Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. post. ■ II Gruppa
Katoliški
I U r e d n	ištvo in uprava:	Ce	n a : Posamezna štev.	L	25 I
I Goric	a . Riva Piazzutta štev. 18	Na	r o č n i n a : Mesečno	L	110
TJ o TTi< P O	:ek. račun: štev. 24/12410	Za	inozemstvo : Mesečno	L	190
m	% -v	
		f/
m
Leto VI. - Štev. 50
Gorica - 16 decembra 1954 - Trst
izhaja vsak četrtekf |
Ekscelenci g. prefektu v Gorici!
Zvedeli smo, da sta pokrajinska svetovalca v Gorici, gg. Bratuž in Nanut, znova zaprosila goriškega g. prefekta za odgovor na pismo, ki sta ga nanj naslovila v zadevi posečanja državnih šol s slovenskim učnim jezikom od strani otrok bivših optantov. V zvezi s tem znova poudarjamo, da državna oblast nima pravice predpisovati in siliti starše, v kakšno šolo naj pošiljajo svoje otroke. To je groba kršitev naravnih pravic staršev in tudi ustavnih določil ital. republike. A-gencija Kna poroča:
»Država ne sme nikoli vzeti roditeljem pravico, da po svoji volji iz-bero otrokom šolo, ki se jim zdi najbolj primerna. Tako je izjavil državni minister prof. Siisterhenn, ko je govoril delegatom zveze katol. učiteljev Nemčije, ki so zborovali v Koblenzu. V božjem vrstnem redu vrednot, je dejal minister, je država predstavnica družine v izbiri šole in družina prednjači državi sami.«.
K besedam nemškega demokr-ščanskega državnika bi pristavili še to, da se v Belgiji katoličani ostro bore zoper social-liberalno vlado Van Ackerja prav zaradi pravic katoliških šol, katere hoče socialistična vlada kratiti. Katoličani se po vsem svetu zavedajo, da imajo le starši neodsvojljivo pravico določali in izbirati vzgojo svojih otrok in zato tudi šolo. V sled tega kot katoličani in kot demokrati ter lojalni
državljani ital. republike znova pozivamo Ekscel. g. prefekta de Z erbija, naj vzame v pretres določila okrožnice naučnega ministrstva z dne 25. nov. 1949, št. 5113/76 L, ki so se začela uveljavljati pod njegovim prednikom prefektom dr. Pala-maro, in videl bo, da je prefekt dr. Palamara dovolil izvršitev določil omenjene okrožnice in s tem, izgon otrok optantov iz slovenskih šol gotovo brez zadostnega premisleka. Saj si ne moremo misliti, da bi odgovorni zastopnik ital. republikanske in demokratične vlade »re mature perspecta«, po treznem premisleku, dopustil tako grobo kršitev naravnih in državljanskih pravic staršev, kršitev, ki pomeni delen povratek k nasilju bivšega fašističnega režima nad slovenskimi starši. Zato smo trdno uv er j eni, da bo g. prefekt de Zerbi sedaj, ko je vsa zadeva bolje pretehtana, dosegel, da se določila omenjene okrožnice prekličejo ter se vsem staršem dovoli, naj po svoji volji izbero svojim otrokom šolo, ki se jim zdi bolj primerna. Le tako bomo kot člani slov. manjšine v Italiji mogli potrditi, da vlada tu demokratičnost in svoboda ter enakopravnost vseh državljanov, kot določa čl. 3 državne ustave:	»Vsi
državljani imajo enako socialno dostojanstvo in vsi so enaki pred zakonom, brez razlike na spol, pleme, jezik, vero, politično prepričanje, osebni in socialni položaj.«
Nemčija in Italija o pariških sporazumih
Sovjetska vlada je odgovorila pretekli teden na note, ki so jih bile poslale zapadne velesile kot odgovor na sovjetsko povabilo na konferenco, ki bi se bila morala vršiti 29. novembra in ki bi morala razpravljati o varnostnem paktu med evropskimi državami.
Sovjetski odgovor potrjuje splošno prepričanje, da Sovjetska zveza ne misli spremeniti svoje dosedanje politike. To velja posebno glede avstrijskega vprašanja, čigar rešitev bi bila nedvomno najboljši dokaz miroljubnih namenov Sovjetske zveze. Tudi ton sovjetskega odgovora je tak, da so se mnogi ameriški politiki izrazili, da je Sovjetska zveza sladka v svojih besedah le takrat,
ko ji ni treba prevzeti kakih obveznosti.
Iz Sovjetskega odgovora je tudi razvidno, da ni Sovjetska zveza prav nič naklonjena štiričlanski konferenci, ki naj bi se vršila po ratifikaciji londonskih in pariških sporazumov. Temu se ni čuditi, kajti Sovjetski zvezi ni bilo toliko za konferenco, ampak le za to, da bi s to konferenco onemogočila oborožitev Nemčije in njeno vključitev v Zapadnoevropsko in Atlantsko zvezo. Konferenca, ki bi se vršila šele po ratifikaciji omenjenih sporazumov, bi tega namena seveda ne mogla doseči, bi postala z eno besedo brezpredmetna.
Toda tudi ta negativni odgovor sovjetske vlade zasleduje svoj stari namen, to je onemogočiti, ako bi se dalo, vsaj zadnji trenutek ratifikacijo londonskih in pariških sporazumov.
Ta teden so začele ali bodo začele razne zapadne zbornice debato o londonskih in pariških sporazumih.
V	rimski zbornici se je začela razprava zadnji ponedeljek, medtem ko bi se moralo začeti v bonnski zvezni skupščini prvo branje oziroma debata o teh sporazumih 15. decembra. Drugo in tretje branje pa bi prišlo čez en mesec na vrsto. A-koravno bo v rimski in bonnski zbornici hud boj, ni dvoma, da bosta obe zbornici omenjene sporazume potrdili.
Največje zanimanje vlada seveda za razpravo, ki se bo začela v francoski narodni zbornici prihodnji torek (21. dec.), posebno ko ni mogoče predvidevati, kako se bodo francoske stranke glede tega vprašanja dokončno opredelile. De Gaulle, o katerem se je govorilo, da je nasproten londonskim in pariškim sporazumom, je baje pripravljen glasovati za Mendes Francea, toda pod pogojem, da pride, do konference s Sovjetsko zvezo še pred oborožitvijo Zapadne Nemčije. Pa tudi brez De Gaullea je ratifikacija omenjenih sporazumov zagotovljena, posebno ker je socialistična stranka pripravljena podpreti Mendes Fran-eea in ker se bo krščanskodemo-kratska stranka v najslabšem slučaju glasovanja vzdržala, kar je tudi neke vrste pomoč. Glavni vzrok, da je francoska katoliška stranka nasprotna Mendes Franceu, je v tem, ker je bil Mendes France tisti, ki je dejansko pokopal evropsko o-brambno zvezo, katero je ravno ta stranka najbolj goreče zagovarjala.
Da bo torej francoska zbornica londonske in pariške sporazume potrdila, je, kakor rečeno, skoraj gotovo. Ako bi namreč tega ne napravila, bi bil to za Francijo in za ves svobodni svet tako hud udarec, da ne moremo njegovih posledic niti od daleč naprej presoditi. Na vsak način bi bil to hujši udarec kot takrat, ko je francoska zbornica za-vrgla znano evropsko obrambno skupnost. Za evropsko skupnost je bilo mogoče dobiti takrat nadomestilo, in to nadomestilo je ravno Zapadnoevropska obrambna zveza. Za Zapadnoevropsko zvezo pa ni po našem mnenju nobenega pametnega nadomestila.
poplave in zameti po vsej Evropi
V Angliji in na Irskem še vedno trajajo močni nalivi in viharji, ki onemogočajo plovbo manjših ladij na področju Kokav-skega preliva. Nastale so hude poplave, kakršnih ne pomnijo že deset let. Na Irskem je 5000 ljudi brez strehe, medtem ko je bilo 2500 hiš poškodovanih. Pri tem je bilo 900 oseib ranjenih in so se morali zateči v bolnico. Tudi v Franciji že teden dni divjajo silni viharji, ki so povzročili že tri smrtne žrtve, medtem ko še vedno pogrešajo (it bretonskih mornarjev z njihovimi ribiškimi čolni, ki jih jc vihar zajel na odprtem morju.
V avstrijskih in švicarskih gorah je za-pa/dlo mnogo snega, ker pa je začel pihati topel veter je nastala nevarnost plazov. Do hude nesreče jc prišlo v Val Malenco v italijanskih Alpah, kjer sc je ogromen plaz utrgal z Berninskc skupine gora vi-sokih3.400 metrov in s strašno silo treščil na delavsko naselje 1200 metrov spodaj. Pri tem sta bila dva delavca ubita, osem pa hudo ranjenih. Iz Trenta poročajo, da je plaz zasul dva inženirja, ki sta bila na poti do delovnega mesta v gorah. Truplo enega so našli, medtem ko drugega še vedno iščejo.
Potrebni razgovori
Voditelj italijanske demokrščan-ske stranke Fanfani je imel pretekli teden v Parizu razne razgovore z voditelji francoske krščansko demokratične stranke. Sestal se je tudi z Bidaultom in Mauricem Scliuma-nom, znanima državnikoma iste stranke. Glavni francoski komunistični dnevnik »Humanite«, ki mu taki sestanki med katoliškimi voditelji niso posebno po volji, je pokazal takoj svoje želo ter je tolmačil ta sestanek kot poskus vplivanja italijanskih demokristjanov na francosko katoliško stranko, da bi la ne delala težav francoskemu predsedniku vlade pri ratifikaciji londonskih sporazumov. »Humanite« tudi ni zabila omeniti, da je pripel Fanfani v Pariz po nalogu Vatikana ter s posebnimi navodili sv. očeta.
Se razume, da so vsa ta sumničenja brez vsake podlage. Fanfani sam je zavrnil te vesti ter označil za groteskno in naravnost nespametno trditev komunističnega lista o vplivanju Vatikana na italijansko demokrščansko stranko. O svojih razgovorih z francoskimi katoliški-
Zadeva obsojenih ameriških
letalcev
Glavna skupščina ZN je odobrila z veliko večino glasov resolucijo šestnajstih držav, ki so se bojevale v imenu ZN na Koreji in ki zahtevajo izpustitev 11 ameriških letalcev, ki so jih kitajske oblasti obsodile kot vohune na težke kazni.
Resolucijo je odobrilo 45 članic ZN, 5 držav sovjetskega bloka je glasovalo proti, medtem ko se jih je šest vzdržalo glasovanja. Med državami, ki so se vzdržale glasovanja, je poleg Afganistana, Burme, Indije, Indonezije in Jemena tudi Jugoslavija. Ta potegne skoraj vedno s sovjetskim blokom ali pa se vzdrži glasovanja. Z zapadnimi državami, posebno z Ameriko, potegne le takrat, ko potrebuje od njih kako pomoč. Tako zadržanje imenujejo Titovi politiki nevtralno ali celo samostojno politiko. Mi se čudimo, da niso Združene države spo-
znale že davno te komunistične igre in da podpirajo režim, ki pokaže ob vsaki priliki svoje sovraštvo do Zapada. A to le mimogrede!
