Published monthly by Slovenian National Federation of Canada, Edited by: Editorial Board Address: 646 Euelid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription rates: $3 per year, 25c per copy Advertising 1 column x 1" $2.10 FOR A FREESLOVENI A BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM BRALCEM, NAROČNIKOM, PRIJA TELJEM, SOMIŠLJENIKOM, VSEM SLOVENCEM IN SLOVENKAM RAZTRESENIM NA VSE VETROVE SVETA, ŠE POSEBEJ PA BRATOM IN SESTRAM V DOMOVINI! ŽELITA UPRAVA IN UREDNIŠTVO "SLOVENSKE DRŽAVE" LETNIK XIV. — VOLUME XIV. Toronto 1. APRIL 1963 ŠTEVILKA 4. — NUMBER 4. Kvišku srca! Veliki petek—dan ponižanje. Črni dan za našega Odrešenika. Prejšnji večer, ko je dal sam sebe za duhovno jed, je bil izdan od apostola. Za nizko ceno trideset srebrnikov. Juda je našel posnemovalce v vseh dobah. Za ceno srebra so njemu enaki izdajali verske in narodne dobrine, samo da so se dokopali do časti in oblasti.... Danes apostol, jutri izdajalec! Križ je bil delež Njega, ki je dal Sam sebe za odrešenje. "Hodil je po deželi in dobrote delil", pa je bil zato križan.... Kdo naj doume hudobijo greha. ; Kako so bili veseli sovražniki Kristusovi, ko je Odrešenik visel med nebom in zemljo. Konec je vsega in—mi smo zmagali.... Kako dolgo? Samo kratek čas. In stresla se je zemlja, napočilo je velikonočno jutro. Kakšen poraz ondm, ki so ga hoteli ugonobiti. Vstal je....! Stražniki, ki so grob stražili, so zbežali. Hoteli so se poslužiti laži. "Prišli so in ga ukradli".... Nesmisel! Kakšna je le bila straža, da bi se to lahko zgodilo! Toda laž mora na pomoč. Za-manj! On, ki je bil pribit na križ in na njem umrl, je vstal. To je naša vera in na tej veri sloni naše upanje. Upanje za posameznika, upanje za narode. Tudi za naš mali slovenski narodič. Zrnce v ogrodju širne zemlje.... Tolikrat že poteptano v tla. Po njem so 'hodili-Nem<_ i, cclo Hitler, Lahi, Madžari. Ugonabljali so ga domači renegati in mu skušali iz-podrezati korenine v lastni zemlji. Ojrta mahni narodič, to drobno znce na križišču velikih narodov! Kakšne načrte so imeli s teboj, moj mali slovenski narod. Hlapec naj bo, tlačani naj velikim narodom. Pa ni hotel biti! Dobival je udarce, pa je vstrajal. Hoteli so |a iztrebiti. Razdelili so si slovensko zemljo. V službo tega cilja so postavili Dachau, Auschwitz in druga taborišča. Zamanj! Ni se obneslo. Nazadnje je vstal med slovenskim ljudstom izdajalec, ki naj na znotraj izpodreže korenine in ga izmalliči v brezizrani komunizem. Žrtve, velike, nepopisne! Mučeniška kri na slovenski zemlji, rane zadane od slovenskega Judeža, ki se je slepo vdinjal ta-kozvanemu mednarodnemu komunizmu. Zamanj! To upanje nam vstaja ob praznovanje Velike noči. Satan je zmagal navidezno! Samo nekaj dni! Gospod je vstal in kraljuje na veke in Njegovih rokah je usoda vseh, ki trpe. Kdor veruje Vanj—Slovenci verujejo v tem velikem trpljenju—kljub odpanikov—zato lahko upamo, da bo po tem velikem petku sledila tudi slovenska Velika noč. Zato kvišku srca! Mi, ki smo zunaj in od daleč s strahom gledamo, kaj bo stem majhnim zrncem v osrčju Evrope. Imejmo vero in upanje. In svojo molitev in vse žrtve, ki so le mogoče, položimo k veri in upanju. Doma pa se narod očiščuje, da bo zmožen za prihod slovenskega narodnega praznika! Staro je izumrlo, nikdar več ne bo prišlo na dan. Nekaj novega mora priti iz vsega tega trpljenja, nekaj, kar bo vso slovenska srca za vedno dvigalo in reševalo. Slovenska Velika noč v luči večno veljavnih krščanskih načel, kjer bo v slovenski državni zgradbi lahko vsak Slovenec do-prinašal svoj delež k zgradbi in oblikovanju občečloveške kulture in bratstva. V enakosti in spoštovanju! M.G. NASA KALVARIJA Veliki Petek 1. 1941. popoldne. V banski palači na Blsivveisovi cesti v Ljubljani so se zbrali okrog bana dr. Marka Natlačena politični in-kulturni predstavniki slovenskega naroda, vseh strank, vseh skupin; celo disidenti raznih strank so prišli, ki se prej niso nikoli radi pogledali. Vsem je bilo tesno pri srcu, govorilo se je z neko sveto resnobo kakor takrat, ko se približaš mrtvaškemu odru.NNič točnega se ni vedelo. Telefonske zveze s Štajersko so bile že prekinjene, na Kranjskem je pa še vse dobro funkcijoniralo. Točno ob TRETJI URI je nujno klicala orožniška postaja iz Vrhnike. Ban je šel k telefonu, pa se je kmalu vrnil: "Gospodje, prav kar mi iz Vrhnike poročajo, da so prispele italijanske čete in da nadaljujejo pot proti Ljubljani . . ." Nato je ban dvignil roko in pogledal na uro in rekel: "Gospodje, ob TRETJI URI je KRISTUS za nas umrl. Prav ob tej uri se bo začela KALVARIJA slovenskega naroda". V hipu je bilo vse tiho, tako tiho, da bi se lahko slišalo, če bi šivanka padla na tla. Ljudje raznih strank in prepričanj so že zdavnej tako rekoč pozabili na vsa politična nasprotstva in sovraštvo: sedaj so se pa okrog KALVARIJE združili v tihi in iskreni molitvi. Da, takrat se je začela Kalvarija slovenskega naroda in še danes ta Kalvarija ni končana. Eno pa vemo: Ker Bog nič ne pozabi, tudi na nas ne bo pozabil in tolaži nas to, da se je vse to začela na Veliki petek. LOH Dr. Jože Pogačnik — ljubljanski pomožni škof Sedanji generalni vikar ljubljanske nadškofije dr. Jože Po gačnik je bil imenovan za pomožnega škofa ljubljanske nadškofije. Kot je znano, je nadškof Msgr. Anton Vovk resno bolah. Novi pomožni škof nima pravice nasledstva, zato je še odprto vprašanje, kdo bo naslednik v slučaju smrti nadškofa A. Vovka. Titova priljubljenost v novi luči. Poročali smo že o napadu na Titov konzulat Chicagu. Krivcev zeveda še niso našli. Listi te dni (5 marec) spet poročajo in prinašajo slike o proti Titovskih demonstracijah pred čikaškim konzulatom na 38 East Bellevue. Kot organizatorje te demonstracije listi označujejo Srbsko Narodno odbrano. Konzulu Vlade B. Seliču gotovo ni lahko pri srcu, ko vidi razpoloženje proti Titovini nele pri Hrvatih ampak tudi pri Srbih, ki imajo vsekakor od jugokomunizma še največ koristi. Saj se Beograd tudi sedaj redi ob žuljih Slovencev in Hrvatov. Ti morajo največ prispevati za "zaostale" pokrajine. Opat v Stični p. dr. Avguštin Kostelec ja umrl V Stični, starodavnem za Slovence zelo zaslužnem samostanu je nedavno umrl v častitljivi starosti opat dr. Avguštin Kostelec. Za opata je bil izvoljen let 1924. Pokojnik je bil doma iz Drašič pri Metliki in je bil zelo spoštovana osebnost. Za časa njegovega opatovanja je bival v Stični kot gost bivši ljubljanski nadškof dr. A.B. Jeglič kjer je tudi umrl. Številni slovenski duhovniki, ki so jih nacisti pognali iz Štajerske in Gorenjske v tujino, so našli zatočišče v Stični. Pontifikalno mašo in pogrebne obrede je opravil mariborski škof dr. Maksimiljan Deržečnik, dr. Jože Pogačnik, generalni vikar ljubljanske nadškofije, pa je govoril. Pokojni opat je doživel visoko starost 83. let. Takoj po smrti opata Kostelca je bila izvolitev novega opata, ki je p. Asič. Novi opat je doma Iz bližine Polhovgradca. Njegov brat živi v Argentini, eden njegovih bratov pa je bil pred drugo vojno sodnik pri Sv. Lenartu v Slov. Gor. DEJANJA Sedemnjasti Praznik republike in spokorniška pot v Moskvo bosta Titu in njegovim pomagačem ostala dolgo v bridkem in srditem spominu, a iz posebnega in povsem nepričakovanega vzroka. Oboje je spremljal osupljiv val dejanj proti rdečemu totalitarnemu režimu s strani opozicije doma in v tujini. Ta dejanja, katerih avtorji so Slovenci in Hrvatje ter njihove javne in podtalne organizacije, so svetu in domovini razodela piškavost komunističnih fraz o bratstvu in edinstvu jugoslovanskih narodov, o monolitni povezanosti režima in ljudstva in o trdnosti Jugoslavije kot države. V vrsti dogodkov, ki so za to priliko opozorili svetovno in jugoslovansko javnost na rastoči odpor proti titovskemu komunizmu in proti Jugoslaviji sami ter njunim zagovornikom potrdili porazno resnico, da gre za mali-ka na lončenih nogah, se bomo omejili na dva, ki sta glede tega najbolj zgovorna in pomembna. Prvi je bila bojna demonstracija Hrvatov proti titovskemu vohunskemu središču v zahodno-nemški prestolnici Bonnu, drugi pa dva procesa proti voditeljem slovenske protikomunistične in protijugoslovanske podtalne revolucionarne organizacije v Ljubljani. Oboje je zbudilo izredno pozornost v svetovnem, zlasti evropskem tisku. Pri pisanju o ljubljanskem božičnem procesu proti odporniškemu gibanju v Sloveniji se bomo omejili zgolj na titovske uradne podatke, da ne bi izdali ozadij in ljudi, za katere UDB ne ve. 29. novembra lani se je skupina 32 mladih Hrvatov pripeljala z avstobusom pred poslopje v Bad Godesbergu, predmestju Bonna, kjer je sedež odseka za varstvo jugoslovanskih koristi pri švedskem veleposlaništvu v Zahodni Nemčiji. Ta je pretrgala diplomatske zveze s Titom, ko je Jugoslavija leta 1957 priznala vzhodnonemški komunistični režim. "Od tadaj skrbi za jugoslovanske koristi v Zahodni Nemčiji Švedska. Avtobus je bil okrašen z nemško in hrvaško zastavo ter z napisom "Za zedinjeno Nemčijo — za neodvisno Hrvaško!" Hrvaški demonstrantje so imeli namen vdreti v poslopje, razbiti radijske in druge naprave, odnesti arhiv in z njim dokazati, da tam protizakonito živi skupina titovske tajne policije in vohuni v škodo Nemčije ter zahodnih sil. Pri njihovem nastopu sta se jima z orožjem postavila po robu ud-bovca Momčilo Papovič in Vinko Dougan, nakar je prišlo do stre-, ljanja, pri katerem je bil Popovič ranjen tako, da je čez štirinajst dni umrl. Hrvaški nacionalisti so notranjšino titovskega vohunskega centra povsem razdejali, nakar so se z avtobusom odpeljali. Policija jih je pozneje 23 prijela ter izročila preiskovalnemu sodišču. Preiskava je dognala, da so udeleženci sami mladi Hrvatje, vsi pod 30 let. Ob koncu vojne so bili otroci, torej jih nihče ne more dolžiti "ustaštva" in podobnih grehov. Ta senzacionalna oborožena demonstracija je pomembna sama po sebi in še zlasti pomembna zaradi dejstva, da jo je izvedla hrvaška nacionalistična mladina, kar priča, da se odporniška tradicija Hrvatov proti Jugoslaviji in titovstvu ne le nadaljuje, temveč da zajema celo nove rodove in postaja zaradi tega vse bolj dinamična ter politično in udarno vse važnejša. Titova vlada je zaradi tega presenetljivega dogodka povsem izgubila glavo in zagnala mednarodni krik, ki je dejanju v Bonnu dal še večji pomen, Jugoslaviji pa seveda bistveno škodoval. Nemška in na splošno evropska javnost ter tisk sta bila in sta še na strani Hrvatov, nemške oblasti niso storile drugega kakor najnujnejšo dolžnost, da so uvedle presikavo. Toda o njihovem resničnem — in spričo titovskega povojnega nastopanja razumljivem razpoloženju — govori dejstvo, da so voditelji hrvaškega doporniškega gibanja lahko 17. decembra nastopili na državni televiziji ter zagovarjali upravičenost svojega boja, po-dovali resnico o Titovi in vsaki jasnjevali svoje cilje ter pripove-Jugoslaviji. Zmeda, strah in jeza, ki so po tem nastopu zajele titovsko vodstvo, so dobro vidne iz dejstva, da so v Beogradu zagrešili silovito propagandno napako, ko so v jugoslovanskem tisku objavili celoten seznam opozicijskih organizacij v zamejstvu s sedeži, številom podružnic,p vodstvi, cilji in protititovskimi ter protijugoslo-vanskimi akcijami, ki so jih zad- nje čase organizirale. Že iz tistega, kar UDB ve in kar je objavila o tem s področja svobodne Evrope, je moč dobiti dokaj dobro sliko o opozic ii ter njeni dejavnosti, zlasti O hrvaški, ki daleč prednjači pred slovensko, srbsko ter zlasti tako imenovano jugoslovansko. ■ O slovenskih organizacijah v zamejstvu pravi poročilo Naslednje: "Odkrito protijugoslovanska slovenska emigracija se zbira o-koli organizacij kot -s so "Zveza slovenskih protikomunistov", "Bela garda" itd..." Objava tega, seveda nepopolnega in netočnega seznama organiziranih sovražnikov titovstva in Jugoslavije je ljudem v domovini uradno razodela moč in pomen opozicije v tujini ter strah sedanjih oblastnikov pred njo. Dala je novega poguma pritajenemu, toda vedno bolj splošnemu odporniškemu razpoloženju doma, ki bo tudi zaradi tega odslej nedvomno dobivalo novih izrazov. 