Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Številka 48. joliet, illinois, 15. maja 1914. letnik xxiii VSTASl ZAVZELI MESTO TAMPICO. Po trdovratnem odporu morala Huer-tova posadka pobegniti proti jugu. WILSON POLN UPA NA MIR. Posredovanje utegne preprečiti vojno med Z. D. in Mehiko. Washington, D. C., 12. maja. — Da posredovanje -vkljub preteči resnosti položaja vedlo k dobremu koncu !n preprečilo vojno med Združenimi Državami in Mehiko, so zagotavljati danes nekateri člani vlade po konferenci, ki se je vršila pod predsedstvom Predsednika Wilsona v Beli hiši. G. Wilson je odločno nadepolnega ' mišljenja in po možnosti prizadeven, da se preprečijo vsi vmesni dogodki, ki bi utegnili staviti v nevarnost uspeh prizadevanja južnoameriških diplomatov. O'Shaugnessy pri WilsOnu. Nelson O'Shaugnessy, ki je do preloma diplomatične zveze kot •opravil-nik ameriškega poslaništva zastopal koristi Združenih Držav v Mehiki, je danes v daljšem pogovoru poročal predsedniku o položaju. Prvikrat je bilo, da je bil po svoji vrnitvi sprejet v Beli hiši. Z velikim zadovoljstvom so sprejeli v uradnih krogih vest, da je bil J. R. Silliman, ameriški podkonzul v Saltil-lu, po zaukazu mehikanske začasne vlade izpuščen iz zapora. Vojaški položaj. Z vojaškega stališča je vzbudilo največje zanimanje naznanilo brigadne-ga generala Funstona, da je v Vera Cruzu vse mirno in se ne pričakuje nobenega napada od strani Mehiča-nov. Funston se je oziral pred vsem na vedenje mehikanskih prednjih straž y bližini vodnih naprav, a je poudaril obenem, da se niti v slučaju kakega napada ne more zavzeti pozicija Američanov. Nadalje je bilo naznanjeno, da je Predsednik odobril načrt vojaškega *°dstva samo v toliko, kolikor se tiče Priprav za prihodnje možnosti". Voj-n' minister je (lobil polno oblast, pri-Praviti prevoznih parnikov v zadost-nem številu in imeti čete pripravljene 2a Prevažanje v Vera Cruz. bombardiranje luke Tampico se je Nadaljevalo ves dan, kakor poročajo lz najboljšega vira. Huerta pred padcem. Washington, D. C., 12. maja. — Po pesteh, ki jih je poslal poslaniku grofu ernstorffu nemški poslanec v Mehi-'» admiral pl. Hitze, ima general Hupa v glavnem mestu sedaj na razpo-Sanje okoli osemtisoč mož. istega vira prihaja vest, da med Huertovimi četami vre in jim nedo^ staje samo voditelja, ki bi plamen pretečega upora podpihnil in s tem zapečatil Huertovo usodo. Čutiti je, da diktatorjeva zvezda ugaša; in da utegne spraviti glavno mesto v roke Američanov, je možnost, ki nikakor ne pomirja nezadovoljne soldateske in razburjenih meščanov. Vstaši za\«eli Tampico. Washington, D. C., 13. maja. — Me-hikanska federalna posadka je pričela zapuščati Tampico ob 12. uri 50 minut popoludne, kakor izporoča brezžična brzojavka na pomorski department od podadmirala Mayo. Federalne čete so odšle po železnici. Da so vstaši zadeli ob obupen odpor v svojem končnem naskoku na mesto in da so se morali bojevati ves čas, dokler niso dospeli v sredino mesta, je razvidno iz poročila podadmirala Mayo. Glas o zmagi. Juarez, Meh., 13. maja. — Uradniki kortstitucionalistov so nocoj prejeli vest, da so vstaške čete pod generalom Pablo Gonzalesom zavzele Tampico. Podrobnosti o izgubi življenj ali o poškodbi na lastnini še niso znane. Tukajšnji uradniki mislijo, da je u-beg federalne posadke v Tampicu neverjeten. Železnica med Tampicom in San Luis Potosi je v rokah vstašev. V bližini je drug oddelek vstašev, ki je federalcem lahko zaprečil ubeg. Inostranci so pobegnili iz Tampica na vojne ladje in trgovske parnike v luki. Lorimer sedaj katoličan. Chicago, 111., 8. maja. — William Lorimer je prestopil v rimsko-katoli-ško Cerkev. Bivši senator Združenih Dr^av, isedaj predsednik "La Salle Street Trust and Savings"-banke, je bil krščen včeraj. Krstil ga je Very Rev..Xavier Sutton, C. P., v Servite-kapeli na Sheridan cesti. Samo sorodniki so bili navzoči pri krstu. G. Lorimerjev oče je bil prezbiteri-janski pastor. Gospa Lorimer pa je katoličanka. "Katoličan sem iz prepričanja," je rekel g. Lorimer. "Več nego petnajst let sem preučeval vse knjige, l*-. z: ■ : st bila res čedna in " >viH s na zadnje omenimo, š< deklici L. Legan tako srečnih kot so danes?" mislil si je marsikdo, in otrnila se mu je solza, ne ve, zakaj. Ali morebiti zato, ker bodo morali tudi ti iti vsi — razen, morebiti par poklicanih — med hudobni svet, kakor jagnjeta med divje zveri, med svet, ki že sedaj preži na njih nedolžnost in jih išče požreti, dušo ;n telo? Koliko teh bode pač osta-"o dobrih med hrupom, zapeljivostmi m razuzdanostmi sveta, ter se razvilo v p idne, bogaboječe mladeniče in ni!? ' *nke? To je težko in lahko reči. i 1'odo ostali dobri, ki se bodo va- Golobie, T. Jerman, D. Uršič in M. Zalar. Vsem kličemo: Živeli! Med odmori so igrale na piano in violino gospodične Jozefina Marentič, Elizabeta in Mamie Stefanich z veliko umetnostjo, za kar so žele zasluženi, pohvalo. Scenerijo in vse drugo na odr.u in v dvorani so oskrbeli gg. Jo-!p Rogina (manager), Josip Grii'l, Steve Vertin, Joe Sekola in Mike Stajdohar. Najokusnejšo gorkG večerjo igralske mu osobju je oskrbela slavna D. M. D pomočjo gospe Ane Anton Nema ! ■ je oskrbela tudi nekaj kostu mov za glavne igralke. Mnogo so se potrudile za krasno uspelo priredite na;e čč. šolske sestre pod vodstvom č s. Ferdinande. Vsem čast in slava — Dr. Marije Pomagaj št. 119 K . .. . , iS. K. J. ima svojo plesno veselico i ze zadnji teden. "Cvetma Borograj- Mamčevi dvorani, Rockdale, 111., pri Ska je igrokaz nravno-odgojne vsebi- j hodnjo £&boto zvečer Vse rojake in ne, z lepim, vzgledi o četrt, božji za- j rojakinje odbor društva v]judno yabi OOveni: Snnst-in i« "I , ... ., na to zabavo, kjer bo obilo razvedrila • n M. Legan kot -čerVi grofice Em. ter vojake: J. Kostelc, J. Spelič, >' slabe, zapeljive druščine, slabega Roltan in J. Žlogar, in deklice: F. ....... povedi: "Spoštuj očeta in mater... torej igrokaz, da si lepšega niti mislili ne moremo za uprizoritev v prid šoli in šolski deci. Predstavljala se je igra dvakrat, popoludne in zvečer. K popoldanski predstavi se je zbrala pred vsetp naša šolska mladež, ki se je prav lepo vedla in živo zanimala za vse, kar se je godilo na odru. Pri večerni predstavi pa je bila dvorana polna odraslih gledavcev in gledavk; tako je naše občinstvo spet zaslužilo javno pohvalo, ker se je v tako velikem številu odzvalo vabilu k predstavi. Omenjamo še, da se je g. župnik, Rev. John Kranjec, udeležil obeh predstav, kar je D. M. D. prav zelo razveselilo. A zdaj pa k sporedu! — Najprej je de k 1 i š k i zbor krasno zapel prelepo pesem "Beseda sladka domovina", na kar je imela predsednica D. M. D., gdč. Frances Spelič, primeren nagovor o pomenu prireditve, za kar je žela burno pohvalo. Potem je sle dila igra, ki ima nič manj nego sedem dejanj, a bolj kratkih, tako da traja igra le dobro poldrugo uro. — Naslovna uloga je bila v rokah gdč. Ane Zoran. Njena kreacija Cvetine Bo-rograjske je dosegla višek umetnosti na polju naših dramatičnih diletantov. Ustvarila je s svojim globokim čutom in vseskoži premišljenim igranjem tako lep značaj dobre hčere, ki je vse pretrpela iz ljubezni do svojih nesrečnih staršev, da se je občintetvo kar čudilo njeni igralski spretnosti in zmožnosti. Gdč. Zoranova je tudi članica "Slovenije", a dosedaj ni imela priložnosti, da bi nam pokazala svoj igralski talent v kaki večji ulogi. Kot Cvetina bi lahko nastopila na vsakem slovenskem odru tudi v naši stari domovini, in s tem je povedano mnogo. Ali pretiravamo prav nikakor ne! Kot diletantinja je bila najboljša interpre-tinja svoje uloge, kar si jih moremo misliti. — Gdč. Terezija Nema-ni c h je igrala Jaromilo, nesrečno ženo grofa Krutigora. Njeno igranje se je odlikovalo z globokim čustvovanjem, z dramatično živahnostjo, z im-pozantnim nastopanjem, in če omenimo še njene lepe toalete in njeno živo« čutno izgovarjanje, lahko trdimo, da je svojo težko ulogo izvedla z občudovanja vredno spretnostjo. Tudi gdč. Nemanicheva je članica "Slovenije". Ce ostane zvesta dramatični umetnosti, se utegne razviti do diletantske popolnosti. — Brigito, ženo grajskega o-skrbnika, je igrala gdč. Marija Kostelc s tako živahnim temperamentom in naravnim kretanjem, da je vzbujala splošno pozornost. In njena krasna slovenščina! In njena hudomušnost! In — skratka: vse res iz-borno! Škoda, da nam nedostaje prostora in časa, da bi mogli po zaslugah pohvaliti vse dične diletantinje, ki so nastopile zadnjo nedeljo na našem o-drtJ. Vse zaslužijo, da tu navedemo vsaj njihova imena. Igrale so namreč in se vsaka po svoje odlikovale še sledeče gospodične: Marija Skul kot graščakinja Dragomila, Frances Papež kot grofica-vdova Ema, Ana Mutz kot oglarjeva žena Jera, Amalija Uršič kot oglarjeva hči Nežika, Elizabeta Stefanich in Marija Golobič kot dvorjanki na Borogradu, Marija Zlogar kot hišna Marjeta, Rosie Glavan kot ubožna deklica Anica, Angela Uršič kot pestunja Tekla, Ana Klobučar kot Angel varih. Vsem čast jn priznanje! — In sedaj k moškim ulogam: G. John Pasdertz kot Delibor, graščak na Borogradu, je izvedel svojo ulogo izvrstno, saj pa tudi ni bil prvikrat na odru. 2e več krat smo imeli priliko občudovati njegovo dramatično zmožnost, in prepričani smo, da ostane naši Thaliji zvest še v prihodnje. — Imeniten kot roparski vitez Krutigor je bil g. Frank Z a v r š n i k, ki je rutiniran uiletant jn izvede vsako primerno mu ulogo z diletantsko dovršenostjo.—G. Frank Kostelc kot oskrbnik Jurij je igral z neprisiljenim humorjem, da je vzbujal bučen smeh. G. John Mutz kot oglar Davorin se je na vso moč potrudil in zasluži pohvalo za svojo prid- in okrepčila. Brockway, Minn., 10. maja. — Cenjeno uredništvo! Prosim, natisnite par vrstic v svoje predale. Huda bolezen je položila našega č. g. župnika posteljo. Nekoliko na bolje se mu je obrnilo. Daj mu ljubi Bog kmalu zo pet zdravje! — Danes je daroval obe sv. maši naš prevzvišeni č. g. škof, popoldne ob 2. pa šmarnice. Bog povrni ljubo zdravje g. župniku in preč. g. škofu za njih obilen trud, ker tudi 2 pridigi'je imel. — Č. g. Solnce se je vrnil nazaj-v St. Paul včeraj. — Gospi ca Marija Trobec, ki je bila malo na obisku, se je tudi vrnila nazaj. — Poročali so iz Albany, Minn., da je umrla 2. maja gospa Helena Šifrer, hči slovenskih starišev, še v mladih letih. Naj ji sveti večna luč! Soprogu ter ostalim sorodnikom naše sožalje. — Pozdrav vsem čitateljem! John Poglajen. Calumet, Mich., 8. maja. — Za dežjem solnce pride. Po hudi nevihti je ozračje bolj mirno. Veliko bolj mirna je morska gladina po nevihti, kakor pred nevihto. Tako so se pomirili tudi valovi razburkanega michiganskega bakrenega okrožja z nepričakovano hitrostjo, tako da morajo še neizgublje-ni veslači mirno nadaljevati svojo pot ob polotoku, ker so zavarovani pred vetrovi in valovi. Odkod je vendar prišel tisti bučeči vihar lansko leto avgusta? tako se sedaj vprašujejo zapeljani ribiči, katere je zmotil rudeči signal, da so šli "fi-šat" med vrtince v korist debelim ribičem rudečega čolna. Devet mesecev so pomagali napenjati mreže, dokler i ti gospodje niso napolnili čolnov s plenom ter jih pustili same med skalovjem neznanega otoka. Vihar pusti sled za seboj in tudi vihar iz Chicage ga je pustil in nekateri e nezavedajoč debelo pogledujejo. Sedaj še le vidijo, ko gre prej spo-tovani mož prašat za delo in ga ne dobi ter izve, da je zgubil dobro ime. n prej dobre družine bodejo morale zapustiti bakreno okrožje, ker so bile zapeljane. Ali niso to posledice viharja? \ Ker ni hotel N. V., da bi se borba zaključila, da ne bi bila potrjena z lažjo, je zatrobil ob koncu štrajka: Vse so dobili, izvzemši unije; priborili so sebi in nevrednim bratom boljšo bodočnost, minimalno plačo 3 dol., 8 ur delo i. t. d. In prišlo je več sto delavcev prve dni maja iz Minnesote in drugih kra jev. Ko jih sem vprašal, kako da so prišli tako hitro, so Minnesotčani odgovorili: Saj je N. V. pisal, da so dobri časi. Ne vem pa, kako jim je sedaj pri N. V., ko morajo se vračati nazaj, še iz Pittsburga so prišli na poziv potom N. V. Jaz V. toliko ne zamerim, ker on je vso pot debelo lagal, kako bi potem mogel ob koncu govoriti resnico? Ne pusti mu žilica in pogum farbarije. Nov dopisnik za Calumet. b' mja, ki se ne bodo sramovali molitve in sv. zakramentov. Ti bodo ostali dobri, to je lahko reči. Tem ne bode škodoval ne zmaj brezvere, ne zvita kača laži, in ne Satan razuzdanosti. A koliko se jih bode varovalo svojih sovražnikov, to je težko reči. Nekateri mi v zelo nevarnih razmerah >" n« --i: ' odo imeti posebno varstvo .larijino, da se ne izgube. Star,'; morejo biti preveč pazljivi in skrbni za svoje otroke v razmerah, kakoršne so dandanes po mestih. Katoliška šola z najboljšim sodelovanjem starišev in odločno katoliškega doma je potrebna, da se mladina vzdrži na pravi poti. Da je mogoče tudi v mestih vzdržati mladino pobožno in dobro, to je gotovo, to nam kažejo zgledi dobrih krščanskih družin. Le zamuditi se ne sme. Veliko je pa starišev, ki pustijo svoje otroke laziti, plezati in romati, kjer jih je volja celi dan, in prav nič ne pomislijo, da jih ravno s tem razvadijo že v prvih letih, tako da jih pozneje ne morejo obdržati doma. Čudno je, kaj ne, da bi se morala oče in mati vdati šest, sedem, ali osem let staremu otroku! In vendar se to večkrat zgodi, a zgodi se po krivdi starišev, ki od takega otroka gotovo nimajo pričakovati kaj dobrega v poznejših letih. Komaj je,teden od tega, kar je prijokala mati v župni-šče, da je njen devetletni sin mesto v cerkev šel v park in se do danes, kolikor vem, še ni povrnil. Kaj bi se o-trok smel drzniti kaj tacega? Drzne se tu in tam, a če ima prave stariše, ne bode se drznil opetovano zaostajati zvečer, ali pa hoditi po parku mesto krščanskega nauka. Vse to je razvada, kateri je kriva premala skrb, in seveda tudi neprava skrb starišev. No pa, kakor sem že od začetka rekel, prvo sv. obhajilo smo imeli in čez nekaj tednov bode zopet, ko se drugi "bataljon'' pripravi na to. Tudi dan slovesnega sv. obhajila se bliža, in povrhu tega se otroci že pripravljajo za javni zaključek šole. Osemnajst šolarjev, osemrazrednikov, se pridno pripravlja za skušnie. Delali bodo skušnje v vseh predmetih, ki jih učijo javne šole in po isto iednakih vprašanjih, a poleg tega bodejo morali zde- ni dosti samo en dom, morajo biti najmanj trije in to so: Slovenski katoliški dom, drugi je Kranjsko-slovenski dom, in pa tisti, ki ga vi hočete, pa nima dosti pomena. Nisem nasprotnik, samo da sploh nam ni potreba nobenega tu v Clevelandu, ampak v Collin-woodu ga je bolj potreba. In tam bi se brigal, ti Kožel, kura rudeča. Saj vendar tebi ne bi nič koristil tu v Clevelandu. No pa s tabo ne bo nikjer dosti. Taki ste možje okoli Clev. Am.: Kričite, kadar bo čas dati, pa rep med noge. Saj vas poznamo, ampak za Narodni Dom bom dal jaz glej: 000. Ampak šolo, ki nam stoji ponos, in cerkev bodem jaz zmerom podpiral, dokler bom mogel, to se razume s to-larčki. To sem jaz in na tisoče jih je istega mnenja. Ali ste me razumeli? Jaz mislim, da če hočemo kaj imeti, moramo tudi žrtvovati in zopet s to-larčki. Tako je, drage dušice. In to je dosti za take možake. No, še nekaj sem pozabil, kar me vpraša kura rudeča Kožel. Poglejte, kako me prosi, da naj mu razložim, kaj je socializem. Poznal sem enega kmeta ali vsaj slišal o njem. Ko je imel na vrtu pšenico, na podu je pa prazno slamo mlatil. Ta čas, ko on prazno slamo mlati, so mu na vrtu rudeče kure vso boljšo pšenico pokav-sale, tako da mu je šlo vse k vragu, da je siromak čakal zopet druzega leta, da je druga pšenica dozorela. In vidite, onemu so podobni tukajšnji kranjski sociji. Mar ni istina? Kako kričijo in kukajo, pa vse. zastonj. Kukajo: proč s cerkvijo, proč s farji. Zmišljujejo se Konda in Zavertnik in njegove kukavice vse zaman. Ne boš ga Jaka. In kot tako se konečno vse prekucne, pa tako globoko, da 20 (dvajset) rodu pa še ne bo socializem prišel. Never, never. Nikoli. Dopis g. Knausa: ta, ta, veste, ta je bil v resnici praktičen in smeha vreden, tako da še Tončki se je dobro zdelo. No, pa dopis ni bil tako hud kot ti mislijo, ampak resničen je bil pa vseeno, in kaj hočete potem? In ti Lojze in Kališ, ki sta napadla v vajini cunji Knausa, ali sta moža? Ne, vidva sta slabša kot babe, vsaj jaz mislim, da. In Jernej Knaus je mož, in on je že trgovino imel tukaj, ko so Lojze in Kališ in njegovi ščurki oz. dopisovalci še krave pasli na Kranjskem. In taki možje najbolj da molčijo. In povem, da Lojzetu ni mar delavec; on samo sedaj misli, in ko so ga nekoč vprašali, zakaj nisi bil prej z nami, ni vedel kaj povedati. To je tič, kaj ne? Njemu so mar tolarč-ki, tem sodrugom ni mar Knausova plača ali stanovanja, ampak zopet to-larčki, ti ga skominajo. Pa še bolj so ga skominali tolarčki, ki so se nabrali na Veliko nedeljo v cerkvi, češ mar bi jih meni nosili. In to so mož- lati skušnjo tudi v veronauku. Vsem I je, ki bi radi tolarčke, pa nič delali 'zmagovalcem" boa. podarjene kon- j zanje. Zdaj pa vaju poznamo, kako ceni šole "diplome", ki jih bodo upra-ičile stopiti v takozvane "High-schools", ali višje šole. Upamo, da bodejo vsi sprejeli venec zmage, vendar pa, ker bode odločeval "Board of Education", je skrb v "Izraelu" velika in učenju ni konca ne kraja. Vsem naročnikom A. S. pozdrav, a tebi, vrli list, pa nebroj naročnikov in dobrih sotrudnikov. Naročnik iz "VI. mesta". Cleveland, O. — Prvo sv. obhajilo v slovenski fari sv. Vida je bil velik dan za srečne prvoobhajance. V lepih dostojnih oblekah, žarečih oči, iz katerih je sijalo veselje in sreča, zbra li so se prvoobhajanci v šoli, kjer so že dan popred okinčali