Resolucija držav, ki so se borile na Koreji zoper komunistične osvajalce, obžaluje in obsoja, da je prišlo do procesa in do obsodbe vojnih ujetnikov, ki bi jih morale kitajske oblasti že davno izpustiti. Obenem poziva resolucija glavnega tajnika ZN, naj povzame korake, da doseže izpustitev teh ujetnikov ter naj obvesti do 31. decembra vse člane Združenih narodov o korakih, ki jih bo napravil.
Glavni tajnik ZN Hammarskjoeld je sprejel to nalogo ter je izrazit svojo pripravljenost podati se v prihodnjih dneh osebno v Peking, stopiti v zvezo z voditelji komunistične Kitajske ter posredovati za izpustitev obsojenih ujetnikov.
Kako je v Jugoslaviji
mi voditelji pa je povedal, da so se tikali razgovori splošnega evropskega političnega stanja in francosko-italijanskili odnosov.
Fanfani je naznanil obenem, da bo imel podobne razgovore v kratkem tudi z delegati nemške in belgijske krščansko-demokratske stranke.
Mi se takih razgovorov med katoliškimi političnimi voditelji zelo veselimo ter želimo, da bi se še bolj pogostoma vršili. Smo namreč mnenja, da bi se morale katoliške stranke tudi na mednarodnem političnem polju vse bolj tesno povezati ter delati na to, da pridejo katoliška načela tudi v mednarodni politiki do popolne veljave. Saj je zares žalostno, da so druge stranke, kot komunisti in socialisti, vse bolj mednarodno povezane med seboj, kot so razne katoliške stranke. Nam se zdi, da vse katoliške stranke bolehajo na pretiranem nacionalizmu, ki je v veliki meri kriv, da katoličani ne zavzemajo v mednarodni politiki tistega mesta, ki jim po njihovi moči pripada.
Po septembrski številki »Pregleda«, ki ga izdaja Odbor za svobodno Evropo, prinašamo nekaj podatkov o razmerah, ki vladajo v Jugoslaviji. Poročilo, na katero se naslanjamo, je prišlo, kakor zatrjuje »Pregled« naravnost iz Jugoslavije.
To poročilo pravi, da predstavlja komunistični režim v Jugoslaviji vo-ljo nepomembne manjšine. V komunistično partijo je vpisanih sicer kakih 700.000 oseb, toda ti ne predstavljajo solidne baze, ker je med njimi več ideoloških frakcij: kominformistov, pristašev Djilasa itd., a največ oportunistov, ki bi se v kritičnem času razšli na vse strani kakor rakovi otroci. Ostalo prebivalstvo ni samo brezbrižno, ampak naravnost sovražno komunističnemu režimu.
O kmetih pravi poročilo, da so največji sovražniki komunističnega režima. Čeprav so se kolhozi v glavnem razšli in čeprav so bili odpravljeni prisilni odkupi mesa, živine, žita in drugih pridelkov, so kmetje kljub temu v relativno najslabšem položaju, ker jih režim stiska z visokimi davki. Ker kmetje teh ne morejo plačati, sledijo ena za drugo prisilne prodaje premičnin, nepremičnin, vsega posestva in povrh še zapor.
Pa tudi delavcem se ne godi veliko bolje, akoravno bi morali biti v komunističnem redu privilegirani stan. Bolj so zapostavljeni dandanes, kakor so bili kdaj koli prej.
Finančna, vojaška in politična pomoč, ki jo daje Jugoslaviji zapad, je neposredno najvažnejša opora sedanjega komunističnega režima. Brez te pomoči bi Tito prav gotovo ne mogel držati dragocenega policijskega aparata, na katerega se naslanja.
Uprava državne varnosti je glavni instrument režima. Razen Titove garde in proletarskih divizij, v katerih služijo samo prekaljeni komunisti, je tudi vojska nezanesljiva.
Tajna policija (UDV) je tako številna, dobro organizirana in povsod pričujoča, da jo smatrajo mnogi za boljšo od bivše nemške Ge-stapo.
Glavna centrala UDV je v Beogradu. po republikah deluje UDV po nalogih in ukazih centrale.
Glavni oddelki UDV so: Oddelek za politični kriminal, oddelek za gospodarski kriminal, za tujce, za protiversko borbo, za protišpionažo itd. Milica je samo pomožni organ UDV.
Agenti UDV se nahajajo povsod, od tovarne do stanovanjske hiše, ter nadzirajo vse in vsakogar. Vsaka
večja hiša ima tako zvani hišni svet, ki je pod kontrolo rajonskih komitejev. Tajniki teh komitejev so važni organi UDV.
Kot sredstvo vohunstva služijo tudi šole. Začetne organizacije po šolah so društva pionirjev. Prave strankarske ‘organizacije pa začnejo v 4. razredu srednje šole. Vsak razred ima svojo partijsko celico. Med povprečno 20 do -25 dijaki enega razreda je pet, šest ali celo sedem komunistov. Celico vodi sekretar, ki ima zvezo z UDV preko sekretarja zavodske partijske organizacije. Na enak način so organizirane komunistične organizacije po učiteljiščih' in univerzah.
Agenti UDV so se vrinili kot člani tudi v društva pisateljev, slikarjev, glasbenikov, v gledališča, v filmska podjetja in v športne kube.
Na ta način kontrolira UDV vso dejavnost v državi. Poleg ministrov in visokih partijskih funkcionarjev so agenti UDV najbolje plačani. Višji funkcionarji imajo na razpolago osebne avtomobile, navadni a-genti pa ogromen vozni park UDV podružnic.
Posledice stavke
Rimska kvestura je naznanila sodni oblasti »notranjo komisijo in agitacijski odbor«, ki sta delovala ob priliki stavke plinskih uslužbencev v rimski plinarni, češ da je zakrivila smrt odvetnika Klementa Abateja s tem, da nista poskrbela za zadosten pritisk plina.
Plinske družbe so dolžne držati plin vsaj na minimalnem pritisku in isto velja za časa stavke tudi za stavkajoče uslužbence oziroma njihove odbore. Ako nima plin dovolj pritiska, plamen ugasne, plin pa uhaja iz štedilnika. Ako kdo od domačih tega ne zapazi in ne zapre plina, je nesreča takoj na mestu. In to se je zgodilo, kakor kaže, v slučaju odvetnika Klementa Abateja, ki je umrl zaradi zastrupitve oziroma zadušitve s plinom.
Ta žalostni slučaj dokazuje znova, kako je nujno potrebno, da se uredi pravica do stavke v vseh potankostih. Pravico do stavke priznava tudi italijanska ustava (člen 40), ki določa, da se mora vršiti stavka v okviru postav, ki jo urejujejo. Teh postav pa rimski parlament še ni izglasoval. Jasno je, da je treba stavke tako urediti, da ne bodo zakrivile takih in podobnih nesreč.
Četrta adventna nedelja Iz življenja Cerkve
V	petnajstem letu vladanja cesarja Tiberija, ko je bil Poncij Pilat u-pravitelj v Judeji in Herod četrtni oblastnik v Galileji in njegov brat Filip četrtni oblastnik v Itureji ter deželi Trahonitidi in Lizanija četrtni oblastnik v Abileni, in ko sta bila velika duhovnika Ana in Kajfa, je Gospod govoril Janezu, Zaharijeve-iiiu sinu, v puščavi. In prehodil je vso jordansko pokrajino in oznanjal krst pokore za odpuščanje grehov, kakor je pisano v knjigi pregovorov preroka Izajija: »Glas vpijočega v puščavi: Pripravite pot Gospodovo, izravnajte njegove steze; vsaka dolina naj se izpolni in vsak hrib in grič naj se zniža; in kar je krivo, naj bo ravno, in kar je hrapavo, naj postane gladka pot: in vse človeštvo bo videlo zveličanje božje.«
OVIRE
Ni zadosti za naše zveličanje, da je Jezus prišel na svet, treba je, da se tudi mi njemu približamo. Z njim moramo sodelovati. V podobi nam to govori sv. Janez v današnjem evangeliju: dolina naj se napolni, grič naj se poniža, kar je krivega, bodi ravno, kar je ostrega, gladka pot. Če bi ne bilo treba našega sodelovanja, bi se tudi sonce, živali, cvetice mogle zveličati.
So pa ovire, ki nas odvračajo, da bi sodelovali. Omenim nekatere v okviru svelonočnega dogodka, ko sta namreč Jožef in Marija iskala prenočišča.
1.	NEVEDNOST. Ko sta Jožef in Marija iskala prenočišča, ju niso sprejeli. Tisti, ki so ju zavrnili, pan niso vedeli, koga zavračajo.
Tako je tudi pri marsikomu, ki opušča svoje dolžnosti do Boga,
vzrok nevednost; enako je pri mnogih starših nevednost kriva, da se ne brigajo za vzgojo otrok. Nešteti vzljubijo razne hližnje priložnosti za smrtne grehe, ko se ne zavedajo njene velike nevarnosti, in zabredejo.
Da se nevednosti izognemo, je treba redno poslušati božjo besedo, brati nabožne knjige, ponavljati krščanski nauk.
2. OŠABNOST. V Betlehemu so gospodarji ubogega Jožefa in Marijo prezirali. Kdo bi se s takimi berači menil? Tako so zgubili srečo, niso dobili Jezusa v svojo sredo.
Ošabnost je draga ovira, ki nas odteguje od Jezusa. Vprašal je sosed soseda: »Zakaj ne hodiš več k maši?« Odgovoril mu je:	»Ni	mi
všeč cerkovnik.« »Ali hodiš molit cerkovnika ali Boga,« ga je prvi zavrnil. — »Kako da hodiš k spovedi, saj si velik?« se je ošahnež obregnil ob znanca. »Zato pokleknem pri spovedi, da sem majhen,« ga je drugi poučil. — »Saj pošiljam ženo in otroke v cerkev.« Ali vera ni tudi za moške? Mar zanje ni Boga?
3. STRAH PRED LJUDMI. Mislim, da so imeli gospodarji obzir na one, ki so bili že v prenočišču. Ti so bili bogatejši. Ali se ni gospodarjem zdelo sitno, sprejeti v njih sredo revna popotnika?
Obzir na ljudi mnoge odtrga od Boga. »Oni, ki je izobražen, bogat, ne hodi v cerkev, pa še jaz ne bom hodil...« »Kaj bi pa ljudje rekli, če bi šel k sv. obhajilu?« Pa od-manjka!
Takim kliče Jezus: »Kdor mene ne prizna pred ljudmi, takih jaz ne bom priznal pred nebeškim Očetom.«
Ali te moti katera teh ovir? Odstrani jo. Hiti k Jezusu!
MIRO ŠTALCER
Marijino kraljestvo
Jezusovo Kraljestvo ima svojo Kraljico v osebi Device in Matere Marije. Oglejmo si, 'kaiko to.	.
