SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI ACADEMIA SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICA
RAZRED ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE IN TEHNIČNE VEDE CLASSIS III: MATHEMATICA, PHYSICA, TECHNICA
DELA * OPERA 10
JOŽE POVSIC
BIBLIOGRAFIJA JURIJA VEGE
JURIJ VEGA — BIBLIOGRAPHY
JOŽE POVSIC BIBLIOGRAFIJA JURIJA VEGE
SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI ACADEMIA SCI EN! I AR UM ET ARTIUM SLOVENICA
RAZRED ZA MATEMATIČNE. FIZIKALNE IN TEHNIČNE VEDE CLASSIS III: M A THEMATIC A, PHYSICA, TECHNICA
DELA * OPERA 10
JOŽE POVSIC
BIBLIOGRAFIJA JURIJA VEGE
JURIJ VEGA — BIBLIOGRAPHY
M m sa

115095
SPREJETO NA SEJI RAZREDA ZA MATEMATIČNE, F!/IKALNE IN TEHNIČNE VEDE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 2. OKTOBRA 1975 IN NA SEJI PREDSEDSTVA DNE 3. OKTOBRA
UREDIL AKADEMIK IVAN VI DA V
k
Matej Siemen, Jurij Vega, 1938 (University of Pittsburg)
ORIS ŽIVLJEiNJA IN DELA JURIJA VEGE
Ko pri litis — čeprav vztrajno vendarle prepočasi mašimo vrzeli v nasi kulturni zgodovini, se morda ob tem. kar delamo in kar smo že storili, sprašujemo, če nismo preveč zaverovani v preteklost in če pri tem ne pozabljamo na današnji in jutrišnji dan.
Za razvite in Že uveljavljene narode bi liilo lahko proučevanje preteklosti znak samozadovoljstva in beg od vprašanj sedanjosti. Za nacionalne kulture, ki se šele uveljavljajo kakor naša, pa je odnos do preteklosti kot fenomen intenzivnega zgodovinskega razsvetljevanja tako neogiben kakor tudi aktualen. Saj kulturni dosežki utrjujejo zunaj, prt drugih narodih, naš kulturni ugled, doma, nam samim, pa pomenijo utrditev samozavesti in zbujajo naravno čustvo patriotičnega ponosa.
Naš narod je dal v preteklosti vrsto znanstvenikov iz cksaktnih ved, ki so ustvarjali svoja dela v tujini in v tujem jeziku, ker jim domovina takrat ni mogla nuditi ugodnih tal za razvoj in razmah. Posebne slovenske razmere so bile krive, da nekateri naši najboljši možje niso mogli dati svojim dosežkom slovenskega narodnega pečata, ker so z njimi presegli zmogljivost takrat še skromnih slovenskih razmer. Mnogi naši talenti so se tako uveljavili izven domačega okvira, nekateri so se za nas izgubili, drugi pa so se vrnili, npr. ob zlomu avstro-ogrske monarhije, z obilno kulturno žetvijo.
I uji živi jenjepisei teh naših ljudi so pogosto rod, narodnost oz. domovino ali zamolčali ali pa skopo, nejasno oz, napačno navedli.
Ime sestavljavca logaritemskih tabel Jurija Vege je no svetu dobro znano zlasti v matematiki, v astronomiji in v skoraj vseh tehniških strokah, O tem pričajo vedno nove izdaje teh tabel v več jezikih vse do današnjega časa. Toda malo takih, ki te knjige uporabljajo, hkrati ve, da je njihov avtor, ki se v starih izdajah, v nekaterih ameriških pa še danes imenuje s-Baron Georg Vega«, >Baron von Vegas oz. j-Georg Freiherr von Vega«, bil Slovenec, sin našega kmeta, ki je dobil baronski naziv le zaradi vojaških in znanstvenih zaslug v 46. letu svoje starosti.
Skoraj zanesljivo lahko tudi domnevamo, da si večina tistih, ki prelistavajo Vegove logarifmovnike, predstavlja avtorja kot enostranskega, mirnega človeka številk, kot človeka, ki je v svojem kabinetu pri logaritmih pozabil na svet in ljudi. Tako mišljenje pa popolnoma nasprotuje resniei. Vega ni samo kot matematik, ampak tudi kot učitelj in kot odločen in preudaren oficir delal tako mnogostransko, razgibano in bleščeče, da njegova usoda, polna sprememb in nasprotij, še danes zbuja zanimanje in željo po podrobni osvetlitvi, saj ta usoda ni brez čara neke romantike.
Zato dodajam pričujoči zbrani bibliografiji kratek oris Vegovega življenja in dela, že znane podatke dopolnjujem z novimi in jim p rida ja m nove oznake
JtIŽC Po YS it"
in poglede, podčrtujem nekatere izsledke bibliografije ter vse skupaj ilustriram z nekaterim novim slikovnim gradivom.
Rod, dom in šolanje
Jurij Vega je bit rojen 23. marca 1754 v Zagorici pri Moravčah1 kot sin preprostega kmeta Jerneja Vtehe in njegove druge žene Helene, roj. Masel. Se kot dijak na gimnaziji in na liceju v Ljubljani je bil Jurij vpisan kot Velia in včasih kot Vecha. Kdaj in zakaj je tega iz pre menil v Vega. ni dognano, znano je le, da je že imel ta priimek, ko je prestopil k vojakom.
Trditve, tla izvira Jurijev rod od nekega španskega plemiča,2 so spodbudile Franca Hauptmanna, da je vestno proučil vse krstne knjige, desetinske zapisnike in urbarje v Moravčah ter ugotovil, da je bil Jurij nedvomno potomec stare slovenske kmečke družine.'
Glede Vegovega rojstnega datuma in rodu je treba omenili, da so v biografijah, zlasti tujih, številne napake. Tako je npr. ugledni Podendorf F, I. C., Bibliograph iseh-liierarisches Handwörterbuch zur Geschichte der exact en Wissenschaften, Leipzig 1S65, zvezek II, vnesel veliko zmedo s takole navedbo napačne in z zanikanjem prave rojstne letnice: geh. 1756 (nicht 1754). Za njim ponavljajo isto napačno letnico skoraj vse tuje biografije do danes.
Tako npr, navaja napačno letnico v vseh treli izdajah Velika sovjetska enciklopedija, ki ima poleg drugih napak tudi Vego — tako kakor mnogi drugi leksikoni in enciklopedije — še danes za ^avstrijskega matematika«. Društvo matematikov, fizikov in astronomov SRS je že leta 1959 pismeno ugovarjalo pri glavni redakciji VSE zaradi teh in se zaradi drugih napak v zapisu. Redukcija je priznala netočnosti in je Društvu pismeno zagotovila, »da so ji pripombe zelo dragocene in da jih bo v naslednjih izdajah upoštevala«,1 a tega ni naredila. V 5. izd. (t972) napaki kar naprej ponavlja.
Tsti rive napaki ima tudi znani Webster's New International Dictionary.
Vse kaže. da tudi I. J, Depman. avtor novejše in drugače najboljše tuje Vegove biografije,3 ni dognal Vegove prave domovine: Ljubljano imenuje dosledno »Ljubljanice«. Za sVego« — pravilneje »Veho» — pravi, da je »slovicskoje slovo« (slovinska beseda). Trikrat je napisal, da je bil Vega iz družine oziroma sin »slo-vinskogo krestjanina« (slovinskega kmeta), enkrat pa celo, da so bili njegovi starši in sorodniki revni >rusinskije krestjanec (rusinski kmetje). Tako mora bralec sklepati, da je bil Vega nekakšen severni Slovan, Na pripombe Društva je Depman odpisal med drugim: »Napake, do katerih je prišlo, bom skušal popraviti ob prvi priložnosti.«'
Poleg Jurija sta imela zakonca še tri hčere: Marijo, ki je podedovala očetovo posestvo in se je poročila s kmetom Jakobom Peterkom, Jerico, ki se je omožila v Višnjo goro, in Apolonijo, ki je živela nekaj časa pri bratu na Dunaju in se je poročila s topničarskim častnikom Francem Pauerjein. Vegov rojstni dom je bila tedaj preprosta lesena koča. 1865 so tedanji lastniki dom povečali, prvotna lesena hišica se je ohranila koi gospodarski del novega poslopja. (904 so morali tudi to stavbo temeljito popraviti. Medtem pa je hiša
H iliüuirrafijn Jurija V c g <
ponovno menjala lastnika, Jože Peterka, sin Jurijeve sestre Marije, je zamenjal podedovano posestvo (h. št, 10) z Janeze vim (h. št. 7), Pozneje je Velio veevino na dražbi kupil Močilnikar. tako so gospodarili na Janeževem Peterke, na Vehovčevem pa Moči I m kar j i. K. slednjim se je ob koncn prejšnjega stoletja priženi! ote sedanjega gospodarja Pokovec. Med drugo svetovno * o j no so Nemci zažgali vas in Vegova rojstna liiša je pogorela. Po vojni so zgradili novo stavbo, pravokotno na smer prejšnjega poslopja,
Jurij je začel 1767 obiskovati prvi razred jezuitske gimnazije v Ljubljani in jo dovršil (6, razr.) 1775, nato je po dveh letih študija na liceju kot absol-\ i rani filozof opravil zaključni izpit po predavanjih Gregorja Schot tla iz fizike, Jožefa Maffeija iz matematike ter Antona Tschokla iz logike in metafizike, Njegova sošolca v gimnaziji sta bila Anton T. Linhart in Jurij Goll-iiiayer. Izpitna tovariša na liceju pa sta bila Fidelis Poglajn iz Kranja in Matej Kulan iz škofje Loke.7
Jurijeva pol skozi ljubljanske šole je bila težka, saj je bil zaradi zgodnje očetove smrti (1760) nekaj let navezan le na tujo podporo. Zasluga, da je lahko premagal gmotne težave in da se je zavedel svoje posebne nadarjenosti za matematiko, gre njegovemu profesorju matematike Maffeiju. Ta je znal V mladem Vegi vzbuditi ljubezen do matematičnih ved in mu je dal potrebno podlago, da se je lahko pozneje sam izpopolnjeval. Svojo hvaležnost je bivšemu učitelju Vega tudi javno izrazil, ko mu je maja 1800 posvetil 2. izd. Loga ri tenisko-1 rigonometr i jskega priročniku. Liceja se Vega s hvaležnostjo spominja tudi v 4. zvezku svojih Matematičnih predavanj, posvečenem kranjskim stanovom, z besedami: >Najlepše plačilo za moje dosedanje matematično delovanje je v dovoljenju, da smem svetu javno povedati, da sem položil temelj svoji izobrazbi na ljubljanskem liceju,,, — Vstop na to učilišče spada med najsrečnejše dogodke mojega življenja .. .<
Po končanih študijah je bil Vega nameščen kot navigacijski inženir v tedanji Notranji Avstriji, ki je obsegala tudi Kranjsko. O tej njegovi službi ni znano nič določenega. Njegovi biografi sodijo, da je ta čas koristno uporabljal za svoje izpopolnjevanje v matematiki.
Vstop v vojaško službo in prva matematična dela
Pri inženirskem poslu ni ostal dolgo. 7, npr. 1780 je vstopil kot prostak k topničarskeuiu polku. Vse njegovo nadaljnje življenje priča, tla je bil ta korak dobro premišljen in da si je izbral poklic, v katerem je lahko razširil svoje znanje in svoje zmožnosti. Ze po enem letu službovanja je dosegel čin podporočnika in Je nekaj mesecev nato so mu poverili službo učitelja matematike na top niča r ski šoli na Dunaju. To službo je opravljal 11 let, spočetka na tedanji topničarski šoli, oti 1786 pa kot profesor matematike pri bombar-dirskem koru.
Kmalu je spoznal hibe topničarske sole: poučevali so brez primernih knjig in brez pravega sistema. Zato se je lotil pisanja učbenikov za svoj predmet in že febr. 1782 izdal na Dunaju prvi zoezeh svojih matematičnih predavanj z naslovom: Vorlesungen Uber die Mathematik. Eruier Band, welcher die allgemeine Rechenkunst enthält. Vseboval je osnovne računske operacije s po-
Jože PovSič
sebninii števili in deloma tudi algebiro v približnem obsegu Srednješolske snovi, brez strogega matematičnega dokazovanja in brez preveč koneiznega sklepanja. Zaradi posrečene izbire snovi in zaradi njene metodične prednosti pred tovrstnimi učbeniki (preglednost, lahko razumljiva razlaga in jasna sistematika) se je knjiga hitro uveljavila tudi na drugih šolah. Ocenjevalci so dali priznanje zlasti šestemu predavanju, t. j. poglavju o vrstah, ki ga v sličnih takratnih učbenikih sploh ni bilo. Tri izdaje so izšle v času avtorjevega življenja. naslednje pa je priredil W. Matzka, Zadnja, t. j. 7. izd., je izšla 1B50.
Vega je v svojem poklicu zgodaj spoznal pomanjkljivosti tedaj rabljenih logaritmovnikov. Da bi jih odpravil, se je z vso energijo in skrbnostjo sam lotil dela. Odslej se je s preračunavanjem logaritmov ukvarjal vso drugo polovico svojega življenja, ne da bi ga prekinil v vojnem času. Po dobro premišljenem načrtu je začel najprej na novo preračunavati starejše tovrstne tablice Seli u I-zeja, Gardinera, Vlaccja in Pilisciisa. Delo, čeprav težavno, je šlo tako od rok, da je že v novembru 1na Dunaju izdal Jogaritniovuik srednje velikosti, preračunan na sedem deeimalk, z naslovom: Logarithmische, trigonometrische, und andere zum Gebrauehe der Mathematik eingerichtete Tafeln und Formeln. Knjiga obsega 24 raznih poglavij in ima med drugim: Briggsove logaritme naravnih števil od ( do 100300, logaritme trigonometričnih funkcij, seznani kvadratov in kubov števil od ! do 1000 ter razne druge tabele in zbirke obrazcev. Na 65 straneh uvoda daje zgoščena navodila za rabo posameznih tabel in formul. Na str. 381 navaja n, izračunan na !27 decimalnih mest. Omeniti je treba še obrazce iz sferične trigonometrije, ki jih avtor podaja v logaritemski obliki.
Vegova zasluga pa je zlasti v tem, da je zboljšal računanje logaritmov. Mercalor je že poznal logaritem, izražen z neskončno vrsto
In (I +x) = x — -xa + i-xs— 1 xs—-xfi + .. 2 3 4 5 6
ki je konvergentna, če je —1	1.
S to vrsto so že mogli računati logaritme s poljubno natančnostjo. Izračunati pa so morali precejšnje število členov, da so dosegli že najmanjšo natančnost.
Vega si je delo znatno olajšal in poenostavil s tem, da je v vrsto vstavil namesto x nasprotno vrednost —x, tako dobljeno vrsto odštel od prvotne in razliko dveh logaritmov zapisal kot logaritem kvocienta:
i I + * i / , 1 3 I 1 □ . 1 T , \
Irt--= 2 |x4--- X + -X" -h ■ X' + . . .
I-x l 3 5 7	/
X je gotovo manjši od 1, če je:
d
X =
2n + d
in sta n in d naravni števili. Po substituciji je dobil vrsto:
to»±i-i[ + ds +,.,] n	|_2n + d 3 (2n + d)3 5(2n+d)6
Bibliografija J uri j d Veg«
in končno
ds ds
+
In (n + d) = In u +2
,2n + d 3 (2n -f d)3 5 (2n + d)1
S to vrsto pa je mogoče izračunati marsikateri logaritem hitreje in zadosti natančno; zlasti pokaže vso svojo ugodnost pri računanju logaritmov večjili števil.8
Da bi povečal preglednost tablic, je vpeljal nekatere praktične novosti; tako je npr. prvi začel uporabljati zvezdico kot opozorilo, da je treba vzeti prve tii številke mantise iz naslednje mantisinc skupine.
Seznani napak, odkritih pri primerjavi štiriii naštetih del, je natisnjen v predgovoru; Seznam 75 napak, ki jih je našel v Slierwinovem logaritmov-ntku, pa navaja v prilogi na zadnji strani knjige. Popis napak je priobčil, kakor sam pravi v predgovoru, »v dokaz, da je svoje tablice res najskrbneje primerjal z navedenimi, kar sicer pisci podobnih tablic zatrjujejo le z besedami, a tega ne dokažejo«. Ker je bil prepričan, da je odpravil vse napake, ki bi lahko zmanjšale uporabnost logaritmovnika, je — po zgledu drugih se stavi ja v cev lggaritmovnikov po svetu — obljubil zlatnik vsakomur, kdor bi mu prvi naznanil napako. To obljubo je pozneje ponovil pri vsaki novi izdaji do leta 1797.
Logaritmoynik je po pravilnosti in mnogovrstnosti daleč presegel vse druge tiste dobe, kar je priznala takratna strokovna kritika.1 Lalande je pisal Vegi, da so njegovi logaritmi najbolj dragocena zbirka tablic, kar jih je kdaj videl. V tem pismu Lalande nadaljuje: »Naj vam spregovorim o hvaležnosti in priznanju vsega sveta in bodočih rodov, saj ste si zanje pridobili več pravic kot jaz, kajti vaše ime bodo nujno ponavljali večkrat in mnogo dlje kakor moje.«10
Nadaljnja dva zvezka predavanj
Leta 1784 je Vega napredoval v poročnika. Islega leta jc izšel na Dunaju drugi zvezek njegovih matematičnih predavanj z naslovom: Vorlesungen über die Mathematik. ZrneyIer Band, welcher die theoretische Geometrie, die ebene und sphärische Trigonometrie, die Anfangsgründe der praktischen Geometrie, eine Abhandlung von den krummen Linien, und die Differenzitd-und Integralrechnung enthält. Obsegal je predvsem geometrijo, poleg tega pa Se nauk o praktičnem zemljemerstvu in — kar je posebno važno — infinitezimalni račun, ki se je končal z integracijo diferencialnih enačb. Ustrezno svojemu namenu ima v ospredju zlasti praktično uporabo. Tudi ta zvezek ni prinesel nič bistveno novega, nov je bil le način, kako je avtor predelal posamezne dele, zlasti odstavek o stožernieah. S to knjigo pa je Vega nastopil kot reformator topniČarskega šolstva, saj je bil prvi, ki je uvedel pri artileriji algebrajsko analizo in višjo matematiko. Knjiga je doživela 8 izdaj; zadnja. (, j. 8. izd., je izšla 184S. 7. in S. izd. je priredil W. Matzka: vpeljal je večjo strogost v dokazih ter bolj logično ureditev in obdelavo snovi v skladu z novimi zahtevami takratnega hitrega napredka matematičnega pouka. Prvi in drugi zvezek sta izšla !8I3—14 v Kopenhagnu v danskem prevodu.
Jože Tovšit
Tretji zvezek predavanj je Vega izdal 1788 na Dunaju z naslovom: Vorlesungen über die Mathematik, Dritter Band, welcher die Mechanik der festen Körper enthält. V vojnoznanstveni literaturi tiste dobe se omenja iz tega zvezka zlasti peto predavanje, ki je posvečeno teoriji parabole in njeni uporabi pri metanju bomb; v njem je tudi osnutek za sestavo pomožne tabele pri metanju bomb. — Z metanjem bomb so se takrat že dalj časa ukvarjali matematiki (eoretiČno, topniČarji praktično, ne da bi zadnji uporabljali pravila prvih, prvi pa skušnje zadnjili. fiele Bezout in Tempelhoff sta popolnoma porabilo razrešila balistični problem. Ob koncu 18. stoletja pa je postalo metanje bomb vedno bolj izpopolnjeno in izdelano z izboljšavo možnarjev in z ustrezno novo literaturo. V vojaški strokovni literaturi takratne dobe se naštevajo tri v Evropi pozna mi tovrstna delu avtorjev Vega, Hennert in Roiide. Med temi je bilo Vegovo najstarejše in najbolj znano." — Na novo je izšel tretji zvezek še štirikrat; zadnja, t, j. 5. izd,, je izšla 18*59. Z« rabo na norveški vojaški šoli je izšel v Oslu 1824 tretji zvezek, skrčen in predelan, v norveškem p revod u.
V vojnih pohodih proti Turkom in Prusom
1789 je Vega kot prostovoljec v vojski feldmaršala G. E. Laudonu pri obleganju Beograda poveljeval več možnarskim baterijam, čeprav je bil šele stotnik (od 1787), (Cer izstrelki 100-fimtnili možnarjev niso dosegli cilja, je s spremembo naboja in z obroči, postavljenimi v niožnarske cevi. povečal učinek in bistveno pripomogel k padcu beograjske trdnjave. Čeprav je takrat Vega prepustil vse zasluge drugim topničarskim častnikom, je bilo v njegovih kasnejših vojaških izpričevalih priznano njegovo odlično vedenje pred Beogradom.19 — Po uspehih Rusov in Avstrijccv proti Turkom so Prusi pričeli ogrožati severno mejo Avstrije. Zaradi tega je moral del avstrijske vojske, z njim tudi Vega, s turškega bojišča hiteti branit Moravsko. Tam je \ega ostal do 1792, nato se je vrnil na Dunaj in bil naslednje leto (1793) predčasno povišan v majorja bombard irskega kora s plačo stotnika.
Posebni natisi iz prvih treh zvezkov predavanj
Iz nekaterih zvezkov matematičnih predavanj so izšli se Štirje posebni natisi oziroma odlomki ter brošura z nekaterimi dostaoki in popravki, torej pet knjig; vidne so iz bibliografije na koncu pogl. I. Posebej navedimo dve, ki sta imeli po izidu večji odmev v tisku!
Za rabo topničarjev je Vega 1787 na Dunaju objavil posebej natisnjen odlomek iz tretjega zvezka predavanj z naslovom: Praktische Anweisung zum Bombenmerfen mittelst dazu eingerichteter Hilfstafeln. — Že pred Beogradom je sestavil nekaj dodatkov in popravkov k tretjemu zvezku predavanj. Brošuro je izdal 1790 na Dunaju z naslovom: Beilage zum dritten Bande der Vorlesungen über die Mathematik, predgovor pa je spisal v Lipiiiku na Moravskom. V tem spisu je objavi] teorijo kolesja, ki jo je sam odkril in preračunal, o kateri pa so do takrat mislili, da je nemogoča. Odkritje je takoj zbudilo pozornost in Allgemeine Literatur-Zeitung je kmalu nato o tem natančno poročala,13
Iti Illing ruf i ja Jurija Vege
Nov ol>sežt*n delovni načrt izdaje treh različnih logaritmovnikov
Po vrnitvi na Dunaj (1792) se je Vega spet pričel močneje ukvarjati /. matematiko iti je sklenil logaritemske tablice tako izpopolniti, »tla bi se dolgo vrsto let ne bilo več potrebno matematikom na novo ukvarjati s preračunavanjem te vrsteč.14 Zato je izdelal obsežen delovni načrt, ki je vseboval kar tri različne logaritmovnike: I. tako imenovani mali priročni logariimovnik za učence matematike: 2, veliki logaritmovnik za matematike, astronome, pomorščake in za tiste, ki morajo izvrševati najnatančnejše račune; 3. novo, izpopolnjeno in pomnoženo izdajo logaritmovnik a iz leta 1783 za učitelje matematike. Načrt je bil ogromen in je zahteval veliko dela in vztrajnosti. Ker ni našel založnika v Avstriji, se je moral zateči h knjigarnarju Wcidmannu \ Leipzig. Sredi dela — že naslednje leto — je moral z avstrijsko vojsko zopet na bojišče, in sicer proti Francozom ob Renu. Kot vojak se je odlikoval na bojišču, nadaljeval in dovršil pa je tudi vse tri logaritmovnike. Za Vego se je začela najsvetlejša, po uspehih in z dogodki najbogatejša doba njegovega življenja.
Logarileinsko-trigonometrijski priročnik
Sedemdecimaini mali logaritmovnik, ki je izšel dvojezično (v nemškem in latinskem jeziku) z naslovom: Logarithmisch -1 rigonometri&ches Handbuch ... — Manuale logar it hmico-i rigonomei rivu tn .. . (Leipzig, Weidmann 1793), je Vega zaključil na bojišču v Alzaciji. Vsebuje razen predgovora, uvoda in dodatka le dve poglavji, in sicer: Briggsove logaritme vseh naravnih števil od 1 do 101 000 na način, kakor je v Shervvinovih tablicah, le da označuje z zvezdico tiste logaritme v skupini, v katerih se spremeni tretja decimalka; druga tabela pa obsega logaritme trigonometrijskih funkcij.
Urejen je prav tako kakor prvi logaritmovnik iz leta 1783, le da so v prvem poglavju dodani Se logaritmi 500 števil, namreč tistih od 100 500 do 101 000, v drugem poglavju pa na prvih treh straneh nima samo logaritmov za vsako sekundo kakor v prvem logaritmovniku, ampak še za vse desetinke vsake sekunde. — V dodatku so obrazci za razrešitev ravninskih in sferičnih trikotnikov; obširno in za vse primere zadovoljivo je obdelan zlasti sferični trikotnik, —- Priročnik pa ne vsebuje tabel kvadratov, kubov, korenov in dolžin krožnih lokov. Marsikaj iz prvega logaritmovnika je seveda izpadlo, zato pa avtor v predgovoru obljublja 2, izdajo prvega logaritmovnika v dveh delih, ki da bo zadovoljila vse. ki več želijo. — Čeprav je bil avtor med tiskom na bojišču, je bilo delo pred izidom skrbno pregledano; našli niso več kakor 5 tiskovnih napak, ki so objavljene na zadnji strani,
Vega sam je 1800 priredil še eno izdajo. Po njegovi smTti so priročnik od 6. izd. dalje stereotipizirali in ga izdajali le v nemščini, Ze v začetku 19. stol. je bil uveden po šolali v mnogih evropskih deželah. Od 20. do 39. izd. v letih 1840—1853 je oskrboval izdajanje I.A. Hiilsse. 40. izd. je 1856 predelal in izpopolnil C. Bremiker; logaritme trigonometričnih funkcij je razširil tako, da niso več samo za kote od minute do minute, ampak za prvih pet stopinj od sekunde do sekunde, nato pa v intervalih od deset do deset sekund, in s tem povečal natančnost: interpolacijo od pete stopinje naprej pa je znatno olaj-
Jože
šal s partes proportionales za posamezne sekunde, ki jih je dodal olj robu, V letih 1837 do 1888 je bil preveden v osem jezikov. 1'. Heidt ga je takrat imenoval »ponos naše matematični literature«.V založbi knjigarne Weidmann v Berlinu so izšli prvič naslednji znani prevodi: 1837 v angleščini, francoščini in italijanščini; 1838 v ruščini; 1866 v h o landš čini; 1868 v danščini in 1878 v španščini, 1888 je prvie izšel, nekoliko skrčen, v češkem prevodu. Prvi prevod v ruščino pa je izšel že davno prej. in sicer 1833 v Petro-gradu, toda skrajšan za šolsko uporabo; priredil ga je F. I. Busse. Za Brenii-kerjem so kasneje oskrbeli nemške izdaje različni uredniki. 1971 je delo doživelo ponatis 102. nemške izdaje. Samo v angleškem in ruskem prevodu je izšlo do sedaj po vef ko 30 izdaj: zadnja znana ameriška je izšla 1%8, zadnja ruska pa 1971. K ugotovitvam o veliki razširjenosti ruskih prevodov pripominja sovjetski biograf I. .(.Depinan: j Ta seznam izdaj pa ni popoln. Če pri tem upoštevamo, da mnogo drugih ruskih izdaj logaritemskih tablic v 19. in 20. stol. temelji v glavnem na Vegovih tablicah, potem nam šele postane jasen pomen dela tega slovanskega matematika za rusko šolo,«18
Vegov priročnik velja od prve izdaje dalje kot prototip logaritemskih in trigonometrijskih knjig. Iz srednjih šol so ga polagoma izpodrinili v sredini prejšnjega stoletja novi učni načrti, ki so predpisali manjše, pet- oziroma štiri decimalne logaritme. Sedem dec i main i pa so še vedno neogibno potrebni za natančne raziskave v matematiki, v astronomiji, navtiki. geodeziji, optiki, v znansiveno-raziskovalrtih zavodih in pri skoro vseh meritvah. V predgovoru k eni zadnjih nemških izdaj pravi A. Kopff, prof. astronomije na beri. univ. in sedanji urednik, da so Vegove tabele v svoji sedanji predelavi >od vseh sedemdecimalnili logaritemskih tabel najprimernejše« in da »je nova izdaja še danes popolnoma upravičena«. Priročnik je imel v resnici brežpri-meren knjigotrški uspeh: spada med najbolj znane in najbolj razširjene matematične knjige na svetu in izhaja še danes.
Popolna zakladnica logaritmov
Vegovo najpopolnejše in najznamenitejše delo, veliki deset decimalni lo-garitmovnik, je izše! dvojezično (v latinskem 'in nemškem jeziku) s sprednjim naslovom: Thesaurus logarithmorum eompletus. Vollständige Sammlung grösserer logarithmischetrigonometrischer 'lufeln (Leipzig. Weidmann 1794). To je foliant, ki šteje 713 strani in je veljal ob izidu 9 tolarjev. Avtor ga je dovršil na bojišču v Gornjem Porenju. zato pravi takrat znani matematik A. G. Kästner v recenziji: »Prt tem delu človek pomisli na A ril i meda iz Sirakuz in si zaželi, da bi matematik in domovina doživela boljšo usodo.«17 Takrat vodilni astronom Lalande je ob izidu dela zapisal: »Delo je pravi zaklad, s katerim je Vega storil znanosti veliko uslugo,«*? G, S. Kliigel pa je v Mathematisches Wörterbuch10 o njem zapisal: »Delo zasluži naslov: Zakladnica vseh logaritmov.«
Kakor je razvidno iz glavnega in vzporednega naslova, je Vega izboljšal, na novo uredil, razširil in združil dve pomembni in takrat že redki Vlacqovi deli: Arithmetiea Logarithmica (Gouda 1628) in Trigonometria artifirialis (G cm tla 1633), Takrat so imeli v Evropi od teh dveh del le še skrajšane po-
Bibliografiju Jurija Ynge
natise, tako večjo izdajo Sherwinffvih Tabel in Zbirko tabel, ki je izšla v Avignouu. Na drugi strani pa je vse zahtevnejša praksa že pokazala mnoge pomanjkljivosti Vlacqovih del, tako zlasti napačno izračunane logaritme in neugodno razporeditev.
Vegovo delo torej ni samo ponatis, ampak sta bila oba izvirnika prej j-krbrio in temeljito na novo preračunana, kar dokazuje seznam napak, ki jih je Vega našel v Vlacqovih dveh delih in je naveden v predgovoru. F o končanem natisu je bilo celotno delo po posebni metodi ponovno pregledano iako na Dunaju po Vegovih učencih pri artilerijskem korpusu, kakor tudi na bojišču pod avtorjevim vodstvom. Sorazmerno malo odkritih napak tudi kaže na natančnost pri tisku.
V delu je nakopičenega veliko gradiva, tako Briggsovi logaritmi naravnih Števil od 1 do 100999 na 10 decimalk in logaritmi trigonometričnih funkcij, tudi na 10 decimalk. Razen tega vsebuje še Wolframovo tabelo naravnih logaritmov praštevil na 48 decimalk in razne druge tabele in zbirke obrazcev. Vega je vpeljal novosti slično kakor v prejšnjih dveh sedemdecimalnih loga-litmovnikiJi. Na koncu prvega poglavja je dostavil še logaritme števil od (00000 do 100 999. v drugem poglavju pa je logaritme trigonometrijskih funkcij razširil na vsako sekundo za prvi dve stopinji, česar Vlacq nima. Dodal je precej svojega gradiva, na prvem mestu 7t, izračunan na 140 decimalk; ta zapis je nekoliko spremenjen in izboljšan posnetek razprave, ki jo je poslal pet let prej časopisu pcirograjske Akademije.
Obširen, lahko razumljiv in poučen uvod v tabele je spisan v latinščini in nemščini. V njem razpravlja o značilnih lastnostih logaritma, navaja za izračun logaritma zelo konvergentne vrste, nato pa še razlaga ureditev in rabo tabel ter zlasti interpolacijo s primeri.
O teh svojih logaritmih je Vega izrazil upanje, da so brez pomot. Samozavestno je tudi tu obljubil za vsako napako, ki bi vodila k napačnemu računu. po en cekin.
Thesaurus se ne odlikuje samo po natančnosti; avtorju je tudi uspelo gradivo stisniti na 713 sirani, za kar je Vlacq potreboval (300 strani, V začetku (8, stol. v Pekingu natisnjena izdaja Vlacqovih tabel z naslovom Magnus Canon Logarithmorum ... 1721 pa je obsegala na kitajskem papirju celo tri zvezke, tudi v foliu.
Toda v logaritmih trigonometričnih funkcij zadnja Vegova decimalk a ni veliko točnejsn kakor Vlacqova. Lahko trdimo, da Vega ni dovolj skrbel za popolno korekturo zadnje številke. Potrebno bi bilo le, da bi svoje tabele enostavno primerjal z Briggsovö Trigonometria Britannica. Očividno se Vegova obljuba, da bo dal cekin za vsako napako, odkrito v njegovem delu, ni nanašala na zadnjo decimalko. Na napake je opozoril šele C. F. Gauss leta 1831 v znameniti razpravi Einige Bemerkungen zu Vega's Thesaurus Loga-rithmorsum,M s katero je ocenil ta Vegov logaritmovtiik. Gauss je zelo dvomil, da bi bilo Vegi jasno, katere napake v logaritmih bi povzročale napačen račun, V 18. stoletju si glede tega še niso bili na jasnem. Niso se ozirali na to. če je bila zadnja decimalka v logaritmu napačna tudi za več enot. Sele Gauss je v tej razpravi postavil načelo, da se morajo števila v tabelah kolikor mogoče ujemati s pravo vrednostjo logaritmov in da med njimi ne sme biti večje razlike kakor pol enote v zadnji decimalki. Gaussovega na-
Jože Povčič
cela se jc dr/nl tudi Vega, ki sani pravi, da je precej Vlacqovili logaritmov popravil za eno mesto v zadnji decimalki. l udi Gauss se je prepričal, da so logaritmi prvega dela popolnoma pravilno izračunani. Drugi del pa ni brez napak. Gauss opozarja, da bi bila Vego njegova ponudba drago stala, ko bi se bili ljudje začeti oglašati zu cekine. Godilo bi se mu bilo — pravi Gauss — kakor kralju Širamu, ki mu je zmanjkalo zrn, ko je hotel poplačati izumitelja ?alia. Gauss je odkril tudi napako v računski metodi. V Vegovih tabelah so logaritmi sinusov brez izjeme enaki vsoti logaritmov kosinusov in logaritmov tangent, kar pa seveda ni prav. Zdi se, da je Vega računal logaritme taugen) tako, da je logaritme kosinusov odštel od logaritmov sinusov. Gauss je s to svojo oceno Vegovega dela bistveno pripomogel, da .se je takratno zaupanje matematikov v pravilnost logaritmovnikov temeljito omajalo in da so od tedaj naprej po vsem svetu začeli s potrebnimi revizijami logaritemskih tabel.
Kljub pomotam je Thesaurus neprecenljive vrednosti in še danes med redkimi računskimi pripomočki, ki se rabijo pri zelo natančnem računanju. Zlasti pa je bil za zgled, primerjavo in preizkušnjo skoro vseh tabel in tablic, ki so za njim izšle.
V	Italiji so izšli fotocinkografirani ponatisi Tliesaurusa v letih 1889, 1896 in (910. Napake izvirne izdaje v teh treh natisih niso bile popravljene.
V	času, ko so izhajale italijanske izdaje Thesaurusa, je Max Leber objavil na Dunaju leta 1897 istočasno kot tabele, namenjene za olajšanje interpolacije v Thesaurusu, delni seznam Vegovih napak, kakor jih je našel že Delambre ob neposredni primerjavi s Trigonometrio Britannico, in ki vsebuje poleg tega še nekatere druge napake. Sicer pa je treba pripomniti, da so bile največje Vegove in Vlacqove napake pri tej primerjavi spregledane. Leber jc tudi pojasnil, da je bila Gaussova cenitev števila napak pretirana.
Iz ZDA so znane nove izdaje Thesaurusa iz let (923 in 1946 v založbi Stechert ter 1958 in 1962 v založbi Hafner.
Kako je Vega sam cenil svoj veliki logaritmovnik, je najbolj razvidno iz pisma, ki ga je pisal cesarju iz Mannheima 12. avg. 1794;sl v njem je cesarja prosil za dovoljenje, da sme Thesaurus njemu posvetiti. V pismu pravi, da jc Thesaurus >delo, ki ga vsi matematiki v Evropi željno pričakujejo; zanamci se bodo nekoč čudili, kako je bilo mogoče tako truda polno delo dokončati v tako nemirnih časih«. Iz pisni;« tudi zvemo, da je založba Weidmann zahtevala najmanj 10 000 goldinarjev. Pismu je Vega priložil prepis ^Species facti«, osnutek naslovne strani Thesaurusa in osnutek besedila posvetila.
Za mnenje o velikem logaritmovniku in o posvetilu je bil vprašan grof Golloredo, feldmaršal in glavni ravnatelj topništva, ki je odgovoril 19. septembra 1794 popolnoma odklonilno. Kar zadeva Vegove loga ritmične tablice, je bil Colloredo mnenja, da so te »le nova, nekoliko drugače urejena izdaja že obstoječih Vlacqovili logaritmičnih tablic, ki bodo koristne za akademije in knjižnice. Za službo pa bi bilo veliko koristneje, če bi major Vega namesto tega dela dokončal svoj matematični učbenik, na kar so ga že večkrat spomnili. Colloredo se nadalje v pismu oddalji od vsake odločitve in predlaga, naj cesar sam odloči, ali dovoli Vegov logaritmovnik sebi posvet iti; glede jedrnatosti v slogu posvetilnega besedila pa dostavi, naj odločajo strokovnjaki.
Bibliografiju Jurija Vefii
Thesaurus je izšel brez posvetila, kar dokazuje, da takrat odločilne osebnosti niso niti bile sposobne dojeti veličine in pomembnosti dela, niti niso znale ceniti ogromnega napora, ki ga je Vega vložil v delo.
Loga r i tem s k o- (r i go n ome tri js k e tablice
Novo, popr., pomn. in popolnoma predelano 2. izd. logaritmovnika iz leta 1783 je Vega izdal v dveh zvezkih z naslovom: G. V't logarithmisch-tri-gonomeirische Tafeln nebst andern zum Gebrauch der Mathematik eingerichteten Tafeln und Formeln. — Tabulae logarithmico-trigonometricae cum di-oersis a Iiis in matheseos usum constructis t abulia et formuli* (Leipzig, Weidmann 1797), z nem. in lat. predgovorom in uvodom. Uvod vsebuje, razen napotila za rabo logar, in trig, tabel, zbirko pravil o logaritmu in — tako, kakor pri prejšnjih tabelah — načine in zglede preračunavanja, ki so zlasti koristni pri interpolaciji trig, logaritmov. Oba zvezka obsegata 18 obširnih poglavij, od katerih imenujmo na kratko najznačilnejše: tabela Briggsovih logaritmov na sedem decimalk do 10100 na način, kakor v prejšnjih logaritmovnikih; tabela trig, logaritmov tudi na sedem decimalk; obsežno zbirko raznovrstnih tabel in formul, na prvem mestu preglednica vseh praštevil do 400000; različne astronomske tabele; tabele in formule za uporabno matematiko. Večino v nazadnje imenovanem poglavju sestavljajo formule iz matem. analize, posebno iz integralnega računa. Do takrat še niso poznali nobenega dela, ki bi vsebovalo tako bogato, zgoščeno in skrbno sestavljeno zbirko integralov s pojasnili. Tako je bil Vega prvi, ki je v največji meri izpolnil L'Huilierovo željo po sestavi take zbirke (glej njegove Princip, calc. Diff. et Int., 1786). Formule je Vega povečini najbrž vzel iz za takrat zelo poučnega Pasquichevega dela o analizi. »Tablice se odlikujejo pred drugimi po najskrbnejši pravilnosti, smotrni izbiri, zadostni popolnosti za navadno rabo in zelo nizki ceni.«*1 Vega je tudi pri tej izdaji obljubil cekin tistemu, ki bi prvi naznanil napako. — Naslednja. 3, izd. je izšla 1812 (1814). Med nadaljnje izdaje Vegovega srednjega logaritmovnika je treba uvrstiti zbirko, ki jo je štirikrat izdal L A. Hiilsse z naslovom: Sammlung mathematischer Tafeln. Als neue und völlig umgearb. Aufl. von G.-s Frlir, v, V. grösseren logar,-trig. Tafeln. Stereotypausgäbe. (Leipzig, Weidmann 1840.) 2. natis prav tam 1849. 3. natis 1863 in IS?"».
S temi tremi deli je tako Vega dosegel cilj. ki si ga je zastavil, da bi ne bilo več potrebno preračunavanje te vrste za dolgo dobo. Astronomi so pri svojih računih le želeli Še popolnejšo izdajo tabel naravnih sinusov in tangent, ker so tovrstni posredni računi zaradi interpolacije pogosto težavni.M — Navesti hočem za Vegovo osebnost značilno potezo. PričenŠi s šesto izdajo se je tiskal »Priročnik« s stereotipnim tiskom. Avtorske pravice je Vega odstopil založniku in se je tako odrekel honorarju. Za ta velikodušni korak se je odločil zato, da bi izpolnil svojo obljubo, izraženo v predgovoru k tablicam, da bo nudil ljubiteljem matematike poceni izdajo neogibno potrebnega priročnika.23 Več kot 170 let rabijo kulturni narodi tri variante njegovih logaritemskih tablic. To dejstvo samo po sebi dokazuje, da je Vega izpolnil svojo obljubo —- izpopolniti logaritmovnike do kar največje popolnosti.
jnžc Pov.^ić
V vojnih pohodih proti Francozom
Ko sc je 1703 začela vojna s Francozi, je bil Vega v vojski feldmaršala Wurmserja, Med napadom na francosko utrjeno črto med Wissembourgom in I.auterbourgom se je Vega prostovoljno ponudil, da osvoji utrjeno mesto Lauteibourg. Topniški oddelek, s katerim je oblegal mesto, je nastanil izven sovražnega ognja, sam pa je pregovoril meščane, da so se predali; nato je prevzel poveljstvo v mestu.*' — Po padcu Lauterbourga in Wissembourga so avstrijske čete začele prodirati na jug proti Strasbourgu, Napoti je še lola majhna trdnjava Fort Louis na otoku sredi Rena, ki je zapirala dolino proti Strasbourgu in je veljala do takrat za nezavzetno. Ko je topništvo, kateremu je poveljeval Vega kot edini navzoči topniški štabni oficir, že tri dni brezuspešno obstreljevalo utrdbo, je poveljnik oblegovalnih čet general Lauer 12. novembra očital Vegi, da bo on kriv, če bodo morali opustili obleganje. Na to grajo je Vega odgovoril, da si upa v 24 urah zavzeti utrdbo, če mu dovolijo, da bo popolnoma prost v odločanju, kako razporediti topniške oddelke. Lauer mu je dal dovoljenje in mu je zagotovil, da ga bo predlagal za najvišje vojaško odlikovanje, če izpolni obljubo. S spretno razporejenimi, močno nabitimi in malo dvignjenimi možnarji je razrušil del zidovja, nato se je 13. novembra trdnjava predala." Ta nepričakovani uspeh je Vega dosegel predvsem s tem. da ni naravnal možnatje, kot je bilo do tedaj običajno, pod naklonskim kotom 50°—75°. ampak pod kotom 15°—16° in povečal vodoravno moč strela. Tako niso izstrelki padali zviška in skoraj navpično, ampak so prileteli na svoj cilj neposredno, po najkrajši poti in tako močno poškodovali čelne zidove.ss — Dva meseca kasneje so Avstrijci trdnjavo razstrelili.
1794 je bil Vega dodeljen vojski pod poveljstvom feldmaršala vojvode Albrehta Saksolisko-Tešcnskega, Sredi decembra istega leta so sledili boji pred Mannheimom, kjer je Vega z nenavadno drznostjo v sovražnem ognju rešil na splavu avstrijske topove.ae Spomladi 1793 je dal na poziv vojvode Albrehta pri Mannheimu uliti dva nova 30-funtiia možnarja s stožČasto izvrtan i m dnom in z večjim nabojem za metno daljino do 1640 sežnjev, medtem ko je metna daljina starih 60-funtnih možnarjev bila samo 980 sežnjev. Ti novi možnarji so se še istega leta v novembru obnesli pri ponovnem zavzetju Mannheim».3'1 Glede Vegove iznajdbe možnarja je Wurinser potrdil izjavo: s Poleni ko smo v vojski vpeljali že omenjeni daleč nesoči možnar, si je njegov iznaj-ditelj pridobil zasluge, in to ne samo pri obleganju Mann be ima, temveč bodo li možnarji tvoriti nedvomno bistveno važno izboljšavo in prednost za vsa bodoča obleganja in obrambe c, kr. topništva, sovražniku pa bodo povzročali veliko škodo.«S1 Nato se je Vega 1796 odlikoval kot poveljnik topništva pri obrambi Mainza pred francoskim obleganjem, pregnal Francoze čez reko Sieg pri Wieshadnu, oblegal trdnjavo Kehl in se odlikoval v bojih ob reki Lahn pri Dietzu.*2
Leta 1839 so Vegov 30-funtni »daleč nesoči« možnar vpeljali v avstrijski vojski za uporabo pri obalnih baterijah. Ta vpeljava je bila edina bistvena sprememba v skoraj stoletni rabi Lieclitensle.inovih topov.3a Nagel napredek topništva je seveda povzročil, da se je kasneje Vegov izum, ki je bil svoj čas tako pomemben, omenjal le Se v strokovni vojaški literaturi.
Bibliografij« jtirijn Vcfcc
Četrti, zaključni zvezek predavanj
1800 je Vega izdal na Dunaju še četrti zvezek matem. predavanj z naslovom: Vorlesungen über die Mathematik. Sowohl überhaupt zu mehrerer Verbreitung mathematischer Kenntnisse in den k.k. Staaten, als auch insbesondere zum Gebrauche des k a is. konig!. Artillerie-Corps. Vierter Band die (irimdlehren der Hydrostatik, Aerostatik. Hydraulik, und der Bewegung fester Körper in einem widerstehenden flüssigen Mittel enthaltend. V posvetilu stanovom vojvodine Kranjske med drugim pravi, da se vedno spominja domovine in dobrot, katere je v njej prejel s poukom in izobrazbo. Tudi ta zvezek se je odlikoval po jasnosti in umljlvosti; izšel je 1819 še enkrat.
Ker je znal avtor obsežno in težko učno snov tako mojstrsko prirejati v poljudno obliko, so doživeli vsi štirje zvezki njegovih predavanj toliko izdaj in so se uporabljali kot učbeniki več kot pol stoletja ne samo na topničarskili. temveč tudi na drugih šolali, v civilnih krogih in pri zasebnem pouku. Piščev namen je tudi bil: 1. dati v roke varen učbenik tistim, ki bi si želeli pridobili znanje višje in uporabne matematike, in 2. olajšaii delo učiteljem matematike pri zasebnem pouku: zato obširneje pojasnjuje težje razumljiva mesta, S posebno grupacijo snovi je poskušal omogočiti, da se nekateri težki odstavki prvega zvezka Predavanj spuste, ne da bi se zaradi tega prekinil študij drugega zvezka. O tem piše: »Če bi se sposobnosti učenca bolje razvijale, se izpuščeno Se vedno lahko nadomesti.«'4 Vega se s tem osvobodi pri pouku vsake šablone, ki vodi pO eni strani do preobremenitve, po drugi pa do površnosti in laliko zamori veselje do študija. Zgodovinar matematike M. Cantor je tako sodi! o Vegovih učbenikih: »Če primerjamo vsebino njegovih del s krogom njegovih učencev, moramo priznati, da je bilo res veliko delo tako daleč spravili preproste topničarje in da je umljivo, ako se je tako pripravljena artilerija lahko ponašala s premočjo, dasi ui mogla prikleniti zmage na avstrijske zastave.Po razširjenosti in ugodnem odmevu moremo sklepati, da so bile te učne knjige v tistem času med najboljšimi. V matematični literaturi so iz njih večkrat citirane nekatere definicije in izvajanja, tako npr, iz poglavij: algebre, siožernic, infinitezimalnoga računa, cclih števil, tabel in ravninske geometrije.
Razprave in spisi
Vega je napisal še osem pomembnih razprav in spisov manjšega obsega, ki so razvidni iz bibliografije v pogl. III. Ta njegova dela segajo v inatcma-liko, fiziko, astronomijo, vsebujejo precej pestra torišča in nekaj prav specialnih vprašanj. O nekaterih so takratni nemški znanstveni časopisi objavljali izvlečke in ocene. Na tem mestu se dotaknimo le nekaterih del!
V opombi izvlečka razprave Determination de la demi-circonference d'un cerile, dnnt le d iamet re est -- 1, ex primes en 140 figures decimale s, ki je izšel v časopisu pet rog rajske Akademije znanosti, uredništvo opozarja, da vrsti, s katerima je Vega izrazil ji, sicer zelo hitro konvergirata, vendar so števci in imenovalci, ki nastopajo v ulomkih. zelo neprikladni za numeričuo računanje, Vrsti, katerih se Vega poslužuje za izračunanje n, sta:
2 — Bibliografija
17
Ju/e PovSič