svoj altarček s cveticami in belimi prti. Šolske sestre so jih čakale in postavile v red. Bilo jih je 140, in če bi pri takem številu sličnih "vojakov" ne bilo nadzorstva, takoj bi kmalu obrnili vse narobe, posebno kadar kipi srce veselja. Iz šole so se podali v cerkev v sprevodu med pritrkovanjem in občudovanjem množice. Kako se vsacemu gledalcu razjasni oko, ko zagleda toliko zdrave, lično opravljene in lepo vedeče se mladine! Kako ga spomin na svoja lastna leta nedolžnosti prešine, ko gleda število nežnih obrazkov, sedaj srečnih in polnih nad, ne slutečih ostrega kamenja in trnja, s katerim je tudi njih steza posuta višje. "Bogvedi, kako dolgo in koliko jih bode pač ostalo Cleveland, Ohio, 4. maja. — Cenjeni mi Am. Slovenec! Sem zopet tu in vas prosim malo pardona, a odgovoriti moram, kadar mi pride ta cunja v roke, saj veste, kdo je? Clevelandska Malerika, s katero si Lojzek Pire in njegov sodrug brišeta solze, ki doži-vita marsikatero blamažo in brco ne samo od tukajšnjih trgovcev, ampak dan za dnevom mu mečejo v obraz tisti lažnivi listič. In ko čitam neki dopis, ki ga piše neka rudeča kura pod imenom Kožel iz Collinvvooda, vem, da vam je znano, kako ta revna kura kokodaka, češ, mi £mo rudečkarji ali kranjski sociji! Seveda, ko ga ne bi poznal, bi bil gotovo že odgovarjal, in na njegov dopis odgovarjam sledeče. "Čemu hvaliti trgovce, ki so sami goljufi", tako piše ta kura, in vse skozi laž. In potem se pa skrije kot dihur, ki se pokaže in zopet zgine. A jaz delavec in kot mož lahko stopim pred vsacega socialista, in ako je Peter ali Pavel, in rečem: Živeli slovenski trgovci! In to sanjo pošteni, kajti poštena trgovina ali poštena gostilna, to je ponos za nas tu v Clevelandu. In ti kura rdeča, skrij se tam v Collin-woodu in zakrij si obraz s cunjo kot je Clev. Amerika, ki ni s tabo nič vredna, da jo lahko kure pohodijo. Seveda kura Kožel je navedel vec točk, in da ne bom razlagal vsako posebej, moram splošno omeniti. Kar se tiče kot delegat dr. sv. Barbare, tam sc bova lahko več pomenila, in toliko kot Kožel sem sposoben vsaki čas, naj bo kjer hoče in bolj ob polnoči kot Kožel opoldan. Si me razumela, kura rudeča? Zatorej proč roke od Clevelanda in ne vtiči svoj nos tja kjer te ne briga. Tu imamo dosti takih revčkov duševnih kot si ti, no pa kaj hočemo. Dihur je povsod, zdaj tam, zdaj tu. Ali mogoče si kaj v žlahti s kakšnim trgovcem? Jaz nisem nič, pa jih hvalim in jih bom, zato ker gledajo za napredek. Evo jo: šola, oh, kako krasna je! In zraven pa še cerkev nas čaka. Tu se vam sline cedijo, kaj ne? To je istina, češ, mar bi Narodni Dom naredili, da bi se "turnala" Likarjeva Tončka; smuk na kobilo, ki ima železne noge. No pa vi narodnjaki ali rudečkarji, čas vam je, da kaj pokažete. Ali žalibog, duševni revčki ste. In ko Narodni Dom naredite, nam bo v ponos. Ali Kožel, ko bi te vprašal: tu gledata za napredek, kako ljubita delavca, in to je samo en čas. Še ne koliko časa, ko boš delavec pisal dopis, ti možje te ne bojo poznali, prazna bo obljuba in to bo istina, ako prej ne, slej gotovo, to si zapomni, delavec, kot zapomnil si bom jaz. In da ne bo kdo mislil, da nisem sam pisal, se daleč moti in jaz rečeni, da sem za napredek, ampak rečem, da moj želodec ne prebava tako svinjarijo in laž in izmišljotine i. t. d., kot jih prinaša Clev. Am. To sem jaz in vedno se bodem potegoval za vero in narod in poštene duhovnike in poštene trgovce in kličem: Pojte se solit, socialisti! In mi katoličani pogumno naprej! Slovenska šola, to je naš dom! In ti, list Am. Slov., častitam, ki stojiš nam na strani proti odpadnikom in zahajati bi mo^al v vsako pošteno hišo. Zatorej na zdar! J. Widervol. Danville, 111. — Cenjeno mi uredništvo A. S.! Gotovo mislite, g. urednik, da sem jo popihal iz Danvilla. Pa ni tako. Vzrok je bil, da sc nisem' nič oglasil, ker sem preveč uprežen z delom, pa tudi posebnih novic ni bilo. Sedaj Vam povem, da se je naša naselbina pomnožila, namreč za eno rodbino. V zakonski jarem sta se podala gdč. Frances Hudoklin in g. Anton Mišer dne 3. majnika. Želim novemu paru obilo sreče in blagoslova božjega! Na ženitovanju smo se imeli prav imenitno dobro. Z Bogom! J. Šebat. Hackensack, N. J., 14. maja. — Dragi urednik Am. SI. I Oprostite, ker sem zaostal z-naročnino za list; tu Vam pošiljam isto. Kakor vidim, je ta list, Ani. Slov., najboljši izmed vseh slov. listov v Ameriki, ker prebiral sem že vse liste in sem bil že večinoma vseh naročnik in po sili tudi že od chica-ških lažipolnih profesorjev kot Glas Svobode, Proletarca in več listov in knjižic, katere izvirajo od chicaških svinjskih in kravjih pastirjev. Vsi ti so me že obiskavali po sili kot green-horna in skušali v svoje mreže vlo-viti, predno sem spoznal katoliški list Am. Slov., katerega sem naročnik šele 7 let in ostanem njegov naročnik do groba, pa naj že bivam tukaj ali onstran oceana. Torej kat. Slovenci, naročajte se ga in na delo, katerega priporoča ta list, da se čimpreje združimo vsi katoliški Slovcnci, kar bi bilo čast in ponos slov. kat. naroda. Pa tudi, da zatremo našega zakletega sovraga socializma, kateri nas resne delavce hoče odreti na telesu do zadnjega centa in na duši odvzeti sv. vero in ljubezen do matere sv. kat. cerkve. Vsi ti nas želijo privesti do prepada revščine na telesu in do prepada večnega pogubljenja na duši. Pozdravljam vse (Nadaljevanje na 5. strani.) J^ožno zdravje je prva potrebščina splošnega zdravja. Ako je koža v nezdravem stanu ako srbi, ali peče, bi se moralo nadjati kako mazilo, ki bi olajšalo ta stan. Severovo Mazilo | Zoper Kožne Bolezni (SEVERA'S SKIN OINTMENT) SSSSmonom^ Je mazilo, katero se toplo priporoča za zdravljenje tega stana kože, kakor srbečico, prišča, slanega toka, krast, li-šaja, brsljanskega zastrupljenja in drugih srbečih opahkov. Cena 50 centov. ČITAJTE SLEDEČE PISMO O TEM IZBORNEM PRIPRAVKU. "Cenjeni: — Naznanjam Vam, da je Severovo Mazilo zoper kožne bolezni pomagalo meni in mojim otrokom v kratkem času. Sedaj smo popolnoma zdravi." WM. NOWAK, Rolette, N. Dak. RANE IN UREZE, otokljaji in opraske, uljesa in žive rane, bule in druge poškodbe na koži, hitro izginejo, ako se nadene SEVEROVO ZDRAVILNO MAZILO (Seve-ra's Healing Ointment) kot navedeno v navodilu. Mazilo je antiseptično, čisto in zdravilno, ftamenjeno za vsakdanjo rabo v vsakem domu. — Cena 25 centov. KRAJEVNE BOLEČINE kakor bolečine v bokih, hrbtu, in prsih, revmatizem v bokih, pokostnica in nevralgija potrebujejo kako vnajno nadevo. SEVEROV ZDRAVILNI OBLIŽ (Severa's Healing Plaster) ustreza vsem zahtevam v takem slučaju, hitro učinkuje in donaša hitro olajšbo. — Cena 25 centov. SEVEROVE TAB-LAX — sladkorno odvajalo — prijetno okusni — zanesljivo učinkujoči. — Cena 10 in 25c. Severova zdravila prodajajo vsi lekarnarji. Važno je, da vprašate samo za Severova zdravila in zavrnete vse nadomestitve. Ako ne more lekarnar založiti, naročite jih od nas. W. F. Severa Co. aZZDS SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji • najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugil sladkih pijač za krepčilo- To so naši domači čisti pridelki, hoje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 mammammm, 'rnpmmm mgggwngtnn^iwMf^ LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko Hranilnica v Jolietu Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tn vloie® denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI First National Batik PREMOŽENJE NAD 14,500,000.00 & ! Rojaki priporočajte Amerik. Sloven«*' KRANJSKO, — Seja pripravljalnega odbora za o-tvoritev belokranjske železnice se je vršila dne 30. aprila v Črnomlju. — Ogled belokranjske proge. Dne 28. apr. so se odpeljali progo Belokranjske železnice ogledat: gg. ravnatelj državnih železnic iz Trsta 'dvorni svetnik Galamboš, železniška nadsvet-n'ka Opitz in Lechner in nekaj drugih gospodov. Povabljen je bil tudi g. Prošt dr. Elbert. — "Slovenec" poroča 0 tem: Vožnja po belokranjski želez-nic' se je vršila ob najlepšem vreme-nu; razgled je naravnost krasen in velik del naše lepe domovine je zopet Prometu in izletnikom odprt. Kolodvori, druge hiše in čuvajnice so lepe la Jako pripravne. Deloma se človeku fdi, da vlak drdra po planinskih kra-J,'1i potem teče zopet med vinskimi goricami; drevje krasno cvete; pri mostu čez ^Colpo so udefežniki zabijali "zadnje žeblje". Dotični kraj je daljšal trojni banderček. Delovodja Je stopil pred gospode in prosil pojoči pri tem težkem delu, potem so se žeblji s primernim rekom zabijali. Na metliški postaji nas je sprejel ta-mošnji g. stavbeni voditelj Zimmer-mann, ki je strasten lovec in si je pridobil slavno ime "Bauernschreck", ker je pomagal loviti na Štajerskem "bauernschrecka". — Ogledal se je tudi del železnice na hrvaški strani. Dela je še veliko, a pravočasno bo vse "končano. Most čez Kolpo in viadukt Pri Otavici sta impozantni deli. Vse Postaje in čuvajnice so z dobro pitno vodo preskrbljene. — Vodna postaja v Rožni dolini in vodno zajezje nudi veliko zanimivosti izletnikom. Fotografi bodo imeli zopet lepo delo za krasne nove razglednice. — Dne 30. aPr. se bode pripeljalo uradno osobje s svojimi rodbinami in s svojo prtljago in pohištvom na razne postaje in cuvajnice. To bo življenje na celi Progi. — Vozni red na Dolenjski in belokranjski železnici se bo nekoliko spremenil, da se upoštevajo razne želje. Velik požar. Iz Toplic pri No-vem mestu: Dne 30. aprila popoldne 4. uri je Podhosti pogorelo 14 hiš. LJudem je vse zgorelo. Za častna člana "Kmetske zveze , a Jjubljansko okolico" je imenovala . svojem občnem zboru "Kmetska 2Veza za ljubljansko okolico" deželne-glavarja dr. Ivana Šusteršiča in °nierčnega svetnika poslanca Frana 0všeta. Finžgarjev "Divji lovec", ki se je Postavljal v Belgradu dne 26. aprila, -]e uspel popolnoma. Gledališče je bilo sl0 Polno. Občinstvu so zlasti ugajale .. venske narodne pesmi. V ponede-bil Se Je J,re^stava ponavljala in je j 0 gledališče popolnoma razprodano, ^gralci in igralke so nastopili V slo-JJskih narodnih nošah, ki si jih je s.erl>elo belgrajsko narodno gledali-: , s Posredovanjem slovenskega ro-dr. Nika Zupaniča. Smrtna kosa. V Spodnji Šiški , Ulnrl c. in kr. polkovnik v pokoju L *11 pa'č, v 86. letu starosti. — V leJu.b|jani je umrla ga. Marijana Ma-ni'l!SCl<' ro''ena kauter, soproga uradna Kmetske posojilnice, stara 23 let. ne 13. aprila je umrla v Jeruzale-" sestl;a Antonija Grm v 58. letu sta-ti 1 okojna je bila iz Rake na Do-l "1™- Sk«i 20 let je bila ud kon- fo neTa,JCinmi,jenih sest" Karla driji Je vel'ko let v Aleksan- ZnT^ Sestre zi(la!e novo po" danje ' nemški koloniji. Načrt za zi-tudi ■■ ?.° °jna napravila sama in J''" "azadnje tu v Jeruzalemu, kjer usmiljene I'je v ,„.m; Je je vala V jrf'^0 ,)a delavce nadzoro-- lla je obče spoštovana in zelo » "p 1 tVOVlIm t nike t Posebno za uboge bol- vila k S° prihajali vsak dan P° zJra" 1.>okojna ie l>rva sestra te ve k, !- .JC °bcncm tu
  • t je prvi spoznal 8« iel C,erkn,Ski dekan Anžlovar, ki njuje b0'iri1; »aj se v pevanjt, izpopol-sveiii ° "ovrseil> gimnaziji se je po-Tu ie pr.av.nim »tudijem na Dunaju, in ot -VZbujal s sv°jini lepim, močnim Host tT tCnorjem s>,lož»° Pozbr-re io a ?tni ravna'elj dvorne ope-c Pokojnega Medena pregovoril, kliučnnaPU8til 1>ravnc i" se iz- ',H',jU Vs,opil je "a "^Swsssfrki mu je dvor.,; ™ Prvega tenorista na C1„PCh' na ,akrat obstoječo pev-",Vor,K' Z Ivanom » t univerzi Jos. Stritar, Da-,n Simon Jenko ter Fran Erja- "'Kanr a "I K S1>esnil Si,non Jenko g».bU Dwo„p Jenko. Iva„ Meden CVl1OY,nSk0 dvorijo Z očarujo-»vojim petjem pr,i rar.gl.uil „a raznih slavnostih na Dunaju, odkoder se je skladba razširila po celi slovenski domovini. Tu je sila hitro napredoval in vsi glasbeniki so le občudovali njegov napredek in izredno lepi glas. Ker so ravno takrat na dvorni operi potrebovali tenorista, je rajnki Meden deloma sam iz sebe, deloma na prigovarjanje ravnateljevo skušal čim hitreje dokončati pevsko šolo. To je bila njegova nesreča. Vsled stalnega prenapenjanja so mu obolele glasnice in prenehati je moral popolnoma s petjem. V svrho okrevanja bi se moral podati vsaj za leto dni na jug; za to dijak Meden ni imel potrebnega denarja. Povrnil se je v domovino; bolezen na glasnicah se mu je sicer zboljšala, a prejšnjega glasu ni bilo več. Uničena je bila lepa bodočnost, ki jo je imel mladi Meden pred seboj. To ni povsem potrlo mladega Medena. Prepeval je prav rad in njegov glas je bil vedno zelo lep. Ko se je cesarju o priliki njegovega bivanja v Ljubljani napravila podoknica, je cesar Me-denu čestital na lepoti njegovega glasu. Pel je takrat svojo najbolj priljubljeno pesem "Popotnika". Meden je svoj glas postavil tudi'v službo za narodno delo. Hodil je ob času narodnega prebujenja na slovenske tabore in s slovensko pesmijo navduševal zf^orovalce. Nepozabno ostane njegovo pevanje domovini: "Bodi zdrava, domovina... 1" Po njegovem petju so prišli zborovalci v ogenj, kakršnega brez njegovega sodelovanja rie bi bilo. Da si ustanovi svojo eksistenco, je vstopil v odvetniško pisarno dr. Mo-šeta in pozneje prestopil v pisarno dr. Šusteršiča, v kateri je ostal do svoje smrti. — Zanimiva kazenska obravnava. Dne 25. aprila se je moraf pred kazenskim sodiščem zagovarjati znani Mari-ja-Jožef Cerar, s katerim so se dnevni fisti ob zanimivem odkritju njegovega moškega spola tolikij bavili. Državno pravdništvo ga je tožilo vsled pregre-ška po par. 67. voj. zak., češ da se je z zvijačnimi spletkami izdajal za žensko in se na ta način odtegnil dolžnosti naborne stave. Predsednik sodnega dvora nadsvetnik Vedernjak ga je nagovoril: No, koliko časa pa je, kar ste bili zadnjič; tukaj? Ste pa kot fant veliko bolj fest kakor prej kot punca. Obtoženec se je zagovarjal, da je s 14. leti spoznal, da je fant. Ko je pa očetu potožil, ga je ta z vrvjo pošteno namlatil in mu strogo prepo vedal o tem še kdaj kaj ziniti. Po očetovi smrti je materi tožil, da mu je neprijetno kot punci, pa tudi ta ni hotela o tem ničesar vedeti, da bi se pokazal sin naenkrat kot fant, zlasti ker je imela same sinove in nobene hčerke. Pripovedoval je, da je jokal, ko so se fantje vriskaje odpravljali na nabor, tako mu je bilo hudo. Da bi se v domačem kraju izdal kot meški. ga je bilo preveč sram, kot dekletu mu je bilo težko, zato je odšel v Ameriko, kjer so ga, kakor znano, spoznali. Sodišče je Jožefa Cerarja oprostilo, ker ie o kakih zvijačnih spletkah ni mo> ?lo prepričati, fant je pač- le nehote prišel v krilo in potem je bilo res tež ko iti v krilu na nabor. — Vlomi v okolici Novega mesta. Od 18. apr. naprej se v okolici Novega mesta dogajajo zelo predrzni vlo mi. V četrtek so vlomili v Koncu. Pokradli so nekemu gospodarju za 300 K blaga. Gospodar je v spanju slišal mrmranje in zdelo se mu je, da je nekdo govoril hrvaško. Isto noč so poskušali vdreti v Pangrčgrmu na dveh krajih. Tu so jih prepodili. Videli p;i so, da jih je večja tolpa in da so bil: našemljeni. Kakor je ponehalo delo pri železnici, so večje tatvine na dnevnem redu. Med delavci so bili indivi dui, ki so samo po par dni na enem mestu delali, tako so si ogledali kraj in sedaj naskakujejo z vlomi. — Več so jih že zaprli, a glavna tolpa, ki pleni noč za nočjo in vedno v drugem kraju še ni prišla pred oko postave. Orožni-štvo je vedno na nogah. Pri tem izsledi kake male tatvine. Tako je na primer dne 18. apr. delavec Miha Ro-lih iz Suhadola s krampom razbil' pri hramu vrata Mice Piletič in vzel šest litrov držečo steklenico brinjevca. Zasačili in izsledili so tudi družbo, ki je pred letom dni kradla panje in med družbo mladih fantov iz Družinske-vasi, ki je v "maškare" napravljena kradla suho meso itd. — Surov sin. 581etno vdovo Marijo Virant, vžitkarico na Igu, je hotel 21. apr. njen sin Anton pretepati. Skrila se mu je v svojo sobo, ker je pa sin razbil vrata, je skočila v strahu skozi okno na prosto. Pri tem pa je padla tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo in ji je prelomljena kost predrla meso. Pripeljali so jo v ljubljansko deželno bolnišnico. slovenski gimnaziji v Mariboru celo vrsto let, obenem profesor veronauka j na ženskem učiteljišču šolskih sester v Mariboru in kot tak tudi ekshortator samostanski cerkvi. Svojo novo službo je nastopil dne 26. aprila. — Zmaga. V Žetalah pri Rogatcu je naša Slovenska kmečka zveza po hudem boju pri občinskih volitvah zmagala z desetimi svojimi kandidati, od nasprotnikov sta prodrla samo dva. — Požara. V Malem Vrhu pri Brežicah je ogenj uničil posestniku Žmav-cu hišo, gospodarska poslopja, vozove in vse poljsko orodje. Ob požaru je divjal hud vihar. Požarni brambi iz Brežic se je po hudem naporu posrečilo ogenj omejiti. Skupna škoda znaša okrog 20 tisoč kron, posestnik pa je zavarovan Ie za 4000 K. Kdo je o-genj zanetil, ni znano. — VTakačevem pri Rogatcu je uničil ogenj nekemu posestniku vsa poslopja. Kdo je o-genj zanetil, ni znano. — Rogatec. Dne 15. apr. je pogorelo poslopje A. Zaloker v Zagorju do tal. Ana Zaloker in njen mož se nahajata v Donawitzu pri' Ljubnem na Zgornjem Štajerskem, kjer je njen mož zaposlen kot tovarniški delavec. Na svoje posestvo si je nakopala velike dolgove in zato so jo zadnji čas upniki nadlegovali dan za dnem. Ker ji pa tudi njen oče Gregor Čebular, ki stanuje na njenem posestvu, ni mogel dajati obsolutno nič več denarja, ga je hči v več pismih pred kratkim pregovorila, naj hišo zažge, kar je on tudi storil. Tako sta se mislila rešiti iz financijelne zagate in se polastiti visoke zavarovalnine, ker je Ana Zaloker namreč pred nekaj meseci zavarovala svoje poslopje, vredno 4500 K, za 900 K. Iz tega se da pa sklepati, da je že delj časa mislila na to, da bi se nepravičnim potom rešila svojih dolgov. Očeta in pa hčer so zaprli in izročili sodišču. —Dve mladi dekleti izginili. Iz Maribora poročajo, da pogrešajo od 22. apr. 151etno Ido Kos, hčerjo Marije Winscheg, in 171etno Marijo Lesko-šek, hčer črevljarja v Studencih pri Mariboru. Domnevajo, da ste izvršili skupaj samoumor v Dravi. — Umor. Iz Ptuja z dne 26. apr. se poroča: Dne 23. t. m. so pri Ptuju našli na pesku pri Dravi mrtvo truplo neke 18- do 201etne deklice. Umorjen-ka ima na glavi majhno, a smrtno rano, katera ji je bila prizadjana najbrže z nožem ali s kakšno drugo ostrino. Truplo je ležalo tam kakih 24 ur in se umor, katerega sumijo, da se je izvršil iz pohotnosti, moral izvršiti najbrže dan popreje. Identitete umor-jenke še niso dognali, tudi za storilcem manjka vsaka sled. Deževno vreme je preprečilo zasledovanje s policijskim psom, vendar pa so oblasti storile vse, da izsledijo morilca. — Smrtna kosa. V Ormožu je u-mrl 771etni posestnik Martin Grivec.