Kraljičina oseba. Ta oseba ne biva od vekomaj kot Jezusova; ni Bog, temveč ustvarjeno bitje. A je, kljub temu, tpo božji zamisli in ukrepu tako visoko povzdignjena naid ostali svet, tako vzvišena nad druga nebožja bitja, da je od vseh Jezusu najbližja, kot sem to že nakazal v prejšnjem spisu o Mairiji — Kraljici sveta in kot bom imel še priliko preučiti. Marija je prva za Jezusom in sicer taiko, da je ozaljšana s častnim naslovom Kraljice. Že iz tega sledi, da je nemalo nad nami. A Marija ima skratka nedosegljivo odliko in vrline, duševne in dejavne, naravne in nadnaravne.
Talko nas n. pr. očara njena nedosegljiva lepota: bila je brez greha spočeta, sveta in brezmadežna od zibeli do groba.
Nadalje njeno nedosegljivo dostojanstvo in čast, ki sta otipljivo povedana s temi in podobnimi priimki:	Mati Odrešenika
sveta, Mati božjega Sina, neoskrunjena Devica.
Jezusova Mati je ena sama za vso večnost: ni je bilo in je ne bo njej enake.
Zopet nas preseneča njena nedosegljiva moč in oblast, ki izvira in je tesno povezana z Marijino materinsko častjo. Divni, zavidljivi so njeni poklicni pridevtki: Mati vesoljnega Kralja, Mati in Kraljica človeškega rodu, Srednica vseh milosti.
Marijina moč je prva za Bogom. Nihče je ne premore: Ona je kači glavo strla (,po svojem Sinu). Ona je neomajna zmagovalka nad grehom, peklom in smrtjo. Ona je vzvišena nad vsem, kar je nepopolnega, grešnega, minljivega.
Stoji visoko nad vsemi prebivalci tega sveta in je čudežno povzdignjena nad vsa ustvarjena bitja drugega sveta.
Ona je Kraljica nebes in zemlje.
Njeno žezlo nosi orjaški Jezusov pečat.
Tudi pred Bogom s svojo prošnjo vse premore.
*
Vendar Marija ni Kraljica poleg Jezusa ne v nadrejenem niti v vzporednem smislu, marveč je Jezusu podrejena, ker ji' Jezus Bog, medtem ko je ona le človek (daines poveličan, v nebeški slavi, s krono na glavi).
Torej ni Kraljica po svojem neomejenem bistvu (kot Jezus), temveč po oblasti prejeti od Boga.
Ona je zaradi svojega božjega materinstva (Mati Kristusa Kralja!) in vsled najtesnejšega sodelovanja pri odrešenju postala deležna, in sicer z naslovom in častjo
Kraljice, Jezusovih pravic in njegove kraljevske časti.
Deležna prva, pred vsemi drugimi in v
daleko višji meri, kot vsi drugi.
*
Toda, če trdimo, da je Marija Kraljica v kraljestvu Jezusovem in Kristusu K ra 1 JO podrejena, to ne pomeni, da nuna svoje funkcije, svojega opravila, posla. Nikakor! Marija deluje, je zelo aktivna, ni v brezdelju, ima svojo funkcijo in ta funkcija je nadvse častitljiva.
Marijino poslanstvo in naloga sta čudovito velika: Marija je splošna Mati (pri-prošnjiea, tolažnica, pomočnica) in delivka milosti.
Ona ,posreduje in moli za nas pri Bogu;
ona nas varuje pred peklom, grehom in vsakršnim zlom;
ona kroti in preganja hudega duha in vse njegove pristaše;
ona nas podučuije, opominja in vodi;
ona nam izposluje milosti, nam pomaga v nebesa;
ona odloča (kot priprošnjica in Mati) o naši večni usodi.
Zemeljske matere imajo včasih dosti o-praviti z enim saimim otrokom.
Nebeška Mati Marija ima otrok in podanikov brez števila. Zatorej je dela zanjo dovolj.
SKLEP
Marija je, kot smo videli, kraljica vsega ustvarjenega sveta, s svojo lastno funkcijo, a ne avtonomna kraljica, tudi ne v tistem smislu kot Kristus Bog, marveč kot deležna in zvesta ipomočnica. Njeno kraljestvo je kraljestvo Jezusovo, ki je v prvi vrsti duhovno. Marija je torej predvsem kraljica duš, duhovna kraljica vsega človeškega rodu.
Kot talki ji gre vse ono, kar zasluži njeno izredno kraljevsko dostojanstvo.
Omenimo še kraDko naše dolžnosti do Kraljice Marije.
Vse obesga ena sama beseda: ljubezen.
Naj nas prepaija iskrena ljubezen do Marije in brezmejna ljubezen do Boga.
Povzdignimo z vsemi močmi (v molitvi, v besedi, v pesmi in risbi), Jezusovo in Marijino čast!
Daj, o premila Kraljica, da bo ves slovenski rod za vedno Tvoj in Jezusov!
Slava Jezusu in njegovi sveti Materi Mariji!
( Konec )
Izšel je PASTIRČEK
za mesee deeember
SEDEŽ ŽENSKIH KAT. ORGANIZACO
Osmega decembra so v Rimu odprli tako zvano »Domus Mariae«, to je Marijino hišo, v kateri bo sedež mednarodnih ženskih katoliških organizacij.
130 CERKVA V 22 LETIH
Za konec marijanskega leta je kardinal Feltin, pariški nadškof, posvetil novo cerkev v čast Marije Srednice. Z gradnjo cerkve je pričel že kardinal Suhard po neki zaobljubi iz leta 1944 za rešitev Pariza. Nova cerkev je 130., ki jo je v 22 letih svojega delovanja postavila gradbena organizacija pariškega kardinala. Cerkev Marije Srednice bo sedež nove župnije, ki bo štela 15.000 ljudi.
SV. MAŠA ZA SLOVENCE
V Marijinem letu so bile vsak četrtek zjutraj posebne sv. maše v kapeli Marije Snežne za posamezne narode, Iki so za železno zaveso in nimajo verske svobode.
Zadnji četrtek 2. decembra je bila sveta maša za Slovence. Opravil jo je generalni svetovalec Družbe Jezusove za slovanske dežele pater Anton Prešeren. Med sv. mašo so odmevale slovenske pesmi preko prostrane bazilike, ki so jih prepevali člani slovenske kolonije v Rimu.
ZDRAVSTVENO STANJE SV. OČETA
Kakor vsi katoliški verniki po svetu, taiko go tudi slovenski verniki z veseljem sprejeli vest, da se zdravstveno stanje svetega očeta stalno in hitro zboljšuje. Enako so tudi slovenski verniki, združeni z drugimi po svetu, veliko molili za zdravje sv. očeta. Te molitve se še vedno nadaljujejo.
100.000	KNJIG O MARIJI
V soboto 11. decembra so v Rimu zaključili marijansko razstavo. Na tej razstavi, ki je bila odprta skoraj dva meseca, so bila razstavljena razna dela o Mariji. Ob zaključku so izdali poseben katalog, ki obsega tudi neke vrste načrt za marijansko bibliografijo. Iz tega kataloga je razvidno, da je iizšlo do sedaj na svetu 100.000 tiskanih del o Mariji.
DELO MOHORJEVE DRUŽBE
V	CELOVCU
Skupna naklada knjig, ki jih je izdala celovška Mohorjeva družba od leta 1918 — to je po obnovitvi tiskarne — dosega število 210.000! Celotne natklade knjig, rednih in izrednih, ki jih je družba poslala v svet od svoje ustanovitve 1. 1852 dalje, pa znašajo okrog 20 milijonov izvodov.
SKLEP MARIJANSKEGA LETA V RIMU
Iz raiznib poročil je razvidno, da so po svetu na lep način dne 8. decembra slovesno zaključili Marijino leto. Najlepše je bilo v Rimu, kjer je sv. oče, iz svoje bolniške sobe, zaključil praznovanje s kratkimi besedami, z molitvijo Zdrava Marija in z blagoslovom za ves svet. Kakor poročajo, je napravila na vsq globok vtis zlaisti molitev Zdrava Marija, ki jo je sveti oče zmolil s posebnim poudarkom in pobožnostjo. S cerkvijo Marije Velike so bile povezane 8. decembra razne radijske in televizijske postaje v Evropi in Ameriki, ka» je omogočilo, da so številni verniki slišaTi svetega očeta, ki je z žrtvijo svoje bolezni zapečatil Marijino leto.
NASELJE ZA NOVOPOROČENCE
Mnogo je danes mladih ljudi, ki bi se radi poročili, a jim je to onemogočeno, ker ne morejo najti primernega stanovanja. Kardinal Lercaro, nadškof v Bologni, je skušal najti potrebno rešitev v tej težki zadevi. Na njegovo pobudo, in v spomin na Marijino leto, so začeli z gradnjo posebnega naselja za mlade-poročence, ki bo obsegalo 40 hiš. V sredo je kardinal blagoslovil prve hiše in izročil ključe novih stanovanj devetnajstim novoporočencem.
POSVETITEV NOVEGA MILANSKEGA* NADŠKOFA
V	nedeljo je prejel v cerkvi sv. I etra v Rimu škofovsko posvečenje novi milanski nadškof Montini. Obred je izvršil kardinal Tisseraavt, dekan kardinalskega zbora. O-krog poldne je sv. oče po radiu pozdravil vse prisotne in jim podelil svoj blagoslov. Posvečenje novega milanskega nadškofa se je izvršilo z večjo slovesnostjo kot običajno, ob navzočnosti številnih zastopnikov diplomatskega zbora, katol. laičnih organizacij in vernega ljudstva. S svojo navzočnostjo so hoteli počastiti msgr. Montinija za njegovo dolgoletno delo za blaigor Cerkve v svojstvu papeževega namestnika v državnem tajništvu.
CERKEV SV. PAVLA V RIMU
Dne 8. decembra 1854 je sv. oče Pij IX. v baiziliki sv. Petra slovesno proglasil, da je resnica o Marijinem brezmadežnem spočetju od Boga razodeta resnica. Dva dni kasneje, to je 10. decembra, pa je posvetil novo cerkev sv. Pavla. Slovesnosti se je udeležilo 49. kardinalov in 140 škofov. Prejšnjo cerkev je namreč uničil požar v noči med 15. in 16. julijem leta 1823. Stroške za novo cerkev so krili z darovi katoličanov in nekatoličanov vsega sveta.
V	petek so torej praiznovali pri svetem Pavlu to pomembno stoletnico.
