan-dddacijsko konferenco izvoljeni tisti, ki so dobili največ j^lasov. Pomen uvedlie te in-stitucije koi skupnega orga-na zastopniRov zborov volivcev s področja istega volil-nega okraja ,je v tem, da ta org(yi sklene, kaiere kandidate bo predlagal zborom vo-Mvcev. katerili zastopnik je, za volitve ljudskih odpslancev. Tako sodelujejo zbori volivcev po svojih zasfopnikib (ud:i v fazi predlaganja kandadatov za izvolitev l.jud-skih odposlancev in je tako odpravljen prejšnji pos-sJanca v tistem volMnem okraju. Glasuje se poscbej za vsakega predlaganega kandi-data, in to po vrsti, kakor so bilt kandidati predlagaivi. Za kandidaoi jsko konferenco ,jc bil sprejet poseben kriterij glede ugo-ta"vljanja, kdo se štojc kot prcdlagaiiii kan-didat za Ijudskega poslanca. Po volilnem zaikomi se štcjejo za sprcjete kandidate vsi tiati, ki so dobili 40 odstotokov glasov vseli članov kandidaeijske konference. To je nova in posebna veoina, ki gre pod meje običajne večine. Pomen t<*ga odloka ]e v tcm. da pridejo do izraza različna mn^nja grlede izvolitve osebe in da se zborom vo-Hvcev ooiogoči zavzetje stališča glcde kan-didirauja tudi tistih predlaganih kandida- tov, za katere se je izjavilo maoj kakor 50 odstotkov delega>t(>v na sestaiiku. kandida-cijske konference. Na temelju sJtlepov kan-didacijske konference se sestavi predlog kaiiididatov za Ijudskega poslanca,Tti ga ta predloži zboroin volivcev s posebno oi>raz-ložitviijo za vsakega posameznega kandi-data iii tak preddog dostavi prisrtojini okraj-n i volilm komisiji . Kandidacijiska konfereuca potemtakem ne postavlja kandidatov, temveč samo piedlaga kandida*e zboru volivcev, kandi-tljranje saino pa izvede zbor volivcev kot |x»litični organ. Kandidaiti, ki jih predlaga kand.idacijska konferenca, ni potrebno, da bi bili tudi kandidati zborov volivcev. Zbor volivcev ostaja še naprej nosilec kan-didature, to je razpravlja o predlogu kan-didacijske konference glede predlaganega kancl^tlata in dokoučno sklepa o tem, kdo 1«) kandklat zborov volivcev za volitve ljudskega poslanca. V delu S(x-iailistične zveze kot politične organizacije bodo gotovo zavzele v pripra-vah zborov volivcev kakor tudi pojasnjeva-nju poniena volitev za nadaljujo graditev Hfšegu družbeiiega in političnega sistema vidno lijeslo tudi novosti v volilneni si-stemit. Polititnc priprave bi bile gotovo slabo oriontirane. čc bi zanemaniLi vlogo kaiididacijskih konferenc kot niesta za do-govor o predlaganjti kandidatov za Kvolitev Ijud&kih poslancev. Zato bi bil<> potrebno — da bi se ta institucija ne sprenu-nila v svoje nasprotje — da b.i se aktivnost poli-tičnih organizacif usmerila v tej snieri, da bodo kandidacijske konference dejanski odsev žeJja zbofov volivcev glede prerila-ganja kandidatov za izvolitev ljudskih po-slancev. M. D.