20. decembra lani je ljubljansko komunistično glasilo "Delo" uradno potrdilo glasove, ki jih je bila že nekaj mesecev polna vsa Slovenija: da so rdeči oblastniki prišli na sled obsežno organizirani bojni protikomunistični skupini ter zaprli nekaj njenih vodilnih ljudi. Državni tožilec Edo Grgič — zapomnimo si njegovo ime za čase, ki bodo prišli je ob tej priliki dal izjavo, v kateri je napovedal bližnji proces proti njim. Iz izjave posnemamo : Organizacija se imenuje "Zveza slovenskih protikomunistov." Njene člane druži "sovraštvo do vsega, kar so si jugoslovanski narodi priborili v revoluciji" Načrt za njeno dejavnost določa tri obdobja. V prvem naj bi se povezali vsi bivši protikomunistični bojevniki, katerim naj bi se pridružili še tisti, ki so zaradi kakršnih koli vzrokov sovražno razpoloženi proti sedanji družbeni ureditvi v Jugoslaviji. V drugem obdobju bo "Zveza slovenskih protikomunistov" začela z aktivno propagando, s katero bodo pridobivali zlasti mladino. Važen del propagandne dejavnosti v tem obdobju bodo grozilna pisma za zastraševanje tistih, ki ne bi hoteli sodelovati pri odporu proti komunizmu in Jugoslaviji. Tretje obdobje bo odbodje oboroženega odpora, ki se bo začelo z likvidacijami zastopnikov komunistične oblasti, pomembnih družbenih in političnih delavcev v Sloveniji. Za strmoglav-ljenje rdečega režima bodo organizirane stavke. Kot voditelje tega slovenskega bojnega proti komunističnega gibanja je državni tožilec imenoval Antona Kreganja bivšega domobranca, člana junaškega Meniča-ninovega bataljona, ki je sodeloval v mnogih bojih proti komunističnim tolpam. Kregar je sestavljal seznam komunistov, ki jih bo treba likvidirati. Kot po sebno zanimivo, glede njega je tožilec poudaril, da je še danes ponosen na to. Po koncu revolucije je bil obsojen na dvajset let ječe. Drugi, ki so ga v tej zvezi prijeli, je Franc Jevšek, tretji pa Leo Berlot, bivši domobranec, ki so ga po vojni najprej obsodili na smrt, nato pa pomilostili na dvajset let ječe. Obtožili so še nekatere druge ljudi, ki so se včlanili v organizacijo, ali pa so vedeli zanjo in niso tega ovadili UDB. Državni tožilec je med temi omenil pravnika dr. Karla Vojsko. Poduba za ustanovitev "Zveze slovenskih protikomunistov", navodila za njeno organiziranje in sredstra za njene nastope so prihajali iz Hagena v Zahodni Nemčiji. Kot voditelja tamkajšnjega akcijskega centra omenjajo ti-tovci bivšega domobranca Ferdinanda Urbančiča in Janeza Topliška. Anton Kregar je pri Mariboru organiziral ilegalni kanal za pošiljanje orožja in drugega materiala čez mejo iz Avstrije, oba z Jevškom pa sta urejala skrivališča v okolici Ljubljane. Vojaški poveljnik gibanja je bil Kregar, njegov pomočnik Jevšek, Berlot vodja propagande, dr. Vojsko izvedenec za organizacijska vprašanja, Avser pa za splošne vojaške zadeve. Organizacija se je v začetku leta 1962 razmahnila tako, da je zahtevala cele ljudi in so prvi trije zaradi tega pustili službe. Material za bodoče nastope je prihajal iz tujine v darilnih paketih, največ v originalno zaprtih mesnih konzervah, v katerih so bili samokresi, ročne bombe in razstrelivo za atentate, letaki, štampiljke za ponarejanje dokumentov in drugo pa v prav tako izvirno zaprtih pralnih praših. Ljubljanska skupina je dala pobudo, naj bi kak zamejski center "Zveze sloven- VELIKONOČNO BERILO Berilo iz lista sv. apostola Pavla Korinčanom. Bratje! Postrgajte stari kvas, da boste novo testo, ker ste opresni; zakaj naše velikonočno jagnje, Kristus, je darovano. Zatorej obhajajmo praznik ne s starim kvasom, tudi ne s kvasom hudobije in malopridnosti, ampak z opresniki čistosti in resnice. 1 Kor. 5, 7—8 skih protikomunistov" pripravil atentat na podpredsednika Titove vlade in še vedno dejanskega poglavarja njegove tajne policije, Aleksandra Rankoviča, ko je lani obiskal Italijo. Takrat je bila rdeča špijonaža stvari že na sledi in so iz strahu pohiteli z aretacijami. Kakor smo na kratko poročali že v prejšnji številki, je razprava proti Kregarju, Jevšku in Berlo tu bila 28. decembra. Komunističnemu sodišču je predsedoval Benjamin Marušič. Ni znano, če je bila razprava javna ali ne. Obtožencev v preiskavi in ječi niso zlomili, saj je na primer Jevšek skoraj izkopal pod vsemi zidovi predor, skozi katerega bi bil ušel. Prič, ki so obremenjevale omenjene tri protikomunistične aktiviste, so zaslišali dolgo vrsto, niso pa iz strahu pred morebitnim ljudskim maščevanjem nad vohuni in izdajalci objavili nobenega imena. Državni pravdnik je opozarjal na nevarnost dejavnosti obtožencev, ki bi lahko doma in v tujini ustvarila mnenje, da so v Titovini na delu močne sile, ki rovari-jo proti komunistični družbeni ureditvi in proti Jugoslaviji sami. Prav tako je opozarjal na nevarnost vse bolj aktivne emigracije, ki zadnje čase skuša na vse načine kompromitirati Jugoslavija in njeno politiko. Navzlic vsemu je sodba bila sorazmerno mila: Antona Kregarja so obsodili na štirinajst, Franca Jevška na deset, Leona Berlota pa na trinajst let strogega zapora. Sodišče se je očitna moralo ozirati ha vse hujše protirežimsko razpoloženje in opozicijo ne le v širokih ljudskih krogih, temveč tudi v slovenski Partiji sami. Sredi januarja je bil proces proti drugi skupini aktivistov "Zveze slovenskih protikomunistov" v domovini. Zaradi članstva v njej so bili obsojeni: Vinko Brezovar na tri in pol leta, Vinko Dolinar ne dve leti in štiri mesece, Amalija S tanj ko na poldrugo leto, Rudi Brezovar pa na deset mesecev strogega zapora. Ker so za "Zvezo slovenskih protikomunistov" in za njene priprave na vstajo vedeli, a niso tega ovadili UDB, so dobili: Dr. Karel Vojska enajst mesecev, Ludvik Bucek šest mesecev in Ferdo Avsec pet mesecev strogega zapora, Ernest Bencik pa je bil oproščen. O procesu je obširno poročal evropski tisk, zlasti v sosednjih državah, ter v zvezi z njim pou- darjal ter pravilno prikazoval pomen revolucionarne dejavnosti "Zveze slovenskih protikomunistov", dasi si 'je titovski režim s cenzuro in drugim prizadeval, da bi njegov odmev v tujini skrčil na najmanjšo mero. Beograjska vlada je zahtevala od ameriškega veleposlanika Kennana, naj v Washingtonu doseže, da "Glas Amerike" ne bi črtinil besede o stvari, češ da bo vsako omembo o njej imela za sovražno dejanje. Kennan si je za to zelo prizadeval, a menda vendarle prepozno. Dogodki, ki jiih v tem sestavku omenjamo, so neizmerno važnejši, kakor pa bi morda govoril videz. Pomenijo presentljivo aktivizacijo protijugoslovanske in protikomunistične opozocije doma in v tujini, ki je iz obdobja besedi prešla v obdobje revolucionarnih političnih dejanj. Samo dejanja so tista, ki podirajo totalitarne režime in krivične politične tvorbe ter zbujajo pozornost in vest svetovne javnosti bolj kakor še taka poplava papirnatih protestov in razprav. Po petnajstih letih je do prvih revolucionarnih proti jugoslovanskih dejanj prišlo v Sloveniji, tisti republiki, ki jo je beograjski režim imel in tudi v svetu prikazoval za najbolj jugoslovansko in najbolj komunistično v vsem jugoslovanskem sklopu. To govori odaljnosežni spremembi splošnega političnega razpoloženja med Slovenci, ki navzlic različnim ideološkim gledanjem začenjajo ubirati isto politično pot, pot do neodvisnosti in samostojne državnosti. Pomena tega razvoja, ki je prišel do prvega silovitega izraza ob ljubljanskih procesih, še ni moč oceniti v vsej njegovi vsestranosti in pozitivni usodnosti za bodoče. S temi dejanji so dobili porazen udarec tisti krogi v slovenski emigraciji, ki iz trme, zmote ali zaradi morebitnih prijemljivih ko risti vztrajajo pri utvari Jugoslavije. Ti se v svojem boju proti komunizmu omejujejo na "zgovoren molk" ali kvečjemu na vodeno razpravljanje, ker so na tihem veseli Tita in komunizma, zakaj ona jim s svojim krvavim režimom ohranjata "kontinuiteto" Jugoslavije. Za te kroge je dejavnost "Zveze slovenskih protikomunistov" prav tako neljubo presenečenje kakor za beograjski režim. V tej zvezi je zanimiv odmev, katerega so ljubljanski procesi (konec na strani 2, prva kolona) f 5 DEJANJA (nadaljevanje s prve strani) rodili v slovenskem zamejskem tisku v Evropi in izven nje. Večina listov ise je omejila na golo kratko poročanje, z izjemo bue-nosaireške "Zedinjene Slovenije". Ta je priobčila meglen ideološki komentar, ne da bi omenila kakršno koli, s slovenskega stališča važno politično ozadje ali pomen vse stvari. Londonski "Klic Triglava" je hrvaške nacionaliste in protikomuniste, ki so izvedli nastop v Bonnu, imenoval smrkavce, tolovaje in norce ter jih primerjal s "Hitlerjevimi raz bojniki in Mussolinijevimi črnosrajčniki." V isti sapi pa opravičuje napad srbskih četnikov V Birmingham v Angliji, ki so razbili glavo titovskemu konzulu Bakiču. A ker je to nasilje bilo opravljeno v imenu "kralja i otadžbine", je seveda demokratično in ne "tolovajsko". Iz slovenskih herojev, ki so decembra in januarja stali pred rdečim sodiščem v Ljubljani, se "Klic Triglava" domala dela norca, češ da niso "niti v svojem propramu niti pri svojem delu pokazali tiste iznajdljivosti, previdnosti, političnega čuta in modrosti, ki je poleg hrabrosti neobhoden pogoj vsake uspešne mafije. "Triglav" pravi, da njegovi ljudje' ne pričakujejo rešitve vprašanja jugoslovanske in s tem slovenske svobode od raznih takih akcij. Položaja doma po njegovem ni mogoče primerjati in še manj istovetiti z onim pod okupacijo. Do upora in do zmage bp po sodbi jugpslovenarskih teoretikov pri tem listu prišlo ne po revolucionarnih dejanjih, temveč samo od sebe... Da bi "Zvezo slovenskih protikomunistov" postavil v čim bolj slabo luč, jo "Klic