25-LETNICA ZAVODA RUSSICUM
Ob koncu meseca novembra so praznovali v Rimu 25-letni jubilej papeškega zavoda Russicum. Zavod je ustanovil Pij XI. z namenom, da bi se v njem pripravljali bodoči delavci za kraljestvo božje med ruskim narodom. V 25 letih se je šolalo v zavodu 120 duhovnikov, 37 jih je prejelo v zavodu mašniško posvečenje. Čast zavoda je 10 mučenih in ubitih duhovnikov gojencev, ki so že delovali v vzhodnih deželah in dali svoje življenje za vero. Gojenci zavoda so sedaj raztreseni po vsem svetu in delujejo med verniki vzhodnega obreda in med spreobrnjenci iz pravoslavja. Med gojenci zavoda so bili, in so še, tudi Slovenci. V tem zavodu sedaj študira g. Stanko Janežič.
STANKO ZORKO
Po Španiji in Portugalski
(Romanje v Fatimo od 10. do 30. sept. 1954)
ZOPET PROTI ŠPANIJI
Velik nov poštni urad v Fatimi ima zelo veliko dela. Vsak romar hoče poslati pozdrave svojim dragim. Jaz sem razposlal na razne strani 70 kartic in drugi romarji so bili gotovo prav tako pridni.
Po kosilu sem opravil še zadnji obisk pri Marijini kapelici, nato pa je bilo treba odpotovati. Žal mi je bilo, da smo ostali v Fatimi tako malo časa. V avtobusu je bilo nekaj ur skoraj čisto tiho. Vsak izmed nas je bil v mislih še vedno pri Mariji v Fatimi. Vse, kar je lepega na zemlji, tako hitro mine.
Spotoma smo se ustavili v lepem mestu Coimbra, kjer živi Lucija v karmelskem samostanu. Mesto slovi zaradi svoje univerze, na kateri je študiral in kasneje tudi poučeval sv. Anton PadoVanski. Sv. Anton se je rodil na Portugalskem. Ker pa je večji del svojega življenja prebil v Padovi in je tam tudi pofleopan, zato. je dobil naziv Padovanski.
Prenočevali smo v Porto, ki je drugo največje portugalsko mesto. Šteje 350.000 prebivalcev. Stanovali smo naravnost v razkošnem hotelu. Drugo jutro mi je stregel pri sv. maši zamorec iz Angole. Zelo pobožno je molil in se lepo vedel.
Po zajtrku smo si več ur z avtobusom ogledovali mesto. Porto ima veliko pristanišče in močno razvito industrijo, zlasti za konzerviranje rib. Mesto je svetovno znano zaradi svojega izbornega vina. Sre-dišče mesta izgleda zelo bogato, v predmestjih pa je doma revščina. Otroci in revnejši ljudje hodijo bosi. Žene nosijo bremena na glavi. Ribe nosijo prodajat od hiše do hiše v nekakih pladnjih. Včasih so lepo pleteni, včasih pa samo kos grobe deske.
Za kosilo smo dospeli v manjše obmorsko mesto Vaina. Tu je bila zadnja postaja na Portugalskem. Severni del dežele je skoraj čisto raven. Portugalska je napravila name zelo ugoden vtis. Ob štirih popoldne smo prekoračili mejo in zvečer dospeli v znamenito špansko mesto Santiago. Sprejel nas je dež.
SANTIAGO
Ta del Španije je zelo podoben Portugalski, vendar se takoj opazi večja zanemarjenost. Svet je gričevnat. Santiago leži skoraj na popolni ravnini. Mesto šteje o-krog 50.000 prebivalcev, ima svojo univerzo, številne cerkve in samostane. Največja znamenitost je pač katedrala sv. Jakoba. Stara izročila pričajo, da je apostol Jakob misijonaril po Španiji in je tam tudi umH mučeni*ke smrti Cerkev -v. Jakoba je bila v.preteklih stoletjih ena najbolj slovitih božjih poli v Evropi. Tja so romali celo naši ljudje. Prešeren v svojih pesmih o-menja kompostelSkega romarja in tudi pisatelj Jalen v povesti Ovčar Marko.
  |
CERKEV
AKOBA V SANTIAGU
še isti večer sem si šel ogledat katedralo. Cerkev napravlja mogočen vtis. Zgrajena je v gotskem slogu v obliki križa. Kjer se ladji križata, je glavni oltar. Pod glavnim oltarjem je kripta, kjer počiva telo sv. Jakoba, vsaj tako trdi staro izročilo. Na glavnem oltarju je lepo izdelan kip sv. Jakoba, ves obložen s srebrom. Pred glavnim vhodom je prostoren, od vseh strani zaprt trg. Zvečer je pročelje razsvetljeno in napravlja mogočen vtis. Po mestu so ulice zelo ozike in hiše strpane skupaj.
Letos praznujejo v Santiagu sveto leto, ki daje romarjem vse tiste pravice in milosti, kot sveto leto, ki se praznuje v Rimu vsakih 25 let. V Santiagu imajo sveto leto vedno takrat, kadar pade igod svetega Jakoba na nedeljo. Mesto je letos vedno polno romarjev in domačini bogatijo na njihov račun. Po hotelih so dvignili cene za 30 do 50 procentov. Nikjer v Španiji niso talko visoke cene, niti v letoviškem mestu San Sebastiano. Tako izkoriščanje romarjev nas je precej dražilo.
Drugo jutro je našo skupino uradno sprejel pred cerkvijo stolni kanonik Campos, ki je lepo govoril italijansko. Z nami je bila sprejeta skupina Portugalcev in Špancev. V sprevodu smo šli pred glavni oltar, kjer smo skupno zmolili molitve za prejem svetoletnega odpustka. Nato smo imeli v stranski kapeli sv. mašo za našo skupino.
Nekaj edinstvenega je kajenje glavnega oltarja z ogromno kadilnico. Kaj podobnega gotovo ni nikjer na svetu. Dva moža prineseta masivno kadilnico in jo dobro pritrdita na vrv, ki visi s stropa, nakar zažgeta kadilo. Sedaj se začne nihanje kadilnice. Šest mož drži konec vrvi in spretno nategujejo ali popuščajo vrv, ki je zgoraj na škripcu, da postaja nihanje vedno mogočnejše. Kadilnica niha po povprečni ladji skoraj od stropa do stropa.. To traja nekaj minut, potem pa nihanje polagoma ustavljajo.
Okrog devete ure nas je sprejel kardinal v svoji palači. V kratkem nagovoru v italijanščini nas je pozdravil in se potem z nami prijavno razgovarjal. Vodja naše skupine je vsalkega posebej predstavil. Ob koneu se je kardinal z nami eelo slikal. Sv. Jakob je zavetnik Španije.
PO SEVERNI ŠPANIJI
Popoldne (23. sept.) smo zapustili mesto. Pot je sedaj vodila naravnost proti severu do obmorskega mesta Corun. V mestu smo se ustavili le pol ure. Prenočevali smo v majhnem podeželskem mestu Lugo. Zanimivost tega mesta je, da imajo v stolnici ponoči in podnevi izpostavljeno sveto Rešraje Telo. Monštranca je več kot en meter visoka, oltar je obdan s steklom. Zvečer sem opazil zelo veliko ljudi pri češčenju.
Zvečer je mesto kar oživelo. Na tisoče ljudi se je sprehajalo po ulicah. Eno stvar človek takoj opazi v Španiji, veliko dostojnost v obleki. Pri sprehajanju hodijo dekleta zase in fantje zase. V Trstu si je kaj takega skoraj nemogoče misliti. Tudi to kaže na zdrav moralni čut.
Drugi dan nas je čakala dolga vožnja, zato smo zgodaj odpotovali. Priti smo morali v Valladolid. Kmalu smo zašli na 700 m visoko planjavo, ki je precej podobna onim v srednji Španiji, vendar ni tako brez zelenja. Tudi v tem predelu sem opazil veliko javnih del na cestah in mostovih.
Danes sem moral prvič nastopiti v javnosti z govorom v italijanščini. Vsako po. poldne smo imeli v avtobusu med vožnjo kratko duhovno misel. Vsi duhovniki so bili že na vrsti in so silili, da moram tudi jaz. Nisem se mogel izogniti. Govoril sem o apostolatu. Mislim, da je slo še kar dobro. Gotovo sem napravil več napak, toda Italijani so v tem oziru zelo prizane-
8,iivi-	(Se nadaljuje)
Komunistično »Društvo slov. srednješolcev"
ni edino dijaško društvo v Trstu !
GOSPODARSTVO
»Demokracija« je dne 3. decembra prinesla članek o D .S.S. pod naslovom »Operacija izigravanja«. Popolnoma se strinjam s ugotovitvami o zlorabi narodne zavesti in o rušenju vere in morale, ki jo titovski plačanci izvajajo nad tržaškim dijaštvbm, da tako dosegajo svoje cilje. Treba je pohvaliti pogum tistega, ki je članek napisal, da je tako jasno in odločno razkrinkal komunistične načrte.
Le nekaj moram še dodati. Trditev, da je D.S.S. edina slovenska mladinska organizacija, je le plehek posnetek stoterih podobnih bombastičnih laži »Primorskega dnevnika«. Tovariši z ulice Roma dobro vedo, da niso oni prvi prišli na srečno misel, da bi ustanovili slovensko mladinsko organizacijo. Takoj po l. 1945 se je skupina narodno zavednih slovenskih dijakov začela zbirati na tedenske sestanke z namenom, da se narodno in versko-moral-no vzgajajo. Po skromnem začetku se je skupina polagoma razrastla v organizacijo, ki je dobila ime »Slovenska dijaška zveza« (SDZ). V podkrepitev trditve, da je govorjenje o »edini slovenski mladinski organizaciji« le zlonamerna laž in stara komunistična taktika ignoriranja nasprotnikov, naj povem, da je pred dobrim letom SDZ od DSS dobila ponudbo, naj bi se obe organizaciji združili, na kar seveda SDZ ni mogla pristati.
SDZ si ni pridobivala svojih članov s
sredstvi, ki so DSS lastna in pri veliki večini članov edino uspešna: z lepimi prostori, s popusti na plesih in izletih, s športom in vsemi drugimi mogočimi ugodnostmi. Nima za seboj države, ki bi jo podpirala, kakor jo imajo komunisti. Trkala je na idealizem tržaške mladine. To pa je seveda mnogo težje, zlasti v pokvarjenem tržaškem ozračju, ki je polno koristolov-siva in lova po zabavah in po uživanju. Vkljub temu trud SDZ ni bil zastonj. Zbrala je v povojnih letih lepo število di-jaštva in je v svojih članih budila narodno zavest in smisel za versko-moralno življenje. SDZ se lahko pohvali, da je za svoje člane in s svojimi člani mnogo več napravila kakor DSS. Medtem ko so »kulturne prireditve« DSS le redkokdaj prekoračile okvir plesov, izletov in športnih srečanj, je SDZ imela redne tedenske sestanke, je prirejala predavanja, je vsako leto pripravila po nekaj iger, je organizirala vsako leto enomesečno poletno kolonijo v Kanalski dolini.
Izbira, za katero organizacijo naj se odloči, je za vsakega slovenskega janta lahka. Pridružil se bo SDZ, ki mladino navdušuje za ideale naroda in Boga, ki so bili in so še last velike večine Slovencev, šel pa bo mimo organizacije, ki mladino načrtno kvari in jo zavaja v prazne zmote.
