\
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
Naročnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. l Din.
UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M- Soboti, telefon številka 8.
štev. rač. poštne hran. 12.549
izhaja vsako nedeljo.
VI. LETO
Važen dogodek
Že drugič so biie v zadnjem času oči Evrope uprte v našo prestolnico, kjer so se odigrali dogodki, ki so globoko segli v ustroj politične Evrope. Komaj je utihnilo pisanje evropskih listov o italjansko-jugoslovenski pogodbi, ki je utrdila zdravo smer naše zunanje politike, že se je zopet zbralo našo prestolniško prebivalstvo na ulicah, da da duška svojemu navdušenju in veselju nad visokim obiskom prezidenta bratske češkoslovaške republike dr. Edvarda Beneša. To, kar je ob teh dnevih doživela jugoslo-venska prestolnica, spada v vrsto najsilovitejših manifestacij zvestobe, prijateljstva in zavezništva, kar jih je pomniti v zadnji dobi evropske politične zgodovine. Bil je doprinešen nesporen dokaz zvestobe do bratov Čehoslovakov.
Trenutni politični položaj zahteva, da to povdarimo. Zunanjepolitični dogodki zadnjih tednov so izzvali po vsej Evropi živahne komentarje. Škodoželjneži so se že veselili, da so se vezi Male antante zrahljale in da naša vlada zapušča svoje zaveznike ter išče novih poti svoji zunanji politiki. Vznemirjali pa so se tudi naši prijatelji, ki so pričeli sumiti, ali bo mogoče ohraniti dosedanje medsebojno zaupanje tudi še v bodoče. In nekateri evropski časopisi so celo pisali, da je dr. Beneš samo zato prišel v Beograd, da prepreči razhod zaveznic in da se jugoslovanska zunanja politika zopet spravi v stari tir. Beograjski prazniki pa so pokazali, da je tako govorenje zlohotno. Navdušenje množic, katerim se ne more vcepiti iskrenost in ljubezen, je bil klic vsem onim, ki bi radi uživali nad našo nesrečo. Vprašali se pa boste zakaj tako ugibanje? Naša država je bila v zadnjih letih, z ozirom na svojo zunanjo politiko, kaj slabotno dete in resna skrb zaveznicam. V zadnjih letih pa se je predramila in začela urejevati svoje odnose napram sosedom. In dva vidna uspeha sta že dosežena: Večno prijateljstvo z Bolgari in prijateljska pogodba z Italijo. Romunija in Češkoslovaška sta že prej opravili ta posel z mejaši in njihovih uspehov se je naša država veselila, saj se je
Murska Sobota, 1
s tem utrjevala moč in dvignil ugled in spoštovanje celokupne Male antante. Sedaj pa, ko je Jugoslavija isto napravila, pa vidijo v zavezniških vrstah razdor, pač samo zato, da prikrijejo resnico, ki se ne vjema z računi onih narodov, ki jim je naša država trn v peti. Glas, ki ga je sedaj slišala Evropa iz Beograda, bo dovolj močen, da bo prisilil k molku te čudne govorice in pokazal na dejstvo, da države Male antante danes živijo svoje lastno, od tujih vplivov neodvisno življenje.
Naš narod se je dobro zavedal, zakaj je z takšnim navdušenjem sprejel dr. Beneša. On je eden največjih predstavnikov mirovnega sodelovanja v okvirju Društva narodov. On je graditelj Male antante, ki je ustvarila zve-
POLI
Vodjo sovjetske tajne policije
so odstavili baje na zahtevo vojske, ker je Jagoda, kljub temu, da je bil zdaj na drugem službenem mestu, organiziral v vojski lastno policijo, ki je štela okrog 200 000 tajn h sgentov in nadzirala delo častnikov in vojakov.
Avstrijski kancelar pojde slednjič na že dolgo pripravljeno pot v R m, kjer bo imel z vodilnimi italjanskimi politiki dalekosežne politične razgovore.
V	kratkem bo v Angliji kronanje novega kralja za kar se že dolgo časa vršijo velike priprave Kralj je povabil na kronanje tudi štiri delavske odposlance. Med njimi je neka tekstilna delavka, en kovinar, en elektri-čar ter en brezposelni rudar.
V	Angliji je okrog 1,600.000 brez poselnih, od tega 1,200 000 moških. Računajo pa, da bo število znatno padlo radi velikega dela v tovarnah, ki delajo za državno obrambo. Tudi Nemčija je v zadnjem času zaposlila radi naglega oboroževanja 4 milijonov brezposelnih delavcev.
V	Sof<ji je bil občni zbor delegatov bolgarskih zadružnikov, na katerem je bil sprejet načrt pravil o zadružnem sodelovanju med Jugoslavijo in Bolgarijo. Pozdravne brzojavke so poslali zborovale! predsedniku ju-goslovenske vlade ter našemu notranjemu ministru g. dr. Korošcu.
Med Rusi in Japonci se je položaj ponovno zaostril. Japonski vojni minister je radi tega izjavil, da se mora Japonska nemudoma tako oborožiti, da ne bo zaostajala za Rusijo.
8. aprila 1937.
zo med jugoslovenskim, češkoslovaškim in romunskim narodom. Vedno je odklanjal igro velikih z malimi narodi ter je stal vedno na stališču, da se vsa nasprotstva med državami dajo rešiti po sporazumih in brez prelivanja krvi. Manifestacije našega naroda za prezidenta bratske države, so bile manifestacije naše zvestobe napram idejam, ki jih on predstavlja in za katere je žrtvoval svoje življenje naš veliki kralj Mučenik in Zedinitelj.
Blesk beograjskih praznikov, ki je za trenutek posvetil v temne kote evropske politične pozorni-ce, ne bo ugasnil na našem obzorju. V tem svitu bomo vedno našli pot, do onih bratskih src, ki utripajo za nas in čigar tolmač njih zvestobe je bil prezi-dent dr. Beneš.
T i K A
V	krakem bo zasedanje Društva narodov v Ženevi, ki se bo pečalo s španskimi dogodki. Veliko pozornost je vzbujala vest, da bodo prišli k sejam tudi Abesinci.