-— V Mariboru je umrl dolgoletni knezo-škofijski sluga Jakob. — Smrt 911etnega Savinjčana. Umrl je na Vrtičah, župnija Gornja Sv. Kun-gota, po kratki in mučni bolezni Jer- ' nej Cilenšek, star 91 let. Rajni se je ' rodil dne 23. avgusta 1823. v Levcu pri Celj u. Kot 171etni fant je začel voziti z vozom (parizarjem), v katerega je imel vpreženih 7 konj. Prevozil je celo Laško, del Švice, Gornjeavstrij-ske itd. Ko se je pa začel pomikati hlapon, je vožnjo opustil in se dne 2. svečana 1. 1846. oženil v Gotovlje pri Žalcu ter pridno na svojem posestvu gospodaril. Leta 1860. dne 8. julija je strašen požar uničil celo vas Gotovlje in tudi vsa njegova poslopja. — Naro-dilo se mu je petero sinov, kateri še vsi živijo in so stari skupno 300 let. Leta 1874. je na njivi koruzo okopaval, nakrat se vlije hud dež in Jernej išče pri bližnjem križu zavetja, V tistem trenutku udaril strela v križ in Jerneja vrže na zraven ležečo njivo v pšenico. Od tistega časa je ,imel levo nogo sključeno. Oženjen jV bil 64 let in je 1. 1906 obhajal diamantno poroko. Ob tej priliki mu je tudi presvetli cesar podaril (O kron. tudi na glavo postavljati, naj se nikakor ne izgovarjajo s pasivno rezisten-co koroškega deželnega odbora, ker jim taki izgovori ne delajo posebne časti! Na občnem zboru je poročal tudi poslanec Grafenauer. — Smrtna kosa. V Kotljah pri Gu-štajnu na Koroškem je umrl č. g. župnik Jan. Kattnik. — V Celovcu je u-mrl c. kr. gimnazijski profesor dr. Karol Frauscher, star 62 let. — Obesil se je v Vetrinjah 34 let stari kamnoseški pomočnik Franc Cvenkelj. PRIMORSKO. -— Buren prvi majnik v Trstu. Trst, 1. maja: Pri današnji majniški slavno-sti slovenskega delavstva so bili na več krajih spopadi z Italijani. Pri kavarni "Stella Polare" so Italijani metali stole in kamenje na Slovence. Aretiranih je bilo več Italijanov. Na Korsu se je z nekega nadstropja vlila tekočina na Slovence. Pri municipiju na glavnem trgu je policija med Slovence in Italijane postavila orožniški kordon z nasajenimi bajoneti. Italijani so kričali "Abasso scavi!" "Eviva Italia!" Manifestacija slovenskega delavstva je bila velikanska. Udeležilo se jo je do 5000 oseb. Slovenska manifestacija je bila mirna. Italijani so napadli kavarno "Minervo" na Aque-dottu. Mazzinijanci so dvakrat ustrelili iz revolverjev skozi stekla in vrgli v kavarno več kamenja. Raditega je bilo aretiranih 5 Italijanov. Pri demonstracijah je bilo aretiranih 50 Italijanov in pet Slovencev. Razburjenje je splošno. Socialno-demokraška manifestacija je bila precej klaverna, manjša kot slovenske. — Slovenska zmaga pri volitvah v pekovsko zadrugo v Trstu. Pekovska zadruga v Trstu je bila do pred dvema letoma v italijanskih rokah. Na občnem zboru leta 1912. pa je prišlo vodstvo zadruge v slovenske rok,e. Na letošnjem rednem občnem zboru, ki je bil dne 22. aprila, so Italijani poskusili, da bi zadrugo zopet dobili v svoje roke. Ta poskus se je ponesrečil ob zavednosti slovenskih pekovskih mojstrov, ki so italijanski naskok z združenimi močmi odbili. Pri volitvah v odbor zadruge je zmagala slovenska volilna lista s 5 3do 54 glasovi proti 43 do 44, katere so dobili kandidati italijanske stranke. — Smtrna kosa. V Dornbergu je umrl g. Jožef Vodopivec, star 59 let.— Umri ie pri Sv. Ivanu pri Trstu znani narodnjak Ivan Marija Udovič. Pokojni se je bojeval leta 1866 pri Ku-stoci. Five Pieces of Popular Music Free Prinesejo veselje i dobro voljo, ter zadovoljnost z godbo v vašo hišo. Vse prijetnosti sladko-glasne melodije se proizvajajo iz čudežnega Steger & Sons Natural Player Piano. Tudi otroci lahko igrajo in cela družina se zabava. Vsakdo bi moral vedeti o krasnih, artističnih glasovih in melodijah Steger & Sons klavirjev. Gotovo poznate dve osebi, ki želita kupiti klavir ali pa player-piano. Če nam pošljete njuni imeni z veseljem vam pošljemo po pošti pet kosov Popular Sheet Music— zastonj. Steger & Sons Pianos & Natural Player Pianos so dosegli najvišji uspeh. Delane so v največji tovarni pian na svetu v Steger, 111., koje mesto je ustanovil Mr. J. V. Steger. Naš nov velik Piano Katalog je poln vrednostnih navodil. Dobite ga zastonj, če vprašate zanj. Izre-žite spodaj in pošljite nam zdaj dok mislite na to. ■■■■IZRGZEKIMM STEGER & SONS PIANO MFG. CO. Steger Bldg Chicago, 111. Prosim, da mi pošljete Vaš Free Piano Catolog in 5 kosov godbe. Tu Vam pošljem imeni znancev, ki mislijo kupiti piano[ ] ali player piano.[ ] Ime............................................ Street......................R.F.D.. Mesto..............P. O. Box...... County..................State..... JOSIP ZALAE JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St.. Joliet, I1L izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroke spadajoče zadeve za Združene Držav in staro domovino. Chicago tel. 1048. N. W. 770. NAŠIM SLOVENCEM! Dobili smo iz starega kraja veliko zalogo importiranih zdravil, zdravilnih rož, olja, tinkture, mazila itd, za vsakovrstne bolezni. Ta zdravila se našim rojakom toplo priporočajo. Pišite po cenik! DOM. LEKARNA West Allis Sta. MILWAUKEE, WIS. The Will County National Bank of Joliet, IUinoia. Prejema raznovrstne denarne uloga ter pošilja denar na vse dele aveto. Kapital in preostanek $300,006.00. C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsedmik. HENRY WEBER, kašir. Oscar Weiobrod BUFFET 321 RUBY ST. JOLIET, ILL, Chicago Phone 349. Kadar se mudite v okolici moje gostilne se oglasite pri meni za okrepčilo. — Imenovanje. Na mesto umrlega stolnega dekana dr. Ivana Mlakarja je imenovan preč. g. kanonik Jakob Kavčič za kn. komisarja pri čč. šolskih sestrah III. reda sv. Frančiška z ma-terno hišo v Mariboru. Novi komisar je bil kol bivši poslanec veronauka na — Občni zbor koroškega Slovenskega šolskega društva, ki se je vršil na velikonočni ponedeljek v veliki dvorani Narodnega doma v Plibtrku, je bil zelo dobro obiskan. Zbralo se je nad 200 zavednih slovenskih posestnikov in mladeničev iz bližnje in daljne pliberške okolice; tudi velikovški in železnokapelski okraj sta bila zastopana, kar gotovo znači, da se naše ljudstvo'zelo zanima za šolsko vprašanje. — Na občnem zboru se je tudi pokazalo, da je zahteva po preustro-jitvi ljudskih šol na slovenskem Koroškem v tem zmislu, da se upelje slovenski jezik kot učni jezik, vseob-ča, in da ni preustrojitev šol mogoče želja samo treh že znanih občin pli-berškega okraja. Slišale so se pikre opazke na šolske oblasti, ki še do danes niso vpeljale na šolah v Strojni, št. Danijelu in Vogerčah slovenskega učnega jezika, dasi jim je to upravno sodišče izrecno naročilo. Zborovalci so odločno zahtevali, da se slovenske potrpežljivosti naj ne preskuša predolgo. Šolske oblasti, ki so takrat, kadar gre proti kakemu slovenskemu krajne-mu svetu, ali proti Slovencem sploh, tako iznajdljive, da znajo paragrafi — Nadškof Posilovič umrl. Dne 26. aprila je umrl zagrebški nadškof dr. Juraj Posilovič v visoki starosti 80 let. Rojen je bil leta 1834 v Ivanič-gradu. Za škofa v Senju je bil imenovan leta 1876 in leta 1894 pa za za grebškega nadškofa. Že 1. 1908 je težko zbolel in dobil je v osebi kanonika dr. BaUerja koadjutorja s pravico, da postane njegov naslednik. Naškof dr. Posilovič je znan vsled svojih velikih ustanov; pred dvema letoma je namreč za razne namene podaril ogromno svoto 2,000,000 K. Pogreb rajnega blagega cerkvenega kneza se je vršil v četrtek, dne 30. aprila. — Premestitev jugoslovanskih polkov. Dunaj: Kakor se govori v vojaških krogih, je pričakovati, da se v področju XIII., zagrebškega, armad-nega zbora v kratkem res izvrše večje izpremembe. Vojna uprava, ki je že pred leti pri izmenjavi garnizij poslala v okrožje XIII. zbora nekaj madžarskih polkov, hoče polagoma premestiti vse jugoslovanske polke v garnizije drugih armadnih zborov ter jih nadomestiti z madžarskimi, rusinskimi in nemškimi polki. V vojaških krogih vzbuja ta namena vojne uprave živahne komentarje. A. NEMANICH, pred«. M. STEFANICH, tajnik. s. OLHA, blag Slovenian Liquor Co. H15-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. GLAVNICA $50,000.00. U»tan. in inkorp. leta 1910 8,000 AKROV FARMSKE ZEMLJE. Nad 8,000 akrov rodovitne farmske zemlje lastujejo Slovenci na Willardu in okolici, v državi Wisconsin. To je največja slovenska farmska naselbina v Ameriki. Naselbina ima svoje šole, pošto, postajo, trgovini, faro s cerkvijo itd.; še to pomlad dobi svojo zadružno sirarno. Vodstvo občine je v slovenskiH rokah. Kaj sličnega se rojakom nikjer drugje ne nudi. I.ep vspeh starih naseljencev Vam zagotavlja Vaš vspeh. še veliko zemlje na prodaj. Cena je tudi letos samo $18.00 aker; zakaj bi potem plačevali več za zemljo na slabšem kraju? Plačilni pogoji po Vaši volji. Vsa nadaljnja pojasnila daje LEO ZAKRAJŠEK, državni nasclniški zastopnik za Wisconsin, nasclniški zastopnik za "Soo Line" železnico ter za Fairchild North eastern železnico in upravitelj ADRIA COLONIZATION CO. 124 — Sth S tre« t, Milwaukee, Wis. Stare dopisnike opozarjamo na naš novi naslov. Adv. 47t4 Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. •jhj^t ...••t"*"* Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmu! Ilirija Greiičica v steklenicah iti Baraga Zdravilno Grenko Vino. tiuiiuiu»i»iiiiiiii»iii»uiiiiimui»im»iii»mn»iniiiiiinmiin Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1913 je imela 700 MILIJONOV KRON, VLOGE znašajo nad 43,500,000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,000 KRON. Vložen denar obrestuje po -41 %— brez vsakega odbitka, Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA t vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj varno šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobi Vaš denar. 430 STRANI OBSEGA Veliki Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski nirod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-AngL Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov sirom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St.. New York, N. Y. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Frvi največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasile K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki torek in petek SLQTENSKO-AM. TISKOVNA DMA. Inkorp. 1. 1899. r lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združ. države na leto........$2.00 Za Združ. države za pol leta----$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančdo naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ae oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Friday« by the SLOVENLC AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. Predsednik Tajnik -Blagajnik Urednik Anton Nemanich WiUiam Grahek John Grahek Rev. John Kranjec CERKVENI KOLEDAR. 17. maja Nedelja S. povel. Paškal, sp 18. " Pondeljek Feliks, spozn., V. 19. " Torek Celestin, p.T Ivo. 20. " Sreda Bernard, sp; Bazi!. 21. " Četrtek Krist. vnebohod. 22. " Petek Helena, dev., Jul. 23. " Sobota Deziderij, šk.; An. CERKVENI GOVOR ZA PETO NEDELJO PO VELIKI NOČI. Spisal škof Anton Martin Slomšek. Moli in delaj! Prosite, in bote prejeli, da bo vaše veselje popolnoma i Ivan 16, 24. V jutru zarano se škrjanček visoko pod nebo vzdiguje, oznanjuje hvalo svojemu stvarniku, ki ga živi, ter prosi, naj ga v prihodnje ne zapusti. Ko zapoje svojo pesen juternjo, se med brazde potukne, iskaje živeža za svojo krušnico. Kakor hitro se pa poživi, spet kvišku zleti hvalit svojega Boga. Tako mi mala ptičica veli: Moli in delaj! Imej pri Bogu svoje srce, imej pri delu svoje roke! Tudi Jezus zapustivši to solzno dolino nam je sporočil prijatelj delo, prijateljico pa molitev. Oh, naj bi ju prav spoznali, se ju zvesto držali, radi ■delali in pridno molili! Po tem bi lahko prosili, gotovo prejeli, in bilo bi naše veselje popolnoma. Zapišimo si torej danes premišljevaje te dve besedi globoko v srce svoje: 1 Moli. I f. Delaj. Bog ti bo pomagal. Pomagaj, o Bog, tudi meni prav govoriti, vam pa zvesto poslušati in storiti. I. Moli! Sv. Anton puščavnik premišljuje, kako bi Bogu najbolj dopadel, in gla> začuje: "Anton, če hočeš meni dopasti, moli; in kedar se molitve na-voliš, delaj se svojimi rokami, in vedno posluj." — Hočenjo tudi mi Bogu dopasti: 1. Molimo! Naša duša je od Boga, po molitvi se k Bogu povzdiguje, z Bogom govori, kakor Mojzes, Daniel Jezus, Dizma na križu. Molitev je pogovor z Bogom. 2. Molitev je nebeška pošta; po njej gredo naše prošnje gor, po njej pridejo darovi božje milosti dol.'"Naj si je ravno nizka zemlja in visoko nebo, vendar Bog usliši prošnje pravičnega." Sv. Aug. 3. Molitev je naša najzvestejša prijateljica in pomočnica v žalosti, kakor Jefcusu na gori Oljki, celo v smrtni uri, kakor Jezus na križu. Molitev je nebeška lestvica, po koji angeli naša dobra dela nosijo pred božje obličje. "Jaz bi rada na visoko goro šla, govori sv. Terezija, in bi rada klicala, naj bi vsi ljudje slišali: Ljudje molite, molite, molite." Pa tudi: Učite stariši svoje otroke moliti, zjutraj, zvečer, pred jedjo, po jedi, in kadar zvoni moliti. Ako se dete od matere in očeta moliti ne nauči, ne bo vse svoje žive dni prav moliti znalo. Gospodarji in gospodinje, skrbite, da bo vaša družina rada molila pri mizi, na glas, saj o svetih večerih sv. rožni venec. Molitev je angelsko delo in opravilo svetnikov. II. Delaj! Kar je Bog Adamu rekel: "V potu svojega obličja boš svoj kruh jedel" (I. Mojz., 3, 17—19), vsakemu človeku veli. Pridno delo nam povrne, kar je nam pozemeljskega Adamov greh vzel. 1. Delo nam zemljo polepša in nas s kruhom oskrbi: "Ne opusti poljskega dela, kojega je Bog stvaril. Kdor svoje polje obdeluje, ima jesti dovolj; kdor pa postopa, pa tudi strada dovolj. Prip. 34. "Kdor noče delati, naj tudi ne je" (I. Tes. 3, 10). 2. Delo nam živež posladi. Kakor bučelice sladko strd nabirajo, pridne mravlje dišeče kadilo nosijo, tako pridni ljudje sladko uživajo, kar pridelajo v potu svoje obraza, med tem ko bogati lenuhi tožujejo, da jim najbolja jed ne diši. 3. Delo nam zdravje ohrani. Bistri vrelec, ki po kamenju teče, črstvo, zdravo vodq ima; stoječa mlaka pa segnije. Lenoba telesu moč jemlje, kakor rja"železo sne. 4. Delo nas greha varuje. Dokler se je David vojskoval in trudil, je bil mož po volji božji; ko se je pa pohajati začel, je prešestnik in morilec postal. Kmet, ki namestu orala puško zadene, rokodelec, ki namestu za orodje le za kvarte prime, bo hitro obožal, in se pohujšal. Lenoba je vseh.hudobij košata mati, lenuh in pa tat sta si tovariša. Priča tega so nam polne ceste rokodelskih potepuhov in beračev izpridenih, ki so najhujše kobilice dežele. Kako se lenuhu godi, modri Salamon živo popiše (Prip. 24, 30— 34) in nas k mravlji v nauk peljal (Prip. 6, 6—11). Delo je velik dar božji, delati je vsakemu stanu velika čast. Tudi Jezus je svojemu redniku delati pomagal, dasiravno v puščavi z malimi kruhi veliko tisoč ljudij nasitil, nam zapustivši vzgled. Da bo pa naše delo vspeh in hasen imelo, začnimo in dokončajmo ga z dobrim namenom: Bogu k časti, duši pa v izveličanje. Tudi Peter je veliko rib vlovil, kadar je na besedo Jezusovo mrežo vrgel. Vse naše delo je brez dobrega namena prazen ribji lov. Vsako delo z veseljem storimo, in naj je še tako težko, s križem Jezusovim skleninlo ga, vse iz ljubezni do Jezusa! Delajmo zvesto, čeravno nam nihče na roke rie gleda; Bog nas vidi, on bo naš plačnik. Delajmo ne toliko za časno, kakor za večno plačilo, da kadar nas Bog iz svojega vinograda zakliče prejeti zaslužni denar, nam ne poreče: "Prejeli ste svoje plačilo" (Mat. 6, 2). Konec. Dve kratki pa zlati besedi sta: Moli in delaj, in vse zapopadeta, česar nam je za časno srečo in večno zveličanje potreba. Kadar naš delavnik neha, in se bo večna nedelja začela, bo tudi naše delo nehalo, molitev pa vekomaj ostala. Združimo se torej prihodnje tri dni, naredimo sveto vojsko molilcev v pobožni molitvi in pojdimo z zaupanjem na nebeška vrata trkat. Prosili bomo, in bomo prejeli, ako prav molimo, da bo naše veselje popolnoma. Molitev je mogočno orožje, s kojiin se nebeško kraljestvo zmaga. Amen. miselni in cerkvi sovražni italijanski list "Tribuna" je pisal pred 12 leti, da nižjim slojem manjka vsakdanjega kruha; da je mnogo družin, ki nimajo nobene blazine za spanje, nobene rjuhe, nobene kuhinjske posode. Mesto Rim, ki je bilo pred 60 leti brez dolgov, ima danes čez 150 milijonov dolga; kdor je plačal takrat po 10 lir davka, plača ga danes po 200 lir. Kako pa je danes v Italiji, povedo delavske stavke. Da je bilo v Italiji pod papeževo vlado bolje nego v protestantski Ško-ciji in Angliji, to vam poroča tudi protestant Laing (Notes of a Traveller p. 42). Kako bogata je bila Italija v srednjem veku, ko so še papeži imeli prvo besedo, vam pove tudi protestant Lord Macaulay (Critical and Mis cellaneous Essays). Sram vas bodi odpadlih urednikov, da ne veste o katoliški cerkvi toliko, kolikor nepristranski protestantje. Vi ste sleparji ne pa učitelji slovenskemu ljudstvu! SLEPARJEM OKROG PRO-LETARCA. Prolet. piše v št. 341, naj prelistamo zgodovino papeževe države in bomo' našli, da niso sveti humbugi-papeži storili prav nič, da bi se izboljšal gospodarski položaj zatiranih in izkoriščanih slojev. Ta očitek je stara pesem socialističnih voditeljev, s katero slepe ljudstvo. Čitatelj gotovo ve, da je papež izgubil Rim in svojo državo 20. sept. 1870; od tega dne začeli so novo, zjedinjeno Italijo vladati italijanski kralj, svobodomiselci in brezverci. Pod katero vlado je bilo bolje za ljudstvo? Petrič pravi, da sveti humbugi-papeži niso storili ničesar za ljudstvo. Protestantski in brezverski zgodovinarji pa trdijo, da Petrič laže in ilepari svoje nevedne bravce. Torej pod katero vlado je ljudstvo bilo srečneje? Pisatelj Ouida, ki ni ne katoličan, ne naklonjen katoliški cerkvi piše o razmerah pred 50 leti: "Angleški časnikarji trdijo, da je stara (papeška) vlada kriva vsega zla v novi Italiji. Jaz seveda nisem živel ob času stare vlade in ne morem torej soditi; to pa vem, da se množina (bulk) ljudstva željno ozira nazaj po osebnem miru in preprosti obilnosti, katero je uživalo ljudstvo takrat. Ljudstvo vidi, da izginjajo njih prejšnja obilnost in njih stare pravice in zato je žalostno in jezno; vsa dežela zdihuje, vse ljudstvo preklinja. To propast pa imenujejo "napredek" — This ruin is callcd "Progress". (Appendix to Oui-da's Village Commune.) Od 1. 