Član SDZ
Za uspešno s*ast „Marijanišča‘
Naš katoliški dijaški zavod na Opčinah si pridobiva vedno več prijateljev tako v mestu kot v okoliških župnijah. Kako je tržaškim Slovencem pri srcu uspešno napredovanje »Marijanišča«, kažejo med drugim zlasti nabirke, ki se vrše po župnijah 4 krat na leto.
Zadnja, to je jesenska nabirka izkazuje dokaj razveseljivo sliko, o čemer naj govore številke za posamezne župnije:
Sv. Anton N. 25.000 lir; Rojan 32.045; Sv. Ivan 20.350; Sv. Vincenc 15.400; Sv. Jakob 13.000; Salezijanci 6.065; Sv. Ana 4.084; Skedenj 20.000; Barkovlje 11.505; Sv. Križ 10.000; Kontovelj 2.450; Opčine 18.400; Trebče 5.000; Bazovica 7.680; Kati-nara 7.500; Dolina 7.000; Školije 3.190; Plavje 1.000; Boršt 4.065; Boljunec 3.600; Mačkovi j e 6.500. SKUPNO 217.134 lir.
*
Vsem dobrotnikom izreka Marijanišče, zlasti v iinenu revnih gojencev iskren »Bog plačaj 1«
Vse dobrotnike vabimo, da si o priliki ogledajo Marijanišče. Sedaj je to še posebno lahko, ker je hiša še vedno hrez ograje, a jo bodo začeli postavljati v bližnjih dneh. Ko se boste bližali po Narodni cesti zavodu, vas bo že od daleč pozdravljal 25 glavi »živ žav« različne telesne veliko, sti in še bolj pestrih duševnih sposobnosti. Okrog 1/3 je med gojenci takih, ki radi revnih družin, iz katerih izhajajo, ne zmorejo plačati niti polovice redne vzdrževal-nine. Nekateri od teh so prav vzorni fantje in tem v prvi vrsti velja velikodušnost dobrotnikov.
V	zavodu je še polno kričečih potreb, zlasti kapela je le preveč beraško opremljena. Mašnih plaščev imamo od vsake barve lc po enega za praznik in delavnik. Nimamo monštrance, zato ni mogoče imeti slovesnega blagoslova. Svečniki so previsoki... Brez harmonija se petje tudi ni moglo razgibati, čeprav fantje radi pojejo itd...
V	kratkem upamo dobiti kako že rabljeno monštraneo, a jo bo treba dati pozlatiti, isto bo s ciborijem. Kaj če bi se kaka plemenita duša spomnila in poklonila iz kakega zaprašenega predala zlat prstan, s čimer bo mogoče liturgični posodi pozlatiti. Računajmo s tem, da mladina še bolj kot odrasli upravičeno pričakuje, naj bo kapela in vsa oprema okrog evharističnega Gospoda na dostojni višini!
Kaj več o notranjem življenju v zavodu bomo slovenski javnosti povedali kdaj drugič. Ob zaključku tega poročila pa še tole obvestilo: ZIMSKA NABIRKA ZA MARIJANIŠČE bo v okoliških župnijah v tednu od 12. do 19. decembra; v mestnih župnijah pa bodo ovojnice razdeljene na božično nedeljo, 26. decembra, svoje darove pa bodo dobrotniki mogli izročiti v ovojnicah en teden kasneje, to je 2. januarja 1955. Pa tudi z molitvijo kličimo blagoslov na Marijanišče, da bi iz njega zrastlo kaj duhovniških poklicev —■ ob Marijini pri-
Novi zakon o zavarovanju
Državna ustanova za socialno skrbstvo je podaljšala do 31. avgusta 1955 rok za prostovoljno zavarovanje delavcev in uradnikov, ki so izgubili oceno Obveznih zavarovancev v izvezi z zakonom, ki je bil izdan 4. aprila 1952. leta.
Po tem novem zakonu se zahteva 15-let-no plačevanje prispevkov za zavarovance, ki bodo izpolnili določeno število let po
1.	januarju leta 1962.
Prav tako je dana možnost, da se ohrani pravica po invalidnini in pokojnini za potomce, a to le za tiste zavarovance, ki so plačevali zahtevane mesečne prispevke vsaj pet let, od katerih zadnje leto v zadnjem petletju pred vložitvijo prošnje.
Zainteresiranei dobe lahko natančnejša pojasnila in potrebne formularje na sedežu socialnega skrbstva INPS v ulici Mazzini 4. Ti zakoni veljajo kakor za goriško, tako tudi za tržaško pokrajino, kjer naj se prizadeti zglasijo na sedežu INPS v Trstu.
Dva delovna centra v Gorici
V	ponedeljek sta se odprla v Gorici dva delovna centra. Prvi je na Svetogorski ulici in zaposluje 65 delavcev pri popravilih cestnega omrežja pri novih hišah INA. Drugi delovni center, ki bo deloval
4	mesece, se je otvoril za popravila ulic Brigata Pavia, Torriani, Gelsi in Colonia.
Izplačana odškodnina briškim kmetom
Števerjanska občina je prejela državno pomoč v znesku 2,400.000 lir, ki .se bo razdelila med 20 kmetij, ki so bile najbolj prizadete po toči v preteklem poletju.
Prošnjo za pomoč je vložilo 50 kmetov, a kmetijska oblast je sprejela le 20 prošenj. Ostale štiri občine, Gorica, Krmin, Dolenje in Moša, ki so tudi vložile prošnjo za pomoč, pa so prejele skupno vsoto
3.600.000 lir.
Odprt je natečaj za vojne sirote za 1000 šolskih štipendij
Goriška občina javlja, da je odprt na-' tečaj za vojne sirote za 1000 šolskih štipendij za šolsko leto 1954-55. Štipendije so tako razdeljene: 400 za srednje in nižje strokovne šole, vsaka po 20.000 lir; 400 za srednje in višje strokovne šole po 25.000 lir vsaka; 200 za univerzitetne študije po
50.000 lir vsaka. Za visokošolce, ki študirajo na univerzah izven kraja svojega bivanja, se bo ta vsota zvišala na 75.000 lir.
Za te izredne štipendije lahko zaprosijo vse mladoletne vojne sirote, ki so vpisane v šolsko leto 1954-55 v gori omenjenih šolah.
Za vsa potrebna pojasnila naj se zainteresirani obrnejo na občinski komitet na Corsn Italia 17 do 31. decembra.
Trgovsko pogodbo
med Jugoslavijo in Avstrijo so podpisali na Dunaju. Po pogodbi bo znašala vrednost zamenjave blagovnega prometa med obema državama od 1. nov. 1954 do 31. okt. 1955 48 milijonvo dolarjev.
PRI RADIJSKI ODDAJI »VERA IN NAŠ ČAS« BO GOVORIL V NEDELJO 19. DECEMBRA OB 9.30 Č. G. DR. METOD TURNŠEK O SLOVENSKEM PRAZNOVANJU BOŽIČNIH PRAZNIKOV.
IZ JUGOSLAVIJE
v
Se en protest
Čitala sem članek o moralnih nerodnostih na tržaški univerzi. Vendar se je nekdo oglasil proti tej gnilobi. Matere so večkrat zdihovale in mi tožile, kakšni razuzdanci gospodujejo nad njihovimi otroci.
V	»Kat. glasu« je bilo pisano samo o fantih, kaj pa se dogaja ob dnevu matrikol dekletom? O tem še nihče ni zinil besede javno. In vendar bi se morale talke zadeve spraviti v javnosti na sramotni oder; morda bi potem kaj pomagalo in bi oblastva dobila pota, da proti taki gnusobi nastopijo.
Tržaško dekle
Ustanavljanje komun
Širom po, Sloveniji in po ostalih jugoslovanskih deželah se zadnje tedne veliko razpravlja o ustanavljanju komun. Časopisi poročajo o tem na dolgo in na široko.
Komuna je tipično socialistična ustanova, ki ji ne najdemo primera v demokratično urejenem svetu. Njen ideolog v Jugoslaviji je Edvard Kardelj. Ta je v nekaterih svojih govorih v preteklem letu položil teoretične temelje tej novi upravni in gospodarski edinici jugoslovanskega socializma.
V	bistvu ni komuna nič drugega kot razširjena občina, mestna ali podeželska, ki je osnovana kot samostojna samoupravna edinica, sloneča na gospodarski samozadostnosti. Sprva so imeli ljudske odbore skoro v vsaki vasi. Nato so osnovali večje občine, v katere so združili po več vasi skupaj z enim ljudskim odborom. Sedaj bodo take občine zopet združili po več škripaj, da ustanove komuno. Običajnih ljudskih odborov pa ne bo več, tudi okrožij in okrajev ne več, temveč bo namesto njih stopila (komuna in skupnost komun.
Namen takih, imenujejo jih povečanih občin, je ta, da se uvede večja ljudska samouprava, češ vsaka komuna naj skrbi zase v gospodarskem, prosvetnem, socialnem in tudi šolskem oziru. Naj bo torej čimbolj samozadostna.
Ljudski odbori po raznih vaseh sklepajo sedaj, kateri komuni naj se priključijo. Navadno se odločajo po tem, kje se jim
obeta večje gospodarsko blagostanje in pa kam bodo imeli bliže do središča komune. Na Primorskem imajo glede komun težave posebno v Soški dolini, ker bi eni hoteli imeti le dve komuni: Tolmin in Kanal. Drugi pa štiri: Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal. Kako se bodo zedinili, bomo videli. Če bo ljudstvo odločalo, bodo imeli štiri, ker si ne moremo misliti, da bodo n. pr. Bovčani voljni hoditi na občino recimo v Tolmin. Saj zapravijo kup denarja in časa.
Nov most
Pri Ajbi nad Kanalom so na državni praznik 29. novembra odprli nov most čez Sočo. Prejšnjega so poškodovale zavezniške bombe med drugo svetovno vojno. Nato so ga zasilno popravili, sedaj pa je ves prenovljen. Gradbena dela je izvršilo podjetje »Primorje«, načrte pa inž. Vrečko. Dela so trajala 4 leta. Most je dolg skoro dve sto metrov.
V Biljah
so odkrili spominsko ploščo znanemu teroristu iz zadnje vojne Ivanu Siliču' — Carju. Znan je zato, ker je veliko ljudi pobil in postrelil. Skupaj s tovarišem Slovenkom iz Bilj in Čehom iz Vrtojbe je bil strah vseh okoliških vasi. Veliko nedolžnih žrtev je zakrivila njegova brzostrelka. Sedaj ga proslavljajo kot narodnega heroja.
Italijanski glasovi o Slovencih
Italijanski listi posvečajo v zadnjem času vedno večjo pozornost tržaškim in goriškim Slovencem. Piccolov dopis od 7. dec., proti svoji navadi opozarja italijansko javnost, da niso vsi Slovani titovci.