! 69 265 , 36! . 457
— b H---c 4---d + - e -f
3 5■7 9■11 13.15 17-19
553 649	. 26 , . 58
— f : —g + ,.. + — A 21-23 25-27	1-3
B + -90-C +
5-7 9-11
122 13-15
D f
154
17-19
E +
186 21 -23
F +
218 25 - 27
G f

kjer SOr
a =
343
U a .. a b = - ali —
?4
c =
d =
7-343 b
7-343' c
7^343 itd.
A =
B =
1
27 A 81
C=B 81
C
D = 81 itd.
Uredništvo pravi, da je Etiler izrazil .t z, drugima dvema vrstama, ki sicer ne konvergirala tako hitro kakor Vegovi, vendar imata strukturo, ki je bolj pregledna in prikladna za numerično računanje ter skrajšata delo. Ti dve vrsti sta:
2
+ -- ■ 3
2 100
[<
•4-6-8 / 2 Y -5-7-9 \1Q0/
28 10
2-4-6-8
' - 100/
3-5 U
-f
+
2-4/ 144
30336 100000 2-4-6 / 144
2-4-6	I 2_\
3-5-7	liooj
2	J44
3	' 100000
\3
100000.

3•5 \100000/ 3-5-7
Vega zaključi razpravo s še enim izrazom vrednosti n, katerega osmina je enaka sestavini treli naslednjih vrst:
Vi -3 5-7
169 B+ 265-C
9.11
361 13 15
D +
451_ 17-19
E-f

-(-1 • j a -j—c H—c 4--g ~{---1 -r... —
I 5 9 13 17 J
•(f
1 b + -d + — f + — h + 1 k + 7 11 15 19

