VESTTHK
PoStni urad 9020 Ceioveč^-1—
=	Veriagspostamf 9020 Kiagenfurt	=
izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt
Posamezni izvod 3 Siiinge E	mesečna naročnina 12 Siiingov	E
E ceioietna naročnina 120 Siiingov E
P. b. b.
tiutmmuutunnmtmmnmtmmtmmmnmmtnummmumi?
LETNiK XXX)!.
CELOVEC, PETEK, 1. JULiJ 1977
ŠTEV. 26 (1820}
Avstrijski modei...
,,7'n ^oro%e	reprezcMt/ra-
jo	7ftz/ cc/ot^o prc-
7/v<t/stvo.	/z we7 t-t^orco
so prf^o str<tM^rs^/7 mej^ f do/go-frdjni/? pogzz;zzw;z7z /zde/a// m s^/em'// Zd^on o n^rodn/7 s^MpzzzdA. /}/;' se-dftj c^srrewz!zz?z dro7t/wč<trs^/w s^M-pzHdrM o^govdr;d d/z zzjz^ovzzzz ^ozz-cepZozzz zze oz/gofdrjd.* zd^ozze je tre-^d d^trcpZzrdZz zzz /zvest/. Kdor se te-zzzM zzpre, r%šZ /zzzzz/dzzzezzZe prdvzze države."
Td^o g/dwzz zzreJzzz^ ce/ovš^e Vo/^zezZzzzzg, ^/ še dodaja,- „7*o ve-/j<t zd zzds vse, ^z v/d/ttto v zd^ozzzz o zzdroJzzz/z s^zzpzzzdTz Zzved/j/v ^ozzz-proznzj, prdv td^o pd t^d/ Zd ozze, ^z se Zezzzzz zzpzrdjo. Kad/^-t/tte g/dsove /z Mdczozzd/zzzTz Zd^orov — vseeno d/z /z ,nemš7e' d/ž /z ,s/ovens7e' sZrd-"/ — je Zre/zd ^vd/zjzczrdZz' ^oZ Zo, ^dr so.* Krožno znamenje z/ezzzo^rdZzčzze nastrojenost//"
Poz/o/zzzo zdz/dgdZd /zz zdZzzzzzeZd Zd^ozz o rzdroz/zz/A) s^zzpzzzd/z z odredim/ ^oZ dokončno reš/tev zzzez/zzd-rodni/j zzzdzzjš/zzs^o vdrsZvezzz/z do/o-č// g/dvzz/ :^redn/7 XdrzzZzzez* Tdges-zezZzzzzg Zd soczd/zsZzčzzo stranjo /n de-ze/n/ pos/dzzee ^///d Zd TPO ter zzzze-zzzzjeZd res/tev „avstnjs7/ ntode/", /z/ je zd soc/d/zsZzczzo g/dsz/o še „zzzo</c/, ^z je Zzz z/z zzzez/zzdroz/zzo vzorezz".
7*o so sZd/zščd Zrc/z ^oroš^/7 sZrdzz/? /zz Zd^o /zz poz/o/zzzo je Zzz z/z sZd/zšče, &Z gd je Ze dn/ o/zjdvz/d ^oz-ošAd de-ze/zzd v/dz/d v zzrdz/zzezzz g/dsz/zz Kdrnt-zzer 7.dzzz/esze/Zzzzzg.
Cz*e v z*eszz/c/ Zd „dvsZr/js&Z zzzoz/e/"/ Tr/ sZz-dzz^e so se spoz*dZzzzzze/e. Ko-gd še /zr/gd, d/Z gre pr/ Zezzz twd/ Zd spordzzzzzz s pr/zdz/eZo zzzdzzjš/rzo?
Tr/ sZrdzz^e so se spordzzzzzze/e g/e-de zzzZerpreZdc/je c/ezzd 7. Koga še ^r/gd, ^d^o /zzZerpreZzrdjo mednarodno pogodbo pogod7en:%/ sdzzz/, ^d^o jo /zzZerpreZzrd pr/zdz/eZd zzzdzzjš/zzdf 7*r/ stranke so se spordzzzzzze/e. 7/o-gzz še /zr/gd, z/d se zzzdzzjš/zzd /zor/ zd svoje oszzovzze prdv/ce, Zd svoj o/zsZoj /zz zzdz/d/jzzj/ rdzvoj/
7*r/ sZrdzz^e so se spordzzzzzze/e,- Zo je &ozzzprozzz/s. A*ogd še /<r/gd, z/d zz/ &ozzzprozzz/sd s pr/zdz/eZo zzzdzzjš/zzo?
7*r/ sZrdzz^e so se spordzzzzzze/e; ^</or je proz/ Zd^ezzzzz spordZKZzzK, je e^sZrezzz/sZ. 7/ogd še /zr/gd, z/d zzzdzzj-š/zzd Zerjd /e svoje prdv/cef'
7*r/ sZrdzz^e so se spordzzzzzze/e; Zo je z/ezrro^rdzrZjd/ 7/z/or je proz/, zz/ z/e-rzzo^rdZ. A*ogd še /zr/gd, z/d je Z*dš o/zrdZzzo /zrdz z/ezzzo^rdc/je Zzzz// zzpo-šzevdzzje zzzdzzjš/zze/
7r/ sZrdzz^e so se spordzzzzzze/e Zd zvoj zzzoz/e/ reš/zve c/ezzd 7. /Zogd še /zr/gd, z/d gre v reszz/c/ Zd sprezzzezzz/zo Zozdz/evzzz/z z/o/očz/ z/rždvzze pogoz/Zze/ 7*r/ sZrdzz/ze so se spordzzzzzze/e Zd /zzZerpreZdc/jo „zzrdz/zzegd jez/^d". //o-gd še /zr/gd, z/d gre v reszz/c/ zd z/e-grdz/dc/jo s/ovezzs^egd jez/^d v „po-možzz/ jez/^"?
7*r/ sZrdzz^e so se spordzzzzrze/e Zd ^rdjevzzo o/zzzzocje zzzdzzjš/zzs^o vdr-sZvezzz/z z/o/očz/. //ogd še /zr/gd, z/d ztd več /;oZ z/ve Zrezj/zz/ s/ovezzs^egd pre/z/vd/sZvd zzd svojezzz dvZo/zZozzezzz 2/v/jezzjs^ezzz prosZorzz oropdzz/ zzzez/-"droz/zzo zdjdzzzčezzz/z oszzovzzz/z prdv/c/ 7*r/ ^Zrdzz^e so se spordzzzzzze/e Zd osezzz rdz//čzz//z vdr/dzzz zzzdzzjš/zzs/;//z prdv/c. 7/ogd še /zr/gd, z/d č/ezz 7 jdszzo /zz zzez/vozzzzzzzo z/o/očd /sZe /zz ezzd^e prdv/ce zd vse dvsZr/js^e z/rždv/jdzze s/ovezzs^egd jez/^d zzd //oroš^ezzzf 7*r/ sZrdzz^e so se spordzzzzzze/e zzd sZevz/čzzo prešZevdzzje. 7/ogd še /zr/gd, ^d Zo proz/ vo/j/ /zz o/z /zoj/zoZ« zzzdzzj-š/zze/
7*r/ sZrdzz^e so se spzrrdzzzzzze/e, z/d gre zd z/o&ozrčzzo reš/zev oz/prZ//z vprd-šdzzj č/ezzd 7 z/rždvzze pogoz//ze. Tčogd ^ /zr/gd, z/d /sZe Zr/ sZrdzz/zz' zzdpove-"^jejo že zd jesezz pogdjdzzjd zd spre-
Avstrija ni izpoi-niia obveznosti, zato je kriva pre-iomitve pogodbe
Danainji 1. juiij 1977 naj bi bii — vsaj po lamisii koroškega socia-iističnega giasiia — „dan sprave", in na spravo pozivajo v svojem skupnem progiasu tudi predsedniki vseh treh v dežeinem zboru zastopanih strank, ko preko uradne Landeszeitung v naravnost ponižnem tonu moiedujejo za razumevanje svojih najboij koroških Korošcev, naj vendar ukrotijo svoja domoviniivesta čustva in pustijo pri miru tistih nekaj dvojezičnih tabiic, s katerimi namerava Avstrija zdaj .širokogrudno", „dokončo" in ..vzorno" izpoiniti svoje obveznosti iz državne pogodbe.
r
Dan sprave naj bi bil današnji 1. juiij 1977. Zato, ker začnejo s tem dnevom formalno veljati zadnje odredbe, sprejete na podlagi zakona o narodnih skupinah. Dan sprave naj bi to bil, ker so se tri stranke uklonile zahtevam nemških nacionalistov in v duhu popolne kapitulacije pred nespravljivimi šovinisti .kompromisno" sprejele .rešitev", ki v resnici ne reši prav nobenega vprašanja.
Kljub temu pa strankarska troedinost zdaj izreka sodbo in obsodbo nad tistimi, ki se s takšno rešitvijo ne bi strinjali; proglaša za .slabe Korošce" tiste, ki bi zahtevali takšno rešitev, kakršno Avstriji nedvoumno predpisuje državna pogodba. Toda povemo jim jasno in dovolj razumijivo, da se koroški Slovenci s takšno .rešitvijo", kot jo predstavlja zakon o narodnih skupinah skupaj z odredbami, nikdar ne bomo sprijaznili. In povemo jim še nekaj:
K Najslabši Korošci so tisti, ki so kapituiirali pred nemškonacio-nalističnimi silami ter zdaj hočejo oktroirati rešitev, ki pomeni očitno kršitev državne pogodbe in ustavno zajamčene enakosti pred zakonom.
H Najsiabši Avstrijci so tisti, ki se na svojih vodilnih položajih držijo za ceno politike, po katere krivdi ali zaslugi se Avstrija vedno bolj razvija v torišče najrazličnejših grupacij in aktivnosti veliko-nemških, revanšističnih in neonacističnih si).
Zato je le kot nesramno zatrko-vanje mogoče razumeti opozorilo v tristrankarskem proglasu, .da ni ie škodljivo, marveč tudi nesmiseino,
zoperstavljati se določilom mednarodne, v svetovnem merilu zasidrane državne pogodbe in s tem postati zakonotomen in izločen iz družbe". Ali avtorji tega prebliska mar hočejo kot kršilce državne pogodbe proglasiti tiste, ki se zavzemajo za dosledno in popolno spoštovanje tega mednarodnega dokumenta? Vendar s to vse preveč prozorno taktiko .primite tatu" ne bodo mogli preslepiti nikogar. Saj je vendar že vsemu svetu znano,
(Dalje na 8. strani)
Predstavniki koroških Slovencev pri veleposianiku SFRJ na Dunaju
Veiepostanik SFRJ v Avstriji Novak Pribičevič je v sredo 29. junija 1977 na Dunaju sprejet predstavnike obeh osrednjih organizacij koroških Siovencev, to je Zveze siovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Siovencev, in ob tej priiožnosti imei z njimi izčrpen razgovor o aktuainem po-iožaju in o pravicah siovenske manjšine v Avstriji.
V razgovoru, v katerem so sodeiovaii oba predsednika in tajnika osrednjih organizacij dr. Zwitter in dr. Griic ter Wie-ser in Warasch, so predstavniki siovenske manjšine veieposianika Pribičeviča izčrpno informirati o najnovejših ukrepih avstrijske zvezne viade v zvezi z njeno manjšinsko poiitiko. Predstavniki siovenske manjšine so ob tej priiožnosti nagiasiii, da ti ukrepi — izvajanje viadnih odredb o rabi siovenskega uradnega jezika in o postavitvi dvojezičnih topografskih označb 1. juiija 1977 na podiagi f. i. zakona o narodnih skupinah — predstavijajo neposredno revizijo državne pogodbe in da so kot taki za soi-vensko manjšino povsem nesprejemijivi.
Jugosiovanski veieposianik je ponovit znana staiišča viade SFRJ giede tega vprašanja ter nagiasii, da se Jugostavija nikdar ne bo sprijaznita z ukrepi avstrijske viade, ki pomenijo revizijo državne pogodbe odnosno njenega 7. čiena, in to tako g'ede njegove vsebine kot področja njegove veijavnosti. Zagotovi) je, da si bo Jugosiavija nenehno in dosiedno prizadevata, da re-pubiika Avstrija v ceioti in brez odiašanja izpoini svoje mednarodne obveznosti po črki in duhu državne pogodbe. Prav tako pa je poudari), da bo borba siovenske in hrvaške manjšine v Avstriji v tem smisiu tudi v bodoče deiežna nedvoumne in poine podpore viade SFRJ ter vsot. narod:/ in narodnosti Jugosiavije.
V nas je dovolj močiin volje
da bomo nadaljevali boj za naše pravice
.Člen 7 avstrijske državne pogodbe zahteva od avstrijske vlade, da mora dati avstrijskim državljanom slovenske narodnosti vse tiste pravice, ki jih potrebujejo, da kot narod lahko obstanejo in se enakopravno razvijajo. Zakoni, ki jih je vlada sprejela lansko leto in ki bodo začeli na podlagi odredb veljati 1. julija 1977, pa pomenijo grobo kršitev državne pogodbe in neupoštevanje nujnih življenjskih potreb naše narodnostne skupnosti. Temeljijo na odstotkih in številkah ter dajejo močno okrnjene pravice samo v nekaterih predelih našega avtohtono naseljenega ozemlja — vse to pa je v nasprotju z državno pogodbo."
Tako je ugotovil tajnik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser, ko je v nedeljo govoril več kot 700 udeležencem velike pevsko-kulturne manifestacije v Borovljah (o kateri podrobno poročamo na 3. strani). Spomnil je, da je bilo ob podpisu državne pogodbe
metti/m fKt/i fHdn/š/Ms&e šo/s^e K-rc-t/ifve?
7*r/ str<?w&e so se sporgZKtMe/e za t/Z^taf, za pos/af-sanje dosedanjega pravnega stanja, za nada/jnjo zožitev avtohtonega ž/v/jenjshega prostora /n za nada/jnjo z zahonont pospeševano as/fnZ/acZjo s/ovenshe narodne shnp-nost/...
7r/ stranhe so se sporazante/e/
rlvstrZjshi mode/ je vzoren/
Vprašanje je dohončno rešeno/
7/dor je prot/, je ehstretn/sf/
Taho /n n/č dragače///
V	resn/c/ edinstven mode/ tnanjš/n-she zaščite/
V	resn/c/ edinstven tnode/ dento-hrat/čne nastrojenost//
V	resn/c/ edinstven mode/ reševanja mednarodno sprejetih obveznost//
Toda tr/ borošhe stranhe so se spo-razame/e /n s tem je vprašanje reše-
no, .vzorno" rešeno, .demohrat/čno" rešeno, .dokončno" rešeno.
Tako dokončno, da koroških S/o-vencev praktično n/ več; z vzorno, demokratično /n dokončno rešitvijo so /zgini/i /z svojega avtohtonega ž/v/jenjskega prostora. Tčako je že zap/sa/ Taj der 7/e/mat v oktobrski števi/ka /eta /970.* .Tako torej zgodovina na 7/oroškem še n/ potegni/a .dokončne črte'. Potegne jo pod oba naroda samo, če eden od nj/ja ne obstoja več."
Kot koroški S/ovenec, kot avstrijski držav/jan, kot demokrat, kot č/o-vek se Kpiram tak/ reš/tv// //p/ram se z gnasom /n trmo /n od/očnostjo; /Ve, tako ne/ Tako se s/ovenski narod na Koroškem ne sme, ne da ponižati/ Tako se mora Kpret/, če hoče živet/ /n — ker hoče živeti/
dr. franc) Zw)tter
leta 1955 na dvojzičnem ozemlju Južne Koroške 62 občin, toda samo v desetih od teh bodo zdaj postavili nekaj dvojezičnih napisov. Nove odredbe, v katerih so v veliki meri upoštevali predloge in zahteve nemških nacionalistov, poleg vsega drugega še ustvarjajo več kategorij Slovencev in s tem brutalno kršijo načelo enakosti pred zakonom.
.Medtem ko smo koroški Slovenci zakon iz leta 1972, ki je predvideval 205 dvojezičnih napisov v Rožu, Podjuni in Zilji, pozdravili kot prvi korak k reševanju tega vprašanja, pa moramo, če želimo svojemu lastnemu narodu dobro, nove odredbe, ki predvidevajo le kakih 20 napisov in izključujejo dve tretjini dvojezičnega ozemlja, v celoti odkloniti," je dejal tajnik ZSO ter naglasil, da jih odklanjamo odločno in brezkompromisno. .Vsi poznamo našo domovino in vemo, da se pretežen del političnega, kulturnega in gospodarskega življenja odvija v centrih, kot so St. Jakob, Borovlje, Pliberk, Železna Kapla, Velikovec, Škocijan, Dobrla vas in drugi. Toda niti eden od teh centrov ne bo dobil dvojezičnih oznak. Zahtevamo — in to pravico nam daje člen 7 — da mora naš materin jezik, ki ga govorimo od rojstva naprej, biti enakopraven ne samo v Karavankah in v hlevih, temveč povsod v javnem življenju, kjer naši ljudje živijo."
Govornik je ugotovil, da zakoni, na podlagi katerih nam je Avstrija v preteklosti in še zlasti po drugi svetovni vojni delila pravice, niso samo dopuščali, marveč so celo pospeševali nenaravno asimilacijo. Člen 7 pa je bil sprejet v državno pogodbo zato, da bi se Slovenci na Koroškem ohranili povsod tam, kjer živimo kot avtohtoni prebivalci dežele. Zato mora avstrijska vlada sprejeti take manjšinske zakone, ki bodo ustvarili pogoje, da se bo nenaravna asimilacija
ustavila in prenehala. Odredbe, ki bodo začele veljati 1. julija 1977, pa prinašajo vse kaj drugega kot zajezitev asimilacije; nasprotno, s tem da izključujejo celotno Ziljsko dolino in obširne predele severno od Drave, predvsem pa upravne in gospodarske centre, asimilacijo naravnost pospešujejo.
.Mi nismo utopisti in zasanjani funkcionarji, kot nas hočejo označiti naši narodni nasprotniki," je menil tov. Wieser. .Smo realisti, ki se zavedamo, kakšne so naše dolžnosti do države, v kateri živimo. Dobro pa tudi vemo, da smo kot narodnostna skupnost ogroženi. Zato je naša dolžnost, da kot zastopniki te naše skupnosti povsod in neprestano opozarjamo na nerešena vprašanja. Narodu sosedu smo vsa leta prožili roko in mu jo tudi še danes. Pogoj pa je enakopravno sodelovanje, ker le tako obrodi sadove. Hočemo živeti v naši domovini v miru, v enakopravnosti in v sodelovanju z narodom sosedom. Zato pa potrebujemo jamstvo za obstoj in razvoj; to je edini pogoj, ki ga postavljamo. Pozivamo vlado, da umakne nedemokratične zakone in skupaj z nami izdela takšne, ki bodo pomenili za Koroško mir in gospodarski napredek, prijateljstvo in plodno sodelovanje, ne pa zatiranje in šovinistične izgrede ter neupoštevanje nujnih in pravičnih življenjskih potreb koroških Slovencev."