Piccolo prinaša dragoceno priznanje, da je koncem koncev v Trstu le precej Slovencev. Po njegovem mnenju niso za ugotovitev števila tržaških Slovencev odločilni izidi administrativnih volitev, ker so slovenski glasovi razdeljeni na več strank. Doslej so smatrali za glasove Slovencev samo one, ki so jih prejeli titovci in slovenska narodna lista. Sedaj priznavajo, da je mndgo Slovencev volilo za kominformi-ste, indipendentiste in celo za demokristjane in socialiste. Kot kaže, bo počasi prodrlo v italijansko javno mnenje prepričanje, da Slovenci niiso tako neznatna manjšina v Trstu, kot je doslej poudarjal italijanski tisk in njih vodilni politiki. To pa bo imelo ogromen pomen, ko se bo začel izvajati memorandum in manjšinski statut, kjer je določeno, da morajo imeti Slovenci pravičen delež pri javni upravi.
Nič manj ni važna druga ugotovitev, da niso vsi Slovaini titoyci. Doslej smo bili pogosto deležni očitka, da smo vsi skupaj »slavocomunisti«; prav tako je pogosto veljalo mnenje, da je izraz »slavo« isto kot »titino«. Sedaj pa ugotavlja Piccolov dopisnik, da je spodletel poizkus titovcev ob občnem zboru »Slov. gosp. kult. zveze«, da bi zajeli večino slovenskih kulturnih čiui-teljev. Tudi če bi se ozirali na volilne rezultate pri volitvah, bi po mnenju Picco-la titovci ne mogli trditi, da so prejeli večino slovenskih glasov; to je itak splošno znana stvar. Res pa je, da se titovci niso od svojih porazov nič naučili. Kakor bi bili še vedno v letih 1945. in 1946., se še vedno po načinu totalitarnih strank smatrajo za edine predstavnike tržaških Slovencev in bi radi tudi sedaj pri izvedbi londonskega sporazuma edini zastopali slovensko prebivalstvo ter tudi vse pridobitve tega sporazuma pobasali v svojo bisago.
Zato svari Pieeolo italijansko vlado, naj ne naseda zahtevam jugoslovanske vlade, ki bo pri aplikaciji sporazuma zahtevala vse ugodnosti za titovsko usmerjene ustanove. Kakšne bodo v resnici zahteve jugoslovanske vlade, še ne moremo vedeti. Naša zahteva pa mora biti, da bodo pridobitev sporazuma deležni vsi tržaški Slovenci, naj si bodo katere koli barve. »Slovenska gospodarska kulturna zveza« in druge titovske ustanove lahko govorijo v imenu tistih, ki trobijo v njih rog, Jugo-slovansko-italijanska mešana komisija mora upoštevati zahteve vseh tržaških Slovencev in vsakemu dati, kar mu gre.
Kako pa je potem z našo narodno slogo? Kadar gre za to, ali naj se memorandum izvede ali ne, ali naj bodo udeleženi Slovenci pri javni upravi v pravičnem sorazmerju, ali naj uživajo slovenske šole isto zakonito podlago kot italijanske in ali naj imajo lastno avtonomijo, ali naj se uvedejo po ulicah slovenski napisi poleg italijanskih, in pri vseh ostalih slovenskih narodnih zahtevah smo vsi Slovenci edini in med seboj strnjeni. Drugače pa je, ako gre za to, ali naj se polaste vseh dobrin sporazuma samo pristaši ene stranke ali pa visi Slovenci. Če bi zahtevala ena stranka vse, drugim pa bi ne pustila nič, potem bi bila taka stranka tista, ki bi rušila edinost. In to delajo titovci, ker si lastijo monopol, predstavljati v Trstu slovenski narod.
ŠIRITE	NA
„&bogom, dečko“
Preteklo poletje se je to zgodilo, ko sem bil doma na počitnicah, v svoji mali vasi, tam v Benečiji. Vendar doma nisem strpel, preveč so me vabili travniki in griči naokrog. Hodil sem po svoji zemlji, kakor da hodim po sveti zemlji. Nekega dne sem sc napotil proti cerkvi sv. Lovrenca, ki stoji na hribu nad utesnjeno Nadiško dolino med Mijo in Matajurjem. Pot me je vodila skozi gozd za vasjo, od tu pa sem v dobre pol ure bil na vrhu. Kako siromašna in majhna se mi je zazdela cerkvica sv. Lovrenca! Že mnogo lot je nisem videl. Pomislil sem na svoja otroška leta, na tiste nepozabne semenjske dneve, ko je ves hrib oživel in so se iz vseh strani Benečije zgrinjale množice, da počastijo sv. Lovrenca na hribu. Bog sam ve, koliko rodov je že poromalo na la hrib iskat utehe in moči, razvedrila za kratek hip, ki naj bi jim potem ožarjal težke dni.
Danes pa ni bilo tu gor nikogar. Grobna tišina okrog cerkvice in v cerkvici sami me je skoro bolela. Na sredi oltarja je še
vedno stal sv. Lovrenc in mi s svojo grobo preprostostjo vse bolj govoril kot pa umetniške slike in kipi, ki sem jih občudoval po velikih mestih. Že davno nisem tako vroče molil k Bogu kot tu, v tej revni gorski cerkvici. Ko sem prišel iz cerkvice, sem se začudil. Sonce je bilo že zelo visoko, dolgo sem se zamudil pri molitvi. Za cerkvijo, tam kjer je najlepši razgled na Nadiško dolino, sem si poiskal prijeten senčen prostor v mehki travi in se ves predal prijetnim občutkom, ki so mi valovili v duši ob pogledu na mojo ljubljeno domovino. Kamorkoli sem pogledal, povsod so se mi vzbujali spomini na srečne, a tudi žalostne dneve otroških let.
Nenadoma je moj pogled obstal na svetlem predmetu, ki se je v soncu bleščal
v	travi pred menoj. Strmo spodaj se je globil prepad. Previdno sem se priplazil do roba in z roko dosegel tisti svetli predmet. Bila je štirikotna železna ploščica, pripeta s tenko verižico. Zbrisal sem z n jv zemljo, tedaj se je na ploščici prikazal napis. Bral sem: Edvard Strukil... Waltcr-strasse - Klagenfurt (Oesterreich). Sledili so še neki vojaški znaki in številka 1285. Zamrazilo me je po vsem životu, in kot da bi ne bilo od tistega strašnega dneva
preteklo že deset let, sem ga gledal živo pred seboj...
*
Huda zima je bila takrat. Ledena megla je ovijala vas, silila še v hiše, da nas je še ob ognju mrazilo. Spominjam se, da je bil takrat pri nas prijatelj mojega očeta in meni ni šlo učenje nič kaj v glavo, ker sem venomer prisluškoval pogovoru med njim ip domačimi.
Nenadoma je začel pes zunaj besno lajati. Pogledal sem škozi okno in videl, da prihajajo proti hiši oboroženi ljudje. Bili so italijanski garibaldinci. Brez trkanja so oblastno vstopili. S seboj so pripeljali ne-ke nemške vojake. Vseh skupaj je bilo o-krog dvajset ljudi. Posedli-so okrog mize in komandant garihahlincev je rekel: »Zdaj pa začnimo s sodbo.«
Videl sem, da jc potihoma nekaj rekel drugemu tovarišu, nato je vstal:
»V imenu ljudstva, nemški vojaki, vo. jaki fašisti, vas obsojamo na smrt.«
»Na smrt! Smrt fašizmu, svoboda narodu!« so enoglasno za njim ponovili partizani. Nemški vojaki so stali sredi solil. Očividno niso razumeli za kaj gre, kajti gledali so eden drugega, nobenega strahu ni hilo v njihovih obrazih. Med njimi je
bil neki mlad fant. Poznalo se mu je, da je častnik,	kajti	na	ramenih je	i-
mel zvezde.	Za hip	je	v hiši zavladala
tišina, se ogenj je nehal prasketati, kakor da bi se zgrozil nad izrečeno obsodbo.
Spet je spregovoril komandant:
»Kdo je tokaj gospodar? Prinesite nam piti!«
Moj oče je prestrašen planil kvišku, vzel steklenice in naiglo šel v klet. Partizani so med seboj govorili	in	se	smejali.
Moja stara	ma,ti	ki	je	pri ognjišču	lu-
pila krompir, se mi je tiho približala:
»Kaj je rekel tisti zlodjev sin?« me je vprašala in pokazala na komandanta.
»Ne razumem njegovega jezika.«
Povedal sem ji, da je vse nemške vojake obsodil na smrt.
»Oh, prefrdamana živina!« je rekla in se približala partizanskemu komandantu.
»Živina, ali veš kaj nameravaš, ko nimaš dušice. Pusti fante naj živijo. Nihče ne strelja ujetnikov v vojni. Če jih ne moreš rediti, pusti jih v vasi. Ljudem bodo pomagali delati in oni jih bodo redili. Ko bo vojna končala, bodo odšli domov.«
Stara mati je govorila v slovenščini, zato je komandant ni razumel. Samo gledal jo je in se ji posmehoval.
»Kaj bldbečeš, stara?« je siknil. Vzel je revolver in ji ga nameril na prsa. Tedaj pa je nemški častnik planil naprej in ga prijel za roko. Takrat je komandant povesil revolver.
»Ne prosite več, stara mati. Razumel sem, kaj namerava z nami. Zastonj bi prosili. Naredil bo, kar je ukazal,« je Nemce rekel počasi v našem jeziku. Začudili smo se, ko smo ga slišali govoriti v slovenščini.
»Kaj ste Slovenec?« ga je vprašala stara mati.
»Da, sem sicer avstrijski državljan, toda Slovenec. Iz Celovca sem.«
»Oh, sinko moj!« je ganjena vzkliknila moja stara mati in mu stisnila roko. Potem je poklicala mene.
»Pridi sem! Ti poznaš jezik tistih ljudi, povej tistemu zlodju,« pokazala mi je na komandanta, »kar sem prej rekla in povej mu še, da ti vojaki niso Nemci, ampak Avstrijci. Naj jih pusti živeti.«
Povedal sem komandantu, kakor je ukazala.
Zaničljivo je zamahnil z roko:
»Ne pomaga nič!«
Nisem povedal stari materi, kaj mi je odgovoril ,sama je razumela.
»Pa reci mu, naj počaka vsaj toliko, da
S TRŽAŠKEGA
DRAMSKI ODSEK IZ ROJANA priredi v nedeljo 19. decembra pravljično igro v treh dejanjih:
ZAČARANA PRINCESKA
Začeteik otb 17.15.
Med odmori srečolov. Sodeluje Itercet »Metuljček«. Vabljeni!
NABIRKA ZA MARIJANIŠČE BO:
1. v okolici Trsta v nedeljo 19. dec.
2. v mestnih župnijah razdelitev ovojnic, v nedeljo 26. decembra, poberejo pa se 2. januarja 1955.