Hib!iogrrtfijii Jurija \e£e
k j or SO:
A 1	3
A = —	a = —
343	79
B = - A = -A-	b - — = -
7 343 2401	" 6241 " 79a
n B	9b
C	c =
2401	6241
D = -C-	d= 9C
E =
2401	6241
D	9d
2401	e " 6241
itd.	itd.
Primerjanje 140 decimalk, ki jih je Vega dobil za n, in 127 decimalk. ki so jib do takrat izračunali razni avtorji z nedvomno točnimi vrednostmi za n našega časa, nam pokaže, da je Vega s tem računom popravil napake prejšnjih avtorjev in prvi izračunal n na 140 decimalk.
Ker avtor knjige Anleitung zur Zeitkunde ni našel založnika, se je obrnil na Vego, ki je knjigo izdal in jo opremil z obširnimi dodatki ter s svojimi kritičnimi opazkami zlasti glede francoskega republikanskega koledarja. Nadrobno navaja nedoslednosti in pomanjkljivosti tega koledarja. Po njegovem mnenju sta bila koledar in metrski sistem iner določena za vse čase in vse dežele.
Kakor je Vega imel kritične pripombe k francoskemu republikanskemu koledarju, pa je popolnoma odobraval novi francoski ali metrski sistem. Spisal je dve razprav i in spis, v katerih natančno presoja in podrobno primerja nove francoske mere. Bil je med prvimi v Avstriji, ki se je trudil idejo nove mere in uteži razširiti na avstrijske in ogrske dežele. Zato je posredoval pri avstrijski vladi, da si je dala narediti v Parizti vzorce metrskih enot (etalone). Lalande pa mu je priskrbel gradivo in podatke, ki jih je Vega potem uporabljal za načrtno širjenje metrskega sistema. Depinan trdi, da je bil Vega verjetno sploh prvi propagandist metrskega sistema izven meja Francije. »Vegovo propagiranje metrskega sistema v tej dobi je dokaz njegovih naprednih nazorov tudi v tem vprašanju«, pravi Depiiiiin.™
Časti, priznanja in težave
O tem, da je Vegovo znanstveno delo našlo nadpovprečno priznanje že pri njegovih sodobnikili, pričajo časti, ki so mu jih izkazale razne znanstvene družbe in ustanove. Tako je bil član Akademije koristnih znanosti v Mainzu, Fizikalno-matematične družbe v Er f u rtu, Češke družbe znanosti v Pragi in Pruske akademije znanosti v Berlinu ter dopisni član Velikobrilanske družbe znanosti v Göttingenu.
J t h ■ Pov5i5
Po zavzetju Fort Louisa je poveljnik oblegovalni K čet generalni major l auer predlagal Vego za viteški vojaški red Marije Terezije. Redovni zbor mu ga je tudi soglasno prisodil, a Vega takrat, pri naslednji promociji 7. julija 1794, reda ni dobil. Biografi nikjer ne omenjajo vzroka, zakaj Vega reda ni dobil, ampak navajajo, da »je ostal vzrok neznan«, »zaradi nikjer pojasnjenega nesporazuma s:, j zaradi nepojasnjenih spletk«, itd. Iz ohranjenih pisem med predsednikom dvornega vojnega sveta grofom Wallisom, med Collorcdom in med Vego pa je nedvomno razvidno, da cesar prisojene podelitve ni potrdil in da je bil Colloredo odločno proti podelitvi.
Ko je Vega na bojišču pri Mannheimu zvedel, da reda ni dobil, mu ta udarec ni vzel poguma, ampak se je pritožil pri cesarju s pismom 12. avgusta !794. V njem pravi: »Pri armadi je znan seznam tistih kandidatov vojaškega reda Marije Terezije, ki so po presoji redovnega zbora bili predlagani za sprejem, a jih vaše veličanstvo ni potrdilo. Med temi je tudi moje ime.« Nato pripominja, da bi njegova prošnja morala imeti prednost, še posebno, ker jo je s takim poudarkom njemu (cesarju) priporočil v začetku decembra 1793 takratni poveljnik general Feld-Zeug-Meister grof Wurmser, Zato ga ponovno prosi, naj potrdi sklep redovnega zbora. Ce so vojaška dejanja premalo, naj upošteva njegove siceršnje zasluge v topništvu, posebno literarni trud pri razširitvi matematičnega znanja.31
Najbolj pa pojasni odklonitev podelitve redu Colloredof odgovor 19. septembra 1794 na pismo predsednika dvornega vojnega sveta, ko ga je ta vprašal za mnenje. Colloredo pravi dobesedno takole: »Brž ko mi je vaša eksce-lenea sporočila, da ste prejeli od topničarskega majorja Vege prošnjo za dosego reda Marije Terezije, sem od majorja samega prejel dopis o tej zadevi, na katerega pa sem mu odgovoril, da se s stvarmi, kot je red. ne šinem pečati. Kar se ocene tiče, ki mora sloneti na dejstvih, pa morejo razsojati samo tisti, ki so bili zraven kot očividci. Vso to stvar moramo prepustiti odločitvi redovnemu zboru, posebno še, ker ni ne njemu ne komur koli drugemu tukaj znano, ali in koliko glasov je dobil zase pri redovnem zboru. -— V ostalem pa je opravljal major Vega pravzaprav službo profesorja matematike v topništvu in je med tem časom napisal matematični učbenik, ki pa še ni docela končan, vendar pa je kljub temu dobro ocenjen. Za ta svoj trud pa je bil že obilo poplačan s tem, da je od leta 1780, ko je stopil kot topničar v vojaško službo, napredoval do majorja, kar drugi običajno dosežejo šele po dolgotrajni in naporni poti, z velikim trudom ter često s ponovnim tveganjem svojega življenja.«38
Po izumu novih topov, s katerimi je Vega tako uspešno sodeloval pri zavzetju Mannheims, je bil drugič predlagan. Red je potem dobil pri promociji II. maja 1796.
Pruski kralj Friderik Viljem II. je tako cenil Vegove izredne vojaške sposobnosti, da mu je 1796 ponudil, naj prestopi v njegovo službo; ponudbo je Vega odklonil.
Potem ko je matematik in astronom F. Zach v svojem časopisu Allgemeine Geographische Fphcmeriden3® zelo pohvalno ocenil Vegov Thesaurus, je dodal: »Pri tem pa ne smemo misliti, da se je ^'ega ukvarjal na bojišču samo z ,a -f- b'; prav tako resno se je ukvarjal s sovražnikom, proti kateremu se je boril. Javno priznanje njegove velike hrabrosti in vzornega vojaškega ve-
Bibliografija Juriju Ve^e
denja, ki si ga je na tem bojnem pohodu zaslužil in — tudi pridobil, dokazuje, da je bil odličen in hraber vojak. Postal je vitez reda Marije Terezije. To vojaško odlikovanje za zasluge ima v avstrijski vojaški službi še častnejšo in pomembnejšo veljavo, ker se ne podeljuje samo po vladarjevi milosti, temveč ga mora soglasno priznati tudi poseben vojni svet sobojevnikov. Kakšne zasluge ima Vega kot. vojak, vedo vsi bralci časopisov, ki so brali o njegovem daleč nesoČein možnarju in o posrečenih poskusili, ki jih je delal z njim pri Mannheimu in Kehlu.«
Leta 1800 je cesar Franc II. Vego povišal v dedni baronski stan »kot plačilo za njegove zasluge, ki si jili je pridobil v dvajsetletnem vojaškem službovanju s svojo modrostjo, izredno hrabrostjo in z vzornim splošnim vedenjem za občo blaginjo«.40 Za svoj grb si je Vega izbral srčast ščit z gorečo granato in nad njo baronsko krono, — Kranjski stanovi so ga 26. nov. 1801 sprejeli med svoje člane ne glede na to, da ni imel potrebnega eenza. To imenovanje so izvršili z vzklikom sv dokaz svoje posebne naklonjenosti in spoštovanja«. Kot izraz hvaležnosti kraju, kjer se je mlad izšolal, je poslal leto prej stanovom po en izvod vseh svojih do tedaj izdanih knjig in prepise najvažnejših vojaških spričeval (knjige so v NUK, prepisi pa v AS). — Leta 1802 je cesar na priporočilo nadvojvode palntina podelil Vegi ogrski indigenat. — Isto leto je postal podpolkovnik pri 4. topn. polku na Dunaju, čeprav je Colloredo za to častniško mesto dajal prednost drugemu.
Družina
O Vegovem družinskem življenju je malo zanesljivo znanega. Starejši biografi (npr. Peiernel, Hauptmann, Kaučič) so sploh zanikali, da je bil Vega oženjen in da je imel otroke. Oženjen je bil od 1787 z Jožefo. roj. Svoboda, po rodu iz Budejovic na Češkem, ki je umrla nu Dunaju 7, julija 1800, stara komaj 29 let. Imela sta tri otroke. Iz vpisov v dunajskem mrliškem oglednem zapisniku je razvidno, da sla dva otroka umrla na Dunaju, in sicer hčerka Jožefa 20. I. (795 in sin Henrik Franc 12. V. 1811. Iz Portheimovega biogr. lis t kovnega kataloga pa sledi, da je sin Franc Jožef umrl v Trstu 24. XL 1817.
Smrt
17. sept, 1802 je Vega izginil in vse iskanje je bilo brezuspešno. Devet dni pozneje so našli njegovo truplo v Donavi. Okoliščine njegove smrti pa so do danes ostale nepojasnjene. V dunajskem mrliškem oglednem zapisniku je zapisano, da je po nesreči utonil pri kopanju. Iz ugibanj, govoric in raziskav se je sčasoma izluščilo več naslednjih med seboj različnih razlag: ali je šlo za nesrečo, za umor iz zavisti, za roparski umor ali za samomor.
Nekateri izsledki bibliografije
Ne glede na celo vrsto starejših in nekaterih težko dostopnih publikacij o Vegi domačih in tujih življenjepiseev, nam danes lahko nadrobno in stvarno osvetli obseg njegovega knjižnega dela šele bibliografsko zaokroženo zbrano gradivo.
Jožr FovSic
V pričujoči bibliografiji je opisan Logar i temsko-t rigon ometri jsk i priročnik v 268 natisih. Sčasoma sc bodo verjetno kje pojavili še kakšni ponatisi prevodov iz dobe. obdelane v tej bibliografiji, ki pa celotne slike najbrž ne bodo mogli bistveno spremeniti. Če bi bili pri sestavljanju bibliografije dosegljivi podaiki o vseh ponatisih, bi bilo enot morda blizu 300. Ne glede na to, da so to logaritmovniki. pa povrh še mnogi predelani in nepredelani ponatisi, je to visoka številka.
Podatkov o nakladah bibliografija seveda ne more dati, Če za silo predpostavljamo poprečje 10 000 izvodov na en natis, kar gotovo ni preveč, saj nam je znano, da so npr. nekatere izdaje v ruškem prevodu izšle tudi v 15 000, nekatere nemške in ameriške v 20 000, zadnja ruska iz leta 1971 pa celo v 40 000 izvodih, bi skupna naklada samo te Vegove knjige presegla dva milijona in pol. Ako pa k temu prištejemo še naklade nedosegljivih ponatisov in vseh izdaj ostalih dveh njegovih Iogaritmovnikov, bi skupna naklada vseh Vegovih Iogaritmovnikov presegla tri milijone!
Če pa še jemljemo v poštev, da se mnogo drugih logaritemskih tablic po svetu v zadnjih dveh stoletjih opira v glavnem na Vegove, nam šele postaneta očitna velikanski obseg in pomen njegovega dela.
Vega je sicer imel na najodločilnejšeni mestu v vojski v Colloredu vztrajnega nasprotnika, ki je premišljeno preziral njegove uspehe, a tako v vojski kakor v znanstvenem svetu so mu tudi dajali priznanja in ga občudovali. Priznanja takrat vodilnih učenjakov kakor Lalanda. Zacha, KSstnerja in dr. so bila Vegi v veliko spodbudo. Pisec Vegovega nekrologa v Allgemeine Li t era-lur-Zeitung4' trdi, da je Vega z entuziazmom prebiral svojim prijateljem La-landove pohvalne ocene njegovih iogaritmovnikov in da so mu bile zadnje dni življenja v največjo tolažbo in ponos. Prepis Zachove zelo pohvalne recenzije je Vega poslal kranjskim dež. stanovom kol dokaz, da njegov znanstven trud ni ostal brez priznanja. Lahko Še rečemo, da so nekateri njegovi sodobniki nematematiki šli v svoji presoji celo predaleč in da so ga precenjevali.42 Toda zaradi ljubezni in navdušenja, s katerim se je zavzemal za študij matematike, zaradi sestave v takratni dobi najnatančnejših Iogaritmovnikov, dela, ki si ga je sam izbral in naložil, si je pridobil neizpodbitne zasluge. Letu je požrtvovalno in iz najglobljega prepričanja z besedo in s pisanjem pospeševal širjenje matematičnega študija; v uporabni matematiki si je zagotovil trajno mesto z nehvaležnim in težavnim, a takrat tako koristnim in potrebnim preračunavanjem logaritmov; in končno, čeprav je imel mlada leta že za seboj, je prostovoljno zamenjal pero s sabljo, da bi svoje znanje praktično preizkusil. Zaradi vsega tega tudi kot človek vzbuja v nas odkrito občudovanje.
Vega je v sebi združeval znanstveno izobrazbo in praktično Sposobnost, kar je dano tako silno redkim m prav posebnim Človeškim naravam. Ni bil matematik, ki bi delal v ospredju matematičnih teoretičnih raziskav tedanje dobe. Oprijel se je pisanja učbenikov in predvsem preračunavanja logaritmov, področja, ki je bilo takrat aktualno. Tega dela pa se je lotil z naravnost kmečko trdovratnostjo, z neverjetno energijo, z vztrajnostjo in skrbnostjo ■ -kar je pravzaprav naša narodnostna poteza — in je uspel v svetovnem merilu. Njegove logaritemske tablice pozna ves svet; nekatere, novim potrebam pri-
B:bliügI-aFLja Jurija Vege
memo predelane in izpopolnjene, s« Se zdaj zelo razširjene in rabljene. >Po genialnosti svojega dela stoji vštric z dvema našima genijema (9, stoletja Prešernom in Miklošičem ... A in »je v resnici prva naša genialna osebnost, prvi naš genij pred Prešernom«/13 — Vega pa je bil tudi prvi naš doslej znani vojaški strokovnjak nadpovprečne nadarjenosti. Ni bil le poveljnik in vojskovodja z orožjem v roki, ampak predvsem miren, resnoben znanstvenik, ki je dosegal svoje sijajne uspehe v vojnah s praktično uporabo svojih teoretičnih iznajdb. Vega je primer izrednega vojaškega talenta, ki je izšel iz preproste slovenske kmečke hiše ter se s hrabrostjo, osebno energijo, umnostjo, prev-darnostjo kljub težavam priboril do visokega položaja, kt mu ga je morala priznati takratna družba. — Smemo ga šteti med tiste naše sinove, ki so z deli mednarodne veljave dokazali, da smo Slovenci del evropske celote, ki je soustvarjal in soustvaril evropsko kulturo, in da so tudi mali narodi potreben in ustvarjajoč faktor evropske skupnosti, Jurij Vega je za nas izraz naše umske moči in dokaz, da imamo resno znanstveno izročilo mednarodnega pomena. Njegovi dosežki sodijo *— ne glede na tuj izrazni jezik — v našo slovensko kulturno zakladnico.
Opombe
I	Vas Zagori ca je sedaj v občini Ljubljana Moste-Polje.
- [. Hlrtenfeld, Der Militar-M.-Th.-Orden u. seine Mitglieder, "Wien 1857, Iv res 1SH4: A. Vrečko, O Hau p tm anno vem članku v Spomenika, 105—6; Jahresbericht it. Gymnasiums in Brünn 1885: A. Wretsehko, G. F. v, V„ 2.
3	] zvest j n Muzejskega društva za Kranjsko, Ljubljana 1902, 37—48.
4	Dopis VSE z dne 17. aprila 1959; št. t07/a — v arhivu Društva.
5	1 s toriko-matem atičeskie issledovanija, Moskva 1953: I. J. Depma«, Zameča-tel'nye slavjfrnskve vvčisliteli G. Vega i 1. F. Kulik, 6, 573,
II	Dopis I. j. Depruana z dne 22. maja 1958 — v arhivu Društva.
7 Letna poročila Ij. jezuitske gimn, 1769—1775; Tentamcn philosophicum, [Ljubljana) 1775.
51 G. Vega. Logar i thiid sehe, trigonometrische, ...Tafeln u. Formeln, W. 1785. Einleitung XV—XVt; F. KrižaniČ, Križem po matematiki, Ljubljana 1960, 370—373.
,J Gotiiaische gelehrte Zeitungen 1784, 526; Gottingische Anzeigen 1785, 786.
10	Zeitschrift von it. für Ungern. Pesth 1802, I; 271; 2, 237—238: Obzornik za mat. in t'iz., Ljubljana 1957, 99.
11	All gem. Literatur-Zeitung 1805, 164, 506.
12	Attestaten B. Stali, arhiv, fase. 69, št. 1700 -- Arhiv Slovenije, Ljubljana,
13	A Uffeln. Literatur-Zeitung 1790, Intelligenzblatt, 91, 759.
1J G. Vega-s log.-trig. Tafeln,.. 1797, I. Bd., Vorr.
15	Pädagogisches Archiv, Stettin 1877, 6, 425.
1,1 1. J, Depman, n, d„ 585,
J: Göttingische Anzeigen 1795. 56, 561.
Allgemeine Geographische Ephcmeriden (AGE) (799, 3, 303.
16	Mathe m, Wörterbuch 1803, 6S5.
Astronomische Nachrichten 1851, 756. 181.
51 Archiv des M.-M.-Th.-Ordenä (AMMTÖ), priloga 5t. 41 in 152.
E2 AMMTO, n. d.: glej opombo 44!
,a F. X. Zach, Vorrede zu Olbers Bestimmungen der Kometenbahnen 1797. X\.
Neue allg. deutsche Bibliothek 1798: Be., 11, 93,
$ I. J. Depman, n. d.. 587.
Attestatuni A, n, d.
27 Attestatum B in C. n.d.
2B Allgemeine deutsche Biographie (895, vol. 39. 524.
Attestat u m D in E. u. d.
Jože Povsić
™ At testal um F, n, d.
ai Attestat»m F, n. (f.
® Attests tum (I i» H, m. d.
a3 F. Gatti, Geschichte der Techn. M i Ii t.-Akademie 1905, 3s.
31 G. Vegu, Vöries., I. Bd., 2, Aufl.. Vorherieht.
Ally, deutsche Biographie I895, vol. 39.
M I. j. Ucpiuan. n. d., 391.
AMMTO, u. d.: priloga št. 41 iti 152.
w AMMTO. li. d.: glej Opombo it!
AGE 179'), 3, 305—304.
JU (".uber. arhiv, fase. 32. St. 1698 Arhiv Slovenije, Ljubljana.
41 AUgem. Literatur-Zeitung tS03. 32, 268 -269.
43	lako je npr, vojvoda Ernst IT. von Sachsen-Gotha Vego proglasil za znova oživljenega Eulerjä (Zeitschr. f. Math. u. Phys. 1894, 39, 204).
4:1 H. Kreft, Obzornik za malem, in fiz. 1968, t38.
44	Gol lo redov odgovor Wallisn se dobesedno glasi takole (AMMTO, pni, st. 41 in 132);
An Sr. ties k. k. II. Hof k riegsrathsp riisidenten Feldmarschall Grafen v, Wallis Excel lenu
Präsent. 20teii Sept, 1794
Gleichwie ich die von Euer Excellenz gafälligst anhero conimunicierten. und hier wieder zurück anverwahrten Piecen in Betreff des Ansiichens von dem Artillerie Major Vega um Erlangung des Maria Theresia Ordens rechtens zu erhalten die Ehre gehabt habe, so ist mir auch von eben gedachten Major in der nämlichen Angelegenheit schon vor der Hand ein, Sehreiben direete z u gekommen, und derselbe von hieraus dahin verbeschieden worden, das nachdeme man sich mit denen Gegenstannden, die dem Orden zur Absicht haben, gar nicht, und um so weniger befassen kann, als sich die Qualification hierzu auf '[Tatsachen gründen muss, über welche nur diejenigen urtheilen kommen, die als Angenzeugen selbst zugegen gewesen sind, diese ganze Sache der Entscheidung des Ordens Kapitels überlassen bleiben müsse; besonders, da weder Ihm, noch jemand anderen hierorts bekannt sein komme, ob und wie viele Stimmen er bey dem abgehaltenen Kapitel für sich gehabt habe, oder nicht?
Im übrigen hat dieser gedachte Major Vega eigentlich die Gharge eines Professors der Mathematick in der Artillerie bekleidet, und hat währender Zeit ein mathematisches Lehrbuch, welches aber noch nicht ganz beendiget ist, fur das Gorps geschrieben, das allerdings seinen guten Werth hat: indessen aber ist derselbe für diese seine Bemühung mit vorzüglichen Beförderungen belohnet worden, indem er seit Anno 1780, wo er als Canonicr in Dienste geirettcn, bis Zum Major vorge-rucket ist; welche Charge andere Individuen gemeiniglich auf einem bey weiten langsam exen, und beschwerlichen Weegs durch Anstrengungen, und oft mit wider-hölten Lebensgefahren verdiennen müssen.
Was beynebst dessen logarithm i s ches Werk anbelanget, so ist solches eigentlich eine neue etwas anders eingerichtete Auflag der schon bestandenen sogenannten Vlaggischen Logaritme Ii-Tabellen, welche für Acudemien und Bibliotliecken sehr nützlich seyn wird: fiir den Dienst aber, würde es noch nützlicher gewesen seyn, wenn Major Vega statt dieser Arbeit, sein mathematisches Lehrbuch, worüber er schon oefters erinneret worden, vollends zu Stande gebracht hätte. Hiehey hanngt es nun von der allerhöchsten Gnade Seiner Majestät selbsfeti ab, ob und in wie weit allerhiichst-Selbe die an gesuchte Dedication des besagten loga-ritmischcn Werkes erlauben, und auf das übrige Gesuch des Major Vega nller-gnädiste Rücksicht nemen wollen; so wie auch hierorts über den mittelst der dies-fälligen Berlage vorgeschlagenen lapidarischen Styl zu dieser Dedication nichts entschieden, sondern dieser Gegenstand b!os dem Frtheile der Kunstverständigen anheimlest eilet werden kann.
Colloredo m. p.
Wienn den 19ten Septembris 1~94.
Summary
AN OUTLINE OF THE LIFE ÄND WOHK OF JUlilJ VEGA
Vega, Jurij, mathematician, artillery expert and strategist, (born Zagori en near Moravče, 23, III. 1754, not 1756, diet! Vienna 26, IX. 1802). He was born into a Slovene peasant family and was educated at the grammar school and lyceuin in Ljubljana. Navigation engineer from 1775 and entered military service in 1780. In 1781, as « sub-lieutenant and teacher of mathematics at the school of artillery in Vienna, he began to write mathematical works. Promoted to lieutenant in 1784, be became professor of mathematics to the newly-established bombardier corps in 1786, He rose to the rank of captain in (787 and to that of major in 1793. He was awarded tbe highest Austrian military honour, the order of Maria Theresia, for his services to the army and in 1800 was created an hereditary baron. From 1801 he was a member of the Carniolan Provincial Estate and in 1802 he obtained the right of indigenate in Hungary and became a lieutenant-colonel in the 4th artillery regiment. He was a member of the Academy of Practical Sciences in Mainz, the Physical and Mathematical Society in Erfurt, the Bohemian Scientific Society in Prague, the Prussian Academy of Sciences in Berlin and was also an associate member of tbe British Scientific Society in Göttingen. The circumstances of his death remain a mystery — his body was found in the Danube at Nussdorf.
In 1789 Vega commanded several mortar batteries as a volunteer in the army of Field-Marshal G. E. Laudon at the siege of Belgrade, As the 100-pound mortars being used were not powerful enough to reach their goal he increased their effect by changing the charge and inserting rings into the mortaT barrels, thus significantly contributing to the fall of the fortress of Belgrade. In 1793. under the leadership of General Wurmser, Vega commanded the artillery which bombarded Fort Louis in the war against France, With skilfully placed, heavily charged and slightly raised mortars he demolished part of the walls, upon which the fortress surrendered. This campaign was followed by battles around Mannheim where, with amisual courage in the face of enemy fire, Vega rescued the Austrian, cannon by raft. At Mannheim in 1795 he had two newv, 30-ponnd mortars cast, with conically drilled bases and a greater charge, for a firing range of up to 5280 yards. The old 60--pounders had had a Tange of only 1960 yards. The same year these new mortars proved their worth in the renewed capture of Mannheim, Vega distinguished himself as commander of artillery at Mainz, Wiesbaden, Kehl and Dietz. Tn 1859 Vega's 30-pound "far-carrying" mortars were included in the Austrian army for use in coastal batteries.
Vega published his lectures at the artillery school in 4 books which Tan into several editions: Vorlesungen über die Mathematik, Trattner, Vienna, I — 1782, 7th edn. 1850: II — 1784. 8th edn. 1848; III — 1788, 5th edn. 1839: IV — 1800. 2nd edu. 1819. The first and second volumes were translated into Danish in 1815—(4, the
Juie Fu\sić
iltird into Norwegian in 1824. Vega was the firsi to introduce infinitesimal calculus into artillery schools. Four off-prints and a brochure containing additions and corrections were published from the first three volumes, as listed in the bibliography at the end of Chapter I; die two most important of ihese are: Praktische Anweisung zum Bombenmerfen, Vienna 1787 and Be id a Me 7,um dritten Bunde der Vorlesungen über die Mathematik, Vienna 1790.
Daring the second half of his life Vega was concerned with the computation of logarithms, not interrupting this work even during times of war. lie published a seven-decimal table of logarithms: Logarithmische, trigonometrische, und andere zum Gebrauche der Mathematik eingerichtete Tafein und Formelft, Trattrier, Vienna 17K3: 2nd edn. in 2 volumes, Weidmann, Leipzig i797: 3rd edu. Leipzig 1812. These tables were later revised by I. A. Iliilsse and published under the tille Sammlung m a thematischer Tafeln, Weidmann, Leipzig 1840; 2nd printing 1848; 3rd printing 1865 and 1875. Vega simplified the calculation of logarithms by creating a new-type, increasing their Tange, introducing several new features and correcting tlie mistakes of previous authors.
Vega completed his seven-decimal logarithmic tables on the battlefield in Al-saeia. These tables are among the most famous and most widely used mathematical books in the world and are still being printed today: Logarithmhtch-(rigonome-trisches Handbuch... Manuale logarithmico-trigonometricum . . . Weidmann, Leipzig 1793; reprint of 102nd edn. Berlin 1971. It was translated in 1857 into English, French and Italian, into Du teh in 1866. into Danish in 1868. into Spanish in 1878, into Czech in 1888 (abridged) and into Russian as early as 1835 (abridged]. There have already been more than 50 editions in English and Russian alone.
Vega completed his most exhaustive and most famous work — the ten-decimal logarithmic tables — on the battlefield in the Upper Rhineland: Thesaurus loga-rithmorum com pletus. — Vollständige Sammlung grosserer logarithm isch-trigonome-irischer Tafeln, Weidmann, Leipzig 1794. Although this was only a new, revised version of "Vlaeq's logarithmic tables, with several improvements, extensions and additions, Yega succeeded in compressing it into 7li pages, using the same format and the same size letters, whereas Vlacq had needed more than 1300 pages, Plioto-zineograpliic reprints appeared in Italy in 1889. 1896 and 1910. while new editions ■were published in USA in 1925, 1946. 1958 and 1962.
Vega wrote a further eight important but shorter treatises and papers, listed ia 1hc bibliography in Chapter III. These works of his cover mathematics, physics and astronomy and range from general fields of interest to specialised questions. In his paper Determination de la demi-circonference d'un cercle, dont le diametre est = l, exprimee en 140 figu res decimates. Nova acta Academiac scientianim imperialis Pe-tropolitanae, 1793, he was the first to calculate ,t to 140 decimal places, correcting mistakes made by other mathematicians. He assessed and examined the new French metric system in troo treatises and a paper. He was among the first in Austria to endeavour to spread the idea of the new weights and measures through Austrian nnd Hungarian territory and was probably the first propagandist of the metric system outside France.
Vega combined scientific learning and practical ability, qualities given only to (lie very few. He was not a mathematician to work in the forefront of the theoretical, mathematical research of his age but concentrated ort writing text hooks and computing logarithmic tables, a field of great importance at the time. He set
ISiM K^rufi ju Juriju Vrgc
(ijmself to tliis work with the determination of Iiis peasant background, with incredible energy, persistence and care — u 11 Sl&> ene national characteristics — and succeeded to world fame. His logarithmic tables are known throughout the world; extended and adapted to new needs tliey arc still widely used in English, German and Russian, The present bibliography lists. Vega's seven-decimal Logarithmic tables of Numbers and Trigonometrical Functions in its 268 editions. — But \ egn was also a military e~xperl of above-average gifts. He was not only an active commander and strategist in the field hut also a calm, sober scientist who achieved resounding success iu war through the practical application of his theoretical inventions, Ycga was an example of an exceptional military talent from humble, Slovene peasant beginnings, who, with courage, personal energy, brilliance and persistence fought his wai up lo the high position he occupied in the society of his day. — A crater in the Mare australe on the moon is named after Vega,
PREGLED RAZDELITVE
Predgovor Uvod
I, Matematična predavanja 11. Logaritemske tablice JII. Razprave in spisi IV. Prevodi
1.	v angleškem jeziku
2.	v češkem jeziku
3.	v danskem jeziku
4.	v francoskem jeziku v holandskem jeziku
(i. v italijanskem jeziku
7.	v norveškem jeziku
8.	v ruskem jeziku
9.	v španskem jeziku V. Razno
VI. Natisnjeni in ncnalisnjeni viri Slikovno gradivo
CONTENTS
Foreword
Introduction F Mathematical lectures [T. Logarithmic iabSes
III.	Treatises and papers
IV.	Translations
1.	English
2.	Czech
3.	Danish
4.	French
5.	Dutch
6.	Italian
7.	Norwegian
8.	Russian
9.	Spanish V. Various
VI. Published and unpublished sources Pictorial material
PREDGOVOR
Obseg bogatega Vegovega knjižnega opusa smo doslej poznali bolj približno, čeprav se je z njegovim življenjem in delom ukvarjalo zelo veliko domačih in tujih piscev. Nismo poznali vsega, kar je izšlo pod njegovim imenom za časa življenja in zlasti po smrti vse do danes.
Da bi dobili toČnejši pregled Vegovega dela, sem začel sestavljati kolikor mogoče popolno bibliografijo že leta 1934. ko sem za Društvo matematikov, fizikov in astronomov SRS pripravljal razstavo Vegovih del v NUK v Ljubljani ob proslavi 200-fetnice njegovega rojstva.
Kmalu pa se je pokazalo, da je tako delo izredno težavno in zamudno, ker je večina gradiva težko dostopna in raztresena v tujini. Za marsikateri podatek je bilo potrebno vztrajno iskanje, kar vse je zahtevalo razdelitev dela na daljšo dobo.
Kakor izvirnike Vegovih logaritemskih tablic, tako je tudi skoraj vse prevode njegovega sedem decimalnega Logaritemsko- trig on ometri j sk ega priročnika izdala knjigarna Weidmann v Leipzigu, po preselitvi leta t854 pa v Berlinu. Čeprav pa so nekateri prevodi izhajali več kot pol stoletja ni o njih skoraj nobenega zapisa ne v nacionalnih in ne v strokovnih bibliografijah, ne v enciklopedijah, ne v leksikonih, ne kje drugje, razen nekaj malega v C. G. Kayser. Vollständiges Bii eher-Lex ikon. Teh prevodov v nemških knjižnicah sploh ni. V večje nenemške knjižnice pa so posamezne izdaje prišle večinoma kasneje in verjetno bolj po naključju. Pri iskanju so bile v oporo redke bibliografske enote, ki so se ohranile v raztresenih tujih knjižnicah, zapisi teh enot v nekaterih centralnih katalogih knjižnic in zapisi v založniških seznamih izdanih knjig. Zal pa so založniški katalogi iz prejšnjega stoletja sedaj težko dosegljivi, če pa so, so pa zapisi v njih večkrat nezanesljivi. Izkazalo se je tudi, da se logaritemske tablice zelo slabo hranijo, čeprav so imele posamezne izdaje razmeroma velike naklade.
Zato je povzročilo zlasti zbiranje prevodov precej težav in jc bilo potrebno dolgotrajno iskanje po tajili knjižnicah. Arhiv knjigarne Weidmann, ki bi lahko marsikaj pojasnil, pa je bil med drugo svetovno vojno uničen. Prav tako je med vojno požar razdejal arhiv knjigarne Loesclier v Turinu, ki je bila nekaj desetletij skupaj z Weid inarm om založnica italijanskih prevodov.
V bibliografiji so med viri zapisani tudi podatki recenzij Vegovih del. ki so bile skoraj vse doslej neznane. Iskanje teh je zahtevalo vztrajno in dolgotrajno listanje po starih znanstvenih časopisih v bolje založenih tujih knjižnicah.
Bibliografijo sem sestavil v okviru bibliografske sekcije odbora Društva matematikov, fizikov in astronomov SRS. Bivanje v inozemstvu in dopisovanje sta mi z delno denarno podporo omogočila Sklad Borisa Kidriča in
J02 e Povšič
Društvo. Z nasveti mi je pomagalo veliko matematikov. bibliograf o v, bibliotekarjev in arhivarjev doma in v inozemstvu, iako da sem mogel naloženo nalogo opraviti čimbolj popolno in natančno: ob zaključku dela sem za uvidevnost in (ovariško pomoč vsem dolžan posebno zalivalo. Zlasti se zahvaljujem za pomoč pri sestavljanju tega dela višjemu znanstvenemu sodelavcu NI K prof. Janezu Logarju.
UVOD
Bibliografija je sestavljen a predvsem po popisih bibliografskih enot samih v domačih in tujih knjižnicah, dopolnjena ali pa primerjana z izpiski katalogov knjižnic, z nacionalnimi, strokovnimi ter založniškimi bibliografijami.
Izvirna dela so urejena v treh poglavjih, v vsakem poglavju pa so bibliografske enote razvrščene kronološko po letnicah prvih izdaj. Prevodi so urejeni po jezikih.
Zaradi večje preglednosti in da ne bi bilo nepotrebnega ponavljanja zapisov, so ponatisi združeni in navedeni samo s spremembami. Naslov je ponovno napisan v naslednji izdaji le, če je spremenjen. Prav tako so v zapisu vsake nasjednje izdaje vpisani le spremenjeni podatki prejšnje izdaje. Vendar pa so dostavki k naslovu, podatki o dodatkih, o izdaji idr, v zapisu naslednje izdaje ponovno vpisani, če je kateri iz prejšnje izdaje odpadel. Impresum pa je v naslednji izdaji ponovno vpisan le, če je v celoti spremenjen ali če sta se spremenila kraj ali založnik prejšnje izdaje.
Poleg popisa posamezne izdaje je v okroglem oklepaju navedeno eno hranišče brez signature in izbrano od znanih tisto, ki je v Ljubljani ali v kraju, najbližjem Ljubljani. Izjemno je navedenih več hranišč le, če gre za znamenite bibliografske enote. V istem oklepaju je tudi bibliografska opomba, ki se nanaša le na bibliografsko enoto navedenega hrauišča. in je v latinščini ali v jeziku kraja, v katerem je hranišče. Cc hranišče ni znano, sta, če je mogoče, za podatke zapisa bibliografske enote navedena tudi po dva različna bibliografska vira.
Pregled vsebine je naveden v bibliografski opombi pri prvih izdajah izvirnikov in pri dopolnjenih ali bistveno izpremenjenih kasnejših izdajah. Ta je tak. kukor ga navaja avtor, in v jeziku, v katerem je izšlo delo. Ce avtor v delu ni objavil pregleda vsebine in če tudi ni razviden iz naslova, je ta v bibliografski opombi napisan v slovenščini.
Nekatera avtorjeva dela so v bibliografskih opombah starega kataloga Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani označena kot avtorjeva darila. kar je preneseno tudi v bibliografijo. Verjetno so v glavnem to tista dela. ki jih je avtor poklonil kranjskim deželnim stanovom 6. junija 1799. Seznam teh bibliografskih enot pa se ne ujema popolnoma s seznamom poklonjenih del, ki ga je Vega takrat poslal v posebnem spremnem pismu deželnim stanovom.
V bibliografijo so vključene samo tiste logaritemske tablice, v katerih je na naslovni strani navedeno Vegovo ime. Med temi so tudi take, ki so jih drugi oskrbeli ali drugi sestavili iz avtorjevih de! in še iz del različnih drugih piscev. Niso pa vključena tista dela, v katerih je imenovan na naslovni strani drug pisec, Vegovo ime pa tam ni natisnjeno, čeprav je 011. oči I no dejanski avtor. Sein spadajo razni izvlečki njegovih tabel, skrajšane tablice in tablice.
3 — Bibliografija
33
Jiv.e FovsiĆ
ki so posnete ali izpeljane iz njegovih in je to v predgovoru ali uvodu navedeno, Prav tako seveda v bibliografiji niso upoštevane nobene izmed neštetih tistih tablic, ki so izdelane s pomočjo njegovih, s primerjanjem in s posnemanjem, a njegovo ime tudi v predgovoru ni navedeno.
Nekateri avtorjevi biografi so v seznamu njegovih del napačno navajali tudi Supplementum Manualis Logarithiuieo-trigonometrici..,, brez impre-suma. Kljub vsestranskemu in dolgotrajnemu iskanju ni bilo mogoče pod Vegovim imenom nikjer najti nobenega liranišča tega dela, niti kakršnegakoli bibliografskega zapisa z izjemo enega samega, ki je skoraj gotovo povzročil omenjeno napačno navedbo: V Vegovi brošuri Disquisitio de suppututionc massarum ,.Viennae 1801, je na str. 15 in lb natisnjen seznani avtorjevih del. Tam je poleg vseh del, ki so do takrat že izšla (»auctoris opera hucusqiie in lucem emissa«), še dodatni zapis treh avtorjevih del. ki jih je nameraval založnik izdati {»rest an t edendu fortuna favente«), med njimi tudi zgornje. Dva od teh treh sta res izšla, medtem ko izid zgornjega ni nikjer potrjen. Kaže, da je avtor delo pripravljal, a je najbrž prezgodnja smrt izid preprečila. Zato seveda tega dela ni v pričujoči bibliografiji.
V prevodih so avtorjeva dela razporejena po istem vrstnem redu kakor izvirniki. Pri transliteraciji ruskih prevodov sem se dosledno držal posameznih prevodov, ne glede na morebitne nedoslednosti.
Zadnje poglavje obsega kronološko urejene natisnjene in nenatisnjene vire; nekaj domaČih sem dobil med gradivom, ki ga je zbral Leksikografski zavod v Zagrebu, nekaj zadnjih let pa med zapisi Slovenske bibliografije, Navedbe zapisov v leksikonih in enciklopedijah so izpuščene, razen če ur prinašajo kaj pomembnega. Viri segajo časovno do leta 1972.
I. MATEMATIČNA PREDAVANJA
Vorlesungen über die Mathematik. Erster Band, welcher die allgemeine Rechenkunst enthält, Wien, Trattner 1782.
(VI) + 554 str. 8".	|l
(Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana; domini auctoris.)
Vsebuje posvetilo artilerijskemu korpusu, Vorberich ti in naslcdtijih sedem predavanj t dvema dodatkoma: 1: 1. Vou den Rechnungsarten mit ganzen Grössen. 2, Von den Rechnungsarten mit gebrochenen Grössen. 3. Von den Rechnungsarten mit Potenzen, 4. Von den Verhältnissen an Proportionen. 5. Von dou Aufgaben, die durch Gleichungen des ersten und zweyten Grades aufgelöset werden, 6, Von den Reihen. 7. Von den höheren Gleichungen. II: I. Von einigen Aufgaben. 2. Von einigen Tafeln,
Vorlesungen über die Mathemätik sowohl überhaupt zu mehrerer Verbreitung mathematischer Kenntnisse in den k. k. Staaten, als auch insbesondere zum Gebrauch des k. k. Artilleriekorps eingerichtet. Erster Batu! die Rechenkunst und Algebra enthaltend. 2. Aufl. Naeii der 1. Aufl.. nach dem mündlichen Vortrag und unter Aufsicht des obgenannten Verfassers neu bearbeitet von Konrad Gernraht. Wien. AVappler 1793. (XXV11) + 556 + (I) str.	[2
(Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana; donu m auctoris.)
Vsebuje tudi posvetilo glavnemu ravnatelju topništva grofu Josephn Collo-redo = Walsee in »Vorbericht zur 2, Aufl.*
Vorlesungen über die Mathematik sowohl überhaupt zu mehrerer V er-breihmg mathematischer Kenntnisse in tlen k, k. Staaten, als auch insbesondere zum Gebrauche des k. k. Artilleriekorps. Erster Band die Rechenkunst und Algebra enthaltend. 3., verb. Aufl. Wien. Wappler und Beek 1802. (XV) + 548 + (II) str.	[3
(Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana.! Vsebuje tudi »Vorbericht zur 3. Aufl.«
Idem. 4., verb. Aufl. Wien, Beck 1821. — Vzporedni naslov; Vorlesungen über flic Rechenkunst und Algebra. 4., verb. Aufl. Wien, Beck 1821. — (XIV) + 548 +(III) str.	[4
(Visokošolska in studijska knjižnica, Maribor.)
Idem. 5.. verb. Aufl. 1829. XV + (I) + 475 str.	[5
(Matematična knjižnica FNT, Ljubljana.)
Juäe Fuvsit
Idem. 6. Aufl. Durchges., verb, und verm, von Wilhelm Matzka. 1838, XII + 612 + (I) str.	[(,
(Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana.)
(>. izd, nima vzporednega naslova. - Vsebuje »Vorrede von W. MatzkOf in sedeta naslednjih glavnih delov; 1. Von den Rechnungsarten in ganzen Zahlen. 2. Von den Rechnungsarten mit gebrochenen Grössen. 3. Von den Rechnungsarten mit Potenzen und Wurzeln. 4. Von den Verhältnissen und Proportionen nebst ihrer Anwendung auf die Beantwortung verschiedener Rechnungsfragen. 5. Von den Gleichungen des ersten und zweiten Grades nebst ihrer Anwendung auf die Auflösung verschiedener Aufgaben. 6, Arithmetische und geometrisch® Reihen. Combination s lehret Binomischer Lehrsatz. Logarithmen. 7. Lehre von den Functionen.
Idem. 7. Aufl. Ueberarbeitet von Wilhelm Matzka. 1830. XII + 624 str. (österreichische Nationalbibliothek, Wien.)
Vorlesungen über die Mathematik. Z Wey ter Band, welcher die theoretische Geometrie, die ebene und sphärische Trigonometrie, die Anfangsgründe der praktischen Geometrie, eine Abhandlung von den krummen Linien, und die Differenzial- und Integralrechnung enthalt. Zum Gebrauche des Kaiserl. Königl, Artilleriekorps aufgesetzt von--.
Wien, Trattner 1784.
(VII) + 507 + (XIII) str. + 15 tab. 8fl.	[8
(Narodna in univerzitetna knjižnica. Ljubljana; d onu ni auctoris.)
Vsebu je osem predavanj: 1, Von den Eigenschaften der Linien. 2. Von den Eigenschaften der ebenen Flächen. 3. Von den Eigenschaften der Körper. i. Von der Trigonometrie. 5. Von den Anfangsgründen der praktischen Messkunst. 6. Von einigen krummen Linien. 7. Von der Differenzialrechnung. 8. Von der Integralrechnung.
Vorlesungen über die Mathematik sowohl überhaupt zu mehrerer Verbreitung mathematischer Kenntnisse in den k. k. Staaten, als auch ins besondere zum Gebrauche des k. k. Artillerie = Corps. Zweiter Band, die theoretische und pmctische Geometrie, die geradlinige und sphärische Trigonometrie, die höhere Geometrie, und die Infinitesimal = Rechnung enthaltend. 2.. verb, und verm. Aufl. Mit XVI Kupfertafeln. 1803. XX + 661 + (II) str. + + 16 tab.	(9
(Visokošolska in Študijska knjižnica, Maribor. — österreichische Nation alb i bfiofliek, Wien; auf dem Hüllblatt steht: *Vega. Franzi)
2. izd. vsebuje posvetilo ravnatelju topništva grofu Johann Carl Kollowratb-Krakowsky, iste glavne dele kakor 1, izd, in še »Anhang« z naslednjimi poglavji: i. Ein Verzeichniss der merkwürdigsten Formeln aus der analytischen Trigonometrie. 2. Die analytische Darstellung der Sinns und Cosinus für jeden dritten Grad von 0s bis 90°. 3. Die Auflösung der geradlinigen lind der sphärischen Drey ecke mit einer tabellarischen tJebersichi.
Bihliogruliju Jurija ^ i'tri'
kleni. 3. Verb. Aull. Wien, Tendier 1H0S. {V) -f 661 + (U) str. + 16tab.
[10
iKnjižnica Narodnega muzeja, Ljubljana.)
Idem. 4. verb. Aufl. 1811. 661 sir. + 16 tali.	[11
(Universiinf knihovna, Brno.)
Idem. 5. verb. Aufl. Wien, Tendier und Solin 1817. (V) + 663 + (V) str + -t- 16 tab.	i VI
(Österreichische Nationalbibliothek, Wien.)
Idem. 6. verb. Aufl. Wien, Tendier u. v. M an ste in 1822. (V) + 663 + (IV) sir. + 16 tab.	(13
(Študijska knjižnica Mirana Jarca. Novo mrsio.)
Idem. 7. Aufl. Dure Ii Res., verb. u. verm, von Wilhelm Matzka, Wien. Tendier 1835. VIII + 712 + (111) sir. + 16 (ab.	[14 (Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana.)
7. izd. vsebuje »Vorrede zur siebenten Aufl. von W. Mutzkas, ista predavanja (glavne dele), le »Anhang« ima naslednji dve poglavji: 1, Verzeichnis der merkwürdigsten goniometrisehen Formeln ftir den Halbmesser t. 2. Tafel zur Bestimmung der Länge der Kreisbogen fiir den Halbmesser 1. Idem. 8. Aufl. Ueberarb. von Wilhelm Matzka. Wien, Tendier & Co. 1848. X + 660 sir. + 16 lab,	[15
(Matica slovenska Narodna kniiiiiea, Martin.)
Vorlesungen über die Math ein a tik. Driller Band, welcher die Mechanik der festen Körper enthält. Zum Gebräuche des Kaiserl. König!. Artilleriekorps aufgesetzt von — —*. Wien, Trattner 1788.
(XIII) + 528 + (II) str. + 11 tab.8ü.	116
(Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana; donum auctoris.)
Vsebuje petnajst predavanj: i. Welche eine vorläufige Einleitung enthält. 2. Die gleichförmig beschleunigte Bewegung, 5. Die veränderliche Bewegung. Die zusammengesetzte Bewegung, 5. Die freye Bewegung geworfener schwerer Körper, b. Von der Bewegung schwerer Körper auf einer schiefen Ebene und in einigen krummen Linien. 7. Das einfache Pendel. 8. Der Hebel. 9, Der Schwerpunkt. iO. Der materielle Hebel, und dessen Gebrauch. 11. Das Gleichgewicht an den Maschinen. 12. Die Reibung und Unbiegsnmkeit der Seile. 13. Die Festigkeit der Materialien. (4. Die Kreisbewegung, 13. Die Centralbe-wegung.
Idem. 2. verb. Aufl. Wien, Tendier 1809. (XIII) + 512 str. + 11 tab. [17 (Knjižnica Narodnega muzeja, Ljubljana.)
Idem. 3. verb. Aufl. 1814. 528 p.	[18
{Universiteits-Bibliotheek. Amsterdam.)
Vorlesungen über die Mathematik. Dritter Band, welcher die Mechanik der festen Körper enthält. Zu mehrerer Verbreitung mathematischer Kenntnisse itt den k.k. Staaten; und zum Gebrauche des k.k. Artillerie = Corps. 4. verb. Aufl. Mit XI Kupfertafeln. Wrien, Tendier und Sohn 1818. (XIII) + + 512 + (II I) str. + 11 tab.	[19
(österreichische Xalionulbibliolhek, Wien.)
Jože Povšič
Idem. 5. verb, Aufl. Wien, Tendier und Schafer 1839. 433 str. -f 11 tab.
i2ü
(So nek er li ergisch o Bibliothek, Frankfurt am Main.)
Vorlesungen über die Mathematik. Sowohl überhaupt zu mehrerer Verbreitung mathematischer Kenntnisse in den k. k. Staaten, als auch insbesondere zum Gebrauche des kais. königl. Artillerie => Corps. Vierter Band die Grundlehren der Hydrostatik. Aerostatik, Hydraulik, und der Bewegung fester Körper in einem widerstehenden flüssigen Mittel enthaltend. Wien, Trattner 1800.
Vzporedni naslov: Anleitung zur Hydrodynamik. Das mathemat. Lehrb. zum Gebrauche des k. k. Artillerie = Corps. IV. Thcil. Wien, Trattner 1800.
XXXI! + 368 str. + 9 tab. 8'.	(21
(Naröjdna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana; donum auctoris.)
Vsebuje razen posvetila stanovom vojvodine Kranjske štiri glavne dele s po štirimi, z dvema, s tremi in s tremi poglavji:
f: t. Allgemeine Grundlehre des Gleichgewichtes der Kräfte hey flüssigen Körpern. 2, Allgemeine Grundlehren des Gleichgewichtes des schweren Wassers in Gefässen. 3, Grundleire des Gleichgewichtes des schweren Wassers mit hineingetauchten festen Körpern. 4. Hydrostatische Abwägung und Ausmesr sung der Körper. IT: 1. Grundlehre des Gleichgewichtes der Kräfte hey elastischen flüssigen Massen. 2. Von der Luftpumpe, und von einigen andern aero-metrtsclien Werkzeugen, III: f, Atisfluss des Wassers aus Oeffnuiigen im Boden, oder in der Wand eines Gefüsses, 2. Von deta Stosse des fliessenden Wassers gegen die Oberflächen der eingetauchten festen Körper. 3. Von einigen der gebräuchlichsten Maschinen zur Hebung des Wassers. IV: i. Geradlinige Bewegung der festen Körper in einem widerstehenden flüssigen Mittel mit Beseitigung der Schwerkraft. 2. T.othrechte Bewegung der festen Körper in einem widerstehenden flüssigen Mittel. 3. Krummlinige Bewegung geworfener oder geschossener Körper in der widerstehenden Luft.
Vorlesungen über die Mathematik. Vierter Band, die Grundlehren der Hydrostatik, Aerostatik, Hydraulik, und der Bewegung fester Körper in einem widerstehenden flüssigen Mittel enihaltend. Zu mehrerer Verbreitung mathematischer Kenntnisse in den k, k, Staaten, und zum Gebrauche des k. k. Artillerie = Corps. 2. verb. Aufl. Mit IX. Kupfertafeln. Wien, Tendier 1819. — Vzporedni naslov: Anleitung zur Hydrodynamik. 2. verb. Aufl. Mit IX. Ku-pfcrtafcln. Wien, Tendier 1819. - XIV + 519 + (I) str. + 9 fab.	[22
(österreichische Nationalbihliothek, Wien.)
Praktische Anweisung zum Bonibenwerfen mittelst dazu eingerichteter Hilfstafeln. Ein Fragment aus dem dritten Bande der mathematischen Vorlesungen.
Wien. b. z. t. 1787.
46 str. 8".	[23
(Narodna in univerzitetna knjižnica. Ljubljana; donum auctoris.)
Vsebuje uporabo teorije parabole pri metanju bomb ter je pouatis iz petega predavanja Vöries., 3. Bd. od 5 84 do S 88 + tab.
Bibliografija Jurija Vt-L't1
Beylage zum dritten Bande der Vorlesungen über die Mathematik des
Wien, Trattner 1790.
(Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana; domini auctoris.)
\sebujc sedem poglavij s skupnim naslovom: Einige Zusätze und. Verbesser-
Antiiiigsgriinde der Geometrie, Aus V,-s zweyteni Bande der zweyten Auflage der Vorlesungen über die Mathematik für die Mathematik = Beflissenen des k, k. Artillerie = Corps besonders abgedruckt. Mit sieben Kupfertafeln.
Wien, Trattner 1802,
(III) + 187 str. + 7 tab. 8°.	[25
•Universitätsbibliothek, Wien.)
Fragment aus V.-s Vorlesungen über die Mathematik des 2. Bandes der zweyten Auflage.
Wien, [b. z.] 1802.
14 str. 8°.	[26
(Bibliothek des Kriegsarchiya, Wien.)
Vsebuje S 59S in § iz petega poglavja z naslovom: Von der Auflösung der
nothwendigsleä Aufgaben durch die gebräuchlichsten Mess = Instrumente, iu
Š (i00 z naslovom: Zeichnung des geographischen Kugelnetzes.
Tafel der Primfactoren der Zahlen von 1 bis 16 397, Tafel der 4ten bis Sten Potenzen der Zahlen von 1 bis 100. Tafel der 2ten und 3ten Potenzen der Zahlen von 1 bis 1000, Tafel der 2ten und 3ten Wurzeln der Zahlen von 1 bis 1000, Tafel zur Verwandlung der Füsse, Zolle, Linien und Puncte des zwölftheil. Masses in DecimaJiheile der Klafter, des Fusses und des Zolles wie auch umgekehrt. Zum bequemen Gebrauche bei Rechnungen mit besond. Zahlen. Besond. Abdruck aus dem In Bde von V,-s Vorlesungen über Mathematik, ausgeaib. von Wilhelm Matzka.
43 + (I) str. 8°.
[24
Hilgen.
Wien, Beek 1838. 32 str. 8°. (Universitni knihovna, I'raha.)
[27
II. LOGARITEMSKE TABLICE
Logarithmisehe, trigonometrische, und andere zum Gebrauche der Mathematik eingerichtete Tafeln und Formeln.
Wien, Trattner 1783.
LXVUI + 420 str. 8". — Nadaljevanje: [Izd. A] in I Izd. B|	\2H
(Narodna ill univerzitetna knjižnicu. Ljubljana: donam auctoris, — BibIioth&(]ue can ton ale et universitaiie, Lausanne; avec beau coup de notes et d'additions man u s-criles tie Slrtive; pre! reserve.)
Vsebuje sedeindeeimalne logaritme. Besedilo je v nemščini. Naslovi poglavij so v nemščini iu latinščini. — Obsega razen »Vorbericht«, Einleitung* in ;ßey-lage; štiriindvajset poglavij: 1. Tafel der gemeinen Logarithmen, 2. Tafel aller einfachen Faktoren. 3. Tafel der natürlichen Logarithmen. 4. Tafel tier Potenzen von der Grundzahl der natürlichen Logarithmen. 3. Tafel der Logarithmen der Sinus und Tangenten, (i. Tafel der Sinus und Tangenten. 7. Länge der Kreisbögen für den Halbmesser = 1. 8. Tafel der Potenzen von 2, 3 und 9. Tafel der Potenzen aller natürlichen Zahlen von 1 bis 100. 10. Tafel der Quadratzahlen von 1 bis 1000. 1t. Tafel der Kubikzablen von 1 bis 1000. 12. Tafel der Quadrat-nnd Kubikwurzeln von i bis 100. 13. Tafel um Minuten und Seeon den in Decimal (heile des Crudes oder der Stunde, wie auch Schuhe Zolle Linien und Punkten in Decimal t heile der Klafter oder des Schuhes zu verwandeln, 14, Tafel für die viereckigten Pyramiden, und für die länglichten freystehenden Kugelhaufen. 13. Tafel für die länglichten Kugetlianfen, welche an beyden Luden an viereckigte Pyramiden angelegt sind, 16. Verschiedene dem Kreis betreffende Reihen iind Formeln. 1". Summen von verschiedenen theils endlichen theils unendlichen Reihen. 18. Allgemeine Formel um aus einer jeden gegebenen Zahl die in-te Wurzel sehr genau zu bestimmen. 19. Allgemeine Formel um aus einer jeden geordneten höheren Gleichung die irrationalen Wurzeln durch die Näherung zu bestimmen. 20. Eine Methode um Iirliehe und Verhältnisse mit der möglichst kleinsten Veränderungen des Werthes abzukürzen, 21. Einige der brauehbare-steii Integralformeln. 22. Entwicklung der Cocfficicnten von einigen unendlichen Reihen, 23. Verzeichniss der geographischen Längen und Breiten von den vornehmsten Oerteru der Erde wie auch der Längen einiger gemessenen Grade des Mittagskreises, der Achsen der Krde. und der Sekundenpendel. 24. Tafel für die Vergleichung der eigenen Schwere der Körper, wie auch der Gewichte und Fussmaasse von verschiedenen Oertern der Frde,
Delo je izšlo samo v 2000 izvodili, in je bilo zato že v 19. stol. redko in iskano.
[Izd, A] G. V.-s Iogarithinisch'-trigonometrische Tafeln nebst andern zum Gehmuch der Mathematik eingerichteten Tafeln und Formeln. I. Band, 2.,
verb., verm, und gänzlich umgearb. Aufl. Leipzig, Weidmann 1797.
Bibliografija Juriju Vejrr
\/po;ediii naslovi Pabulue loga rit Riti ico-i rigonometricac rum diversis aliis in mal lies cos usum constructs tabulis et formulis. Toimis I. Editio secutulu. emend a t a, an eta p en i t usque re form a ta. Lipsiae, Weidmann 1797.
1 .XXXIV + 409 sir.	129
(Narodna in uni ve rišite tna knjižnica, Ljubljana; donum auctoris.)
Geschrieben bey der kaiser), kniiigl. oberrheinischen Armee im Februar 1797. Besedilo je v nemščini in latinščini. — Vsebuje razen »Vorrede in »Einleitung« štiri poglavja; J. Tafel der gemeinen oder briggischen Logarithmen aller natürlichen Zahlen von t bis 10 1(W. II. Trigonometrische Tafel der gemeinen Logarithmen Für den Logarithmus des Halbmessers oder log. sin, tot. — tOUOO 01)00 eingerichtet, welche enthält die Logarithmen der Sinuse, der Tangenten und der Kreisbögen für.alle Zehntel der Sekunden bey der ersten Minute; u.s.w. III. Tafel der Sinus und Tangenten Ciir den Halbmesser = 1 und für alle Minuten des Viert heilkreise s nebst den Differenzen für 1 Sekunde. TV, Anhang, welcher enthält t. Die Verwandlung der Grade und der Minuten in die zugehörige Anzahl der Strunden, nebst der Länge der Kreisbogen für alle Grade von 1 bis "i60, für alle Minuten und fiir alle Sekunden, 2, Die Verwandlung der Minuten und der Sekunden in Decimallbeile des Grades oder der Stunde; wie auch der Stunden, der Minuten und der Sekunden in Dccimaltheile des Tages. 3. Die Auflösung der geradlinigen und auch der Kugeldreyecke. 4. Die merkwürdigsten Formeln aus der analytischen Trigonometrie. 5. Die analytische Darstellung der Sinuse für jeden dritten Grad von 0 bis 90°.
Idem. 3. verb, und verm. Aufl. 1SI2. — Editio tertin. aueta et emendata. 1K1J. — LXVII + 410 str.	130
(Universitätsbibliothek, Graz.)
idem. 5. verb, und verm. Aufl. 1S14. — Ediiio tertia. aueta ei emendata. IS14. — XIV. LXVII, 410 str. — Nadaljevanje: [Izd. CJ	[31
(Študijska knjižnica Mirana jarca, Novo mesto.)
[Tzd. B] G. V.-s logarithmisch-trigonometrische Tafeln nebst andern zum Gebrauch der Mathematik eingerichteten Tafeln und Formel a. II. Band.
2.. verb., verm, und gänzlich umgearb. Aufl. Leipzig. Weidmann 1797,
Vzporedni naslov: Tabulae logarithmico-trigonometricae cum diversis aliis in nmlheseos usiim construct i s tabulis et formulis. loinus II. Editio seeuuda. emendata, aueta penitusque reformata. Lipsiae, Weidmann 1797.
XX + LXXIX + (I) + 371 str. 4°.	[32
(Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana; donum auctoris.)
j Geschrieben bey der kaiserl. königl. oberrheinischen Armee zu Maynz im May 1797.*
Besedilo je v nemščini in latinščini. — Vsebuje razen »Vorredet in »Einleitung: osem poglavij: T. 1. Tafel aller einfachen Faktoren der durch 2, 3, 5 nicht theil-barea Zahlen von f bis 102 000. 2. Fortsetzung der Primzahlen von 102000 bis 400000, 3. Verwandlung der Schuhe, Zolle. Linien und Punkte des zwölftheiligen Masses ill Decimal t lieile, der Klafter und des Fusses. IT. Tafel der natürlichen Logarithmen für alle auf einander folgende Zahlen von 1 bis iflOO:
Jt>/r Po v M(:
\ on 1000 aber bis 10 000 für alle Primzahlen, J II. Potenzen der (• r Lindzahl h — 2,:1828tS28459 ... des natiirliclien loga rit liniis elien Systems für alle Hundert! von 0,01 bis 10,00 nebst den briggischen Logarithmen eben dieser Potenzen; oder umgekelirte Tafel der natürlichen Logarithmen. IV, Potenz-Tafel der natürlichen Zahlen. V. Tafel der proportionalen, oder der logistischen Logarithmen Tür alle einzelne Sekunden eines Grades oder auch einer Stunde. VI. Verschiedene Tafeln zu astronomischen Ergötzungen eingerichtet. VII. Einige zu scharfem astronomischen Rechnungen eingerichtete Tafeln. VIII. Verschiedene Tafeln und Formeln, welche in der angewandten Mathematik öfters gebraucht werden.
Idem. 3. verb, und verm. Aufl. 1812. — Editio tertia, aueta et einendata. 1812. — LXXIX + 371 + (I) str.	[33
(Universitätsbibliothek, Graz.)
Idem. 3. Verb, und verm. Aufl. 1814. — Editio iertia, aueta et einendata. 1814. — XX, LXXIX, 371 str. — Nadaljevanje: (Izd. C}	(34
(Bayerische Staatsbibliothek. München.)
Leta 1820 sta stala oha zvezka na tiskovnem papirju 5 tolarjev, na pisalnem papirju pa 6 tolarjev in 12 gr.
[Izd. G) Sammlung mathematischer Tafeln. Als neue und völlig um-gearb. Aufl. von t— — Grosseren logarithinisch-trigoiioineirisclien Tafeln herausgegeben von Ijulius] A[mbrosius] Hiilsse. Stereotyp-Ausgabe. J. Abdr. Leipzig, Weidmann 1840.
XXIV + (I) + 681 + (I) str. 4°.	(53
IÖsterreichische Nationalbibliothek, Wien; das Prachtexemplar im Prunksaal der ÖNB. — University of London Library; 88 pages o i manuscript, including an English translation of 1he preface and table headings are bound in at the beginning of the volume.)
Besedilo in nadpisi tablic so samo v nemščini. — I, A. Hülsse je nadomestil Y-ova »Vorrede* in »Einleitung« v prvem in drugem zvezku prejšnjih izdaj s svojima »Vorredet in sEinrichinng und Gebrauch der Ta fein t. — O vsebinski izpremembi pa pravi I.A. Hülsse v >Vorrcdef takole: Von dem früheren Inhalte der V.'sehen Tafeln wurden mehr oder weniger verändert die Tafeln ) bis III, V bis VII und ein Tlieil von IX beibehalten, dagegen wurden neu aufgenommen: die Sehnentafel (EV) für den. Halbmesser 300 von 0 bis 125 Grad, die Tafeln der Quadrat- und Cubikwurzeln (VIII) von 1 bis 10000 (erstere bis auf 12, letztere bis auf 7 Decimals teilen), die auf die Zinseszins- und Renten rechnung sich beziehenden Tafeln G bis H in der Potenztafel IX, die MoTtalitätsiafeln (X) (deren Aufnahme wegen ihrer Anwendung bei Berechnung von Lebensrenten und Versicherungen Entschuldigung finden dürfte), die Maass- und Gewich tsvcrgl ei -chungstafeln (XI), welche, so viel dem Verfasser bekannt ist, hier zum ersten Male in der gewählten Anordnung erscheinen, endlich — mit Uebergehnng der einzelnen an verschiedenen Stellen eingeschobenen Hiilfstaffeln, welche Inhalt und Einleitnng deutlicher bestimmt, — vor allen die Gaussiselien Tafeln (XII). welche hier zum ersten Male mit den neuen Cohimnen D, E und F bereichert abgedruckt sind.
Hihiiotjrnfija Jurija Vege
XII, poglavje se glasi: Erweiterte Gaassisclie Tafel zur Berechnung eines Logarithmen der Summe oder Differenz zweier Zahlen, deren Logarithmen mir gegeben sind.
Idem J. Abdr., verm, mit den Zecli's dien Tafeln für Addition und Subtraction der Logarithmen. 1849. XXIII + 839 + (I) str.	[36 (Österreichische Nationalbibliothek. Wien.)
Vorrede« je nov in je sestavljen iz dveh delov, od katerih je prvega napisal I.A. Hiilsse, drugega pa Ifulius] Zech. »Einrichtung und Gebrauch der Tafeln*: je izpremenjcn v zadnjem (XII.) poglavja.
XII. poglavje se glasi: Tafeln ilcr Additions- und Subtract ions-Logarithm en von I. Zech. p. 635—836.
Idem. 3. Abdr. 1865. XXTU + 840 str.	[37
(Speyer Pfalz LB.)
Idem. 1875. XXIII + 939 str.	[38
{Verlags-Katalog der Weidmann sehen Buchhandlung in Berlin, Januar 1877, 60.)
Prospectus von Thesaurus logarithmoruin completus.
Leipzig, Weidmann 1792.
8str.f«.	[39
(Narodna in univerzitetna knjižnica. Ljubljana.)
Poleg reklamnega besedila v latinščini, francoščini in nemščini vsebuje 6 strani iz Thesaurnsa. Knjigarna Weidmann objavlja, da bo Thesaurus stal pri plačilu vnaprej f>, kasneje pa 9 tolarjev.
Logarithm i sch-trigonometrischeg Handbuch anstatt der kleinen Vlacki-schen, Wolfischen, und andern dergleichen, meistens sehr fehlerhaften, logar ithm i sch-trigon omet rischeu Tafeln, für die Mathematikbeflissenen eingerichtet.
Leipzig, Weidmann 1793.
Vzporedni naslov: Manuale Iogarithmico-trigonoraetricum matheseos studiosorum coinmodo in minorum Vfaccii, Wolfii, aliarumque huius generis ta-bularuni logar i thmico -1 rigonomet riiea rum mendis passim quam plurimis sca-tentium locum substitutum. Lipsiae, Weidmann 1793.
XXXIX + 297 str. 8".	[40
(Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana; donum auctoris.)
:;Frekcnfeld. am Rhein, im Hauptquartier der K.K, Oberrheinischen Armee, am i. October 1793.«
Vsebuje s edeni de ci ni a Ine logaritme, — Besedilo je v nemščini in latinščini, nadpisi tablic so v latinščini. - Obsega razen »Vorredet in »Einleitung« tri poglavja; I. Tafel der gemeinen oder briggischen Logarithmen aller natürlichen Zahlen von i bis 101 000. II. Trigonometrische Tafel der gemeinen Logarithmen. Ilf. Anhang, welcher die Auflösung der geradlinigten und auch der Kugeldreiecke enthält.
Idem. 2., verb, und verm, Aufl. 1800, — Editio secunda, aueta et emendata. 1800, - LXIV + 301 + (III) Str.	[41
(Narodna in univerzitetna knjižnica. Ljubljana; donum auctoris.)