Ob koncu je tajnik ZSO pozval navzoče in preko njih vse koroške Slovence, da nadaljujejo boj za pravice, ki so nam zagotovljene v državni pogodbi. Poudaril je, da je v nas dovolj moči, dovolj volje in elana. Naša mladina je podkovana z vsem potrebnim znanjem in je trdno odločena priboriti pravice, ki nam gredo. Skupaj z demokrati večinskega naroda bomo premagali sile, ki zavirajo napredek v družbenih odnosih.
PODPREDSEDNtK SLOVENSKE VLADE ČAČiNOVtČ:
„V Avstriji teptajo državno pogodbo"
<r/ewd 7, z^če^j^ fe/jat; J^wes z ojrc J^g?m ^ z^^onM o	z Mr^Jwc MCMraJwe str%?J
r^vrzost vzorno :n o^vezno^^m tz državne pogoje povsem Mtre-z^jočo M-reJJcv f?MH;M7!s^eg% vpMMnj^. Aaš?o pa je v resn/c: s taM-no „rehrvtjo", pove že Jefs^o, Ja je pnzaJeta manjitna i to rejJv;jo razJe/jena na najmanj osem ^a^egor;;.*
^ PrtpaJnt^t manjštne, so j;m priznane vse v č/ena 7 Jr-žavne pogojne zagotovljene pravice — torej pravica Jo manjšinskega so/stva, pravica Jo slovenskega arajnega jezika prej soJišči in apravnimi okiastmi ter Jvojezični napisi.
^	PripaJniki	manjšine,	ki	imajo	pravico	Jo	manjšinskega
šoistva, pravico Jo s/ovenskega araJnega jezika prej soJišči in apravnimi okiastmi, venJar pa nimajo Jvojezičnik napisov.
^ PripaJniki manjšine, ki imajo pravico Jo manjšinskega šoistva, pravico Jo siovenskega araJnega jezika prej apravnimi okiastmi ter Jvojezicne napise, nimajo pa pravice Jo siovenskega araJnega jezika prej soJišči.
^	PripaJniki	manjšine,	ki	imajo	pravico	Jo	manjšinskega
šoistva in Jo siovenskega araJnega jezika prej apravnimi okiastmi ter Jvojezicne napise, nimajo pa pravice Jo siovenskega araJnega jezika prej šoJišči, če v zaJovoijivi meri okviaJajo nemščino.
^	PripaJniki	manjšine,	ki	imajo	pravico	Jo	manjšinskega
šoistva in Jo siovenskega araJnega jezika prej apravnimi okiastmi, nimajo pa pravice Jo siovenskega araJnega jezika prej soJišči, če v zaJovoijivi meri okviaJajo nemščino, prav tako taJi nimajo Jvojezičnik napisov.
^	PripaJniki	manjšine,	ki	imajo	pravico	Jo	manjšinskega
šoistva, pravico Jo siovenskega araJnega jezika prej soJišči in apravnimi okiastmi pa samo teJaj, če ne okviaJajo v zaJovoijivi meri nemškega Jržavnega jezika, prav tako taJi nimajo Jvojezičnik napisov.
$ PripaJniki manjšine, ki imajo samo pravico prijave svojik otrok k siovenskema oz. Jvojezičnema poaka, sicer pa nimajo no-kenik pravic iz čiena 7 Jržavne pogoJke.
^ PripaJniki manjšine, ki se pri sejanji areJitvi ne morejo posiažiti prav nokene pravic na poJ/agi čiena 7 Jržavne pogoJke.
5 tem možnosti za Jrokijenje manjšine na razne kategorije gotovo še niso povsem izčrpane. VenJar že ta pregieJ Jovoij pre-pričijivo kaže, Ja tisto, kar seJaj imenajejo popoino izpoinitev čiena 7 in vzorno rešitev manjšinskega vprašanja, v resnici preJstavija groko kršitev astavnega načeia enakosti prej zakonom ter očitno kršenje Jržavne pogoJke.
Novi klubski prostori
za jugoslovanske delavce v Celovcu
Na sobotni prireditvi v Radencih, kjer so stavili pomembno delovno zmago znanega zdravilišča, je podpredsednik republiškega izvršnega sveta SR Slovenije Rudi Čačinovič spregovoril tudi o odnosih med Slovenijo oziroma Jugoslavijo ter sosednjimi državami. Ugotovil je, da je podpis osimskih sporazumov z Italijo odprl še večje perspektive za razvoj obmejnega sodelovanja, oblikovanje industrijske cone v Sežani pa odpira širše možnosti za vključevanje slovenskega in vsega jugoslovanskega gospodarstva v mednarodno menjavo in hkrati odpira pot drugim oblikam dobrih sosedskih odnosov. Prav tako — kakor je dejal Čačinovič — se v zadnjem obdobju vse bolj
Odbor za etnične jezikovne skupnosti in za deželno kulturo v Furla-niji-Julijski krajini (to je deželna sekcija mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur) je v Vimdu predstavil dokument o zaščiti nemške, slovenske in furlanske jezikovne manjšine v severovzhodni Italiji. Dokument bo odbor predložil vsem zainteresiranim političnim, družbenim in kulturnim silam, da se o njem razvije čim širša razprava; s podpisi predstavnikov jezikovnih manjšin pa bo dokument kot peticija poslan tudi parlamentu v Rimu.
Poleg uvodnega dela obsega dokument, ki je izšel v posebni brošuri, zakonski predlog za zaščito manjšin, ki se deli na pet poglavij. V prvem so splošna načela in za vse manjšine veljavne norme, v naslednjih treh poglavjih so specifične norme za vsako od treh manjšin, ki so po položaju, številu in doslej doseženih pravicah različne, peto poglavje pa obsega prehodne norme, ki zadevajo vrnitev izseljenih pripadnikov manjšin in uvajanje manjšinskih jezikov v šole.
Po predstavitvi dokumenta se je razvita široka razprava, pri kateri so sodelovali številni predstavniki vseh manjšin in skupin. Razprava se ni omejila samo na stališča, ki so izražena v dokumentu, ampak je posegla tudi na druga področja, ki se tičejo življenja manjšin. Predstavniki političnih strank so orisali svoja gledanja in predloge strank za zaščito manjšin, precej govora pa je bilo tudi o manjšinski konte-
razvija tudi dolgoročno sodelovanje med madžarskimi in slovenskimi podjetji.
Govornik je ugotovil, da so v Sloveniji in Jugoslaviji obmejno sodelovanje vedno pozdravljali kot praktično uresničevanje dobrih sosedskih odnosov. Pri tem pa je izrazil željo, da bi končno vsaj po konferenci v Helsinkih tudi sosednja Avstrija začela resno razmišljati o različnih možnostih, ki doslej niso bile izkoriščene med obema državama in še manj v maloobmejnem prometu.
„Pri tem bi razen spoštovanja mednarodno sprejetih pogodb, na katerih sloni celo njihova lastna neodvisnost, lahko ugotovili, kakšno vlogo ima pozitiven odnos do
renči, ki jo pripravlja videmska pokrajina.
Predstavitve omenjenega dokumenta se je poleg drugih udeležil tudi predsednik društva „t\*an Trin-ko" iz Benečije, ki je hkrati zastopal tudi Slovensko kulturno gospodarsko zvezo v Trstu.
manjšin," je poudaril podpredsednik Čačinovič. „V času med helsinško konferenco in beograjskim sestankom pa v Avstriji ne le izkrivljajo in teptajo črko in duha državne pogodbe — saj prav te dni slišimo izjave in opazujemo prakso izvajanja takoimenovanih manjšinskih zakonov — temveč prirejajo celo pohode fašističnih organizacij z udeležbo uradnih predstavnikov. Demonstrirajo, da je resnična kontinuiteta med hitlerjevskim glorifi-ciranjem Braunaua in nastopom Heimatdiensta na Koroškem. Na sosednjem Štajerskem pa ne priznavajo obstoja Slovencev v obmejnih vaseh in s posebnim spomenikom oživljajo spomin na izgubljena mesta ,Spodnje Štajerske'."
O odnosih med sosednjimi deželami ter o manjšinskem vprašanju pa je spregovoril tudi član republiške konference SZDL Slovenije Bojan Lubej, prejšnji generalni konzul v Celovcu, ko je v nedeljo govoril na zaključnem slavju ob občinskem prazniku v Lendavi. Omenil je vse večjo vlogo Jugoslavije v gibanju neuvrščenosti, kar Jugoslavijo obvezuje, da je dosledna tudi pri reševanju odprtih mednarodnih vprašanj. Zato se, kljub dobrim odnosom s sosedami, ne izogiba tudi reševanja odprtih problemov narodnostnih manjšin.
Bojan Lubej je opozoril na ugodne premike pri dejavnosti za narodnostni razvoj Slovencev v Porabju na Madžarskem ter na sodelovanje obmejnih družbenopolitičnih in durgih dejavnikov v Jugoslaviji in Madžarski, pri čemer imata slovenska skupnost v Porabju in še posebej madžarska skupnost v Prekmurju poseben pomen. Prav tako je tudi osimski sporazum z Italijo z odpravo hipoteke obmejnih problemov in z načelno ureditvijo manjšinskega varstva na obeh straneh meje ustvaril dobro osnovo za trajno in vsestransko sodelovanje med obema deželama.
.Nikakor pa to ne velja za koroške Slovence in gradiščanske Hrvate v Avstriji, katerih položaj se stalno slabša," je poudaril Bojan Lubej. .Tako bo vse dotlej, dokler v Avstriji ne bodo začeli reševati vseh odprtih vprašanj v enakopravnem dialogu z manjšino. Boj koroških Slovencev je pravičen, zato jim s tega zborovanja sporočamo, da jim bomo tako kot doslej tudi v bodoče nudili vso pomoč in podporo."
Po daljših ati krajših .gostovanjih" poraznih lokalitetah so jugoslovanski delavci v Celovcu končno dobili svoje lepo urejene in sodobno opremljene klubske prostore, in sicer v zgradbi nekdanjega hotela .Stadt Triest" na začetku Beljaške ceste. Lastnik hiše Ludvik Borovnik je dal celo prvo nadstropje na razpolago Klubu jugoslovanskih delavcev .Triglav", za ureditev prostorov pa so ob (i-načni podpori raznih ustnov poskrbeli delavci sami.
Dograditev svojega novega sedeža je klub .Triglav* slavil minuli petek na prisrčni slavnosti, ki so se je udeležili tudi številni častni gost-
je. Navzoči so bili konzul Peter Zupančič in vicekonzul Milan Miškov, zastopnik jugoslovanske ambasade na Dunaju Lukič, delegacija SZDL in sindikatov iz Brčka v Bosni (ki je prevzela pokroviteljstvo nad klubom), delegacija SZDL in sindikatov iz Slovenije, deželni sekretar sindikalne zveze za Koroško Hau-senblas, celovški župan Guggen-berger, zastopniki Avstrijsko-jugo-slovanskega društva, delovnega urada, trgovinske zbornice in drugih ustanov ter predstavniki narodnih in kulturnih organizacij koroških Slovencev.
Dobrodošlico gostom je izrekel predsednik kluba .Triglav" Aleksander Konec, o prizadevanjih za ureditev klubskih prostorov pa je spregovoril vicekonzul Miškov, ki je povedal, da bodo imeli v Celovcu zaposleni jugoslovanski delavci zdaj svoj dom, kjer se bodo zbirali na družabnih prireditvah, predvsem pa skrbeli tudi za nadaljnjo splošno in strokovno izobrazbo. Pri tem je napovedal, da bo klub vzpostavil stike tudi z organizacijami koroških Slovencev ter razvijal sodelovanje na kultur-no-prosvetnem področju.
K ureditvi klubskih prostorov sta čestitala tudi deželni sekretar sindikatov Hausenblas in župan Gug-genberger, vendar njun .prispevek" žal ni bil brez .priokusa": medtem ko je Hausenblas tudi to priložnost izkoristil, da je hvalil tristrankarsko rešitev člena 7, pa je šel Guggenberger celo tako daleč, da je iz njegovih besed precej jasno izzvenela primerjava med .neolikanimi Balkanci" in .kulturnim herrenvolkom*.
Po kratkih besedah predstavnika ambasade Lukiča, ki je klubu .Triglav" kot darilo ambasade predal televizor, je konzul Zupančič otvo-ril klubske prostore, v katerih je klub .Triglav" v soboto že imel svojo redno letno skupščino.
Pomembna detovna zmaga
v znanem zdravitišču Radenci
V svetovno znanem zdravilišču Radenci so ob koncu minulega tedna slavili pomembno delovno zmago. Uspešno so zaključili dela za povečanje zmogljivosti ter dogradili nov kompleks polnilnic znane mineralne vode. Naložbe v objekte za prelomno obdobje v gospodarjenju Radenske so znašale 2t8 milijonov dinarjev. S tem so na strnjenem kompleksu desetih hektarov zgradili okrog nove gigantske polnilnice slatine in brezalkoholnih pijač v Boračevi vrsto proizvodnih, prometnih in infrastrukturnih objektov, ki zagotavljajo vse pogoje za tehnološko sodobno in nadvse smotrno izkoriščanje vrelcev mineralne vode.
Od odkritja radenskih vrelcev mineralne vode je minulo 144 let in tudi začetek izkoriščanja tega naravnega bogastva sega že dobro stoletje nazaj, vendar pa se je obdobje pravega razvoja tega podjetja začelo šele v letu 1965, ko so prodali letno okrog 40 milijonov litrov slatine. Letos pa bo poslala Radenska na trg že 235 milijonov litrskih steklenic mineralne vode in brezalkoholnih pijač (na zadnje odpade približno 20 odstotkov celotne proizvodnje). Naglo narašča tudi prodaja v tujino, saj bo šlo samo letos v štirinajst dežel sveta več kot 13 milijonov litrov slatine.
Po obsegu proizvodnje mineralne vode z najsodobnejšo tehnologijo izkoriščanja tega naravnega bogastva Radenska ni le največje slatinsko podjetje v Jugoslaviji, marveč se je z novimi naložbami uvrstila med štiri največja slatinska podjetja na svetu sploh in hkrati tudi največje izvoznike v svetovnem merilu. Radenska, ki je nosilec turistično-gospodarskega razvoja v Pomurju, uresničuje pomembno poslanstvo tudi pri povezovanju v širšem prostoru. V zadnjem obdobju so se
v večjem ali manjšem obsegu poslovno povezali z Av-toradgono, z Rogaško Slatino, s slovenskimi zdravilišči in utrli pot tudi združevanju dela s podjetjem Fructal in s pivovarno Union. Ne nazadnje je Radenska tudi med pobudniki pomembne naloge poenotenja celotne proizvodnje brezalkholnih pijač, sodeluje pa tudi pri transformaciji združenja slatinarjev Jugoslavije.
Pri uvajanju najsodobnejše tehnologije in racionalnega izkoriščanja vrelcev bodo imeli nadvse pomembno vlogo zbirni rezervoarji, v katerih bodo izven časa polnjenja lahko zbrati 2500 kubičnih metrov mineralne vode. S tem bodo zajeli za okrog 60 odstotkov več mineralne vode, ki je doslej odtekala v reko Muro. Pomemben del nove investicije v sklopu zgrajenih objektov s površino 16.600 m? in 24.000 rrJ pokritih površin predstavljajo velika nova skladišča s sodobnim notranjim transportom, kjer bo ob veliko večjem proizvodnem učinku povsem odpadlo dosedanje težaško delo zaposlenih delavcev. Tu pa so tudi novi objekti za proizvodnjo brezalkoholnih pijač, v katerih bodo zagotovili najsodobnejšo tehnologijo priprave vse večjega zastopstva napitkov iz družine „deit".
Sicer pa je o pomenu in vlogi Radenske na sobotni slavnost zelo lepo povedala predsednica zveznega komiteja za zdravstvo Zora Tomič, ki je dejala: Lahko trdim, da je zdravilišče Radenska eno izmed najsodobnejših zdravilišč, kjer sta zdravstvo in proizvodnja mineralne vode v usodni povezanosti, kajti le ena ob drugi lahko uspevata in se razvijata; o tem nam priča že sama preteklost, saj se je razvoj Radenske pričel s povezavo teh dveh dejavnosti, ki druga drugo dopolnjujeta.
Upravičena opozorila
na neizpolnjene obveznosti
Z današnjim dnem začnejo formalno veljati odredbe k zakonu o narodnih skupinah, namenjene .rešitvi" vprašanj dvojezičnih krajevnih napisov ter slovenskega uradnega jezika pred upravnimi oblastmi in sodišči. V teh dneh bodo — vsaj tako je bito napovedano — tudi začeli z nameščanjem prvih dvojezičnih napisov.
Kot uvod v to .reševanje" je bila izvedena obsežna informacijska kampanja z namenom, da bi prebivalstvo prepričali, kako širokogrudne in v skladu z obveznostmi iz državne pogodbe so .rešitve", ki so bile sprejete na osnovi tristrankarskega sporazuma.
Kako o teh rešitvah misli neposredno prizadeti — to je siovenska narodnostna skupnost na Koroškem — je bilo že ponovno zelo jasno in nedvoumno povedano; med drugim tudi v skupni vlogi, ki sta jo osrednji organizaciji koroških Slovencev prejšnji teden poslali zvezni vladi (celotno besedilo vloge smo objavili v zadnji številki našega iista — op. ured ).
Izraz mnenja prizadetega prebivalstva pa so tudi akcije, kakršne se v zadnjem času ponavljajo v raznih predelih Koroške: napisi na krajevnih tablah in na javnih poslopjih opozarjajo na neizpolnjene obveznosti iz državne pogodbe. Tudi v teh dneh taki napisi v številnih krajih dvojezičnega ozemlja terjajo, da mora Avstrija svoje obveznosti izpolniti tako, kakor ji to nalaga državna pogodba, ne pa na način, ki ga diktirajo nemški nacionalisti.
Zato se bodo taka in podobna opozorila nadaljevala tako dolgo, dokler Avstrija svojih obveznosti ne bo izpolnila vestno in dosledno, kakor se je obvezala v Helsinkih.
Za zaščifo manjšin
v severovzhodni 7faii/i
5E*cvs%:tz zmznMfcs%tzciytz ! ScrcvijtzA
Pred ogromno kuliso več kot 700 ljudi v boroveljski mestni hiši je Slovensko prosvetno društvo „ Borovlje" priredilo manifestativno SREČANJE ROŽANSKIH PEVSKIH ZBOROV. Številnemu občinstvu iz vseh predelov naše zemlje so prepevali sledeči pevski zbori: Moški pevski zbor SPD „Bilka" iz Bilčov-sa pod vodstvom Joška Boštjančiča, moški in mešani pevski zbor z Rodiš pod vodstvom Stankota oz. $i-meja Wrulicha, moški pevski zbor SPD ,Kočna" iz Sveč, ki ga je vodil prot. dr. Anton Feinig, mešani in moški zbor KPD „P!anina" iz Sel — vodstvo Franci Čertov oz. Mira Oraže, mešani in moški pevski zbor SPD „Gorjanci" iz Kotmare vasi pod vodstvom Maksa Mihorja, moški pevski zbor „Jepa-Baško jezero" iz Loč pod vodstvom Simeja Triesniga ter Plajberški kvartet SPD .Vrtača", ki ga vodi Mirko Lause-ger. Pozdravne in zaključne melodije pa je posredoval instrumentalni ansambel domačega Slovenskega prosvetnega društva iz Borovelj pod vodstvom Romana Verdela.