Tudi baltiške države se hočejo združiti in bo v to svrho sestanek že koncem aprila v Kcwnu. To zvezo bi rada vidla Angl ja, ki tudi dela na tem. da se uresničijo načrti.
Madžarska in Avstrija hočeta povečati trgovino z Italijo in je v ta namen že prišel v Rim avstrijski pooblaščenec, da se dogovori z italjanskimi krogi o poživitvi medsebojnih trgovinskih zvez. Zdi se, da hočejo naši sosedi, pred sklenitvijo nove trgovinske pogodbe z Italijo, nas pre hiteti in si zagotoviti za svoje blago italjanska tržišča.
V	Indiji so zopet izbruhnili upori, kar povzroča gospodarjem Angležem resne skrbi. Do zdaj so pobili angleški vojaki 64 Indijcev ter jih več sto ranili.
Italjanski listi poročajo, da se na francoskem letališču trenutno vež ba 200 španskih pilotov, ki bodo nato vstopili v službo španske komunistične vlade.
V	zvezi z nedavno pogodbo, ki je bila sklenjena med našo državo in Italijo, so prišli na Dunaj nekateri francoski poslanci, z namenom, da se prepričajo v koliko bo ta pogodba spremenila političen položaj v Srednji Evropi.
Ob velikem navdušenja vsega naroda, je naša prestolnica pretekle
ŠTEV. 16.
dni sprejela prezidenta bratske češkoslovaške republike dr. Edvarda Beneša. Za časa njegovega bivanja v Beogradu so bili važni politični razgovori med državniki obeh držav. Razpravljali 80 o vseh vprašanjih, ki se tičejo razmerja med obema državama in sedanjega "mednarodnega položaja v Evropi. Pri razgovorih so ponovno potrdili in podčrtali nedavne sklepe stalnega sveta držav Male antante. S tem prvim uradnim ebiskom češkoslovaškega državnega poglavarja med jugoslovanskim narodom, se je ponovno zapečatilo neločljivo prijateljstvo in bratska zveza med njima.
Nj. kr. Vls. knez namestnik Pavle bo v kratem obiskal Prago, da vrne obisk prezidenta češkoslovaške republike. Ta obisk bo novo potrdilo, da sta obe bratski državi neločljivo zvezani med seboj tudi v bodočnosti.
Vsi inozemski časopisi so mnogo in ugodno pisali o obisku češkoslovaškega državnega poglavarja v naši prestolnici. Posebno laskavo pišejo Nemci o vojaški paradi, ki je bila ob tej priliki v Beogradu, ter pravijo, da zasluži jugoslovenska vojska radi svoje strumriosti in discipliniranosti naziv: »Balkanski Prusi".
„Dr. Maček vodi politiko, ki hrvatskega naroda ne bo pripeljala v obup. Zunanjepolitični položaj se more menjati. Ves zunanji položaj se lahko preokrene, toda hrvatski narod bo kljub vsemu ostal neomajen. On smatra sebe za sposobnega, da živi svoje življenje in da s svojo lastno močjo zajamči pogoje svojega obstanka. Težko onemu, ki mu sosed orje in seje njivo. Mi Hrvati orjemo in sejemo sami svojo zemljo." Tako piše vodilni list pokreta dr. Mačka.
Španski nacionalisti imajo mnogo težav z upornimi kmeti, ki so organizirani v nekaterih že zasedenih pokrajinah. Kmetje vodijo četniški boj, kar je generalu Francu v kvar in oviro.
V	zadnjem času izvažajo iz naše države mnogo rud. Da se je izvoz tako povečal, je vzrok ta, da se države oborožujejo a jim doma primanjkuje sirovin.
Neka belgijska tovarna orožja je dobila naročilo za 13 000 strojnih pušk. Strojn'ce morajo biti v najkrajšem času odposlane na Portugalsko. Kam so namenjene, ni težko uganiti.
V	Rimu se je ustanovila akcijska družba .Italo-Jug.", ki ima namen, da se pospešijo in razširijo gospodarski odnosi med Jugoslavijo in Italijo.
Zveza poljedelskih delavcev
V Sobot! je ustanovljena delavska organizacija. Imenuje se .Zveza polje-deljskih delavcev." Pisarno ima v delavskem domu. Uraduje vsak delavni dan od 8 do 12 in od 14 do 18 ure. Društvo je strokovno, ni politično, ne strankarsko, goji stanovsko, državno in narodno zavest.
Vsak zaveden delavec mera biti član organizacije. Delavci in delavke!
Brez odlaganja in čimpreje pristopite
ITlurska Sobota:
—	Kaj pravi potnik, ki prihaja večkrat v Soboto? Neki ugledni potnik, ki večkrat prihaja po svojih poslih v M. Soboto, se Je o delovanju našega Olepševalnega društva prav pohvalno izrazil. Rekel je, da ob slehernem povratku k nam opazi, v pogledu napredovanja in olepšanja na-šaga mesta, nekaj novega in da v tem pogledu naše mesto razveseljivo napreduje. Ta ugotovitev nas prav veseli, radi česar si dovolimo nekaj pripomniti. Mesto Murska Sobota res v vsakem pogledu napreduje. Ta napredek posebno v gradbenem oziru, ki se je začel pod vodstvom tedanjega župana g. Benka Jos pa, pred vsem z napeljavo drsgccene električne moči, je bil že pred 10 leti opažen. Od tedaj napreduje stalno z ureditvijo poti, kanalizacijo, cestnih nasadov itd. pa je mesto dobilo svoj razmah pod vodstvom sedanjega župana g. Hart nerja. Olepševalno društvo, katerega predsednik je g. Hartner in ki obstoji iz uglednih funkcionarjev vseh poklicev, deluje prav zadovoljivo in je predsedniku občine, v njegovem stremljenju po napredku mesta, v veliko oporo. Že obrisi začetega olepševalnega dela našega mesta prikazujejo simpatično sliko na vseh straneh. Im-pozantna stavba Delavskega doma, začetna cestna dela od Delavskega doma proti gradu, urejevanje tržišča v bližini Delavskega doma, olepševalno delo na Aleksandrovi in Kolodvorski cesti, so dejanja, ki vzbujajo vso pozornost in priznanje tnerodajnih faktorjev. V doglednem času, ko se bodo ta dela izvršila, bo Murska Sobota res privlačno mesto za tujski promet in v ponos domačinom. K temu so dosti pripomogle domače tvrdke
zlasti tovarne pcril in mesnih izdelkov, kajti one so ustvarile pri nas trgovski center, o katerem ni bilo pred leti sledu, in ki danes združuje v Murski Soboti promet in trgovino, od česar ima tudi občina velik hasek.