Triglava" spravlja v zvezo z "ustaški-mi elementi" v Nemčiji, česar niti komunistični državno tožilec ni storil. Mi pa v brk tem ljudem in njim podobnim pravimo: temelj za vsako osvodobitev in za dcjse-go vsakega vzora je vera vanju. Njuna ostvaritev pa so dejanja. In dejanjaza osvoboditev ter osamosvojitev Slovenije izpod komunizma in jugoslovanskega jarma so se začela. Slava tistim, ki so jih in ki jih še bodo, ino-rada navlic porazom, tvegali! Njim pojde vša naša pomoč in vsa naša sila! Pitirim Sorokin, The American Sex Revolutiop. Boston: P. Sar-gent, 1956. Nekoliko pozno mi je prišla v roke gornja knjiga, o kateri sem sicpr vedel iz knjižn-jih ocen, da je bila objavljena. Kljub temu se mi zdi še toliko aktualna, da zasluži omembo, ker obravnava probleme, ki niso zadnja leta prav nič izgubili na svoji pomembnosti. Naraščajoče število posilstev in drugih spol-nih izrodkov ter smrt Marityn Monroe povzročajo mnoge uvodnike in spraševanje, kako je kaj takega v naši visoko civilizirani dobi sploh mogoče. Sorokinove knjige na splošno so polne opomb. Pričujoča knjiga, ki se je razvila iz članka v reviji This Week (3. januarja 1954) ne vsebuje tega znanstvenega aparata (z izjemo nekaj primerov, kjer navaja bolj radovednega bralca na svoja druga dela) ter jo je zato lažje brati. Kljub temu ni nič manj'respa, ker more vsak poznavalec rjje-govih del poiskati dopolnjujoče podlage in statistične podatke v njegovem naj obširnejšem delu Social and Cultural Dynamjcs (celotno delo v štirih kpjiigah, skrajšana izdaja v eni knjigi). Sorokin imenuje spremenjpni odnos ameriške družbe do spolnosti revolucijo, čeprav o njej ne poročajo časopisi. Je pa resolucija v pravem pomenu besede, ker spreminja življenje Ijijidi bolj radikalno kot katera koli druga sodobna revolucija. Razprava navaja najprej ^ta-tistike, ki dokuzujejo naraščajočo spolno razbrzdanojt v ZDA. Te številke bi bile danes v večini primerov še bolj strahotne kot ob času izida knjige. V drugem poglavju oriše Sorokin postopno naglašanje spolnega vidika v vseh panogah kulturnega življenja: v literaturi, slikarstvu in kiparstvu, gla; bi, tisku, oglaševanju, znanosti, e iki in veri, zakonodaji, političnem življenju in mnogih drugih področjih od izbiranja lepotnih Ijra-ljic do hrane in pijače. "Kateri koli vidik naše kulture preiskujemo, vsak je nabit s spolno obsedenostjo. Obsežna totalnost spolnosti nas neprestano bombardira: od zibelke do groba, S?! , m cPk od vseh točk našega življenjskega prostora, na skoraj vsaki stopnji naše dejavnosti, čutenja in mišljenja" (str. 54). V tretjem poglavju razpravlja o vplivu te prezaposlenosti s spolnostjo na poedinca in družbo. Njegov zaključek, ki ga v knjigi podrobno utemelji, se glasi: "Prezaposlenost s spolnim gonom teži za spodkopavanjem fizičnega in duševnega zdravja poedinca ter njegove vitalnosti, uničuje njegov smisel za nravnost, prinaša njemu, njegpvi družini in prijateljem mizernost in sramoto, zmanjšuje njegovo ustvarjalno energijo in uničuje pjegove izglede za srečo" (str. 56). Družba bo seveda tudi prizadeta na mnoge načine: širjenje spolnih bolezni; pešanje zdravja posebno v zvezi z alkoholom; splošno oslabljenje celih skupin, zlasti vodilnih; naraščapje duševnih bolezni; naraščanje pa-morov; nišanje števila rojpjev in naraščanje sterilnosti itd. Sorokin ugotavlja dva splošna zaključka: "1) Družbeni red, ki omejuje spolno življenje pa družbeno sankcionirani žajcpn, in ki moralno odklanja ter legalno prepoveduje spolne odnise pred poroko in izven zakona, ustvarja s tem okolje, ki je bplj ugodno za ustvarjalno rast družbe kot pa družbeni red s svobodnimi ali neurejenimi spolnimi odnosi in ki niti moralno ne odklanja niti zakonito ne prepoveduje spolne odnose pred poroko in izven zakona. "2) Drubenl red, ki dovoljuje kronično pretirano, nedovoljeno in neurejeno spolno izživljanjje, pospešuje usihanja kulturne dejavnosti" (str. 106-107). V tem poglavju je vključen oris komunističnega eksperimentiranja s spolnostjo in družinp: "Najbolj poučen je brez dvoma radikalni poskus Sovjetov, da bi odpravili 'kapitalistično' monogamijo in vzpostavili popolno spolno svobodo kot temeljni kamen komunističnega gospodarskega in socialnega sestava. "Voditelji revolucije so si v njeni prvi stopnji namerno prizadevali, da bi uničili zakon in GRADrVO ZA ZGODOVINO Še o pok. gen. Leon Rupniku: MOLK, PRIZNENJE! Glasilo slovenskih protikorpu-nističnih borcev v Buenos Airesu, "VESTNIK" je na str. 296/97 objavilo dopis gg. Jože GRABNARJA in Slavko URBANCIČA, ki sta bila svoj čas v službi pri taboriščni policiji. Po njihovi izjavi naj bi prišel g. gen. Rupnik dva krat v taborišče; toda, ko je prišel drugič, so šli gen. Rupniku nasproti gg. Stanko Palčič, g. Šproc, g. Franjo Maršič in pok. sVet. Škulj, na kar je vsa skupina odšla v mesto, bili so v cerkvi pri maši, na kar je gen. Rupnik odšel. Z ozirom na ta članek mi je g. Franjo Maršič, biv. okrajni glavar V Ljubljani, ki živi sedaj v Clevelandu, poslal sledečo pismo: Spoštovani g. Loh! Hvala lepa za pismo, v katerem me opozarjate na "VESTNIK", stran 296/97 od 19. 8. 1962 podane izjave gg. Urban-čiča in Grabnarja'; v zadevi moje prve izjave glede generala Rupni-ka in taboriščnega odbora v Ser-vigliana z njim. ' Svojo prvo izjavo v polni meri potrjujem kot resnično in pravično glede stavljenih mi vprašanj o generalu Rupniku in odklonitve njegovega sprejema v taborišče Servigliana, kot sta prinesla "Fotokopijo" Slovenska država in Vestnik.' Na trditev obeh gospodov policistov, Urbančiča in Grabnarja, izjavljam, da je bil gen. Rupnik samo — ENKRAT — v Serviglia-no in to tedaj, ko je prišel na naše vabilo iz FeJmo, da naj zaprpsi takoj za sprejem v taborišče Servigliano, kar je obljubil storiti še isti dan. Sam je rekel, da je prvi utis na taborišče in okolico napravil zelo ugoden utis nanj. Od tega dne ni bil nikdar več v Serviglianu, ker je bil ]par din nato od Angležev odpeljan proč iz taborišča Fermo. Taboriščni odbor je dobro vedel, da se nahaja general v snjirt-ni nevarnosti, brez moči za rešitev iz gotove smrti, pa ga ni sprejelo in s tem rešilo njegovo življenje, kot so naredili Hrvatje s svojimi voditelji, ter jih odpeljali v Argentinijo in jih tako rešili gotove smrti. Isto bi se lahko zgodilo z gen. Rupnikom, če bi bilo količkaj dobre volje in ljubezen} do bližnjega ter malo poštenja pri taboriščnem odboru. Ugotavljam, da je prišel gen. Rupnik samo-enkrat v Servielia-no in bil gost v našem predelu barake do približno 4. ure popoldne istega dne, na Jcar sva ga s Palčičem spremila na kolodvor, na kar se je odpeljal proti Fermi. Nihče od nas pa ni šel istega dije v Servigliano k maši, ker smo opravili zgodaj zjutraj, računajoč, da pozneje ne bo časa. Kje je videl g. Grabnar generala in "spremstvo" v cerkvi, ko smo bili vsi ce} čas doma v barakah, mi je uganka. Isto pu je npvo, da je videl v skupini g. Šprpca, ki ga ni bilo tisti dan nič na vpogled. To so fantazije in neresnične sanje pri gospodu policistu Ur-bančiču ali Grabnarju. Pripomnim še, da so bile tedaj taboriščne razmere v Serviglianu zelo žalostne in ne posebno častne. Pod vodstvom Dr. Žitkota kot predsedniška taboriščnega odbora se je kmalu po prihodu v Servigliano ustanovila za "izbrane prijatelje", po čtevilu 15 do 20 kuhinja, p61eg kuhinje za begunce, kjer se je serviralo v porcelanastih posodah in na pogrnjenih zimah. Ko je zato zvohal komandant, je takoj "gosposko' kuhinjo razgnal, predsednika taboriščne uprave takoj odstayil, mu prepovedal povratek in izgpal iz taborišča. Dr. Žitko je odšel od tam v Jugoslavijo. Brez komentarja. Takih in sličnih anekdot je še dosti na razpolago. V taborišču se je delala le osebna politika in ustvarjalo mržnjo in medsebojno sovraštvo, kar se je pokazalo v našem novem taborišču Senegaliji pod komandantom Angležem Burnellom. Kar se tiče pa osebnosti pokojnega generala Rupnika, moram priznati, da v svojem življenju še nisem srečal zlepa moža, kot je bil pokojni general Rupi-nik. Bil je zaveden Slovenec, odločen, požrtvovalen, neustrašen vojak — junak in značajen, ni poznal laži, mrzel pa je laž, zvijačnost in zahrbtnost, ljubil pa je odkritosrčnost in poštenost; bil je res cef mož. Imel je priliko, da pobegne — toda on je. stal, kot vojak in mirno čakal in zrl smrti v oči. Slava mu: Svest si je bil svojega poštenega in pravičnega dela in odgovornosti, ki je za narod in domovino trpel in umrl. Tudi to zgornjo izjavo, sem pripravljen kot resnično vsak čas v celoti s prisego potrditi, sapo zato, da se ohrani resnica in poštenje tam, kjer se čast in poštenje tlačita v blato. Imam 76 let in kot veren krjst- .... : . v - * - » . I jan ne bi hotel z lažjo in krivo prisego zapraviti večnosti. Z odličnim spoštovanjem Franjo F. Maršič l.r. -7 I .» ». t - bivši okrajni glavar ,za ljubljansko okolico F .F. Maršič, 6802 St. Clair Ave. Cleveland 3 Ohio, U.S.A. družino. Svobodno ljubezen so poveličevali z uradno teorijo o 'kozarcu vode': če je kdo žejen —tako se je glasil nauk stranke — je povsem postranskega pomena, kakšen kozarec uporablja, kadar se odžeja; en?k° je tudi povsem vseeno, kako zadovolji svojo spolno lakoto. Odpravili so vsako zakonito razliko med ?akonom in priložnostnim spolnim občevanjem. Komunistične postave so govorile samo o 'pogodbah' med moškimi in ženskami za zadostitev njih želja bodisi za nedoločeno ali za dqlo-čeno dobo, — leto, mesec, teden, ali tudi za eno samo noč. Vsakdo se je lahko poročil in razporo-čil, kolikorkrat je želel. Mož ali žena sta lahko dosegla razvezo zakona, ne da bi bila druga stranka obveščena. Niti ni bilo treba 'zakona' registrirati. Nove določbe so dovoljevale zakone z dvema ali celo z več osebami. Državne ustanove so olajševale splave. Hvalili so spolno občevanje pred zakonom in spolni odnosi izven zakona so bili smatram kot nekaj normalnega. "Stari izkustveni preizkus: Po njih sadovih jih boste spoznali" daje odgovor na vprašanje, ali je bila ta spolna svobcida praktična. "V nekaj letih so postale črt; de podivjanih otrok brez doma prava nevarnost za Sovjetsko zvezo samo. Uničili so milijone življenje, posebno mladih deklet; število razporok in tudi splavov je bruhnilo v nedogled. Sovraštvo in spori med člani mno-goženstvenih in mnogomoštve-nih zvez so še hitro grmadili, — enako tudi psihonevroze. Delo v podržavljenih tovarnah je pa-zadovalo. "Celotne posledice so bile tako strahotne, da je bil vlada prisiljena spremeniti svojo ipolitik^). Propagando teorije 'kozarca vode' so razglasili' za protirevolu-cionarno. Nadomestilo jo je u-radno hvaljenje čistosti pred rakonom in svetosti zakona. Prepovedali so splave z izjemo, p,o 1. 