Prireditev je otvoril s pozdravnimi besedami predsednik domačega društva Andrej Wieser, kateremu gre glavna zasluga za organizacijo te manifestativne prireditve. Med številnimi častnimi gosti so bili navzoči vicekonzul SFRJ Milan Miškov iz Celovca, župan boroveljske občine Woschitz, predstavnik kulturnega referata pri koroški deželni vladi, višji vladni svetnik dr. Pavel Apovnik ter številni pred-
stavniki narodnih in kulturnih organizacij. Prav prisrčno so bili sprejeti tudi gostje iz Gorice, ki so prišli na izlet med koroške Slovence in se solidarnostno udeležili tudi te prireditve. Po govoru tajnika ZSO dipl. inž. Feliksa Wieserja (njegova izvajanja objavljamo na 1. strani) je spregovoril tudi tajnik SPZ iz Gorice tov. Marko Waltritsch. V svojem govoru je izrazil popolno solidarizacijo s prizadevanji koroških Slovencev v boju za narodnostne pravice. Posebej je poudaril, da so bili Slovenci v Italiji v podobnem slabem položaju, pa se je situacija s sprejetjem osimskega sporazuma bistveno zboljšala. Obsodil je avstrijske oblasti, ki na eni strani na vseh področjih podpirajo svojo manjšino v Italiji, medtem pa bi koroškim Slovencem radi okrnili najosnovnejše pravice. Opozoril je tudi na tendence južnih Tirolcev, ki so na zasedanju tamkajšne ljudske stranke govorili o odcepitvi ita-lijansko-nemško naseljenega ozemlja, ampak ne k Avstriji, kar bi bilo v skrajnem primeru še v mejah razumljivega, temveč, govorilo se je o nekakšni vsenemški združitvi, torej pod ideali velenemškega rajha.
Povezovalec programa Marjan Srienc je postavil prireditev pod geslo, s katerim je boroveljsko društvo leta 1905 pričelo s pevsko dejavnostjo: ROZANSKA PESEM NAŠA — SE VEDNO NAJ GLASI, LJUBEZEN DOMORODNA PA NAJ IZ SRC KIPI. Pod tem geslom se je od-
vijal program ubranega petja in vsak nastopajoči zbor je znova navdušil in žel med občinstvom dolgotrajen aplavz. Nasploh je im-ponirala in presenetila kvaliteta vseh nastopajočih zborov.
Ob koncu sporeda je povezovalec Marjan Srienc izrekel zahvalo vsem sodelujočim in vsem navzočim za številčno tako impozanten obisk. Pozval je obiskovalce, da naj ponesejo vest o močni kultur-no-ustvarjalni in življenjski volji slovenskega življa v Borovljah in rožanski okolici tistim silam navkljub, ki nas tako številčno kot tudi v naši prosvetni prizadevnosti hočejo decimirati oz. diskvalificirati kot narod brez lastne kulture. Vsem tistim mračnim silam pa naj bo ta manifestacija odgovor — naša kultura dokazuje, da smo, da imamo močno življenjsko voljo, ki ne bo nikdar zamrla. Naša kultura je naš ponos, prav z našo kulturo vsak dan dokazujemo naš obstoj in našo moč.
V zadnjih dneh kroži po boroveljski občini vest, da načrtujejo šolskopolitični forumi ukinitev ljudske šole v Slovenjem Plajberku. Tako so se Plajberžani odločili za spontano protiakcijo. Sestavili so protestno pismo proti ukinitvi dvojezične šole v Slovenjem Plajberku, katero je na prireditvi prebral na njihovo prošnjo povezovalec programa.
Resolucija je bita sprejeta z navdušenim aplavzom.
Praga"
za TV dramo Vrnitev
Slovenska televizijska drama ..Vrnitev", za katero je scenarij napisa! Janko Messner in jo je režira! Anton Tomašič, je doživeta izreden uspeh ne !e v Sioveniji marveč po vsej Jugostaviji. S posebnim zanimanjem pa smo jo spreje!i „doma" na Koroškem, saj smo ob njej še dosti boijše razumeti, zakaj je današnja koroška stvarnost takšna, kakršna je. Fitm, v katerem igra g!avno v!ogo naš rojak Marjan Srienc, nam je Stovenska prosvetna zveza predvajata v vseh večjih in tudi manjših krajih.
Zdaj pa je .Vrnitev" zabetežita tudi svoj prvi mednarodni uspeh. Z njo se je namreč TV Ljubtjana predstavita na 14. mednarodnem festivatu „Ztata Praga" v Pragi, enem najugtednejših pregtedov evropske tetevizijske proizvodnje igranih programov, tn na tem vetikem mednarodnem srečanju so podetiti vetiko nagrado „Ztate Prage" za scenarij Janka Messnerja za dramo ..Vrnitev".
K tepemu uspehu iskreno čestitamo!
DR. ANTON SVETINA	5
PRtSPEVKt K ZGODOViN) ČRNE NA KOROŠKEM
20. marca 1656 je vikar Jurij Hauser poročal generalnemu vikarju Filipu Terpinu v Ljubljani o naslednjem primeru zakonskega zadržka sorodstva: Neki Urban je imel lju-bavno razmerje z neko svobodnjakinjo, ki je z njim v sorodstvu v 3. kolenu, imel je z njo otroka, potem pa jo je pustil. Ta deklica ima sedaj razmerje z nekim Pankracijem, ki je z njo v sorodstvu v 4. kolenu. Z njim je zanosila in se nameravata poročiti. Vikar Hauser sprašuje, kaj naj v tem primeru stori. Generalni vikar Terpin je izdal tole razsodbo: Urban in Pankracij sta med seboj v sorodstvu v 3. oziroma 4. kolenu, kar se naj naknadno točneje ugotovi. S tem, da se je z deklico najprej telesno združil Urban, potem pa Pankracij, je med tema dvema nastalo razmerje svaštva 3- oziroma 4. stopnje, kar ne predstavlja zakonskega zadržka in se poroka lahko izvrši.
Vikarja Hauserja je leta 1657 nasledil vikar Gregor Nahtigal, ki je 26. septembra 1661 prosil za premestitev iz Črne k sv. Petru v Ljubljani. Svojo prošnjo je utemeljil s tem, da ^e četrto leto službuje v Črni, gornjegrajski župnik pa mu je obljubil, da bo premeščen na - boljše mesto, če bo dobro opravljal župnijo Črna. V Črni je službovanje zaradi visokih hribov težavno, v družabnem pogledu pa v Grni ni nobenih izobražencev, da bi se lahko z njimi razgovarjal.
Vikar Nahtigal je bil res kmalu premeščen, ker je leta 1662 prišel v Črno za vikarja Matej Tank (Tangk, tudi Dank). Iz vizitacijskega zapisnika škofa Jožeta Rabatte iz leta 1669 je razvidno, da je bil vikar Matej Tank po rodu iz Gornjega grada, da je bil leta 1669 star 55 let in že 30 let duhovnik. Ordiniran je bil na naslov marijanišča v Gornjem gradu; služboval je najprej 4 leta in pol v Gornjem gradu, nato je bil 4 leta kaplan pri sv. Gregorju v Skalah, nato 4 leta vikar pri sv. Ivanu v Vinskih goricah, potem 11 let vikar pri sv. Elizabeti v Ljubnem in sedaj je sedmo leto vikar v Črni. V moralnem oziru niso imeli farani niti zoper vikarja niti zoper kaplana ni-kakih pritožb. Vikar je imel tele dohodke: 60 škafov ovsa, 30 škafov pšenice, do 25 hlebčkov sira, do 39 jagenjčkov ter do dveh centov lanu in volne skupno. Ima še dve desetini, ena mu donaša 20, druga pa 9 krajcarjev. Od vsega tega ne plačuje nikakih davkov. Za kaplana je bil v letu 1669 v Črni Luka Kregar, star 40 let, duhovnik 15 let, študiral je čisto logiko in kazuistiko, ordiniran pa je bil na naslov marijanišča v Gornjem gradu. .Služboval je najprej 3 leta v Gornjem gradu, nato eno leto v Kranju, 4 leta je bil kaplan v Lučah, nato 2 leti v Škalah. Potem je bil graščinski kaplan eno leto pri pl. Raunachu in poldrugo leto pri g. Locatelliju v Bohinju.
V Črni službuje četrto leto. Prosil je škofa za premestitev na boljše mesto.
. 9. maja 1668 je Bartolomej Stane, črnski faran in podložnik gospoščine Pliberk, vložil za svojo hčerko Nežo, ki je bila zaročena z Jakobom Matvož, njenim sorodnikom, prošnjo za izpregled zakonskega zadržka sorodstva 3. oziroma 4. kolena. Kot razlog za to prošnjo, ki jo je vikar Matej Tank priporočal v ugodno rešitev, je prosilec navedel, da se je s svojo hubo napram pliberški gospoščini zadolžil, da obstaja nevarnost, da jo izgubi in da bi bili s hčerko vred izgnani iz hube, če se ne bi poročila z imenovanim Jakobom Matvož, ki je obljubil, da bo prevzel in plačal vse dolgove gospoščini Pliberk. Škofijski ordinariat v Ljubljani je to prošnjo ugodno rešil. V izdani odločbi se je skliceval na koncesijo, ki jo je dobil ljubljanski škof 8. marca tega leta od kongregacije S. R. universalis inquisitionis v Rimu, da sme dispenzirati zakonske zadržke sorodstva 3. in 4. kolena v primerih, da sta oba zaročenca revna. Na koncu odločbe proglaša škof otroke, ki bi se rodili v tem primeru, za zakonske (pro!emque inde suscipiendam legi-timam deciaramus).
Ko je 14. aprila 1672 umrl šmihelski vikar Primuž Peer, je vikar v Črni Matej Tank vložil že 23. aprila prošnjo za izpraznjeno mesto v Šmihelu, kakor je že bilo opisano.
Za izpraznjeno mesto Primuža Peera v Šmihelu je bil prosil tudi pliberški kaplan Jurij Riedl. Njegovo prošnjo so priporočali pliberški vikar Jurij Stergar, sodnik in svet mesta Pliberk, grof Kacianer in lastnik gospoščine Radovljica Karl Thurn. Riedl je v svoji prošnji navedel, da je že osmo leto duhovnik, od
tega je bil zadnjih pet let kaplan v Pliberku. Ker je dobil župnijo Šmihel črnski vikar Tank, je poslal škof Riedla za vikarja v Črno in je izdal škofijskemu komisarju Leberwurstu dekret, naj Riedla vpelje za vikarja v Črni in naj inventarizira vse premičnine, ki so ostale po njegovem predniku Tanku.
Vikar Riedl je služboval v Črni le do leta 1676, ko je bil premeščen za vikarja v Šmihel, kakor smo to videli pri opisu zgodovine šmi-helske župnije. V Črno je prišel leta 1676 za vikarja najprej Matija Maršič, za njim pa še isto leto Andrej Maček.
Leta 1690 je dobil vikar Andrej Maček od škofijskega ordinariata v Ljubljani po izvršeni vizitaciji župnije naročilo, da izvrši tale navodila:
1.	Pri krstnem kamnu v župni cerkvi se naj namesti slika sv. Janeza Krstnika, ko krsti Kristusa.
2.	Staršem se naj naroči, da bodo pošiljali svoje otroke k nedeljskemu pouku.
3. Poroke se ne smejo vršiti pri podružničnih cerkvah, temveč le v župni cerkvi.
19. maja 1690 je takratni kaplan v Črni Matej Benk (Matthias Wenkh) prosil škofa v pismu za pomoč pri pobiranju bere, ker povzročajo vsako leto ene ati druge soseščine nerede pri pobiranju in s tem terorizirajo farane. Če ne bo v tej zadevi ničesar ukrenjenega, prosi vikar generalnega vikarja za denarno pomoč. Škof je odločil, naj se v tej zadevi piše grofu Thurnu v Pliberk, kaplan Venk pa naj prosi za kaplanijo v Mozirju, na njegovo mesto pa naj pošljejo gojenca v marijanišču v Gornjem gradu Razika.
(Dalje v prihodnji šfef J
Obisk iz Slovenij e
V	soboto 18. junija so člani RK. SZDL Slovenije pod vodstvom predsednika komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja Jože Hartmana obiskala Koroško. Skupino gostov iz Slovenije je po Koroški spremljal tajnik Slovenske prosvetne zveze Andrej Kokot. Izlet je pripravila Zveza slovenskih organizacij.
V	okviru tega izleta so gostje najprej obiskali Železno Kaplo in si ogledali novi hotel Obir. V Železni Kapli je delegacijo sprejel predsednik SPD „Zarja" Peter Kuhar in jo seznanil z zanimivostmi tega kraja. Po obisku Velikovca so se z omnibusom povzpeli na sončne Djekše, kjer sta goste sprejela osrednji tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Filip Warasch in zastopnik Našega tednika Florjan Sablatschan. Z Djekš so se gostje podali na Robež pod Obirjem. Pred spomenikom, ki spominja na prvi oboroženi spopad
slovenskih partizanov na ozemlju takratnega „tisočletneja" rajha, je sindikaliste pričakal in pozdravil predsednik Zveze koroških partizanov Karel Prušnik-Gašper, ki je v kratkem nagovoru poročal o narodno osvobodilnem boju na Koroškem. Ob tej priložnosti so gostje iz Slovenije obiskali tudi Lesjakovo mater in ji izročili spominsko darilo. Iz Roža se je skupina odpeljala na Gure v Bilčovs k Miklavžu, kjer je bilo kosilo (s precejšnjo zamudo). V Bil-čovsu sta izletnike iz Slovenije pozdravila predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter in bil-čovski župan in podpredsednik ZSO Hanzi Ogris. Medtem ko je predsednik ZSO dr. Ztvitter goste seznanil s trenutno narodno politično situacijo koroških Slovencev, je župan Hanzi Ogris poročal o gospodarskem in narodnem položaju bilčovske občine. Na povratku preko Rožeka, Št.
Drago Druškovič
razstavlja v celovški galeriji
V celovški ^Galcri/i X-Art" (RaarpfgaMc 70) je Lila rwiaali petek odprta razstava Mariega koroškega slikarja Draga Draškoviča.
Mladi arHetnik, ki se prvič predstavlja koroški javnosti, je sin pisatelja Roka zlnLa. Doma je v TešaL pri Št. /akoLa v Roža, kjer je oLi-skoval rad: Ijadsko solo,- po gimna-
zij: v Beljaka je Radiral psihologijo na salzharshi aniverzi, od leta 1974 pa se intenzivno Lavi s slikarstvom in grafiko.
Za ametnost se je odločil potem, ko je — tako pravi o svoji odločitvi — po dolgem Radiranja spoznal mejo, kjer znanost ne najde več prave-
ga izraza, namreč potem, če je treLa najti izraz za enotni princip za vidnim svetom. „Močno sem okča^il in se zavedal tega principa in da ta okčatek izrazim, sem začel slikati, risati — prišel sem k awentosti." Umetnost je zanj magično dejanje; če slika, se poda v magični krog, k izvira plesa, ki ga imenajemo življenje. „S!ikanje je vesela igra, takaj v magičnem kroga se igram z barvami iz veselja nad tem Čadežem, ki pomeni življenje in napolnim papir z magijo, ki se imenaje življenje."
Umetnost je zanj komanikacija in v barvah izžareva kot daševno bitje v svet. /n res so njegove slike pripovedi barv; zelo zgovorne so, le pri-slahniti jim je treba in jih razameti. Potem bomo v njih odkrili marsikaj, kar nas obdaja v vsakdanjem življenja; in srečali se bomo z ametnikom, ki se s temi pojavi identificira, nam o njih pripovedaje v svoji „govorici".
Galerija N-Art je kolektiv mladih, ki se poskašajo v najrazličnejših ametnijah. Razstava Draga Draško-viča ostane odprta še do 74. jalija (od ponedeljka do petka od 77. do 79. are). Tdkrati pa se je mladi koroški ametnik predstavil tadi še v Novi galeriji v MedgorjaL, kjer je razstava odprta ob sobotah in nedeljah od 74. do 20. are.
Umrla zaslužna zadružnika
Ktjub temu, da narava sedoj najbolj živi, nam je neusmiljena smrt vzela dva sodelavca naše hranilnice.
V 84. letu starosti nas je zapusti) Janez Kuster pd. Culehnarjev oče v Mokrijah. Rajnega smo položili dne 10. maja v grob na pokopališče pri sv. Danielu, da se tam odpočije od svojega trudapolnego in uspešnega dela. Svojo staro kmečko hišo, katero je podedoval po svojem očetu, je z ženo in otroci prenovil in tako pripravil svojemu mlajšemu zarodu lepše in boljše življenje. Delal je in garal na svoji domačiji, obdeloval zemljo, katero je tako ljubil, da bi zanjo dal vse. Nobena pot mu ni bila predolga in pretežavna, kadar je bilo treba postaviti svojega moža. Tudi pridne čebele, od katerih se je najbrž tudi pridnosti učil, so mu do zadnje-ga dajale spodbudo do življenja. Kljub obilnemu delu na domu je v svoji mladosti že spoznal, da je poleg domačega garanja še treba pomagati pri zadružnem in kulturnem delu. Tu je dolga leta neutru-jeno in neustrašeno delal tako, da si ga moramo vzeti za vzgled.
Leta 1920 je pristopil k posojilnici v Dobrli vasi kot čan, leta 1923 pa je bil izvoljen v odbor.
Tam je do teta 1941 aktivno delal. Po razsulu nemškega Reicha je bil eden tistih, ki so se z vso silo trudili za povrnitev premoženja, hiš in pravic, katere so nam bite v tistem času vzete. Leta 1946, ko se je posojilnica zopet obnovila, je bil izvoljen na prvem občnem zboru za predsednika upravnega odbora, kateremu je predsedoval do leta 1965. Na občnem zboru leta 1965 je svoje mesto oddal zaradi starosti, njega pa so izvolili v nadzorni odbor. Na naslednjem občnem zboru je bi) soglasno imenovan za častnega predsednika do smrti.
Isti dan pa smo položili v hladno zemljo še drugega našega odbornika, 65-tetnega Valentina Ka-ricetna iz Polene. On je pristopil leta 1940 k naši posojilnici, leta 1949 pa je bil izvoljen v odbor, kjer je do leta 1972 aktivno sodeloval.
Njuna zadnja pot je vodila na pokopališče. Zahvalili bi se jima za njun trud in pomoč. Njuno prizadevnost pa hočemo plačati s tem, da njih delo nadaljujemo.