2. izd. je avtor posvetil svojemu učitelju matematike v Ljubljani Jožefu Maffeiu, — Vsebuje razen poglavij prejšnje izdaje še naslednje: Von den merkwürdigsten Eigenschaften der Logarithmen, eine Tafel der Längen der Krcisbiigcn, eine Vergleichung der Geipichte und Maasse verschiedener Oerter, das Neufrankiseke Maass- und Gewich tssystem, die Oesterreich i seh e Mnass- und Gewichtseinrichtung. und der Ausdruck einer Unze des Apotheker gewicht s in verschiedenen Ländern.
Idem. 3,. verb, und venu. Aufl. (811. — Editio tertia, aneta et emend ata. 1811. — LXIV + it)! str.	[42
(Bayerische Staatsbibliothek, München.)
Idem. 4.. verb, und verm. Aufl. (816. —- Editio quarta, aueta et emendata, 1816.	|4>
(Steiermark i s che L andesb ibliothek am Joanneum, Graz.)
Idem. 5., verb, und vertu. Aufl. 1820. — Editio quinta, aueta et eincudata. 1820. — LXII + 302 str.	[44
(Bibliothek des Fädag. Institutes der Stadt Wien.)
Logarithmisch-trigonometrisches Handbuch. 6 Aufl. oder 1. Stereotypen-Ausg. [Heraiisgeg. von] G. Reimer. 1825. — XXIV + 279 str. 4°.	[45
(Narodna in univerzitetna knjižnica. Ljubljana.)
Besedilo je samo v nemščini. Naslovi tablic so v latinščini in nemščini, nadpisi tablic v latinščini. — j Vorbemerkung^ je napisal in izdajo dal stereotipi rat i G. Reimer,
Idem. 7. Aufl. oder 2. Stereotypen-Ausg. 1826,	(46
(Knjižnica Narodnega muzeja, Ljubljana.)
Idem. 8. Aufl. oder 3. Stereotypen-Ausg. 1828.	[47
(Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana.)
Idem. 9. Aull, oder 4, Stereotypen-Ausg. 1829,	|48
(Bibliothek der Techn. Hochschule, Aachen.)
Idem. 10. Aufl. oder 5. Stereotypen-Ausg. 1830.	[49
(knjižnica Geološkega zavoda. Ljubljana.)
Idem. 11. Aufl. oder 6. Stereotypen-Ausg. 1832.	|5t)
(Biblioteka narod o wa, Warszawa.)
Idem. 12. Aufl. oder 7. Stereotypen-Ausg, 1833. 8°.	|5t
(Tübingen Bibl. d. Wilhelmsstifts,)
Idem. 13. Aufl. oder 8. Stereotypen-Ausg. 1834.	|52
(Bayerische Staatsbibliothek. München.)
Idem. 14. Aufl. oder 9. Stereotypen-Ausg. 1835.	153
(Universitätsbibliothek, Köln,i
Idem. 15, Aufl. oder 10, Stereotypen-Ausg. 1836.	[54
(Universitätsbibliothek, Wien.)
Bihliojfrafijä Jurija \>ge
Idem. 16. Aufl. oder 11. Stereotypen-Ausg. 1837.	|5?
IBibliothek des Pädag. Institutes der Stadt Wien.)
Idem. 17. Aufl. oder 12. Stereotyp en-Auš|. 1838.	[56
i Wiener Stadtbibliothek.)
Idem. 18. Aufl. oder 13. Stereotypen-Ausg. 1839.	[57
(knngl. Yetenskapsakademiens Bibliotek, Stockholm.)
Idem. 19. Aull, oder 1. Abdr. der neuen Stereotyp-Ausg. Herausgeg. von Ijuliusi Ajmbrosius] Hühse. 1839, XVI + 325 + (11) str.	|58
(Donauesehingen Fürstl, Fiirstenberg. Hofbibl.)
Tudi naslovi in nadpisi tablic so samo v nemščini. — »Vorrede« je napisal in izdajo dal na novo Stereo t i pirati L A. Hiilssc. — Vsebuje razen »Einrichtung und Gebrauch der Tafeint tri poglavja: T. Tafel der gemeinen oder briggischen Logarithmen aller ganzen /allien von 1--999 mit 7 Decimalstellen, aller ganzen Zahlen von 1000—99 999 mit " Decimalstellen, aller ganzen Zahlen von lonoutt bis 1Ü7 999 mit 8 Decimalstellen. Hülfstafel zur Verwandlung briggischer Logarithmen in natürliche, Hülfstafel zur Verwandlung natürlicher Logarithmen in briggische. IL Trigonometrische Logarithmentafel, Lauge des Kreisumfanges fiir einzelne Grade. Hinuten und Sccuuden. III. Tafel zur Berechnung des Logarithmen der Summe oder Differenz zweier Zahlen, deren Logarithmen nur gegeben sind. Logarithmen einiger häufig vorkommenden Zahlen.
Idem. 2t). Aufl. oder 2. Abdr, der neuen Stereo typ-Ausg. Herausgeg. von I. A. Hiilsse. 1840. XVI + 525 + (I) str.	'	[59
(Niedersächsische Staats- und Universitätsbibliothek, Göttingen.)
Idem, 21. Aufl. oder 3. Abdr. der neuen Stereotyp-Ausg. 1841.	[60
(Speyer i'fiilz. LB.l
Idem. 22, Aufl. oder 4, Abdr. der neuen Stereotyp-Ansg. 1S41,	[61
(C. G. Kayser, Vollständiges Bücher = Lexicon. Zehnter Theil. L—Z. Leipzig, Weigel 1848.)
Idem, 1842.	[62
(Universitätsbibliothek, Innsbruck.)
Idem. 23. Aufl. oder 5. Abdr. der neuen Stereo typ-Ausg. 1842. XVI + 325 str.	[63
(Bibliothek des Vereins Deutscher Eisetiiiiiüenleute, Düsseldorf.)
Idem. 24. Aull, oder 6. Abdr. der neuen Stereotyp-Ausg. 1S43.	[64
(Universitäts-Bibliothek der Humboldt-Universität zu Berlin.)
Idem. 23. Aufl. oder 7. Abdr. der neuen Stereotyp-Ansg, 1S44.	[65
(Bib lio the que nationale et universitäre de Strasbourg.)
Idem. 26. Aufl. oder 8. Abdr. der neuen Stereotyp-Ausg, 1844. XVI + 323 + + (III) str.	[66
(Universitätsbibliothek, Münster.)
Idem. 27. Anfl, oder 9. Abdr. der neuen Stereotyp-Ansg, 1845. XVI + 325 + + (I) str.	_	[67
(Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana.)
Jo2« JJovsić
Idem, 28. Aufi. oder 10. Abdr. der neuen Stereotyp-Ausg. 1S46.	[68
(Sen eken bergisehe Bibliothek, Frankfurt am Main.)
Idem. 29. Aufl. oder 11. Abdr. der netten Stereotyp - Ausg ■ 1847.	|f>9
(Universitätsbibliothek, Heidelberg.)
Idem. 30. Auf], oder 12. Abdr, der neuen Stereotyp-Ausg. 1848.	[70
(Beuron Bibl. d. Erzabtei.)
»Vorrede zu der 50. Aufl.t je napisal f. A. Hiilsse,
Idem, 31. Aufl. oder 13. Abdr. der neuen Stereotyp-Ausg. 1849.	[7(
(Niedersächsische Staats- und Universitätsbibliothek, Göltiiigen.)
Idem, 32. Aufl. oder 14. Abdr. der neuen Stereotyp-Ausg. 1849.	j?2
(Universitätsbibliothek, Wien.)
Idem. 33. Aufl. oder 13. Abdr. der neuen Slcreotyp-Ausg. 1850.	[73
(Bibliothek des Pädag. Institutes der Stadt Wien.)
Idem. 34. Aufl. oder 16. Abdr. der neuen Stereotyp-Ausg. 1851.	|?4
(Deiehmanske bibliotek, Oslo.)
Idem. 35. Aufl. oder 17. Abdr. der neuen Stereotyp-Ausg. 1832.	[75
(Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana.)
Idem. 36. Aufl. oder 18. Abdr. der neuen Stereotyp-Ausg. 1853. XVI + 325 str.	'	[76
(Bibliothek der Techn. Hochschule, Aachen.)
Idem. 37. Aufl. oder 19. Abdr. der neuen Stereotyp-Ausg. 1854.	[77
(Senckenbergische Bibliothek, Frankfurt am Main.)
Idem. 38. Aufl. oder 20. Abdr. der neuen Stereotyp-Ausg. 1834.	|78
(Wiener Stadtbibliothek.)
Idem. 39. Aufl. oder 21. Abdr. der neuen Stereotyp-Ausg. Berbn, Weidmann 1855.	'	[79 (Senckenbergische Bibliothek, Frankfurt am Main.)
Idem. 40. Aufl. Neue vollständig durchges, und erweiterte Stereotyp-Ausg. Bearb. von C. Bremiker. 1856. XXXII 4- 575 + (I) str.	' [80
(Knjižnica Oddelka za montanistiko FNT, Ljubljana.)
jVorwork je napisal C. Bremiker. — Vsebuje razen sEinleitungi štiri poglavja: L Tafe! der gemeinen oder briggischen Logarithmen der natürlichen Zahlen von 1 bis 100 (XIO. II. Logarithmen der Sinus und Tangenten von Secunde zu Secunde. III, Logarithmen der trigonometrischen Functionen von zehn zu zehn Secunden. IV. Anhang. 1. Tafel zur Verwandlung der Sterazeit in mittlere Zeit. 2. Tafel zur Verwandlung deT mittleren Zeit in Steruzeit. 3, Tafeln der Refraction. 4. Constaaten. 5. Hülfstafel.
Idem. 41. Aufl. 2. Abdr. der neuen vollständig durcligeseb. und erweit. Stereotyp-Ausg. 1857.	[81
(Universitätsbibliothek. Salzburg.)
Biiđipgrafija Juriju Vege
Idem. 42. Aufl. Neue Tollständig durehges. und erweiterte Stereotyp-Ausg. 1838.	[82
(UniversitätsbibliptheJt, Kiel.)
Idem. 43. Aufi. 1839.	[83
(Visokošolska in študijska knjižnica, Maribor.)
Idem. 44. Aufl. 1860.	[84
(Tubingen Bibl. d, Ev.-theol. Stifts.)
Idem. 43. Aufl. 1860.	[85
(Börsenblatt für den deutschen Buchhandel I860, 108, 1726.)
Idem. 46. Aufl. 1862.	(86
(Senckenbcrgisclic Bibliothek, Frankfurt am Main.)
Idem. 47, Aufl. 8. Abdr. der neuen vollständig durchgeseh. und erweit. 40. Stereotyp-Ausg. 1863.	[87
(Knjižnica Astronomsko-geof izikaln e ga observatorija, Ljubljana.)
Idem, 48. Aufl. 9, Abdr. der neuen vollständig durchgeseh. und erweit. 40. Stereotyp-Ausg. 1864.	[88
(Schulbibliothek des Alten Gymnasiums in Flensburg.)
Idem. 49. Aufl. 10. Abdr. der neuen vollständig durchgeseh, und erweit. 40. Stereotyp-Ausg. 1865.	[89
(Beuröo Bibl. d. Erzabtei.)
Idem. 50. Aufl. 11. Abdr. der neuen vollständig durchgeseh. und erweit. 40. Stereotyp-Ausgabe. 1867.	[90
(Naučna biblioteka, Pula,)	*
Idem. 51. Aufl. 12. Abdr. der neuen vollständig durchgeseh. und erweit. 40. Stereotyp-Ausg. 1868.	[91
(.Stadtbibliothek, Aachen.)
Idem. 52. Aufl. 13, Abdr. der neuen vollständig durchgeseh. und erweit. 40. Stereotyp-Ausg. 1869.	[92
(Knjižnica Slovenskega šolskega muzeja, Ljubljana.)
Idem. 53. Aufl. 14. Abdr. der neuen vollständig durchgeseh. und erweit. 40. Stereotyp-Ausg. 1870.	|93
(Universitetsbiblioteket, Uppsala.)
Idem. 54. Aufl. 15. Abdr. der neuen vollständig durchgeseh. und erweit. 40. Stereotyp-Ausg. 1871.	[94
(Universitätsbibliothek, Marburg a. d. Lahn.)
Idem. 55. Aufl. 1872.	|95
(Universitätsbibliothek, Wien.)
Juf.r* FovSič
Idein. 56, Aufl. 1". Abdr, der neuen vollständig durchgeseh. und erweit. 40, Stereotyp-Ausg. 1872.	\9f,
|l. my e rs i tät sb iiil i othek. Tübingen.)
Idem. 57. Aufl. 18. Abdr. der neuen vollständig durchgeseh. und erweil. 40. Stereotyp-Ausg. 1875.	[97
U niVerzitetska biblioteka Svetozar Marković«, Beograd;)
Idein. 58, Aufl. 19. Abdr. der neuen vollständig durchgeseh. und erweit, 40. Stereotyp-Ausg. 1874.	[98
(Bayerische Staatsbibliothek, München.j
Idem. 59. Aufl. Nette vollständig durchgesehene und erweiterte StereotypAusgabe. Bearb. von C. Bremiker, 1875.	|99 (Bibliothek des Bundesministeriums fiir Unterriehl, Wien.)
idem. 60. Aufl. 1876. (Bayerische Staatsbibliothek, München.)
Idem. 61. Aufl. 1877. (Sveučilišna knjižnica, Zagreb.)
Idem. 62, Aufl. 1878. (Matematična knjižnica FNT, Ljubljana.)
Idem. 65. Aufl., von F|riedrich] Tietjen. Neue vollständig durchgeseh. erweit. Stereotyp-Ausg. Bearb. v. C. Bremiker. 1879. XXVIII + 575 str. (Bibliothek d. Techn. Hochschule, München.)
(dem. 64, Aufl., von F. Tietjen. 1S80. (Bibliothek des Pädag. Institutes der Stadt Wien.)
Idem. 65. Aufl., von F, Tietjen, 1881. (Bibliothek d. Deutschen Museums. München.)
Idem. 66. Aufl., von F. Tietjen. 1882. XXVI11 + (I) + 575 str. (Knngl. Vetenskapsakademiens Bibliotek, Stockholm.)
Idem. 67. Aufl., von F. Tietjen. 1883. (Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana.)
Idem. 68. Aufl., von F. Tietjen. 1885. (Lipp. T.andesB, Detmold.)
Idem. 69, Aufl., von F. Tietjen. 1886. (Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana.)
Idem. 70. Aufl., von F, Tietjen. 1888. (Universitätsbibliothek, Wien.)
Idem. 71. Aufl., von Friedrich Tietjen. 1889. (Senckenbergische Bibliothek, Frankfurt am Main.)
Hihliografija Jurija Wge
Wem;, 72. Aufl., von F. Tietjen. 1890.	i 112
|U n i v ers i tstsb ib] iothek, Münster.)
Idem. 73, Aufl., von F. Tietjen. 1891.	ill?
(Biblidtihek der Albe rtu s-Magnus-Akademie, Walberberg.)
Idein. 74. Aufl., von F. Tietjen. 1892.	|H4
(Bibliothek der Techn. Hochschule, Aachen.)
Idem. 73. Aufl., vou F. Tietjen. 1894.	1115
|Bayerische Staatsbibliothek, München.)
Idem. 76, Aufl. Neue vollständig durcligeseh. und erweit. Stereo typ-Ausg. Bearb. von C, Bremiker. 1895.	|H6
(Centralna knjižnica biotehniške fakultete, Ljubljana.)
Idem. 77. Aufl. 1898.	Ill"
(Narodna biblioteka SR Srbije, Ueograd.)
Idem. 78. Aufl. 1900.	[118
'Helsinki university library.)
Idem. 79. Aufl. 1901.	1119
(Veriags-Ka talog der Weidmann sehen Buchhandlung in Berlin 1900—1902.)
Idem. 1902.	1120
(Sveučilišna knjižnica Zagreb.)
Idem. 80. Aufl. 1903.	[121
(I'liiversitetshiblioteket i Oslo.)
Idem. 81. Auf!. 1906.	[122
(Knjižnica Instituta za metalne konstrukcije FAGG, Ljubljana.)
Idem. 82. Aufl. 1908.	[121
(Biblioteca Statale Isontiua, Gorizia — Gorica.)
Idem. 83. Aufl. 1910.	[124
(Knjižnica Oddelka za montanistiko FNT, Ljubljana.)
Idem. 84. AufL 1911.	[125
(Centralna tehniška knjižnica, Ljubljana.)
Idem. 85. Aufl. 1914.	[126
(Univerzitetska biblioteka ^Svetozar Marković«, Beograd.)
Idem. 86. Aufl. 1918.	[127
(Matematična knjižnica FNT, Ljubljana.)
Idem. 87, Aufl. 1919.	(128
(Matematična knjižnica FNT, Ljubljana.)
Idem. 88. Aufl. 1921.	[129
(Centralna knjižnica biotehniške fakultete, Ljubljana.)
4 — Bibliografij»	49
Jože PovSič
J dej u. 89. Aufl. 1922.	j 130
(Knjižnica Zaroda za avtomatizacijo, Ljubljana.)
Idem. Neue vollständig d ure lige seli, und erweit. Stereotyp-Ausg. Bearb. von C. Bremiker. New York, Stechet* 1923. XVI + (1) + XXX + 575 str.
1151
(Chemistry dept. library; National Union Catalog, Library of Congress, Washington.)
Idem. 90. Aufl. Neue vollständig durch gesell, und erweit. Stereotyp-Ausg. Bearb. von C. Bremiker. Berlin, "Weidmann 1924.	(132
(Knjižnica Astrouomsko-geofizikalnega observatorija, Ljubljana.)
Idem. 91. Aufl. 1926.	[153
(Universitätsbibliothek, Köln.)
Idem. 92. Aufl. 1928.	[134
(Universitätsbibliothek, Bonn.)
Idem. 93. Aufl. 1930.	[155
(Knjižnica Oddelku za montanistiko FNT, Ljubljana.)
Idem. 94. Aufl. Neue, erw. Ster.-Ausg., bearb. v. C[arl[ Bremiker. 1933.
[136
(Universitäts-Bibliolhck der Humboldt-Universität zu Berlin.)
Idem., 95. Aufl. Neue vollständig durehgeseh. und erweit. Stereotyp-Ausg.. bearb. v. C. Bremiker. 1939.	[137
(Bayerische Staatsbibliothek, München.)
Izdaja je fotomehanični ponatis izdaje leta 1870.
--[und Karl] Bremiker, Logaritlimiscli-trigonometrisebes Handbuch.
Neue Ausg., besorgt v. A[ugust] Kop ff. 96, Aufl. 1941. X, 570 str.	[158
(Knjižnica Astronomsko-geo fizika!nega observatorija, Ljubljana.)
Idem. 97. Aufl. Neue Ausg. von A. Kopff. 1943.	[139
(Universitäts-Bibliothek der Humboldt-Universität zu Berlin.)
Idem. [Pbotomechan. Nacbdr.) [Neudr.] Berlin & Frankfurt a. \f„ Weidmann [19491.	[140 (Senckenbergische Bibliothek, Frankfurt a. M.)
Idem. 98. Aufl. 1949.	[141
(Centralna tehniška knjižnica, Ljubljana.)
— — und Karl Bremiker, Logarithmisch, trigonometrisches Handbuch. Besorgt von August Kopff. 99. Aufl. Berlin-Char loftenburg. "Weidmann 1933.
[142
(Deutsehe Bibliothek. Frankfurt a. M.)
Idem. Berlin, Weidmann (b. 1.)	[143
(I.ibri Barsortiments-Lagcrkatalog 1960/61, Hamburg.)
Idem. 100. Aufl. 1959.	[144
(Stadtbibliothek, Aachen.)
Bibliografija Jurija Vego
Idem. 101. Aufl. 1964.	[145
I Weidmann LTD, Caragh Lake, Ireland.)
Idem. 102. Aufl. 1966.	[146
(Fiilirer durch die technische Literatur 1909, 36. Ausg.)
Idem. Lin verändert er Nachdruck. 1969.	[147
(Weidmann LTD, Garath Lake, Ireland; Verlagskatalog Weidmann, Herbst 1971, 62.)
Idem, 1971.	[148
(Weidmann LTD, Caragh Lake, Ireland.)
Sprednji naslov: Thesnnrus logarithmorum eompletus. — Vollständige Sammlung grösserer logarithmiseh-trigonoinetrischer Tafeln.
Glavni naslov: Vollständige Sammlung grösserer logarithmisch-frigonomc-trischer Tafeln, nach Adrian Vlack's Arithmetic a logarithmica und Trigono-metria artificialis verbessert, neu geordnet und vermehrt, Leipzig, Weidmann 1794,
Vzporedni naslov: Thesaurus logarithmorum completus, ex Arithmetica logarithmica, et ex Trigonomctria artificiali Adriani Vlacci collectus, plurimis erroribus purgatus, in novum o rdi nem redactus, et prima post centesimara logarithmorum chiliade, partibus qnibusdam proportionalibus differentiarum, logarithmis sinuum, cosinnum, tangentium et cotangentinm pro primiš ac postremis dnobus quadrant is gradibus ad singula minuta secunda, formuhs nonnullis trigononietricis, Wolframii denique Tabula logarithmorum naturalium locupletatus. Lipsiae, Weidmann 1794.
VIII + XXX+ 685 str. f".	[149
(Narodna in univerzitetna knjižnica. Ljubljana; krasoten izvod.)
»Geschrieben bey der kayserl, königl. Armee am obern Rheine an lsten Oktober 1794.«
Vsebuje desetdecimalne logaritme. — Besedilo je v latinščini in nemščini, nad-pisi tablic so v latinščini. — Obsega razen ^Vorrede« in iEinleitung-i štiri poglavja: I. Magnus Canon Logarithmorum vulgarium. II. Magnus Canon Logarithmorum vulgarium trigonometricus. III. Appendix eontinens Longitudines ar-euum eireuli pro radio = 1, et Formulas nonnullas trigonometricas resolutioni triaugulorum inservientes. IV. Wolframii Tabula Logarithmorum naturalium. Errata: p. 685.
Leta 1820 je Thesaurus stal 10, na švicarskem papirju pa 15 tolarjev.
Iti eni. Riproduzione fotozincografica deHTstituto Geografico Militare. Fi-renze, 1889. {2 f.), VIII, XXX, 684 p.	[150
(Biblioteca dell'Osservatorio Astronomico di Brera, Milano.)
Ta izdaja je izšla v 250 izvodih in se docela sklada s prvo iz leta t794; le pred tremi naslovnimi stranmi vsebuje še i Pre fazi one* v italijanskem jeziku, v katerem je obrazložen tisk in so prikazane G aus so ve pripombe o tem V-ovem delu. Popravljene so le tiskovne napake izvirne izdaje.
Idem. [2a ed. fotozincografica! 1896. Ill p„ 2 L, V—VIK, XXX, 684 p. 33 cm.	[151
(L'lstituto Matematico jfJlisse Dini- dell'Universitä di Fireuze.) Ta izdaja je izšla v 200 izvodih.
Juir PQvStä
Idem, fEd, 3. foiozincografica) Milano, [h. z.J 1910. — Nad al jevazi j e: [Izd. A]	[(52
(M. Andoyer, NouveU^s Tallies T ri gonomć triques Fon d a m en tales; Paris, A, Hermann et fils 18-11; Preface str.VI—VII, — Jahrbuch über die Fortschritte der Ma-ihematik, [3d.-it, Jahrgang 1910. Berlin, Reimer 1913, 1034.)
[Izd, A] 10 place logarithms including Wolfram's tables of natural logarithms. Reprint of the rare edition of 1794, New York [etc.], Stecliert 1923.
VIII. XXX p., 1 l„ 684 p. 34cm	[153
(l ibrary of Congress, Washington.)
Glavni in vzporedni naslov sta ponatisnjena po originalu, j Vollständige Sammlung .. ■•£ in »Thesaurus loga rit hmo rum completus ..
Idem, 1946. VIM + XXXII+ 684p.	[154
(Bibliotheque de 1'Institut Henri Poincare, Paris.)
Idem. [1946.] 684 p.	(155
(The National Research Council Library, Ottawa.)
Idem. New York. Kafner 1938. VIII, XXX. 684 p. 8".	[156
(Deutsche Staatsbibliothek, Berlin.)
Knjigi je priložen listek z naslovom iLisi of corrections«, na katerem je seznam 306 popravkov napak, ki so v desetih decimalkah originalne izdaje iz leta 1794: seznani je izdelan po Peicrs -Zehnteilige Logarithmen«, Berlin 1922.
Idem. (962.	[157
(Books in Print (971.)
II!. RAZPRAVE IN SPISI
Determination de la denii-cireonlerence d'un cercle, don t le diametre est -- i, t'xpriinee en 140 figures decimales. Nova acta Academiae seientiarum imperialis Petropolitanae, 1" omits IX. 1795. Sup piemen tu m, sti', 41 —44. ] f 38
>Prćsente ä 1'Acadeniie le 20 Aofit, 1789.(t
V časopisu so natisnili le izvleček, razprave s pripombo, da se Akademiji ne zdi primerno, da bi tiskala v celoti V-e dolge in utrudljive račune. Omejila se je le na objavo razvrstitve za .t, ki jo je avtor uporabil, in na rezultat. "Vrsta je dokazana v avtorjevem Vorlesungen ü. d. Math., It. Ud. in v avtorjevih loga-litmovnikili.
Mathematische Betrachtungen über eine sich um eine unbewegliche Achse gleichförmig drehende feste Kugel, und die Kolgen dieser Voraussetzung für Astronomie, Geographie und Mechanik, in Beziehung auf unser Erdsphäroid. Mit 1 Kupfer.
Erfurt, Beyer und Maring 1798.
str. 133—162. 8s.	[139
(Narodna in univerzitetna knjižnica. Ljubljana; donu m auctoris.)
Separat iz Nova Acta Acad. Erford., I., 1797, pp. 135—162. »Vorgelesen in der kurfiirstl. Akademie nützlicher Wissenschaften zu Erfurt, am 2ten Jänner 1798.4 »Aufgesetzt zu Mainz im Jnnii 1797 von G. V. derzeit Vcrteidigungs = Artillerie = Commandant allhier.«
Beyfrug zur Franziis. Mass- und Gewichts-Vergleichung. Fr. von Zach. Monatliche Correspondcnz. Gotha, im Verlage der Beckerischen Buchhandlung 1800. L. str. 460—475.	[160
Vsebuje poleg nvodar Neu-Französisches Mass- und Gewichts-Svstem: Massund Gewichts-Einrichtung in der k. k. Oes terreie hi sehen Monarchie: Vergleicli-ung einiger Fussmasse und Ellen mit dem Neu-Französischen Mötre und ehe-mahligen Pariser Fuss: Vergleicliung einiger Gewichte mit dem Neu-Französischen Gramme und mit Granen des Wiener Apotheker-Pfundes. — Razprava je opremljena s pripombo in z dostavkoin izdajatelja M. C. Fr. von Zacha,
Versuch über Enthüllung eines Geheimnisses in der bekannten Lehre der nllgeineinen Gravitation.
Wien, Trattner 1800,
39 str. 8".	I (61
(Narodna in univerzitetna knjižnica. Ljubljana; donum auctoris.) y3 b Spis je avtor posvetil Albrehtu, vojvodi Saksonsko-TeŠenskemu. Problem se nanaša na gibanje telesa, ki nima prvotne hitrosti in na katero deluje po Newtonovem gravitacijskem zakonu neka središčna sila. Vprašanje je: kaj bi se zgodilo, če hi telo neovirano priletelo v samo središče. Po V-ovi
Jože Po v Sie
V
formulaciji računa prileti telo na središče in leti dalje do enake razdalje od središča, iz kakršne je vanje priletelo.
Disquisitio de s upp u tn t ione massarum corporum eoeleslium e solis ipso-rurn distantiis med i is temporib usque periodicis. Ex Ephemerid. Astr. Yin-dobon, 1802 separatim impres. Yicnnae, Trattner 1801.
Ibstr.S9.	1162
(Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana.)
V razpravi je avtor opisal način, kako se lahko določi masa nebesnih teles iz njihovih medsebojnih razdalj in obhodnih dob.
Lpj1 .Anleitung zur Zeitkunde mit Vergleieliung der bey verschiedenen Nationen gewöhnlichen Zeitrechnungen, nebst einem immerwährenden Gregorian i -sehen, und einem neu französischen Kalender, Aufgesetzt von einem Freunde der Wissenschaften [A. Cramer v, Kronenbaehj. Herausgegeben, und mit einigen Anmerkungen und Zusätzen begleitet von — —. Wien und Leipzig, Weidmann 1801.
(XII) + 225 + (1) str. 8°.	[165 \
(Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana.)
Vsebuje »Vorrede« in naslednje glavne dele: 1. Von der Zeit, und von der Einthcilung derselben. 2. Von den chronologischen Kennzeichen. 3. Von den merkwürdigsten Zeit-Perioden. 4. Von den merkwürdigsten Aeren und Epochen, oder von der Zeitrechnung verschiedener Nationen. 3. Von der Festrechuung im Gregorianischen, und im Neugriechischen Kalender. 6. Von der neuen Französischen Zeitrechnung, 7. Von der Einrichtung, und von dem Gebrauche dos immerwährenden Gregorianischen Kalenders. 8. Von der Zeitrechnung, und von dem Kalender der neuen Juden. 9. Von der Zeitrechnung und von dem Kaieuder der Mahomedaaer. Einige Zusätze: I. Vergleieliung verschiedener Jahresrechnungen. II. Neue Bereclinungsart des OsterFestes in Julianischen und Gregorianischen Kalender ohne Beyhülfe der Sonntagsbuchstaben, der Epacten, und sonstiger Hülfsbegriffe. III. Neue Bereclinungsart der Tag- und Nacht-Gleichen, and der Sonnenwenden vermittelst astronomischer Sonnentafeln. !V. Entwurf eines Jüdischen, und eines Mahomedani sehen Kalenders. V, Neu französischer Kalender mit dem Gregorianischen verglichen.
Idem. Wien — Leipzig, [b.v.J, 1811. 225s.	[(64
(Matica slovenska, Martin.)
Mnass- und Gewichts- Einrichtung in den k. k, Erbländern. Zeitschrift von und für Ungern, zur Beförderung der vaterländischen Geschichte. Erdkunde und Literatur; herausgegeben von Ludwig Schedius. Pestil, Palzke 1802. str. 152—160.	[165
Razprava obsega dva dela: 1. Neufränkisches Maass- und Gewichtssystem, 2. Maass- und Gewichts- Einrichtung in der k, k. österreichischen Monarchie.
Natürliches, aus der wirklichen Grösse unserer Erdkugel abgeleitetes, in ganz Frankreich und in einigen angrenzenden Ländern zum allgemeinen Gebrauche gesetzmässig eingeführtes Mass-Gewiehts- und Münz-System, mit einer gemein verständlichen Darstellung der in den k. k. Erbstaaten gebräuch-
Bibliografija Jurija Yepe
lichen Mass- und Gewichts ver Fassung; wie auch wechselweise Vergleichung so wohl der inländischen Masse und Gewichte, als auch verschiedener ausländischer mit den natürlichen. — Nach dessen Tode heraus gegeben von
(Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana.) 7?4"'>
Vsebuje naslednja poglavja: Mass-System. Gewichts-Sysicni. Uli n z-System. Mass- und Gewichtsvelf a s sung der k.k. Erb Staaten. Wechselweise Vergleichung verschiedener Masse und Gewichte. Vergleichung des neuen Mass- und Gewichts-Systems mit den alten französischen und mit den Wiener Massen und Gewichten. Anmerkung des Herausgebers, 13 Tafeln.
Natürliches, aus d. wirklichen Grösse unserer Erdkugel abgeleitetes, in ganz Frankreich u. einigen angrenz. Ländern zum allgemeinen Gebrauch, gc-setzmässig eingeführtes Maass-, Gewichts- u. Münz- System, mit e. Darstell, der in d. k. k. Österreich. Erbstaaien gcbräiiehl. Maass- u. Gewich t «Verfassung, nebst Vergleich derselben, herausg, von A. Kreil. 1804. 4".	|167
(C. G. Kayser, Vollständiges Biichcr-Lcxicon. Sechster TheiL U—Z. Leipzig, Schumann 1836. — Wurzbach.)
(C. G. Kayser, Vollständiges Bücher-Lexicon. Sechster Theil. U—Z. Leipzig, Schumann 1836.)
A. Kreil.
Wien, Degen 1803. [40] str. 8°.
T dem. Neue Aufl. Wien, Möscbner u. I. 1824.
[168
IV. PREVODI i. V ANGLEŠKEM JEZIKU
Logarithmic tables of numbers and trigonometrical functions. Translated from the 40£h or Brcmikcr's thoroughly revised and enlarged edition by W. L. F. Fischer, Stereotyped.
London, Edinburgh, Williams and Norgate; Berlin. Widmanns 1857. XXVII, 575 p. 8B.	{169
(University College Library, London. — Harvard College Library, Cambridge Mass.)
Idem. Berlin. Weidmann 1857.	jl70
IC. G. Kayser, Vollständiges Bücher-Lexikon 1855—58. +77. — Börsenblatt für den deutschen Buchhandel 1857, lit, 1682.)
Idem. Tr. from the 43d or BremikerV... edition, by W. L. F. Fischer. Stereotyped. Berlin, Weidmanns; New York, B, Westermann and eo. [etc.| 1859. '	[171
(Library of Congress, Washington.)
Idem. I r. from the 40th or Bremiker's thoroughly rev. and	enl. ed., by
W. L, F. Fischer. Stereotyped. *— 45. ed. Berlin, Weidmanns	1861. XXV,
575 p.	1172 (National Union Catalog, Library of Congress, Washington.)
Idem. Stereotyped. — 50. ed. Berlin. Weidmanns 1867. XXVIII, 375 p.
1175
(Bibliothek der Eidgenossischen Technischen Hochschule. Zürich.)
Idem. Stereotyped. — 55. cd. 1872.	[174
(National Union Catalog. Library of Congress. Washington.)
Idem. Stereotyped. — 60. ed. 1876,	[175
(George Washington University, Washington.)
Idem. Stereotyped. — 61. ed. 1880.	[176
(Library of Congress, Washington.)
Idem. Stereotyped. — 65. ed. 18SL	[177
(Library of Congress, Washington.)
Idem. Stereotyped. — 66. ed. 1882.	[178
(Harvard College Library, Cambridge Mass.)
Idem. Stereotyped. — 67. ed. 18H3.	[179
(Library of Congress, Washington.)
Bibliografija Jurija Vege
Mem. Stereotyped. — 60. ed, 1887.	[180
(National Union GaialOir. Library of Congress. Washington.)
kleni. Stereotyped. — 72. ed. 1890.	[18t
(National Union Catalog, Library of Congress, Washington.)
Idem. New York, Westermann 1890.	[182