1872— 1877 je bilo iz svojih domov prognanih 40,000 družin (okrog 196,883 ljudi), ker niso mogli plačevati novih, velikih davkov v novi, svobodnomiselni Italiji in šli so po svetu — beračit. (Vladno poročilo, ki ga je ponatisnil "London Tablet" okt. 25. 1879); to izpričujejo tudi Edinburgh Review, jan. 1881, in Nineteenth Century, febr. 1886. Petrič čitaj jih, uči sc, da ne boš sleparil svojih bravcev! Odločno svobodno- HUMBUGARJU PETRIČU. Papež Sikst IV. je bil mož pobožnega in čistega življenja; očitati se mu ne more drugega, kakor da je bil preveč naklonjen svojim sorodnikom, katerim je nepravično preskrbel dobre službe; to napako imenujemo nepoti-zem. Pripomniti pa moram, da so se ti sorodniki večinoma izkazali vredne svojih služb. Petrič obrekuje tega papeža, da je ustanovil prve hiše greha v Rimu. (Naše slovenske propalice govore najraje o svinjarijah; ali ni to značilno za nje?) Štefan Infesura (in to je edini vir) mu res predbaciva ne-nravnost; pomniti pa moramo, da je bil ta pisec smrtni sovražnik Sikstov in za.tegadelj ne more biti posebno zanesljiv; nepristranski zgodovinski raziskovalci se ne strinjajo z njegovim obrekovanjem (Diario della citta di Roma. Muratori, Script. III.,2, 1111— 1252). Protestant Schmarsow piše, da Sik-stu ne more dokazati nenravnosti, ker mu manjka zanesljivih virov. (Pastor, Gesch. d. Paepste, II. 554.) Kako skrben je bil Sikst za blaginjo ljudstva, se razvidi iz tega, da je ukazal nakupiti žita in ž njim preskrbeti Rim. Če pa so pri nakupih včasih nižji uradniki odirali in sleparili, ni bil kriv Sikst, čegar edina želja je bila ljudem pomagati in ceno kruhu znižati. Goljufije najdete tudi pri sodru-gih, in tam ni nobenega Siksta. Papež Sikst se je trudil pusto Campagno izpremeniti v žitorodno deželo; prizadeval se je za urejevanje rek in za iz-suševanje nezdravih pokrajin y svoji državi. Protestant Schmarsow piše: "Ta menih (papež Sikst) v vatikanu ni poznal vrednosti denarja; komaj je denar zagledal, dal ga je razdeliti med prijatelje ali reveže. Noben papež ni bil bolj darežljiv in blagosrčen in bolj pripravljen pomagati ljudem in jih odlikovati. Prijazno in vljudno je občeval z visokimi in nizkimi; svoje glavno mesto je iz umazane propalosti povzdignil v sijajno mesto, katero je želel tudi v književnem in umetniškem oziru narediti za središče sveta. Tak mogočen mož zasluži spoštovanje, če je tudi bil precej nagel." (Schmarsow, Melozzo da Forli, Ein Beitrag zur Kunst-Kulturgesch. Italiens im 15. Jh. 1886, p. 260.) Čuješ-li Petrič,, kako sodi protestant o Sikstu? Sikstova inkvizicija. Petrič piše, da je Sikst IV. uvedel inkvizicijo v Španiji. Jaz še nisem pozabil, da so lani socijalistični inkvi-zitorji (tudi Petrič) odšli iz Chicago v Milwaukee. Ta socijalistična inkvizicija je strogo obračunala z milwau-škimi socijalisti; prepovedala jim je izdajati list Bodočnost; zapretila jim je, da bodo izobčeni iz socijalistične stranke, če ne ukionejo svojega tilnika biču socijalistične inkvizicije. "Kaj boste vi, mihvauški socijalisti! Vi niti ne razumete prav pisati o socializmu! Kak socijalizem_ je to, če farjev ne napadate? O socijalizmu imamo samo mi, chicaški socijalisti zadostno znanje" tako so se nad mil-wauškimi socijalisti zadirali chicaški inkvizitorji. Kaj ne, to je lepa svoboda socijalistične inkvizicije in soci-jalističnili diktatorjev! Niti svobode tiska ne privoščijo drugim! Ali ni to proti ustavi Združenih držav, ki vsakemu garantira svobodo tiska? Niti vlada Zdr. držav bi jim lic smela in ne mogla ustaviti li»ta, a socijalistična inkvizicija jim ga je. Socijalistična svoboda?! In vendar se inkvizitor Petrič hoče znašati nad špalijsko inkvizicijo, katero je — tako lažnjivo piše Petrič — uvedel v Španiji Sikst IV. Povedati moramo chicaškcniu inkvizitorju, da Sikst IV. ni uvedel, ampak samo dovolil španjsko inkvizicijo. Stvar je bila tako-le: De Barbaris je svetoval, naj se ustanovi inkvizicija v Španiji. Spaujski kralj Ferdinand, pričakujoč od inkvizicije velikih dohodkov, je ta nasvet takoj odobril. Papež Sikst pa se je inkviziciji protivil in zategadelj zaprl španjskega zastopnika v Rimu; Ferdinand je pa vrnil in v zapor dejal papeževega zastopnika v Španiji. Papež je pozneje odjcnjal in dovolil uvesti inkvizicijo pa le v Kastiliji in Ara-goniji. Ko je pa papež izvedel o gro-zovitostih, je preklical svoje dovoljenje ,nato pa odredil, da inkvizitorji ne smejo soditi brez navzočih škofov. S tcin pa nista bila zadovoljna ne kralj ne kraljica Izabela. Ko je kraljica prosila papeža, naj dovoli, da smejo inkvizitorji soditi sami brez škcSfov, zavrnil je to prošnjo Sikst prijazhp, a odločno. Da bi ublažil strogo inkvi-zicijo, odločil je papež drugo leto se- viljskega nadškofa za svojega namestnika, do katerega naj priglase svoj priziv oni, ki mislijo, da je ž njimi krivično postopala.inkvizicija. Pozneje je papež vpeljal tudi še priziv od nadškofa do samega sebe. Sv. oče je s tem zabranil mnogo preganjanj in ublažil ali polajšal kazni. Vrh tega je zahteval od kralja, da naj se karse-da milo postopa z onimi, ki so se odpovedali krivoverstvu; rotil je v svojem pismu kralja in kraljico, naj iz ljubezni do usmiljenega srca Jezusovega izkazujeta svojim podanikom več ljubezni in tudi onim, ki so zašli v zmoto, ker je usmiljenje do krivcev Bogu ljubše, kakor pa strogost, katere se poslužujeta. A kralj Ferdinand in pozneje cesar Karol V. se nista mnogo brigala za odredbe papeževe in sta skušala zaprečiti prizive do papeža. Marsikatera grozovitost se je izvršila pod krinko vere. Celo katoliški cerkvi sovražni Llojente prizna, da je papežev zastopnik mnogokrat vrnil premoženje in državne pravice onim, katere je inkvizicija obsodila; tudi je papež mnogokrat ukazal inkvizitorju od-vezati zatoženca natihoma in ga tako rešiti postavne kazni in javne sramote. Po papeževem posredovanju dosegli so obtoženci še druge polaj-šave. Inkvizicija je bila pred vsem državno sodišče. Inkvizicija je bila ožje zvezana z državo nego s cerkvijo, in inkvizitorji so postopali po ukazih vladarja, ne pa po navodilih papeževih; grozovitosti, ki so se dogajale, je cerkev obsodila prva in dostikrat tudi izobčila inkvizi-torje. Da je bila inkvizicija bolj politično nego cerkveno sodišče, razvidi se iz tega, ker je kralj imenoval vrhovnega inkvizitorja; kralj je potrdil imenovanje drugih inkvizitorjev, izmed katerih sta dva zmerom bila člana najvišjega svetovalstva v Kastiliji; to sodišče je zaviselo od vladarja, ki si je prisvajal oblast nad živenjem in imetjem svojih podložnikov; kralj je pograbil tudi premoženje, ki ga je to sodišče zaplenilo, inkvizitorji pa dostikrat niso imeli niti za svoje stroške. Protestant Schroeck prizna, da je inkvizicija bila posvetna sodnija in se čudi, da je papež dovolil, da je postala taka. (Allgemeine Geschichte.) Protestant Ranke piše v svoji zgodovini: "Inkvizicija je bila kraljeva sodnija, ki je bila opremljena z duhovnim orožjem ali cerkvenim aparatom, kajti 1) so inkvizitorji bili kraljevi uradniki, katere so kralji imenovali in odpustili; med mnogimi svetovalstvi na dvoru je imel kralj zmerom enega od inkvizicije; kralj je imel nadzorstvo nad inkvizitorji; taisti možje, ki so sedeli v naj-višem svetovalstvu Kastilje, bili so mnogokrat člani inkvizicije; 2) vse, kar je zaseglo to sodišče, pripadlo je kralju; kralj je namreč ustanovil to sodišče bolj zato, da bi grabil premoženje nego pa iz pobožnih nagibov, da bi varoval vero; 3) temu sodišču se ni smel odtegniti nihče, ne plemenitaš, ne nadškof i. t. d. Segni pravi, da so iznašli inkvizicijo zato, da so ropali bogatinom njih premoženje in mogoč-njakom njih vpliv". Tako Ranke. Florentinski zgodovinar Segni še pripomni: "To sodišče se opira na vsemogočnost kralja in služi v dobiček kraljevi, v škodo pa duhovni oblasti. Inkvizicija je po svojem namenu politična institucija; v korist papeža je, da stavi zapreke temu sodišču, in papež mu tudi stavi zapreke, kedarkoli more; v korist kralja pa je, da se to sodišče ohrani." Protestant Guizot piše: "V začetku je bilo to sodišče bolj politično nego versko, namenjeno bolj, da vzdrži red nego ščiti vero." Zgodovinar Weiss piše: "Španjska inkvizicija se kot državni zavod ne sme zamenjavati s cerkveno inkvizicijo." (Weltgesch. VII. B. p. 611.) Kalvinist Limborch navaja dejstvo, da je Filip II. hotel uvesti inkvizicijo v Milanu, da pa se je ljudstvo uprlo in izjavilo, da bi inkvizicija bila tri-noštvo. Ker je državna oblast uvedla, vodila in rabila inkvizicijo, sledi, da je torej inkvizicija bila državna naprava. Ali ne, Petrič? Petrič, ti si tako neumen, da niti ne veš, da španjska inkvizicija ni taisto kakor rimska inkvizicija. Protestant Dr. F. Schaefcr je I. 1902 spisal tri zvezke o inkviziciji: "Bei-traege zur Gesch. des spanisehen 1'ro-testantismus und der Inqrfisition im 16. Jh.". Petrič kupi si to knjigo in uči se iz nje, da ne boš pisal takih oslarij in sleparij kakor Kuuda. Sploh pa taki ljudje kakor je Petrič, ki poveličuje in odobrava grozovito klanje pariških komuuardov, ki so pregnali iz dežele tisočinc redovnikov brez vsakega zaslišanja iu brez vsake obtožbe, ki so na stotine duhovnikov in lajikov radi njih vere pometali v ječe ali pa jih pomorili — taki krvavi mesarji ali pa njih poveličevalci so izgubili vso pravico govoriti o španjski inkviziciji; vi potuhnjenci odobravate in hočete krvavo inkvizicijo še danes. Bogat krošnjar. V Lvovu na Gališkein je ondan hotela lieka dama podariti nekemu kroš-njarju z vžigalicami 10 vinarjev. KroS-njarja je to tako vjezilo, da je nad damo kričal, češ, bogatejši sem kakor vi. Veliko ljudi je gledalo prizor. Kroš-njarja je peljal policist k policiji, kjer so mislili, da se je krošnjarju zmešalo. A krošnjar je potegnil izpod srajce vrečo, v kateri se je nahajalo bankovcev v vrednosti 66,(XX) kron, kar je vse presenetilo, ker živi krošnjar jako revno, ' ROJAKI, POZOR! Kdor želi postati kmet v tej državi naj se oglasi na me, ki mu lahko za nizko ceno kupim 160 akrov dobre zemlje, poleg moje farme, 100 akrov lahko takoj orje, a 60 pa naj bi bilo za pašnik. Zemlja leži v lepem kraju, 4 milje od lepega mesta, kamor prihajajo 3 železnice in dober trg za mleko. Živina se tu pase 10 mesecev in letošnjo zimo je bila živina skoro vedno zunaj. 80 akrov je zagrajenih. Lep sadovnjak raznih dreves, kot hru-šek, jabolg, črešenj in drugega sadja. Sam vrt je vreden kupne cene. Na farmi je tudi čedna hiša, hlev in 100 nog od poslopij je studenec s čisto vodo. Ako imaš pravico do homesteada potem bo zemlja tvoja čez 3 leta, in farma bo tebi vredna do pet tisoč dolarjev. Eno miljo od farme je krasno jezero. Lastnik te farme je trgovec v mestu in ne more dobiti zemlje, zato bi rad odprodal svojo pravico. Vzel je patent na to zemljo še pred 15. leti, pa ne more na nji živeti zavoljo dela s trgovino. Kdor bi se hotel za stalno naseliti naj mi piše, da mu stvar bolj razložim. Cena ti farmi je $1200, ki je jako nizka. Več pove: ■ JOHN GOSTISHA, Adv!—2t. Oroville, Wash. AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA Direktna črta med New Yorkom la Avstro-Ogrsko. Nizke cen« Dobra postrežba, električna t ,-itl java, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na parobrodih Kaiser Fran* Josef I. in Martha Washington. Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki. Družbni parobrodi na dva vijaka Za vu nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike: »HELPS BROS, ft CO. 2 Wasnington St, New York, N. T. ali na njih pooblaščene zastopnike v Zjed. državah in Kanadi. STENSKI PAPIF Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. . Chi. Phone 376. N. W. 927 120 Jefferson St. JOLIET, ILL N. W. telefon 556 N. W. Phone 420. MARTIN ŽAGAR Gostilna Moen Ave. :: Rockdale, I1L Vljudno vabi vse rojake, Slovence ii Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOŠLI I Mi hočemo tvoj denar ti hočeš-naš les če boš kupoval od nas, ti bomo vse lej postregli z najnižjimi tržnimi ce nami. Mi imamo v zalogi vsakovrat nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki U trdi les, lath, cederne stebra, desk it šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ull. blizu nevega kanala. Prrdne kupiš LUMBER, oglasi m pri nas in oglej si našo zalogol Mit« bomo zadovoljili in ti prihranili denai JT. W. LYONS Nas office in Lumber Yard na vogU DES PLAINES IN CLINTON STS Geo. Svetlecich 5« PRVI SALUN Sffi Sfi ONKRAJ MOSTA \R iiRffiSfiSfiffiffiSfiffiifiiffiffiSfi!« Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET, ILL, DOBRODOSLII Telefon Canal MW Blovouktm In Urv*U**n m prlporotk Sloiensta Babici Marija Singe 1610 LOOMIS ST CHICAOO, ILL. MICHAEL CONWAY* 106 Leughran Bldg. Cass and Chicago Sts. JOLIET Posojnje tar na zemljišča. Insurance vseh vrst. Surety Bonds. Steam Ship Agent. Both Phones 500. > W. C. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. L Urada telefon Chicago 100 Stanovanja telefon Chicago 3247 JOSIP KLEPEC JAVNI NOTAR 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL. v ur.viu zvečer do 8. ure ob nedeljah od 9-12 FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke. JDliet Steai Dri How ^jofessional Cleaner* and Dyer« STRAKA ft CO. Office and Works, 642-644 Cass Oba telefona 48& E. H. STEPANOVICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnik, 9251 E. 92 St., S. Chicago, 111. Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme. mmmmmnmnn »»♦»GERMAN**** | Loan & Savings Batiks * MARTIN WESTPHAL 212 N. Bluff Street JOLIET. ILL J nwmmwmnnWi N. W. Phone 809. MIHAEL K0CHEVAR SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sts. Joliet, I* J. P. KING,*? **»»»»*trgovec Clinton in Desplaines Sts. Joliet Gari^ey, Wood & Leu no" ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, , SLAMA, -^NMOKANHie vseh vrst in zmes za k ok o-ši ceneje kot kje drugje« Prod a jem žago v i no. W.iHMBerst 201 E. Washington St. in 116 s-Joliet, St., JOLIET, ILL. N. W. tel. 1. — Chic. tel. 2520. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo , McHiUcft Tel. 101 Joliet.!" Bray-eva Lekarna Se priporoča slovenskemu obči«»,tff v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St, blizu most«. joli* Kadar se mudite na rof*1" Buby aud Broadway pesabite vstopiti ▼ MOJO GOSTILNO kjer ho,t* najbtfft f-C*** Fin* ptm*, nqbolji* Wm. Metzeer Ruky mnd ***** J0U*T J Bell phone 1048. Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik..................................Paul Schneller, Calumet, Mich. I. »odpredsednk:..........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo. H. podpredsednik:............M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa. Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City. Blagajnik:..........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa. Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa. NADZORNIKI: Attton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111. John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3rd Avenue, Hibbing, Minn. POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont. George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa. Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chieago, 111. John Zulich, 1165 Norwood Road, Cleveland, Qhio. Frank Petkoviek. 