V imenu posojilnice Dobrla vas in Zveze slovenskih zadrug v Celovcu se zahvaljujemo za njuno sodelovanje.
Jakoba v R. in Kožentavre v domovino so se na večer ustavili še v hotelu Lausekar v Stovenjem Plajberku, kjer sta jih pričakata predsednik Sio-venskega prosvetnega društva Bo-rovije, Andrej Wieser in tajnik Zveze slovenskih organizacij, Feliks Wieser. V Slovenjem Plajberku je hi) v prijetnem razpoloženju zaključen izlet slovenskih sindikalistov, ki so bili s potekom obiska Koroške zelo zadovoljni.
Teden dni pozneje, v soboto 25. junija pa je Koroško obiskalo kar 135 tovarišic in tovarišev Združenja borcev iz Vojnika. Izletnike, ki so prišli preko Ljubelja, je pri Mlečniku v Kožentavri pričakal predsednik ZKP Karel Prušnik-Gašper. V okviru izleta po Koroškem jih je tov. Prušnik pripeljal na pokopališče v Borovlje, kjer počiva 48 partizanov, ki so zgubili življenje v boju z belogardisti in SS-ovci v dneh 14. in 15. maja 1945, torej teden dni po kapitulaciji fašistične Nemčije. Predsednik ZKP je v kratkih besedah razložil položaj koroških Slovencev in poudaril, da člen 7, ki smo si ga priborili s krvjo, ni samo last koroških Slovencev, temveč vseh Slovencev, ki so se borili za osvoboditev izpod nemškega fašističnega jarma.
Med nadaljnjimi zanimivostmi oz. spomeniki, ki so jih obiskali je bil tudi nagrobnik v Zrelcu in pokopališču v Svečah, kjer med borci, ki so dali življenje za svobodo, počiva tudi narodni heroj Matija Verdnik-Tomaž. Na grobišče žrtev v Borovljah so tovariši iz Slovenije položiti venec in tako počastili spomin padlih borcev, ki so dali svoja življenja za svobodo celo teden dni po končani vojni.
Resnik pri Bo rov tj ah
Le redko Maj i?r:a?Mo priložnost, da v okvira naši/? draštev oLLajanto tako visoki jaLilej - 90-letnico starosti, Lot ga je 23. /Mulja prazaofala gospa Terezija Ratar Iz Resnika pri RorovljaL. NI vsaLeraa asojerzo doseči tako visoko starost, zlasti še zaradi tega, ker življenje jaMantLe ni Lilo z rožicam! postlano. SLapno z dragim! koroškimi Slovenc! je šla trnjevo pot slovenskega Ijadstva, katerega življenje je stalen Loj za naš narodni oLstoj. Že pred pieLiscitom je v otroškem vrtca v RorovljaL vzgajala našo mladino za nadaljnjo življenjsko pot. Kakor večina naše inteligence se je po pleLiscita tadi ona morala amakniti iz Koroške v sosednjo Slovenijo. Toda tadi tja je po letiL prišla tista neviLta, ki je zajela skoro vso Rvropo — draga svetovna vojna. Preselila se je v svoj domači kraj, kjer sedaj praznaje njen visoki jaLiiej.
Prav na njen rojstni dan so se pri jaLilantki oglasili predstavniki Slovenskega prosvetnega draštva Rorov-Ije in ji za njen visoki življenjski praznik čestitali in podarili šopek lepiL nageljnov, z željo, da Li Lila še dolgo let čila in zdrava. Številnim čestitkam se pridražaje tadi aredništvo Slovenskega vestnika.
Slovensko pročelno druMvo ..Borovlje" vabi na
IZLET NA GORENJSKO v nedeljo 10. julija 1977
ZblratHče: pred avtobusno po:1ajo v Borovljah In trgovino Molle v Brodeh (točen čas bomo sporočili prihodnjič)
Obiskali bomo Blejsko In Bohinjsko jezero, sl ogledali slap Savice In se povzpel) z žičnico na Vogel.
Prijave: SPD Borovlje do 1. julija.
ZM
sedežet Združenih netccdcv
Slovenska prosvetna zveza v Celovcu je prejela te dni pismo iz sedeža Združenih narodov v New Yorku. Predsednica Kulturne skupnosti sekretariata Združenih narodov V. Bartiett se zahvaljuje za obisk Tria Korotan s pevci, ki so svojo nedavno turnejo po Kanadi in Ameriki zakijučili z obiskom na sedežu OZN. V spremnem pismu pa piše tajnik avstrijskega zastopstva pri OZN dr. Gerhard Pfanzeiter:
Po vašem koncertu dne 31. maja 1977 v avditoriju knjižnice Združenih narodov je Kulturna skupnost sekretariata Združenih narodov, ki je skupaj z avstrijskim zastopstvom organizirala vaš nastop, posredovala priloženo zahvalno pismo s prošnjo, da ga vam pošijemo.
Ga. Bartiett, predsednica Kulturne skupnosti, v njem sporoča, kako zelo se je vaš spored dopadel občinstvu. Kuiturna skupnost smatra za veliko priznanje, da je lahko slišala Trio Korotan s pevci, ter upa, da bo v bodoče še priložnost za ponovitev zelo uspešnega nastopa.
Dovolite, da vam tudi jaz še enkrat v imenu vseh članov avstrijskega zastopstva v New Yorku čestitam k uspehu in se vam zahvalim za obe posebno iepi pesmi, ki ste ju zapeli tukaj na sprejemu v zastopstvu.
Protest proti ukinitvi šoie
Z manitestativne nedeljske pevske prireditve v boroveljski Mestni hiši, kjer je bilo navzočih nad 700 ljudi, je bilo soglasno sprejeto protestno pismo s sledečo vsebino:
Udeleženci .Srečanja rožanskih pevskih zborov" dne 26. 6. 1977 v boroveljski Mestni hiši z ogorčenjem sprejemamo vest, da pristojne šolske in politične oblasti pripravljajo ukinitev dvojezične šole v Slovenjem Plajberku. Otroci te vasi bi se potem morali dnevno voziti V 10 km oddaljene Borovlje, kar bi poleg telesnega napora za prizadete pomenilo tudi hud udarec za posamezne družine, saj jim tako odtrgajo otroka iz neposrednega vpliva.
Ukinitev te šole pa ima tudi skrajno politično ozadje, saj se z dnevno vožnjo v popolnoma nemško okolico otrok ne odtuji le svoji družini in domači vasi, ampak predvsem svojemu slovenskemu materinemu jeziku. Zato smatramo ta načrt v prvi vrsti kot jasen izraz raznarodovalne politike avstr, političnih dejavnikov, ki se kot tak dosledno uvršča v tisto prakso, ki so jo nakazali zadnji zakoni in upravni
Ukinitev sodišč
Z današnjim dnem so bila v okviru reforme sodišč na Koroškem razpuščena okrajna sodišča Koče (Kot-schach), Paternion, Dobrla vas in Št. Pavel v Labotski dolini. Za občine, ki spadajo v omenjene dosedanje sodne okraje, je pravosodni minister odredil naslednje sodnijske dneve:
Okrajno sodišče Šmbhor bo imelo v občinski hiši v Kočah sodnijski dan vsak prvi in tretji torek v mesecu od 8. do 12. ure.
Okrajno sodišče Beljak bo imelo v občinski hiši v Paternionu sodnijski dan vsak prvi in tretji torek v mesecu od 8. do 12. ure.
Okrajno sodišče Velikovec bo imelo v občinski hiši v Dobrli vasi sodnijski dan vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 8. do 12. ure, v občin-si hiši v Škocijanu pa vsako drugo sredo v mesecu od 8. do 12. ure.
Okrajno sodišče Wotfsberg bo imelo v občinski hiši v Št. Pavlu v Labotski dolini sodnijski dan vsak petek od 8. do 12. ure.
Sodnijski dan bo vodit predstojnik ali drug sodnik tistega okrajnega sodišča, ki je prevzelo zadeve razpuščenega sodišča. Na sodnijskih dnevih bo mogoče izvesti vsa sodnijska opravila, tako tudi obravnave in zaslišanja. Prebivalstvo ima možnost, da na sodnijskem dnevu preda vloge ter da na zapisnik ustne predloge, v kolikor so dopuščeni.
Na sedežih okrajnih sodišč Šmohor, Beljak, Velikovec in Wolfsberg bodo poleg tega tudi uradni dnevi kot doslej.
ukrepi, lo se pravi, zreducirati naselitveno ozemlje koroških Slovencev na nekaj obrobnih pokrajin in jim tam polagoma jemati osnovne narodnostne pravice. Zato ugotavljamo, da ni nikakršnih vzrokov za ukinitev ljudske šole v Slovenjem Plajberku in pozivamo pristojne oblasti, da takoj opustijo te načrte. Zahtevamo, da se v smislu člena 7 avstrijske državne pogodbe nemudoma ustvarijo ustrezni pogoji, da bodo, vsi pripadniki slovenske manjšine lahko deležni osnovnega pouka v slovenski besedi v svoji domači vasi, kajti le ob doslednem upoštevanju enakopravnosti koroških Slovencev se lahko zagotovi mirno sožitje obeh narodov na Koroškem.
Ribiči hočejo boijši zakon
Lansko leto so koroški ribiči ustanovili .Klub der Karntner Fischer — .Klub koroških ribičev" s sedežem v Borovljah. Novo ustanovljeni klub, za katerega je zanimivo, da ima dvojezičen nastov, kar seveda pozdravljamo, goji stike tudi z italijanskimi, madžarskimi in slovenskimi ribiškimi društvi. Tako bodo koroški ribiči v začetku septembra sodelovali na ribiškem tekmovanju v italiji (Regija Parma), v pripravi je tudi .lov na soma* na Madžarskem. Na Bledu pa so se člani kluba pred nedavnim udeležili mednarodnega tekmovanja za ulov rib in bili uspešni. Sploh ima klub z blejskim ribiškim društvom že dalj časa dobre prijateljske stike (Blejsko društvo da koroškim članom pomembne popuste pri dnevnih kartah).
Na zadnjem zborovanju kluba so kritično razpravljati o koroškem zakonu za ribarjenje, ki je po mnenju klu-bašev zastarel in sploh ne odgovarja
OMščite
Werner Bergovo galerijo v PHberku
novemu času. 95 % vsega vodovja z ribami je namreč v rokah veleposestnikov, ki ta privileg temeljito izrabljajo (to je najbolj občutiti v Rožu) in se pri tem bogatijo. Praksa je pač taka, da dobijo vodovja v najem tisti, ki največ plačajo, ribiči športniki pa morajo gledati skozi prste.
Klub je poslal koroški deželni vladi pisanje z zahtevo, da spremeni obstoječi zastareli koroški zakon o ribarjenju in ga priiagodi zahtevam novega časa, v katerem naj bi prišlo do izraza tudi deiovno ljudstvo. Zaželeno bi bilo, da bi se zahtevi kluba pridružila tudi druga ribarska društva.

Veličastno srečanje slovenskih planincev na Matajurju
Kakor je Slovencem v matični dežeii Trigiav, tako je beneikim Stovencem v itaiiji Matajur tista gora, ki jo najboij spoštujejo, ijubijo in obiskujejo. Zato je tudi razumijivo, da je miado Beneško planinsko društvo tokratno tradicionaino srečanje siovenskih pianincev iz matične domovine in zamejstva organiziraio prav na Matajurju. Ta srečanja izmenoma prirejajo Beneško pianinsko društvo, Siovenska planinska društva v Celovcu, Gorici in Trstu ter Pianinsko drušvto Jesenice, ki je pobudnik teh srečanj. Na teh srečanjih poteg omenjenih sodeiu-jejo tudi druga pianinska društva iz Stovenije. Vsako tako srečanje v tem sestavu iahko smatramo za pienum vsesiovenskega pianinstva.
Tokratnega 6. tradicionainega srečanja, v nedeljo 12. junija se je udeležilo kar 3000 planink in planincev, kar je absolutni rekord udeležbe tovrstnih srečanj. Seveda je na srečanju bila zastopana tudi večja skupina Slovenskega planinskega društva iz Celovca pod vodstvom starešine slovenskih planincev na Koroškem, Jozeja Miklavčiča.
Tradicionalno srečanje slovenskih planincev iz matične domovine in zamejstva je otvoril predsednik Beneškega planinskega društva Jožko Kukovac. V svojem govoru je prisotne seznanil z dejavnostjo beneškega planinskega društva in poudaril, da društvo ne goji samo ijubezni do gora in naravnih lepot, temveč da razvija na tem naj-zahodnejšem robu slovenske zemlje tudi narodno zavest. Poudaril je tudi pomembnost srečanja prav na Matajurju, ki je v zgodovini videl toliko bitk, med njimi tudi partizanskih proti močnemu nemškemu sovražniku. Ob koncu je Kukovac zaželel, da bi se planinci dobro počutili na beneških tleh ter da bi se tradicija teh srečanj še krepila. Za Kukovcem je spregovoril predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik, ki je beneškim planincem zaželel še mnogo uspehov in poudaril, da bi takšnih srečanj ne moglo biti, ko ne bi bilo odprtosti na meji in ko bi narodnoosvobodilni boj ter današnji boj napred-
Slovensko prosvetno društvo -Danica" iz Št. Vida v Podjuni vabi na
KOROŠK! VEČER v petek 8. juiija 1977 ob 10.30 uri pri Uranku (Wutteju) na Veseiah.
Sodeiujejo: Folklorna skupina SPD „Zarja" iz Žeiezne Kapie, mešani pevski zbor -Danica" in instrumentatni onsambei „The Spiders" iz Žeiezne Kapie
Vsi prisrčno vabtjeni. Opozorite na to prireditev tudi vaše goste!
nih sil v Italiji ne omogočil takega vzdušja sproščenosti in demokracije.
V	okviru pozdravov predstavnikov pristojnih planinskih društev naj omenimo predsednika SPD Gorica, Vlada Klemšeta, predsednika SPD Trst. dr. Pina Rudeža, ki je ob tej priložnosti napovedal, da bo naslednje srečanje organiziralo SPD Trst in sicer v Kanalski dolini v domu Mangart, ki ga vzdržujejo tržaški planinci.
V	imenu slovenskih planincev iz Koroške je spregovoril podpredsednik Slovenskega planinskega društva v Celovcu Jozej Miklavčič, ki je orisal težki položaj koroških Slovencev v boju za svoj narodni obstoj in poudaril, kako je prav
planinstvo poklicano, da pomaga k iskrenosti med narodi. Takšnih iskrenosti bi si želeli tudi v naši ožji domovini in ker tega ne občutimo, se z veliko ljubeznijo udeležujemo takšnih in podobnih srečanj, kjer se srečujemo planinci plemenitih misli, skratka iskreni prijatelji. Prisotni so našemu predstavniku izrazili solidarnost z navdušenim aplavzom. Miklavčič je ob tej priložnosti organizatorjem beneškim planincem v spomin na srečanje izročit v darilo cepin.
Po pozdravih se je razvil pester kulturni spored, v okviru katerega so sodelovali godba, petje, tamburaši, harmonikarji itd.
Na Matajurju ne pomnijo, da bi se v enem dnevu zbralo toliko ljudi, kar je vsekakor izredno priznanje organizaciji beneških planincev in trdoživosti teh ljudi, ki so kljub lanskoletnim potresnim katastrotam v njihovi deželi, pokazali, da je njihova volja, ko gre za obstoj njihovega ljudstva, neomajna in ustvarjalna. Beneškim Slovencem k temu izrednemu uspehu iskreno čestitamo.
Slovensko prosvetno društvo „Zarja" v Zetezni Kapli vabi na
TRADICIONALNO 4. POLETNO NOČ ki bo v soboto 9. juiija 1977 ob Z0. uri pri občinskem ko-paiišču (Bad Espresso). igra: Kvintet izpod Karavank Vstopnice: v predprodaji Z0 šii., pri večerni biagajni 25 šiiingov.
Prisrčno Majcni/
Krščanska kuiturna zveza v Ceiovcu vabi na
PEVSKi KONCERT
ki bo v nedeijo 3. juiija 1977 ob 14.30 uri v Kuiturnem domu v Bistrici na Ziiji.
Nastopa: Mešani pevski zbor „J. P. Gatius" iz Ceiovca.
Vsi prisrčno voljeni/
Župnik Vavti obhajal visok življenjski jubilej
Selški župnik Alojzij Vavti je pred dnevi obhajal visok jubilej — 90-letnico svojega življenja.
Naš jubilant župnikuje v Selah že 62 let, kot duhovnik pa deluje že 66 let. Župnik Vavti je bil rojen v Rutah pri Šmihelu pri Pliberku. V dolgih letih službovanja v Selah je moral svoje delovanje neprostovoljno prekiniti v času nacizma, ko so ga pregnali iz Sel.
Že zgodaj, leta 1909 je v okviru Slovenskega prosvetnega društva .Edinost" v Pliberku nastopil prvič kot govornik. Pred prvo svetovno vojno je deloval tudi v šmihelskem slovenskem prosvetnem društvu.
Ko je prišel v Sele je bil seveda aktiven v Selškem prosvetnem društvu .Planina", kateremu je teta 1930 pripomogel samostojno prosvetno dvorano. Po drugi svetovni vojni si je postavit trajni spomenik z izgradnjo nove cerkve v Selah.
Kljub letom župnik še danes poučuje v prvem razredu ljudske šole in se tako lahko ponaša, da je najstarejši aktivni učitelj v Avstriji. Kako spoštovan in priljubljen je župnik Vavti med svojimi farani pričajo številne čestitke. Naj vam citiramo nekaj odlomkov iz pisma, ki smo ga pred dnevi prejeli v uredništvu našega lista:
.Kje je fara, ki se lahko ponaša, da je isti duhovnik krščeval kar tri generacije. Ali ,V Selah ste doživeli tudi zelo bridke ure. Kako neutolažljivo ste se pred štiridesetimi leti v šoli jokali, ko ste prišli v naš razred. Umakniti se je moral križ na steni, da je na istem mestu zagospodovala Hitlerjeva podoba. Vlačili so vas po gestapovskih ječah. Kako veseli smo bili, ko je bilo konec vojne. Ko ste se vrnili v Sele, se je oglasil edini zvon, ki mu je prizanesla vojna vihra. Po fari je naznanjal veselo vesf, da se je vrnil pastir k svoji čredi!" Pismo se zaključi z željo, da bi spoštovani župnik obhajal svojo stoletnico v zdravju, kar je iskrena želja vseh faranov.
Tej želji se seveda pridružuje tudi uredništvo Slovenskega vestnika.
Letovanje naših otrok na Jadranu
Tudi letos bo skupina naših otrok letovala na morju in sicer v Savudriji. Letovanje bo letos v času od 13. do 27. julija, torej samo dva tedna in ne tri tedne kot v prejšnjih letih.