(The American Catalogue 1884—1899, New York, Weekly 1891.)
Idem. Stereotyped. — 73, cd. Berbu, Weidmann 1891.	[183
(National Union Catalog, Library of Congress, Washington.)
Idem. Stereotyped. — 74. ed. Berlin, Weidmanns; New York, B. We s t ermann i Co. 1893.	j 184 (National Union Catalog, Library of Congress, Washington.)
Idem Stereotyped. — 76. ed. Berlin, Weidmanns; New York, Lcmcke & Bueebner [1896| '	[18?
(Library of Congress, Washington.)
Idem. Stereotyped. — 7b. ed, Berlin, Weidmanns;} New York, B. Wester-tuann 1896.	[186
iAstron. Library, Washington.)
Idem. Stereotyped. 78. Edition. Berlin, Weidmann 1899,	[187
(Verlagskatalog Weidmann 1-900, str. 168.)
Idem. Stereotyped. 79. Edition. (902.	[188
(Verlags-Katalog der We i d ma naschen Buchhandlung in Berlin 1900- 1902, str. 38.)
Idem. SOili ed. Berlin. Weidmanns; New York. Lemeke. bucchncr & Stechcrt 1903.	[189
(KoninUijke Bibliötheek, Brüssel-)
Idem. Stereotyped. 80. Edition. Berlin, Weidmann 1904.	[19(1
(Verlags-Katalog der Weidmannschen Buchhandlung in Berlin 1903—1907. str. 79.)
Idem, Stereotyped. — Sl. ed. 1905.	[191
(National Union Catalog, Library of Congress, Washington.)
Idem. Stereotyped. — 82. ed, Berlin, Weidmanns; New York, Lentcke & Ruechner, G. E. Steehert 1900,	|I92
(National Union Catalog, Library of Congress, Washington.)
Idem. Stereotyped. — 83. ed. Berlin, Weidmann 1911.	[195
(Universitetsbiblioteket, Oslo.)
Idem. 81st ed. New York, Van Nostrand 1912.	[194
(The United States Catalog, New Vork, Wilson 1928.)
Idem. New York [1912| |Pho(olitliopr. u. d.j	|195
(Universitetsbiblioteket, Kobenhavn.)
Jože Poväifi
Iflem. Stereotyped. -— 83. etl. Berlin, Weidmanns; New York, Vau Nos t rand 1912.	(196
(U. S. Engineer School for Library of Congress, Washington.)
Idem. 1915.	[197
(McGiil University, Montreal — McLeniuui Library.)
Idem. 1916.	[198
(Acadia University Library Wolfville, N. S., Canada.)
Idem. Stereotyped., 84th ed. New York, Vun Nostra ml [b. 1.1 XXVIII, 575 p.	[199
(Dominion Astrophysical Observatory, Victoria, B.C.)
Idem. 1916.	[200
(Bibliotheque de 1'universite, Louvain.)
Idem. Stereo. 85th ed. New York, Van Nostrand [ca 1918]	[201
(McGiil University, Montreal.)
Idem. Stereotyped. — 85. ed. Berlin, Weidmanns; New York, Lemckc and Buechner 1920. '	[202
(McGiil LTniversity, Montreal — McLennan Library.)
Idem. 89. ed. Berlin, Weidmanns 1922.	[203
(Verlagskatalog der Wcidmaimschen Buchhandlung 1926, Berlin; str. 109.)
Idem. New York, Stecliert 1923. XVI, XXX, 575 p. tables.	[204
(National Union Catalog, Library of Congress, Washington.) Introductions in English (XVI p.) and German (XXX p.)
Idem. Stereotyped. — 89. ed. Berlin, Weidmanns; New York, Lemckc & Bueclmer 1924. Preface XIII, Introduction XIV—XXVIII, 575 p.	[20?
(University of Toronto Library, Toronto.)
Idem. 89th ed. New York, Westermann, Stochert 1924. XVIII, 575 p. [206 (The United States Catalog, New York, Wilson 1928.)
Idem. 91st ed. New^ York, Westermann 1924.	[207
(McGiil University, Montreal — McLennan Library.)
Idem. 92. ed. Berlin, Weidmanns 1934.	[208
(Verlagskatalog der Weidmannschen Buchhandlung 1955, Berlin; str. 70.)
Idem. 93. ed. 1939.	[209
(Verlags Verzeichnis der Weidmann sehen Verlagsbuchhandlung Berlin, 1942; str. 14t.)
Idem. New York, Stechelt 1941. XVI, V—XXX, 575 pp.	[210
(Radcliffe Scienec Library, Oxford.)
Idem. Princeton, N. J. D. Van Nostrand [1957?] XXIV, 575 p.	[211
(University of Alberta, Edmonton, Alberta.)
Idem. New York, D. Van Nostrand Co. [b. 1.1 24, 575 s. tab.	[212
(Universitetsbiblioteket i Oslo.)
Bili] ingnifijEi J uri j u \
Idem, London, I). Van Nosirand Co. (b. 1.] 600 p.	[213
J n forma i ions from D. Vim Nostrand Co., London, Ref. RP/DA 7th March 1968.)
Idem. Princeton. New Jersey, Toronto, New York, London, D. Van No-strand [b.l.]	[214
(University of Athens. Department of Astronomy.)
Seven place logarithmic tables of numbers and trigonometrical functions.
New York. C. E. Siechert & Co. 1946.
XVL 573 p. 8°.	[215
(Universitetsbiblioteket i Oslo.)
Idem. New York, Hafner 1948.	(216
(Pennsylvania State University, University Park.)
Idem. 1932.	[217
{National Union Catalog, Library of Congress, Washington.)
Idem. 1954,	[218
(Books in print 1933.)
Idem. 1937.	[219
(University of Saskatchewan, Saskatoon, Saskatchewan.)
Idem. 1958.	[220
(Universitetsbiblioteket i Oslo.)
Idem. 1960.	[221
(Surveys and Mapping Branch, Canada Depi. of Energy, Mines and Resources, Ottawa.)
Idem. Reprint 1965, 591 pages.	[222
(1969 catalog Hafner puh. co.. New York.)
Idem. 1968.	[223
(York University, Toronto.)
Seven place logarithmic tables. 84th ed.
|b. k.], Van Nostrand [b. 1.]	[224
(Subject Guide to Books in Print 1969, New York & London, Bowker.)
2. V ČEŠKEM JEZIKU
Vegov y Logarithmieke ta bulky sedmimistne cisel od 1 až do 100 000 spra-eoval C. Bremiker. Üvodein opatill Jan Koloušek. Clint d im, PospiŠil 1888.
1S5 str.	[225
(Universitni knihovna, Praha.)
Idem. Druhe nezmenene vydäni. 1902. X + 185 str.	[226
•Bibliothek des Bunde s m inijrte riumš für Unterricht, Wien.)
Jože Povšif
3. V DANSKEM JEZIKU
Forelaesninger over Mathematiken, Farste Deel, indeholdetidc Regne-kunsten og Algebra. Fordansket, forkortet »g for endeel omelbeidet af F. G. H. MouTier.
Kjobenhavn, Brummer 1813.
VIII + 388 str. 8a.	[22?
[Det Kongelige Norske Yidenskabers Selskab Biblioteket, Trondbeim '
Forelaesninger over Maiheinaiiken. Anden Deel, indeholdende Geometrien, Stereometrien, den ligeliniede Trigonömetri og Keglesnittene. Fordansket, forkortet og for endeel oinarbeidet af F. G. H. Mourier.
Kjebenhavn, Brummer 1814.
IV+ 389—654str. 8°.	[228
(Universitetsbiblioteket, Kebenhavn.)
Logarithmisk-Trigonometriske Haandbog. En og femtiende Oplag. lolvte Aftryk af den nye. fuldstaendig gjenneinseede og forögede Stereoty p-1 dgave. Bcarbeidet af Dr. C. Bremiker.
Berlin, Weidmann; Cbrislianin. Dvbwad: Kjobenliavn, Ursia 1868.
XXXII + 575 str. 8°.	1229
(I niversitetsbiblioteket, Ksbenhavn,)
4. V FRANCOSKEM JEZIKU
Manne! logarifhmiqne et trigonometrique. 40 edit, siereot. completement revue et anginen tee par C. Bremiker.
Berlin, Weidmann; Paris, Hache t te 1857.
XXVII + 575 str. SB.	|23il
lEcole pol v technique Föderale de Lausanne.)
Idem 49e edit. Berlin, Weidmann 1866.	[231
(Universitätsbibliothek, Leipzig,)
Idem. 54c edit. 1871.	[232
/Biblioteca eivica (Ji Varese.)
Idem. 66e edit. 1882.	|233
(Universitäts-Bibliothek, Basel.)
Idem. 68e edit. 1885. XXVM1 4- 576 p.	|234
(Uibliotbeque de L Institut Ilenri Poincare, Paris.)
Idem. 70r edit. 1888. XXVIII + 575 p.	|233
(C. C. Kayser, Vollständiges Bücher-Lexikon 1887—I8W, p. 654.)
Idem. 72eine ed. 1891.	|236
(Bibliothek der Eidgenössischen Technischen Hochschule Ziiricb.)
Idem. 75e edit. 1895.	|257
(Bihliotheqne publique et univer sita ire, Geneve.)
Idem. 78e edit. 1901.	25S
(Bibliotheqae publique et universitaire, Geneve.)
Idem. 82c edit. 1909. XXVII + 575 p.	j259
(Cambridge University Library.)
Idem. S9e edit. 1923.	[240
(lieole pol v tech n i (pie federals de Lausanne.)
D upu is (J.h Tables de Logaritlimes a sept decimales, d'a p res —- —, etc. Edition stereotype.
Paris. 1863. 8°.	[241
(Catalogue of British Museum, Compact ed., p. (173 du vol. 2"!.)
Idem, Edition stereotype, contenant les loga rit h nies des nombres de 1 a 100 000. les logarithm CS des sinus et des tangentes des arcs ... 2e tirage. Paris, Hachette 1805. XI—579 p.	[242
(Catalogue de la Bibiiothfkpie Nationale, Paris 191!.)
Idem. 1873. — 1875. — 1875. — 1878. — 1880. — 1882. — 1885. — 1891. 1903. — 1906. — 1909.	[243—253
(Catalogue de la Bibliotheqne Nationale, I'aris 1911; 11 rćimpressions (le louvrage precedeiit.l
Lebeque (Ad.), Petites tables de lognriUimes a sept decimales pour les
nombres et les lignes trigononietriques d'apres---, etc.
Bruxelles, I. Legegue et Co 1919.
X—278 p.. 4 ff. non pag.	[254
(Hijksnniversiteit — Gent, Centrale bibliotheek.)
Idem. Bruxelles, Office de Publicite [1948],	[255
(Bibliotheqne Royale de Belgiqne, Bruxelles.)
5. V HOLANDSKEM JEZIKU
Logari t hmiseh-trigonometrisch Hundboek. 49, Druk. 10. Afdrttk van den nieuwen volledig nagezienen en vermeerderden 40. Ster. — Druk. Bewerkt door C. Breiniker, ve rta aid door I. L. Ter wen. Berlijn en Utrecht, Weidmann 186t).
XXXII + 575 str. 8°.	[256
(Univ. Bibl, Amsterdam.)
6. V ITALIJANSKEM JEZIKU
Manuale logaritmico-trigonometrico di — —. Quarantesima ristampa. Nuoya edizione stereotipa completamente riveduta cd accresciuta per cura del C. Breiniker.
Berlino, Weidmann; TriesteA enezia-\erona, Münster 1837. cm 23: pp. XXVIII, |1[. 575.	[257
(Biblioteca Civica. Triesle-Trst: lascito di Giovanni Morosini.)
Idem. Seconda tiru turn. Berlino, Weidmann 1864. XXVII + 575 sir,
1258
(C. G. Kayser, Vollständiges Bücher-Lexikon 1839—1864, Leipzig 1866, 477.)
Manuale logaritinicO-trigonometrico del — —. Quinqnagesima ris tam p a della nuova edizione stereotipa comp let anient e riveduta ed accreseinta dal C. Bremiker. Tradotta in italiano per cura di L. Cremona. Terza edizione italiana. Berlino, Weidmann; Firenze — Torino, Loescher 1867, cm 25 X 14,5. pp. XXVII, 575.	[259
(Hibliotcca Civica, Verona.)
Idem. Qnarfa edizione italiana. Berlino. Weidmann 1870.	[260
(Biblioteca Nazionale, Napoli.)
Idem. 1871.	[261
(Biblioteca Comunale iVincenzo Joppit, Udine — Videm.)
Idem. 1872.	[262
(Biblioteca Reale, Torino.)
Idem. Quinta edizione italiana. 1875.	[263
(Verlags-Katalog der Weidmannschcn Buchhandlung in Berlin, Januar 1877, 60.)
Idem. Sesta edizione italiana. 1878.	[264
(Biblioteca Nazionale Centrale, Frenze: caialogo del editore Loescher & c., 9.)
Idem, Settima ediz. italiana. 1881.	[26?
(Biblioteca Comunale »Vincenzo Joppk, Udine — Videm.)
Idem. Ottavtt edizione italiana. Berlino, Weidmann; Roma — Torino — Firenze, Loescher 1883. cm 16 X 23, XXVIII + 576 str.	[266
(Lniversitä di Genova, Istitiito di matematica — biblioteca.)
Idem. Nona ediz. ital. Berlino, Weidmann 1886. XXVII + 575 str. [267 (Biblioteca Nazionale Centrale, Firenze: catalogo del editore Carlo Clausen, 27.)
Idem. Dccima edizione italiana. Berlino, Weidmann; Roma — Torino — Firenze, Loescher; Palermo, Clausen 1891.	[268
(Biblioteca Comunale, Palermo.)
Idem. Undicesima edizione italiana, 1894,	[269
(Börsenblatt für den deutschen Buchhandel 1894, 2718.)
Idem. Dodicesinia edizione italiana. 1896. pag. XXVIII—576.	[270
(Istitufo Tecnieo Nautico Statalc, Trieste — Trst.)
Idem. Trediccsima edizione italiana. 1900. XXVII + 575 str.	[271
(Verlags-Katalog der Weidmannschen Buchhandlung in Berlin 1900—1902.)
Idem. Quattordicesima edizione italiana. 1903. XXVIII 4- 575 str. [272 (Fondazione Scientifiea Qucriin Štampa 1 i a, Biblioteca e Galleria, Venezia.)
Idem. 1905.	[273
(Verlags-Katalog der Weidmannschen Buchhandlung in Berlin 1903—1907.)
Idem. Quindicesima edizione italiana. Berlino, Weidmann: Torino, Clausen; Koma, Loescher; Firenze, Seebcr; Palermo, Reber 1907. XXVII + 573 str.
[274
(Bihlioteca Cantonale, Lugano.)
Idem. Sedieesima ed. ifaiiana. Berlin, Weidmann 1909.	[275
(C. G. Kayser. Vollständiges Bücher-Lexikon 1907—1910, Leipzig 1911, 1081.)
Idem. Diciassettesima edizione italiana. 1915.	[276
(Biblioteea Comunale A'ineenzo JoppU, Udine — Yidem.)
Idem. Diciottesiina edizione italiana. Berlino, Weidmann; Bologna, Societä Generale delle Messagerie Italiane; Firenze, Seeber; Milano, Bocca-Sper-Hng & Kupfer; Roma, Loeseher; Napoli — Trieste — Pisa, Bemporad; Palermo, Reber; Torino, Cliiantore-Rosenberg & Selber 1921.	[277 iBiblioteca Nationale Centrale »Vi 11 orio Enianuele II«, Roma.)
7. V NORVEŠKEM JEZIKU
Begyndelsesgrunde til de Meehaniske Videuskaber, udarbeidet til Brug ved Foreloesninger paa den Norske Krigsskole. [Začetne osnove mehaničnih ved, predelane za rabo v tečajih v norveški vojaški šoli.] jPrev. in pred. Christopher Hansteen.]
Christiania, Lehmann 1824.
72 str. 8°,	[278
(Universi te t »biblioteke t, Oslo.)
H. V RUSKEM JEZIKU [cir.]
Sokraseennye tablicy oliyknovennyh logarifmov, sostavlcnnye po rukovodstvu — — dlja upotreblenija v učebnyh zavedenijah [F, I. Busse],
Sanktpeterburg. tip. Imp. Akad. nauk 1855.
XVI + 67 str.	[279
(Biblioteka Akademii nank SSSR, Leningrad.)
Idem. Izd. 2-e. 1846. 80 str.	[280
(Central'naja naučnaja biblioteka AN USSR, Kiev.)
Idem. Izd. 3-e. 1855.	[281
(Gosudarstvennaja ordena Lenina biblioteka SSSR im. V, I. Lenina, Moskva.)
Idem. Izd. 4-e. Izd-vo F. Busse. [186..] 78 str.	[282
(Biblioteka Akademii nauk SSSR, Leningrad.)
Letnica izdaje ni natančno določena.
Idem. Izd. 5-e. Sanktpeterburg, F. A. Bitepaž 1867. (II) 4- 78 str.	[285
(Biblioteka Akademii nauk SSSR, Leningrad.)
Jože PovSif!
idem. Izd. 6-e, 1870.	[284
(Centralna j a naučuaja bibliotek® AN USSR, Kiev.)
Idem. Izd. 7-e. 1878.	[285
(Central'naja naučna ja biblioteka AN USSR, Kier.)
Idem. Izd. 8-e. 1885.	[286
(Gosudarstvennaja ordena Lenina biblioteka SSSR im, V. I. Lenina, Moskva.)
Logarifmičeski-trigonometričeskoe rukovodstvo, 42-e izd. Novoc, vpolne peresmotr. i dopoln. stereotipn, izd. Ohrabot K. Bremikerom. Berlin, Vejdmann 1858.
XXIX. + 573 str.	|287
(Helsinki university library.)
Idem. 1859.	[288
(Moksline biblioteka, Vilnius.)
Idem. 1864.	1289
(G o sudaTstvenna j a ordena Lenina biblioteka SSSR im. V. I. Lenina, Moskva.)
Idem. 49-e izd. 5-yj russkij ottisk. 1866.	129«
{Centrarnaja nauenaja biblioteka AN USSR, Kiev.)
Idem. Izd. 50-e, 6-oe tisnenie 40-go stereotip, izd. 1867.	|291
(Centralna j a nauenaja biblioteka AN USSR, Kiev.)
Idem. Izd. 51-e. 1868.	[292
(Gosudarstvennaja ordena Lenina biblioteka SSSR im. V. 1. Lenina. Moskva.)
Idem. Izd. 53-e. 1870.	|295
(CYntral'naja nauenaja biblioteka AN USSR, Kiev.)
Idem. 1871.	[294
(Na učna j a biblioteka L'vovskogo gosudarstvennogo uaiversiteta.)
Idem. Izd. 56-e. 1873.	|295
(Nattenaja biblioteka L'vovskogo gosudarstvennogo uaiversiteta.)
Idem. Izd. 37-e. 1873.	]296
(Gosudarstvennaja ordena Lenina biblioteka SSSR im. V. 1. Lenina. Moskva.l
Idem, Izd. 59-e stereotipnoe, vnov' peresmotr. i dop. K. Bremikerom, Berlin, Vejdmann: Sanktpeterburg, Devrien 1875.	[297 (Biblioteka Akademii nauk SSSR, Leningrad.)
Idem. Izd. 60-e stereotipnoe, vnov' peresmotr. i dop. K. Bremikerom. Berlin, Vejdmann 1878.	[298 (Centraruaja naučna ja biblioteka AN USSR. Kiev.)
Idem. Izd. 61-e. 1881.	[299
(ĆentiaTnaja rtaučnoja biblioteka AN L SSR, Kiev.)
Idem. Izd. 62-e. 1883.	3011
(Biblioteka Unhversytecka. Warszawu.)
Idem. Izd. 70-e. 1888.	1501
(Central'naja naučnaja biblioteka AN USSR, Kiev.)
Idem. Izd. 71-e. 1890.	[502
(Cent ral'naj a naiiniaja biblioteka AN USSR, Kiev.)
Idem. Izd. 75-c. 1894.	[503
(Central'naja naučna j a biblioteka AN USSR, Kiev.)
Idem. Izd. 76-e. 1897.	[304
(Central'naja nauČnaja biblioteka AN USSR, Kiev.)
Idem. Izd. 77-c. 1899.	|505
(Ccutral'uaja nautnaja biblioteka AN USSR, Kiev.)
Idem. Izd. 79-e. 1902.	[306
(Moksline biblioteka, Vilnius.)
Idem. Izd. 80-e. 1905.	[307
(Central'naja nauenaja biblioteka AN USSR, Kiev.)
Idem. Izd. 82-e. 1910.	1308
(Verlagskatalog der Weidmannschen Buchhandlung 1935, Berlin; str, 109.)
Idem. Izd. 84-e. 1911.	[509
(Central'naja nauenaja biblioteka AN USSR, Kiev.)
Tablicy logaritmov, peresmotrennye K. Bremikerom. S prcdisloviem A. F. Malinina. Izd. stereotipnoe,
Moskva, nasi. br. Salaevyb 1879.
XXXII + 559 str.	[310
(Biblioteka Akademii nauk SSSR, Leningrad.)
Idem. 1882. XXXII + 575 str. _	[311
(Biblioteka Akademii nauk SSSR, Leningrad.)
Idem. 1885.	[312
(Biblioteka Akademii nauk SSSR, Leningrad.)
Idem. Moskva, V. Dumnov 1889. 575 str.	[313
(Gosudarstvennaja ordena Lenina biblioteka SSSR im. V. L Lenina, Moskva.)
Logarifmičeski-trigonometričeskoe rukovodstvo. 75-e izd. vnov' peresmotr. i dop. K. Bremikerom.
Sanktpeterburg, A. F. Devrien 1894.
XXX + 575 str.	[314
(Biblioteka Akademii nauk SSSR, Leningrad.)
Idem. Izd. 76-e. Sanktpeterburg-Moskva, VoTf 1896.	[315
(Gosudarstvennaja ordena Lenina biblioteka SSSR im. V. I. Lenina, Moskva.)
5 — Bibliografija
65
Jože PovSiü
Idem, Izd, 79-e. S« rt k (p eter burg, Vol'f 1902.	(316
(Vulsts biblioteka, Riga.)
Idem. Izd. 80-e. Sanktpeterburg-Moskva, Vol'f 1906.	[317
(Central'naj a naučna j a biblioteka AN USSR, Kiev.)
Idem. Izd. 82-e. 1910,	[518
(Biblioteka Akndcmii rank SSSR, Leningrad.)
Logarifmičeski-trigonometričeskoe rukovodstvo. (; Ob"jasuenija k tablicam V. Vysockij :). Izd, I-e.
Moskva — Leningrad ~ Novosibirsk, Gosgortehizdat 1932, XX+ 567 str.	[319
(Biblioteka akademii nauk SSSR, Leningrad.) 15 000 izvodov.
Idem. Izd. 2-e. dop. 1932. XX + 579 str. — Nadaljevanje: [Izd. A). [32(1 (Biblioteka akademii nauk SSSR, Leningrad.) 15 000 izvodov.
[Izd. A] Tabliey scim'znacnyh logarifmov. (: Ob "ja Bn eni ja k tablicam V. Vysockij :)• Izd. 3-e.
Moskva — Leningrad, CONTI 1959.	[321
XX + 568 str.
(Gosudarstvennaja ordena Lenina biblioteka SSSR im. V. I, Lenina, Moskva.)
Idem: (: Fotocirikografija s 64-go stereotip. izd. :). Moskva, Geodezizdal 1949. 560 str.	[322
(Tedinicka knihovna, Brno.)
Idem. Fotocinkografija s 65-go stereo! ip. izd. 1954.	[523
(Knjižnica Litostroja, Ljubljana.)
Idem, 1955.	[524
(Univerzilnd kniŽnica, Bratislava.) 13 000 izvodov.
Idem. (: Nabrano s 65-go stereotip, izd. :) 1960.	[525
(Knjižnica Asironomsko-geofizikalnega observatorija FNT, Ljubljana.)
Idem. Moskva, Geodezizdat 1962. (II) 4- 560 str,	|526
(Centralna knjižnica biotehniške fakultete, Ljubljana.)
Idem. Moskva, Gosgeoltehizdat 1963.	[327
(Central'naja naučna ja biblioteka AN USSR, Kiev.)
Idem. Izd. 2-e. Moskva, »Ned rac 1966.	[328
(Central'naja rtaučnaja biblioteka AN USSR, Kiev.)
Idem. Izd. 4-c. 1971.	[329
(Knjigarna Državne založbe Slovenije, Ljubljana.)
40 000 izvodov. — 3. izdaja ni izšla (dopis založbe iNedra^ Društvu matematikov, fizikov in astronomov SRS, 4. 6. 1975, št. 4422).
9. V ŠPANSKEM JEZIKU
Maninil lognritmico y trigoiiometrico. 61. Edicion, estereotipada comple-tamente teyisada y aumentada por ei C. Bremikcr, Trađucida al castellano y corregida por D. Genaro Ribot y March.
Berlin, Weidmann 1878.
XXYII + 575 str. 8®.	155«
(Gesammt-Vcrlags-Katalog des Deutschen Buchhandels. II. Abth. Münster i/W., Busseil 18S1. str. 1103. — Verlagska talog Weidmann 1900, Berlin, str. K>9.)
V. RAZiNO
V-ovi kipi: v Moravčah (1906, kipar Ivan Zajec); v Idriji (1903, kipar Martin Bizjak); v Ljubljani (1969, kipar Ivan Zajec); kip iz mavca (1903, kipar Ivan Zajcc.) je shranjen v arhivu Društva m a tem., fiz. in astronomov SRS v Ljubljani.
V-ove slike: H, Benedict! sc., A. Ecker pinx., J. V. kot major, doprsna podoba, oktav — v arhivu slik avstrijske nacionalne knjižnice (ÖNB) na Dunaju; H. Benedicti sc., A. Ecker pinx,, J. Y. kot podpolkovnik, doprsna podoba, oktav — prav tam; I. Gerstner sc., P. Wolf pinx., J. V. kot podpolkovnik, doprsna podoba, oktav — Anhang zum Jahresberichte über das Landesmuseum in Herzogthume Krain, Laibach 1838; M. Sternen, J. V. — na univerzi v Pittsburgu (1938); E. Justin, J. V., lesorez — 2IS 1933, knj. 14, št. 20.
V. v literaturi: J, Bcdćnek, Od pluga do krone, roman, Ljubljana 1891: N. Kuret, Kranjski baron, radijska igra, Ljubljana 1954,
V. v glasbi: V-ova koračnica — igrana na slavnosti v Moravčaii 16. sept. 1906.
Drugi V-ovi spomeniki: Krater V. v Mare australe na Mesecu. — Spominska plošča nad vrati cerkve Sv. Križa v Križevski vasi nad Zagorico (1863). — Spominska plošča na V-ovem domu v Zagorici (1904). — V-ova ulica v Ljubljani. — V-ova ulica (Vegagnsse) na Dunaju v XIX. okraju. — Tovarna aparatov in inštrumentov Vega v Ljubljani. — Gimnazija J. V. v Idriji. — Osnovna Šola J. V. v Moravčah. — Spominska razglednica ob 150-letnici rojstva. — Jugoslovanska poštna znamka ob 200-letnici rojstva. — Osnutek V-ovega spomenika za Ljubljano (1903, kipar Ivan Zajec) je uničen — ohranjena je fotografija (»Slovan« 1903). — Spominska knjiga iz 1904 — v V-ovem domu, — Spominska knjiga iz 1934 — v V-ovem domu. — Prospekt »J. V.c, Mladinska knjiga 1968 — v V-ovem domu. — Razglednica >P. Wolf, J. V.«, Mladinska knjiga 1968 — v V-ovem domu.
VI. NATISNJENI IN NENATIŠNJENI VIRI Kratio«
AMMTO = Archiv des Militär-Maria-Theresien-Ordens, fasc. IV, littera V 42; Kriegsarchiv, Wien; kserokskppije v arhivu Društva ma i ein al iko v, rizikov in astronomov SRS, Ljubljana.
1754
Krstna knjiga moravske župnije,
1769
Nomina uendemieorum infimae gramniafices classis. Lab ad, Mense Majo.
1770
Nomina in arena liferaria vieforum... [Letno poročilo ljubljanske jezuitske gimnazije],
1772
Nomina in arena literaria victorum .,.
1773
Nomina in arena literaria victorum...
1775
Tentainen pliilosophicum ,,. [Slavki po predavanjih G, Schöttla, J, Maf-feija in A. Tschokla za izpite, ki so jih na lj. liceju opravljali kandidati Veha, Poglayn in Kalan] [Ljubljana] 52 str. 8°.
1784
Golhnische gelehrte Zeitungen, Gotha: [Rezension:] V.'s logarithmische, trigonometrische und andere .,. Tafeln und Formeln, 526—527; V. verspricht für die Anzeige eines Fehlers in seinen logarith. Tafeln i Dukat, 539—540.
1785
Göttingische Anzeigen, Göttingen: [Rezension:] G. V„ Logarithmische, trigonometrische, und andere,.. Tafeln und Formeln, 79, 786—789.
1787
De Luca, Ign,, Wiens gegen warf iger Zustand unter Josephs Regierung,
w ion. [G. V.] "20. ■ ■ Pressburger Zeitung, Presssburg: 50, Wien [Die Son-it en f inste miss |. — Wiener Zeitung, Wien: J469.
AMMTO, priloga 5t. 27 in 261.
1788
AMMTO, priloga St. 9 in 136.
1789
AMMTO, priloga št. 18 in 170; priloga št. 18 in 341.
1790
Allgemeine Li ter a tur-Zeitung, Intelligeuzblatt, Jena: [Rezension:] G, V., Neue Erfindung zu Vervollkommnung d. Stoekuliren mit Schlagwerken . , .. 91, 739—741. - Nova acta acad. sc. Petropolilanae: Fuss, Nicolas, Remarques sur im probleme de statique assez connu: (: Une solution du probleme de la combe d'equilibration du Marquis de PHopital, laquelle sc trouve dans Georg Vega Vorlesungen über die Mathematik, zum Gebrauch des k. k. Artillerie-Corp u. s. W. Wien 1788. Tb. 3. S. 284. :), T. 6. Hist, p, 99. Mem. p. 197.
1791
Allgemeine Literatur-Zeitung, Jena: |Rezension:] G. V„ Vorlesungen über die Mathematik, 3. Bd., 40, 316—317; [Rezension:] G. V„ Praktische Anweisung zum Bombenwerfen . .., 40, 319—320,
AMMTO, priloga št. 27 in 456.
1792
Pressburger Zeitung, Pressburg: 137. — Wiener Zeitung, Wien: |V.s Privilegium gegen den Nachdruck] 365.
AMMTO, priloga st. 27. in 579.
1793
Allgemeine Literatur-Zeituug, Intelligenzblatt, Jena: [Prospectus von Thesaurus logarithmorum completus|, 15, 117.
AMMTO, priloga št. 3 in 1028; priloga st. 3 in 2517; priloga št. 9 in 1985.
1794
Allgemeine Literatur-Zeitung, Jena: [Rezension:] G. V.'s Logarithmisch-trigonome frisches Handbuch, 150, 522—325; [Rezension:] G. V.. Vorlesungen über die Mathematik, I Bd. 2. Aufl., 348, 225—227. — Allgemeine LiteraturZeitung, Intelligeuzblatt, Jena: [V. hält sich bei der Armee am Rhein auf] 9. 66. — Göttingische Anzeigen, Göttingen: [Rezension:] G. V.'s Logarilhmisch-trigonomeirisches Handbuch, 11, 110—112: [V. hat der Akademie St, Petersburg eine Berechnung des halben Umfangs des Kreises auf 140 Zifern gesandt] 35, 338; [V, wird Correspondent der Societät der Wissenschaften in Göttingen] 200, 2002,
Sibtiugrafija Jnrijö Yi?ge
AMMTO, priloga st. 41 in 29: priloga št. 4t in 152 [V-ovo pismo cesarju in Colloredovo pismo Wallis u].
1795
Göttingische Anzeigen, Göttiiigen: [Rezension;] [A. G, Kästner,] G. V.. Vollständige Sammlung ,,., 56, 561—566. — Neue allgemeine deutsche Bibliothek, Kiel; [Rezension:] Hu„ V.'s Logarithmisch-trigonometrisches Handbuch, ISter Bd., 1 St., 97. -— Pressburger Zeitung, Pressburg: [V. hat zwei neue Mörser erfunden) 688.
AMMTO, priloga št. 9 in 64; priloga št. 41 in 67; priloga št. 41 in 242. --Tötenbeschauprotokoll, Archiv der Stadt und des Landes Wien.
1796
Allgemeine Literatur-Zeitung, Jena; [Rezension;] G. V., Vollständige Sammlung..., 15, i (6—117. — Neue allgemeine deutsche Bibliothek, Kiel; [Rezensiion:] IIu., V.'s Vollständige Sammlung..., 21, 249 — 254. — Neue allgemeine deutsche Bibliothek, Intelligenzblatt, Kiel; [V. hat den Militär-I heresienorden erhalten], 52 u, 55, 258,
AMMTO, priloga Št. 40 in 100.
1797
Göttingische Anzeigen, Güttingen: [Rezension:! j A. G. Kästner,] G. V.'s logarithm!sehe-trigonometrische Tafeln..., 2 Bände, 168, 1665—1674. — Ol-hers, Wilhelm. Abhandlung über die leichteste und bequemste Methode die Bahn eines Kometen zu berechnen, Weimar, Vorrede [V.'s log.-trigonometrischen Tafeln . . ., 2 Bändel, 3; 2. Aufl. 1847; 3. Aufl. 1864.
AMMTO, priloga št. 9 in 204; priloga Št. 9 in 507; priloga št. 9 in 532.
1798
Allgemeine Literatur-Zeitung, Jena: [Rezension;] G. V.'s logarithmische-trigonometrdsche Tafeln..., 2 Bände, 56, 445—447. — Lublnnfke novize, Ljubljana: [Valentin Vodnik), [J, V.], 25. — Neue allgemeine deutsche Bibliothek, Intclligenxhhift, Kiel: [Die Maynzische Akademie nahm V. zu ihren Mitgliedern auf; V.'s Abhandlung Mathematische Betrachtungen wurde vorgelesen], 14, 127; [V.'s Abhandlung Doppelte Berechnung von n wurde in der Versammlung der Akademie zu Erfurt Vorgelesen], 42, 356; [Rezension:] Be.. (;. \ .'s 1 o garithmi sch-tri gonom et rische Tafeln ... 2. Aufl. 2 Bände, 41, 92—97.
1799
Allgemeine Geographische Epheineriden, Weimar: [G. V.], 3, 108; Aus einem Schreiben von La Lande, 3, 303—304; [G. V.], 3, 336. — Allgemeine Literatur-Zeitung, Jena: [Rezension:] G. V.'s mathematische Betrachtungen... 327, 119—120. — Göttingische Anzeigen, Göttinnen: [V., Uber eine sich um eine unbewegliche Axc gleichförmig drehende feste Kugel,..], 184, 1836,
1800