Prvi prosvetni večer v Trstu
Slovenska prosveta je imela v sredo 1. decembra svoj prvi letošnji slovenski večer. Bil je posvečen 80-letnici pisatelja Frana Meška. O pisatelju in njegovem delu je govoril prof. Martin Jevnikar. Člana Slovenskega odra, akademika Zvezdan Likar in Adrijan Rustja pa sta brala iz Meškovih del. Na koncu je zapel še ženski zbor iz Skednja pod vodstvom Dušana Jakomina venček narodnih in umetnih pesmi. Veseli bomo, ko bomo spet ta pevski zbor zagledali na odru.
Zasliševanje naših ljudi
Prosečani so zelo razburjeni, ker policija ni še nehala zasliševati njihovih ljudi. Do sedaj so zaslišali približno deset vaščanov, predvsem mladine. Odpeljali so jih na tržaško kvesturo, kjer so jih podvrgli dolgemu in mučnemu izpraševanju v zvezi z neredi, ki so nastali na Proseku ob prihodu italijanskih čet v Trst, v noči med 25. in 26. oktobrom. Vsi zaslišani, izmed katerih' nekateri celo trikrat, so morali podpisati zapisnik, ki je bil sestavljen v dveh kopijah. Nekatere Prosečane je policija kar naravnost od dela odpeljala na kvesturo. Zaradi tega postopanja vlada med ljudmi veliko ogorčenje.
Nov transport beguncev v Avstralijo
V petek je odpotovala proti Avstraliji motorna ladja »Castel Felice« z 200 begunci iz tržaških begunskih taborišč in 30 tr-žiškimi izseljenci. Vsled skrčenega števila beguncev so sedaj vsa tržaška taborišča združili v eno pri Sv. Soboti.
Med potjo bo ladja »Castel Felice« vkrcala na Malti še 800 malteških, v Pireju pa 200 grških emigrantov.
Švica za tržaško pristanišče
Francoski listi poročajo, da je neka skupina švicarskih bank baje ponudila italijanski vladi veliko posojilo za izboljšanje tržaškega pristanišča. To posojilo naj bi predvsem služilo posebnim ugodnostim za trgovinski promet skozi tržaško pristanišče in za ustanovitev proste cone.
Poslovanje razmejitvene komisije v Vidmu
V Vidmu sc že od 3. decembra dalje nadaljujejo pogajanja med jugoslovansko in italijansko komisijo za ureditev obmejnega prometa med obema državama. O poteku pogajanj nista dala predsednika komisij še nobenih izjav. Sedaj sta komisiji za en teden prekinili svoje delo.
Rojan
Za zaključek marijanskega leta smo imeli pri nas prav lepo slovesnost. Radi smo poslušali monsignorja Ukmarja', ki je pohvalil, kar se more pohvaliti, a je tudi pograjal mlačnost mnogih slovenskih ljudi.
S	svojo versko brezbrižnostjo ne škodujejo samo sebi, ampak vlečejo za seboj tudi omahljivce. Povzročajo veliko škodo slovenski skupnosti. Z velikim navdušenjem smo prepevali lepe Marijine pesmi. Po cerkvi je kar donelo.
Po zahvalni pobožnosti v cerkvi je sledila akademija v Marijinem domu v proslavo 50-letnice Marijine družbe. Škoda, da imamo tako majhno dvorano. Mnogi so morali ostati zunaj. Akademije so se udeležili naslednji bivši voditelji Marijine družbe: msgr. Ukmar, g. Križman, g. Ga-brovšak, dr. Škerl in g. Kosmač. Pozdrave sta poslala msgr. Musizza in g. Gregor iz Amerike. S svojo udeležbo sta nas počastila roj an.sk i g. župnik in g. Silvani, škof. voditelj Marijinih družb; msgr. Omerza pa je moral predčasno oditi. Prisoten je bil tudi g. Brezavšček.
Akademija je bila sestavljena iz nagovorov, pesmi, simboličnih vaj in zbornih deklamacij. Načelnica družbe gdč. Blažina Pjerina se je v govoru spomnila vseh, ki so za družbo kaj storili, zlasti msgr. Ukmarja, ki je družbo ustanovil in tudi pripravil globoko tridnevnico za 50-letnico.
Vse je spravil v dobro voljo s svojim šaljivim pozdravom msgr. Ukmar. Povedal n;i,in je, da sta mu pri ustanovitvi družbe pomagala ipok. svetoivanski kaplan Ivan Čok in pok. škof Nagel, ki je sam opravil prvi sprejem v družbo.
Zadovoljni smo se razhajali z željo v srcu, naj bi rojanska družba živahno nadaljevala lepo tradicijo in naj bi nudila pomoč rojanski mladini in celi župniji.
Božična maša pri Sv. Jakobu
Tudi letos bo na sveti večer 24. decembra božična sv. maša za slovenske vernike v Trstu, in sicer OB 9. URI ZVEČER.
Zdravi in zavedni Slovenci se veselijo božične maiše, zato se bodo vsi svete maše udeležili, da bodo slišali našo lepo božično pesem in našo besedo. Obe sta nam naj-dražji ter nam dajeta pravo božično doživetje. Zato prisrčno vabljeni vsi. Pridite, tudi če je ura zgodnja!
Radio Trst II bo božično mašo prenašal opolnoči.
Sklep Mar. leta v Trstu
V	Trstu je g. škof slovesno zaključil Marijino leto s pontifikalno sveto mašo pri Svetem Justu. Popoldne je pa v semeniški kapeli odkril nov poslikan prezbiterij, ki naj bi spominjal na to leto. Na trgu Garibaldi, kjer je postavljen kip Brezmadežne, so pa meščani ves dan polagali pred steber z Marijinim kipom zbrane cvetlice. Tako se je v Trstu vpeljalo nekaj podobnega kakor to delajo Rimljani pred Marijinim kipom na Piazza di Spagna.
Z GORIŠKEGA
Novi goriški podprefekt
Za goriškega podprefekta je bil imenovan dr. Domenico Dicuonzo, ki je že prevzel svoje mesto. Voščimo mu dobrodošlico z željo, da bi se med nami dobro počutil.
Lep praznik kat. mladine
Po vseh goriških cerkvah so slovesno praznovali zaključek Marijinega leta. Ker pa je praznik Brezmadežne tudi praznik katoliške mladine, zlasti še organizacij, zato tudi letos niso izostali tisti v srce segajoči obredi sprejema novih članov pod Marijin prapor.
Tudi goriška Marijina družba, ta najzaslužnejša in najstarejša verska organizacija v našem mestu, se je ta dan pomnožila za osem novih članic. Štiri dekleta so bile sprejete med novinke, štiri novinke pa med družbenice. Število res ni veliko, a saj sam sv. oče pravi, da število ni glavno v verskih organizacijah, glavna je delavnost in gorečnost članic. Zato trdno pričakujemo, da bodo novoaprejete članice res zgledne družbenice, kakršnih tako zelo potrebuje današnji zmaterializirani svet. Obred sprejema je vodil preč. g. msgr. Alojzij Novak, ki je imel tudi priložnostni govor. Novo-sprejetim članicam iz srca čestitamo!
Sovodnje
Sv. Miklavž je tudi letos obiskal naše otroke, se jim prikupil s pohvalami, daro-
vi	in nebeškimi spremljevalci, a marsikaterega je tudi prestrašil s hudički in posvaril s koristnimi opomini.
Na praiznik Brezmadežne nam je prav lepo pridigal in prepeval preč. g. Stanko Pavlin — misijonar. Popoldne je 11 otrok pristopilo v Marijin vrtec, nakar so prisostvovali skromni Marijini proslavi in poslušali po radiu Marijino slavje iz Rima,
govor sv. očeta in prejeli njegov blagoslov.
12. dec. pa je naše verno ljudstvo v slovesni procesiji preneslo kip Brezmadežne v novo kapelico »Pri kamnu«, zgrajeno z nabirkami sovodenjskih vernikov. Kip in kapelico je blagoslovil preč. g. dekan msgr. Novak ob asistenci štirih duhovnikov. Prelep je bil pogled na razsvetljeno glavno ulico, na okna vsa v lučicah, žaromete, zlasti pa na številne vernike z bak-Ijami in lučkami v rokah, ki so navdušeno prepevali Marijine pesmi. Bil je res praznik Marijinega ljudstva, katero je Njej na čast postavilo kapelico kot trajen spomin na Marijino leto in sv. misijon. Daleč in globoko so segale besede preč. g. Vidmarja; ki je pred kapelico ogrel ponovno duše za lepe ideale sv. vere in se javno zahvalil vsem, zlasti pa darovalcu zemljišča, Ludoviku Cotiču. Ubrano petje cerkvenega zbora in ljudsko petje, rakete in ognji, vse je kar najlepše proslavilo Brezmadežno. Tudi vreme je bilo izredno primerno za tako slovesnost. — Kapelica je zgrajena po načrtu geometra Cvetka Nanuta, izdelala jo je tvrdka Maroni, postavil pa domači mojster Franc Petejan. Višina (2.80 m) se lepo ujema š širino. Spodnji del je imitacija rdeče opeke, zgoraj pa imitacija belega kamna. Zgrajena je v še-steroikotniku, kar naredi prijeten vtis, zlasti šestero belih 9tebričev z oboki.
Lepi kip Brezmadežne bo gotovo vsakemu priklical molitev na ustnice.
Fantovski praznik
Vsako leto praznuje Mladeniška Marijina kongregacija na dan Brezmadežne 8. decembra svoj naj večji praznik: ker se mladi fantje zbirajo v imenu Brezmadežne in pod Njenim praporom in pa ker se tega dne izvrši sprejem novih članov. A morda še
■mo po duhovnika. Fantje so katoličani bi se radi spovedali, preden jih...« ni končala, talko ji je bilo hudo.
Zopet sem povedal komandantu njeno že-i, on pa se je začel smejati kot nor: poved, ha, ha, spoved! še duhovnika bi di imeli tu. Naj ga le pustijo, kjer je, er še njega pošljemo tja, kamor tele kaj. Spoved, duhovnik, čas je, da bi kon-li enkrat s tem praznoverjem. Vera je ij za ljudstvo.« Udaril je s pestjo po izi, da so kozarci odskočili.
Oče jim je znova prinesel vina. Pili so peli, kričali vse vprek in vzklikali alinu, Garibaldiju in Leninu in ne vem >mu še.
Nemški vojaki so nemo stali sredi hiše, ihovi obrazi so bili bledi in prepadeni. Tedaj je stara mati bežno pogledala ko-mdanta in naglo zbežala iz hiše. Kmalu to se je vrnila in prinesla veliko stekle, co. Vzela je iz omare male kozarčke in t natočila.
»Pijte, fantje moji, da boste pogumni. > žganje sem hranila za svojega sina, ki ga zaptrli, ker je ljubil svojo zemljo, jda moj sin se ne bo več vrnil. Ustrelili ga, kakor bodo ustrelili vas. Le pijte
fantje, da boste pogumni,« zadnje besede so ji zatrepetale v joku.
Komandant garibaldincev je takrat zavpil:
»Starka, prinesi sem tisto steklenico!«
Tedaj pa sta planila kvišku moj oče in njegov prijatelj in stopila tesno k stari materi. Komandant je umolknil.