Starši, ki želijo poslati otroke na letovanje, naj vložijo pismeno prošnjo, iz katere mora biti razvidno: ime, poklic in naslov staršev, ime otroka in izjava, če je že bil na letovanju in kolikokrat. Tej prošnji je treba priložiti
$ zadnje šolsko spričevalo (1975/76)
#	priporočilo krajevne prosvetne ali zadružne organizacije
#	osebno izkaznico s sliko in
#	režijski prispevek šil. 1000.— (za dokazano socialno potrebne otroke šil. 700.—)
in vse skupaj poslati do najkasneje 4. julija 1977 na naslov: Počitniška kolonija, Gasometergasse 10, 9020 Klagenfurt/Celovec.
Vožnjo do Ljubljane in nazaj plača vsak udeleženec sam.
Posebno opozarjamo, da posameznih dokumentov ne sprejemamo. Za prijavljenega velja šele otrok, za katerega so bili hkrati oddani vsi dokumenti.
Za vsakega otroka je treba poleg navedenih dokumentov oddati tudi zdravniško spričevalo, ki pa ne sme biti izstavljeno prej kot 8 dni pred odhodom skupine na letovanje. Iz zdravniškega spričevala mora biti razvidno, da je za otroka letovanje na morju priporočljivo in če je otrok občutljiv za antibiotike (penicilin i. dr.). Šele ko prejmemo to spričevalo, velja otrok za dokončno prijavljenega.
Otroci uživajo na letovanju zdravniško zaščito, ki obsega:
& primerno sanitarno oskrbo pod vodstvom zdravnika,
#	prvo pomoč in zdravstveno nego za lažja obolenja,
#	ob težjih primerih takojšnji prevoz v najbližji zdravstven) zavod.
Otroci pri počitniškem zavodu niso zdravstveno niti nezgodno zavarovani. Zato si morajo starši pri svoji pristojni zavarovalnici oskrbeti poverilni nalog za Jugoslavijo (Betreuungsauf-trag fiir Jugoslawien), ki naj bo izstavljen za čas bivanja v Jugoslaviji.
Za osebno izkaznico otroka velja izkaznica (Personalaus-weis), ki jo izstavi okrajno glavarstvo, ali pa potni list.
Za letovanje pridejo v poštev le otroci v starosti od 9 do 14 let, pri čemer imajo prednost otroci, ki še niso bili na morju. Otroci, ki so bili že tri in večkrat na letovanju, bodo upoštevani samo v primeru, da bo še kakšno mesto prosto. Starši, katerih otroci bodo sprejeti na letovanje, bodo po končanem prijavnem roku in po predložitvi zdravniškega spričevala dobili pismeno obvestilo in potrebna navodila.
Opozarjamo, da moremo letos sprejeti za letovanje samo 30 otrok. Ker je prostih le še nekaj mest, priporočamo, da s prijavami pohitite. Sicer pa bodo otroci sprejeti po vrstnem redu prijav in po zdravstveni ter socialni potrebi!
IVAN CANKAR	2
SOSED LUKA
KMEČKA NOVELA
Z enim samim pogledom je preštet sosed Luka denar, ki ga je bil vrgel Andrejec na mizo.
„En goldinar je bil preveč!" je pomislit z globokim srdom. ..Lakomnež je dobil goldinar. . . ko ima skrinje polne! Jn kako me je ošinil z očesom! Kaj mi je na obrazu zapisano?"
V srcu mu je rasel srd do Andrejca, do Šrangarja, do vseh teh pijanih, pohlepnih ljudi, ki so sedeli, kakor da bi biliprimrznili.
-Zdaj bi to storil tudi brez bankovcev! Kaj mi do bankovcev? Tudi tako bi ga udari) v ta pijani obraz ... tja bi ^ udari), za tilnik, prav na tisto bradavico. . . zamahnil is kamnom..."
Za tilnikom je imel Andrejec veliko bradavico; prikazala se je izza suknje, ko je bit nagnil glavo.
Molče je vtsal Andrejec in se je opotekel ob mizi. Kakor )e bil prej glasen in nemiren, in kakor se je bit vdal jokavi bridkosti, ga je obšla nenadoma mrka resnoba pijanca, ki je bil žaljen v svojem ponosu, dasi se ne spominja več natanko, kdaj in od koga je bil žaljen. Potisnil si je kučmo še nižje y čelo, ozrl se ni na nikogar ter je omahoval počasi preko ^zbc. Bankovcev ni spravil v suknjo, tiščal jih je v pesti in je morda popolnoma pozabil nanje.
„Da denarja ne izgubiš!" je zaklical krčmar.
Andrejec se še ozrl ni, najbrž ni razumel.
„Rcs ga bo izgubil!" je pomislil v strahu sosed Luka. -Pozabil je na bankovce; v veži ali pa pred hišo, tik pred Ptagom mu bodo padli iz pesti; odprl bo roko, da bi si obrisal usta z dlanjo in bankovci bodo padli ... Šrangar ve natanko, da se bo tako zgodilo in pojde z lučjo za njim . .."
Sosed Luka se je tresel od srda in vzburjenosti.
Počasi je odprl Andrejec vrata, opotekel se je močno, stopil je na prag ter se naslonil ob duri, da bi si odpočil. Med durmi, v polmraku, je bil v svoji dolgi suknji in visoki kučmi tako majhen in smešen, kakor našemljen otrok.
Luka je skočil izza mize.
„Kam pa ti, Luka?" je vzkliknil krčmar in vsa sladkost je izginila z njegovega obraza, ki je bil nenadoma ves poln zlobe in sovraštva.
Luka je šel molče mimo njega, stopil je k Andrejcu, ki je slonel med durmi, in ga je krepko stresel za rame.
„Duša krščanska, vzdrami se!" mu je kričal v uho. „Kaj ne veš, koliko držiš denarja v pesti?"
Zgrabil ga je za pest in mu jo je vzdignil pred pijani obraz.
„Na, poglej! Tukaj imaš denar, tukaj! Spravi ga! Ali naj ti odpnem suknjo? Čakaj... nič se ne boj, nisem ropar!"
Šrangar je stopil bližje; spet je bil smehljaj na njegovih ustnih, toda sladek ni bil.
„Judež!" je zamrmral.
Luka je trepetal od nog do glave, po životu pa mu je lil vroč pot. Govoril je hlastno, s kričečim, zoprnim glasom m jezik se mu je čudno opletal; hkrati pa se mu je zasvetilo v mislih: „Čemu sem stopi! k njemu? Zakaj se ukvarjam z njim? Zdaj bodo vsi vedeli in pričali, da sem se še ob poslednji uri ukvarjal z njim in z njegovim denarjem. Dejali bodo, da sem še v vežo lete) za njim, da sem ga držal za roko, odpenjal mu suknjo ..."
Zasvetilo se mu je v mislih, toda s tresočimi rokami je odpenjal Andrejcu suknjo, izkušal mu je odpreti pest.
Andrejc je tiščal trdno, buljil je v Luko s topimi očmi.
„Pusti denar! Pusti moj denar!" je jecljal.
Šrangar se je zasmejal naglas.
-Ali si mislil, da pojde kar tako? Andrejec je mož, ne izpusti!"
„Šleva, kdo mara za tvoje papirje!" se je razsrdil Luka in je sunil Andrejca preko praga. Gledal je za njim in se je tresel od srda.
-Kakor je pijan, težko opravilo bo z njim!" je pomisli!. -In tako revišče, drobno kakor gnida!"
Andrejec je stopal počasi po temni veži, z dolgimi, omahujočimi koraki, in je tipal z roko ob zidu. Pred pragom je postal, naslonil se je in je vzdignil pest čisto pred oči.
-Šteje!" se je začudil Luka in se je ozrl z urnim pogledom v izbo; tam je stal krčmar ob mizi, pospravljal je prazne kozarce ter se smejal s poslednjimi pivci. Edini debeli Gorjanec je gledal z zaspanim očesom proti durim.
Andrejec je slonel ob vratih in je štel; dolgo je štel; roke so se mu tresle in razločil je slabo; počasi je naposled zgenil papirje, vtaknil jih v suknjo ter si zavihal ovratnik do ušes. Nato se je oprl z roko ob zid, stopil oprezno ter izginil zibaje se, kakor drobna senca, na cesto, v dež in noč.
Sosedu Luki je bilo mraz, ko se je vrnil v izbo; zdelo se mu je, da je zelo truden, noge so mu bile težke. Sedel je na klop, pod razpelo, in je izprazni) na dušek svoj kozarec.
-Kaj si opravil?" je vprašal krčmar in je pomežiknil.
Luka mu je pogledal v lice, razumel je in ni razumel; njegove misli so bile na cesti, kjer se je opotekal pijan človek v dolgi suknji in visoki kučmi.
-Koliko sem dolžan?"
-Nič nisi dolžan!" se je smejal krčmar. -Andrejec je vse plačal. Le za njim pojdi pa ga prašaj! Saj imata eno pot: ti v Veliko Ligojno, on v Malo!"
Sosed Luka ni slišal zlobe iz krčmarjevih besed, še besed samih morda ni slišal. Vstal je in je šel brez slovesa. V glavi se mu je vrtelo, kakor da bi bil pijan, in celo noge so se mu opotekale. Odprl je duri, ni se več ozrl v izbo, stopil je v vežo in na prag. Poslednjikrat se je zasvetilo v njegovih mislih: -Saj so vsi videli! Saj vsi že vedo, še preden je storjeno! Brez pameti greš, Judež, v sramoto in greh!" — Zasvetilo se je in je takoj ugasnilo.
-Da bi le že ne bil predaleč!" se je prestrašil. -Da se le ni zvrnil v kakšen jarek — kdo bi ga iskal?"
Urno je prestopi) prag, stopil je na blatno cesto, v noč.
Ob tistem času se je predramil človek, ki je dremal že ves večer ob topli peči. Prišel je bil o mraku, izpit je ko-
Spati oblečen ali gol?
Statistično je dokazano, da vedno več ljudi obeh spolov spi golih. Zakaj? Počutijo se bolj sproščeno, bolj svobodno. Tako zatrjujejo psihologi. Vendar pa imajo najnovejše spalne navade tudi svojo slabo stran.
Protesorja Mullerja iz Munchna, ki se že celo vrsto let ukvarja s človekovim spanjem, so vprašali, ali je zdravo spati gol.
Največji zadržek, pravi profesor, je čezmerna ohladitev. Zadostuje le mrzla roka ali rama, ki gledata izpod odeje, telo se preveč ohladi in spanje postane neprijetno ali pa se celo zbudimo. Temperatura spečega človeka ne sme biti nižja od 32 stopinj, je izračunal profesor. Zato odsvetuje vsem tistim, ki jih muči revma „go!i val" med spanjem.
Zraven tega pa zatrjuje protesor, da spanje brez pidžame ali spalne srajce ni higienično. Zakaj? Približno četrt litra vode odda človeško telo med spanjem. V tej tekočini so tudi kožne celice. Vse to vsrka posteljno perilo, če spimo goli. Posteljnina se navzame neprijetnega duha, to pa vsako spanje moti. Zato je predpogoj za vse tiste, ki hočejo za vsako ceno goli med rjuhe, da jih menjajo dvakrat tedensko. Če pa spite zaviti v nočno oblačilo, zadostuje enkrat tedenska menjava posteljnega perila.
Spalna oblačila morajo biti dovolj udobna, ne smejo vezati in iz takšne tkanine (to velja tudi za posteljno perilo), ki pušča koži dihanje.
Tisti, ki spi pravilno, se zbudi zjutraj kot
na novo rojen. K pravilnemu spanju pa sodijo predvsem udobna lega in pomirjujoča okolica. Znanstveniki so izračunali, da se vsak človek med spanjem desetkrat do dvanajstkrat obrne, popolnoma spremeni položaj. Žimnica ne sme biti niti pretrda niti premehka. Protesor pravi, da morajo žimnica in posteljno perilo pravilno vsrkavati vlago in obdržati toploto.
Pravilna temperatura v spalnici naj se giblje med štirinajst in šestnajst stopinjami. Če je zunaj premrzlo, raje spimo pri zaprtem oknu, seveda pa sobo predhodno dolgo in dobro zračimo. Zaprto okno je tudi priporočljivo povsod, kjer velik promet z ulice onemogoča mirno spanje.
Ker prespimo povprečno tretjino svojega življenja, naj bo spalnica najmirnejši prostor v stanovanju. To naj velja tudi za notranjo ureditev tega prostora. Pisano je sicer moderno, vendar ne pretiravajmo z divjimi barvami ali slikami. Pastelne barve in majhni, nevsiljivi vzorci so ravno pravšnji za prijetno spanje in predvsem za čas, ko se v spanec šele pogrezamo. Vse to velja za tapete, preproge, zavese in prav tako za posteljno perilo: predivje barve ali vzorci vznemirjajo!
Natančnega recepta, koliko spanja potrebujemo, ni. Odrasli približno osem ur, otroci deset, starejši potrebujejo manj spanja. Pa še nasvet za uspavanje: dobra kriminalka. Najboljše uspavalno sredstvo je branje.
Razmišijanje za starše
Addgr govorko o /cžcA, govorimo vedno o mor^/nem sm/s/n. Vendar de/amo pr: tem ve-/:To napako, če gre za ma/e /až;', ^i so nasta/e ^or prodal: otroške Jantazije. Zavedat/ se namreč moramo, ^aMna je ps;7?o/oš^a vrednost /až; pr: otroka; znamenje r:e/ago^wega počafja, težav, ^i so ga prep/avZ/e, ^onJ/;T-tov, v ^ater;7: živ/, vse to je otroška /až.
Vreč: otroka v o^raz ,,/ažeš", 7MoraJ:st:čno razkrinkati njegovo zatočišče :zw:š(jot:n je nespametno, če ne ce/o nevarno. Četad/ komo doseg/: s takšnim razkrinkavanjem nek "reza/tat", Zborno s tem /e povzročZ/Z, da se kosta otrokova ne/agodnost Zn s/ako počatje poka-za/a na kak drag način.
Toda kako naj se potem vedejo starš: do otroka, k/ vendar/e /aže? Predvsem se moramo zavedat:, da je /až simptom, odstranjevat: pa je treka vzroke, ne simptome, ki so jik t: vzrok; rod:/:, Najte če se ne komo ved/: pravdno, komo povzročZ/Z, da se kodo pojavi// pač dragačn: s/mptomZ, otrokovo daševno stanje pa se Zrn /e še pos/akša/o. OdvadZ/Z ga komo Zagati, zato pa ko na prZmer zače/ jec/jatZ a/Z pa ponoči močZtZ poste/jo. Simptom, tak a/Z dragačen, je /e opozorZ/o otrokovega organZzma staršem.
V do/očenZ otroški starostZ pravzaprav nZtZ ne moremo govorZtZ o pravik /ažek. Č/oveško živ/jenje se ne začne z racZona/nostjo. Psika de/aje še ce/o pred rojstvom Zn nZ podvržena amovanjem Zn krZtZkZ. Otrok ne „pozna" res-nZce, ampak jo še/e „osvaja". V svoj spomZn sprav/ja /e tZsto, kar ga zanZma Zn kar ma s/ažZ za dosego Zzpo/nZtve že/ja. /n tZsto tadZ apora/dja tako, kot je zanj najko/je — v nje-govik oček, seveda.
Raz/ZkovatZ je treZ*a med /ažjo Zn jantazZjo. Otrok sprva /e s/ako /očZ med resnZčnostjo Zn svojZm ZzmZš/jenZm svetom. Vse, kar sZ že/Z, je zanj rea/no Zn torej /akko doki. Ao korak za korakom spoznava resnZco, se zave, da oksto-jZjo tadZ stvar:, k:' sZ jZk sZcer že/Z, pa jik ne more dokZtZ. Zato poskas; na najraz/Zčnejše načZne premostZtZ te „ne moreš", /n eden od tek načZnov je tadi otroška /až.
3'e otrok sp/ok zaveda /až;'? /Ve. Zanj to nZ /až. /e odraz okstoja nekZk stvar/, kZ za nas odras/e ne okstojZjo. OkstojZjo /e „v" otroka. Nastanek /až:' je povezan najprej z nastankom neke potreke. Vendar moramo pazZtZ — tZsto, kar porod; /až pr/ dve Zn tr;7etn;ka, nZkakor nZ Zsto kot tZsto, kar je porodZ/o /až pr/ deset a/Z dvanajst/etn/ka. Toda nZtZ tem n/t; on/m ne smemo vs:7jevatZ našega, odras/ega g/eda-nja na stvar;', na našo resnZco, na naša mora/-na nače/a, k/ v/adajo Zn ve/jajo /e v odras/em sveta, kjer poskušamo vse raeZona/ZzZratZ.
Da k/ otroka pomaga/Z Zn odstranZ/Z t/ste vzroke, k; ga s;7Zjo v /až, moramo najprej agotov/t/, kdaj /aže, kako /aže Zn v kakšn/k oko/Zšč/nak. Ena a/Z dve /až/ še ne pomen/ta n/česar. Večje števZ/o /až/, k/ se v/ečejo skoz/ da/jš/ čas, pa že pomen/, da k/ s/ otrok zarad/ nekega g/okjega notranjega vzroka rad vzpo-stavZ/ dragačno, zanj agodnejše razmerje do resn/čnost/, ker ga pač ta resn/čnost p/aš/, a/Z pa ga ne zadovo/jaje. Tako Zmenovan; „prZ-marnZ" strak se pojav/ja pr/ otroc/k, k/ so pogosto prepaščenZ sam/ seki a/Z pa /jadem, k;
Sadje in zelenjava
Večina otrok ne mara zelenjave, pa tudi med odraslimi ni veliko posebnih ljubiteljev. Jemo jo pač zato, ker mislimo, da je to zdravo in ker so nas že starši silili jesti špinačo, ki menda daje moč.
V družinah, kjer tudi odrasli jedo zelenjavo in te vrste jedi ne pripravljajo le za otroke, ki naj jo pač jedo, da bi zrasli, je veliko manj težav. Seveda pa ne smemo obupati in vreči puške v koruzo, če otrok odklanja zelenjavo. Sto načinov je, da mu jo pritihotapimo v usta. Kateri otrok ne bo vzel hrustljavega rdečega korenčka. Če otrok ne mara kuhane zelenjave, mu pač ponudimo surovo.
Sicer pa zelenjavo kuhamo in jo zabelimo z maslom in dodajamo peteršilj. Solata bo
j/m niso dovo/j k/Zza. Njegov/ starši so preveč zdpos/eM; Zn zanj ne najdejo dovo/j časa. Otrok poskaša z /ažjo vzkaditZ pozornost Zn tako posredno ZzzvatZ častva svoj/k staršev. Najt/ mnog; starš/ se prema/o zavedajo, da je sZcer /epo, če svojZm otrokom pogosto kapajejo da-rZ/a, da pa ta sZcer "izražajo" nj/kova častva do otroka, n/so pa s tem še častva sama.
vsak dan na mizo
mnogo privlačnejša, če mednjo narežemo tudi rdečo redkvico, ki zaradi olja in kisa ni več pekoča, jed pa je privlačna na oko. Med solato lahko zrežemo tudi surovo špinačo, malo naribanega korenja in podobno. Večina otrok ima rada naribano korenje z limono in sladkorjem. Ponudimo ga s keksom za malico.