—	Smrt. Ves Rakičan je pred vtisom nenadne smrti ge. Marije Čači-novičeve roj. Weindorfer, soproge tamkajšnjega uglednega gostilničarja. Po-kojnica je že dalje časa bolehala ter si je Šla iskat zdraja v Vurberg. Usoda pa je šla svoja pota in v nedeljo so jo pripeljali domov. Eno uro po prevozu pa- je smrt končala njeno trpljenje. Težko prizedetemu soprogu, ki je izgubil dobro in iskreno ženo,
vsi k svoji domači organizaciji. Edino ta more prav ščititi vaše interese in se boriti za zboljšanje položaja, ker dobro pozna razmere doma in v tujini.
Pristopnina znaša 5 Din, članarina pa letno 12 Din., katero pa član plača samo tedaj, če dobi delo in zaslužek, če pa dela ne dobi, nI dolžan plačati članarine.
Zveza polj. delavcev hoče zbrati fond in zgraditi dom, ki bo zave tlšče z* siromašne, stare in onemogle delavce.
otrokom, ki bodo sedaj ostali brez ljubeče matere, naše iskreno sožalje. N. v m. p. I
—	Poroka. G. F 1 e g a r Alojzij, natakar restavracije g. Benka in gdč. Benčec Etelka v Bodoncih 10. 4.1937 poročena.
—	Slovo. V petek 2. t. m. se je v restavraciji Benko poslovil od svojih najožjih prijateljev g. Gregorič Franc, poštni uradnik v Murski Soboti. Lep nagovor je imel g. Čeh Franc trgovec kot predsednik trgovskega gremija, ki je v kratkih toda jedrnatih besedah orisal njegove vrline in uslužnosti v službi. Vzornemu simpatičnemu uradniku, ki je bil imenovan za upravnika pošte v Ljutomeru, želimo na njegovem službenem mestu vse najboljše.
—	Poverjeništvo Putnika v M M. Soboti je prevzelo Tujskopromet-no dtultvo. Poverjeništvo sprejema prijave za Putn kova potovanja v tu in inozemstvo. Razpored potovanj in informas:je nudi tajnik društva Marič Ludvik (pisarna cestnega odbora).
—	Novo žensko društvo v M. Soboti. V Murski Soboti se snuje žensko društvo v sviho izobrazbe žen in deklet Dandanes je boj za kruh in človeka dostojno življenje vedno težji. Ne samo možje, tudi ženske morajo zaslužiti in vzdrževati sebe in družino ali pa pomagati možu pri vzdrževanju. Zato je ženi bolj kot nekdaj potrebna vsestranska izobrazba. Kot gospodinja mora biti bolj spretna, kot mati svetovalka svojih otrok in možu razumna pomočnica. Ona pa, ki siuži kruh sama, pride še prav oosebno vedno v dotiko z javnostjo. Zato se mora tudi zanimati za vse, kar se godi okoli nje in ustvarja njeno usodo in usodo njene družine. Poznavajoč vse te po trebe žen in deklet, si je novo žensko društvo nadelo za nalogo prirejati poučne tečaje in predavanja, organizirati ženske shode in se potegovati za pravice in izboljšanje položaja svojih članic. Ustanovni občni zbor bo v nedeljo, 18 t. m. ob 9 uri dopoldne v hotelu Fafiik v prostorih Meščanskega doma. Žene in dekleta, ki čutite potrebo po izobrazbi, pridite v čim večjem številu, da se združimo v skupnem prizadevanju izpopolniti same sebe in doseči lepše življenje. Vse ste najlepše vabljene, brez razlike stanu in poklica. V skupnem delu in skupnih težavah smo vse enake. Zato v nedeljo vse na občni zbor I
—	Tatvina denarja. Dne 8. t. m. dozdevno ob 13. uri je nekdo z ponarejenim ključem odprl vhodna vrata trgovine Bata ter se mu posrečilo vtakniti v žep iz blagajne 4000 Din. kovanega denarja in nato neopaženo zapustil trgovino. V blagajni je bilo še nad 1300 Din drobiža, ki jih pa nepovabljen gost, najbrž radi kratkega časa, ni odnesel. Ko so uslužbenci ob 14. Url prišpeli v trgovino, so
takoj opazili tatvino denarji in naznanili orožnlštvu, ki je, uvedlo za storilcem zasledovanje. Čudno je, da se je tatvina mogla neopaženo izvršiti ravno v času, ko je bil pred trgovino živahen promet.
Pu con ci
—	Poroke, ki so se vršile v naši ev. farni cerkvi prvo nedeljo t. m., so opazovalca postavile v zmoto. Na ta dan jih je bilo zaključnih po številu kar šest parov in seje nehote mislilo, da je zadnja pustna nedelja, — ko več časa ni .. .
—	Gradbena dela v našem kraju so v znaku krize. Potreba bi bila, a denarja, kredita in volje ni. Gospodarsko poslopje cerkvene občine pa se bo vendar v kratkem dozidalo. Staro gospodarsko poslopje, je nikakor ne odgovarjalo potrebi in današnjim razmeram.
—	Sadjarsko in vrtnarsko društvo se je ustanovilo tudi v Puconc h. Z ozirom na novi banovinski pravilnik za podelitev sadjarskih potrebščin, pripomočkov in strojev, je ustanovitev društva aktuelna.
—	Sezona na BParni opekarni" se je začela z 12, aprilom. Domači tovarniški delavci, ki so vezani na dom in nemorejo v Francijo, torej tudi pridejo do pičlega zaslužka, čeravno samo za dobo šestih mesecev.