720 Market St.. Waukegan, 111. Uradno glasilo :Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, Ills. ▼»E DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Nadaljevanje z 2. strani.) kat. rojake širom Amerike in tebi, list, Am. Slov., želim dosti- naročnikov in boljših predplačnikov kot sem jaz. Jožef Žolnir. Houston, Pa., 8. maja. — Cenjeni roi g. urednik: — Prosim, odstopite mi malo prostora v Vašem priljubljenem listu v odgovor našim rudečim čivkar-Jem v svojih umazanih listih. Največ mastnih klobas nam prinaša v našo naselbino list, ki se šteje, da je na delavskem stališču, to je, Glasilo S- N. P. Jednote. Slovenski delavec! Odpri oči, beri Prvo stran, drugo stran, novice, dopise, a'i ni vse rudeče?? Ali ste sedaj vsi člani S. N. P. J. sa-^i socijalisti? Ne, ne. Ali ste sami s°cijalisti pri vseh druzih svobodomi-Selnih Jednotah in Zvezah? O, niste ne> ne. Veliko dobrih in vernih katoličanov vas je v vseh svobodomiselnih jednotah in Zvezah. Zavarovali ste Se z namenom, da dobite podporo V ®.lučaju bolezni. In zdaj vpijejo soci-J1: ''Vsi so naši! Vsi smo napredne-mišljenja!" Pa boste še počakali. rekislo je še grozdje. Dalje, pojdi se solit, ti zajčji obrek-'1Vec s tvojimi prismojenimi upi! Če V naše ustanovljeno društvo dela vro-glavo, Ti svetujem ledene obklad-e> gotovo Ti bo izvleklo tvojo uma-Za,1o modrost. Da, V resnici nlora imeti glavo, *dor Piše v Glasilo in Proletarca. Zna- pri igri, kadar gre v prid cerkvi, naši rojaki tukaj odprejo takoj svoje roke Tukaj imamo cerkev svete Družine pod vodstvom Rev. Antona Leskovic, kateri vodi prav lepo svojo faro v najlepšem procvitu v korist naši tukajšnji naselbini. To lahko si ogleda vsakte-ri, kateri sem pride. Komaj 4 leta stara župnija, pa imamo prijazno cerkev, posebno odznotraj, kar človeka veseli, ko stopi v tako malo cerkvičo: pa tako prijazno. Potem stoji zraven cerkve župnišče v dvoji nadstropji Pred župniščem je krasen vrt; vsake vrste cvetlic boš na tem vrtu videl Zraven župnišča je lepa dvonadstrop na šola, v kateri podučujeta častiti dve sestri otroke slovenske njihov mili materin jezik in sveto vero in angleščino. Dragi bralec, vse to, kar sem ti navedel o naši mladi naselbini, je žrtvoval sam ubogi delavec; en sam trgovec podpira to župnijo, drugi smo pa sami delavci. Nekateri žalibog rečejo: "Kaj bom cerkvi dajal, ona tudi meni nič ne da." Kateri tako govori, ga boš prec poznal, ko ga srečaš: umazan, razcapan, pa rdeči "necktie" o-kolu vratu. Če mu se pa kaj prigodi, tedaj pa le poišče cerkev. Tukaj v Kansas City smo vendar srečni, jih nimamo veliko "ta rdečih". Če jih ravno je kaj, tajijo se kakor kača nogi. Jaz sploh ne znam, če jih je sram. ali se bojijo naših fantov, da jim ne bi rdeče ovratnike populili. Pride sem že kateri v Kansas, pa se kma-ki spravi spoti, menda v Cleveland ali v Chicago, tam so doma. Tam pomagajo eni Pircu, drugi Kondi, da laglje m°ra blatiti katoliško cerkev, šole, obirajo papeža, škofa, Franca Jožefa, duhovnike i. t. v vaših svobo- l^l^ie, jezuite, škofe ■• kakor to znaste v in socijaliških cunjah. .'Pa nič čudno, če nisem zmožen P'sanju. Od priprostih kmečkih sta-, ev sem sin. In samo eno ljudsko s°mačo šolo sem dovršil. Ti pa "o-^"Ošolec", tako te nekateri tvoji ko-nazivljajo. Osmošolec, ali nisi 0v°'j prazne glave? O, velika uče-0st! Pa delaš 14 ali še več ur na dan v.laki tovarni, ki se sam zgražaš nad "Jo. kako je nezdrava. Ko bi Che- micaLCo. znala, kaj pisariš od nje služiš od dobiš "Je pošteno brco. za-I-1 a, ha, s pa se boljši stolček... „„ ?,t.e: Svobodno šolo bodo naši na- pomisli, da b, sutiiostra. nravo. Nek šaljivec si pa osmošolec za ex- J.e Pribita laž, da je bil Rev, češ°TSk' nahujpkanSjd katerega nas, i il!' Zat0 ni hotel krstiti otroka ro- te i °na Ane Mezek- Ali »lis,i" ' ' a vas on že od daleč ne pozna po vat i ,gumbih in Po vaših rudečih kra- 7 »h. 1)r«Kič pa, ali vam ni Rev. ha . 1 >)rav Povedal na dan pogre- a Pokojne Antonije Česnik, da kdor e veruje v katoliško cerkev, takemu 111 otroka ne more krstiti? Kateki- 2en> v roke!! v ,Ra<1 ,vam priznam, da je Ana Mezek lr,na in katoliška mati svojih otrok. A zal pa, da ' ' vedno tlst9 vrsto ljudi, ki se prištevajo med je njen soprog, ki je bil mož na svojem mestu, zašel z brezverčki zašli! In še le potem »orno vsi enoglasno rekli: Naši svobo-in socijalisti so figa-niožje pod •"'»m solnccm. John Pelhan. Kansas City. Kana;, 7. maja. - Pro-•n Vas, g. urednik A. S., vteknite ta "OJ oskromni dopis v Vaš vljudni list, rit "iT"'"1 r°jak°™ PO širni Ame- kako se mi imamo tukaj sas City. ' Tukaj ' v Kap- imama 4 podporna društva iredujejo. Iti pomoč naši 'cerkvi so VSa t-, °bro "»Plujejo. In tudi v veliko pomoč naši cerkvi. To Je izkazalo pred Veliko nočjo, ker Z lm*10, vsako društvo eno nedeljo "Poved °kol nedelj 'n sv. obhajilo in darovanje o altarja, ter so se dobro društve-' bratje ukazali s svojim darilom za S0 cerkev- I" P" vsaki veselici ali so jim trn v peti. Pire je kaj neumno človeče, kakor jaz previdim v nekem dopisu A. S. Ker je čez papeža, škofa in Franc Jožefa, naj bi šel on v Avstrijo, pa bi pisal čez Franca, bi se hitro našel zad za "gantami". Ne ve to človeče, koliko je že on miloščine dal. če se je kaka nesreča prigodila? To lahko vsak otrok ve, da Pire in Konda lahko obdelavata avstrijskega cesarja, zato ker jih tam ni, jim ne more nič. Drugič lahko obdelavata sploh vso duhovščino: duhovni nimajo orožja, ni deželne pravice v rokah, na ovco ni treba streljati, ker jo lahko z rokami primes. Ti Pire to veš, kaj ne? Lovi leva, pa ga z golimi rokami primi! Nimaš korajže? Zakaj rajši ne pišeš kaj o Rockefcllerju? O njem piši, ker njemu res ubogi delavec milijone zbira vsako leto. In o mesar skem baronu Armourju. Ta dva in takih še več bi ti moral "gajžljati", potem bi se ti delavcu poštenemu prikupil. A bi Ti svetoval, da pusti pri miru duhovne in cerkev, zakaj dokler boš ta dva črtil, ne boš poštenega delavca prijatelj. Jaz bi svetoval našim rojakom Kansas City, da bi opustili Cleveland-sko Ameriko, posebno njenega zastop nika P. C. S., naj ne razliva gnojnice okoli. Pozdravim vse čitatelje nam vrlega lista Amer. Slovenca. Star naročnik Sheboygan, Wis., 9. maja. — V naši naselbini sc hočejo nekateri proslaviti pred vseni svetom. Tako je eden na vdušenb korakal kot pristno-katoliški mož v visokih škornjih po čikaški gnojnici G. S. št. 36, ter v njej pral svoje katoličanstvo. Vsak je hotel spoznati tega junaka, ki se poteguje za svojo vero celo v protiverskih časopisih, ali zastonj. Na vrhuncu svoje slave mu upade pogum, zašel je pregloboko in v škornje mu lije čikarska brozga. Ostal je v mlaki nepoznan— brez podpisa. 2e dejstvo samo ob sebi, da gre ta "naročnik" svoje katoličanstvo prat v list G. S., priča, kako piškave vrednosti je to. Kdor. ima še količkaj soli v glavi, tnora pomilovati tega revčka. Takih piškurjev je pri nas več, ki imajo nekako cigu-migu vero. Govorjenje zoper Boga, cerkev in farje jim je vsakdanji kruh. Sv. maša, spoved i. t. d. je samo za biznes. Ob času sv. mi-ijona so se norčevali iz poštenih lju-dij, ko je pa odpadni duhovnik Seguin govoril zoper katoličane, so ga zvesto poslušali. Cerkev bi najraje razrušili, če bi bilo mogoče. Ali v potrebi jim je vse eno dobra. Takrat so pa zopet katoličani vsaj za pol ure. Skoraj nemogoče se jim je zdelo, da se je enemu izmed njih odrekel cerkveni pogreb, vsaj je bila ta cerkev vendar po-preje tako ponižna in potrpežljiva. Vedno so gonili: "far denar", ali tu vse eno ni pomagal. Cerkvena postava je, da katoličan stori svojo vel. nočno dolžnost, ako ne, mu cerkev odreče cerkveni pogreb. To zna vsak otrok. Neki dosledni socij je "snažno" očital enemu teh tičev z besedami: "Ko je bil živ, ni maral za cerkev; sedaj ko si ne more sam pomagati in ker imate zabitega, ga pa hočete še v cerkev vzeti". Splošno rečeno, se pri tem ni šlo ža katoličanstvo, ampak sram jih je bilo. To krašovsko vero je težko razumeti! Še olje, ki gori po cerkvah in kapelicah, bi najraje na solati pojedli. Njih zavednost in narodnost nam v pravi luči kaže fiasko Narodnega Doma. Začeli so imenitno! Za doljenj-ske burne ne bo prostora; delnice se temu ne prodajo, da nas ne bo koman-diral, i. t. d. Ali konec je bil bolj žalosten, da prav hribovske vrste. Zaušnice so bile na razpolago še pred talngo. Sami ste uničili Nar. Dom! Sramota za narod! Ali cerkev sv. Cirila in Metoda še stoji visoko na griču. Ona dela čast Bogu in našemu narodu! Ni res, da naj bi se v župnišču o-glasili sorodniki; vsaj je bilo še drugih preveč. Dopisnik omenja katoliško društvo Ilirija. Ali je to društvo katoliško, o tem vedo člani društva. Vsekako je čudno, da je društvo Ilirija (popreje sv. Jožefa) odpravilo velikonočno spoved, ako je katoliško? Čudno je, da kat. društvo trpi na svojih sejah nesramno govorjenje n. pr.: "Ne v cerkveno dvorano, da bi mi Bog na glavo---?" To ti je olika in izobrazba teh cigu-migovcev. Nasprotno pa poglejte v resnici kat. društvi: sv. Ivana Nepomuka in sv. Cirila in Metoda, ki izmed vseh najbolj napredujeta. Zavedni Slovenci so spoznali, da se narod probuja, da se ne da tem cigu-migovcem za nos voditi. Otresti se hoče vse te polovičarske gnilobe in na ta način povzdigniti tuk. naselbino k napredku, ne pa k sramoti, kakor oni delajo. J. C. So. Chicago, 111., 12. maja. — Gospod urednik, Am. SI.! Vas vljudno prosim, da mi priobčite ta moj žalostni dopis, ker nam je zopet posegla nemila snirt v našo sredo in ugrabila mojega očeta, Jakoba Gorenca, v starosti 62 let. Tu v So. Chicagi so ži-eli nad 20 let in sedaj so morali u-mreti. Videlo se je na njihovem mrtvaškem odru, da so bili spoštovani od rojakov, ker je bilo dosti ljudi pri njih ponoči in podnevi, kolikor časa so mrtvi ležali doma. In pogreb se je vršil v lepem redu 12. maja ob 9. uri v slovenski cerkvi sv. Jurija, So. Chicago, 111. Zatorej se vam srčno zahvaljujemo jaz Frank Gorenc, sin, in Mary Maver, hčer, za vaš trud, dragi rojaki in sobrati. In se še posebej zahvaljujemo pogrebniku V. Volkoja-ko, ker je svoje delo izvrstno storil. Izrekamo srčno hvalo vsem skupaj. Tebi, dragi oče, naj sveti večna luč in Bog ti daj mir in pokoj. Frank Gorenc in Mary Maver. hotel umakniti iz dežele in se vrniti v Evropo. Ostal je in se umaknil v trdno mesto Queretaro; tu se je branil, dokler ga ni prodal polkovnik Lopez — zares lopov — sovražnikom za 30,000 unč zlata (t. j. za 1,200,000 goldinarjev), 15. maja 1. 1867. Da je bilo življenje plemenitega cesarja zdaj v nevarnosti, to je bilo jasno. Takoj je storil cesar Franc Jožef vse, kar je bilo mogoče, da reši brata čegar soproga je bila že zblaznela vsled prehudih duševnih muk zadnjih let. Celo nekdanje pravice kot nadvojvoda avstrijski, katerim se je bil Maks odrekel, potujoč v Mehiko, hotel mu je cesar vrniti, nadejajoč se, da bodo sovražniki potem prepričani, da se ne povrne Maks nikoli več v Mehiko. Tudi druge oblasti potegnile so se zanj, toda zaman; Juarez ga je obsodil na smrt, za Maksa ni bilo več rešitve. Pripravljal se je, da umrje kot veren kristjan; spisal je pisma sorodnikom in prijateljem, katerim se, "idoč nedolžen v preran grob", priporoča, da se ga naj spominjajo v molitvi, in se zahvaljuje še vsakemu posebej »za vse, kar je bil storil zanj. Dne 19. junija so krogle iz indijanskih pušk uničile predrago življenje Maksu in zvestima njegovima generaloma, Mira-monn in Meji. Železna ograja obdaja mesto, kjer je izdahnil svojo blago dušo, in kjer je počival Maks, dokler ni prišel dragi mi tovariš iz lepih mlade-niških let, admiral Tegetthoff, in mrtvega svojega poveljnika spremil v Trst in od tam v tiho rakev pod dunaj ■sko kapucinsko cerkvijo. — ("SI. Gospodar".) i Joliet Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, 111. IPiite Ells: Brand." pivo Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. Union Coal & Transfer Co. 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and JE^iirnitxire Moving. Chicago tel. 4313. Northwestern tel. 415. Drobtinice. (Nadaljevanje s 1. strani.) CESARJEV BRAT NA POTI V SMRT. * Dne 14. aprila je minulo 50 let, kar sc je brat avstrijskega cesarja, nadvojvoda Maksimilijan, kot cesar mehikan ski, odpeljal s svojega gradu "Mira-mar" v Mehiko — v smrt. Odpeljal se je in se ni več živ vrnil. Verjel je besedam francoskega cesarja Napoleona III. in se je dal zvabiti v tujo, divjo deželo. Prijatelji so mu odsvetovali, a Maksimilijan je sledil želji svoje soproge Karlote, katera je želela postati cesarica. Sprejel je cesarjevo krono, ki mu jo je ponudilo mehikan sko odposlanstvo. Avstrijska bojna ladja "Novara" je pripeljala Maksimilijana v Rim, kjer je papež Pij IX. še najprej blagoslovil cesarski par. Dne 29. maja je stopil na zemljo svoje no ve države. Toda načrti, kako bode osrečeval svoj narod t. ustavno svobodo, z duševno prosveto in gmotnim blagostanjem, vse te lepe sanje so se kmalu razpršile. V Mehiki ni bilo nobenega reda; Cerkev je oznanjevala vero enega samega Boga, surovi Indijanci pa so še molili stare malike. Prišli so sicer z Maksom in pa za njim 7000 avstrijskih in 3000 belgijskih prosto voljcev, a glavna podpora njegova je bila francoska vojska z maršalom Ba zainom, oholim, ošabnim in nepoštenim možem, ki je bil pravzaprav go spodar v deželi, koder so bili njegovi vojaki. Ni pa bilo denarja, ni bilo u-radnikov, zanesljivih mož, da bi izve del ž njimi svoje načrte. Maks ni mogel premagati svojih nasprotnikov, pristašev ljudovlade, katerim je bil vodja Indijanec Juarez. Pa še Francozi so se jeli umikati iz dežele v začetku 1. 1867. Umikajočim sc Francozom so takoj povsod sledili pristaši ljudovlade. Kmalu se je le še malo zemlje pokorilo Maksu; da bo pa tudi to v kratkem poplavil vodja republikancev, Juarez, bilo je jasno, ali Maks se ni je na njem napisanega in vsled tega hočem to, omeniti. Listek za potovanje v raj. Čas .odhoda: Vsako uro vozi brzo-viak. Prihpd: Kadar Bog hoče. Cene prostorom: Prvi razred: Nedolžnost ali spokor-nost in redovne obljube revščina, u-bogljivost in čistost. Drugi razred: Pokora in zaupanje v Boga s pomočjo pobožnega in čistega življenja na svetu. Tretji razred: Popolen kes in uda nost v božjo voljo, spolnjevanje bož jih zapovedi in izvrševanje stanovskih dolžnosti v zakonskem in vdovskem stanu. Pripombe. 1. Listki za nazaj se ne izdajajo. 2. Vlaki za zabavno vožnjo ne od hajajo. 3. Majhni otroci, kateri še ni do speli do razuma, ne plačajo nič, ako se le nahajajo v naročju matere, to se pravi v katoliški cerkvi. 4. Potniki se prosijo, da ne vzame jo nobene druge prtljage s seboj, kot dobra dela, ako nočejo zamuditi via ka ali da ne bodo na predzadnji po staji, imenovani vice, doživeli nepri jetnega čakanja. 5. Potniki se sprejemajo na celi progi na vsaki postaji. 6. Vsak listek mora nositi pečat posvečujoče milosti božje, bodisi od krsta ali pa mora v slučaju, da se je to zgubilo, biti potrjen z zakramentom sv. pokore. 7. Vsak popotnik mora vstopiti med vožnjo, ako doplača večjo ceno, iz niž jega v višji razred, nasprotno pa se mora odsvetovati na vsak način kot smrtnonevarno prestopanje v nižji razred. Potujte toraj srečno! Bog bodi na ašem potu in njegov angelj^naj vas spremlja." Seveda smo mi popravili kundove slovniške napake, kar nam naj opro sti, posebno, ker smo še zmiraj rane nja, da vendar zasluži beseda "Bog' prej veliko začetno črko, ko pa spo-kornik kunda. Izjavimo pa prav radi in čisto prostovoljno, da je ta tiket prav dober za nebesa, samo ravnati se e treba po njem. Tisti misijonar je bil moder mož, kunda. Pojdi še enkrat k njemu. Kajti, brez pokore ne bo nič. Vidiš, tiket ti veleva pokoro, zaupanje v Boga (ne v boga!) pobožno življenje, ■ spolnjevanje božjih zapovedi, izvrševanje stanovskih dolžnosti, imeti moraš pečat posvečujoče milosti božje in potrdilo zakramenta sv. pokore. Vidiš, zato je ta tiket tako dolg. Izpolni ta tiket, ki ga imaš, pa bomo imeli enkrat slovenskega sv. Martina! John Vidmar 1112 North Broadway JOLIET, ILL. Kupujem in prodajam zemljišča, hišein lote; zararv* jem poslopja in pohištva pro* ti ognju; Če kupite uro od tovarne prihranite vsaj $19, ker v prodajalni stane ista SI25, a v tovarni $6. Če hočete $25 uro za $6 izrežite ta oglas in ga nam pošljite z naslovom in pošljemo vam uro na ogled zastonj. Kdor kupi uro od nas ne riskira nič, ker lahko uro pregleda, če je taka kot mi pravimo, in če se prepričate, da je ura res vredna $25 in je res 14 K Gold Filled, jamčena za 20 let od tovarne, z znanim kolesovjem, potem še le plačate ekspres agentu $6 in nekaj centov za pošiljatev. Popravljamo svoje ure 20 let in premenimo za drugo. Velik cenik na zahtevo. NATIONAL COMMERCIAL CO. 505 E. 5th St., New York, N. Y. Dept. U2. 47t2 Joliet, ill. PIVO v STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts. Both Telephones 26. JOLIET, ILLINOIS* DOMAČA NARAVNA OHISKA VIJSA kakor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja Josip Svete 1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO. # Catawba rumeno vino, _ galona............OUC Conkord, rudeče vino, ^Qq Pri naročilu na 50 GALONOV SOD ZASTONJ. Pri naročilu 25 galonov je priložiti $1.50 za sodček. Razpošiljam ga od 25 galonov naprej. Naročilu je pridejati denar ali Money Order. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Podtaknjen otrok. Silno pozornost vzbuja v Gradcu pričeta tožba proti baronici Zois in njenemu soprogu zaradi podvržbe o-troka. Prava mati otroka, podtaknjenega od dvojice kot lastnega, je neka služkinja. Več oseb je obtoženih sokrivde. Gospe najboljše družbe so bile zbrane v sodilnici, ko je baronica dejanje priznala in s tem odpravila sum od soproga. Razprava je bila na to pretrgana in slučaj odkazan porotnemu sodišču. (Baronica Zois roj. Schmidt je bila aretirana dne 20. marca t. 1., ker je proglasila sinčka neke kuharice za svojega otroka. Baronica je namreč s svojim soprogom živela v slabih razmerah. Občevala je pa z ženo nekega stavbenika, kateri je večkrat tožila, da bi bilo vse revščine konec, če bi povila dečka. Prijateljica ji je* enkrat rekla, da bi ne bilo pretežavno kakega dečka izdati za svojega. Zoisova je večkrat prišla v neko parno pralnico. Tam je opazila, da je 201etna Hirtova mati in ji je prigovarjala, da naj njej odstopi otroka,-če bo fant. Hirtova se ji je udala in temrajši, ker je bila zaročena z nekim zasebnim uradnikom, otroka je pa imela z nekim častnikom. Nato je Zoisova še babico F.mo Gaber pridobila in vso stvar tako izvedla, da njen mož o goljufiji ni ničesar vedel. Baron Hans Zois živi v revščini, a s svojimi kompozicijami je obrnil pozornost nase. Star je 52 let. Rojen je bil v Gradcu, več časa je živel tudi na Dunaju. Kot kompo-nost pač ni imet prevelike sreče. Na dunajskem Karlovem gledališču so peli dve njegovi operi: "Die Venetianer" in "Die weisse Tasche". Večkrat je že v časopisju prosil za podporo. Komponist baron Hans Zois pl. Edelstein je sin barona Žige Zoisa, nečaka enako-imenskega barona, ki je na Kranjskem še v zelo dobrem spominu. Nasledni- ki kranjskih Zoisov imajo, v lasti leta 1773. ustanovljeni fidejkomis Brdo pri Kranju, ki bi mogoče pozneje tudi prešel na podtaknjenega sinčka služkinje Hirt. Z odkritjem cele zadeve pa je mali Egon, rojen 21. januarja t. 1., postal zopet nezakonski sin Elze Hirt.) Narodni pregovori. Človeka spomlad pride le enkrat. — Kakor pride, spet preide. — Veselje i» žalost si podajata roko. — Kadar ima žena perilo v čebru in kruh v peči, jej ni treba veliko reči. — Ako hočeš veliko let šteti, moraš z mladega zmerno živeti. — Stare vrane ne pobirajo Črvov blizo brane. — Več je vredna domača gruda, kot na tujem zlata ruda. — V kupi se jih je že več vtopilo, kot v morju potonilo. — Kdor v Bogu živi, v Bogu umrje. — Sršeni, bodo vedno šum imeli. m m Junaštvo in zvestoba. m s ic • • * Zgodovinska povest iz časov Francoske revolucije ^ i« (Spomini častnika Švicarske garde Ludvika XVI.) ue- ijg Nemško spisal Jos. Spillmann S. J. Poslovenil * * * ifj Sfi^Si^lfi^ifiiS (Dalje.) Stara, neokretna ženska je odprla. Na naše vprašanje, čg stanuje tu Ba-ruh Frankfurter in če je doma, ni rekla niti da niti ne, ampak nam je pokazala v malo, bedno izbico, v katero je skoz zeleno oprhnela okna komaj prodrl kakšen solnčni žarek. Potem je oddrsela. "Kaj pomeni to?" sem jaz vprašal. "Da smo tako srečni, da smo našli Frankfurterja doma," je rekel Gibelin, mora se pa še premisliti, ali nam bo privoščil čast sprejema ali ne." Čakali smo dobršno časa. Gospod von Liebegg je že trdil, da nobene četrti ure več ne vzdrži v smradljivi luknji. Naposled se je žensko strašilo vrnilo, da je nje brat doma in prosi, da bi veliki širokopleči gospod najprej sam za trenotek stopil k njemu, ker ima brat čisto majhno besedfco spregovoriti z njim na štiri oči. "Ta ste vi, Muos," je dejal Gibelin. "Hočete li sami k njemu? Ali pa ne bo bolje, če zahtevamo skupen sprejem pri tem p«ieyidnem gospodu?" "Jaz nimam s Frankfurterjem nič na štiri oči. razpravljati," sem rekel. A komaj sem bil te besede izgovoril, mi je šinila v glavo misel: "Če ni morda Žid na kakšen način odkril prepiša številke na menici? Kaj potem? Ali me ne bo kako osramotil pred častnikoma?" Tedaj sem naglo pristavil: ta je spremembo odkril! Jelo se mi je svitati, kaj zdaj pride. Vendar pa sem imel še toliko preudarka, da sem kar moči brezskrbno rekel, da Reding z narejeno spremembo soglaša. A Žid je iz glasu mojega odgovora spoznal, da sem prestrašen, in je rekel: "Kfij se pravi — soglaša? Ali vam je dal Reding pismemo naročilo? Ali ga morete predložiti? Ali morete s sveto prisego potrditi, da vam je ustno dal tako naročilo? Zakaj pa ni sam 5 v 8 spremenil ali naravnost nove menice spisal? Kaj se tedaj pravi — soglaša? Ne, vi ste jo spremenili brez naročila gospoda Redinga! Vi ste jo spremenili v odsotnosti gospoda Redinga! Ali nisem na svoje lastne oči videl prav te menice št. 709143 da tum od 7. tega na trgu v vaših rokah, in tačas se je glasila le na 500 louisov, kar lahko potrdim s sveto prisego pred vsakim sodiščem? Vi ste torej od 7. tega 500 louisov v 800 spremenili; ustnega naročila za to vam gospod Reding ni mogel dati, in pismeno bi morali predložiti. Tega pa ne morete. Kar ste naredili je torej — pona-redba menice. In to sem vam hotel povedati na štiri oči! Zakaj? Zato ker ima Baruh Frankfurter srce za vas! Ker vas noče pahniti v največjo nesrečo! Noče vas kot goljufa in po-narejevavca menic osramotiti pred vašimi tovariši! Noče biti vzrok, da bi "Sicer pa mu lahko ustrežem, da bom vas s sramoto pahnili iz častniškega videl, kaj mi ima tako skrivnostnega povedati." "Kakor gospod tovariš hoče," je odgovoril von Liebegg. "A ne pustite, da bi vas navihanec še enkrat ujel!" Frankfurterjeva sestra je zdaj prosila, naj bi za božjo voljo svoj meč pustil tam v sobi. "Mojemu bratu je nekoč neki vročekrven poročnik grozil s svojim strašnim mečem, ki ga je iz nožnic potegnil, in od tačas je postal boječega srca, tako da ne more trpeti v svoji miroljubni sobi ne meča ne take nevarne pištole, ki se tako lahko neprevidoma sproži." Gibelin je prasnil v smeh nad modro previdnostjo Hebrejčevo, češ: ta pa že ni iz junaškega rodu Makabej-cev! Jaz pa sem rekel, da se zavoljo Žida ne ločim od meča, in sem zahteval, da pridem nemudoma k Frankfur-terju. Naposled se je stara babnica vdala. Peljala me je skoz ozek, temen hodnik le par korakov naprej in na isti strani odprla vrata male sobe, ki se je očitno držala izbice, kjer sta ostala moja tovariša. Soba je dobivala skoz gorenji del enega okna z nekega notranjega dvorišča malo svetlobe; spodnji del je bil z neko polico zakrit. Brž ko sem vstopil, Žida nisem videl. Čepel je za nekakšno prodajniško mizo kakor v trdnjavi; za njim so bile napol odprte duri, da se je skoz nje koj lahko izmuznil v sosednjo sobo. Čim sem pa opazil, sem zavpil nanj, da me je s konji sramotno opeharil. "Moj preljubi mladi gospod, kaj pa tratite toliko sape in glasu, kakor bi me Bog udaril z gluhoto mojih ušes? Ali vam nisem povedal po Raheli, svoji sestri, da imam govoriti z vami besedico na štiri oči, kakor prijatelj govori s prijateljem..." "A jaz nisem vaš prijatelj! Namestil dobrih vrancev, ki sem jih dovolj drago plačal, ste mi podtaknili ničvredna klju-eta. Zato sem prišel s par tovariši vas pozvat, da mi nemudoma izročite po svojem čednem botru Le-viju prave konje, sicer vas pri tej priči peljem na policijo." "No, no! Počasi, počasi! Pravite, da niste moj prijatelj; a bolje bi bilo za vas, ako bi hoteli biti moj prijatelj. Pravite, da ste prišli z dvema svojima prijateljema, da me ostrašite s policijo, in ne veste, da imam ttidi jaz prija-ietelje tu v sosedni sobi, in da se prav nič ne bojim policije. Vi govorite tako naglas in ne veste, da bi bilo bolje za vas, da bi govorili tako tiho kakor j;iz in še malo tiše, da vaša dobra prijatelja tu zraven ne slišita, kaj si imava midvft tu na štiri oči povedati. In vendar je vmesna stena čisto tanka, tako da sem slišal vse hude in nepotrebne besede, ki ste jih govorili čez mene in mojega botra Levija. Na, na! Kaj še ne veste, o čem imam z vami spregovoriti na štiri oči?" Pri teh besedah mi je namežiknil s pol odprtimi trepalnicami, odprl za-klopnico slepiče, ki jo je imel na mizi, pustil, da je padel žarek svetlobe na nekov papir, ki sem ga koj spoznal za Redingovo menico, in je opazoval število skoz povečevalno steklo. "Hm," je dejal s tihim glasom in mežikal name, ki mi je tesno prihajalo. "Hm, kako se je mogoče tako čuditi, da se ponosni vranci spremene v manj dobre konje, ako se celo na krščanski menici, na menici plemiča in častnika, kar čez noč izpremenijo števila — iz 500 v 800!" zbora, da pridete na galeje ali celo na vislice, kar je postavljeno na ponared-bo menice, ko gre za tako veliko svo-to! No, ali nisem govoril kakor prijatelj prijatelju? Ali mi boste zdaj še grozili s policijo?" Meni se je delala omotica! Moral sem se prijeti za rob mize. Gledal me je s svojimi lopovskimi očmi ter se naslajal ob mojem strahu. Kaj bo, ako kraljičin tajnik danes obvesti, naj pridem ponoči s konji in vozom na mesto, jaz pa bom radi ponarejene menice tičal v ječi? Za vsako ceno sem moral Zida do tega pripraviti, da zavoljo nesrečne stvari ne nastopi proti meni pravnega pota. Zato mi je bilo skraja zelo všeč, da je nadaljeval s čisto prijaznim glasom: "No, no, tako hudo pač tega niste mislili! Posledic, strašnih posledic za mladega, lepega častnika, kakršen ste vi, moj preljubi gospod Muos, pač niste preudarili. A spretno — to moram reči — nad vse spretno ste ponaredbo izvršili. Ako je to res prvi poskus, vam moram k temu narediti svoj po-klon. Gospcjd Bog vam je dal velik talent. Tinta je prav ista, in celo s povečalnim steklom je od prvotne pe-tice videti le majceno črtico. Ko bi ne bil slučajno videl menice na trgu za konje, bi se celo jaz varal. Se enkrat, častitam!" Požrl sem jezo nad to nesramno žalitvijo in rekel, naj mi vrne menico; pripravljen sem podpisati enako visoko na svoje ime; saj potem nima izgube. Zarežal se mi je in rekel: "Izgubo? Kako Ie morete tako nespametno govoriti! Dobiček mora imeti trgovec! Kako je le mogoče misliti na kaj tako strašnega kakor izguba!" Ponudil sem mu menico za 1000 louisov, za 1200, za 2000 louisov, iz samega $trahu ini da bi časa dobil. To je, da jaz sam nisem imel niti polovice toliko premoženja, a vendar sem mislil, da bom menico lahko plačat, ako se mi posreči izpeljati načrt, radi katerega Sem se zapletel v to nesrečno zgodbo. "No," je dejal Frankfurter in si mel roke, "zdaj že govorite mnogo bolj pametno! 2000 louisov bi že bila majhna kupčija. Toda odpustite mi, moj ljubi gospod Muos, vaše ime mi ni porok za 2000 louisov, da, niti za tistih 800 louisov ne. Poizvedoval sem o vaših razmerah, in to me je stalo mnogo časa in svotico denarja, ki sem ga moral plačati prijatelju v kupčiji, ki si je napravil knjigo o častnikih Švicarske telesne straže. Tam stoji, da gospod Muos nima nobenega premoženja, ampak le čisto negotovo upanje, postati dedič gospoda barona Zurlau-bena, ki pa tudi ima več dolgov nego ljudje vedo, in mora se več dolgov delati, odkar mu Francoski, kralj ne more več plačevati velike pokojnine 11,-000 liver. Tako je z gospodom poročnikom MuosOm, ki hoče poštenega trgovca, kakršen sem j»z, premamiti, da bi vzel menico za 2000 louisov, ko pa nima 200 louisov s čim plačati. Na, na, dobro, da sem se s poizvedbami zavaroval, če ne, bi bil pošten Zid zopet enkrat strašno nabrisan od kristjana!" Priznal sem, da res nimam premoženja, a imam upanje da kmalu pridem do denarja in velike časti. Vprašal me je, če sem morda zaročen s zelo bogato damo? Ako mu morem to dokazati si bo premislil mojo ponudbo; zakaj na to upanje je že več- Ustrašil sem se; zakaj jasno mi je krat mladim lepim poročnikom poso bilo, da so mi to izpremembo menice, J dil denar brez velike zgube. Odgovo ki sem jo pred Redingom lahko zago-j ril sem, da nisem zaročen; moje upa varjal, drugi mogli razlagati za navadno ponaredbo. Računal sem bil z gotovostjo na to, da se Reding še o pra^ vem času vrne ter izpremenjeno menico za svojo pripoztfca. In zdaj je prišla menica v roke tega oderuha in nje na denar sloni na načrtu, ki mu ga zdaj še ne morem razodeti. Tu je neverno zmajal z glavo in rekel: "Zdaj bi moral biti pa resno jezen na gospoda poročnika, da me na vsak način hoče opehariti! A moje srce je spravljivo in ljubim vas zavoljo lepih talentov, ki vam jih je Gospod Bog dal. No, no, smo pač ljudje! Torej pridem k vam na stanovanje s tem papirčkom, in vi boste z istim peresom in isto tinto pripisali samo še eno ničlo zadej za tisto število, ki ga je napisal gospod Reding, in na hrbet boste postavili, naj menjalnica meni namesto vam izplača svotico, ki stoji v menici. Ime gospoda Redinga mi je porok za to svoto. Ima premoženje, in njegov gospod oče in gospodje bratje ga ne bodo pustili na cedilu radi 8000 louisov. Gospod baron Reding je plemič, a ne trgovec; sicer bi ne bil pustil praznega prostora zadej za 500, da se prav lahko pristavi še ena ničla. Tudi bi bil previdno naredil, da bi bil število s črkami pripisal, tedaj bi prijatelj ne bil lahko iz 500 naredil 800. Ali ste zdaj umeli besedo, ki sem jo imel govoriti z vami na štiri oči? No, kaj tako dolgo premišljate? Pristavite številu ničlo in prepišite menico name, in jaz vas pustim pri miru! Sicer boste v dveh minutah prijet kot ponarejeva-vec, menic. Policaja sem že poklical, in je pripravljen tu v sosednji sobi." Skraja sem kar onemel, da židovski skopuh kaj takega pričakuje od mene. Ne, rajši pa izročiti vrat rablju, nego ponuditi roko za tako sramotno dejanje! Previdno je bilo od Žida, da se je zagradil za svojo mizo, sicer bi ga bil o prvem srdu zadavil s svojimi rokami. Meč — ne, tega ne omadežujem nikoli z njegovo krvjo! Kaj sem mu zaklical, ne vem. Le to vem, da so na izbruh moje togote skoro isti hip planili v sobo z ene strani oborožen birič, z druge pa moja dva tovariša častnika. Sledilo je kratko, a mučno pojasnilo. Priznal sem, da sem v dobri veri, češ, da delam v Redingovem smislu, izpre-menil številko na menici. Gibelin in Liebegg sta se osupla spogledala. E-den je dejal: "To je bilo malo kavalir-sko!" Drugi je pripomnil: "Radi tega se boste morali zagovarjati pred vojnim sodiščem!" Birič me je hotel koj prijeti. A častnika nista pustila. "Naši polki imajo svoje sodstvo," je dejal Gibelin: "poročnik Muos pojde z nama in se predstavi velikemu sodniku v preiskavo!" "In dovolj huda se mu bo godila, se bojim," je pristavil von Liebegg. XXII. Pred vojnim sodiščem. Dve uri kasneje sem sedel v Cour-bevoie v preiskovalnem zaporu. Bila je mala izba naše vojašnice s križi v oknu, z eno mizo, stolom in s^amnjačo na jelovem posteljnjaku. • Razgled se je odpiral proti jtigo-zapadu na pobočje Valerianske Gore. A malo me je mikal lepi razgled. Vrgel sem se na trdo ležišče ter jokal od žalosti in jeze. Kaj se zgodi, če Augeard nenadoma pošlje vest, naj voz pride? Kako preživim sramoto, ako bom kot podel ponarejavec stal pred velikim sodnikom, pred majorjem in pred svojimi tovariši častniki? Kako bo to končalo? Z degradacijo? To bi bilo hujše ko smrt! Kaj bi k temu rekel moj boter Zurlauben? In Verena? In moja uboga mati? Ah, to bo njena smrt! Te mučne misli so me tirale v pravi obup. Nič več mi ni bilo mar življenja, in sodim, da bi si bil kaj zalega storil, če bi, kakor Voltairjanci, ne bil veroval v Boga in posmrtno življenje. A milost božja ni pustila, da bi bil toliko padel. To pripisujem molitvi svoje ljube matere; zakaj jaz sam sem bil zadnji čas le preveč zanemarjal ,-voje verske dolžnosti, kar mi je zdaj v nesreči jasno stopilo pred oči. Po pravici bi bil lahko v tem spoznal vzrok, da me je Bog obiskal s tako bridko poskušnjo. A v togoti sem se upiral njegovi kaznujoči roki ter imel to nezgodo za čisto ticzasluženo usodo. Lc nekaj me je v mojem srdu nekoliko tolažilo: Zidova nesreča. Njegovo pričakovanje ga je korenito varalo. Menica, ki jo je imel v rokah, je bila zdaj, ko sem priznal ponaredbo, docela brez vrednosti. In zdaj naj išče denar, ki mi ga je bil nanjo posodil. Lopov se je trdno zanašal, da bom prej voljan za vsak zločin, nego pa priznal svoje dejanje, ki ga je on oči-vidno smatral za zlobno ponaredbo. Vedel je, da tako sam sebe uničim. Kakšna sreča, da je Rcding vkljub naglici, s katero je menico pisal, vendar toliko preudaril, d« jo je izdal osebno name, in da se jaz nisem dal pregovoriti, da bi jo prepisal na Baruha! Zid bi bil sicer brez dvoma vtihotapil tisto ničlo. A kje za božjo voljo je ostal Reding? Očitno se mu je morala zgoditi resna nesreča, sicer bi bil vsaj pisal. Vse je moralo priti skupaj, da je moja nezgoda popolna! Prišla je noč. Trtidnost in žalost sta me naposled uspavali, in ko sem se predramil, je že sijal dan skozi križe v oknu. Dan velikih posledic v mojem življenju! Okoli desete ure je prišel pome kor-poral z dvema možema, in vedli so me v izbo, ki jo je rabil major ali poveljnik, kadar se je mudil v vojašnici. Tam sem našel velikega sodnika Key-serja v uradni opravi, v kratkem plašču iz svile, ogrnenem čez pleča. Sedel je za zeleno mizo in imel pred sabo tinto in papir. Poleg njega je sedel oberstlajtnant von Maillardoz, že postaren mož finih, plemiških potez v obratu, ki me je nekaj časa ostro motril ski^z naočnik, ko sem stopil v sobo, in vrli major von Bachmann, ki je s svojim poštenim vojaškim obrazom žalosten gledal predse. Nanj sem se najbolj zanašal; zakaj Keyserju je bilo moje dejanje skrajno mučno, kakor sem koj opazil, in je bilo tudi lah- ko umeti: kot sorodnik in ožji rojak se je čutil osebno prizadet. Pogledal me je tako svarljivo s svojimi malimi, umnimi očmi, da me je urezalo do dna duše. Zdaj je bilo za vselej pokopano vsako upanje, da kdaj privoli v mojo poroko s svojo hčerjo! (Dalje prih.) George Lopartz & Son 400 Ohio Street JOLIET STARA GOSTILNA NAJBOLJŠA POSTREŽBA. ZA Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k A SCHOENSTEDT&CO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street. Joliet, I1L Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost. Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111. i Oscar J. Stephen i Sobe 801 io 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI IVOTAB Kupuje in prodaja zemljišča §B v mestu in na deželi. lc Zavaruje hiše in pohištva pro-^ ti ognju, nevihti ali drugi po-5fi škodbi. g^ Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim, [c Izdeluje vsakovrstna v notar-^ sko stroko spadajoča pisanja. uc Govori nemško in angleško. THE Eflitl I. Goispfl Agency soba 312 Woodruff Bldg. JOLIET, :: ILL. ZAVARUJE PROTI: POŽARU, TOČI, VIHARJU, TUDI OKNA IN DELAVCE. Hitro in ugodno uredi poškodbe. Emil Bachman 1719 So. Racine Avenue. CHICAGO, ILL. Smo v istej hiši že 12 let, le ime ceste se je premenilo. NOVA GOSTILNA Matt. Stefanicli Corner State & Clay Streets across the track, one block south of Ohio St., Joliet, 111. Najstarija slavensko-krščanska tvrd-ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO-VA L t d. Se priporočam rojakom in jih vabim da me posetijo v obilnem številu v mojem lastnem domu in salunu. Še zahvalim vsem za dosedanjo naklonjenost. — DOBRO-DOŠLII Frank Bambich urar in zlatar, 5321 Butler Street PITTSBURGH, PENNSYLVANIA. Phone Canal 498. August Poglajen, 2300 S. Robey Street CHICAGO, :: :: ILLINOIS Gostilna SE PRIPOROČA ROJAKOM. Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih koji šaljemo na zahtjev svakome ba-dava. Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski. Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih dro-štev. Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sts. Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" OBLlZl REVMATEMLr HROMOSTI BOLESTI T KOLKU BOLESTIH » &SMH NEVRALG1JI PROTINU OTRPLOSTI Ml&C SLABOTNEM KRIŽU *U CBUb a vat& tatet so oxrm m. SLABOSTIH r ČLENKIH PLJUČIH IN PRSNIH MRAZENJU » ŽIVOTU VNETJU OPRSf« MRENB, PREHLAJENJU BOLESTIH t LEDJU; BOLESTIH * KRIŽU HUDEM KASUU STARI C AS I. S SKiSSHiiyi sls! ^tfi^ffi^tfiiffi w s w ffi sssiyi » m w w m K s s k -iN TRINE RS ELIXIR^ bitter-wihe thinknovo Horke vino ^•^».d b^ JOSEPH TRtNER SAsKUnd Ave. HlCACO, ILL Gostoma čujenio o življenju naših starih in o njihovem trdnem z....... 66. Sv. Frančiška, Cleveland, Ohio........... 67. Sv. Nikolaja, Steelton, Pa................ 68. Sv. Barbare, Irwin, Pa................... 69. Sv. Jožefa, Great Falls, Mont............. 70. Srce Jezusa, St. Louis, Mo............... 71. Sv. Antona Pad., Goff, Pa................ 72. Sv. Antona, Pad., Ely, Minr............... 73. Sv. Jurija, Toluca, 111.................... 74. Sv. Barbare, Springfield, 111............... 75. Vitezi sv. Martina, La Salle, 111.......... 77. Marije Vnebovzete, Forest City, Pa...... 78. Marije Pomagaj, Chicago, 111............. 79. __Marije Pomagaj, Waukegan, 111. 80. 81. 83. 84. 85. 86. 87. 88. 89. 90. 91. 92. 93. > ON O C M js S >o i-rt ~ S > u —i -*-» CO >tn S-s C. 3 •-M m o o. E 5 a 3 t/3 Matere Božje, So. Chicago, 111 Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa...... Sv. Alojzija, Fleming, Kans.............. Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich Marije Čistega Spočetja, So. Lorain, Ohio.. Sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo... Sv. Antona Pad., Joliet, 111........... Sv. Alojzija, Mohawk, Mich.......... Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa........... Sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr. Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa......... Sv. Barbare, Pittsburg, Pa................ Friderik Baraga, Chisholm, Minn......... 94. Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo 95. Sv. Alojzija, Broughton, Pa............... Sv. Barbare, Kaylor, Pa................... Sv. Barbare, Mount Olive, 111.............. Sv. Treh Kraljev, Rockdale, 111............ Sv. Jurija, Sunnysidc, Utah................ Sv. Ciri'a in Metoda, So. Lorain, Ohio---- Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis................ Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo...... Sv. Ane, New York, N. Y................. Sv. Genovefe, Joliet, 111.................... Sv. Družine, Atiquippa, Pa................. Sv. Jožefa, Barberton, Ohio............... Sv. Srca Marijinega, Barberton, Ohio..... Sv. Jožefa, Ely, Minn..................... Sv. Roka, Denver, Colo................... Marije Milosti Polne, Steelton, Pa......... Sv. Veronike, Kansas City, Kans.......... Sv. Pavla, Little Falls, N. Y................ 119. Marije Pomagaj, Rockdale, 111............ 120 Sv. Ane, Forest City, Pa.................. 121. Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y........ 122. Sv. Jožefa, »Rock Springs, Wyo............ 1*3. Sv. Ane, Brdgeport, Ohio.................. Sv. Jakoba, Gary, Ind...................... Sv. Martina, Mineral, Kans................ Sv. Ane, Waukegan, 111................... Sv. Barbare, Etna, Pa..................... 1«9. Marije Pomagaj, So. Omaha, Nebr........ 130. Sv. Pavla, De Kalb, 111.................... ML Marija sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn... M2. Sv. Roka, Frontenac, Kans................ 1«. Sv. Ime Marije, Ironwood, Mich........... 134. Sv. Ane, Indianapolis, Ind............... 1«. Sv. Cirila in Metoda, Gilbert, Minn........ Sv. Družine, Willard, Wis................. j*- Sv. Ani. Pad., Aurora, Minn............... W. Sv. Ane, La Salle, 111...................... 140 Sv. Roialije, Springfield, 111............... j«. Sv. Jurija, Lansford, Pa.................... |»3- Sv. Janeza Krst., Joliet, 111................. i«' ■ Cirila in Metoda, Sheboygan, Wis..... J«*. Sv. Valentina, Beaver Falls, Pa............ Sr. Jolt fa. Cleveland, Ohio................ Marij« Pomagaj, Rankin, Pa............... um m Jo>th' Br'd««P°rt. Conn............. u«' ■ Ah*ci>*. Tooele, Utah.... vu . A**' Ohio..... 96. 97. 98. 100. 101. 103. 104. 105. 108. 109. 110. 111. 112. 113. 114. 115. 118. 124. 1«6. 127. 128. •••••••••a. IM m ........................ IM «lJDr,4i~- 1-diwpolU, Ind............. jg^^Dgitvojy. Mihaela, So Petri««. Ill....... 250|$ 561.75$ 423 1056.15 171 396.75 . 103 243.90 142 356.451 . 432 969.95 138 341.80 16 41.70 . 60 145.65 . 361 873.75 53 131.10 . 219 581.60 186 453.15 225 544.15 . 29 78.45 . 60 143.90 110 248.85 . 43 111.70 . 28, 72.00 . 504 1040.80 315 785.45 318 791.50 64 170.90 . 174 404.45 77 206.80 22 53.55 . 125 324.10 . 94 247.65 129 299.00 103 290.40 257 650.55 59 147.05 57 115.95 91 220.15 66 168.45 285 682.50 50 126.75 111 205.90 240 564.10 88 214.05 69 181.35 194 501.20 - 147 273.40 92 211.45 244 593.95 53 136.20 107 285.80 32 74.75 198 422.90 83 192.80 137 305.05 27 68.25 60 158.70 31 87.80 31 81.90 103 238.40 29 78.95 103 235.30 63 158.80 59 159.40 89 215.60 241 583.151 140 333.00 121 281.65 152 414.00 121 321.90 95 256.95 87 212.85 36 89.95 47 117.90 123 304.35 44 114.60 101 244.55 18 44.75 124 298.10 45 123.70 133 358.40 51 140.20 110 285.15 60 144.45 80 213.15 73 171.05 27 73.85 45 103.05 108 255.45 55 146.70 60 102.75 104 226.95 42 96.45 61 121.15 37 62.10 115 285.20 69 189.35 25 73.80 80 213.75 35 83.90 24 60.85 '61 144.35 61 109.80 6: 155.85 61 129.75 21 55.75 4< 111.10 71 163.30 3 87.30 Z 43.95 U 42.15 7 188.95 5. 126.70 2. 63.90 31 58.80 7. 176.65 M l 81.90 » t 81.80 1< ) 39.40 3 ") 83.40 2 2 43.90 3 5 70.50 9" ) 232.75 2 3 61.00 5 111.20 2 58.40 2 5 41.15 1 6 35.35 2 7 58.65 3 4 63.15 1 4 38.05 B $29,632.75 Za pristopnino. Za reservni sklad. Za vrhovnega zdravnika. Za certifikate. Za znake. Za izvanredne stroške. i Za poškodbe. Za bolezen. Dolg društva. Kredit društva. ■ Skupna vsota razpisanega asesmenta. c u S ,f m .1 o s 'S 1 rt >0 r rt C. S 6.00l$ 33.00 $ 3.00|$ ,50|$ .....$ 63.00|$ 3.25 $ .....1$......$ 1.45$ 670.50 $ 669.05$.. 1.50 15.00' .75 1.50 105.25 .50 ..... ...... 1180.65 1180.65 .. 2.00 42.75 441.50 441.50 .. .50 2.00 .25 .50 25.75 272.90 272.90 .. 4.00 ..... .50 36.25 397.20 397.20 .. 2.00 25.00 1.25 4.00 108.50 .25 1.00 1110.95 1108.95 4.50 14.00 2.25 35.25 1:50 399.30 399.30 .. 4.00 45.70 45.70 .. 3.00 .50 15.00 164.15 164.15 .. 6.00 20.00 3.00 1.50 .(.---- 90.25 1.00 995.50 995.50 .. 13.25 .90 144.35 145.25 .. 1.00 4.00 .50 1.00 55.50 643.60 643.60 .. 1.00 4.00 .50 1.00 47.00 .25 506.90 506.90 .. 1.00 75.75 620.90 620.90 .. 7.25 85.70 85.70 .. .50 3.00 .25 .50 15.25 .25 163.65 163.65 .. 2.00 1.50 29.00 .25 281.60 281.60 :. 1.00 ...... 11.00 2.00 125.70 125.70 .. 8.00 80.00 80.00 .. 1.50 17.00 .75 2.00 128.25 .75 1191.05 1191.05 . 2.00 7.00 1.00 1.50 78.50 .50 875.95 875.95 . .50 1.00 .25 .50 82.25 2.00 .50 9.50 878.50 869.00 . .50 16.25 ..... ..... 187.65 187.65 . 1.00 16.00 .50 1.00 43.25 .50 466.70 466.00 1.00 4.00 .50 1.00 19.00 232.30 232.30 . 5.50 59.05 59.05 . 6.00 31.50 ...... 361.60 361.60 . .50 2.00 .25 1.00 24.50 .50 ..... 276.40 276.40 . .50 3.00 .25 32.50 .25 335.50 335.50 . .50 2.00 .25 26.00 .25 319.40 319.40 . 2.50 14.00 1.25 64.75 .75 733.80 733.80 . 1.50 7.00 .75 14.25 170.55 170.55 . .50 2.00 .25 14.50 133.20 133.20 . 1.50 6.00 .75 1.00 22.75 .50 252.65 252.65 . 2.00 1.00 16.50 187.95 187.95 . 3.00 14.00 1.50 2.50 71.50 .50 ...... 2.45 775.50 773.05 . 3.00 12.75 142.50 142.50 . 3.00 1.00 28.75 238.65 238.65 . 1.00 5.00 .75 1.00 60.50 ..... .95 632.35 631.40 . 3.00 22.00 239.05 239.05 . 4.00 1.50 17.25 204.10 203.05 .50 22.00 .25 .50 48.50 ...... 572.95 572.95 . 2.00 1.00 37.25 313.65 313.65 . .50 3.00 .25 1.50 23.00 .25 239.95 239:95 . 8.00 1.00 60.75 1.00 ..... 664.70 664.70 . 13.25 1.05 149.45 148.40 . 1.50 10.00 .75 27.25 1.25 .50 327.05 327.05 . 2.00 8.25 .25 85.25 85.25 . .50 6.00 .25 .50 * 49.75 .75 1.00 480.65 479.65 . .50 8.00 .25 1.00 21.50 .25 224.30 224.30 . .50 5.00 .25 1.30 34.50 1.30 346.80 345.50 . 3.00 8.00 72.10 79.25 152.15 . .50 4.00 .25 15.50 .25 1.95 179.20 177.25 . 9.00 25 97.70 97.05 112.75 .50 3.00 .25 7.75 ....... .90 93.40 92.50 . cn sn 1 05 274.65 273.60 1.3U /.uu ./s 1.00 2.00 .50 7.00 .75 90.20 90.20 3.00 9.00 1.50 .50 25.50 274.80 274.80 1.00 4.00 .50 15.75 74.80 180.05 254.85 15.75 175.15 175.15 2.00 8.00 1.00 .50 22.00 .50 97.25 249.60 346.85 7.50 26.00 3.75 1.50 60.75 .50 683.15 683.15 2.50 8.00 1.25 2.00 34.75 .50 .25 382.00 381.75 2.00 8.00 1.00 2.00 30.75 .75 326.15 326.15 1.00 25.00 .50 2.00 39.75 1.00 482.25 481.25 2.50 8.00 1.25 1.50 7.80 30.50 1.00 374.45 374.45 1.00 1.00 25.25 284.20 284.20 23.00 .75 236.60 138.20 2.00 1.50 9.25 ...... 102.70 102.70 .50 3.00 .25 11.75 ...... 133.40 133.40 .50 7.00 .25 .50 31.00 25 ..... 343.85 343.85 11.25 125.85 125.85 2.00 10.00 1.00 26.00 25 283.80 283.80 2.00 5.00 .95 52.70 52.70 .50 7.00 .25 .50 31.50 ...... ..... 337.85 337.85 1.00 5.00 .50 11.75 25 ..... 142.2C 142.20 2.00 9.00 1.00 1.50 34.00 405.90 405.90 1.00 3.00 ,5( 13.00 50 ..... 158.2C 158.20 3.50 12.00 1.75 .50 27.75 75 4.0C 331.41 327.40 2.00 15.00 ..... 161.4= 161.45 7.0C 1.00 20.25 .. ..... 241.40 ■241.40 1.50 7.00 l.O .50 ...... 18.00 25 ..... 199.30 199.30 1.50 3.00 .75 7.25 25 86.60 86.60 .50 ■ 2.00 .25 .50 11.25 ..... 1.2C 117.5! 116.35 1.50 HOC 1.0C 2.00 ...... 27.50 ...... .40 298.4! 298.05 1.00 4.00 ,5C .50 ...... 13,75 .... 166.4! 166.45 1 0( 1500 118.7! 118 75 3.0C 10.0(1 1.5C l.O ...... 26.25 ..... "V 268.70 268.70 13.0C .... .51 10.5C ..... 120.4. 120.45 1.0C 3.0C .SC ..... 15.0C ..... .... 140.6. 140.65 2.0C . 9.25 73.3. 73.35 .5C 5.00 .21 .5C ..... 28.7= .5C .... ..... 320.7( ) 320.70 1.0C 8.0C ,5( .5( ..... I7.5C .21 ,8( 217.1( 216.30 6.25 80.0 80.05 1.5( 6.(X .7. 1.0( ..... 20.7! ,3( 243.7 243.45 1.0C 2.(K .5< ,5( ..... 8.5C .... ..... .... 96 A 3 96.40 l.(K .... 6.251 ■• .... ..... .... 68.1( 3 68.10 ,5( 6.0 .2. ,5( ..... 17.0C .. ,8( 3 168.61 3 167.80 2.(X i .... 1 5H i ..... 15.7. .... ..... 129.0 5 129.05 I.Of t 4(K • ,5( i .... ..... i .2 ..... ..... 177.1 [> 177.10 l.or 3 .(K > ,5( ) .... ..... 15.2. ,5( i .... .... 150.0 0 150.00 1.0( ) 2.(X ) .5* 1 1.0 ) ..... 5.2. 152.4 [1 65.5« 3 61.70 l.SC ) 4.(X ) .7 . . . . . 11.7 .2 .5« 3 ..... . ,7 D 129.8 5 129.15 1.0C 3.0* ) .7 5 ,5( ) J ..... 18.5< ) .. .... ..... 187.0 5 187.05 l.(X ) 5.0< 3 ,5( ) .... 8.0 J ,5( t 38.0 n 102.3i 0 140.30 ____ .5* 5.5< 1 .. .... ..... .... 49.9 5 49.95 ...... 4.2 5 •• •... ..... 46.4 0 46.40 l.(X ) 5.0( 3 .5« 3 .... 18.2 5 .5( 3 .... .9 5 214.2 0 213.25 .5< 1 2.0 t .2 5 1.5< 3 ..... 14.2 5 •• .. ..... ...... ..... 145.2 0 145.20 .51 D .... ) 5 7 70 1 5 70 15 2.0 J 5.0 3 1.0 10.0 3 1.0 3 .... ...... . 5.2 5 77.8 0 72.55 2.0< 3 6,0 > 1.0 0 .... 18.7 5 1.0 D .... ...... ..... 205.4 0 205.40 , ..... . .5 0 ..... 10.0 0 . . . . . . . . . . . . 92.4 0 92.40 1.5« [> 5.0 0 .7 5 .... 7.5 0 ,2 5 .2 S 96.8 » 97.05 1.0 0 4.0 0 .5 0 .... ...... 4.2 5 • . .. . . .. . • .. . 49.1 5 49.15 . 2.0 0 .... 9.0 0 . ..... . . . . . . • . * 94.4 0 94.40 . .5 0 ..... 6.5 0 . , , ,,, , 50.S O 50.90 5.0 0 .... . • • • • 8.7 5 . ...... . . •. 84.2 '5 84.25 2.0 C> 20.0 0 1.0 0 .5 0 ..... 26.5 0 1.5 0 .... . ... • * « 284.2 '5 284.25 , ,,, , 2.0 0 .... , .... • • » • . • 6.0 0 . ..... • .... . • • • 69,( » 69.00 1.5 0 5.0 0 .7 5 .... 12.5 0 . ... ..... 130.5 >5 130.95 1.0 0 5.0 0 .5 0 .... • • • • • 5.5 0 . ... •... ..... . • • • 70.< tO 70.40 3.0 0 6.0 0 1.5 0 .... 6.5 0 . ... • . . • . 15 58.1 5 57.45 .5 0 3.0 0 .2 5 .... • • . * • 4.0 0 . >•• •.. . 12.1 i5 ... 43. 0 ' 39.95 2.0 0 .... • • • » • 6.7 5 . • .. • . . • . . • • • 67.' tt> 67.40 1.5 0 12.0 0 .7 5 .... . •»»4 8.6 0 1.2 5 ... . 2.1 >5 87.3 >5 84.70 .5 D 11.0 0 .2 5 .5 0 ....' 3.5 0 .2 5 ... . ... . . . 54.( )5 54.05 $119.5 0|$711.CI 0$61.00|$69.50|$ 7.8 »$3,140.3 S $34.70|$ 3.! <0 $546.1 »5 $41. 5 $33,780. 0$ 33,930.30 X) V u W l.OO .70 1.05 82.00 98.40 156.20 .35 16.00 PRVI SLOVENSKI Zdravnik in Kirurg Y AMERIKI. Specialist za moške, ženske in otročje, bolezni; zdravi tudi YSE DRUGE BOLEZNI. Kadar ste bolni, pridite k meni osebno, Urad zraven slovenske cerkve. Dr. Martin J. Ivec 900 N. Chicago St., Cor. Clay JOLIET, ILL. Telefon N. W. 1012, ali Chicago telefona r Urad 1354 J. Dom 2192 L. Farme v Wisconsinu. Prodajem dobro in rodovitno zemljo V državi Wisconsin (Eorest okraj) blizu mesta in dobrih trgov, cerkve in šole. Fina zemlja in jamčeni pridelki' vsako leto. Samo $15 aker. Vsake« mu naseljencu dobim delo po $1.75 na dan in več; tudi naredim hišo, če hoče. martin lZurich je naš edini slovenski zastopnik. M. PIKLOR, prodajalec farm, 1526 W. 21st St. Chicago, Illinois. Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno "HOTEL FLAJNIK" 3329 PENN AVENUE v kateri točim vedno sveže [ PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČE. | Priporočam se cenjenemu občinstvu v najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli! NA SVIDENJE! p. & A. Phone 351-W. Geo. Flajnik, lastnik 3329 Penna Ave. Pittsburg, Pa. John Grahek ...Gostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kali-Ifornijsko vino, dobro'žganje in tržim najboljše smodke. I Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612. S 1012 N. Broadway JOLIET, ILL. Pozor, rojaki ! Dobil sem iz Washin-tona za svoje zdravili serialno Številko kteri jamči. da so zdravila prava in koristna. Po dolgem času se mi je posrečilo iznajti pravo Alpen tinkture ln Pomado proti izpadanju in za rast las, kakorSne čedosedaj na 1 svetu ni bilo, od katera moiklm in ženskim gosti in dolgi lasje resnično popolnoma zrastejo in ne boao več izpadali ter ne osiveli. Ravno tako zrastejo moSkim v 6. tednih krasni toki popolnoma. I Revmatlzem v rokah in nogah in križicah v 8 dneh popolnoma ozdra-I vim, kurja očesa, bradavice, potne noge in I ozebline se popolnoma I odstranijo Da je t< | resnica jamčim s $500. PISite po cenik katere-[ ga poiljem zastonj. JAKOB WAHCIC, |1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio. ■ * — R. F. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT V So. Chicago, Ills,: Soba 218 — 9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. Hrvatsko-Slovengki Dom. IGE0. MIKAN SALUN 201 Ruby St., Joliet, 111. Chicago Phone 2952. N. W. 1252. 0.80 NAJBOLJŠA POSTREŽBA. Dvorana za zabave in veselice. Kegljišče (Bowling Alleys) Pm luach vsak dan. :: Dobrodošli I Glasba po nizki ceni — Mance & Ogo Co. ____________ SfiSS^S^ !fi S K Ki fes SK ZA KRATEK ČAS. ^ m Salomonska razsodba. V Illinoisu v Ameriki se je na želez niči prigodila nesreča. Jeden mož je bil ubit, drugemu je odtrgalo nogo Vdova ubitega moža in oni jednonogi sta tožila železnico za odškodnino Sodnik je vdovi za izgubljenega moža odločil 500 dolarjev, onemu, ki je izgu bil nogo, pa 15,000 dolarjev. Nejevolj na zaradi take razsodbe, reče vdova Sodniku: "Ali je to prav, da dobi ta več nego jaz? Ali ni življenje zakon skega moža več vredno nego samo je dna noga?" Sodnik odgovori: "Žena Ta mož ne dobi za noben denar druge noge. Ti pa dobiš lahko drugega mo ia, ki bo morda še lepši in boljši, nego. je bil ubiti." Druga salomonska razsodba. V Parizu je pred sodiščem zahteval mož, naj ga 'postavno ločijo od žene "Imate li kaj otrok?" vpraša ga sod nik. — "Seveda, gospod!" — "Koli ko?" — "Tri; dva dečka in jedno de klico, in prav zaradi tega sva prišla k vam. Žena moja zahteva zase dva o-troka, toda jaz tudi!" — "Ali se hočeta tedaj oba zadovoljiti z mojo razsod bo?" — "Da!" pravita oba. — "Tedaj počakajta, da bosta imela četrto dete potem si pa lahko vsak izmed vaju vzame po dva, in jaz določim, kako se vama imajp otroci razdeliti!" Mož in žena sta bila s tem izrekom zadovoljna, in sodnik ni čul nič o njiju celi dve leti. Pri neki priliki sreča sodnik moža na ulicah ter ga vpraša: "Kako je z ono rečjo?" — "Oh, gospod sodnik, zdaj se še ne more govoriti o ločitvi!" — "Zakaj ne?" — "No, zdaj imava pa pet otrok!"' — "Tedaj počakajta, da vama da Bog še šestega!" odgovori sodnik ter gre svojim potom. Še jedna salomonska razsodba. Čudno razsodbo je izrekel sodnik v Missouriji v Ameriki. Nekoga, ki ni znal pisati in čitati, obsodil je zaradi prestopka tako dolgo v zapor, dokler se ne bi naučil čitati in pisati. Drugega zatoženca, ki je znal oboje, pa je obsodil, da mora ostati tako dolgo v zaporu, dokler ne nauči prvega čitati in pisati. Čez tri tedne sta oba rešila svojo nalogo prav povoljno, in sodnik ju je izpustil. Sodnik ne ve, dokler ne najde v koranu. V Bosni je živel sodnik, katerega sta "raja" kakor Turek sovražila zaradi lakomnosti in podkupnosti. Bil je to grabljiv Turek, kateri ni nikomur privoščil ničesar. Nekega dne sedi popoldne v stanovanji, kadi tobak' in srka kavo. V sosedni krčmi so sedeli kmetski podlož-niki, in med njimi je bil zvit lisjak iz bližnje vasi. Razgovarjali so se o 6odniku, kakšen oderuh je, da se ga sami Turki sramujejo in ne marajo zanj, tako da mora ves dan sam sedeti v sobi. Omenjeni lisjak, kristjan, vstane in pravi: "Moram iti k njemu in ga nekoliko opehariti!" — "Ako ga opehariš, junače, pa ti damo za vino in jed!" pravijo tovariši. Lisjak gre k sodniku ter mu ponižno reče: "Častiti sodnik! Imel sem zvestega psa, varuha pri ovcah. Večkrat mi je zapodil zlega volka, da mi ni naredil škode. Ko mi je pred nekaj leti volk zopet ugrabil ovco, rekel 6em psu: "Gorov, ljubi pes, tvoje bodi jagnje, ako ga dobiš iz volkovih krempljev!' in Gorov ga je dobil. — Iz jag-njeta je vzrastla ovca in dvakrat na leto je imela mladiče, in Gorov je imel že sedemnajst glav od nje. Te dni mi je pa Gorov poginil, in jaz siromak zdaj ne vem, čegave so po pravici one ovce. Pes nima naslednikov v svojem rodu, jaz si pa nečem prisvajati tuje stvari. Prišel sem torej k tebi, slavni sodnik, s prošnjo, da razsodiš, čegave to po pravici one ovce." Lisjak "konča, sodnik se zamisli in pravi čez nekaj časa: "Ne vem, dokler ne najdem v koranu!" (Turško sveto pismo.) Vzame knjigo v roko, išče, čita in potem odgovori: "Ker tvoj pes Gor«v nima naslednika iz svojega rodu, pripadajo po zakonu one ovce meni; glej, da mi jih hitro priženeš!" "Slavni sodnik," pravi muhasti raja, "ako mi dokažeš, da si iz rodu mojega psa Gorova, priženem ti ovce precej!" Izgovorivši to, bil je že tudi iz sobe. Turek jezen po/koči, razsaja in steče za rajo. Ker ga je pa sram, da bi Turki kaj zvedeli in se mu še smi-jali, vrne se ves jezen domov in — molči. V sosedni krčmi pa so raje gostili zvitega soseda. Kakor nalašč. Nekje na Hrvaškem pošlje krojač k pekarju sušit svinjsko pleče. Pek odreže velik kos z njega. Ko krojač to vidi, reče pekarju, naj mu povrne škodo, sicer ga pojde tožit. Pekar pa steče prej k sodniku in mu da lepo veliko potico v dar. Krojač pride tožit, in sodnik zasliši oba. Pekar pravi, da so muhe pojedle toliko mesa. Sodnik torej reče krojaču: "Ako so muhe storile to, znosite se na muhah; pobijajte jih, kjerkoli dobite katero!" Slučajno ugleda krojač zdaj muho na sodnikovem obrazu. Brez pomisleka lopne s pestjo po sodnikovem nosu, da se mu takoj kri pocedi, in reče: "Kakor nalašč! Jedna je ze tukaj I" (Nadaljevanje Jednotinega finančnega poročila s 7/ strani.) PODROBEN PREGLED DOHODKOV OD 1. JAN. DO 31. MARCA 1914. Naloženega društvom: — Za asesment ......... .. .