1945, izrednih prim£roy, kjer jq ogroženo zdravje mater? in podobno. Svobodo razporočanja so temeljito omejili; po dekretu 14. julija 1944 je postala za veliko večino državljanov nemožna. Sedaj se je krogotek dopolnil in preostro zatiranje spolnp$tf se je za spoznanje ublažilo in je postalo normalno. Danes ima Sovjetska Rusija bolj mono- gamno, stalno in viktorijansko družino itj zakonsko življenje kot večina zapadnih držav." (čtr. 113-115). Sorokin zaključuje, da kaže sovjetski primer na velikem prostoru in v sorazmerno kratkem času, da sta njegova splošna zaključka pravilna. Sorokin dodaje še nekaj po-splošitev: 1) Spolnost igra važno vlogo pri kulturni rasti ali razpadu. Ker pa je samo eden med mnogimi činitelji, more množica drugih činiteljev, ki delujejo v nasprotni smeri, vpliv spolnosti zamegliti ali celo izničiti. Taki izjemi primeri pa np razveljavijo splošnega pravila. 2) Popolna spolna zrdžnost je samo za izbrane, ne za vsakogar. Večina velikih duhovnih voditeljev vseh kultur je živela zdržijo in po njihovem lastnem pričevanju je bila spolna zdržnost pogoj njihovega duhovnega in altruističnega napredka. 3) Majhne nedoslednosti, ki jih opazimo v zgodovini, so posledica še neporabljenih duhovnih rezerv, ki omogočajo kulturne storitve tudi še v začetku dobe, ko družba nekoliko popusti na strogosti svojih norm glede spolnega življenja. Ali pa je posledica kulturne ustvarjalnosti kake manjšine, ki se ne da okužiti od splošne spolne razbrzdanosti syoje dobe in okolice. Poglavje zaključuje Sorokin z Gandhijevo izjavo: "Bodočnost pripada narodom, ki so čisti". Za severijo-aiperiško družbo, predvsem z^a ZDA, ugotavlja Sorokin, da je že nevarno napredovala na ppti spolne razbrzdanosti in da je skrajni čas, da se ta smer ustavi, sicer bo izgubila svdjo vodilno vlogo v svetu. "Od vsakega poedinca med nami in od družbe kot celote je odvisno, katero od dveh možnih poti bomo izvolili: pot zgodovipske in kulturne smrta ali pa pot še plemenitejšega in še bolj bogatega ustvarjalnega dela" (str. 152). Zadnje poglavje slika pot, ki bo vodila dq zboljšanja, če se ljudje odločijo za življenje. Potrebne so: spremebe v mišljanju fn vrednotenju spolnosti, spremembe v raznih odsekih kulturnega življenje in prilagoditve temeljnih družbenih ustanov. Ljudje se morajo zopet priboriti do celotnostnega pojmovanja človeka, ki ni samo refleksni mehanizem, marveč enota, v ka- NB Vam na prosto uporabo. V zadnjem dopisu glede osebe gen. Rupnika sem očital vodstvu slovenske politične emigracije MALOMARNOST, da niso pravočasno poskrbeli za varnost generala Rupnika, taboriščni upravi in političnemu vodstvu emigracije v Serviglianu sem pa očital, da so moža naklepno prepustili njegovi usodi. Res huda obdolžitev. Tudi sem prosil vse one, ki bi morebiti smatrali, da sem jim storil krivico, da nehajo vendar že enkrat z molkom in postavijo zadevo v javnost, da jih zgodovina ne bi po krivem sodila. .1. Kakor vidimo, v tej zadevi sta se oglasila le dva podrejena funkcijonarija taboriščne policije in ta sta se le bavila s stranskim vprašanjem: Namreč: ali je res, da je bil gen. Rupnik zavrnjen pri Vhodu ali ne. O glavnem vpra- , - l t . j ' šanju pa, ali je bil gen'. Rupnik sprejet ali ne v taborišče, niti glasu. Pač pa so mi prijatelji in sicer vsi brez izjeme potrdili, da je bilo javno znano, da je bil sprejem gen. Rupniku ODKLONJEN. To je glavno vprašanje' in s tem vprašanjem bi se morala tudi baviti gg. Urbančič ali Grabnar; bila sta pri policiji in sta gotovo tudi o teh zadevi kaj slišala. To, da je bi) jen. Rupniku sprejem v taborišče odklonjen, podkrepi dejstvp, da je obstojala že v Ljubljani skupina oseb, ki so konspirirali na to, da flupnika ubijejo. O tej konspiraciji govori g. dr. Franc Bajlec qa strani 188/89 VESTNIK A. Sicer g. dr. Bajlec gen. Rupnika re*9 izrecno ne omenja, pač pa govori, da so dr. Bajleca 4.5.1945 pripeljali v neko skrivališče, kjer je* bilo pet ljudi. S temi ljudmi je dr. Bajlec govoril o situaciji in ljudje v skrivališču so bili mnenja, da do te -situacije, v kateri "se je nahajal narod, prav gotovo ne bi prišlo, če bi Narodni odbor upošteval predloge, ki jih je do- bil, DA BI ODSTRANILI NEKAJ TISTIH OSEB, ki so enemogoči-le, da bi se Slov. nar. vojske mogla pravočasno dobro organizirati. Ti mladi ljudje so rekli, da je VOJNA, VOJNA in DA NI PRAVIČNO, CE SMO PROTI ENIM, KI SO NAM NEVARNI, STROGI IN NEIZPROSNI, PROTI DRUGIM PA, KI SO NAM PRAV TAKO ALI SE BOLJ NEVARNI IN ŠKODLJIVI, MEHKI IN NEODLOČNI. ZATO SO BILI PRIPRAVLJENI ŠE 4. MAJA' IZVESTI SVOJ NAČRT. Dr. Bajlec imel Narodu odbor dva toza-je tem osebam povedal, da je devna predloga, da pa o njih ni sklepal. Pozneje, v emigraciji pa je dr. Bajlec slišal še dvakrat, da je bila ena največjih napak, ki jih je zagrešil NO ta, da NO ni znal niti sam, niti ni dovolil drugim, da bi pravočasno odstranili ali LIKVIDIRALI (to besedo dobesedno rabi dr. Bajlec) TISTl'H NEKAJ LJUDI, ki so se iz osebnih interesov vdinjali okupatorju v škodo vsega naroda. Da ne bom krivičen, moram omeniati, da sem govoril z' raznimi člani NO, pa so mi izjavili, da o predlogih, o katerem govori Dr. Bajlec, nič ne vedp in nikdar o kaj sličnem niso slišali. To so mi potrdili neklerikalni člani No. Ce danes še kdo ne verjame, da so bile takšne stvari mogoče, pa priporočam, da si ogleda VESTNIK. Kakor rečeno, g. dr. Bajlec res gen. Rupnika izrecno ne omenja', toda iz miselne zveze celotnega sestavka ne ostane niti najmanjši dvom, da je.ibil mišljen med osebami, ki jih je bilo treba likvidirati, tudi gen. Rupnik. Bil sem blizu prisoten, ko so svoj čas partizani poskušali rešiti TONE TOMŠIČA. Občudoval sem tedaj njihovo vztrajnost in visoko moralo, ko so poskušali' vse, da Tomšiča rešili'. Kako pa je lahko na§ vse sram, da je emigracija v zadevi gen. Rupnika pokazala takšno neverjetno teri mora prevladovati duh. Le tako bo možno preprečiti poab-solutenje spolnosti in jo podrediti duhovnosti, kjer ne bo nič izgubila na svoji vrednosti, marveč bo zopet postala, ker bo omejena, v^r biološke in kulturne ustvarjalnosti. Ljubezen, vključno spolno, mora zopet postati izraz celotnega srečanja dveh oseb v celotnosti njunih osebnosti, na pa nekaj obrobnega. V mladini mora vzbujanje spolnih sil spremljati integrirana in ustvarjalna rast celotne osebnosti, ki bo sama po sebi preprečila pretirano in prezl zgodnje zbujanje spolnosti. Za-jubljenost naj postane podlaga zakopa le, kadar sta oba zaljubljenca spoznala drug drugega kot celotni osebnosti. Vsako spolno občevanje v tej dobi bodisi z lastnim partnerjem ali s kom drugim pemeni izdajo prave ljubezni. Tudi v zakonu ne sme postati spolnost obsedenost, kateri se mora podrediti vse drugo. "Kakor tudi pomembna je spolna ljubezen v zakonu, ostane še vedno samo del večje celotne ljubezni in samo eria velikih vrednot zedinjenega življenja zakoncev. Pod tem vidikom ne bo spolna ljubezen edino merilo srečnega ali nesrečnega zakona in podrobnosti spolnega občevanja ne bodo imele pretiranega pomena" (?'tr. 170). Spolna vzgoja, kakor jo nekateri propagirajo, je v veliki meji zgrešena, ker je osredotočena na tehpične stvari in pozablja na vzgojo značajev. Tudi je nemogoče spolno vzgajati množico, marveč samo poedince. Zakon naravno vodi do otrok, ki dajejo zakoncema še večjo možnost, da razvijeta svoje osebnosti. Ker vsi živimo v kulturnem ozračju, je treba na eni strani odpraviti prepojenost vseh kulturnih področij z izolirano spolnostjo, zlasti še, kjer se trgpv-sko izkorišča, ker je potvoijba prave ljubezni, in jo je zopet treba prikazati na vseh področjih v pravilnem razmerju in podrejenosti duhovnosti. Ker smo y našem razvoju blizu kritične tpčke, od koder za družbo kot celoto ni več vrnitve, opažamo delovanja "zakona polarizacije": število povprečnih ljudi v družbi se manjša — nekateri postanejo, ko vidijo nevarne posledice, mnogo boljši, nekateri pa mnogo slabši in opravičujejo svojo slabost z izgovorom, češ saj nič ne pomaga. Ameriška družba se bo rešila le, če se bodo povečale vrste teh, ki si prizadevajo za resnično preobnovo duha in ustanov ter kulture v smeri celega človeka, ki sledi duhovnosti. Za izredne primere, kjer bi predstavljalo skupno življenje v zakonu preveliko breme za zakonce, naj bi po Sorokinovem mnenju družba dopuščala zelo omejeno možnost razporoke in tudi omejeno možnost ponovne poroke. Za katoličane je prva možnost predvidena v ločitvi, ponovna poroka pa je seveda izključena. Iz celotnega duha Sorokinove knjige pa se vidi, da je tudi zanj razporoka samo zadnje sredstvo za tiste, ki ne dosežejo zaželene višine pravilnega pojmovanja ljubezni in se dajo voditi nižjim plastem svoje narave namesto razumu. nehvaležnost, bojazljivost in ma-terializem, namreč nagon, kako se pokazati lep pred onimi, ki so naše domobrance iz Vetrinj poslali y s,mrl! Pred kratkim sem bil v družbi odličnega gpspoda iz hrvaške emigracije, ki je bil prisoten tedaj, ko so Anglfži odpeljali gen. Rupnika iiz Ferme. Gen Rupniku so sporočili 24 (štiriindvajset) ur pred aretacijo, da ga bodo premestili v drug kraj. Hrvati so generala na Yse mogoče načine rotili, da pobegne, pa ni hotel, Ko so ga že odpeljali, se je Angležem sivolasi mož tako zasmilil, da so ga1 vprašali: "Kaj, samo ta kovček imate? Pojdite vendar nazaj, in poglejte, če ste kaj po?abili!" ^.upnjk pa je odgovoril, da je siguren, da ničesar ni pozabil, ker več pritljag^ nima .... Pa naj še dane| nekdo reče, da gep. Rupnika ni bilo mogoče rešiti! LOH Kdo so začetniki atentatov na jug'o-komunistične zastopnike? Na to vprašanje, o katerem razpravlja neki komunajzarski list v Jugoslaviji je dal točen odgovor urednik "Naše Nade (Uradno Glasilo Hrv. Kat. Za-jednice Gary, Ind., g. Stanko Borič. Tako ugotavlja g. Borič: Začetniki atentatov v Bonnu in v Chicagu so komunistična zverstva nad hrvatskim narodom, nad srbskim narodom, nad slovenskim narodom in nad ma-cedonskmi narodom, kateri ne-marajo komunistične Jugoslavije". — Dalje g. Borič ugotavlja: "Med atentatorji v Bonnu ni pstašev, ampak je to delo mladine, ki je bila vzgojena v Tito-vjh komunističnih in jugoslovanskih šolah. Z begom iz Tito-vine. Hi jih je vzgajala, so se rešile komunistične tiranije, katere so bili siti do grla".... — Podpišemo z obema rokama. Kaki učitelji, taki učenci! Odlični predstavniki . . . V zvezi z napadi na takozvana "jugoslovenska" poslaništva od-nosno šonzulate v Nemčiji in v Chicagu prihajajo na dan zanimiva poročila, kdo so ljudje, ki v svobodnem svetu predstavljajo takozvnamo "Jugoslavijo". O "jugoslavskem heroju" Momčilu Popoviču, ki je bil ubit lani na jugoslovanskem konzulatu v Nemčiji piše nemški list, "Nazional Zeitinug" na podlagi izpovedi priče Ivana Borasa takole: "Momčilo Popovič, ki je bil "vratar" na jugokonzulatu v Nemčji je odgovoren za umor okrog 5 tisoč nemških otrok katerih stariši so bili odvedeni v Sibirijo.... Te otroke so umrtili s plinpm...." Dalje obtožuje I. Bo-ras Momčilo Popoviča, da je odgovoren za umor velikega števila protikomunistov