Nekateri otroci ne kažejo nobene želje po sadju. Potrebo po sladkorju, ki je v sadju, nadomeščajo z željo po slaščicah, kar je seveda nezdravo in vodi k debelosti, slabim zobem, motnjam v prebavi in podobno. Res, da morda otrok kaže odpor do nekaterih vrst sadja, vendar pa je na voljo toliko vrst, da brez posebnega truda ugotovimo, kaj otroku rija. Če ne mara sladkih in hranilnih breskev, o prav gotovo planil po lubenici, grozdju ali čem drugem. Marsikateri otrok odklanja jabolka, ker jih zaradi majavih mlečnih zob ne more dobro oglodati. Pomagajmo mu in jabolka narežimo na tanke krhlje, seveda neolupljene.
Sadje naj bo vedno na mizi, po vsakem obroku. Če pa je otrok posebno trdovraten glede uživanja sadja in zelenjave, poskusite še z družbo vrstnikov. Z drugimi otroki je vsaka jed, pa tudi osovražena zelenjava ali sadje, najboljša jed.
Siovenska kuhinja
/edi/nik; Sezonska om/eta Zz vrtnik žekšč, zviti rdzso/jfM; Zn prf^gjfHZ J/am (potrekaše-vinaj, m/adi krompir z mas/om, dušeno ze/je po kmečko, kakani orekovi štrak/ji po goriško.
Omleta iz vrtnih zeiišč
Potre^Kjffno 3 jajca na 2 ose/*/, 7 ž/Zco se-sek/jane :weš<2?;Zce že/Zšč dišavnic (svež; majaron, droknjak, peterši/j, ze/ena, nekaj /istov pehtrana, timijana Z M kopra).
Om/eto pripravimo tako/e; jajca stepemo, dodamo Ma 3 jajca ž/Zco s/adke smetane, so-/Zmo Zn pomešamo d/šavnZce. Na ponvici za pa/ačinke segrejemo 2 ž/Zc/ o/ja Zn z/Zjemo nanj mešanico. Pomešamo Zn ko se mešanica že zgost/, jo s kaka/nico ok/Zkajemo v om/eto.
Serviramo top/o kot predjed, primerna pa je tadZ za večerjo. Če jo naredimo za večerjo, /akko dodamo še s/an krompir Zn porc/jo so-/ate.
Zvita potrebuševina
Tri dni po za^o/a, ko je meso ok/ajeno, razgrnemo po m/zZ J/am — potrekaševino. Natremo ga s poprom Zn so/jo, poškropimo s česnovo vodo Zn ga past/mo razso/jevat/ 3 do d dn/ v temnem k/adnem prostora, do/<ro zavarovanem pred maZ?amZ. V ZdadZ/nZ^ ne po-stav/jamo, ^er tam razso/ ne more ač/n^ovatZ. Po 3 a/Z d dne/? J/am zv/jemo v enakomerno ro/ado. PovZjemo v sv/njsko mrež/co Zn gosto povežemo z vrv/co. ZvZtZ J/am rak/o preka-d/mo. 7'akega skakamo Zn serv/ramo še top/ega s svež/m dašen/m ze/jem po/etZ, a/Z s k/s/Zm ze/jem poz/mZ.
Dušeno zeije po kmečko
Za deset porc/j te prZ/oge potrekajemo 2 kg g/avnatega ze/ja, /0 dkg ocv/rkove mast/, Z<2 dkg sesek/jane čeka/e, strok česna, so/ Zn Z dc/ domačega v/na.
Na mast/ zaramen/mo čeka/o, dodamo ze-/je Zn daš/mo po/ are. Zdaj zač/nZmo s poprom, so/jo Zn strt/m česnom, prZ/Zjemo v/no Zn spet pokr/jemo, da se ze/je popo/noma zmekča. OkranZtZ mora svoj vonj, zato naj ko posoda, v katerZ se ze/je daš/, dokro po-kr/ta.
Kuhani orehovi štruklji
Za štrak/je Zz kvašenega testa — kakor jZk de/ajo na GorZškem — potrekajemo, merjeno za Z0 osek; 30 dkg pšen/čne moke, Zn sZcer po/ mekke Zn po/ ostre, 2 dkg kvasa, 3 dkg mas/a, 3 dc/ m/ačnega m/eka, 2 ramenjaka, Z ce/o jajce, 2 ž/tcZ s/adkorja Zn ščep so/Z. To ko testo.
Za nadev pa vzamemo; 33 dkg orekov, Z dc/ vre/ega m/eka, Z ž/Zco meda, noževo ko-n/co zm/etega c/meta, 2 ž/Zc/ s/adkorja Zn dodamo še Z jajce, ko se zmešana gmota že ok/adZ.
V sk/ed/cZ amešamo najprej kvas z neko/Zko moke Zn ž/Zčko s/adkorja ter m/ačnega m/eka, da dok/mo gosto mešan/co. PostavZmo na top/o, da vzkaja. V sk/edo pa presejemo moko, so/Zmo, dodamo jajca, stop/jeno mas/o, vzka-janZ kvas, med Zn ko mešamo, prZ/Zvamo m/e-ko. Sedaj testo stepamo še tako do/go, da se pojav/jo meknrčkZ, pokr/jemo Zn damo vzka-jat. Vzkajano testo tanko razva/jamo Zn nato še razv/ečemo. Premažemo z nadevom, zvZ-jemo Zn pov/jemo v prt/ček, skakamo v rak/a so/jenZ vod/. Zz naveden/k ko/Zč/n naprav/mo dva štrnk/ja. Zankana razrežemo Zn zake/Zmo z mas/om.
zareč vina in se je stisnil v kot, da bi ga krčmar ne zapodil. V blatne cunje je bil oblečen, čevlji so bili brez podplatov. Ko je dremal, je bil njegov obraz kakor od ilovice, rumen in razoran. Nenadoma je široko zazehal, ozrl se z lenim pogledom po izbi, zlezel s klopi, preleknil se ter šel. Zaprl je duri za seboj, še preden je mogel krčmar zakričati za njim, da je potepuh in hudodelec in da naj se spravi kamorkoli.
Šrangar je stopil za njim v vežo, nato je nekoliko pomislil ter zlezel po strmi lestvi na podstrešje. Sklonil se je globoko skozi okno ter gledal s srepim, pazljivim očesom po nočni pokrajini.
II
Zunaj je pršilo tiho, narahlo, kakor da bi rosilo iz megle. Na obzorju, tam kjer so se vzdigali temni holmi iz ravni, so se trgali oblaki in prikazovale so se dolge svetle proge, belkastemu dimu podobne. Okna krčme so se svetila v rumeni luči: gledala so daleč po pokrajini in zdelo se je grešnemu srcu, da se ozirajo za njim prestrašene oči. Na sto korakov se je razločevalo iz sive teme črno drevje ob cesti.
Sosed Luka je stopal hitro po razmočeni cesti; vodeno blato mu je škropilo do kolen. Časih je postal za trenotek ter je strmel predse v noč, tja, kjer se je napol razločno vzdigalo iz teme črno drevje. Nič se ni zgenilo pred njim, mirno je stalo drevje, nikjer se ni zazibala senca. Tudi glasu ni bilo od nikoder, ne pijanega petja, ne hripavega vriskanja. Tiha je bila noč in še dež je rosil na blato tiho kakor sneg.
„Zares se je bil zvrnil v jarek!" se je prestrašil in razsrdil sosed Luka. „Morda še sto korakov daleč ni prišel; zvrnil se je in je zaspal!"
Luka se je okrenil, pogledal je po cesti nazaj in se je vrnil. Šel je ob desni strani, tik ob globokem jarku, oziral se je in je poslušal.
„Andrejec!" je zaklical polglasno.
Prestrašil se je svojega glasu, ki je bil nenadoma prerezal tišino. Odgovora ni bilo, nič ni zavzdihnilo iz jarka, Luka je slišal samo še svoj glas in zdelo se mu je, da je ostala
beseda v dežju, v vlažnem vzduhu in da kliče neprestano pod nočjo, od oblaka do oblaka, previdno šepetaje: „Andrejec! And rejec!"
Luka se je razsrdil nad seboj.
„Krčma je tam; lahko stoji kdo na pragu, lahko gleda kdo skozi okno in jaz kričim kakor žganjar! Zakaj nisem kar rajši kričal: Čakaj, Andrejec, da te ubijem! — In lovim se po cesti, kakor da bi šivanko iskal; zakaj ne grem rajši v vas ter poprašujem ljudi? Kje pa je tisti Andrejec, da ga ubijem? — Še noben hudodelec ni bil tako nespameten!"
V tistem trenotku, ko se je okrenil, da bi hitel dalje, je postal in vztrepetal. Zdelo se mu je, da je na pol pota med sabo in med krčmo ugledal urno senco, ki se je mahoma izgubila za črno grmovje. Šinilo je, kakor da bi trenil, in še razločiti ni mogel, če je bila senca majhna ali velika, odkod je prišla in kam se je izgubila.
Stal je dolgo in je strmel prestrašen. Šele pozneje se je spominjal, da se mu je bil v tistem hipu razlil mrzel pot o vsem životu, in da so se mu kolena tresla kakor pred iričem.
„Kdo je bil? Andrejec ni bil. Andrejca bi bil videl že prej, pa če bi bil tudi v jarku ležal. In kako bi se bil vzdignil tako nenadoma iz jarka in kako bi smuknil tako ročno? Ni bil Andrejec! Tisti kujon je bil pač, tisti lakom-než, tisti Šrangar! Izmuznil se je, pa se je plazil za mano kakor maček. Ze tam me je bil ošvrknil z besedo, pa je imel tiste misli kakor jaz. V očeh sem mu videl tiste misli!"
Polagoma se je streznil in osvestil, samo zobje so mu šklepetali kakor od mraza in noge so se mu tresle. Nič se ni več zgenilo v noči.
„Nobene sence ni bilo, nikogar ni bilo!" se je tolažil Luka. ,,Nič drugega ni bilo nego moj strah. Strah je človeka, pa vidi strahove, kjer jih ni! — Kaj bo pustil Iakom-než goste same? Zajec je skočil čez cesto in jaz se tresem!"
Z dolgimi koraki je stopal dalje, komaj da se je še ozrl.
,,V jarek ni padel! Ze med durmi je bil bolj trezen nego je bilo treba. Ziblje se pač, ziblje, in se priziblje domov.
Časih ve pijanec bolj natanko, kam in kod, nego trezen človek!"
Šel je še zmerom ob desni strani, ob jarku, in je sunil z nogo nenadoma ob kup nasutega kamenja. Postal je in se je sklonil. Natanko se je bil namenil že v krčmi, kako bi ,,stvar ukrenil". In že na poti je pozabil na poglavitno stvar.
,,Kako sem zabit in neroden!" je pomislil ves zlovoljen. ,,Za tako rabo nisem, zdaj vidim! Premislim korenito: s kamnom ga udarim, z debelim okroglim kamnom, prav na tisto bradavico! In pozabim na kamen. Kaj bi ga ubijal s pestjo? Dolga reč bi bila to in nevarna. Kakor je droben in kakor je pijan, slabič ni, in življenje je le življenje; še zajec bi se branil, ko bi vedel kako!"
Dolgo je stal sklonjen nad kamenjem in je izbiral. Razločil ni v temi, zato je tipal z roko; kamenje je bilo mrzlo in mokro. Izbral je naposled okrogel, precej težek kamen, ki se mu je zdel pripraven, in ga je spravil v suknjo. Zamudil je veliko časa, zato je hitel; suknja, ki mu je bila preohlapna in ki mu je segala do kolen, se mu je opletala okoli života in kakor je stopil, mu je udaril kamen ob stegno.
,,Kaj ni tam? Tam gre!"
Postal je, oddahnil si je globoko, strmet je predse v temo z upognjenim životom in izbuljenimi očmi.
Pred njim, sto korakov daleč, se je zibala preko ceste drobna senca. Zibala se je na desno, na levo, postajala je, padala je in s vzdigala, opotekala se počasi dalje. Tiha je bila senca; tudi ni bilo glasu, če se je opotekla in se zgrudila na kolena; ne pijanega petja, še vzdiha ne.
,,Da bi vsaj prepeval!" je zaželel sosed Luka. "Drugače je zmerom prepeval, nocoj molči!"
Stopil je hitreje, da bi ga dohitel. Čuden mraz mu je lezel počasi po hrbtu nizdol; šel je kakor pijan, tudi sam se je opotekel natanko tako kakor senca pred njim; če se je opotekla na levo, se je še sam opotekel na levo, če se je opotekla proti jarku, se je opotekel proti jarku; stiskal je zobe, toda časih ga je zgrabilo za čeljusti kakor krč in zobje so zašklepetali naglas.
(Dc/je v prihodnji ItefZ/^ZJ
Vsi, ki natančneje spremljamo življenje in delovanje slovenske narodne manjšine v Italiji, pri svojem delu prej ali slej naletimo na probleme Južne Tirolske in Val d'Aoste. Podatki o manjšinah nemškega, latinskega in francoskega jezika v omenjenih predelih Italije nam nudijo koristne primerjave s stanjem, v kakršnem je slovenska narodna manjšina v tej državi.
Da bi bolje spoznali sedanje stanje v Val d'Aosti, je potrebno podrobno kot pri mnogih več ali manj perečih problemih sodobnega sveta, da posežemo v zgodovino, saj korenine vedno segajo globoko. Prav tako pa je nujno, da vsaj na kratko orišemo geografski okvir te doline v osrčju Alp. Gre za pokrajino, katere glavni del predstavlja dolina levega pritoka Pada, reke Dora Baltea, ki izvira ob vznožju granitne bariere Monta Blanca in naredi dva zavoja v višini mest Aoste in St. Vincenta.
V to reko se izlivajo številne manjše reke in hudourniki iz mnogih stranskih dolin, ki skupaj z osrednjo dolino in z visokimi gorskimi verigami tvorijo to deželo na severozahodu Piemonta ob francoski in švicarski meji. Val d'Aosta meri 3262 km?, ima nekaj več kot 100 tisoč prebivalcev in povprečno višino preko 2000 m. To gorato področje je bilo vedno pomembna prometna žila med severom in jugom, področje kmetijstva in v novejšem času zlasti turizma.
Valdostanci smatrajo za mejnik svoje zgodovine leto 1191, ko je knez Tomaž I. s svojo „Listino svoboščin" dal meščanom Aoste svečano obvezo in prisego, da jih bo ščitil in jim dal več svobode, kot so je imeli dotlej. Ta akt so kasneje razširili na vso Val d'Aosto. Valdostanci so prisegli zvestobo savojski dinastiji, sami pa so uživali posebno obliko samouprave. To medsebojno prisego zvestobe so upoštevali vsi savojski vladarji do Karla Emanuela III., ki je ukinil valdostanske svoboščine. Valdostanci smatrajo listino iz leta 1191 kot prvi dogovor med suverenom in podložniki in kot korenino svoje sedanje samouprave.
Najpomembnejša institucija lokalne samouprave so bili valdostanski ^Generalni stanovi", ki so jih sestavljali plemstvo, duhovščina in meščani. Dolgo časa je bila to edina zakonodajna in izvršilna oblast v dolini, sodno oblast pa so stanovi delili s fevdalnimi gospodi. Ob postopnem razpadanju fevdalnega sistema in rasti moči savojskega vladarja so leta 1536 ustanovili „Svet nameščencev", ki je pomenil pravo vlado pod nadzorstvom ..Generalnih stanov". „Svet nameščencev" je imel velike kompetence glede vseh aktivnosti v dolini, od financ, javnih del, higiene, ekonomije, do sodstva in obrambe dežele. Kot predstavniki vladarja so na sejah sodelovali guvernerji ali *bail!y-ji", predstavniki vladarja v samem mestu Aosti.
Istega leta so sklenili, da sprejmejo francoščino kot uradni jezik in nadomestijo latinščino. Le tri leta prej so podoben sklep sprejeli v francoskem kraljestvu.
V celoti je bila Val d'Aosta dolgo v sklopu francosko govorečih državnih tvorb, bila je pod vplivom francoske kulture, tudi cerkveno je bila odvisna od francoskih nadškofij v Moutiersu in Chamberyju v Savoji. V tem mestu je bila do leta 1563 prestolnica savojske vojvodine, potem pa so jo prenesli v Torino. Prebivalstvo doline je povečini govorilo francosko-provansalski dialekt, višji sloji pa knjižno francoščino. Franco-
ski jezik je postal v zavesti Val-dostancev neločljivo povezan z njihovo avtonomijo. Ko so jim jo začeli absolutistični vladarji jemati, so Valdostanci z njo vred branili svoj jezik. Ko so avtonomijo izgubili, jim je ostal francoski jezik edina priča šestih stoletij avtonomije.
Usoda Val d'Aoste je bila povezana s savojsko dinastijo. Država te dinastije je postala leta 1416 savojsko vojvodstvo, leta 1713 sicilsko, leta 1718 sardinsko kraljestvo in leta 1861 kraljevina Italija.
Valdostansko avtonomijo je zmanjšal zbornik valdostanskih zakonov, ki so ga natisnili leta 1588 v Cham-beryju, odpravil pa jo je Karel Emanuel III. ki je leta 1773 objavil ..Kraljevske uredbe", s katerimi je v Val d'Aosti uvedel enotno zakonodajo, ki je veljala v vsej sardinski državi. Če je za Valdostance leto 1191 napisano z zlatimi, je leto 1773 gotovo s črnimi številkami. Ta akt vladarja — absolutista, ki izenačuje zakonodajo in odpravlja stare sred-
čeprav šele po kapitulaciji Italije, so se Valdostanci odločno in enotno uprli fašizmu in sami osvobodili svojo dolino, sebi pa v okviru nove italijanske države priborili avtonomijo.
Kot je znano, se je začela rezistenca na severu Italije po nastanku savojske republike. Stranke so se v boju proti fašizmu združile v akcijske stranke, tako tudi v Val d'Aosti, kjer je taka stranka, sestavljena iz pripadnikov komunistov, socialistov, liberalcev, demokristjanov in predstavnikov „Mlade Val d'Aoste", prevzela vodstvo vstaje. Za predsednika akcijske stranke so izvolili Emila Chanouxa. Chanouxu so bile jasne posledice italijanske stoletne nadvlade v dolini, ekonomskega podrejanja in prisilne asimilacije. Izhod iz tega stanja je videl v avtonomiji Val d'Aoste, v federativni državi. Tako zamisel so potrdili predstavniki alpskih dolin na sestanku 19. decembra 1943 v Chivassu. Val d'Aosto sta zastopala Emil Chanoux in Ernest Page. V „Prok!amaciji alpskih do-
se pokazali dve tendenci. Prva, ki je nadaljevala Chanouxova stališča in druga, ki je imela podporo italijanskih nacionalističnih strank in je bila za avtonomijo kot posledico administrativne decentralizacije znotraj enotne, centralizirane države.