$29,632.75 Za pristop ........... 119.50 Za rez. sklad ........ 711.00 Za vrh. zdravnika .... 61.00 Za certf. in charter... 69.50 Za znake ............ 7.80 Za upravne stroške .. ... 3,140.35 Za poškodnino....... 34.75 Za bolno podporo ... 3.50 Imeli dolga ............ 546.25 Preveč plačali .......... .80 $34,327.15 Plačanega od društev.......$33,930.30 Imeli kredita ................ 41.15 Ostali dolžni .............. 355.70 $34,327.15 SKUPEN PREGLED DOHODKOV IN STROŠKOV OD 1. JANUARJA DO 31. MARCA 1914. Preostanek 1. jan. 1914.....$297,750.5/" Plačanega od društev .......$33,930.30 Plačanega za o-bresti od posojil in vlog..... Najemnina dvorane .......... 1,268.30 10.00 35,20^69 $332,959.28 Izplačane posmrtnine .....$ 25,945.80 Izplačane poškodnine...... 3,200.00 Izplačane bol. podpore..... 60.00 Izplačalo za razne sklade.. 4,356.34 Preostanek 31. marca 1914.. 299,397.14 $332,959.28 PODROBEN PREGLED STROŠKOV OD 1. JAN. DO 31. MARCA 1914. Plačana posmrtnina: — 16324 John Vizjak .................................$1000.00 12426 Anton Rajk ............................ ...........500.00 7391 Martin Oplotnik..................................................1000.00 3254 Uršula Kostrevec ..........................................................500.00 3437 Barbara Jurkovič, preost. del........................................680.00 3553 Anton Vidmar, preost. del............................................450.00 2026 Josip Kompare ..............................................................1000.00 1135 John Mustar ....................................................................1000.00 1893 Nikolaj Mohorčič ..........................................................1000.00 2973 Frank Troj ....................................1000.00 13639 Jakob Rogačnik ...............................1000.0« 5330 Frank Dragina, del..........................................................920.00 7593 Martin Kozjan ................................................................1000.00 6855 Frank Cvar ........................................................................1000.00 9993 Matija Kočevar, del......................................................83.30 10433 Josip Mostovar, del......................................................300.00 13410 Martin Gazboda, preost. del......................................400.00 984 Matija Millek ....................................................................1000.00 12287 Matija Kral ..................................................................1000.00 16090 Frank Novak ................................................................1000.00 17216 Peter Desport, del ......................................................300.00 7308 Josip Rutar, del................................................................550.00 551 Alojzij Butara .............................................................1000.00 15933 John Verbič, preost. del..............................................712.50 12473 Lovrenc Prepadnik, preost. del............................400.00 8871 John Bambič, del............................................................450.00 252 Peter Klobučar ................................................................1000.00 6235 Josip Mausar....................................................................1000.00 10028 Alojzij Piškur ................................................................1000.00 9048 Josip Kustelj, del............................................................800.00 16362 Anton Govže, del..........................................................100.00 13016 Josip Krašovec, del......................................................100.00 4362 Anton Alič, del ..........................y ... 300.00 17125 Štefan Vučka, del...............................100.00 19848 Štefan Lukunič, del......................................................150.00 19786 John Frankovič, del......................................................150.00 3933 Andrej Novosat................................................................1000.00 8519 Matija Agnich, preost. del..........................................500.00 2147 Marija Meden, del..........................................................150.00 10643 Anton Mišica, preost. del............................................350.00 - $ 25,945.80 Izplačana poškodnina: — 133 Katarina Plut ..................................$ 100.00 2069 Frank G. Tassotti.........i........................................100.00 7185 Jakob Petrich ..................................................................100.00 4724 Franca Kamin ............................................100.00 2034 Marija Hodnik ................................................................100.00 4451 Uršula Papež ..................................................................100.00 3440 Marija Terlep ..................................................................100.00 7177 Anton Krivic ..................................................................100.00 5943 Margareta Ritonia ........................................................100.00 15746 Josip Mikan ..................................................................100.00 138 Ana Grahek ........................................................................100.00 586 Neža Prudič ..............................................................100.00 1951 Terezija Volk ..................................................................100.00 1876 John Bizjak ....................................................................250.00 1341 Jernej Blatnik ................................................................250.00 9211 Andrej Mojstrovič..........................................................500.00 3459 Alojzija Barborich ........................................................100XX) 16155 Josip Omahen ................................................................100.00 3137 Ana Kajtna ..................................................................100.00 3992 Marija Dolenc ............................................................100.00 2506 Ana Šuštarič ....................................................................100.00 8166 Frank Majcen ................................................................100.00 16090 Frank Novak ................................................................100.00 18238 Anton Anžlovar ..........................................................100.00 5004 Marija Albreht .....................................100.00 - $ 3,200.00 Izplačana bolna podpora: — 6330 Josip Pečaunik ............................i.. .$ 20.00 18450 Filip Lugar .................................. 40.00 Razni drugi stroški: Glavnim uradnikom in nadzornikom povrnitev stroškov za vožnjo in zamudo časa pri odborovih sejah meseca januarja 1914: Paul Schneller.......zamudo časa $25.00, vožnja $28.00 60.00 John Zulič ......... " 20.00, " 23.50 Frank Boje ........ II 38.00, a 56.50 Marka Ostronich ... M 28.00, a 27.48 John Grahek ....... II 20.00, a Anton Golobitsh .... II 20.00, a Peter Staudohar..... it " 32.00, a 28.44 Dr. Jos. V. Grahek.. II 28.00, a 27.48 .fohn Mravintz ...... II 28.00, n 27.48 Frank Banich ...... II 20.00, n 1.58 Geo. Thomas ....... M 38.00, n 55.70 Frank Petkovšek.... II 20.00, a 2.68 John Pousha ....... " 32.00, a 28.44 Avg. Poglajen ...... II 22.00, ee 1.58 Geo. Flajnik ........ «1 28.00, II 27.48 Mart. Muchitz ...... <1 36.00, ,1 43.98 $435.00 $390.29 $ 815.32 Paul Schneller za stroške in vožnjo po Jednotinih opravkih* v Springfield, 111......................................................31.28 Avg. Poglajen povrnitev stroška za brzojav........................1.20 Dr, Jos. V. Grahek-u, za pregled zdrav.-preiskovalnih listov od 1. ju!, do 31. dec. 1913.............................................220.00 Dr. Jos. V. Grahek-u za pregled listov 79 ovrženih kandidatov $19.75, za pregled 95 poškodninskih spričeval $95.00, ekspresni strošek $3.30 ...........................118.05 Za poroštva gl. uradnikov Jednote in dr. zastopnikov za leto 1914 .......................................... 1,130.50 Geo. F. Barrett, Chicago, 111. za odvetniško delo radi Jed- notine hiše .................................................250.00 Rafael-u Zupanec za prepisovanje članov in članic po letih 50.00 Walter Pleše, za pomoč pri prepisovanju in urejevanju imen po starosti ....................................20.00 lO'Dorinell, Donovan and Bray za odvetniško delo od 5. jan. do 31. dec. 1913 ................................................................75.00 Za redne stroške v gl. uradu Jednote ......................................100.00 Amer. Slovenec za glasilo za leto 1913 $200.00, naročnina istega za dr. tajnike $127.00, za tiskovino od 1. julija do 31. dec. 1913 $84.50 ............................................................411.50 Omaro za tiskovino v gl. uradu ................................................45.00 Rufus M. Potts, Ins. Supt. za vlogo letnega fin. poročila 5.00 Wm. Keating, Ins. Comm. države Montana, za vlogo letnega poročila ........................................................................10.00 U. S. Post Dept. za koverte z 2c znamkami ........................88.00 Cannon & Poage za odvetniško delo v tožbi Fogorelc-Frice 2.00 John A. Martin, za odvetniško delo pri poskusitvi dobitve postavnega dovoljenja za poslovanje Jednote v državi Colorado ....................................................................................5.00 1000 znakov za člane ....................................................................270.00 Plača gl. tajnika od 1. jan. do 31. marca 1914........................450.00 Rufus M. Potts, Ins. Supt. za uradna potrdila listin............6.00 Wells Fargo Express Co..............................................................26.88 Telefoni in brzojavi ........................................................19.79 Za oskrbovanje Jedn. hiše od 1. jan. do 31. marca 1914.. 45.00 Za vreditev omare v gl. uradu in drugo mizarsko delo... 11.02 Handwerk & Bush Hardware Co. za rešetca (grates) i dr. 15.22 Premog ............................................................................................88.09 Public Service Co. za luč ............................................9.07 Voda pri Jednotini hiši ................................................................1.50 E. H. Lennon za vodovod in odtok (W. M. & Sewer) No. 434 & 433 ........................................35.92 $ 4,356.34 Skupni stroški od 1. januarja do 31. marca 1914....................$ 33,562.14 PREGLED DENARNEGA PREMOŽENJA K. S. K. J. 31. MARCA 1914. Na posojilu pri cerkvi sv. Jožefa, Joliet, 111., Lot 1, Block 1, Cas- seday Addition to Joliet .....................................$ 10,000.00 Na posojilu pri cerkvi sv. Jurija, So. Chicago, 111................................17,000.00 Na posojilu pri cerkvi Matere Božje, Waukegan, 111................................2,500.00 Posojenega na različna posestva in zemljišča na hipoteke..............98,250.00 15 obveznic Comc'1 Nat'l Safe Deposit Co., Chicago, 111. po $1,000.. 15,000.00 10 obveznic City of Joliet Street Improvement po $1,000......."... 10,000.00 Obveznice Woodruff Safe Deposit Co., Joliet, 111.......................10,000.00 Obveznic City of Waukegan Street Improvement................................1,600.05 Obveznice North Chicago Special Assess., North Chicago, 111............5,000.00 Obveznice City of Joliet Street Improvement..........................................4,000.00 Uloženega na obresti na Joliet National Bank, Joliet, 111................10,000.00 Uloženega na obresti na Will County National Bank, Joliet, 111________20,000.00 Uloženega na obresti na Joliet Trust & Savings Bank, Joliet, 111... 10,000.00 Uloženega na obresti na First National Bank, Joliet, 111......................15,000.00 Uloženega na obresti na Citizens National Bank, Joliet, 111............5,000.00 Uloženega na obresti na Mercantile National Bank, Pueblo, Colo. 5,000.00 Uloženega na obresti na German National Bank of Allegheny, Pittsburgh, Pa. ..........................................................................................5,000.00 Uloženega na obresti na First Nat'l Bank of Allegheny, Pittsburg, Pa 5,000.00 Uloženega na First National Bank of Laurium, Mich..................5,000.00 Uloženega na Farmers & Miners National Bank, Forest City, Pa.. 5,000.00 Uloženega na First National Bank of Calumet, Mich..............................5,000.00 Uloženega na First National Bank of Chisholm, Minn......................10,000.00 First Trust Co., Cleveland, Ohio ..............................................................10,000.00 Western National Bank, Pueblo, Colo......................................................5,000.00 Jednotina hiša ..................................................................................................9,000.00 Uloženega na First National Bank, Joliet, 111. na čekovni promet na 2]/2 odst. obresti ....................................................................................2,047.14 Skupno denarno premoženje 31. marca 1914.......................$299,397.14 JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249. W. WALKOWIAK Pogrebni Zavod in Konjušnica. 8749 COMMERCIAL AVE. SOUTH CHICAGO, ILLS. EDINA SLOVENSXA TVRDKA lastave, regalije, znake, kape, pečate invse potrebščine z društva in jednote. >ELO I'RVE VRSTE. CENE NIZKE. F, KERŽE CO. 2711 S. Millard Ave. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE PO&IL.JAMO ZASTONJ ^ MALI OGLASI Kdor kaj išče za vsakok/atn* priek-č«nje po 25c. V NAJEM HLEV, PROSTOREN za tri konje ali pa automobil. Več pove: Jos. Težak, 1151 N. Broadway Joliet, 111. 46t4 NAPRODAJ DVE POOL IN ENA Billiard mizi in vsa oprava, ter licenca za 1914. Več pove D. N. Col-lum, 408 W. Jefferson St., Joliet, 111 |iitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiuiiiuiiiiiiiiinM | Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 Uradne ure: S 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. i Ob nedeljah od 10. do 12. I Dr. S.Gasparovich = Dentist Zobozdravnik 1 Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. 1 JOLIET, ILLINOIS, lllllf tltlllllllf If II1III lltBIUE Chi. tel. 3399. N. W. tel. 125?. Louis Wise 200 Jackson St. JOLIET, ILL. gostilničar VINO, ŽGANJE IN SM0DKR Sobe v najem in Lunch Room. K^ffi^ffi^SiiiHigiSfiiiSii^ POZOR, ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše m®* so po najnižji ceni? Gotovo! V mesnic* J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše me50. Vse po najnižji ceni. Pridite torej 10 poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba Je naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na voga" lu Bfoadway and Granite Streets. Chic. Phone 2768. N. W. Phone U13' ZA PISMENI PAPIR, KUVERTE, NAKAZNICE, BOLNIŠKE LISTE IN PRAVILA v slovenskem in angleškem je" ziku, ter vse vrste tiskovine, oglf se in knjige pišite na največ!0 slovensko u n i j s k o tiskarno v Ameriki: Amerikanski Slovenec JOLIET, :: ILLINOIS' DELO JAMČIMO Naročite zaboj steklenic novega piva, k! se Imenuje ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company telefon 405. S. Huff St.. Jeliet, H.