in nemških ujetnikov. Nemški listi: "Nazional Zei-tung", "Neuland", "Frankfurter Algemeine Zeitung" pišejo obširno o prilikah v Titovini, o masovnih klanjih nemških "vojaških ujetnikov od strani komunistov, zlasti pa tudi o hrvatski vsenarodni zahtevi: Neodvisna Hrvatska Država. Jugorežim se je očividno zelo blamiral in bo verjetno predsto-ječa sodna raprava proti morilcem M. Popoviča pred nemškim sodiščem razkrila še marsikaj, kar jugokomunistom ne bo ljubo. Srbska Narodna Odbrana je pred kratkim organizirala v Chicagu pred poslopjem jugokon-zulata demonstravijo proti konzulu Seliču. Kot smo že poročali, je bil izveden napad na konzulat, ki pa ni napravil rano-^o škode. Demonstracija pred konzulatom je bija mirna in dostojna, tako poročajo ameriški listi. Demonstranti so zahtevali odhod konzula Vladeta B. Seliča. ki da je odgovoren za pokolj tisočev nedolžnih žrtev med drugo svetovno vojno. Iz povedanega je razvidno, kdo zastopa Titovina v svobodnem svetu. Zakaj le neki Titovci ženejo tak vik, če jim nekdo požene nekaj strahu v pete, če so pa sami počenjali takale grozodejstva? Resnica prihaja počasi na dan in zločinci bodo umazani pred vsem poštenim svetom, ne oziraje se kak položaj jim je dal njih vodja — Tito. mg. Truhlarjevo delo omenjeno V mesečnem glasilu ACT, ki ga izdaja the Christian Family Movement v Chicagu, 111., poroča msgr. George G. Higgins, direktor oddelka za socialno akcijo N.C.W.C. v Washingtonu v članku "Work and Leisure" (delo in prosti čas) o pritožbi pisca Scharperja v laični katoliški reviji The Commonweal, češ da katoličani nimamo pomembnega dela, ki bi obravnavalo delo z verskega in filozofskega vidika. Msgr. Higgins navaja štiri novejša dela s tega področja. Med omenjenimi deli je tufii delo slovenskega znanstvenika preč. g. Karla Truhlarja (tiskarski škrat je spremenil njegovo ime v Truhlan) LA BOR CHRISTIA-MliS, ki je izšlo 1. 1961 pri Her-deiju v Nemčiji. (Act, March 1963, str. 8) Toronto • Prehitra sodba Torontski časopisi so pred kratkim objavili ostro izraženo mnenje g. MJ. Boylena, ki ga je nekdo oropal na domu, češ da so priseljenci zakrivili 90% vseh zločinov v Kanadi. Ta neutemeljen očitek je bil kaj pogost pred leti. Ko pa so uradni krogi objavili tozadevne statistike, ki so pokazale, da so bile vse take trditve neutemeljene in zgolj izrodek bolne domošljije, ki je hotela na ta način dati izraza nerazpolo-ženju do priseljencev, ki so z manjšimi zahtevami do komod-nosti življenja in z večjo šted-Ijivostjo mnogokrat dosegali večje uspehe kot domačini, je take vrste propaganda in zastrupljanje ozračje za precej časa potihnila. Obžalovati je, da so se dali torontski časnikarji v gonji za senzacijami zapeljati in so dali izjavi g. Boylena, ki je bila verjetno pogojena v veliki meri v razburjenju, toliko publi-citete, ki je razne izjave, preklici in -podobno ne bodo mogli v polni meri izbrisati iz javnega mnenja. V ontarijski poslanski zbornici je dogodek omenil provincialni tajnik in minister za državljanstvo g. John Yaremko, Q.C. v sredo, 27. februarja 1963. Minister je imanoval tako izjavo "kleveto in popolen nesmisel", ki nima nobene opore v dejstvih. Svojo izjavo je zaključil z besedami: "Ti trije ducati vrst v tisku, ki sem jih bral danes zjutraj, so povzročile več škode, kakor jo more (g. Boylen) popraviti v celem življenju. Popravo lahko pa vsaj začne z objavo osebne javne izjave opravičila brez kakršnega koli pridržka". G. Boylen se je v časopisju za svojo prenaglo izjavo opravičil, toda vprašanje še vedno ostane, koliko je take izjave sploh možno popraviti. Klevete so kakor perje, ki ga nekdo strese iz podzglavnika. Ko pa ga začne veter raznašati, ga ni mogoče več vsega pobrati. Upati je vsaj, da bo ta šola dala malo misliti časnikarjem in jim v spomin poklicala dolžnosti, ki jo imajo do (javnosti pri svojem poročevanju. ANTiGONISH Študentje so presenetili publiko s krasno naštudirano in zelo dobro izvedeno opereto Gil-berta in Sullivana "The Pirates of Penzance". — Igralci hokeja so proti vsem pričakovanju osvojili prvenstvo med atlantskimi univerzami. — Enako proti splošnemu pričakovanju so izgubili domači študentje končno tekmo za prvenstvo v govorništvu. Pokal so odnesli zastopniki St. Dun-stan University. — Seminar, ki so ga prirelili študenje pod naslovom: "Ja naša družba deka-dentna?" in na katerem je imel glavno predavanje prof. R. Čuješ, je zadovoljivo uspel.— Nova Scotia Credit Union Lea-gue je natiskala predavanje R. Cuješa: Co-operation, the Basic Social Process. Cleveland % Predavanja. V soboto zvečer 2. marca je v Baragovem domu priredila krajevna organizacija Zveze slovenskih protikomunističnih borcev predavanje o propagandi za slovensko osvobodilno fronto med drugo svetovno vojsko v Ameriki in se posebej v Clevelandu. Predavanje je bilo zgrajeno na podlagi gradiva iz tisega časa. V nedeljo popoldan 10. marca pa je v Baragovem domu govoril dr. Miha Krek "o mednarodnem položaju". % "Konec poti". Na odru Slovenskega narodnega doma na St. Clairju nam je v nedeljo popoldan 3. marca Slovenski oder "podal dramo R.C. Shep-iffa: "Konec poti". Drama je Slovencem precej poznana, ker so jo že pred zadnjo vojsko igrali številni dori po Slovenskem. G. Milan Dolinar je režiral in pri- pravil zelo dobro zamišljeno scenerijo. Igrali so gospodje Milan Dolinar, Stane Gerdin, Milko Pust, Božo Pust, Jernej Slak, Pavle Borštnik, Jože Dovjak in Jure Švajger. Igralci so igrali svoje vloge dostojno in lepo. S o venski oder je s "Koncem poti" žal edino predstavo v letošnji sezoni, zopet napravil korak naprej 9 Občni zbor. V soboto zvečer 9. marca se je v Baragovem domu vršil drugi redni očni zbor Slovenske pristave. Med načrti pristave je na prvem mestu gradnja plavalnega bazena. Verjetno se bo začelo z njo že letošnjo spomlad. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. Jernej Slak. 9 "Kralj na Betajnovi". Lepi predstavi Slovenskega odra je v kratkem času sledilo dramatsko društvo "Lilija" z izvedbo Cankarjeve drame "Kralj na Betajnovi", katero so igrali v nedeljo popoldan 17. marca v Slovenskem domu na Holmes Ave-nue. V režiji Marjana Jakopiča in Ivana Ilauptmana so igralci "Lilije" podali svojo doslej najboljšo igro. V glavnih vlogah so nastopali gospodje: Ivan Jako-min (Kantor), Jože Likozar (Maks), Miro Odar (župnik), Ivan Hautman (Franc Bernot), gospe: Zdenka Zakrajšek-Mejač (Francka), Mirni Mauser (Hana) in gospodična Marinka Hočevar (Nina). "Lilija" zasluži pohvalo za ves resni trud, ki ga je vložila v to težko Cankarjevo delo, kakor tudi za odločitev, da ga postavi na oder. # Misijon. V tednu med 24. in 31. marcem se je v cerkvi sv. Vida vršil slovenski misijon ob koncu združen z štirideset urno poboenostjo. SPOR MED MOSKVO IN PEKINGOM Chicago • Bilo je veselo. Bilo je prav veselo na predpustni družabpi prireditvi SNZ 23. februarja. Sicer ni bilo toliko ljudi kot druge krati deloma radi slabega vremena, nekatere je obdržala doma flu, nekaj pa je hotelo videti župana Daleya in županskega kandidata B. Adamovski, na plesu Heart of Chicagu v Pjl-sen Parku. Toda ne vem, če je bilo tam tako domače kot pri Tomazinu. Veseli pa smo bili obiska. Mr. Matija Vlasicha in družbe, ki so v krogu prijateljev in znancev obhali rojstni in go-dovni dan Mr. Matije Vhesiche. • Kdaj bo Martinovanje SNZ? Nekateri so se že bali, da bomo prenehali z tradicionalnim Mar-tinovanjem in vinsko trgatvijo. Nikakor ne. Zato že dane prosimo, da si za 16. november 1963 rdeče podčrtate za obisk vinske trgatve pri Tomazinu. Tudi g. Roman Possedi je že obljubil sodelovanje. Društva v Chicagu pa prosimo da, to upoštevajo. Lepo je, da se vsi lepo zvrstimo in drug drugemu pomagamo. • Umrl je slovenski rojak Martin Miller. Dokler je živel v bližini farne cerkve Sv. Štefana, je bil med naročniki Slov. Države. Rad je pomagal novona-seljencem in se zanimal za slovensko kulturno življenje. Zadnja leta je živel izven Chicage kjer je tudi umrl. Bog mu daj večni mir. • Farni obračun fare Sv. Štefana za leto 1962 izkazuje $84,-597.67 dohodkov, izdatki pa so znašali $83,210.81. Slika fare v duhovnem pogledu pa je: sv. obhajil 48,500; krstov 50, prvo obhajancev je bilo 47, porok 15, graduiralo je pri farni šoli 41 učencev, smrtnih slučajev je bilo 40, v šolo zahaja sedaj 247 otrok. PROŠNJA ZA PODPORO REVNEMU SLOVENSKEMU BOGOSLOVCU Uredništvo je sprejelo prošnjo iz Avstrije, da bi dobri ljudje pomagali" revnemu bogoslovcu v domovini, da bi končal študije. Doslelj mu je v glavnem pomagal en dobrotnik, toda njegova sredstva ne zadoščajo več. Darove pošljite na naslov: Preč. g. Jurij Paršič, župnik, Duerestrasse 3, LINZ, Austria in označite, da je za slovenskega bogoslovca v domovini. V pristanišču Sydney v Novi Škotski je senzacija zadnega časa večja sovjetska ladja z velikimi ledenicami za ribji lov, ki ga izkoriščajo sovjetski ri-barji ne daleč od kanadske obale. Ladja je nekaj poškodovana in med popravljanjem si jo je ogledalo veliko števiko ljudi. Naval obiskovalcev je bil zlasti prve dni tolik, da je morala zvečer policija postaviti stražo, da niso ljudje silili na ladjo celo noč. Zanimivo za sovjetsko miselnost je, da so Sovjeti razlagali ta ukrep kot nekaj sovražnega do njih, čeprav je bil v njih prid. Mnogi člani možtva so bili tudi povabljeni v razne zasebne domove. Pri enem takem obisku so odgovorili, da je spor med Moskvo in Pekingdom podoben nasprotju med republikanci in demokrati v ZDA. Oboji predstavljajo svojo organizacijo, če pa hoče kdo odkriti med njimi pravo razliko, je pa ni. Opaziti je tudi bilo, da je v razgovorih dajala ton ena oseba, če jih je bilo več, ostali so samo malo bolj obširno razlagali isto točko, ni pa bilo mogoče izvabiti iz njih drugačnega stališča ali jih zaplesti v kak drug važen razgovor, dokler vodilna oseba ni zakoličila meja. V vseh pravnih zadevah se ^as'ov " lahko z zaupanjem obrnete pa ANTONY AMBROZIC novega slovenskega odvetnika ®alTiiter' J^0t3Y Pub'ici * . 6 714 College St., Toronto, Ont. in notarja. ^ , „ ' . „ ' Telefon: LE. 1-0715 POZOR 1 Prenočišče, hrana, ogled drttinttc mu/i itai i i/->o Rima itd, vse te skrbi bodo POTUJETE v RIM - ITALIJO? odveč, če se boste obrnili na: Hoiel - Penzion BLED Via Statilia, 19 — Telefon 777-102 - Roma Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak VINKO A. LEVSTIK Izrezi te in shranite! - Pišite nam za cene in prospekte! CARL VIPAVEC obrnite se z zaupanjem v vseh nepremičninskih, družinskih SLOVENSKI ODVETNIK in pravnih zadevah na: ]N NOTAR 278 Bathurst St., Room 4, Toronto, Ont. _ EMpire 4-4004 Veselo Alelujo želi SLOVENSKA NARODNA ZVEZA' v Kanadi Prosimo, poravnajte naročnino! Darujte v tiskovni sklad "Slovenske države"! tMMŠžŽM psss.:1:::;:®«: §11»::"® mmmM Illffif iliilli y;X:::::'--v::.:' .'