Allgemeine Literatur-Zeitung, Jena: [Rezension:] G. V., Versuch über Enthüllung..., 1(1, 151 (32. — Allgemeine Literatur-Zeitung, Intelligenz-Idatt, Jena: |V. ist \on der Gesellschaft der Wiss. zu Prag zum Mitglied gewählt worden], 129, 1104; [Die Gesellschaft der W iss. zu Berlin hat V. zu Mitgliedern ernannt], 131, 1119: |Der Kaiser Lat V. in den Frei herrens t an d erhoben], 180, 1309; [V.'s Anleitung zur Zeiikunde), 185, 1547. — Gothaische gelehrte Zeitungen, Gotha: [Die Gesellschaft der Wissenschaften, zu Berlin hat V. unter ihre Mitglieder aufgenommen], 656, — Göttingische Anzeigen, Güttingen: [Rezension:] G. V„ Versuch über Enthüllung;.., 93, 927—928. — Lublanfke novize, Ljubljana: [Valentin Vodnik], |J. V.], 39. — Neue allgemeine deutsche Bibliothek. Intelligenzblatt. Kiel: [Die Gesellschaft der Wissenschaften zn Prag erwählte V, zu ihrem Mitglied], 19, 149; [Von der Akademie der Wissenschaften zu Berlin wurde V. zu Mitgliedern ernannt], 34. 301. — Pressburger Zeitung, Pressburg: [V, ist von der Gesellschaft der Wiss. zu Prag zum Mitglied gewählt worden], 244; [Josepha V.'s Tod], 654: JDer Kaiser hat V. in den Freiherrenstand erhoben], 829, — Wiener Zeitung. Wien: [Josepha V.'s Tod], 2285; Convoc. Josepha V.'scher Gläubiger, 2496; [Der Kaiser hat V. in den Freiherrenstand erhoben], 2930. — Zach, Fr., Mo-nutliche Correspondenz, Gotha: Zusatz des Herausgebers [Zach| zu obiger Französischen Mass- und Gewichts-Vergleichung, 1, 473—477; [G. V.], 1, 554.
Arhiv Slovenije, Ljubljana: [Dopis J. V. kranjskim dež. stanovom z dne 6. junija 1799 s priloženimi atestati, 21 listov], Stan. arhiv, fasc. 69, št. 1700. — [Obvestilo dež. glavarstva stan. odboru o povišanju J. V. v haronski stan, 4 listi], Guber. arhiv, fasc, 32, št. 1698. — AMMTO, priloga št. 27 in 240; priloga št. 51 in 74. — Totenbeschauprotokoll, Archiv der Stadt und des Landes Wien.
1801
Allgemeine Literatur-Zeitung. Jena: ]Rezension:j G. V., Anleitung zur Hydrodynamik, 70, 556—557. — Allgemeine Literatur-Zeitung, Intelligenzblatt, Jena: [V. hat von dem Erzherzog J. Palatinus ein Bcloliungsschreiben erhalten], 118, 952. — Neue allgemeine deutsche Bibliothek, Berlin u. Stettin: [Rezension:] Mo., G. V.'s logar i thmiseh-trigonometrisches Handbuch. 2. Aufl., 67, 69—73, — Neue allgemeine deutsche Bibliothek, Intelligenzblaft, Berlin u. Stettin: [V. hal von dem Erzherzoge J. Palatinus ein aufmunterndes Belobungsschreiben erhalten], 61, 290. — Zach, Fr., Monatliche Correspondenz, Gotha: [Von. V.'s Vergleichungs-Logarithmus zwischen dem Metre und Rheinischen Schuh], 4. 327.
Arhiv Slovenije. Ljubljana: (Protokol dež, zbora z dne 26, nov. 1801, 8 listov]. Stan. arhiv, fasc. 12, št. 2445. — AMMTO, št. 25 in 1552.
1802
Allgemeine Literatur-Zeitung, Intelligenzblatt, Jena: |V. hat die Oberstlieutenantstelle erhalten: die Stände des Hcrzogfh. Krain haben ihn zum Mitstande ernannt]. 63, 520: [V.'s Tod), 194, 1567. — Gothaische gelehrte Zeitungen, Gotha: [V, ist Oberstlieutenant und Landstand des Herzogthums Krain
geworden], 401; j V.'s Tod], 841. — Laibacher Zeitung, Liribach: j V.'s Tod], Nro. 82, den 12. Okt. — Neue allgemeine deutsche Bibliothek, Berlin u. Stettin: [Von V.'s Untersuchungen über die Berechnung der Massen der Himmelskörper], 74, 390—391. — Neue allgemeine deutsche Bibliothek, In-telligcnzhlutt, Berlin u. Stettin: ]V. ist Öberstlieutenant geworden], 69, 339; [V.'s Tod], 73, 339. — Pressburger Zeitung, Pressburg: (V.'s Tod], 860. — Wiener Zeitung, Wien: [V. hat die Oberstlieutenantstelle erhalten; die Stände des Herzogth. Krain haben ihn zum Mitstande ernannt], 1165; [V.'s Tod], 3530; Licit. Effekten. 3944; Convoc. V.'scher Gläubiger, 4202. — Zach. Fr., Monatliche Correspondent, Gotha: Wurm, Versuch einer genaueren Bestimmung der Massen der Planeten, in Verbindung mit ihren Umlaufszeiten und mittlem Entfernungen, 5, 546—570; [Seetzen und Zach, V.'s Werk: Natürliches Mass-, Münz- und Gewicht-System], 6, 488. — Zeitschrift von und für Ungern, Pcsth; 1, 271; 2, 237—238. '
AMMTO, priloga št, 74 in 16/2. — Totenbeschauprotokoll, Archiv der Sladt und des Landes Wien.
1803
Allgemeine Literutur-Zcifung, Jntclligenzblatf, Jena: G. F, v. V. — Nekrolog, 52, 268—269 — Kliigel, G.S., Mathematischea Wörterbuch. 1. Abth.: Die reine Mathematik. 1. Th.: Von A bis D mit 8 Kupfertafeln, Leipzig, Schwickert. VIII + 944 4- (II) str,: [In der Zahl für den Umfang des Kreises bat V. den Fehler entdeckt], 658; [Die Formel, nach welcher V. den Umfang des Kreises berechnet hat). 659, 665; [V.'s grosse Sammlung in Folio], 683; [V.'s verschiedene Ausgaben logar. u. trig. Tafeln], 696. — Wiener Zeitung, Wien: Licit. V.'sclie Bücher, 1794.
1804
Abhandlungen der k. Böhmischen Gesellschaft der Wissenschaften, Prag: [V.'s Tod] 8—9, — Golhaisehe gelehrte Zeitungen, Gotha: [V.'s Tod], 424.
1805
Allgemeine Literatur-Zeitung, Jena: [V.'s Praktische Anweisung zum Bomben werfen ], 164, 506. — Zach, Fr., Monatliche Correspondenz, Goiha: 12, 54—55.
1806
[Sehwaldopler], Geschichte des neunzehnten Jahrhunderts, Wien: Nekrolog. 2, 23 b -232.
1808
Iteuss. Jeremias David, Reperforium comiucnfationum. Gottingae, 1801—21. Tom. VIT.
1811
Pressburger Zeitung, Pressburg: [V.'s Tod], 214. — Vaterländische Blätter für den österreichischen Kaiserstnat, Wien: [V.'s Tod] Aufklärungen über
einige tragische Erzählungen in öffentlichen Blättern des Auslandes, 20, vom 9, März, Miseellen.
Totenbeschau protokoli, Archiv der Stadt und des Landes Wien.
1815
lleinsius, Willielm, Allgemeines Bücher-Lexikon... \ ol. 4, p. 181. — Leipzig,
1816
Batu, Samuel, Allgemeines historisch-biographisch-literarisches Handwörterbuch aller merkwürdigen Personen, die in dem ersten Jahrzehend des neunzehnten Jahrhunderts gestorben sind, Ulm, Stettin i: [G. V. j, 2,
646- -649.
1821
Delambre, J. B. J., His to ire de Pastronomie moderne. Paris, [Thesaurus logar, compl.], 1, 555; [Les erreurs corrigees par V.j, 2, 426—427,
1827
Illjrisehes Blatt, Laibach: Biographische Skizzen berühmter Männer Krains. 2. G. F. v. V., 43. 169—170.
1834
Bubbage, Karl, Logarithmen... 5. Stereotyp-Aufl. von Karl Nugy. London. Vorwort. — Kranjfkn Zhbeliza, Ljubljana: S, [Jakob Zupani, Baron V., 1, 75, — Meusel, I. G., Das gplehrte Teutschland, oder Lexikon der jetztlebenden tent sehen Schriftsteller. V. Lemgo 1796—1834.
1837
Müdler, I. II., Allgemeine Selenographie, Berlin: [mesečeva kartaj. Szöllösy, Johann Nep., Tagebuch gefeierter Helden und wichtiger kriegerischer Ereignisse der neuesten Zeit nebst entsprechenden Aphorismen.
Fünfkirchen: G. V.. 274.
1838
Anhang zum Jahresberichte über das Landesniuseuin in Herzogthame
Krn in. Laibach: Notizen über G. F. v. V., II (1839), 1—38.
1839
Illyrisches Blatt, Laibach: |Karl A. UllepitschJ, G. F. v. V. (Gesammelt und miigctheiit von I„), 2, 5 -6; Nachricht. Vom ständ. Curator, des krain, Landes-Museums, 19, 80.
1*43
Caruiolia, Laibach: 275, 283,
1851
Astronomische Nach rich len, Altona: C. F. Gauss, Einige Bemerkungen zu y.'s Thesaurus Logarithmorum, ?56, 181—-188,
1853
Mittheilungen (les historischen Vereines fiir Krain, Laibach: [G. V.j, 8. Jahrg. (im December) S, 95,
1854
Jahresbericht der k, k. vollständigen Unterrealschule in Laibach, Laibach: M[ihael] Peterncl, G. F, v. V. — Biographische Skizze, 3—13. — Novice, Ljubljana: |J. V.j, 63, 252; Kajetan] Hucbcr, O spominku V-tovem, 70, 278.
1855
Archiv der Mathematik und Physik, Greifswald: G. [J. A, Gruner!], Mis-cellen, [ V.'s Tod j 125. — Nonvelles Annales de Mathemntiques, Paris: Ü. lerejuem, Note du Redaeteur, [La mort de V.], avril, 50, — Zeitschritt für die österreichischen Gymnasien, Wien: [Rezension:] A. Gernerth, MJihael] Peiernel, G. F. v. V„ 682—685.
185?
Archiv der Mathematik und Physik, Greifswald: [Rezension:] G, [J. A. Grunert], G. F. v. V., Logaritbmisch-trigonometrisches Handbuch. 40. Aufl. Berlin. Weidmann 1856, ThL XXVIII, lift. 2. Lit. Ber. Nr. CX„ 1—4. — Cor-respoudenz-Blatt für die Gelehrten- u. Realschulen Württembergs, Stuttgart: [Rezension:) Baur, Logarithmen-Tafeln [V„ Logar.-trig, Haudb. 40. Aufl.j, 11, 296. — Hirtenfeld, L, der Militür-Maria-Theresien-Orden und Seine Mitglieder, Wien: 2, 469—471. — Zeitschrift fiir die österreichischen Gymnasien. Wien: [Rezension:] K. Litt row. G. F. v. V., Loga rithmisch-tri-gpn om etri sehe s Handbuch. 40. Aufl. Berlin, Weidmann 1856, 385—386.
1858
Annales de l'ohservntoire imp. de Paris publiees par LT. T. Leverricr. Paris: M. F. Lefort, Descriptions des gra tides tables logar it hmiques calculees an bureau dn Cadastre sous la direction de Prony, 4, supplement p. 123.
1859
Schrön, Ludwig, Siebenstellige gemeine Logarithmen..., Braunschweig: Vorrede [Handbuch, Thesaurus logar, compl.j, 1—6.
1860
Programm und Jahresbericht des k. k. Obergyinn. zu Laibach f. das Schuljahr 1860, Laibach: Joh. Necäsek, Geschichte dos Laibaeher Gymn., 12.
Jnže Povšič
1862
Mitteilungen des historischen Vereins fiir Krain, Laibach: Marcus a S. Pad uano [Pohlin], Biblioihcca Carnioliae, 57 — priloga.
1863
Poggendurff, I. C., Bibliographisch-literarisches Handwörterbuch zur Geschichte tier exaeten Wissenschaften, Leipzig, [G. V.]. 2, 1190, — Zeitsehriff für die österreichischen Gymnasien, Wien: A. Gernerth, Bemerkungen iiber ältere u. neuere mathem. Tafeln, 407—443.
1865
Novice, Ljubljana: Zeljko Vilinski. B. J. V. in slovesnost njemu v spomin, 36, 292; 40, 325—327, — Slovenec, Ljubljana: Andrejčikov Jože [t. j. Josip Podraiišakj, V-tova svečanost, 78, 310—311, 79, 313—315; Z. Vilinski, V-tova svečanost. 78, 5fl. 79, 515, — Triglav, Laibach: G. F. v. V., 79, 325—326: 80, 329; 82, 337; 83, 341—342.
1866
Gernerth, August, Fünfstellige genieine Logarithmen..,, Wien: Vorrede.
1869
Bruhns, C,f Neues 1 ogari Ihm isch-trigonometrisch es Handbuch auf sieben Decimalen, Leipzig, Tauchnitz: Vorrede |IIandbuch, Thesaurus logar, eompl,].
187t
Cal let, Francois, Tables portatives de Logaritlimes, entierement revues et corrigees par M, Saigey, Edition stereotype, T i rage 1871: Preface.
1872
Royal Society of London. Catalogue of scientific papers, 1800—1900, London, Vol. VI. — Slovnik Naucny, Praha: Rieger, F. L„ G. V.
1875
Mädler, I. H., Geschichte der Himmelskunde, Braunschweig: [G. V.|, II. Bd.. 37. — Monthly Notices of the Roy. Astr. Society for May, London: I. W. L. Glaislier F. R. S., Report of the comittee on mathematical Tables, p. 139.
1874
Zora, Maribor: ©[avorin] TfjstenjakJ, J. h. V.. 1, 12—13.
1876
Dimitz, Avgust, Geschichte K rains, Laibach: [G. V.[, IV, 248.
1877
Pädagogisches Archiv, Stettin: [Rezension:] Reidt, G. F. v. Y., Logarithmisch-trigonometrisches Handbuch. 60. Aufl. Bcarb. v. C. Bremiker. Berlin, Weidmann 1876, 6, 423. — Zeitschrift fiir die österreichischen Gymnasien, Wien: [Rezension:] I. G. Wallentin, G. F. v, Y., Logarithmisch-trigonometrisches Handbuch. 60. Aufl. Bearb. v. C. Bremiker. Berlin, Weidmann 1876, 288—-289. — Zeitschrift fiir mathematischen und naturwissenschaftlichen Unterricht, Leipzig: [Rezension:] H. [J. C. V. Hoffmann], V., logarithm.-tri-gonom. Handbuch, 60, Aufl. Bearh. v. Bremiker. Berlin, Weidmann 1876, 509.
1881
Šuma ii, Josef, Die Slovenen, Wien u. feschen: [G, V.] 182—183.
1882
Kres, Celovec: [untus, Sin slov. ratarja vitez častnega reda Marije Terezije, 11, 599.
1883
Slovenec, Ljubljana: Poslano slovenskim živijenjepiscem, 14, 4, — Spomenik ob šestoletnici začetka habsburške vlade na Slovenskem. Ljubljana, Matica Slovenska: Fr[anc] Hauptmann, J. Y. 167—194,
1884
Kres, Celovec: Andrej Vrečko, O Hauptmannovem članku v Spomeniku, 1, 5)—56; 2, 103—106. — Wurzbach, Constant, Biographisches Lexikon...,
Wien: G. Y„ L. 67.
1885
Jahresbericht des k. k. Staatsgymnasiums in Brünn: Afndreas] Wrctscb-ko, G. F. v. V. — Laibacher Schulze i tung, Laibach: [Andreas Wretschko], Mathematiker G. V. v. V., 253—257, 269—271, 286—287. — Laibacher Zeitung. Laibach: A[ndreas] Wretschko, G, F. v. V., 170, 1385—1387; 17L 1393—1395. — Wissenschaftliche Abhandlungen, Wien u. Leipzig, A. Pichl er's Witwe & Sohn: A[ndreas] Wretschko, G. V., 57.
1886
Organ der Mili t Kr-wissenschaftlichen Vereine. Wien: Fridolin Kaučič, G. F. v. V., 33, 43—94. — KauČie, Fridolin, G. V., Separat-Abdruck aus dem Organ d. Milit.-wiss. Ver., Wien, 54 str. 8"; 2. verb, und ill. Aufl., [z 8 si.] Wien, Im Selbstverläge des Verfassers 1904, 58 str. 8°.
1887
Archiv fiir Heimatskunde, Laibach: Pfeter] Radi es, Beiträge zur Geschichte Krains. V. V. als Student, 2, 147—154. — Dolleczek, Anton, Geschichte der Österreichischen Artillerie, Wien: 374, 700. — Laibacher Zeitung, Laibach: [Aus Leipziger Illustrierte Zeitung:] Bildnis des F. v, V.,
129, 1096. — Leipziger Illustrierte Zeitung, Leipzig: [G. V.j |s sliko), 2290. — Slovan, Ljubljana; IJ.V.j. 11, 173.
1890
Laibacher Zeitung, Laibach: Fridolin Kaučič, Stammen V.-s Ahnen aus Österreich oder aus Spanien ? 18, 463—464.
1891
Bedenek, Jakob. Od pluga do krone. Zgodovinski roman iz minulega stoletja. Ljubljana, Kleitiinayr & Bamberg. 270 str. 8°. — Dom in svet. Ljubljana: F|rančišek] LJampeJ, J. b, Y. |s si.}, S, 337—340,
1892
Laibacher Zeitung, Laibach: FJridoIin] K[aueič], G. F. v. V., 13, 111.
1893
Laibneher Schulzeitung, Laibach: G. F. v. V., 12, 187.
1894
Zeitschrift für Mathematik und Physik. Leipzig: Karl Doehlemann, G. v. Y„ 39, 204—211.
1895
Allgemeine deutsche Biographie, Leipzig: M. Cantor, G. V,, Yol. 39, p. 523—525.
1897
Leber, Maxim i I ianus, Tabu In rum ad faciliorcin et breviorem, in Georgii Yegtie »Thesauri Lognrithmorum« luagnis cunonibus, Interpol a t iones com-pufntioneni utilium, trias. Yindobonae, [b.z.t.j 51 str. 4".
1902
Dom in svet, Ljubljana: Kako je umrl b. J. V.. 10, 636—638. - Gorenjec, Kranj: N. I., J. V.. 40, 392—393, — Izvest je Muzejskega društva za Kranjsko, Ljubljana: Franc Hauptmann. O pokolenju J. V., 1—2, 37—48. — Jahresbericht der deutschen Mathematiker-Vereinigung, Leipzig: [G. Y.J, 437, — Laibacher Zeitung, Laibach: Ein Gedenktag, 214, 1705; K, u. K. Hecresmit-seum, 231, 1903. — Leipziger III. Zeitung: Fridolin Katičič, [G. V.], No 10, — Reichswehr. Wien Fridolin Kaučič. [G.V.], 29. sept. — Slovan. Ljubljana: P [eter I H ad i es. B. J. V. [S portretom], I (1902/3), 333—335. — Slovenski narod, Ljubljana: P. G., J. V.. 221. 2. — Učiteljski tovariš, Ljubljana: JPo Slov. Narodu:] J. V., 29, 225—227.
1903
Agramer Zeitung, Agram: F. K., V.-Feier. Zur hundertsten Wiederkehr des Todestages des F. v. V.. 203. 5. — Braimmühl, A., Vorlesungen über Geschichte der Trigonometrie, Leipzig, Tcubner: [G. V.] 2, 148 149. 155,
ftibHogntfija J u ri iji Vetgu
161—162, 172, 229. — Glasnik Hrvatskoga naravoslovnogn društva, Zagreb: O [toil] Kučera, S (olj ein i ca smrti V-me, droga pol., 465—466. — Gorenjec, Kranj: U., Baron J. V,, 41, 424. — Laibacher Zeitung, Raibach: [Aus Neue Freie Presse:] 198, 1704; V. = Feier. Zur hundertsten Wiederkehr des Todesinges des F. v. V-, 202, 1751; V. im Schillerschcn Kreise in Stuttgart, 258, 2237; Fridolin Kaučič, VI und seine Heimat Krain, 259, 2245: [Aus Vaterland:] Fridolin Kaučič, Major G. V.. 269. 2343; 270, 2353: »Notizen über G, F. v. V.«, 276—280, 2409, 2417, 2425, 2431. 2448—2449. — Ljubljanski zvon, Ljubljana: AJntoii] Afškerc], V-ov kip, 637—638; -š- [Fran Zbašnik], V-ov spomin. 640: Makso Pirnat, Prvič na V-ov em domu, bS3—687, — Planinski vestnik, Ljubljana: M[artiu] Sfkerjaneej. Izlet za Savo na Cizelj in Zagorico na V-ov dom. 12, 185—186. — Sket, Jakob, Slovenska čitanka za V. in VI. razr, sred. šol, Celovec: Fr, Hauptmann, J. V., 581—388. — Slovan, Ljubljana: [Fran Govekar], Spomenik J-a V-e, [2 si.], II (1905/4), 225, 233, 256; ]P. Radics], J. V. b., 333—535. — Slovenec, Ljubljana: M[artmJ Š[kerjanecj, Baron V., 199; Šfkerjanec, Martin], Ob 101. letnici b. V. smrti. 222. — Zvonček, Ljubljana: Makso Pirnat, J. b. V. [S portretom in 2 si.] 12, 273—2S0; [Martin Bizjak], V-ov kip na realki v Idriji, 12, 275; Matevž Terpin, V-Ova rojstna bisa, 12, 279.
AMMTO, V 42/14, 12. sept.
1904
Amerikanski Slovenec, Chicago: Fridolin Kaučič, J. V.. 26, 6; 27, 6. — Dom in svet, Ljubljana: Martin Škcrjanec, Ob 150 letnici V-ovega rojstva, 5, 180—181: VI. K., Spomin na barona V-o med ljudstvom. 4, 246—248: 439.
—	Edinost, Trst: Stoinpeidesetletmea rojstva barona J-a V-e, 67, — Eney-klopiidie der mathematischen Wissenschulten, Leipzig. Teubner 1900—1904; I. 2., 950. 987—900. 996—997. — Gorenjec, Kranj: J. Rozman, J. b. V., 13, 126—128. — Kaučič. Fridolin. J. V. Predaval v izobraževalnem, zabavnem in podpornem društvu ^Zvezda« na Dunaju dne 6. marca 1904. Ljubljana, Posojilnica in hranilnica v Moravčah, broš. 23 str. s 4 si. — Laibacher Zeitung, Laibach: V. — Denkmal in Laibach, 27, 211: [G. V.] 50, 396; M[aks] Pirnat. Ein Atisflug aus Lambach nach Zagorica zum Geburtshause G. F. v. V., 68, 555: [Aus Danzers Armee-Zeitung:] Ffridolin] Kaučič, V. als Geschützkon-strukieur, 70, 581; P[eter] R[fidics], G. F. V. V., 251, 2250; Fridolin KauČiČ, V, als Mathematiker. 281—5, 2347. 2553. 2569. 2576. 2587. — Ljubljanski zvon, Ljubljana: Franc Vidic, O V-ovi smrti, 575—578; [J.V-1, 380; M[aks] Pirnat, C. F. v. V. von Fridolin KauČiČ. 2. verb. u. ill. Aufl. Wien, 1904. 9, 567—569.
—	Mittheilungen des Museal-Vereins für Krain. Laibnch: Fr[an] Koinatar, Fridolin Kaučič. G. F. v. V. 2. verb, u ill. Aufl. Wien 1904. 5—6, 201. — Narodna obrana, Osijek: Slovenski junak i učenjak. 117, duhovski prilog. — Nova Domovina, Cleveland: V-ova 1?0 letnica na Dunaju, 7 (1904/5), 62, 6. — Prosvjeta, Zagreb: Jfanko] Barle, j, b. V., 24, 775. — Slovenec, Ljubljana: Konjiški, V spomin V-ove 150 letnice, 67; Slovenski junak in učenjak, 68. 70; V-ova 150 letnica. 70: V-ova 150 letnica na Dunaju. 161, 5—4; Obisk V-ovega doma. 212, 2; 22i. 1—2. — Vaterland. Wien: Franc Hauptmann. I G. V.]. 19. febr.
1905
Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor: [Prikaz:] Fr[anc] Hauptmann, Fridolin Kauoič, G. F. v. V. 2. verb. u. ill. Aufl. Wien 1904. sn, I—2. 95—9b. — Gatti, Friedrich, Geschichte der k. u. k. Technischen Militär-Akademie, II. Bd, Das k. k. Bombardier-Corps, Wien: 56—63, 67, 78, 97. — Katoliški obzornik, Ljubljana: Josip Sever, V. in Gauss, 306--308. Laibacher Zeitung. Laibach: Zur Einführung des Metennasses in Oesterreich, 65, 551.
L'Enseignement mathematique, Paris: Monument au mathematicieii V., 60.
Ljubljanski zvon, Ljubljana: V, v inozemstvu. 3, 190—191; 5, 320; Fridolin Kaučič, Varijanta o V-ovi smrti. 8, 512. — Schmz, Ludwig, Der Adel in den Matriken des Herzogtums K in in, Giirz: 348. — Slovenec, Ljubljana: V-ovu slavuost na Dunaju, 69, 4.
1906
Dom in svet, Ljubljana: D[avoiinj Rovšek, V-ov spomenik v Moravčah, 10. 640: lvfan] Zajec, V-ov spomenik v Moravčah, 9, 571. — Domoljub, Ljubljana: [Valentin Rožič), Slovenski junak in učenjak, 32, 501.—502; V-ova slavnost v Moravčah, 38, 603—604. — Koledar Družbe sv. Mohorja, Celovec: Makso Pirnat, J. b. V., Ob 150 letnici rojstva [Z 2 portretoma, 1 zemljevidom in 4 si.], t—14. — Laibacher Zeitung. Laibach: Die V.-Feier in Moräutsch, 215, 1997; 214, 2005. — Ljubljanski zvon, Ljubljana: Ivan Tomec, V-ov spomenik na uebu, 2, 127-—128. — Pirnat, Makso, J. V. Ponatis iz Koledarja Družbe sv. Mohorja za leto 1906. Celovee, Družba sv, Mohorja. 5t str. s slikami. 8°. — Slovenec, Ljubljana: V-ova slavnost v Moravčah. 212, pril.
190?
Gorenjec, Kranj: Makso Pirnat. Slavnostni govor ob odkritju V-ovega spomenika v Moravčah dne i6. sept, 1906. Govori] in za obletnico slavnosti priobčil —, 38—41, 43.
1908
Borgen, C„ Logarithmisch-trigonometrische Tafel auf 11 (bezw, 10) Stellen. Publikation der Astronomischen Gesellschaft XXII. Leipzig, Engelmann. vm u. 55 S. 40: Vorwort (III—VI). — Cnntor. Moritz. Vorlesungen über Ceschichte der Mathematik, Leipzig, Teubner: IV. Bd., 77, 437—438, 442—443, 461, 685—684, 1087, 1089.
1909
Weber, Heinrich und Wellstein, Josef, Encyklopädie der ElementarMathematik, Leipzig, Teubner; 3. Aufl.: I. Bd. 117—118, 120, 122,
1911
Andoyer, H., Nouvelles Tnbles Trigonometriques Fondamentales, Paris, Librairie scientifique A, Hermann et fils: [Thesaurus logar, compl.] Preface, 5—8, Introduction 9—52. — Jahrbuch über die Fortschritte der Mathematik, Bd, 39. Jahrgang 1908. Berlin, Reimer: Lp., C. Borgen, Logar.-trig, Tafel ..., 1026—1027.
1915
Hrvatska obrana, Osijek: Josip Žerav, Dj. V. i njegove zaslugo za topništvo, 212, 1—2. — Slovenski narod, Ljubljana: M[aks] Pirnat, Iz domačije j. b. V., 197, 1—2.
1916
Zeitschrift des deutschen Vereines für die Geschichte Mährens und Schlesiens, Brünn: [Hugo Franz Altgraf zu Salm-Reifferscheidl u. G. V.] 18.
1918
Graffer, Franz, Kleine Wiener Memoiren ,.., München: [Fmst Freiherr von Feuchtersieben u. V.| 96; [G. V.| 156, 414.
1922
Weber-Wellstein Enzyplopiidie der Elementarmathematik: Heinrich Weber, Arithmetik, Algebra und Analysis, I. Bd., 4. Aufl. neubearb. v, Paul Epstein, Berlin, Teubner: [V.'s Sammlung math. Tafcluj, 53, [V.'s Thesaurus logar, completus], 149,
1923
Tropfke, Johannes, Geschichte der Eleinentar-Mathematik, 2. verb. u. sehr verm. Aufl., Berlin u. Leipzig; 4. Bd., 227, — 3., verb. u. verm. Aufl., Berlin u. Leipzig, Walter de Gruytcr & Co.: 1. Bd., 148; 2. Bd. 225, 229.
1930
Enciclopcdia delle matematičke elementar». Milano, Iloepli. vol. I. par. I, 408- 409. — Ristampa anastatica — 1950 [1937]; vol. 11, par. I, 558—559.
1931
Tednik, Ljubljana: Miro Liidviger, Znamenitosti Zagorice nad Moravčami [Z 2 «LI, 49, 1—2.
1933
Življenje in svet, Ljubljana: Lavo Čermelj, J. V, Ob stopetdesetletnici V-ovega logaritmovnika. [s si.j, knj. 14, 20, 534—555; [Jakob BedenekJ, V-ov načrt za Gruberjev kanal (odlomek iz romana), knj. 14, 20, 555—559.
1934
Slovenija, Ljubljana: Slovenski steber v stebrišču evropske znanosti, 1. 2—3. — Življenje in svet, Ljubljana: Stanko Bune, V[alentin] Vodnik o J-u V-i, knj. 15, 4, 84.
1938
Kronika slovenskih mest, Ljubljana: Matej Sternen, J. V. [si.j, med 176 in 177.
6 — Bibliografija
81
1940
Kmečka žena, Maribor: F. P.. Iz kmetskih so izšli domov. [S sliko in S portretov], 4.
1942
Lavtižar, Josip, Naši zaslužni možje. Jesenice, Blažej: J. b. V., matematik in topni čars k i poveljnik 1754--1802. str. 21—24.
1943
Slovencev koledar, Ljubljana: J. V., slovenski velikan matematične znanosti. [S portretom], 94—95. — Umetnost, Ljubljana: Ivan Zajec, Baron J. Y„ VIII (1943/4), 1—3, 42.
194"
Tovariš, Ljubljana: Ivan Tomec, V-ov spomenik na nebu. [S sliko.], 4, 9 J—92.
1950
Glasnik mateinatičko-fizički i astronomski, Zagreb: Fedor Mikič, J. V., i, 34—39.
1952
Primorski dnevnik, Trst: J. V. Ob stopetdeselletnici smrti velikega slovenskega matematika. [S sliko.], 229, 2225.
1953
Istoriko-matematičeskie issledovanija, Moskva: L J. Depman, Zameča-tel'nye slavjnnskye vyfislifeli G. V. i I. F. Kulik, 573—394. — Nova filatelija, Ljubljana: Srečko Logar, Dvestoletnica matematika J-a V-e, 9, (36—137.
1954
Civilt Försvar, Malmö: Sven Hj a I mar son, |200-letni rojstni jubilej reformatorja matematike], 3, 33. — Cermelj, Lavo, J, V., Ljubljana, Mladinska knjiga. 70 + (TI) sir. s slikami. S". — Elektrotehniški vestnik, Ljubljana: Lavo Cermelj, J. V, (: Govor na svečani akademiji Društva matematikov in fizikov LRS v Ljubljani ob dvestoletnici rojstva, dne 9. aprila 1954.:) [S sliko. |, 3—4, 65—67. — Knjiga 54, Ljubljana: Lavo Cermelj, J. V., 6, 269—272.
—	Koledar Kmečke knjige, Ljubljana: j. V, [S sliko.], 46. — Ljudska pravica
—	Borba, Ljubljana: Dvestoletnica rojstva J-a V-e [S sliko.], 69, 5; Ludvik Gabrovšek, Matematik svetovnega slovesa. Življenje in delo J-a V-e |S slikami.], 70, 5; Svečana akademija v počastitev J-a V-e, 84, 2. — Mlada pota, Ljubljana: Jože Žabkar, J. V. [S slikami.], 9, 263—263. — Pomorstvo, Rijeka: Lavo Cermelj, Ob dvestoletnici rojstva J-a V-e, 4, 223. — Primorski dnevnik, Trst: L.Javo] C.lermelj], J. V. Ob dvestoletnici rojstva. ?J, 2690; 200-leinica rojstva J-a V-e, 156, 3. — Priroda, Zagreb: Milan Babic, J. V., 4. 121—125. — Proteus, Ljubljana: Lavo Cermelj, J. V. (: Ob dvestoletnici rojstva. :) fS slikami.], 8, 201—204. — Slovenski poročevalec, Ljubljana: F[ranc] K[rizanič],
Ob dvestoletnici rojstva J-a V-e [S sliko.j, 69. — Tovariš, Ljubljana: Ob 200-1 etnici rojstva J-a V-e [S slikoj, 14, 300; (Jože Povšič], Pred 200 leti se je rodil slovenski učenjak — matematik in vojaški strokovnjak J. V, |S slikami. I, 25, 545. — Večer, Maribor: Pred 200 leti se je rodil J. V., 68. — Vjesnik, Zagreb, M. B., J. V„ br. 2878, 6. jun.
Kuret, Niko, Kranjski baron. Ob 200-letnici njegovega rojstva za radio napisal —.
1955
Obzornik za matematiko in fiziko, Ljubljana: J]ože} Povšič, Dvestoletnica rojstva J-a V-e, 1, 36—37.
1957
Obzornik za matematiko in fiziko, Ljubljana: Jože Povšič, Lalande in V. |S si,], 3, 97—100; Jože Povšič, Predavanje o V-i na Dunaju, 3, 106, — Primorski dnevnik, Trst: Mp, Pred 155 leti je preminil znameniti slov. matematik J. V. ]S sliko], 208, 3743.
1958
Borec, Ljubljana: Miiorad Janković, J. V. utemeljitelj sodobnega topništva [S si.], 2, 61—63. — Obzornik za matematiko in fiziko, Ljubljana: Jože Povšič, J. V. v luči sovjetskih zgodovinsko-matematičnih raziskav, 2, 78—79.
1960
Križanič, France, Križem po matematiki, Ljubljana: [J. V.] 368—372.
1961
Primorski dnevnik, Trst: Jože Župančič, Ni bil Španec in tudi ne Rus slavni matematik J. V. [S sliko.], 13, 3.
1965
Primorski dnevnik, Trst: S, L„ Ameriški častnik je poznal V-o z akademije ob uporabi logaritmov, 12t, (23. V.), 3. — Steirische Berichte zur Volksbildung und Kulturarbeit, Graz: G, V„ grosser Mathematiker, 5, 135.
1966
Ljubljanski dnevnik, Ljubljana: N. N„ »Ranjcnk Vega, 158 {13, VI.), 5.
1968
Delo, Ljubljana: Slovesna otvoritev V-ove sobe. 27. jun. — Obzornik za matematiko in fiziko, Ljubljana: Ciril Velkovrh, Slovesna otvoritev na novo opremljene sobe v rojstni hiši J-a V-e, 3, 137—139.
1969
Delo, Ljubljana: Jubilejni odkritji spomenikov J-u V-i in Josipu Plemlju {s si.), 334 (9. XII.), 5. — Ljubljanski dnevnik, Ljubljana: Željeznov Dušan,
IliŠa, ki so jo požgali Nemci, Ob 50-Ictnici slovenske univerze smo obiskali rojstno hišo matematika J-a V-e (s si.), 330 {6. XII.), 5; Slovesnosti ob 50-let-nici slovenske univerze. Odkrita spomenika V-i in Plemlju, 333 (9. XII.), I in 3. — Obzornik za matematiko in fiziko, Ljubljana: Ob 50-letnici slovenske univerze v Ljubljani {s si.), 4, 145; Struna Albert, O življenju in delu j-a V-e, 4, 149—150.
1970
Obzornik, Ljubljana: Ta rman Slavko, Inž. J. b. V. reformator pouka matematike in fizike na artilerijskih akademijah, 3, 233—235,
1972
Obzornik 1972, Ljubljana: Hinko Vilfan, J. V. v zrcalu Bedenekovega romana ^Od pluga do krone«, 5, 342—344.
SLIKOVNO GRADIVO