Nemci so popili nekaj malega žganja in nemo gledali staro mater, ki je pritajeno jokala.
»Pojdimo!« je z osornim glasom ukazal komandant.
Partizani so vstali in se opasali z orožjem. Začeli so Nemce goniti iz hiše.
»Zbogom, sinovi, zbogom, sin moj!« je stara mati med silnim jokom objela mladega častnika. »Bodite pogumni, Bogu sc priporočite, on vse vidi.«
»Hvala lepa za vse, nona,« je s trudnim glasom rekel častnik in žalostno pogledal staro mater.
Skozi solze sem videl mladega oficirja, kako je odhajal iz hiše — v smrt. Bil je že pri vratih, tedaj se je še enkrat ozrl in njegov pogled je obstal na meni:
»Zbogom, dečko!« je rekel, »Mlad si še, toda ne pozabi nikdar današnjega dne. Dolžnost vas mladih je, da se boste borili,
da bi komunizem ne zmagal, da bi ne zmagali tisti, ki nas bodo danes ustrelili.«
Gledal sem častniku v oči. Žalostno se mi je nasmehnil, a njegov obraz je bil kljub temu jasen. Mislil sem, da mi bo srce počilo. Solze so mi privrele v oči. Stekel sem v hišo in se vrgel stari materi v objem. Oba sva jokala.
Naglo so se oddaljevali težki koraki in divje vriskanje pijanih garibaldincev.
*
Med prsti sem obračal železno ploščico, v srcu pa mi je bilo tako težko, kakor trsti dan, ko se je vse to zgodilo. Nič več nisem videl lepote, ki me jc obdajala. Vstal sem in se napotil proti domu. Tam sem pokazal stari materi železno ploščico. Solze so ji zalile oči. Šla je naglo k duhovniku in čez nekaj dni so vaščani res našli na hribu sv. Lovrenca trupla ustreljenih. Prenesli so jih na pokopališče in jih tam pokopali.
Vsako nedeljo hodi sedaj moja stara mati na grob ustreljenega avstrijskega oficirja in mu prinaša rože. Tam moli zanj, za njegove soitrpine in še. za svojega sina, čigar groba ne bo našla nikdar.
Srečko Jurič
nobeno leto ni MJVLK. doživela tako lepega in veličastnega praznika kot prav letos. Slovesnost je privabila k blagoslovu na Travnik celo večje število vernikov kot jih prihaja običajno. Kdo ne bi z veselim in ganjenim srcem rad prisostvoval obredu, ko ti iz tolikih mladih fantovskih grl doni obljuba zvestobe in vdanosti Brezmadežni, in to v današnjih dneh, Iko zmaličeni svet na vse načine vabi mlade ljudi na temna in pogubna pota. Č. g. Mirko Mazora, voditelj kongregacije, je v svojem zares lepem in prepričljivem govoru prikazal fantom te nevarnosti. Poudaril je, da je pot navzgor sicer težavna in strma v primeri s široko in uglajeno cesto samega ugodja, zabav in uživanja, da so vabljivi klici sveta; ko vabi z najrazličnejšimi sredstvi, toda mlad človek se jim bo vedno znal zoper-staviti, češ, le imejte, vi ubogi in zapeljani ljudje,, vse to, moja pot je lepša, ker gre visoiko nad močvirjem hudobije sveta, ker vodi k Brezmadežni, k Njej, ki naj ostane vedno sonce mojega dneva in pokoj mojih noči. G. voditelj je fantom tudi čestital za njihov junaški in zavidanja vredni korak.
Govoru je sledil sprejem. Lepo je bilo gledati dolge vrste visoko vzravnanih fantov pred oltarjem. Vseh skupaj je bilo približno 80, od teh 38 sprejetih. Mogočno in ponosno so odmevale po cerkvi njihove obljube, ubrano je bilo njih petje, ko so, pod vodstvom prof. M. Fileja, odpeli Ma-gnifieat. Blagoslov je vodil msgr. Gregorec ob asistenci 5 duhovnikov. Litanijam z odpevi je sledil Te Deum, ki so ga fantje zapeli skupno s pevci na koru in z vsemi verniki. Na koncu pa je zadonela vedno lepa in veličastna pesem »Zmagali si.« — Vsi, ki smo se te lepe slovesnosti udeležili, smo prišli do prepričanja': dokler se mladina s toliko gorečnostjo in vdanostjo posveča Brezmadežni, se nam bodočnosti ni treba bati. Saj so fantje sami v zadnji pesmi to obljubili: »Šli bomo srčno v nove boje za prenovitev sveta; vitezi Tvoji, o Marija, bodo rešili ga zla!«
Ameriška veleposlanica Luce v Gorici
V torek popoldne je prispela na obisk
v	Gorico ameriška veleposlanica gospa Luce. Ogledala si je goriški grad, kjer so jo v dvorani »deželnih stanov« pozdravili prefekt De Zerbi, predsednik pokrajinskega odposlanstva odvetnik Culot in župan Bernardis. Župan Bernardis ji je daroval tudi nekaj izdelkov umetnih idrijskih čipk in album lesorezov. Ob 16.45 je gospa Luce odpotovala z goriškega letališča z ameriškim vojaškim letalom v Rim.
Števerjan
Tudi pri nas so dokončali obe novi vojašnici za orožnike in finaneo.
V torek dopoldne jih je blagoslovil nas g. kaplan ob udeležbi vseh najvisjih de-želnih oblasti, civilnih in vojaških. Bil je navzoč goriški g- prefekt, g. kvestor ter naš g. župan z zastopstvom občinskih mož.
G. župan je nagovoril in v imenu občine pozdravil g. prefekta in druge oblasti.
Šolska deklica je v imenu vseh šolskih otrok, ki so bili navzoči, s kratkim pozdravom podarila šopek nageljnov. Nato se je vršil obred blagoslova in prereza troharv-nega traku.
Vse navzoče je prevzelo posebno veselje polno upanja, ko je stopil iz avtomobila naš g. župan. Saj že mesece in mesece ni mogel v javnost zaradi bolne noge. Tega dne pa je hotel osebno zastopati pred oblastjo svojo občino, čeravno še ni ozdravel. Pripeljali so ga iz bolnišnice in le s težavo si je lahko pomagal do novih vojašnic.
Njegova navzočnost nam daje upanje in gotovost, da se mu zdravje boljša in da bo kmalu popolnoma ozdravel. Bog daj!
Dol
Minuli teden je bilo pri nas prav živahno. Kakor vsako leto, je tudi letos sveti Miklavž bogato obdaril naše male in tudi izmed velikih najporednejše... Za to priliko so učenci večerne šole pripravili več
šaljivih prizorov. — Na praznik Brezmadežne je pa k naši cerkvi vsakoletno romanje in celodnevno češčenje Najsvetejše-ga. Tako tudi letos, saj je zlasti pri popoldanski slovesnosti bilq mnogo romarjev s celega Krasa. — Po končani pobožnostf je bila y šoli prisrčna akademija; pri kateri so poleg marijanskih nastopov odigrali otroci zabavno igrico »Cmokec posko-kec«.
Jami je
Minuli ponedeljek so komisija Obnovitvenega urada im prof. Toniutti kolavdirali orgelski harmonij za našo cerkev. Te male orgle je izdelala znana tvrdka Valiček iz Gorice. Poleg komisije so si to lepo cerkveno glasbilo ogledali tudi drugi strokovnjaki im ga zelo pohvalili, Jameljcem pa čestitali, da so prišli do tako lepih orgel. Še ta teden bodo prepeljane in postavljene v jameljsko cerkev, kjer bodo na sveto noč prvič zapele Bogu v čast, vernikom pa v vzpodbudo. Nekaj tudi čujemo, da bo med prazniki slovesna blagoslovitev novih orgel in skupaj z njo tudi koncert božičnih pesmi domačega cerkvenega pevskega zbora. Ob tej priliki upamo, da bomo imeli med sabo naše priznane strokovnjake za orgle, ki nam bodo gotovo pokazali vso zmogljivost naših orgel.
Ob koncu pa še eno žalostno novico, ki bi pa bila lahko še bolj žalostna. — Vsako leto zaznamujemo lahkomišljene žrtve granat iz prve vojne. Tokrat sta postala žrtev dva dečka, od katerih se Soban Ladko zdravi v tržiški bolnici, .ker mu je granata ob eksploziji zlomila desno nogo, dočim se je drugi radi lažjih poškodb vrnil še isti dan domov. — Čudimo se, da pri takih'nesrečah niso oblasti bolj skrbne, da bi preprečile podobne primere, ko je vendar znano, da je nevarnega razstreliva iz prve svetovne vojne še vse polno po, kraških gmajnah.
Podgora
»Kat. glas« je tam enkrat kmalu po trgatvi pisal in napovedal, da pripravlja tudi Podgora nekaj posebnega za spomin na Marijino leto. — Res je bilo tako. Vsi smo bili zelo razgibani in delavni v pripravah : bili smo prepričani, da bo končno vendarle postavljena ona lepa, umetniška kapelica, za katero smo Podgorci toliko zbrali in tudi že storili. Za vso stvar se je poleg drugih visokih glav zanimal tudi sam g. nadškof. Bilo bi tudi zares nekaj posebnega. Pa je v zadnjem času, poleg neugodnega vremena, nastopilo še toliko drugih zaprek, da smo sklep in zaključek vsega dela in zgraditve prenesli rajši na bližnjo, zgodnjo pomlad.
Visoki Marijin praznik 8. decembra je tudi pri nas prav lepo prišel do izraza.
V	cerkvi smo tako radi poslušali celo vrsto mehkodonečih Marijinih pesmi, ki jih je zbor prvič izvajal v izbranih melodijah nebeški Kraljici na čast. Dobro pripravljena skupina 20 naših otrok pa jc bila popoldne nad vse slovesno sprejeta v obnovljeni in poživljeni Marijin vrtec, ki naj bo kot pra-
vi	in živi spomenik Device Marije tudi najboljša nada župnje.
NOVI VLAKI
NA PROGI SEŽANA-GORICA-PODBRDO
so začeli voziti motorni vlaki (litorine). Dobili so jih iz Italije.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Prihodnja številka bo božična, zato bo dvojna, na osmili straneh, z voščili za božič in novo leto ter lepimi klišeji. V prosti prodaji bo stala 40 lir. Kdor bi želel voščiti preko našega lista, naj pošlje voščila vsaj do ponedeljka 20. decembra.
Istočasno obveščamo vse naše naročnike in bralce, da za novo leto K. G. ne izide. Zato bo božična številka zadnja v tem letu.
Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici
DARILNE P O ŠI L J K E
razpošilja še vedno TVRDKA IM PO RT & E X P O R T
Lastnik: Aleksander Goljevšček
TRST - TORREBIANCA 27 - TELEFON 2-44-67
Obračajte se na nas s polnim zaupanjem
in najsolidneje Vam bomo postregli!