-'v;' • š ■■ 't lillPI : ;x::-x-x: ::: :•:. :■ DELUJOČ NA MNOGIH POPRIŠČIH Rdeči križ se obrača na vas i . . •• Človekoljubni uspehi rdečega križa so odvisni od vaše dobrodelnosti. Vaš dolar pomaga in omogoča prepotrebne uslužnosti Rdečjega križa v vašem občestvu. Letos—pomisli sdmo na koliko načinov Rdeči križ služi vam in vašim sosedom —napravi načrt za vašo podporo ali obljubo, ki najbolj odgovarja vašim možnostim. Širokogrudna podpora bo pomagala tolikim v letu 1963. Rdeči križ rafci , , v-»fi.- i vašo podporo seda} OPOZORILO ... kaj storiti, da ostanete zavarovani ONTARIJSKO BOLNIŠKO ■ ^ f ■ * ! ZAVAROVANJE • Ako izpremenite delo, ravnajte se po navodilih, ki so tiskana na vaiši listini vplačil C'Certificate of payttlen't, form 104), katero vam mora vaša skupina izstaviti. • Ko dosežete vaš 19. rojstni dan nimate več zavarovanja skupaj s štarišf. V tridesetih dneh se morete vpisati posebej, če 'hočete obdržati zavarovanje. Prijavnice; dobite v bolnicah, bankah in zavarovalncrti uradu (Commission offices) • Če se poročite, morate vplačati družinsko vplačilo, ki krije moža, ženo in vse od vas odvisne. Povejte vaši skupini. A|LI, če; vplačuje direktno, sporočite,' zavarovalnici (Commission). ONTARIO HOSPITAL SERVICES COMMISSION 2195 Yonge Street, Toronto 7, Ontario Imejte vedno vašo bolniško listino vplačil pri roki VESELO. ALELUJO ŽELI IN SE PRIPOROČA RESTAVRACIJA (pod Bloorom) na 1 T15 Bay St., Toronto Imamo Dining lounge licence under the liquor licence act. (V nekaj' tednih dospejo tudi slovenska vina.) AMERICAN EXPRESS CARDS Honored KANADSKA KONFERENCA O DRUŽINI Kanadski Governor — General in Madame Vanier nameravata sklicati spomladi 1964 konferenco vseh prizadetih oseb, ki jim je pri srcu družinsko življenje, da bodo izmenjali svoje misli in izkustva. Governor je že pred časom (v govoru v Windsorju) javno izrazil svoj interes na družini. Nagla-sil je, da sodobne univerze posvečajo vse preveč pozornosti slabim stranem družbe — izrodkom, kriminalistiki, itd., ter pozabljajo, da je treba študirati tudi normalno družbeno življenje, vključno družine (Podobne misli zagovarja že dolgo rusko-ameriški sociolog Pitrim Sorokin). Pred splošno vsekanadsko konferenco bodo verjetno organizirane krajevne konference, ki bodo dale možnost bolj obsežnega sodelovanja tudi tistim, ki se iz kakršnih koli razlogov ne bodo mogli udeležiti glavne konference. Javno sporočilo o sklicanju konference vsebuje naslednje misli: "Družina je temeljna edinica naše družbe. Qd njene moči in vitalnosti zavisi moralna hrbtenica naroda. Mnoge stvari v sodobni družbi predstavljajo na žalost o-vire mladim ljudem, da bi vzpostavili uspešen zakon ter srečne družinske odnose. Le premnogi so apatični, in razdiralnih- sil je vse polno. Tudi neupoštevanje duljoynih vrednost je. močno razširjeno. "Istočasno pa je mnogo vzpodbudnih znakov,, da Kanadčani niso zainteresirani zgolj v obžalovanju takih razmer, marveč da si tudi prizadevajo najti poti, ki bodo vodile do bolj temeljite priprave za zakon in do utrditve družinskega življenja". Hranilnica in posojilnica j ^» ; „; j. , ■ i.. . .. JANEZA E. KREKA XEf ri-T' rc"^" I V TORONTU VOŠČI VSEM ČLANOM IN PRIJATELJEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Uradne ure vsak torek zvečer od 7.30. do 9 in ob nedeljah po pozni maši 646 Euclid Ave. Telefon. LE. 2-4746 Gostilna ,Erste's "Slovene Village" na 6802 St. Clair Ave., v Cleveland Ohio želi vsem prijateljem in odjemaclem vesele in zadovoljne Velikonočne praznike ter jih obenem obvešča, da imajo v veliki zalogi slovenska, dalmatinska vina poleg znanih francoskih, nemških, italjanskih ter španskih vin. Vsaki dan se dobi domača goveja juha, vampi, golaž, čevapčiči ter dunajski zrezki, kar Vam da zagotovilo, da se boste imeli najbolje, ko obiščete to gostilno. Ob sobotah Vam bo krajšala čas domača glazba. Blagoslovljene in vesele velikonočne praznike želi GENERAL TRAVEL SERVICE Mirko Antloga 6516 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio, U.S.A. Blagoslovljene in vesele velikonočne praznike želi Augusi Kollander Travel Bureau, Inc. Airline and Steamship Ticket Office Slovenian Auditorium Building 6419 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio HEnderson 1 -414'8 Cable address Kollander jc3iiiiii>iiiiic3iji[iiiiiiitcaiiiiiiiiiific3iii liiinri ic3Eiir)iiiiiirE3tiiiiuiiiiic3iiiiii iiiiriE3iiiii(iiniiEXii iiiiiii[iiE3ii)it mi iircaiiin iinriiEsiiiiiiiitiiica* Vsem znancem in pratefjem širom sveta, kjer koli se nahaja razkropljena slovenska kri, pošiljam iskrene pozdrave in velikonočna voščila! Delajmo, trdo delajmo, da se uresniči naš veliki narodni ideal. Mirko Geratič, tajnik SNZ v Chicagu ........................................................................................................................................................................ Veselo veliko noč 1963 žele somišljeniki slovenske državne ideje v Clevelandu, USA "■■lila SLOVENIAN NATIONAL UNION OF AMERICA, INC. SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V AMERIKI 2737 West 16th Street, Chicago 8, Illinois, U.S.A. vsem prijateljem slovenskega in blagoslovljenje velikonočne želi v imenu svojih članov državnega gibanja vesele praznike' Naj letošnja Velikanoč še posebno vzbudi v nas vseh yero in trdno upanje v vstajenje slovenskega naroda k lastni državnosti. Naj žizi slovenska državna ideja! iiiiioiiiiiiiiiiiinii Hrvati nagnali jugokonzula V. San Jose, " California so Hrvati proslavljali po starodavnem običaju Sv. Blaža. To priliko je izrabil jugo-konzul, da obišče to proslavo, čeprav je jasno, da komunisti nimajo prav rav nič skupnega iz versko manifestacijo. Pa jo je skupil. Ko je v družbi raznih Udbašev prišel v dvorano, so ga obstopli Hrvati fn mu pokazali vrata. Hoč^s-nočeš, moral je oditi. Po njegovem odnodu so Hrvati zapeli narodno: Lepa naša domovina 'in še druge narodne borbpne pesmi. SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu. Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$. za Argentino 40., pezov, za Brazilijo 50 kruzeirov, za Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 30 šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L., zq Italijo in Trst 600.- lir, za Francijo 500.- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti. Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. Vsem Slovencem in Slovenkam, doma v Sloveniji in na tujem, želita vesel t praznik Vstajenja — Glavni odbor in svet slovenskega c^ržavnega gibanja Drugi glasbeni festival v dvorani Marije Pomagaj v Torontu Sobota 16. marca 1963 Otvoril je večer menda kar 75 grl močan otroški zbor pod vodstvom č.g. Toneta Zrneca, C.M. z dvema narodnima: Travnički so že zeleni in Bežimo, tecimo, cigani gredo. Od lanskega nastopa velik korak naprej v vsakem oziru. Od lanskega dvoglasja so se lotili letos triglasja in to s prodornim uspehom. Že lani opažena pazljivost otrok na dirigenta ni letos bila nič manjša. Lepota je prihajala iz njih grl in lepota je sijala tudi z njihovih obrazov. Po vsem tem zdaj ni bojazni, da ne bi mogli naprej do večjih ciljev, ne mislim samo na štiri-glasje, saij je triglasje kar zadovoljivo, mislim pa sedaj na ritmično in dinamično izgradnjo, treba bo prinesti ven kontraste in vse te zahteve bodo ti, pozornosti vajeni otroci, tudi izpolnili. Narodni, ki so jih zapeli, sta lažjega kalibra, ne zahtevni, lahko pa se lotijo sedaj večjih in ■težjih nalog. Tako, kot je zbor pel to pot, se prav lahko — in to resno svetujem- drugo leto udeleži velikega Khvanis Music festivala, ki se je za letos pravkar zaključil v Torontu. Na teh festivalih imajo vedno na programih tudi nastope etničnih grup. S skrbno pripravo jim je uspeh zagotovljen, morda celo prinese kako denarno nagrado. Naredili bi s tem veliko uslugo slovenskemu narodu in slovenski pesmi, katero smo doslej vse premalo posredovali kanada-čanom. V harmoniki so nastopili zopet gojenci šole Marije Pomagaj in pa šole g. Kazimira Foysa. Otvo-rila je parado harmonikarjev Tatjana Blatnik s koračnico "Progressive Junior". Pokazala je gotovo napredek od lani in tako bila zvesta naslovu skladbe, ki jo je igrala. Trio harmonik (Andrej Pahu-lje, Leo Križman in Fredi Vičič) je odigral nekaj slovenskih narodnih ob spremljevanju klavirja (Marjetka Križman). Le ta se je izkazala za spretno spremljevalko, čeprav malo zakrita po 3 harmonikarjih. V narodni "Še kiklco prodala bom" je pa zaradi razčlenjene melodije tudi ona prišla do veljave. Drugi del programa je otvoril orkester harmonikarjev, 12 po številu, ki je s spremljevanjem basa, kitare in bobna odigral kot prvo ' A. Zordanovo skladbo "Evening Shadows"-valček, prav prijetna stvarca in tudi dobro zaigran. V Jankovičevi polki "Moja dekle ja še mlada" je poleg 12 harmonikarjev nastopilo še nekaj pomagačev, tako Matija Lebar s trobento, Ivan Jerše-saksofon, Martin LebarJkitara, Ciril Muhič- Večer je zaključil Kmečki trio: kranjska harmonika (Ludovik Lovšin), klarinet (Tone Božiček), trobenta in kitara (Andrej Blumauer) in bas (Martin Zakraj-šek). Zaigrali so "Vako polko" in Kamniško polko", katere komponist je Andrej Blumauer sam. Igrali so kot "šmentje", je nekdo pripomnil in jaz nimam ničesar dodati temu. In ker so tako igrali, seveda samo dve polki nista zadoščali. V posrečeni "Kamniški polki" so se z vmesnimi pevskimi vložki izkazali prav spretne interprete tovrstne glasbe in skoro morem reči, da ne zaostajajo za Avenikom in njegovimi. Posebnost večera je bil seveda Andrej Blumauer sam z orgij ica-mi in harmoneto. Čeprav se poslužuje za dosego večjih efektov tudi elektronskih pripomočkov, to ne zmanjša njegovih kvalitet, nasprotno jih še povdari in te kvalitete so zavidanja vredne. Ob spremljevanju kitare (Tone Božiček) je zaigral venček slo venskih narodnih, popularno "GRANADA" in rusko "OČI ČRNE." V vseh je prinesel ven, kar se največ da. Želim, da kmalu dobi prostor za stalen program na kaki televizijski postaji, saj se človeku zdi za malo, da prinašajo programe ljudi, ki se že sami drže kot kislo zelje in je temu primerna njih muzika. Ostali del programa je izpolnila vrsta pianistov, vijolinistov, kitarist, zbor Marije Pomagaj in pa plesne skupine. Boris Grmek je nastopil kot solist-kitarist. Zaigral je slovensko narodno "Pleničke je prala" in Schubertovo "Ave Maria", v kateri ga je na klavirju dobro podpirala Marta Jamnikova. V vijolinskem oddelku sta nastopila Marinka Kus in pa Andrej Habjan. Oba sta od lani pokazala znaten napredek. Oba mlada vi-jolinista je spremljala na klavirju ga. Božena Naughton. Andrej Habjan je zaigral Sam Leo Portnov-a RUSSIAN FANTA-SIA No. 1. Ne strinjam se s tem, da je klavir vedno v kotu pod odrom in vijolnist pol ure proč. Če tu in tam ni soglasja, ni krivda izvajalcev. Kakor vsem, tako velja Habjanu, da bi moral igrati brez uporabe not, to seveda! ne velja za spremljevalko. To je pravilo vseh festivalov. Tako bi lahko