Gornja Lendava :
—	Nimajo smisla za lepoto. V našem kraju se najdejo še ljudje, ki strašno radi razdirajo tujo lastnino. Vse kar je lepega jih bode v oči. Svojo podivjanost in korajžo kažejo zlasti na ograji, ki pelje v spodnji del kraja. To pot je lepo ogradilo in uredilo tuk. veleposestvo, tako, da je sedaj v ponos in lepoto našemu kraju. Od časa do časa pa manjka, na tej ograji kaka lata, leseni drogi in dr. Izgleda, da bomo sčasoma prišli radi par divjakov ob ograjo, ki je pa zlasti v zimskem času radi strmine in poledice nujno potrebna. Da očuva občina nadalnje uničevanje te poti, je uvedla strogo denarno kazen in sicer vsak storilec najmanjše poškodbe plača kazen 100 Din, oseba, ki storilca ovadi dobi kot nagrado 50 Din. — Taki in slični ukrepi bi bili še marsikje potrebni, da bi enkrat priučil: nasilneže spoštovati in čuvati iepotične naprave.
—	Čebelarsko predavanje. Čebelarstvo je v naši okolici še le v povojih. Kmetovalci so večinoma čebe-larili še na zelo primitiven način, tako da niso imeli od tega prave gosp. koristi. Veliko zaslug pri napredku čebelarstva v našem kraju ima brez-dvomno tuk. zdravnik dr. Lukman, ki je kot vnet čebelar prvi začel propagirati vpeljavo A. Ž. panjev. Vzgojil je že nekaj čebelarjev, ki vneto delajo po njegovih navodilih. Da pride ta prekoristna in pridobitna gospodarska panoga do čimvečjega razmaha, se je odločil g. dr. izvesti celi ciklus tozadevnih poučnih predavanj. Predavanja bodo vedno pri čebelnjakih poedinih posestnikov in to vsikdar v drugem kraju. Prvo predavanje bo v nedeljo 18. t. m. ob 14 uri pri čebelnjaku g. zdravnika. Predavanje bo obsegalo najvažnejša spomladanska opravila pri čebelah. Pridite polnoštevilno. Vsakokratno predavanje javimo v našem tedniku.
—	Sadna škropilnica in škropljenje. Tuk. sadjarska podružnica bo pokazala v nedeljo 18 t. m. po ve-černicah vsem svojim članom, kako ravnamo z sad. škropilnico in kako se izdeluje bordoška brozga. Škropil se bo sadonosnik tuk. notarja v p. g. Šaruge. Ker bodo razen škropljenja na dnevnem redu še drugi važni sadjarski pogovori, žito pridite posestniki v čimvečjem številu. Demonstracijo vodi domači šol. upravitelj.
—	Smrt kosi. V tem letu smo v naši občini pokopali že okoli 25 so-vaščanov. Niti stari ljudje ne pomnijo, da bi se v tem kratkem času tako veliko število preselilo v večnost. Večino je pobrala smrt otroke in starce ter eden izmed njih — iz Trdkove— je včakal 95 let ter je celo še pri zadnjih občinskih volitvah izvršil svojo volilno dolžnost.
—	Veliko število žemelskih plazov. Neprestani nalivi so povzročili v naši okoiici precej zemeljskih plazov. Ponekod so plazi popolnoma zasuli ceste, tako da so bile za promet nesposobne. V Matjaševcih je potegnil plaz v dolino ves na novo zrigolan vinograd ter je povzročil lastniku ogromno škodo.
—	Olepševalno društvo. Danes se mnogo govori o turizmu, saj naravnost države in tudi posamezni kraji medseboj tekmujejo, kako bi usmerili pritok tujcev v svojo korist. Pri tem ne štedijo z izdatki, ker vedo, da jim dobro uspela turistična sezona trud in stroške obilno poplača. Kaj misli naš kraj v tem pogledu storiti? Gor. Lendava ima z svojimi naravnimi krasotami in iego vse pogoje za razvoj tujskega prometa. Zadnji čas je, da se v tem smislu nekaj ukrene. Potrebno bi bilo osnovati olepševalno društvo, ki bi potem s sodelovanjem vseh občanov olepšalo naš kraj in izvedlo velikopotezno propagando. Če bi se krajevni faktorji zavedli, kako velike gospodarske donose prinaša uspela tujska sezona, bi našo goričko metropolo že davno dvigaili iz mrtve točke. Razumljivo, da se ne da urediti čez noč, ali z dobro voljo ter resnim in smotrenim delom bo tudi naš kraj urejen tako, da bo tujcu v veselje in oddih, nam pa v ponos. O stvari še spregovorimo.
DOPISI: ■——
—	Bakovci. Iz našega kraja se redko kedaj piše v časopisih čeravno so Bakovci ena izmed največjih vasi našega srez«. Dolgotrajno deževno vreme je povzročilo zamudo na poljskem in travniškem delu. Sedaj, ko se je vreme nekaj zboljšalo, se je narod hitro poprijel zaostalega dela. Pred leti, ko je bival pri nas šolski upravitelj g. Deškovič Milan, je bilo društveno življenje prav živahno. Ta agilen gospod je mnogo doprinesel k našemu napredku. Takoj ko je prispel k nam, je začel na prosvetnem in gospodarskem polju živahno delovati. Prirejal je raznovrstne tečaje, med katerimi so najpomembnejši kmetijski, ki so nam zelo koristili. Ustanovil je gasilsko čisto v kateri je kot predsednik organiziral godbeni odsek. Z pridnim in pogostim poukom je gasilsko
Domače vešči

godbo prav dobro fzvežbal tako. da danes slovi kot najboljša godba v gasilski župi Murska Sobota. S svojim odhodom na novo službeno mesto, je živahno društveno življenje pri nas ponehalo. Toda ludstvo si ga je ob-držaio v nepozabnem spominu in toliko časa prigovarjalo, dokler se ni zopet povrnil v našo bližino. Sedaj je nastavljen v Murski Soboti od koder redno prihaja v naš kraj in med nami zopet uvaja prvotno živahno društveno delovanje. Kot rezervni oficir in prostovoljec Jugoslovenske legije zna uvajati v svojo gasilsko četo^strogo in pravično disciplino, kar vzbuja pozornoit in odobravanje vsega prebivalstva. Želimo, da bi se g. šol. upravitelj čimprej za stalno priselil zopet k nam in poleg svoje soproge g. učiteljice, ki mu vedno z nacijonal-nim in prosvetnim delom stoji zvesto ob strani, dalje deloval v naši sredini.
