Prostorsko preoblikovanje KS Naloga ni nova, nanjo pa je ponovno opozoril 8. kongres ZK Slovenije. V 55. točki resolucije so delegati zapisali, da za zvezo komunistov in vse subjektivne sile v krajevni skupnosti še naprej ostaja aktualna naloga oblikovati nove in preoblikovati obstoječe krajevne skupnosti tako, da bo v njib omogočeno nepo-sredno tvorno vključevanje vseh delovnih ljudi in občanov v samoupravno in družbenopolitično življenje, hkrati pa zagotovljeno učinkovito razreševanje kra-jevnih nalog. In dalje, da morajo vse oblike samoupravnega organiziranja in povezovanja krajanov izhajati iz interesov in potreb delavcev in delovnib Ijudi v kraju bivanja oziroma delavcev v organizacijah in skupnostih, ki so sestavni del samoupravnega življenja krajevne skupnosti. V razpravi delegatov kon-gresa smo tudi slišali, da smo imeli v Sloveniji ob koncu lan-skega leta še skoraj dve tretji-ni mestnih krajevnih skupno-sti, ki so štele nad šest tisoč prebivalcev, kar očitno ne omogoča neposrednega vklju-čevanja občanov v krajevno življenje. V predkongresnih problem-skih konferencah, ki jih je or-ganizirala občinska konferen-ca socialistične zveze Ljublja-na Center, smo jasno slišali, da bomo tudi v občini Ljublja-.na Center morali ovrednotiti, koliko obstoječe krajevne skupnosti lahko izpolnjujejo svojo vlogo. Zato bi morali temeljito in odgovorno pretre-sti sedanjo organiziranost kra-jevnih skupnosti predvsem z naslednjih vidikov, kot jih na-števa gradivo o dograjevanju statutov krajevnih skupnosti: — skupnih potreb oziroma interesov na ekononskem, ko-munalnem, socialnem in kul-turnem ter rekreacijskem po-dročju, — možnosti za njihovo za-dovoljevanje z aktivnostjo krajanov, — zaokrožene urbano-so-cialne enote..., — pogojev za samoupravlja-nje. Pri preverjanju obstoječih krajevnih skupnosti bi morali nameniti vso pozornost tudi specifičnosti posamezne kra-jevne skupnosti in stopnjo sa-moupravne družbenoeko-nomske razvitosti, pri čemer bi morali upoštevati tudi na-daljnji razvoj. Ob vsem tem ima sociali-stična zveza še posebej po-membno nalogo, saj naj bi z vsemi zainteresiranimi dejav-niki v krajevnih skupnostih in občini proučila ustreznost do-sedanjih meja krajevnih skup-nosti, ter spodbujala spre-membe tam, kjer bi se pokaza-lo, da obstoječa ozemeljska razdelitev ne ustreza več druž-benim spremembam, ki so na-stale v času od prejšnje določi-tve krajevnih meja. Seveda pa mora pobuda za spremembe izhajati iz želja in prepričanja vseh zainteresiranih delovnih ljudi in občanov, v prvi vrsti tistih, ki bi bili neposredno vključeni v spremembe. Druž-benopolitične organizacije jim namreč morajo omogočiti, da na zborih delovnih ljudi in občanov in po drugih ustrez-nih samoupravnih poteh po-vedo svoje mnenje. Preučitev ustreznosti obsto-ječih krajevnih meja in njiho-vo spreminjanje je torej ak-tualna in odgovorna naloga, ki nas čaka v prihodnjem obdob-ju. Vladimir Jerman