vso pozornost osredotočil na kvaliteto igranja in dobil bi lepši ton iz instrumenta. Marinka Kusova je odigrala Borovvskega ADORATION. Njen ton je polnejši in pohvaliti jo moram, ker ni rabila not. Oba vijolinista sta skupno odigrala Franz-a von Blon-a SERENADE d'Amour. Melodi-jozna stvarca in kar zadovoljivo prednašana. V klavirju je kot prva nastopi- zaigrala samo prvi stavek "Alle-gro con brio". Hayden je zelo skop z navodili in dinamičnimi znamenji v njegovih skladbah. Saj so cele strani brez vsake tovrstne označbe in je tako izvajalec prepuščen popolnoma svoji interpretaciji. Z ozirom na to, še vedno študira klavir-če sem pravilno informiran, bi lahko rekel, da je "Allegro" bil navzoč "brio" pa je manjkal. Tudi to stvarco sem naslednji dan poslušal doma. Svetoval bi mladi pianistki, da si morda izposodi v knjižnici plošče skladb, ki jih igra in jih posluša pazljivo in če mogoče, poskuša zraven igrati. Sicer ne vem, če bi njen učitelj tudi kaj takega predlagal, jaz sam sem pa prepričan, da škodilo nebi. Baje novejšega datuma "Mali valček" prof. Matije Tomca sta odigrali na klavirju Ivanka Špringer in Helenca Kus. Rajanje "Polžkova snubitev", koreografija Cirila Soršaka in izvajana po gojencih Šole Marija Pomagaj je bilo ljubko. Na glasbo Antona Dvoraka "Slovanski ples st. 2 v E-molu so gojenci in gojenke iste šole predvajali lepo rajanje in koreo-grafinja je bila to pot gdč. Elza Šantej. škoda, da so navzoči tolikokrat prekinjali mlade umetnike s ploskanjem in tako izvajalcem onemogočili poslušanje glasbe, kar je pri taki stvari seveda važno. Le radi tega je tu in tam izvajanje malo trpelo, sicer pa je bilo dobro naštudirano in koreografija je bil več kot samo posrečena. Upam, da se Šanteje-va še loti kaj takega. Razumem, da so navzočim bili njih otroci všeč in se niso mogli zdržati, da ne bi dali duška njih občutkom, časa za to pa je dovolj po končani točki. Kako lepo bi bilo, če hočete dati priznanje, da bi kdo prinesel Šantejevi šopek rož, saj brez nje bi bili prikrajšani za lep užitek. Manj sreče je imela Šantejeva z zborom župnije Marije Pomagaj. Dvomim, če je sama s tem poslom zadovoljna in navadno pianisti niso dobri zborovodje. Tu, kjer bi lahko kaj več napisal, nimam kaj ugodnega napisati. V zboru sem pogrešal toliko znanih obrazov, tak kot je zbor sedaj, je skoro nemogoč. Treba bo prido- PISMO IZ WASHINGTONA bas, Darko Lebar-boben. Tako je - ja gdč. Elza Šantej. Skoda, da je bil orkester kar polnozveneč. Pri redba sama je skoro malo moreča za poslušalca zaradi toliko po-navljanega glavnega motiva. Mislim, da tudi malo kontrasta med eno in drugo ponovitvijo glavne teme ne bi dosti pomagalo. Duet harmonik Matija Lebar in Roman Perdez je zaigral Antonel-lijev "Whitle Waltz" kar brezhibno. Starejši Lebar skrajno obziren do svojega mlajšega in manjšega partnerja, da ga ne bi preigal, mlajši Perdez pa je nastopal kot da te obzirnosti ne potrebuje. On živi in diha s harmoniko, igra mu roka, igra mu obraz in vse telo, saj se mi je zdelo, da gre tudi sam po sapo za harmoniko,- Izredno prikupen na odru je potegnil vse za seboj. Rudi Kus, ki je zaigrad znani tango "Jalousie", to pot ni imel sreče. Tudi najboljšim se pripeti, da obstanejo. In če se to zgodi-svetujem- je boljše prenehati in znova naskočiti. Krpanje pri tem ne pomaga. Spominjam se, ko je na enem od festivalov profesor ocenjevalec ustavil mladega pianista, ko se mu je zataknilo. Dejal je, naj še enkrat zaigra. Ubo gal je, začel znova, odigral skladbo brez napake in odnesel prvo mesto v tekmi s tremi drugimi. Svojo spretnost je na harmoniki še enkrat dokazal Matija Lebar, ki je z bravuro odigral Zez Confrey-a skladbo "Dizzy fin-feer^", in ta skladba je prav to, le da Lebar ni postal "dizzy". po drugih dolžnostih tako zadržana, da se ne more posvetiti temu instrumentu bolj kot se. Že dejstvo, da se je lotila zahtevne kompozicije, kaže, da je v svojem študiju klavirja prišla daleč in le škoda, da je z delom in študijem morala prekiniti. Če bi bilo drugače, bi seveda tudi o nje moral zahtevati, da se ne poslužuje not. Odigrala je Raohma-niov-a "PRELUDIJ v CIS molu", op. 3, st. 2. Nisem poklican, da sodim o tem in tudi ne bi smel biti pretrd, ker mora človek vzeti v obzir, da pianistka pač nima časa. Rachmaninov stil je bogat, ton zveneč, često silen in ti atributi gotovo veljajo za to kompozicijo. Poleg njegovih piano kon ceriov je to gotovo eno njegovi}, najbolj poznanih del in najpogosteje igranih. Poslušal sem naslednji dan ta Preludij še enkrat doma in mo retn reči samo tO, da sem iz tega, kar sem slišal od Šantejeve. sklepal, da bi lahko skladbo boljše odigrala, če bi ji čas do-puščal več vaje. Kvaliteta je tu čas in razmere pa so proti njej. Morda je v "sfff" mestih pre-nežna, skoro treba težje roke za to. Že enkrat sem zapisal, da želim, da se ji bo nudila prilika, da s svojimi klavirskimi študijami nadaljuje ker je je le škoda, da bi že blizu vrha odnehala. Kot druga je nastopila gdč. Mili Ponikvarjeva s Haydnovo "Sonato v D duru in sicer je Mnogi se pogosto sprašujejo, in zelo upravičeno, kakšna so načela ameriškega zunanjega mi-nistrstsva, po katerih je dovcije-no ali celo prav, popuščati prepogosto Sovjetski Zvezi in komunističnim državam na splošno. Brez dvoma mnogi, ki neposredno delajo za zunanje ministrstvo ali pa so v zunanjem ministrstvu zaposleni, prav tako ne vedo odgovoriti na gornje vprašanje, kot tisti, ki nimajo z zunanjim ministrstvom nobene zveze. Ko je pred leti pokojni senator McCarthv vodil neuspelo preiskavo o vplivu komunistov na a-meriško politiko, je kljub pomanjkanju dokazov le prišlo na dan nekaj potrdil o sumnjah, ki so bile vzrok preiskavi. A pravih dokazov ni bilo in jih še danes ni mogoče navesti. Amerika bi si v resnici želela manj prizanesljivosti pri postopanju s Sovjeti, še bolj pa z drugimi komunističnimi državami, do katerih je ameriška vlada še prav posebe popustljiva. Med temi je Jugoslavija daleč v ospredju, ker ravno do Jugoslavije je bila doslej vsaka povojna ameriška vlada še prav posebe blagohotna in ji bila npklonjena. Ameriško časopisje, ki je vedno precej kritično z vsako vlado, pa se — neverjetno — to pot strinja z vladnim opravičevanjem, češ da je Tito koristen, pa čeprav je in ostane komunist, ker da s svojo trdovratnostjo razdira komunistični tabor. Čeprav utegne biti nekaj resnice na tem, preprosti državljani le ne morejo doumeti tovrstne dvojne mere. Prav tako je ne morejo doumeti Slovenci, ki so v preteklosti prepogosto čutili, kako so tuji gospodarji in domači samovoljni pokrovitelji drugače merili sebi in druguče drugim. Nekaj pojasnila more nuditi časopisje samo. Pričakovati bi bilo, da bo časopisje kar se da resnično in točno poročalo o vsern,o čemer piše. in če en ali drug časnikar zavzame posebno osebno stališče, naj to tudi pove; časopisna pročila v zvezi z Jugoslavijo so dostikrat netočna; poročila, ki naj bi pokazala Tita v slabi luči, kratkomalo niso ob-ljavljeca. Prav tako je časopisje prizanesljivo in se v nobenem primeru ne zameri ostalim Titovim prihuljencem. Zelo raztegnjena pa so poročila ki so za Tita pohvalna, pohvalna vsaj v njega ir njegovo služinčad dobro očeh nekaterih, — v očeh nas, ki poznamo, ni ničesar, ki bi moglo biti pohvalno, ker prav nobena stvar ne more zabrisati dejstva, da je bil on in njegovi sodelavci ubijalec in morilec, milijonkrat bolj brezvesten kot Hace, ki se ga še mnogi spominjajo, saj je Tito brezobzirno pobijal svoje ljudi, starčke in male ter uničeval skromne domove in pa dragoceno skupno narodno last. Med Slovenci tudi nikoli ne bo pozabljeno dejstvo, da so ljudje povezani s komunistično partijo, po Titovem naročilu in naročilu njegovih hlapcev izdajali slovenske ljudi nemškim in italijanskim biti novih pevcev, uglasiti zbor, ker nekateri posamezniki vse preveč izpadajo, in predvsem dobiti pevovodjo. Adamičeva polka "Potrkan ples" je bila za ta zbor nesrečno izbrana. Če še v zaključku pripomnim kaj, bi bilo tole: Misel glasbenih festivalov je dobra in želim, da drugemu sledi tretji in tako naprej. Prav je, da se, kot na drugih festivalih, ne deli prvih, drugih in tretjih mest, vendar pa bi priporočal, da se ti umetniki udeležujejo tudi drugih glasbenih festivalov, kjer bodo ocenjeni po strokovnih ocen jevalcih in kjer bodo tekmovali z drugimi ne da drugega preko se, pač pa, da v tekmovanju z drugimi hite popolnosti nasproti. Priporočal bi, da polagajo redne konzervatorijske izpite, ker bo morda kdaj komu tudi to prav prišlo. Ena ali druga oz. eden ali drugi se odloči za učiteljski ali profesorski poklic; kak dodatni izpit iz enega ali dveh glasbenih predmetov jim bo pomenil nekaj stotakov na leto pri njih plači. To je praktična stran tega. Seveda ne smem prezreti g. Čekuto, ki je kot lani tudi letos prevzel mesto napovedovalca. Svoj posel je seveda -kot običajno- z zelo kratkimi napovedmi pred vsako točko izvrstno opravil. Uredništvu SD se za poverjeno mi zaupanje najlepše zahvaljujem in samo želim, da si dobe za to bolj podkovanega človeka, ki bo poročal o takih in podobnih prireditvah. Ko bo za to poskrbljeno, pa bodo prireditelji morali poskrbeti, da mu rezervirajo samo en stolček na najbolj primernem mestu. Bil sem v dvorani že 15 minut pred začetkom, pa je bilo vse zasedeno, če ne po navzočih, pa po klobukih, plaščih in torbicah, da so prihranili mesta za zapoznele prišlece. ' Drago Loiar fašistom, ker da so bili njihovi nasprotniki. Od leta 1948. pa do danes je Jugoslavija dobila velike vsote denarja od ameriške vlade in prav nič predrzna ni trditev, da je rdeča jugoslovanska vlada uporabila precej tega denarja za to, da bi vesti iz Jugoslavije, ki so Titu in rdečim nenaklonjene, ne prišle v svet. Včasih izgleda, da se je ameriško časopisje pustilo precej vplivati. Še posebej neljube so za jugoslovansko vlado vesti, ki bi kakrkoli pokazale v svetr, da je Jugorlavija država, ki je Hrvatje in.Slovenci ne marajo in da jugoslov-.rski politični nestvor, pod Titom ali pa katerim koli drugim, brez sile in nasilja sploh obstati ne bi mogel. V čem je razlog, da ameriško časopisje v znatni meri upošteva podobne Titove želje, nihče prav ne ve. Tito si v svojem napuhu in pohlepu po slavi že dolgo želi, da bi dobil povabilo, naj obišče Združene Države* Nihče ne more vedeti, bo li v tem uspel; a časopisje mu pomaga in že večkrat je bilo mogoče brati, naravnost in med vrsticami o koristih take ga obiska. A kdo naj bi od teg; imel korist? Amerika gotovo ni in prav tako tudi ne preprost državljani Jugoslavije. Še ni ravno dolgo, ko je bi napaden v Chicagu jugoslovanska konzulat. Napad sam prav goto vo dokazuje, da rdeča Jugoslavija ni pri srcu ljudem v Ameriki in novica sama je bila rdečin, j neljuba. 