—	Cankova, Naša občinska uprava tlela živahno na tem, da bi še v tem letu sezidala občinski in gasilski dom spojeno v enem poslopju. Prebivalstvo pozdravlja to akcijo in želi, da bi se čimprej uresničila. Saj je Cankova križišče cest, sedež raznih lokaln h uradov in zbirališče obmejnega prebivalstva. Poslopje občinskega urada naj bi biio prostorno in v okras našega kraja. Želeti bi bilo, da bi v njem imeli stanovanje za razne uslužbence kar bi doprinašalo občinski upravi dohodke. Gjsilska četa zbira že več let denarne prispevke za nabavo motorne brizgalne V to svrho namerava tudi letos v avgustu prirediti tombolo. Priporočljivo je da narod to plemenito akcijo podpira in s tem omogoči čimprejšno nabavo motorne brizgalne.
—	M. Črnci. Pred kratkem je krajevno starešinstvo na javni dražbi prodalo drva na občinskem zemljišču. Za drva je prejelo približno 12 000 dinarjev. Prvotno je bilo določeno, da se bo ta svota vporabila za nabavo brizgalne in popravo gasilskega doma. ki je v razpadu. Toda nekateri vaščani se danes s tem ne strinjajo in mislijo denar porabiti v druge svrhe. Mi smo pa mnenja, da je najpotrebnejša nabava brizgalne in poprava gasilskega doma, kajti pri nas so poslopja večinoma lesena in s slamo krita in so radi tega stalno izpostavljeni požarnim nesrečam. Uspešno gašenje je pa mogoče le tedaj ako je na razpolago, poleg drugega tud!, dobra brizgalna.
—	Šalovcl. V neposredni bližini
kolodvora, na prav lepem mestu sta začela g. Žiško Janez, predsednik občine in g. Kohn Rudolf, trgovec iz Markovci pripravljati mesto za postavitev parne žage. Te pridobitve se prebivalci iskreno veselijo in želijo, da bi se žaga čimprej stavila v obrat. To podjetje se bo gotovo dobro obneslo, saj so pri nas poslopja večinoma lesena in pogosto potrebna popravkov. — Toliko zaželjeni in res potrebni gasilski dom, bodo letos začeli zidati. Predpriprave So v teku in bo morda gasiliki dom v pir mesecih pod streho. Vrhu tega se gasilska četa živo zanima za nabavo mo-
torne brizgalne. To velevažno orodje je zelo potrbno za četo Šalovci, ker je četa na sedežu občine in ima precej lahek dostop, v slučaju požarov, k raznimi poslopji. Tudi vode je pri nas dovolj, tako da se bo z motorno brizgaino, v slučaju potrebe, res lahko in uspešno delovalo. Danes so motorne brizgalne potrebe časa in Če sta si jo nabavile sosedi čete Markovci in Budinci potem je umevno, da nočejo šalovski gasilci zaostati. S sodelovanjem članstva in občine bo agil-no vodstvo čete gotovo našlo sredstva za či.nprejšnjo uresničenje te nabavke.
KOLESA
„TORPEDO", „ARDILA"
z dvoletnim jamstvom na ugodna odplačila pri
NEMEC J. • H. SOBOTA
Skrajno znižane cene baterijskih radioaparatov.
— Trdkova. Še so nam v sporni nu časopisne vesti, ki so pred časom obravnavale naše komunikaine zadeve v katerih ni dopisnik štedil z kritiziranjem o nedelavnosti bivših občinskih odbornikov iz našega kraja. Toda tedaj se je, čeravno malo, pa vendar nekaj doseglo pri občinski upravi za naš kraj. Popravljale so se ceste, sezidal gasilski dom in kapelica in še marsikaj drugega. Danes se novi občinski odborniki za naše potrebe ne-zanimajo, odnosno nimajo ža to razumevanja. V letošnjem občinskem proračunu so predvidena razna dela v naših sosednjih krajih. Tako v Kru-plivniku gradnja mosta, v Vidoncih popravo občinske ceste, v Gor. Lendavi popravo ceste in velika vsota je namenjena za odplačilo dolga za šolo, le za Trdkovo ni predvideno ničesar, čeravno je vsepolno nujnega dela, ki bi moralo biti izvršeno na račun občine. Ceste so pri nas v žalostnem stanju. Od vode razruvane in tako blatne, da so na večjih mestih neuporabne. Na vse to so gospodje odborniki na proračunski razpravi pozabili. Glasovali so za proračun, niso pa stavili nobenih zahtev za svoj kraj Trdkova, čeravno bi morali vedeti, da bodo morali proračun sorazmerno plačati tudi prebivalci iz Trdkove. Od sedeža občine in cerkve smo oddaljeni 2 uri hoda, kar povzroča prebivalstvu ob priliki opravka pri občini in cerkvi velikanske težkoče. Radi velike oddaljenosti in slabih poti, ne prihaja ljudstvo redno v cerkev. Sli-iijo se raznovrstne psovke in se omalovažuje vsega, kar služi v napredek in prosveto. Da bi ta narod moralno popolnoma ne prepadel, so vaščani prosili za ustanovitev nove cerkve v pol uri oddaljeni Kuzmi, kar je spričo obstoječih razmer le za pozdraviti in želeti, da bi se tej prošnji čimprej ugodilo. Tudi glede sedeža občine je nujna potreba nekaj ukreniti. Po naravni legi ne bi smel kraj Trdkova pripadati občini Gor. Lendava, ampak s/4 ure oddaljenim Gor. SlaveSlffl, kamor peljejo ravne id boljše poti nego do Gor. Lendave. Na ta način bi se zelo ugodilo siromašnemu narodu. Le
ko se bo to izvršilo bo mogoče vpo-staviti v Trdkovi prvotno blagostanje in zadovoljstvo. Apeliramo na naše občinske odbornike, naj se za te živ-Ijenske potrebe zanimajo in da krep ko podprejo vsako akcijo naših vaš-čanov.