SI 1. Zapis v krstni knjigi moravske župnije
AntomoiSkerl, Cam Tomiimf. Friocif. Simonet« , Carn. Liliac. cl Si m, K p i t". AI um. Thalltwrg.
Ex Proctitis,
1 CiroToi Schopp. Trigeminal,
IFnnc.Silil.Chriili», Cara. Lil». GfoJji- V* ha , Cirn. MoraittccnC lafiui Klfin , Carn. Aichmf, cx
S. I.
Aufonšit» Limhard . Cam. Ratliwan-jturf,
Igmf.PotorfcJmig. Carn. Crapenf, An[0D, Rcirz , tx Cj>mit,Gorit. Canal, Antonius Sfeerl, Cam. Ttimaiml Michael Knttc], Bojern. KrciLit&ci
Sem, S, 1. Michael Zacke. D^Fiem, Schwibonf
tx Sem s, r. Ignar. Mmcklauifch , Cam. P.ilU'nQ Mathias Ttoeeel, Cara. cx Fano S,
Ex Arithmetics*
iGrorg. Veha, Cam, MaraftfcTienf. Antun. Reitj. exComit Gorit.CinaL Cirolm Schopp, Ttrgoflinus. Michael Zacke , Luhem. Kieibit»,
*X Sem, S. I, innc.Satef. Christian, Carn.Libac, Ignifiua MickUuffch , Cam, Pullcfif. M««r ai Kufsu. Cam.MichlMsd, M at hit t Tronuti, Carn. ex Fano S, Marš».
La or* of im de Schlndtrbach, Pran ob.
Cam. L abac, Ignat, Pototfchnig. Caru. CropenC Antoniüf Lito hard, Cam. Rathman-florf.
Georgias Gollmayr, Cam. Rithmia-ftorf*
Jicohof Keftel, Caru. Crainborg. ex
flftff, TCpTe. ElaQua Kiel a, Cam, AicheaJ". t s Stro.
Ex Hi/ioria. Fwis SkitLCl^iftan, Cub. £.abic.
ft Anton, Lirnchird . Cam. Rathmaol. (
Ca rt, 1 m Schopp, T t njr ft in öf.	]
Hieronymus de M/c'v-'f" , ProT, )
Gofit. ex Sem. Kp. Cnrv^r Blallus Kkin . Cant. Aicuii' tx fiknu
s, r.
Gc^rgiu;Gidlmayr, Cam. Rjthtnanil. Ign.it M-icMiutlc'i • Cam, Ptlllenf. i GcuTgius Veld. Carn. M«tiaitlV.^nf. Flint, S^ir-.in- ti. C.rn. Li'.>ac. tx i'eoi.
Kj!if. Alum, I hallbcff. Ignut I'uf.jtlL'hni.;. Cam, Cr.ipenC AndfCssS>.ihti t Cirn, Vtpa.-. Michael Zacke t lluhem. Kit.bitr.c* Svin, $. 1.
Ex Cty™H^Mjđrr«.
i Antonia» Licn'lurd, Cam. RatNmanft. S Gt'orpi«jViil»(, CJ"V Mnrii!'fVnC
Fraiiuf, Salcl. Ctirislian, Cam. Lak.c. Aruon. Ki- tf, ex Conut. Go. f. Cms I. Mirhfttl Zickc, UuhtJii. K i dibit J. tx Sem. S. I.
Cirotus Schopp, Tergefanns. Fgnat, Pototfchnig, Carn. Cjoprnf! Ignatius Mikiiuffch, Cirn. Piillcnf, Franc, Si moneti. Cam. Lab. ex Sem.
K pire AI u m. Thailing. Aodreai Slciko. Caru. V ipse, Mathias T rente! , Carn. ex Pano S. Mari*,
Blaftui Klein, Carn. Aicheiif. et Sem.
S. I.
JaCobui Keftet, Carn. Cratnburg. ti Stm. Epifc,
Ex Thenia'e Gr sc a,	i
I FriDC, Salef, Cht i ^i in . Cam, La tac. Carols» Schop. Tergfftinut. Antoniui Lifohari , Cam. Rathmanft Bla H us Klein , Cam, Aichenf. el Stm,
S J.
Andreas Siriito C»m, Vipac. Otorginj Vcht, Cam. Mortitfcb. Jicoboi Krrtcl. Carn. CrxiaLurg. tx
Sroi. Epife. Nicolani Rimor, Cim.LaLac. Aatoo, Rciu , ti Cenit. Qortt. CiniL Gwrg.
SI. 2. Lei no poročilo ljubljanske jezuitske gimnazije za leio 1773, str. 4
TENIA MKN
PHILOSOPHICUM
EX
LOGICA, METAPYHSICA ; ALG biBRA, GEOMETRI A, TRI-GONOMETRIA, CEODESfA, STEliK-OMETRlf A , GEOMETRU CU11 VARUM, BALIST [CA, KT P HV S IC A TAM GENERAL!, OL'AM PAR-TICL'LARI,
QVOD
ANNO MD re I. XX V. M ENSE AUG USTO DIE IN ARCH1D. ACADEMLA LADACEtJSI
EX PRJELECTIONIBUS
ADM, R. AC CL. D. GR IZGORI) SCHUTI I-, PH YS. PROF. PUBL. KT ORU.
ADM. [I. CL. AC PKRILL. D.JOSEPHI MAK. ¥¥,\ du GLATTFÜKT, MATH. PROFüS. PLiUL. KT OUÜ.
ADM. K. .v: CL. D, ANTONU TSCKOKL, LOG. ET MET, PROK. P'JDL. KT ORL».
S ti B I V E R E.
J'F.RO D.riDELIS roOLAYV, CAHJf.CR AINB. TEKU D. GEORG VE11A, C AHX. MOKAITSCU. TEHD. U. MATHJBUS HALLAM, CARS. LO-C Li TuL. H SOL Et ISC. A L U.M. SCU it FÜR.
SI. 3, Tentamen philosophicum
^orfefungc n
ii 611 t) i t
3» a i & t m o 111
erfttr 23aniv
« t i $ * r fcif offgfrafinf Sfnjfnfiraff fnfljdlf.
Pitt ty^rt JJf»iJJigunf	tb«n
b 9 ■
G r o r 9 SJ t g a,
Uotrrlttittnani bet f. f. fi::
m i!
v - v
® 3 e sft, Jdtutft bt> tjoljatin ISsmaJ ®>1<i ton Snrttwrti,
(. f. £of&u$srLi(tfrn unb I 1 4 »
SI. 4. Matematična predava uja. prvi zvezek