Medtem pa so z namestniškimi dekreti št. 545 in 546 uvedli 7. septembra začasni statut doline. Z dekreti so ustanovili deželni svet in odbor s posebnimi pooblastili, kot tudi poseben organ, ki naj v imenu države nadzoruje administrativno aktivnost dežele. Poleg tega so v dokumentu priznali svobodno uporabo francoskega jezika v stikih s političnimi, upravnimi in sodnimi oblastmi in v javnih aktih z izjemo sodb. V šolah vsake vrste in stopnje je določeno, naj bo enako število ur pouka francoščine in italijanščine. Deželnemu svetu je bilo poverjeno, da popravi meje občin na podlagi stanja pred letom 1922 in popravi krajevna imena, ki so jih v času fašizma spremenili ali pa so izginila.
Pogied na Va! dAosto
njeveške avtonomije, nekaterim še danes pomeni pravo izdajo. V tistem času je izzval pretres, povzročil pa je tudi upore v letih 1799 in 1801 ter 1853. Te upore poznamo kot „Upore Sosquesov" — revnih gorskih lovcev. Višji sloji se jim niso pridružili in tako so bili upori obsojeni na propad. Prva dva upora sta bila v obdobju francoske zasedbe, ker tudi ti niso upoštevali posebnosti Val d'Aoste.
Bolj kot se je savojska dinastija usmerjala k Italiji, bolj so morali Valdostanci braniti svoj jezik, zlasti še potem, ko so Savojo odcepili od savojske države in jo priključili Franciji skupaj z Nico, Val d'Aosta pa je leta 1861 pripadla k združeni Italiji. Francoski jezik je pomenil Valdostancem zadnjo obrambo njihove etnične posebnosti, zato so ga branili kljub vsem oviram s strani italijanske države. Po prvi svetovni vojni je skušala neka delegacija prikazati problem valdostanskega jezikovnega vprašanja mirovni konferenci v Versaillesu, vendar brez uspeha.
Prav tako kot za vse narodne manjšine v Italiji je pomenilo najtežji preizkus tudi za valdostansko obdobje fašizma. Mussolini je prepovedal pouk in uporabo francoščine v javnih aktih in tisku. Imena krajev so latinizirali in italijanizirali. Valdostanci so se upirali raznarodovalnemu pritisku. Skupina intelektualcev, ki jih je zbral duhovnik Treves, je leta 1924 na fašistični dekret, s katerim so prepovedali uporabo francoščine, odgovorila z ustanovitvijo „Mlade Val d'Aoste", tajne organizacije, ki je imela namen braniti francoščino, vendar pa je bila premalo praktično zasnovana. Trevesa je nadomestil podpredsednik združenja notar Emile Chanoux, ki ga je spremenil v politično stranko, ki si je zadala nalogo osvoboditi Val d'Aosto in ji dati avtonomijo. Cha-noux je bil hkrati mož akcije in mislec. Bil je eden prvih organizatorjev valdostanske rezistence, napoti tako fašistom savojske republike kot italijanskim nacionalistom, ki so sodelovali v rezistenci. Umrl je 18. maja 1944 za posledicami fašističnega mučenja in je gotovo eden največjih mož v Val d'Aosti.
Tečaj za potapljanje
Slovenska fizkulturna zveza razpisuje na povabilo Slovenske potapljaške zveze potapljaški tečaj, ki bo v času od 8. do 19. avgusta 1977 v enem izmed slovenskih obalnih mest.
Pogoji in navodiia:
1.	Kandidati morajo biti stari najmanj 16 let in morajo predložiti zdravniško spričevalo, da so popolnoma zdravi.
2.	Potrebna je naslednja lastna oprema: maska, dihalna cev, plavuti. Ostalo opremo dobijo tečajniki za čas tečaja na kraju samem.
3.	Stroške prevoza na kraj tečaja in domov krije vsak kandidat sam, stroške prebivanja krije Slovenska potapljaška zveza in Društvo za raziskovanje morja Piran.
4.	Število tečajnikov je omejeno na šest. Upošteval se bo vrstni red prihoda prijav.
5.	interesenti naj se javijo na nastov: Slovenska fizkulturna zveza, Celovec, Gasometergasse 10/i.
6.	Prijavnina za tečaj znaša šii. 100.— in se prenakaže na tekoči račun štev. 2911 pri Posojilnici Celovec.
7.	Rok prijave: do 25. junija 1977.
Podobno kot primorski Slovenci, lin" zahtevajo ustanovitev federativne Italije, sestavljene iz avtonomnih dežel. Proklamacijo so poslali tudi CLNAI, ki pa takrat nič ni reagirala nanjo. V sami valdostanski rezistenci, tudi znotraj CLN za Val d'Aosto, ki je nadomestila akcijsko stranko in je bila v njej večina pripadnikov italijanskih strank, se je med seboj borilo več struj: avtonomistična, italijanska nacionalistična in separatistična. Gibanje za priključitev Val d'Aoste k Franciji se je pojavilo kot reakcija na fašistični
13. septembra 1945 so ustanovili Union Valdostaine (Valdostansko zvezo), stranko, ki naj hi zbirala vse sile za obrambo pravic avtohtonega prebivalstva doline in naj bi bila dedič Chanouxovih idej. Ko so februarja 1946 ameriške čete evakuirale dolino, je začel veljati začasni statut. Volitev ni bilo. Pač pa so stranke izbrale svoje predstavnike v deželni svet. Za predsednika sveta so izvolili Chaboda. Na političnih volitvah jeseni 1946 so Valdostanci s 63,4 "/o odklonili savojsko monarhijo (občutno nad italijanskim povprečjem), kot
režim asimilacije in je razvnelo sto- svojega predstavnika v konstituanto
letni spor med francosko manjšino in Italijo.
V te spore je posegel profesor milanske univerze Frederic Chabod, ki je poleti 1944 objavil proglas proti priključitvi k Franciji, septembra istega leta pa je poslal delegacijo k CLNAI v Milano, ki naj bi razložila program avtonomije za Val d'Aosto. CLNAI je 6. oktobra 1944 potrdila princip deželne avtonomije za dolino. Vlada v Rimu je medtem pošiljala svoje oficirje v dolino in tako dobila nadzorstvo nad večino partizanov. Pristaši separatistov celo očitajo rimski vladi, da se je pri tem povezala z nacističnimi in fašističnimi silami. Val d'Aosta je bila sicer osvobojena 2. maja 1945, vendar pa s tem še ni bilo konec zapletov. Francoska vlada je namreč pozorno spremljala dogodke. Takratni zunanji minister Bidault je sicer izjavil, da Francija ne namerava anektirati doline. Če pa bi kaj takega samo zahtevalo lokalno prebivalstvo in to ne bi povzročilo komplikacij, si ne bi pomišljala tega tudi izvesti. Nekateri dokumenti ameriškega zunanjega ministrstva pa kažejo, da je skušal De Gaulle takrat z vsemi sredstvi obdržati dolino pod izključno francosko kontrolo. Francoskim četam, ki so bile tam, je celo ukazal, naj z vsemi sredstvi ustavijo anglo-ameriške oddelke feldmaršala Alexandra, ki so prodirali z juga. Intervenirati je moral z energičnim telegramom ameriški predsednik Truman. Francozom so med drugim očitali, da infiltrirajo vojake v civilu, ki naj bi kot Italijani zahtevali aneksijo k Franciji.
Del valdostanskega prebivalstva si je tako aneksijo gotovo želel, saj je okusil italijanski pritisk in ni verjel zagotovilom, da bo nova Italija dala Valdostancem pravo avtonomijo. Delovanje italijanskih strank, ki so sodelovale v rezistenci, v določenih ozirih ni bilo povsem vzpodbudno. Predvsem so bili Valdostanci razočarani nad italijansko počasnostjo in so celo demonstrirali proti Chakodu in zahtevali plebiscit. Sami Italijani priznajo, da bi kaj takega takrat moglo izzvati velika presenečenja.
Dejstvo je, da so prevladale nacionalistične in avtonomistične sile v Val d'Aosti. Znotraj CLN, ki je postal začasni deželni svet, so razpravljali o obliki deželne avtonomije. Medtem je bilo konec upov na francosko aneksijo, zavezniki so priznali italijansko oblast nad dolino. Med pogovori o avtonomni ureditvi sta
pa so izvolili socialista Julesa Bprdo-na. 2e s tem so izrazili pomembno posebnost, ki je jasna v vsem povojnem političnem življenju: leva usmerjenost deželnega sveta. Značilno je, da je dolini vladala že od 1959 do 1966 koalicija komunistov in Valdostanske zveze, levičarska koalicija pa je prevzela oblast tudi po zadnjih deželnih volitvah leta 1973.
Nov, pomemben mejnik v zgodovini Val d'Aoste pa je bil 26. februar 1948, ko so v parlamentu z ustavnim zakonom sprejeli Posebni statut Val d'Aoste. Ta je dal deželi moč, da izdaja svoje zakone za določena področja, seveda v soglasju z ustavo in principi pravne ureditve države. Prav tako so prišle pod deželo neke kategorije državne lastnine. Deželni svet je sestavljen iz 35 svetovalcev, izvršilni organ pa je deželni odbor z odborniki za kmetijstvo in gozdarstvo, finance, industrijo in trgovino, prosveto, javna dela, turizem in umetnost, zdravstvo in socialno pomoč.
Politično življenje v povojnem življenju Val d'Aoste je bilo zelo razgibano in bi ga bilo vredno podrobne-
je prikazati. Naj se tu zadovoljimo le s kratkim orisom. Na prvih volitvah za deželni svet leta 1949 je zmagala koalicija Krščanska demo-kracija-Valdostanska zveza. Vendar pa se je leta 1954 razbila in je do volitev istega leta vladala ob podpori levih sil Zveza sama. Na volitvah istega leta je zmagala koalicija krščanskih demokratov in socialistov, ki je zlasti po zaslugi zanjo ugodnega volilnega sistema dobila absolutno večino svetovalcev, sicer pa le 40 "/o glasov. Na volitvah v letih 1953 in 1963 je zmagala koalicija komunistov, valdostanske zveze in socialistov, ki je vladala do 1966. Takrat so iz nje izstopili socialisti in je bila ustanovljena vlada leve sredine, ki je zmagala tudi na volitvah 1968. Vladala je le do 1970, ko je prišlo do razkola v krščanski demokraciji v Val d'Aosti. Vlado je prevzela Koalicija levo usmerjenih sil ob podpori KPI in naprednejšega dela Valdostanske zveze. Na volitvah 1973 je ta koalicija utrdila svoj položaj. Tudi na volitvah leta 1975 so se okrepile leve sile. Zanimivo je, da so tokrat razne frakcije strank francoske manjšine, kot so Valdostanska zveza, napredna struja te zveze in Rassemblement Valdostaine, nastopale s skupnim volilnim znakom. Posledica teh volitev je bila tudi ustanovitev edinstvene občinske uprave v glavnem mestu Aosti. V odhoru so zastopniki vseh političnih strank ustavnega loka, razen PLI, ki ni dobila nobenega zastopnika v občinskem svetu. Izven odbora je le neofašistična stranka; župan pa je komunist.
Sedanje gospodarsko stanje ni preveč rožnato. Največ si obetajo od razvoja turizma, ki ga skušajo razviti ne samo v zimskem obdobju, ampak preko vsega leta. Kmetijsko proizvodnjo je zelo prizadelo odhajanje ljudi s podeželja. Živinoreja, ki je nekoč predstavljala glavno panogo kmetijstva, je prav tako v krizi. Industrijski obrati v dolini so redki, največ si obetajo od edinega obrata težke industrije — metalurškega kompleksa „Cogne", ki obratuje od 1972.
Na koncu tega kratkega pregleda lahko ugotovimo, da avtonomija, ki jo uživajo pripadniki francoske manjšine, še daleč ni idealna in da posebni statut še ni dokončno uresničen. Kritiki oporekajo, da so priseljenci v dolino — Italijani — jezikovno izenačeni s prvotnim prebivalstvom francoskega jezika, in da je bilo to, ki je trpelo pod fašizmom in se mu junaško uprlo v Rezistenci, izigrano ter da italijanske stranke, zlasti še krščanska demokracija, niso uresničile tiste avtonomije, ki bi jo
prebivalstvo Val d'Aoste moralo dobiti. Ob tem pa velja opozoriti tudi na problem manjšine nemškega jezika v tej deželi, ki so ji šele pred kratkim omogočili izvenšolske tečaje njenega materinega jezika; ti tečaji so sicer neobvezni, jih pa omogoča dežela.
(Vestnih ^oro%:f? partizanov)
Brezpiačne počitnice v matični domovini Sioveniji
Zveza slovenske mladine organizira v sodelovanju z NEDELJSKIM DNEVNiKOM, .VIATORJEM' in ZVEZO PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE letovanje otrok iz Koroške v krogih družin v matični domovini. Namen takih počitnic je, da bodo naši otroci izpopolnili znanje slovenščine in spoznali lepote Slovenije. Poleg tega, da bo Vaš otrok spozna) nove prijatelje, je naš namen tudi ta, da se tudi starši otrok med seboj spoznajo in navežejo stike iz katerih naj zraste trajno sodelovanje staršev in otrok z obeh strani Karavank.
ROK LETOVANJA: od 29. julija do 12. avgusta 1977
Prevoz iz Celovca do Ljubljane bo prevzel .VIATOR", za sprejem na meji in v Ljublani bo poskrbela ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE, med počitnicami pa bo letovanje otrok spremljal NEDELJSKI DNEVNIK.
PRUAVA (POČ!TN!CE V MAHČN! DOMOV!N)l
ime in priimek staršev_______________________________
Točen naslov	_____________
Število otrok, ki jih želite dati na letovanje Starost otrok
Ali obvlado slovenščino? Posebne pripombe
Prijave pošljite v kuverti na naslov:
Zveza slovenska mladine Gasometergasse 10/t 9020 Celovec
VESTNIK
S — Štev. 26 (1820)	Celovec, petek, 1. julij 1977
Sedanje rešitve
nasprotujejo čienu 7
V teh dneh, ko začnejo vetjati odredbe k zakonu o narodnih skupinah in s katerimi naj bi bila rešena vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov ter slovenskega uradnega jezika pred sodišči in upravnimi oblastmi, so številne organizacije in skupine tudi iz vrst večinskega naroda odločno zavrnile tak način reševanja manjšinskih vprašanj.
Tako je na primer Iniciativna skupina na Dunaju objavila posebno izjavo za tisk, kjer je rečeno, da te rešitve ne vodijo k enakopravnosti manjšin v Avstriji, marveč so v nasprotju z dolgoletnimi zahtevami manjšinskih organi-
zacij ter predstavljajo očitno kršitev člena 7 državne pogodbe. ,Tako ureditev najodločneje obsojamo," je rečeno v izjavi, ,in zahtevamo uresničitev manjšinskih pravic, kakor je to zagotovljeno v državni pogodbi in kakor to že ves čas od podpisa pogodbe zahtevajo manjšinske organizacije."
#	Iniciativna skupina na Dunaju prireja 1. julija ob 17. uri protestno zborovanje v coni za pešce na trgu Viktorja Adlerja [Favoriten).
#	Prav tako 1. julija, in sicer ob 16. uri na Starem trgu v Celovcu, prireja Solidarnostni komite informacijo pod geslom „Zakaj skupen boj zoper
PISMO BRALCA
,,Der Dreiparteienpakt"
Es wird nun immer der Dreiparteien-beschtuB hervorgehoben, dies ist jedoch eine trrefuhrung der Offentiichkeit, es gibt nur den BeschiuB einer Partei. Wenn auch Landeshauptmann Wagner immer von ei-nem BeschiuB der drei staatstragenden Parteien spricht, so ist es Tatsache, daB die zwei GroBparteien iedigiich das Konzept der kieinen, aber einfiuBreichen FP uber-nommen haben. So staatstragend war die-se Partei gerade nicht, den Staatsvertrag 1955 hat sie ja abgetehnt. (Die GroBparteien haben aus parteipoiitischen GrOnden die Forderungen der FP ubernommen, da-mit sie in Karnten keine Stimmen veriie-ren, ob die Rechnung aufgeht?)
Gieich nach dem ominosen BeschiuB hat die FP eine Sonderausgabe herausge-bracht, (Karntner Nachrichten, 6. 3. '77, Nr. 10a) diese wurde ais Postwurfsendung gratis an die Haushaite geschickt. Darin wird besonders hervorgehoben, daB aiie Forderungen der FP angenommen wurden, indirekt war es auch schon eine Wahi-propaganda. Es sind zwar bekannte Tat-sachen die jedoch den anderen beiden Parteien unangenehm waren, deswegen wurde diese Veroffentiichung Obergegan-gen, auch die abhangige und unabhangi-ge Presse hat davon kein Aufsehen ge-macht.
Einiges aus dem Extrabiatt, (wegen Piatzmangei kann man nicht aiies zitie-ren, obwoh! es sehr aufschiuBreich ware). „Nach eingehenden Beratungen konnte die FPO die beiden anderen Parteien fUr den von ihr entvvickeiten Lčsungsvorschiag ge-winnen ' Schon fruher hat LAbg. Šiita er-kidrt, die beiden Parteien hatten iange gebraucht bevor sie die Vorschiage der FP angenommen hdtten. „Hčtte die FPO diese Beratungen auf der Grundiage der geheimen Sprachenerhebung (in Bindung an die 25-%-K)ausei) nicht angesteiit, hdt-te sie das Gesetz des Handeis aus der Hand gegeben. Ohne Mitwirkung der FPO an der Dre!parle!en)#svng hdtten andere Uber Kdrnten entschieden." im Kiartext: So hdtten die SPO und die OVP entschieden, so war es hait die FP.
Zuerst soiiten in zwoif Gemeinden zwei-sprachige Ortstafein aufgesteiit werden, soiite die FP damit einverstanden sein. Die Funktiondre der FP haben anders entschieden und die Zahi gieich um ein Drittei reduziert. „!n acht Gemeinden wird es zweisprachige Ortstafein aeben." HeiBt es da kategorisch, schon vorner bestimmt, ohne die anderen Parteien zu fragen, sie haben es ja onehin angenommen bis hinauf zum Bundeskanzier. Scheinbar aus iauter Angst es kdnnte, von einigen Fanatikom veraniaBt, zu einem neuen, tOr Osterreich beschdmenden Tafeisturm kom-men.
„Der Verordnungsentwurf der Regierung sah ursprUngiich 21 Gemeinden vor, in de-nen Siowenisch ais zusdtziiche Amtsspra-che zuidssig sein soiite. Die FPO war nur bereit, in 14 Gemeinden eine soiche Rege-iung vorzusehen." Wurde von den anderen schon rutinemdBig angenommen. Zum Vergieich:	in einem EriaB des Landes
hauptmannes von Kdrnten vom 3. 9. 1968 wurden noch 52(!) Gemeinden vorgesehen.