—	Pozdrav naših fantov rekru tov. Ob odhodu mladincev v vojaško službo dne 9. aprila 1937, pozdravljajo naslednji svoje svojce in prijatelje ter se zahvaljujejo vsem onim, ki so jih spremljali do kolodvora: Krčmar Štefan, Car Janez, Šebjanič Josip in Časar Oskar vsi iz Gornje Petrovske občine.
—	Sebeborci. Dne 9 t. m. ob 8 uri zvečer se je vžgal iz nezanih razlogov škegenj Čarni Jurija. Ogenj se je z veliko naglico razširil na ostalo poslopje, katerega streha je neizogibno postala žrtev od zločinske roke povzročenemu požaru. Zavarovano je bilo poslopje samo na Din 18 000, škoda pa je neprimerno večja. Ker imenovani nima nlkakih neprijateljev, je tembolj uganka, kdo je storilec in iz kakih vzrokov mu je to zločinstvo tako ljubo. Preje se je veselil ognju iz kupov slame, a sedaj mu je to že premalo, ima večje želje ...
—	Vaneča. Mi smo kraj, kateri po nesrečnem naključju mora prevažati svoje pridelke čez „mačkovskl potok" kar na dveh mestih. Ali to še ni ne-volja, če bi imeli mostove na njem. Toda teh ni, ker smo siromašni kraji Ta potok ima namreč tak padec, da potrga voda vse, ko naraste. Brez re gulacije tega potoka, ne samo, da ne bomo mogli imeti ne brodov in ne mostov, ampak bodo postala žrtev potoka tudi polja, ki so ob tem potoku še malo rodovitna.
Sodišinci. S pomočjo občine si je naša gasilska četa v lanskem letu zgradila gasilski dom in ga misli dne 27. junija 1937, na dan proščenja, slovesno blagosloviti. Predpriprave so v teku. Udeležba naroda bo brez-dvomno velika.
TRAJNI KODRI
so najboljše, najlepše in najtrpežneje narejeni na
..Fortschrlt Weltpatent" aparatu.
Trajni kodri so za IV2 uro popolnoma gotovi. Za vsake trajne kodre jamZim 6 mesecev.
KIRALV JOSIP
moški in damskl frizer
Murska Sobota,_
—	Budinci. Po dolgem nabiranju in štedenju denarja, si je naša gasilska četa nabavila motorno brizgaino. Ta pridobitev je za naše prebivalstvo važnega pomena zlasti zato, ker dosedaj nismo imeli brizgalne in smo bili prepuščeni požarnim nezgodam brez potrebnega orodja. Nele člani gasilske čete, ampak vso prebivalstvo je ponosno na motorko, ponosno tudi zato, da ima v svoji sredi iolskega upravitelja g. Lapajneta, ki je toliko časa neumorno deloval na tem, dokler se ni motorka kupila. Ob veliki udeležbi sosednih čet in prebivalstva je v juniju previdena blagoslovitev mo-torke s sv. mašo na prostem. Ta dan bo za naš kraj izredna slavnost nakar že danes opozarjamo.
—	Vidonci. Posestniku Francu Ste-merju se je radi stalnega dežja v zadnjem času, vdrla stanovanjska hiša en in pol meter globoko, ne da bi se poslopje porušilo. Posestnik trpi veliko škodo, ker z družino ne upa stanovati v hili, sicer pa ni izključeno, da se biša še bolj pogrezne, oziroma da raspokajo zidovi.
—	Ljutomer. V nedeljo 18. aprila ob 3. uri popoldne uprizorijo v Sokolskem domu v Ljutomeru Igralci Sokolske čete iz Male Nedelje najnovejšo prleško veseloigro „M!ciki je treba moža" Za zaključek je prleško gostovanje. Železniške zveze $0 ugodne. Oglejte si igro I
—	Krasni izleti I .PUTNIK" Beograd prireja za pravoslavne Velikonočne praznike 2 velelnteresantnih potovanj: od 28 aprila do 4 maja v Južno Srbijo in drugo potovanje v Grčijo (poset Soluna, Sv. Gore in Atene). Izletniki iz Slovenije uživajo polovično vožnjo do Beograda In nazaj. Vse ostale podrobnejše informacije pri .Putniku" Maribor.

MURA: PTUJ 5:1 (4:0)
Mura je zaigrala mnogo slabše kot v poslednjih igrah. Manjkalo je požrtvoval-nosli in elana, kar je pripisati tudi temu, da so podcenjevali svojega nasprotnika, ki pa je igral zelo požrtvovalno in z neverjetno voljo. Napadalna vrsta Mure je zanemarila marsikatero zrelo priliko; res, da je obramba Ptuja mnogokrat zaustavila napad na način, ki presega meje fairnesse. Srednja vrsta je »plavala" in ni bila toliko močna, da bi vsaj na videz uveljavila kak sistem. Tudi je slabo zalagala napad z uporabljivimi žogami. Ožja obramba je zadovoljila. Častni gol so Ptujčani dosegli iz 11 metrov-ke. Koti 13:4 v korist Mure. Sodil je ss. g. Bizjak iz Maribora.
Čakovec: Gradjanski:Drava 4:2 (3:0).
Maribor: Lendava:Slavija 2:1 (1:0). Finalno tekmovanje za prvenstvo LNP:
Trbovlje : Amater : Celje 3:1 (1:0)
Celje: Železničar:Olimp 1:0 (0:0)
NOGOMETNI DERBY.
Kdo bo prvak?
V nedeljo, dne 18. t. m. popoldne ob pol 4. uri se srečata v prvenstveni borbi stara rivala Gradjanski in Mura. Dva kluba, čijih srečanja so bila vedno nadvse napeta in zanimiva.
Jesensko prvenstveno tekmo je Mura v Cakovcu izgubila s pičlim rezultatom 1:2. Tudi sedaj bo odločil elan, boljša kondicija in požrtvovalnost.
Delati prognoze o zmagi enega ali drugega je dokaj težko, kajti kolikor ima Mura prednosti v tem, da igra na domačih tleh, poznamo Gradjanskega kot Izredno borbeno in žilavo moštvo.