Pi
i
>GARITHMISCHE,'|
TRIGOKOMETRIS CHE,
und indcre tum Gebrauche der Mathematik • I »g*tiehtete
TAFELN UND" FORMELN.
dVAWmwmvii.



Hcrausge geben r i a
GEORG VEGA,
Unierlie urenjnt und Lehrer der Mathematik bey dem K.K- zweyten Feld - A/iiUcue-
Regiment.
Chi
WIEN,
(«druck* bryJohjnnTho&ii, TEtlcnvon T*r":-r,- ,
L	*• < I


■TW*"*
ff
Ii:
si
Sl, 5. Prvi Vegov logaritmovnik
$ o 11 e f u u i e n
li 6 ( r bit
3» ä t & * to. o t J t
3it)ft)t(i ffianb,
n t1 A I ( tir rtwertiför ©wnrfric, tie c&tne unb fp^iriBjc Irijcnoitirtrlr, tit aithttjSgriiii« Itt trafirfritii (Samoti, tint SttHAtÜiiig rwi toi trummra Hinim, urib lnr Btiftrtnjiül. un( Snltjraftfltauiu «iruolt.
3m 8 ! C t iiu ti t ■ it
faifert. ?lrtiHertrfoti>?
uufgrir^i Dcn
©i« i j S t 5 a
£tniftill(<llimt unb?ttrni tir SJtoftrraotir &rj t™
kJt|rr! fi	j t r':' n '-JtitJrll-riKrrj T,"
3 Ar utft frff Sa&ait tt J ficrnui ßMtit Den Xcattnftn,
f ' vT k i:-;'	" ."T"''i uns -i .-n.
r 7 s ♦
SL 6. Matematična predavanja, dragi zvezek
I U iti
9miti»t.t fen
m i ! i r I (1
tajil [fns«i$tetrr PmaUln.
Sin fragment
trm
fcritten Sanic
B p r i t f a n g e n
übte bit
a 11) e m a t/
UflBfJOTHn i
Sutter Sattt/V&äb^
miiAd Wt Knjanif fcrr ftftot üirprr «ifWIf.
mafSnniitiftyrn ajtrlefungrn 111
Ä«flI<rt({kmjtBiaiiit0 u nt Troftffprf bit Hti^mita
brTi tfjiL Iji'V,;. - ji Sogitofl 'fr'^rt^
O t S t j Seja.
3 U m <3 t t r a u iS t
kri
jfrffctf. Äölttdl. Jirttllmeforpč
aiifsrft^! V4n
(9 e d r g 3$ t 3 a
■Öatiptotfmn "n!> SJtoftffsr Dtr SRarfiirnaitf 6 erj b™
«JlfBi. it.*I- JBavfarBirrfoipf,
SB l (H , 1787.
SI. 7, Praktično navodilo za metanje bonih

ve "j «e n,
.jfDrmff 6(5 3oFicbss Xboma i &ha trna ZtJttzcrn,
hijrrL tenisi. .ic.f rrrt ivj lÖL^&.ilDIrrn.
'798.
SI, 8. Matematična predavanja, tretji zvezek
)L/, .,„,/,^ H/^J X, J /MtZj, 2 MZU
... ■ ~ ..j.,L.	T yr a> -	- - J. ./
SI. % Pogled na Beograd leta 1789
SI. JO. Načrt obleganja Beograda (Bildarchiv d. Ost, Nation alfe ib 1 iot hek, Wien)
.i CM	j,ä^S^r. (-,_„...
SI. 11. Obleganje Beograda (Bildarchiv d. Ost. Nationalbddiothek. Wien}
SI. 12.
(Bildarchiv d. öst. Nationalbibliothek, Wien)
Georg Vega's,
M i J o r b t i Kalferl. Küttig], B ombaxdierk orpj,
I? Logarithmifch - tiigonometrilches
|j H a n d b u ch
ll	«11 lis It
der kleinen Vlackifchen, Wolfifchen,
und andern dergleichen, lueiflcr»» febr fehlt1 duften,
logarithmifch - trigonomctrifchcn Tafeln,
Si. 13. Prva izdaja garitßläsko-tri gonom etrijskeg a priročnika
I i < v, k Ij
Iv.
für
die Mathematikbefliffeneii
4)fif cTlEhtCb
Mit Htm. klit c cl. al]rrgn*it Frivil*|iw
L e i p i i g. in tier We i d m* n ni Ich en Buchhandlung. 17 9 1.
SI. 25. Pogled mu l.auterbOurg ob koncu 18. stol. (Archives et bibliotheque de la vlile do Strasbourg)
SI. 16. Pogled na Wissembourg ob koncu 18. stol. (Archives et bibliotlieque de la ville de Strasbourg)
SI. 17. Pogled na Fort Louis ob koncu 18. stol. (Archives et bibÜotheque de la vilic de Strasbourg)
SI. 18. Francozi obstreljujejo s lopovi Viertx-Brisač sept. 1793 (Archives et bibliotheque de la ville de Strasbourg)
SI. 19. Francozi obstreljujejo s lopovi Kehl scpt. 1.9"> {Aich i ves el biblioihequc de la ville de Strasbourg)
SI. 20. Avstrijci so razstrelili Fort Lonis 19. jati. ["94 (Archives et biblioth&que de la ville de Strasbourg)
«fvtn steint/'
(Jlniplfionüjt. ib^jtotifät t
S^Vßn^-^ir ^tpci&ti
C rjp
teorij J'mä.
-y/ü/ * rfMiitftZi afa«...,.,,.-'*


p/^jf/uit".
„ S-* "	ćariđ/a/est
- : V/'** ĆZtr. AJ^,/?.. Z „..A,_____jsiy
Oinyt/ut 'f— .....
.AScSt. A.-J^.ć/sŽl-	rdi?
cri^ćuz.,,;.	-ž■ f>
^M^H^^ g?
S3. 21. Vegovo pismo cesarju
, . / *****	J S, ixty//*	rt, S^fffs*
-f^Cr-' j* (//kt,	teres-

'fsS ° }
t*f+fT*	1
„ * 'i, , „ w ^
Ć0s/ysc/*ss/ese /t»
/m,„ ^„dL.?.,.,. /V* f - ■ y»
" />	" " '	p tyi w
v..
t //ifCijiffae/t
J



a
■/t&nc '^firyjS/


s os, *	>y

____^ y A«<» J" ^
o**""'
SI. 22. Vegovo pismo cesarju — nadaljevanje
- °/Yf4
S

j*acU

ct-arrg ■ ^eaa ^jtyvr^cj/fiatfffinigi.
.....' /-aptrn/il
S	J	-' ^ . . > . S?

s

('/Ti-—m*' fo^t^-nJafiJfcn)^,/fti.
S	,	s/7


*	www* i ** "	'
■fr .»i1» »■^SfeygT-
cA* -wit?.
wF e N */\
SI. 24. Species facti — prva priloga pismu
SI. 25. Species facti — nadaljevanje
(SÄ	p?)

r


rin sr/	^	jfl



WltN ^
W im... . . ]
SI. 26. Species faoii —- nadaljevanje in konec
/gg; _
THE SAU WS IL O G A liü TH M GKJJjvl COUPLET US
AT
* A//if//< a /pipti/*/4>//ttCii €■/ c~i t7ruj<*/i(ft'tf/r<ii aS/t/tetiz/t ijtl&KU/U U/atrOcv/frr/iAtJiU&fa"
CtystAfiif cjTVrcćud" in /iovu/h /ju/v*	m/ac/fiJ*
eJy*/%fttticesi/Mz/iasx	m/t f
/LiUM xyj&t'/tf/til	£&/$?ttJt/ttif
rUJK, C^tf/T^/W^* *- /tttU&VM, ć&ft/ttUt/M, tjćuifć/l,
fti/'//^ <Jtt€l^rtlOfltftjijptj/a- rr/isn</cl u/i*/"
č/' i/fyt/fi' xr/su*š dcftipi/t- 1 ncfrrt/ ft a/ti na/tur* /mcu^Se/fr?***/* A
GEOKGIÖVEGA
trtv*pt Yt*rUJfi	# gl tfyv/ffiwt
£41 iti/J cVrtv' ćaf*r
.	dZt&pÜU «/Vtrsj/lizrt+rM
Ć*štprsttftoS* /jr/a/i cm*yn^MM^
i!/rt tn/. utqvfT/C-. /^fiÄMT/fiff	Cues.
K
v* ta
V 1
■ IL J l /tuii/j/i ćiij- iZ/ić/i 'iyjo/u- jtiij/sN*
Muntuf'
___I
SI. 27. Vegov osnutek vzporednega fiaslovi 7.i\ Zakladnico vseli logaritmov, druga priloga pismu
R Vj
C AESAR1. AVGVSTO.
FRANGSCO.
GEKNANIA . HyNG\RLt.BOHi:M/AL. RtZGI. AVSTRJjC. - A RCHIWCI. PAT, PATRI. D m N ARVN.H V?IANAR VM. RER5/M. AMATO tU. C VLTORi.DEFEAf SOK I. MVS^KVM. ANICO * FAVT0R1. C VIVSVIS, BOSI .PROMO TO RI. F/TVRJ S.SECVJLI5.PIEJV0M I NAN po.
OPVS..HOC. A. MATHE MATV M.PRJ MATI B V S. DIV.PE5IDERkvM. ANNORVM.SfATJO. C/RAJ NDEFESSA.COWCINNATVM . IN TE RJJlNORW7J.TR KPJTW. INJ.VCKN.EDIT/M. PI KTATIS.RE'VE KE XTW-.OBSWVI1.S 1GNO.

D.D. D.
6
GEorgj vs.vf.ca
SI. 28. Vegov osiinick posvetilnega besedila za Zakladnico vseli logaritmov, tretja priloga pismu
thesaurus LOGARITHM ORU 1\1
COMPLETUS.
Voll Kündige Sammlung
ßtüfijerer
lagarithEnifeh - I r i g t> n n m t 11 i f c In f
TAFELN.
SI. 29. Zakladnica vseh logaritmov, sprednji naslov
VoHftändige Sammlung
g r 5 fs er e r
logaritlimifch - trigonometrifeher
TAFELN,
tttek
Adrian Vlacfc's A H I TH M £ T I C A LOO AHITHM1CA
nad
TRIG ON OM ETRI A ARTIFICIAUS,
Georg Vega,
L e i p i i g,
ii 4*r WeiJniiBifth» Iutkbl4Ui(
S k 30. Zakladnica vseh logaritmov, glavni naslov
>ftmrj{' JZ+S-.A .tis	.	,,,ti .-fc.tijtve-A'Ä.vsr iiftr s-TtffjfoČ .d,*	jfvrm.* Mf* /d < 4*V-
^Awy/1 J.	JOT	J -iSvtrt	-J''! /üfjfiM -4Ait>* tt/C-r* i .'f -•ff.ii'ri»
SI. 31. Boji za Mainz in umik Francozov 13. oki. 1795 (Stadtarchiv Mainz, Bild- lind Planabteilung: I H 13)
SI. 32. Avstrijci oblegajo trdnjavo Mannheim v novembru 1793 (Städt. Museen Mannheim)
^^lä^yArii^AiVuuru/rn	Jaue&ir An^äffipfSinArÄyKfti#tm&r(Ümtrfiltt mt?J&tnt twbfmmu
SI. 33. Napad Avstrijcev un francoske položaje okrog Main za 29. oki. 1795 (Stadtarchiv Mainz, Bild- und Planabteilung: Illti)
SI. 34. Prehod Francozov čez Ren pri Kehl u leta 1796 (Archives et bibliothftque de la vilic de Strasbourg)
Sl. 33, Obramba nove utrdbe pri Kehlu 24. jun. 1796 (Archives ei biblioteque de la villi? de Strasbourg)
«»Utitisunf, >tt «tllcB	b„ St|[j ,„, al> 3bb[ |T0(j
SI. 36. Pogled na Dietz v 2. pol. 18. stol. (Städt. Verkehrsamt Diez'Lahn)
> If,//a v
SI. 37. Pogled na Wiesbaden leta 1797 (Stadtisches Museum Wiesbaden)
.K" i?.'*.1:-*'.'/.	t. Jv** ^/-"[^V^^^^SISM^R?!^
■ : , ■	S' ..'■'z. .'///>Vj.	'uÄq/y Al«^
SI. 58. Odhod Avstrijcev iz Mainza in prihod Francozov 30. dec. 1797 (Stadtarchiv Mainz, Bild- und Planabteilung: J H 20)
SI. 39. F. X. Zach (Neue allgemeine deutsche Bibliothek, 1800, 1, St.)
@ (erg Qäega'a
«iCluf b(t Wiliilrtrtdi !Ka[i»a'Sbrtt|in Oi6![i(i StaiiM u nt $tl(«ffirt t« ffla!btm«t[ en I. (. »rliU«it«r|( u f. n.
SKaftematift&e
Um
eine ffö um eine unbewegte Sfcffe g(eirf)>
förmig Drtfunte fcftt Äugef, unB bi« folgen Cicf« SBornuaftfcuitg für Slftronomit, ©to* srapfut unb Siecfjamf, in SSesit&UTig auf unfer £rCfp(>droiD.
e t f n t t, ti t ® (( < t lil tat« t f ■ t
' 7 9 8-
SJ. 40. Matematična razmotrivanja ...
8 o t i t f u it ö t n
n b f c Mt
SOtaigcmttft-C
©ot»ot;[ iificvlidiipt ju mcfirtrer SStrbrtitung matfwnattlttn StmitnitK in Itn f. f. ©taut«.
đte aucfp IrivLrfuiibfcr uiir ^(bvaudif trd (aif- fin'.al iCttiUtcit.tJott*.
Giertet S a n b
Sit ©curiMfOrcn ttr £)ntwfi<itif, Sfrrefniti!, £ntr<iu[iP, mit ter £B«fctguitg fefitcJMrttt tu «rent
iriDfrfltfmibfli ffiintntil Mittet (HtliJltfitb.
tU C n
©«rg grtnfymn uoft 33cga,
■Xitlr: M milit, ' IfTft. ir.*, -::!•	'!:'ir CTrTst,
trr rinili, rtffltlrt £ t t (r Jj31 ur n Trb. fii ßottitiqtn Certrfpurfcrrttfji. t.-r (fbntf.	'jl.ra^Liuf nüshefr.' -."^rcTt. t-ert^f
Qrirl'^aft in IfTftict, trt tcnirLi, $ii^tiilt±ril ftrVlfififr t te ÜJO LiTrn.fi*>. IG i j c j. unb ta tifcüt. ^tfiiiT. OitJt. brc "f;: Z/- i - "P rln i [ j i;: f f.
S3 i 111/
fltbiLi([r Len Jtlwnii Ifiomnfl (Stlin son ZiaHnrin. tcM J: .. 'r l rt1: i. i' r uns ^ L i ^.
i E a o.
SL 41. Matematična predavanja, četrti zvezek
© e org 5J3rg o,
hfnflft, Utr. ItrriF. rrtml Kittrrf, M toil', tiiijt. Štalu, tirtfpir, "Zft:t. Irr	ÖTilSrir Cfrrrl. trr SttSnTinfadfrfn
0srCl~;r... eprtrfprnbrnrtn, tfr fl|«f, ÜtffrlJ. aiitrn t
ntitli*" »ijinft. lin» trt rtjSttl. mtttfnil. 0!fiU($ifl ju St|at! StitjIirU,
33 e r f u d)
über
f ntpuuns
linču
©t&rimiiijit* in 6er fctfonnttn Mirt &er
SB i * 8/
gtbtuifi unb Dtclijl btp Job. 16. <M;n osn Itanium biftt. Muni. Jitn4>i»itn urt Bmtiril«.
i B O O.
Sl. 42. Poskus razkriti neko skrivnost,,,
DISQUISITIO
de supfutatione
MASSARUM CORPORUM COELESTIUM
SOUS IPSORUM DISTANTnS ME DU S
TEMPO R IB U 5QUE PERJODICIS. IKtOlI
GEORGIO LIB. BAR. DE VEGA
ORDINIS MILIT. MARL« THERESIA EQUlTfl. trne. i. »omahijca cohokti.iuaao viqil,flu, Acasik. Rio. ki ihti i lun Bikolinehiii, GorTTIHOUIII, P&lCIHilJ , etc. SoDiLI.
IFHHEBJD. AST*. VISQOBOS. IfOt SKPAIATIM IMPRSS.

V I K (TN M,
Tnii IT idb»t. JOAN. THOM, Kai. am TKATTÄMN, Cjt.ln.Mi|. iiuIiKtiiiii nliiuomi.
MDCCCL

SL 43. Razprava o določitvi mase nebesnih teles .. .
v H
feSgÄi
SI it I f i t u
3 ti 11 u n t> c
btt fcep »ettyiebfnert Stationen
<jfir&?nlfrf>fn 3tftrr<$ftuft3fn, »f&ft ftofin tonurroty» uuUn Ortfioriflnifttrn/ nirt risen n<tifraR|$ßf,$(ii Jlđlfn&fr,
« n f 11 f 111
»pn etotm ffreunbe tor ®iffe#fifaftm.
( 1111 if 11 * t f n*
u nt? nit fin Igen Krra>;rfungtn un& 3uf^Nn bt$Ulttt • e o
©eorg gredam *>on fQcga,
Witt« fcti milü. «de. Ifretff. £t»r«l, Irf hff. Kniaf, V>0(H«^it - t£trti, i it loai«L «wf»T<t- ^»rfrTđit bf* iBttftnfa, (a «eitrfium eotttf»nfeffltf*,feir€tstcf. Witoj. fccctrmir nfc&tiAfc BJitfrnfa., &rr vtHrcL vttbrmrtif^rti fiffrüftift )9 £tfarf,lrc fbrifll, ^ötmrliftfn Arfrtity. frtt Štifto^, ta aut- W let i jI- Tctaflft' lit a5üffrnf$. in S<tll4 atftgiirir.

ttnfaifil*rri# I. SRt&l.
fflien anti ,
¥xi)<a fnwirfgA«, tinb In 8aaatftoab«rJIMtaMB<f$(il
SBur^nHunj, iBOl.
SI. 44. Navodila k časoslovju . .
Stitftitiff
ton M«> für
U it g t t n,
I ar
SSeforteruntf
etr
»attcldnbtf^tn Glcfdjti&te/ ©rbfunbe unb ßtteratut;
f> t r a u i g c g « b t tt »on *
tt. ©äcbtaäf
-Bo(»r Ctr ^fpilofppljic wit> ^roffffrr t» "}itft{)cut nit (tt t&uijt. unjcifcben iinierrjtfir.
/ fe: . \
E	I f* ----
l ), :
V _ - J! ' -j^v
r —'
3 ti ( f n t 9tnt,
'P t (t
fcfn £ i a n) ^oftpb	tgoj.
St. 45, Razprava
1JS I. i. Sicifc StnfFitttline)Nl, 3ii »ri(f<ir.
Cnltnr (it ncd) immer flrelion, fo mfiifen reir mir Nmf--brtrcr Ärcis&t niif im[ct( Sicli.jiru , »itt fic SKihc rr cifer ffit^dttdi jiiriidftfjen, fic jfiie itrtfd)rt^bđicli Oitfd'enf? bt"r Vorfiel) t rt u f Kil fer (rt iSfli>cR ifeupftüiijcfn; fo muffen Wir grtJoppctt hi L* ^flirfjt fürten, .famitttiffe imb i5itt. li<ti((rr nac^ aUen juifren }it Bcrbrfifcn.
ötrtf Bint. Balthy any.
2.
® n a 6 < n n b ß e m i dj t đ s ff in r i (Ii t u i! g i Ii t e u f, f. Sc 6 Hit tt Mt,
tB D ITT
•Jren^eirrii ©tor 3 Vega Mrrtcr trt mi [irrt r, -W. jEIliflf(|VciiJOrS«iS, DbttlKimnim f. t, S^mbnrNcrCorpS*
f. u
S'ii'ifr njrtr ti f,t(t allgemein gcwMmlicfi, tit' S,iii,jfn= woaÜL'iuit trni jti gtittitrtiđi imtet Sti S'-ni^lidicn flicqie: ruitq gefrtmijia (hiijefiihi itn ^acifer Sufi con 144 Vi; nieo (Pied dn Rdi .jeitamttj ju wnjltitficn, »tit bit= {et Sp,irt|>r Ru^ fad in jtbtm bcSrntentcn Cite be? cuts ti u irren 3-htilš niiftrcr Crt>c, no et nur »men fpgfeitiinits ten 3u'f<IFd)ttiicf, cfer lxirttbrmtttifrtmi ^uitilniirt!tenuis did' giebi, in libircinftiimiiciibrr S,iii(|i «njnireft-n vtiif; StuÄ tiefer Urfactif iräbltr man mid» ;iir Strici dbutig ter J[id;itirti(i,ij5t f[n ^»riftr ftnabrarfujS, 4111b jnr Sin«
gltf^ttitj
f Zeitschrift v. u. f. Ungern
SI, 4(j. I, Gerstner sc., P, Wolf pinx. (Anhang zum Jahresberichte über das Landekmuseum im Ilerzogtbume Krain, Laibach ISIS)
Sä. 47. Zttpis o smrti v dunajskem mrliškem oglednem zapisniku
m


Nro;

84.

1
e g e r i f A e
ÄcW Snaing.
____g

"Wea-V "Ntfcr-j.''.- "^đetv
SDi'enfUg t>cn ü. £ffp&ct i8oi,

finugurifđittt 9tti$ätoj itxgtrt bwiinnd&cnben Winter Salb mo^lictft
1» bccnbijcti bcfcftloffcn,
2Jer f. f. Skfitlerit ObcifHtfate «ont, unb Slitter fcefl militäcifdjcn ffll<tncn Sfjeteften;Orb«tS Steuere ©ego , toflcftelr rctgen ftinen aufli gebreiteten matljcrttnrifđien fflijjtn= fdjaftennjelt&eFnnntroar,- tftom 24. <5epf. obet 20ieti bet; 9iu#6ocf, ouS btr Sonati tob EjenujSjjfjOjtn rcorSeii, 3Bie f unb auf tcrt<6e?Jrt bit ft 3 unglQcfItc6e (Sretgnig fltfcfte; ten fepn mag , ift un&efaiint.
SI. 48. Zapis o smrti v Lailuichcr Zeitung
SI. 49.
(Bildarchiv cl. öst Natkmalflibliotiiek, Wien)
Natürliches,
du*<lcr wirklichen firöfse unserer Erdkugel ab« «1 ei tele« t in i».uiz Frjiikruith UD d ji; ewigen an^r.uizemlen Landern xum allgemeinen (jehrjuch? geietjiiufiig ctugcfulitl«
Mal's-Gewichts- und Münz-Syslem,
All 11 n ( r
gemein verständlichen Darstellung der in den k. k. Erbstaalcn gebräuchlichen Mafs- und Gewichts Verfassung;
wit t v c h
wechselweise Ve rgleicliuiig
«o wohl der inländischen M^fie utul Gewichte , als auch verschiedener juiIjndiftcLcr mit den natürlichen.
Georg Frey h err n von Ve g a,
Ritfrr J*i miJit. Mir. Tltrtt, Ordeni, Ukerit-Lituititmi d*ik k. ricriiii KuJJartill Rc^intmii, Mitglied d» jrlcbiL GotMkK dfr Winttiich. iu Dcilin, Erfurt, Gaiiiugrn umi Poj
K a eh Jenen Tode A er
(7/A i JjYC ViiVlj HJW UiBLKmiKK
^ V./UBVV Wien.
Bey J. V. Dtgen,
Dli(hJi,ck,r . . J üicUlndhr.
tSoX
Sl. 50. Razprava o desetiškem merskem sistemu
fl f p r « XI f'Ufi
©tern 2t t fla 9
goccktžniiiflfc cm gjjatbcuifltitvii. gorctaSiilitgcr cm ^r^matifcit.
J( e r I f f T1 If 11M
ili i
di 14 nc (ti n ft t it Ođ St(8«bta.
^•rhmffi, fnli'Hi'i (t>f cul'«! piiMiN.^ft
J?.	SB umiri,
TSnifr. Jcrilflnfn '< Vttrr I Titlltr, «dmifmi^ifvrflr fj .(iiHiirtrfltf nl> M (pitiiilidf Rii[lliitf*hi jiniiut, KiM.r n| .T1«»!!.Iipqr M .'NNIn+ttfliMiMItl'.
Jt j « »t ■ I)« V tt, IKn. («rla^t «f J r. $?t«mmrr. TifO (M ft*9*iillrTtft =>!. (JHKtrifu,
SI. 51. Matematična predavanja, prvi zvezek, v danskem prevodu
X It t>C II © C C t,
lubr^nj^ntc
©fometrlcn, ©frrconifh im, fen llflcfiitlf» tc XngcitomclH c(\ .fMikfnflfciic.
5erfc<mft(t, (fr(orte ( i>n fer «tbrtt iuniivkibft *[
J(. .p. Wottrift,
Witi«rr Jt (t flaut" r nt t'.rrcr I I itn' Wdrn(l«i*iir*f(lf M JfflMticncflf fit trt liwli« liliflrrif.ilrf Infiilnl , fSilfrr «I J>«nftrPV P« fiiinrlrMPitHnh.
* j »(truli*»* i i S >4-
g«Uqt «( Sr. I) r » nt ntf T. tnUMI ettrtfremr y hr f (tf Rfrii.
SI. 5J. Malemalieim predavanja, drugi zvezek, v danskem prevodu
SSdgtjtitieffce'gtunlse
ti£ be
$?ecf>antffe 93it>enffal>er,
ubacbribit
tU S3wa ccfc goriteeöningct
]pca ten
■JlcrfFe j?tfgtff?o(et
fowmnrlig
I ft! t
©totg ton <3}ecia.
, 4f
Ckitin-j>k\'' tfcM'JteH.,
.. i <ri(iiii »M **£■>»■>>>	> 11 ■
*G£rlftfania i 8-i 4.
Iijplt 03 fotlajt af 3111» b
SI. 55. Matematična predavanja, (skrčen) tretji zvezek, v norveškem prevod«
m
COlJPAliHiJIiJMJI TAC. 11 tU M
©smsacsaaastss'i. ji<DiPiLi?ia©si©ai&,
(•tfitJdllH
no PJKOHOÄCTBy BETH
j.ijt rnoiPKSiEHu
111 «i Ijt«. O» JI . BO aoa.
22Z7/
~jf£_
C \Bi',Xn ET KPBl pt-b,
m T":i:>:;.',:.1 HunifiiQFCio^ AI*JEMIH IIMEI.
1 S 3 5.
SI. 54. Prvi ruski prevod (skrčenega) pri ručnik
5
I
t<y «s
33. C. J''. Gauss
'h
ASTRONOMISCHE NACHRICHTEN.
Mt 756.
Einige Bemerkungen tu y* ga' % Theaaurut Logamh m oru m, TO u [i'rnj Gakelnea Hofratb G***t
Dar nMw Lafartskaaraa '« f<y« U( bakaaeiflch Mhia griaaba Tk#!ie e»ck rka aaeer Akdnack drr gr&aaera
f ^ofV^M UpiMbnüftk la dar Varrada fllbrl Ptft «IM «cht ■akcütrbt&cb« Aaaahl too hitra ia Ortgieal a*. die er rerbewrl kal. alt da« Zuaati, diu er uimt d'*»a« «ock rise a*br gt na»* Meflfr *oö fnriebtigkeftea m del bta-inZiln dar Logarithm bfrkfcllgt lufc«. im dm Betragt tau «wr( a»ai, drei aack Tbt Einbrllra Mit gMekar fall aeka aack dl* an UanftJianuamii Table (lUiaaeHbk ■lao die in dre btida* «rata* Grade* ftr atb tiaaal<M» 5a-cuitdeii ■■((jikn» LafirKkfen dar trigpacnelrlackaa Grda-t*n,l hrrrciftet, geprüft u od beiieklägt. Faya pcbafot im ■it dar Hofanac aütb f*ach«aid>«J( tQ babee, daaa auf diaea W(i« muh Tafafa faal f«hlrrfr*E geworden abaa, eod W-•prUkt. um xu rallkaanta fibtarfrviro Tafeln aa grtaa-, far db wala Aairig* jedaa tlwa aoek «Üben geblbb*. mro Fabbr*. cJm iu faleehaf Kttknc&g Aalaaa gakaa kbiaa (p*o ■pb«lautitHa calculon larkaotibii«) eiae Prlab ran riotm Dvealea aa Iwaahleo. Ob dbae vom I*" CMaW 1T94 dati rta Auagakbug Jcnwb Folge gehabt kal, (at al« akkt betaest.
Z* ial Hir .-fdflh.fi, ob Vefn »ick gaax klar gcaackl Utm, «aa für Fakkr ala «flgtkker Web« au ftbckaa (Uck-a»(ra Antaaa gebeod bafradlrl wrrdro Milim. Für ifla Tafria, »M<rb« betümml »lad, tbewrliack faalataknda bra-
na«, acktfal atbrdiag* daraaf bknmdaataa, dum ff dU atTeaga Aul^Mf 1« Stat gr kabl A*eb kak« Ick dro train T bril da* Tk*aaar*a. dar dla L*garltka«a dar bufeade« gtaien, Zablae *afkjft, bei atbf »«bn gebgrctltck grftaekl« V,. gbltkaagaa aH mekraklAge» Ueefkaaangre Icaiarr «rbr cor rad pfudfi,
Ei ilid adt }ff»«T Zali bal nebrera aadere legaritbiabcben Tafeb , b drr Abalckt Ikra (Vrvctkait an wulbtladlgn» Ikaftck« Aoakktaagae vaa Prdaaa Alt db «nie Aniet*» um Fakbra In dt* Zabb* Bi«»«<ht; bb «rrba )rd«k cickl. ab Mb. «kHa Erfolg grkakl baben, all Auioabv dta bti TncLiÜB b UkpaJi 1847 nm fiAIrr brr«ugtfcbn*n lap*-ritVaiack - UtgMaaafrbckn Baadbarka Der V«rbgar dwatr Tafala vanprack kat dan ff«la* |trt«k«l»ra, ftt db *r»t« Nooff- ai*ff gMatxt» Frbt tiagwadte Aaadga «Jxa >dr* Pckbra, vdekar faWka RaaalUta vtraolaaaaa kflua» «iw L««Wsf n beaakba, «od aaek *la«a g*df*ciUii Bwlckt ran I*" Jell 1346 tat dla«« Prink fir flat lar Aaarlg« |» bracbf« Frbbr *«itfick ina^rublr M"*» Diib dabei (krreda Erwlhnaag »«rdlaat, bl drr t'wtiad, daaa dra einaa dkaar Frkbr ja*« QwUlcatkn avr aatn Aaffkeaann| obiger atnagaa Auabguag *og*»pri>cb»o »rrd** Iwntf. F/t war Aialbk dar UfarlCb* w 1010<H>. w#lcber, aut U StaJIrn genau,
Sl. 56. Gaussova ocena Thesau rusa v Astronomische Nachrichten. 1851
SI. 58. Rojstna hiša v Zagotiti oh koncu 19. stol.
SI. 60. Osnutek spomenika za Ljubljano
SI. 64. Josip Plemelj govori na proslavi ob 200-k't niči Vegovega rojstva
S). 67. Hiša, ki stoji danes na nieslu. kjer je bil Vegov rojstni dom
MRROONm ih univerzitetna
KNJIŽNICA
00000051421
Jože Povšič BIBLIOGRAFIJA JURIJA VEGE
Izdalo
Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani
Natisnila tiskarna Ljudske pravic»1 v Ljubljani 1974
Naklada 800 izvodov
Publikacija šteje meti proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36, člena zakona o obdavčenju proizvodov iz storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72), za katere se ue plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 421/1—73 od 3, i. 1974}.
: ^ II'V