0 njej ni bilo slišati v ameriškem časopis ju; časnikar in poznan dopisnik Drevv Pearson pa je po radiju izrazil ogorčenje, ker je bil jugoslovanski konzulat napaden. Ko je Tito zaplenil ameriško premoženje v Jugoslaviji, je bilo tudi obsodbe vredno, a danes je to že popolnoma pozabljeno. A vsaj ljudje tega še niso pozabili. Naklonjenost časopisja, ki jo uživa Tito in njegov neodvisn; komunnizem — seveda z zaslom-bo dolarjev — ima neposreden vpliv tudi v Seratu. Konzervativni in še prav posebej republikanski poslanci, ki zavrnejo, če le morejo vsak predlog sedanjega predsednika, ko priporoča kakršnokoli socialno izboljšanje, zato ker je po njihovem mnenju socialistično pobarvan, pa niso zavrnili podpore Titu, ki si nič manj re želi uničenja Amerike kot Hruščev, Castro ali pa Mao Tse Tung. Toda zadržanje Senata in stališče, ki ga posamezni poslanci in senatorji zavzemajo do tujih držav bo moralo sloneti v bodoče na veliko večji previdnosti, ker zdaj je pričakovati obširnejše preiskave. Zelo zanimivo bi bilo, ko bi med to preiskavo slišali o kakšni zakulisni igri Tita, še bolj zanimivo pa, če bi o tem mogla kaj izvedeti tudi ameriška javnost. ŠTUDIJ DRUŽNE Na katoliški univerzi v Rio de Janeiro bčdo imeli od 12. do 19 julija poseben študijski teden za preučevanje družinskega življenja v Južni Ameriki. Doslej se je prijavili delegati iz 19 južno ameriških držav. Koncert cerkvenega pevskega zbora fare Sv. Štefana v Chicagu V soboto 16. februarja je bil zopet pomemben kulturni dogodek čikaški slovenski naselbini. Zadnja leta kar pada kulturna razgibanost. Ni več toliko dra-matskih prireditev. Le pevski nastopi še osvežijo to kulturno praznoto. Letošnji komcert, v katerega so položili pevovodja p. Vende-lin Spendov in pa pevci od najmlajšega do najstarejšega ogromno truda, je bil bogat doprinos slovenskemu kulturnemu življenju v Chicagu. Udeležba je bila nad vse lepa. Celo iz oddaljenega Mihvaukee- ja so prišli z busom. Videli smo tudi goste iz Jolieta, VVaukegana in drugod. Program je bil izredno bogat in pester. Nastopal je starejši cerkveni pevski zbor, zbor deklik farne šole (7 in 8 razred), piano solo Mr. Alfred Fišinger, sopra-no solo (gdč. Marija Kranjc), deški zbor, moški zbor in nam že dobro poznani Mladinski zbor, ki pa ni bil označen na programu. Brez odmora so se vrstile pe smi za pesmijo. Lep užitek pri vsaki pesmi. Ni mogoče ocenjevati vse in posamezne točke. Lc navedemo naj kar so tako lepo podali: Cerkveni zbor: Očcnaš— Rimski—Korsakov; V dolihci prijetni — narodna Adamič, Tiha luna. Davorin Jenko; Beseda sladka domovina—A. Foer-ster. Prvič je tokrat nastopil kot solist g. Ciril Kastelic. Stvarniku —p. Vendelin Spendov. Kot so lista sta nastopila gdč. Kranjčeva in g. Marjan Erman ml. Dekliški zbor je zapel Veni lesu od Cherubni, Over the Rain-jow od H. Arlena, slovensko rarodno Sijaj, Sijaj sončece ter 5A Wardovo America, the bcau-tiful. Mojster pianist Mr. A. Fišin ger je občuteno zaigral na klavirju C. Debussy Clair de la lune in F. Chopinovo Polonaise militaire. Kot sopranistka je nastopila gdč, Marija Kranjčeva. Poznana nam je kot odlična pevka, ki ima lep glas in se zna vživeti v pevsko vlogo. Reči pa moramo, da ji tečejo bolj od srca slovenske kot tuje. In tudi nam prav tako. Zapela je prav iskreno: Una voce iz opere Seviljski brivec (Rossini; If I loved you od Rogers Hammerstein ter slovensko narodno Kje so tiste stezice.) Deški zbor nam je že poznan. Koliko krasnih glasov. V malem obsegu nekako dunajski slavčki. Kdo bi jih rie bil vesel. Naj bi le to tradicijo nadaljevali tudi ko bodo odrastli. Podali so prav lepo L. Perossi: Ecce Panis An-gelorum, I am a Poor Wayfaring Stranger (Spir), slovensko Izidor ovčice pasel in ameriško God bless America. Dodati so še morali eno slovensko pesem. Želi so odobravanje. Moški zbor je podal G. Ipav-cevo Slovenec sem, F.H. Satt nerjevo Pogled v nedolžno oko ter narodno Lahko noč. Koncert je zaključil cerkveni zbor z narodno Po zimi pa rožice ne cveto v priredbi pevo-vodje p. Vendelina, Gozd po zimi, ki je prav tako last p. Vendelina, narodno Kje so tiste stezice; Potočnik-Foerster: Ko dan se zaznava; za konec pa vedno kpo Sattnerjcvo: Marija, kako si ti lepa. Kot že rečeno, je bil to lep kulturni večer. Vsa čast p. Vendelina kot dirigentu, spremljevalcu Mr. Fišingeru in vsem pevcem in pevkam. Naj se slovenska pesem sliši še mnogo let na cerkvenem koru prav tako pa tudi na odru. i , MG. Ali se spominjate, kaj so dejali Liberalci? Ko je vlada zničala vrednost kanadskega dolarja na 92.5 centov, so poizkušali liberalci premotiti ljudi na ta način: "VIŠJE CENE" Jack Pickersgill "ŽIVLJENJE SE BO PODRAŽILO" Lester Pearson "PREVELIKA OBTEZITEV ZA NAVADNEGA ZEMLJANA" Paul Martin Kaj je resnica? "Kanacia je dosegla največji uspeh v stalnosti cen med vsemi večjimi industrijskimi zemljami". Predsednik J.F. Kennedy "Znižanje vrednosti denarja je oskrbelo močno silo, ki je prispevala za boljšo zunanje uravnovešenje, povečala proizvodnjo in zaposlenost". Mercantile Bank of Canada, November 1962. LIBERALCI SO REKLI, DA BO AVTO, KI STANE $3000.— $ STAL $3225.—, V RESNICI PA SE JE CENA ZNIŽALA NA $2991.— ; PEČ, KI STANE $425.— BO ZVIŠANA NA $456.88, V RESNICI JE BILA ZNIŽANA NA $423.30 DOLARJEV. Dividende, ki jih je povzročilo znižanje vrednosti dolarja pa so: (v letu 1962.) Narodna produkcija se je dvignila za 8%, Železna industrija se je povečala za 11% Osebni dohodki so se zvišali za 9% Konporacijski dobički so se povečali za 13% Izvoz se je povečal za 8% Kmečki denarni dohodki so se povečali za 4% Število zaposlenih se je povečalo za 168.000 Proizvodnja avtomobilov se je dvignila za 31% Turistični dohodek se je zvečal za 15% V 1962 je Kanada zapisala največjo rast izmed vseh atlantskih držav. "Business VVeek, Dec. 29. 1962" GLASUJTE ZA SRANKO, KI GOVORI RESNICO, GLASUJTE ZA PROGRESSIVE CONSERVATIVE J ---— jgšii-' T/ETTER * r-^^^A«™ ] Jjul luU | J i9f3y L FROM 0TTAWA m VVALTER L. GORDON i Načrt za nove službe (T) naš največji trud v naslednjih letih bo veljal ustvaritvi novih služb za vse one, ki jih še sedaj nimajo in za >vse stotisoče dijakov, ki bodo graduirali po šolah in univerzah. To delo ne bo slepomišenje. Prešteti je treba le glave. Vemo da bomo potrebovali povprečno 250.000 novih služb na leto v naslednjih štirih letih. To je 2Vi krat več, kakor pa smo jih povprečno posredovali v vsakem izmed šestih preteklih let. In to Kliče po delu. Kakšen je vaš načrt za to? Zagotoviti vas hočem, da zato ni lahke rešitve. Višji davki niso odgovor. Svobodna trgovina tudi ne. Vprašanje je bolj komplicirano. Potrebno je trdo glavo in načrtno delo, industrija za industrijo. Tak je v kratkem načrt liberalne stranke: 1—Najprej moramo izboljšati in povspeševati drugo stopnjo groizvodnjo v Kanadi. Nova liberalna vlada bo vpostavila nov epartment of Industry v Ottawi. Ta oddelek bo odgovoren, da bo industrija za industrijo zmožna izdelavati izdelke v Kanadi za izvoz ali domači trg, kjerkoli je to možno, brez da be se zvišali stroški. To bo mogoče narediti s pomočjo vodstva in odgovarjajočih delavskih unij. Novi oddelek Department of Industry bo odgovoren za vzpodbudo ustanovitve novih podjetij in razširjenje ze obstoječih. Kot vabilo bo ponujeno družbam posebne davčne možnosti, ki bodo pomagale dvigniti njihov izvoz ter za izgradnjo novih, ali izboljšanje istih v predelih države, kjer je potreba po novih službah še posebej pereča. 2—Naše probleme moramo pogledati in načeti kot okrajne in obče narodne. Če bo izvoljena liberalna vlada bo to storjeno preko zvezne ustanove za krajevni razvoj. Ta unstanova bo odgororna, da se zares da posebna pažnja vsem načrton za gospodarsko širjenje v tistih predelih zemlje, ki so v težavah. 3—Nova liberalna vlada bo ustanovila nov denarni sklad pod imenom Municipal Development and Loan Finance. Z odobritvijo odgovarjajočih pokrajin bo ta sklad skrbel za denar občin po zmernih obrestih, tako, da bodo te lahko napredovale s potrebnimi javnimi deli in uslužnostmi. Te lahko vključujejo nove šole, bolnice, kanalizacijo, izboljšanje cest ali za načrtno odpravo (Slum clearance) zanemarjenih hiš ter izboljšanje nazadovanih okrajev. Izboljšanje vsega tega bo naredilo naša mesta, trge in vasi boljša za življenje in rast naših otrok. In če začnemo s tem prepen trebnim delom, bo to pomenilo več delavnosti v gradbeni industriji in na ta način več služb. To je vsekakor boljše, kot ljudje, ki žive od podpore. In na daljšo dobo verjetno niti ne bo stalo preveč. 4— Četrič, imamo problem v pogledu pridobitve denarja za grandjo novih in razširjenje že obstoječih podjetij. Kjer se temu lahko privatno odpomore na navaden način, je pač to toliko boljše. Če pa to ni mogoče vsled tega ali drugega razloga, potem moramo na|ti novo rešitev tega. V ta namen mora liberalna vlada ustanoviti novo National Development Corporation, ki bo skupaj z razširjene Industrial Development Bank skrbela, za pomoč za razširjenje vsemogočih produktivnih industrij. National Development Corporation bi bila lahko financirana delno s prihranki mnogih kanadskih privatnikov in indirektno v njihovem imenu, po zivljenskih zavarovalnicah in pokojninskimi skladi. Delno bi morala biti podprta tudi z vladnimi posojili ali bondi, za katere bi vlada garantirala. 5_Nova odkritja in nova tehnika lahko v veliki meri koristita človeški rasi, toda taki razvoji pomenijo, da postanejo gotove panoge proizvodnje nepotrebne. Posledica je, da nekateri ljudje izgube delo. Mnogo drugih postane bojazlivih, ker postanejo službe, ki so jih nekoč imeli, manj gotove. To je pa eden izmed mnogih problemov današnjih časov. Pn vojni je bil posvečen velik del energije za izvežbanje in pre-šolanie ljudi za delo v civilnih poklicih. To je tudi danes potrebno. Nova liberalna vlada bo sodelovala z industrijo in delavskimi unijami za vpostavitev tečajev za prešolanje pod vidikom, da je prepričitev boljša kot zdravljenje. To bo dalo moškim in ženskam možnost, da se nauče novih poklicev in novih sposobnostih predno, ne pa potem, ko je njihovo delo že v nevarnosti vsled automati-zacije ali drugih ekonomskih sprememb. 6—Končno bo nova liberalna vlada delala skupaj z drugimi deželami svobodnega sveta—vključno naše prijatelje v Britaniji in Zdrušenih Državah—v iskanju možnosti za razširitev trgovine. To je meobhodno potrebno za velik trgovski narod, kot je naš, v katerem je delo vsakega petega kanadčana odvisno od izvoza. Mi si ne moremo več privoščiti, da bi stali ob strani v času, ko druge zemlje grade na preosnovah svetovnega trgovanja. To je šest vključujočih se točk propragam za razširitev kanadske industrije ter posledično povečanje služb. Še en. dodatek moramo oridejati, da bo ta načrt bolj izvedljiv. In to je vlada, ki bo vedela karo gre, je pripravljena na odločitve in ima dovolj energije in voije, da privede svoje načrte do realnosti. Liberalna vlada z g. Pearsonom na čelu bo taka vlada. u