Auch die praktische Anwendung der S!owenischen bei den Behdrden ist nach der FP-Regeiung eine Farce. „Die FPO hat in iangen Verhandiungen erreicht, daB nach dem Voiksgruppengesetz S!owenisch neben der deutschen Amtssprache ais Dot-metschersprache zuidssig ist. Die Einstei-iung zusdtziicher doppeisprachiger „Be-amter" wird dadurch unndtig." Man wUrde ja keine „zusdtziichen Beamten brauchen",
sondern soiche, die beide Sprachen be-herrschen einstetien, diese w0rde man ieicht finden. Es wird ein Beispiei ange-fuhrt. Wii) jemand neben der deutschen Amtssprache auch das Siowenische an-wenden, so muB er vorher, rechtzeitig, mundiich oder schritfiich eine Eingabe machen. „Erst dann ist die Behorde ver-pfiichtet, einen Doimetscher beizuziehen." Aiso zuerst ein Gesuch machen, dann wird ein Doimetscher beigezogen, der Antrag-steiier wird verstandigt, dann kann die Verhandiung beginnen. Wer wird denn uber sich so eine Prozedur ergehen ias-sen, da verzichtet er iieber, ich w0rde es auch tun. Von einer ErfOiiung des Staatsvertrages kann da keine Rede sein. Auch die wiiikUriiche Festsetzung der 25-"/o-Kiausei hat die FP durchgesetzt. FUr die Karntner Verhaitnisse angewandt wi-derspricht sie dem Staatsvertrag. Der Sud-tiroier Landeshauptmann erkiarte dazu 25 % sei zu hoch, er meinte, ab 10 "/o ware angebracht, er betonte auch, daB je schwacher die Voiksgruppe sei, desto mehr Forderung braucht sie. Bei uns trifft das Gegenteii zu, 1972 waren es 20 "/o und jetzt 25 "/..
Noch einmai zusammenfassend wieder-hoit das Btatt was die FPO aiies erreicht hat: „Anstatt in 12 Gemeinden nur in 8 zweisprachige Tafein. Anstatt in 21 nur in 14 Gemeinden Siowenisch zusdtziich zur deutschen Amtssprache zugetassen," usw.
Ob es wirk!ich zum Vortei! Karntens und Osterreichs sei, ist nicht so sicher, es ist eher eine Hypothek tur die Zukunft.
Die FPO bekennt sich voii zur ErfOiiung des Staotsvertrages und zur Verantwor-tung fOr Karnten." (jedoch nicht fur Osterreich?) Sie kann es ja ieicht tun, denn ihre Forderungen wurden ja angenommen.
Diese sog. Minderheitsidsung entbehrt nicht einer gevvissen ironie. Eine Partei der ehemaiigen Nationaisoziaiisten zusammen mit dem KHD bestimmen nun die ErfOiiung des Staotsvertrages. (Bei der sog. Grenz-iandkonferenz der FP (26. 2. '77) sagte Dr. KohifOrst, daB es Ober die Minderheiten-ermittiung stets Ubereinstimmung mit dem KHD gegeben habe, von der man sich jetzt nicht entfernen soiie). Die FP hatte nie fOr die S)owenen etwas Obrig gehabt, so kann auch ihr Werk der „Drelparteien-beschtuB" den Siowenen nur schaden und deshaib ist es fOr sie unannehmbar. Auch das Voiksgruppengesetz ist nur eine scheinbare Hiife fOr die Kdrntner S!owe-nen, denn es w0rde nur in dem kOnst-iich verkieinerten Gebiet Anwendung finden, da w0rde es nicht vie! zum FRrdern geben. Auch der „Beirat" muB diese re-striktive Regeiung des „Dre!parteienbe-schiuBes" annehmen, und nur in diesem engen Rahmen kčnnte er seine Ratschidge erteiien. Auch die paar von der FP be-wii!igten zweisprachigen Ortstafein gehd-ren dazu. Man kdnnte sie irgendvvie ais Attrappen betrachten, die eine sinn-gemaBe ErfOiiung des Staotsvertrages dar-steiien soiien.
Es ist doch ein Widersinn, wenn be-hauptet wird eine Ldsung muB fOr die Mehrheit akzeptabe! sein; in erster Linie muB sie fOr die Minderheit annehmbar sein, denn sie weiB am besten was ihr Not tut.
in itaiien fragt man auch nicht die Mehrheit, sondern die SOdtiroier seibst, ob sie ihr Einverstdndnis geben. Den Kdrnt-ner S!owenen wird jeaoch gegen ihren Wiiien und zu ihrem Nachteii eine Ldsuna aufgezwungen. Obwohi Osterreich, durcn den Staatsvertrag, mehr Verpfiichtungen hdtte, ais itaiien.	F. C.
Camping ,,Rož" - Wernig
v Kočuhi pri Šmarjeti v Rožu prireja od 6. do 14. julija 1977
kuiturne prireditve z zabavo v šotoru
Hi 6. juiija ob 20. uri VEČER S TAMBURICAMI; sodeluje tam-buraški ansambel iz Hodiš (vodi Dorica Sabotnik); nato ples.
H 8. jutija ob 20. uri VEČER ZABAVNE GLASBE; sodelujejo ansambel Bellamies, Magda Koren in Uši Kelih.
Hi 9. julija ob 20. uri FOLKLORNI VEČER; sodeluje folklorna skupina KPD „Planina" iz Sel; sledi gastronomski večer s klasično glasbo na ploščah.
H 10. julija ob 10. uri DOPOLDANSKI KONCERT; sodeluje .Stahlklang" iz Borovelj.
H 12. julija ob 20. uri KOROŠKI VEČER; sodeluje Trio Korotan s pevci iz Št. Vida v Podjuni (vodi Hanzi Kežar); sledi skioptič-no predavanje rav. Ericha Stenutza o Koroški.
H 14. julija ob 20. uri PEVSKI KONCERT; sodeluje Šmarješki kvintet.
K številni udeležbi na (eh prireditvah vab)
družina Wernig - Camping „Rož"
Študij na visokih, višjih in srednjih šolah v Sloveniji
Koroški Slovenci imamo možnost, da se poslužujemo univerz (Ljubljana, Maribor), različnih srednjih šol in strokovnih šol v Sloveniji. Vsak, ki se odloči za študij v Sloveniji ima možnost, da dobi ustrezno štipendijo. Štipendije je možno dobiti za študij na univerzah, srednjih šolah in strokovnih šolah.
Pogajanja med Avstrijo in Jugoslavijo za obojestransko priznavanje diplom so v teku in dobro napredujejo. Za celo vrsto študijskih smeri že obstoji dogovor o priznanju diplom.
Tudi avstrijski zakoni predpisujejo, da dobi študent, ki se odloči za študij na tisti univerzi, katera je najbližnja njegovemu stalnemu bivališču, podporo (to velja tudi za inozemstvo).
VAZNI TERMINI: 8. julij — zadnji rok za predhodni vpis
(na nekaterih fakultetah je vpis omejen);
30. junij — zadnji rok za sprejem v študentske domove.
Vse potrebne informacije vključno s študijskimi programi in ustreznimi formularji dobite v pisarni Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, v Gasometergasse 10/1 pri tajniku ZSO, Feliksu Wieserju.
Avstrija ni izpoiniia obveznosti zato je kriva preiomitve pogodbe
posebno kratenje pravic manjšinam!"
V izjavi, ki jo je izda) Solidarnostni komite skupaj z osrednjima organizacijama koroških Slovencev ter Zvezo socialističnih študentov in Komunistično zvezo, je podrobno opozorjeno na diskriminacijski značaj „rešitve", kakršno predstavljajo odredbe k zakonu o narodnih skupinah. Za celotno dvojezično ozemlje Južne Koroške se zahteva: pravica do izobrazbe v materinem jeziku v celotnem šolstvu (vključno otroških vrtcev); obvezen pouk vseh nemško govorečih otrok in mladostnikov v jeziku manjšine; polno priznanje slovenščine kot drugega uradnega jezika; dvojezičnost vseh javnih razglasov, topografskih napisov in označb; zakonska prepoved diskriminacije manjšin — vse to na ozemlju, ki je splošno znano in uradno priznano tudi v šolski odredbi iz leta 1945.
Iste zahteve je Solidarnostni komite postavil tudi v .Odprtem pismu", za katerega zdaj zbira podpise. V tem pismu je dodatno še rečeno, da mora deželno glavno mesto Celovec kot družbeno, politično in kulturno središče dežele z dvema narodnima skupinama dobiti dvojezične krajevne napise. ODPRTO PISMO je naslovljeno na celovškega župana Guggenbergerja, koroškega deželnega glavarja Wag-nerja in zveznega kanclerja dr. Krei-skega, ki jih komite poziva, da ukrenejo vse potrebno za izpolnitev navedenih zahtev.
Nerešeno manjšinsko vprašanje
bremeni odnose med Avstrijo in Jugosiavijo
V odboru zveznega zbora skupščine SFRJ za zunanjo politiko je podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miioš Minič poročal o zunanjepolitični dejavnosti Jugoslavije v zadnjem obdobju. Pri tem je opozoril na izredno živahno zunanjepolitično dejavnost Jugoslavije ter ugotovil, da si je Jugo-siavija s svojo dosledno politiko neuvrščenosti ustvarila trden položaj ter si pridobila ugled in priznanje v svetu.
Posebno pozornost je Jugoslavija posvečala razvoju odnosov in sodelovanja s sosednimi državami, je dejal Minič in kot poseben uspeh navedel osimske sporazume, sklenjene z Italijo. .Masprotno pa nam z Boigarijo in Avstrijo kljub našemu potrpežljivemu prizadevanju še ni uspelo rešiti spornih vprašanj, ki se tičejo položaja naših narodnostnih manjšin v teh državah, kar nujno slabo vpliva na bilateralne odnose z obema sosednima državama", je poudaril podpredsednik zveznega Izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve SFRJ Miloš Minič.
(Wdr/d/;etw?;e s 7. strcnr) da Avstrija več kat dvajset tet po podpisu državne pogodbe še vedno ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti: več kot dvajset let krši to pogodbo, z najnovejšimi .rešitvami" pa je celo stopila na nevarno pot enostranske revizije te pogodbe.
Teh dejstev ne morejo spraviti iz sveta, pa naj se zatekajo k še tako samovoljnim in prepotentnim interpretacijam državne pogodbe in njene izpolnitve. Ni zadeva obsojenca, da odloča o tem, kdaj je v celoti odplača! naloženo mu kazen. Ker v preteklosti ni znala ali ni hotela zadovoljivo rešiti manjšinskega
SLOVENSKE ODDAJE RADtA CELOVEC
SOBOTA, !. 7.: 9.45 Od pesmi do pesmi, do srca do srca.
NEDELJA, S. 7.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK. 4. 7.: 15.45 Celovški radijski dnevnik — Operetne melodije.
TOREK. S. 7.: 9.50 Domače viže — 15.45 Celovški radijski dnevnik — šport — Rdeče, rumeno, zeleno.
SREDA. 4.	7.:	15.45 Celovški radijski
dnevnik — Minute z . . . — Kanček slovenskega humorja:	Damir Fajgel „Pozni
zobje".
ČETRTEK. 7. 7.: 15.45 Celovški radijski dnevnik — Družinski magazin.
PETEK. S. 7.: 15.45 Celovški radijski dnevnik — Kar po domače.
vprašanja, je morala Avstrija v državni pogodbi prevzeti posebne obveznosti glede manjšin. Interpretacija o tem, kdaj in kako je Avstrija te obveznosti izpolnila, je v prvi vrsti stvar štirih velikih sil kot podpisnic te pogodbe.
Zlasti pa more sodbo o tem, kako je s spoštovanjem manjšinsko varstvenih določil državne pogodbe, podati tisti, v čigar korist so bila ta določila sprejeta — prizadete manjšine. Tukaj pa moramo koroški Slovenci vedno spet in po najnovejših ukrepih še prav posebno opozoriti, da Avstrija svojih obveznosti ni izpolnila — da je kriva preiomitve pogodbe!
Hotel Korotan
V SEKtR)
OB VRBSKEM JEZERU
prireja v četrtek 7. jutija (977 ob 20.30 uri
VEČER S TAMBURiCAMt )N ZABAVNO GLASBO
Sodetujejo: Tamburaški ansambel iz Hodiš (vodi Dorica Sabotnik) ter Magda Koren in Uši Keiih.
Prisrčno
ŠPORTNI VESTNIK ŠPORTNI VESTNIK
Reprezentanca Obaie zmagaia na ttt. nogometnem .Turnirju prijateijstva"
Reprezentanca Obale, selekcija Mežiške doline, izbrana enajsterica Združenja slovenskih športnih društev v ttallji in ekipa koroških Slovencev — tako se je alasil vrstni red mednarodnega III. nogometnega ..Turnirja prijateljstva", ki ga je minuto nedeljo organizirala ostrešna športna organizacija koroških Slovencev Slovenska fizkulturna zveza v Celovcu.
Lepi umetniško oblikovani pokali so nogometaše vzpodbudili k Izrednim igram, ki so po kvaliteti bile na visoki ravni. Predvsem mlada ekpa Obale, z odličnim vratarjem Sergasom, se je Izkazala v obeh igrah kot najboljši nasprotnik. Niti ekipa ZSSD), niti selekcija Mežiške doline nista mogli preprečiti zmage nogometašev slovenske Obale. Enajsterica koroških Slovencev pa je kot „po navadi" — tako se je slišalo ob robu nogometnega Igrišča — zasedla 4. mesto turnirja in se Izkazala na ta način kot dober gostitelj. Manj dobre pa so bile igre: poraz 0:2 z Mežiško selekcijo in poraz 4:7 (po streljanju enajstmetrovk) z izbrano ekpio Slovencev v Italiji. Skoda, da se selektorjem koroške ekipe ni posrečilo privabiti vseh igralcev, ki naj bi zastopali koroške Slovence. Tako so manjkali Marjan Pandel in Bartolomej Lampichler (Slovenski atletski klub), Nanta Dovjak, Jug Florjan, Franc Dovjak, Nanta Olip (vsi iz Sel) in Beno Kraut (Sinča vas). Žalostno se sliši, da nekaterim Selanom ni mar nastopiti v koroški reprezentanci. Menda Iz svetovnonazornih pomislekov. Izvrstnega vratarja Bena Krauta pa so iz nerazumljivih razlogov bojkotirali nekateri igralci SAK, pa tudi član komisije selektorjev.
Nagrade sta ob zaključni slovesnosti podelila predsednik Slovenske fizkulturne zveze Danlto Prušnik in tajnik SFZ mag. Anton Malle, ki sta kratko orisala situacijo športa koroških Slovencev.
Nagrade in žoge za Ul. nogometni ..Turnir prijateijstva" so podarili: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Zveza slovenskih zadrug v Celovcu, tntrade — Celovec, Posojilnica Borovlje, Krlstlan Breznik — Radenska, Celovec in Narodni svet koroških Slovencev.
Rezuttati tekom:
ZSšDI — Obala 2:5 (0:1), strelci: Rusija (2) oziroma Viler, Trampuž (avtogol) In šukljan.
Mežiška dolina — Koroška 2:0 (1:0),
strelca: Male (avtogol), Kuzma.
Koroška — ZSŠDI (za tretje mesto) 2:2 1:2), strelci: Fiobel, Riedl oziroma Metlika, Krevašin, po enajstmetrovkah zmagala ekipa ZSŠDI 4:7.
Obala — Mežiška dolina (finalna tekma) 1:0 (1:0), strelec Jakopič (enajstmetrovka).
izdajatelj, založnijk in iastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; gtavnl urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Celovec/Mlagenturt, Gasometergasse 10, telefon 52 5 50 - Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovl)e.
Reprezentanca Koroške: Janko Malle (SAK), Janez Ftribar (SAK), Zdravko Bokalič (St. Jakob), Gustl Blažej (Šmihel), Janez Pandel (SAK), Stanko Blažej (Šmihel), Helmut Blažej (Šmihel), Fortunat Dovjak (Sele), Gustl Zablatnlk (SAK), Marjan Velik (SAK), Martin Hobel (SAK), Jože Riedl (Pliberk), Justin Polanšek (SAK), Peter Otip (Sele), Hobel II (Bilčovs).
UL Jahovskl turntr prijateljstva končan
V nedeljo 12. junija se je odigralo zadnje kolo mednarodnega šahovskega turnirja — tnterllga. Turnir ima ime Intertigo zaradi mednarodne udeležbe In ker je sistem Igranja enak ligaškemu, saj je tekmovanje potekalo od februarja t. f. pa do 12. junija izmenoma v Italiji In Sloveniji. Turnir organizirata Primorska šahovska zveza iz Portoroža In šahovska zveza Julijske krajine Iz Italije vsako drugo leto. Letošnji turnir je bit že tretji po vrsti. Udeležile so se ga štiri ekipe Iz slovenske Primorske, pet ekip Iz Julijske krajine v Italiji In ekipa Slovenske fizkulturne zveze v Celovcu, ki se je odzvala povabilu Primorske šahovske zveze in njenih predstavnikov. S to udeležba naše ekipe je turnir dobil še pomembnejši mednarodni značaj in odprle so se nove možnosti prijateljskega sodelovanja no šahovskem področju med pripadniki treh sosednjih držav.
Zadnje 9. kolo so je odigralo v dvorani deželnih stanov na gorlskem gradu v Italiji, tčijub uspehu, ki ga je Imelo našo moštvo v tem kolu, saj je premagalo moštvo Iz Pordenon s 4:2, pa ni uspelo prehitet! Istega moštva na lestvici.
Končni resuttatl so slodočt:
1. Videm (I) 41,5 točke; 2. Gorica (l) 54 točk; 5. Idrija (J) 50,5 točke; 4. Tolmin (J) 50 točk; 5. Portorož (J) 27 točk; 4. Trst (t) 27 točk; 7. Nova Gorica (J) 25.5 točke; 8. Čedad (!) 20,S točke; 9. Pordenone (I) 14 točk In 10. Celovec (A) 14 točk.
Moštvo SFZ Celovec jo v zadnjem kolu nastopilo v stedečl postavi: 1. Singer, 2. Deisinger, 5. Ferm, 4. Iskra, 5. Rigelnik, 4. Kavčič.
Na zaključku turnirja je bila podelitev lepih pokalov najboljšim ekipam, vsak posameznik pa je prejel lepo spominska značko. Ob tem slovesnem zaključku so vsi govorniki, med njim) tudi gorlškl župan De Simone z veseljem Izrazili misel, da je tudi šah lahko tisti, k! omogoča medsebojno spoznavanje In šlrt prijateljstvo In povezanost tako med posamezniki, kakor tudi med narodi, ne glede na mejo oz. narodno pripadnost.
SFZ Celovec se zahvaljuje vsem šahlstom, ki so nastopali v naši vrsti na tem turnirju in želi, da bi se v bodoče udejstvovalo še več ljubiteljev šahovske Igre.
Kdor želi podrobnejših pojasni), naj se obrne na SFZ v Celovcu.
Slovenski atletski klub — Slovenska flzkulturna zveza vabita na
mednarodno prijatetjsko nogometno tekmo
med Športnim klubom Slovenija (Toronto — Kanada! Slovenskim atletskim klubom Celovec
v sob. 2. julija 1977 ob 15.30 url na Koschatovem IgrUču v Celovcu