Upamo in želimo, da bodo predstavniki soboškega športa storili vse, da bodo zastopali čim častneje naše barve in s tem dobrinesli dob emu glasu, ki ga uživa naš šport, nove uspehe.
Kakor se sliši Gradjanski močno organizira drukerje za to tekmo.
Dolžnost naše športne publike je, da to zanimivo in napeto tekmo poseti v čim večjem številu in s tem podpre domačega zastopnika v težkem in trdem boju!
Prvenstvena tabela: Gradjanski 6 6 0 0 23:8 12 Mura	6 5 0 1 35:9 10
Lendava 6 3 1 2 21:17 7 Drava	6 2 0 4 11:38 4
Ptuj	6 114 7:18 3
Slavija	6 0 0 6 6:21 0
Lopsroo
Na seji Prekmurskega lovskega društva, ki se je vriila dne 8. aprila 1937, se je med drugim sklenilo, da bo društvo svoj prvi lovski dan priredilo dne 23. maja 1937 v Beltincih, na katerem bodo strokovna in šaljiva predavanja ter streljanje na glinaste golobe.
Dalje je bilo sklenjeno, da se bo izplačala nagrada za uničevanje ropa-ric in sicer za vrane 25, za srake 50 in za pokamezna jajca 10 par. Denarno se bo nagradilo tudi one, ki se bodo z zatiranjem divjih lovcev ali lovskih neopravičencev posebno it-kazali.
GASILSTVO:
Gasilska zajend'ca v Ljubljani je odobrila novo izvoljeno upravo župe Murska Sobota. S tem je uprava kon-finoveljavno potrjena in bo v najkrajšem času odobrila novo izvoljene četne uprave svojih čet.
Razpored gasilskih vaj za tekoče leto se bo določil na prvi seji župne uprave in četam pravočasno dostavil, pri čemur se bo po mogočnosti upoštevalo želje poedinih čet.
V kraju Radovcl se je pred kratkim ustanovila nova Seta. Prošnja za priznanje čete je bila dostavljena oblas tvu. Tudi v Kramarovcih se namerava ustanoviti gasilsko četo. Organizacija je v teku.
Četa Berkovcl si je nabavila žalni prapor in ga bo dne 2, maja 1937 popoldne slovesno blagoslovila. O vsporedu svečanosii bomo kasneje pi sali. Povdariti moramo, da je ta četa zelo agilna.
Četa Tišina namerava v kratkem nabaviti motorno brizgalno, kar je za pozdraviti. Želeti je, da bi se nabava čimprej izvršila. Tu so namreč podani vsi pogoji za uspešno delovanje z motorko, ki bi bila nele kraju Tišini ampak vsej občini v veliko korist.
Po strogi preiskavi radi izsleditve požigalcev tolikih požarov v občini Martjanci in Tešanovci, so požari v zadnjem času ponehali. Toda v kratkih presledkih se zopet ponavljajo v območju kraja Vučja gomila. Potreb no je, da varnostni organi tudi v tem območju uvedejo energično poizvedovanje po storilcih požigov, ki povzročajo posestnikom občutne škode in stalno negotovost.
Iz delovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti,

Taksiranje vlog, prilog, odločb in pritožb v banovinskih poslih.
V smislu določil čl. 89. pravilnika o banovinskem proračunu za leto 1937-38, ki je bil objavljen v Službenem listu dravske banovine z dne 31. marca 1937, se pobira izza 1. aprila v samoupravnih banovinskih poslih za vloge, priloge, odločbe in pritožbe bo po tarifnih postavkah 1., 2. in 6, za kona o taksah namesto državne takse, banovinska taksa v višini istovrstne državne takse, ki znaša za vloge 10 Din, za priloge 4 Din, za odločbe 20 Din in za pritožbe 40 Din. Banovin ska taksa se plačuje v banovinskih kolekih. Za samoupravne banovinske posle se smatrajo predvsem zadeve, ki se tičejo banovinskega gospodarstva ali ki so v zvezi z izvrševanjem banovinskega proračuna. Državna taksa v takih primerih odpade.
Ravnotako so za iste gori omenjene zneske zvišane državne takse, v državnih poslih, kjer se pa morajo lepiti državni kolki. Tako je vstopil s 1. aprilom tudi v veljavo novi finančni zakon na podlagi katerega je minister pravde predpisal več uredb in pravil
nikov za izvršitev odredb finančnega zakona, kolikor so finančnega značaja. Med drugim je bila izdana uredba za izvedbo člena finančnega zakona glede na dediščinske In naklonitvene takse, kakor tudi takse za prenos nepremičnin v primeru smrti sli v primeru brezobrestnega darovanja med živimi. Nadalje je bil objavljen pravilnik o načinu izvedbe o taksah iz novega finančnega zakona, pravilnik k odred-bam o neposrednih davkih in pravilnik o izpopolnitvi pravilnika o neposrednih davkih.
Vse tozadevne informacije so članstvu na razpolago v tajništvu Združbe vsak dan med uradnimi urami.
Zahvala.
Ob težki izgubi ljubljene soproge, matere, hčerke, sestre itd, gospe
MARIJE ČaČIHOVIČ
roj. HEIH9BRFEH
se za številne izraze sočutja, poklon-jene vence in cvetje iskreno zahvaljujemo.
Najlepša hvala čč. duhovščini, društvom, ki so jo spremljala na zadnji poti in pevcem za genljive žalostinke, kakor tudi vsem ostalim, ki so drago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti.
Rakičan, dne 14. aprila 1937.
Žalujoči ostali.
KTT7ETIJSTVO
Travniki
Med vsemi kmetijskimi panogami pri nas menda najbolj tožijo o zane marjenju naši travniki. Mnogo več in pa boljše krme bi imeli, če bi posvečali travništvu nekoliko več skrbi in pozornosti. Tako pa morajo skcro vsako leto ugotavljati, da nam ob redni letini še pred nastopom pomladi zmanjkuje prepotrebne živinske hrane. Mshovje na travniku zatira rast trave in obenem kmetu pripoveduje, da zemlji primanjkuje apnenca. Da temu odpomoremo, moramo vzeti žgano apno, ga pogasiti, da razpade in ga nato raztrositi po travniku na vsakih 100 kvadratnih metrov po 10 do 20 kg. Ce nimamo apna, si z uspehom pomagamo tudi s cestnim blatom. Se veda pa moramo najprej izčistiti ves mah z železnimi grabljami.
Trnje sredi travnika zgovorno priča o posestnikov! malomarnosti. Trnje moramo izkopati in prekopano zemljo dobro pognojSti, ker jo je trnje teme ljito izčrpalo. Nato posejemo travnik
z dobrim semenom, in sicer najbolje tako, da pomešamo nekaj detelje in nekaj trave.
Za posejevanje travnikov niso dobre drobtine izpod jasli in izpod sena, ker obstoje največ iz plevela in je v njih le bore malo dobrega semena. Pose jevanje travnikov je najugodnejše po prvi košnji. Pri setvi v zgodnji po mladi ovirajo stare trave rast mladih
Krtine moramo v zgodnji pomladi izravnati, ker so nam sicer ob košnji v napotje. Krt sam na sebi ni škod ijivec in ga nikar ne uničujte, izvzemši primere, da se je že preveč razmnožil.
GOSPODARSKO
Plemenski sejem v Beltincih
V soboto dne 24. t. m. bo v Bel tinc'ih plemenski sejem za bikce in telice katerega priredi kraljevska ban-ska uprava z Zvfzo selekcijskih druš tev za svetlolisasto govedo. Na ta se jem prižene člani selekcijskih društev najboljše bikce ter se bodo nakupo vali ti za občine s subvencijo kraljev ske banske uprave in sreskega kme tijskega odbora. Tudi občine, posebno one, ki so lani dobile subvencijske bike, naj prispevajo k nakupu in po šijejo kupce — bikorejce na ta sejerr. Kraljevska banska uprava bo prispe vala tretinski prispevek za občine Martjanci in Prosenjakcvci, sreski kmetijski odbor pa za ostale pros;lce. Kupec prosilec pa mora priti na sejem, če ne, se dodeli podpora drugemu navzočemu.
Pozivajo se tudi privatniki, da si na tem sejmu oskrbe plemenjake, ker cene ne bodo pretirane. Pri jesenskem pregledu pa se bodo licencirali v prvi vrsti biki rodovniškega porekla. Letos je nakup posebno še potreben, ker se je odprodalo toliko licenciramh bikov, tako da je vedno več prijav in kazni radi pripuščanja nepregledanih bikov. Zato se opozarja zlasti občine na nakup, ker se bodo v bodoče pozval! na odgovornost ne le lastniki takega bika, temveč tudi predsedniki občin in člani občinskega kmetijskega odbora, ker se ne pobrigajo, da bi zabranili vporabo takih bikov in jih tudi ne naznanijo sreskemu načelstvu. Občine sedaj še lahko predlože za vezna pisma na sreski kmetijski odbor
Živinorejci naj na tem plemenskem sejmu nabavijo tudi dobre plemenske telice.
H gornjemu članku smo sprejeli še sledeče:
Na sejem naj se priženejo biki v starosti od 12 do 18 mesecev. Posestniki si morajo priskrbeti za vsako živa! potni list, rodovniški izvleček in tehtni listek o teži prignane živali. Prodajalec jamči razvez za zdravje prodane živine tudi za plemensko sposobnost za mesec dni po odpro daji. Vsi biki morajo biti že ob 7. uri zjutraj na sejmišču radi pravočasne ugotovitve vseh rodovniških podatkov.
Nagrada za dogon se bo izplačevala samo posestnikom, ki bikov ne bodo prodali in sicer članom selek c'jskih društev, katerih sedež je od daljen od Beltinc nad 15 km Din. 50 za oddaljenost nad 30 km Din. 100
za oddaljenost izpod 10 km pa ne pripada nobena odškodnina.
OGLEDAJTE SI
tovarniško nov nZiindapp 350" krasno najmodernejše motorno kolo: brez lanca z kardanom, rama iz prešanega jekla,, kompletno opremljeno, — ugodno na prodaj. Ogledati samo ob nedeljah od 14. do 16. ure. Šolska ulica 32.
Za Prekmurje iščemo agilne
ZASTOPNIKE
za prodajo koles in šivalnih strojev. Ponudbe na upravo lista Murska Krajina pod šifro „Tovarna".	4
Posl. št. J. 1235/35-11
Draibeni oklic
Dne 13. maja 1937 ob 11 uri bo prš tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: delež cd hiše, njiv itd.
Zemljiška knjiga: Gerlinci 1/2 vi. št. 54, 60. 438; 1/4 vi. št. 278; 1/10 vi. št. 245.
Cenilna vrednost: 24 219 Din. Vrednost pritiklin: 2630 Din. Najmanjši ponudek : 16.146 Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe so priglasiti sod šču najpozneje prt dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo draži-telja, ki je ravnal v dobri veri,
V ostalen se opozarja na dražbe-ni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Srcsho sodišče v Murski Soboti,
odd. IV, dne 5. IV. 1937.
Zahvala.
Vsem, ki ste z nami v najtežjih urah ob smrti našega ljubljenega soproga in očeta
Kološa Miklavža
sočustvovali, ga spremili k večnemu počitku, darovali vence in cvetje, bodi izrečena naša prisrčna zahvala. Posebno se zahvaljujemo prečastitemu duhovniku g. Luthar Adamu za izrečeno genljivo slovo, dalje gasilski četi in pevskemu društvu v Puconcih, kakor tudi gostilničarski zadrugi za spremstvo in vence.
Ža'ujoča KOLOŠA FRANČIŠKA, soproga in sin GEZA.
Prodam troje kola in eno kočijo,
Franc Ivančič, kovač, Ljutomer.
Naznanilo.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem-se preselila iz Grajske uiice v Križovo ulico št. 16. Se priporočam
OSET ANA babica.
Mlatllnlca
v dobrem stanju se po ugodni ceni proda. PH 3/2- Naslov v Prekmurski tiskarni.
Kdor ieli kupiti AVTO nal kupi voz znamke
Najboljši NajelegantnejSi
rsADLER"
Najbolj ekonomiien Najsolidnejii