PTUJČAN 2001 ooo 352(497.12 Ptuj) 6005689,9 30. OKTOBI MESTNE OBČINE PTUJ ISSN 1318-8550 LETO VII-STEVILKA 9 ral Ul ÜA rn'r’l-T , **» AH . • r =?--«- ^9BU WS&SgisßtL ■ WW4&9L M M1H 1 iiWpjr? f-Sf w * r V •m, m <«o A L H li — #> w 7 m WT m ." VINARSTVO IN VINOGRADNIŠTVO TRGATEV V MESTU PTUJ POSEBNOST IN HKRATI TRADICIJA eno najstarejših slovenskih mest, ni znano samo po kul-fnozgodovinskih spomenikih, ampak tudi kot mesto trte in vina, saj je eno redkih evropskih mest in edino mesto v državi, ki se lahko ponaša z vinogradom v mestu. jugovzhodni del grajskega griča so 9. maja 1996 zasadili s 1150 trsi renskega rizlinga, 450 trsov v mestnem vinogradu in 700 trsov v minoritskem vinogradu. Pozabiti pa ne smemo dveh trsov žametne črnine - modre kavčine na grajskem dvorišču, ki jih je mesto Ptuj dobilo v dar od mesta Maribor. V petek, 19. oktobra, so se na dvorišču ptujskega gradu zbrali brači ob trgatvi žametne z mariborskega Lenta. V uvodu je župan Miroslav Luci prisrčno pozdravil vse brače, vinska kraljica jerneja Bratuša pa je prinesla pozdrave in novice z Vinskega dvora Potem sta z latnika na grajskem dvorišču skupaj slovesno odrezala grozd žametne črnine, seveda pod budnimi očmi mestnega viničarja Ptuja Ivana Skočirja, njegovega namestnika Alberta Conca in mestnega viničarja Maribora mag. Toneta Zafošnika. Po končanem delu je župan Miroslav Luci ob spremstvu bračev in vinske kraljice odnesel puto žametne črnine z grajskega dvorišča v stiskalnico. Trgatev smo nadaljevali v mestnem vinogradu, kjer smo ob petju in igranju harmonikarjev in pridnih rok bračev hitro obrali vinograd. Pred tem sta vinska kraljica in župan podelila pohvale dijakom Poklicne tehniške in kmetijske šole Ptuj za vloženi trud in delo v mestnem vinogradu. Manjkalo ni niti jedače in pijače, ki jo je pripravila Poklicna tehniška in kmetijska šola Ptuj. Vabilu župana Mestne občine Ptuj so se odzvali: poslanka državnega Župan in vinska kraljica jerneja Bratuša pri slovesni trgatvi žametne črnine na grajskem dvorišču. Foto Langerholc zbora Lidija Majnik, vinska kraljica jerneja Bratuša, vitez Evropskega reda vitezov vina jani Gone, sedanji mestni svetniki in svetniki, ki so leta 1996 zasadili vinograd, direktor Vinarstva Slovenske Gorice - Haloze Andrej Sajko, ravnatelj Poklicne tehniške in kmetijske šole Ptuj mag. Vladimir Korošec, predstavniki Župnijskega urada sv. jurij, dijaki Poklicne tehniške in kmetijske šole Ptuj, predstavniki Mestne občine Ptuj in mnogi drugi. Nabrali smo 1020 kg grozdja. Od tega lahko pričakujemo približno 700 litrov vina. Sladkorna stopnja je znašala 84 Oe°. Vinogradništvo in vinarstvo sta na Ptuju tradiciji, ki ju negujejo še danes. Grajske kleti so bile polne vina že nekoč, vino so negovali v kleteh dominikanskega in minoritskega samostana. Vino je še danes simbol ki se udejanja v vinski kleti. Ob trgatvi je tudi priložnost, da se spomnimo od kod vinska trta in vino. tem v- legendi, kako je človek odkril vino. "Pripovedujejo, da je v H e ra tu živel mogočen vladar Šameran, katerega sin Badan je slovel kot odličen lokostrelec. S puščico, natančno izstrel-v glavo kače, ki je bila ovita okrog orlovega vratu, je tega rešil zanesljive smrti. Točno čez eno leto, ko je šah v spremstvu svojih podanikov spet stopil proti prestolu, je priletel isti orel, zakričal in udaril s kljunom po tleh ter izpustil iz kljuna predenj več pečk ter odletel. Dvorni modreci so naročili vrtnarju, naj pečke posadi in opazuje, kaj bo zraslo. Čez čas je vzklila ena sama mladika, ki je bila vsem tuja. Po nekaj letih se je pojavilo na rastlini grozdje. Grozdi so se jeseni obarvali temno modro, zato je šah skupaj z dvornimi svetovalci menil, da je sadež, ki ga je rastlina obrodila, njena poglavitna vrednost. Sadež je bil poln soka, zato so se domislili, da bi ga iz njega stisnili in pustili v posodi. Vrtnarju so naročili, naj opazuje, kaj se bo dogajalo. Ta je prišel ves razburjen in prestrašen k šahu, mu povedal, da sok vre, dela mehurčke, brbota, in to brez ognja. V začudenje vseh je po vrenju, ko se je sok zbistril, dobil svetlo rdečo barvo. Še vedno pa je skrivnostni sok, ki je vrel brez ognja, ostal nedotaknjen, ker so se bali, da je strupen. Tako je šah odločil, naj dajo povreti, rdeče obarvani sok, ki ga danes imenujemo rdeče vino, piti na smrt obsojenemu ter tako ugotovijo njegov dejanski učinek. Če bo človek preživel, ga ne bo usmrtil. Po prvih požirkih se je obsojenec nakremžil, vino je bilo kislo in trpko. Toda obljuba ga je spodbudila, da je pil naprej. Učinek je bil neverjeten. Čez čas je postal zadovoljen, veder, vesel, začel je peti in plesati. Potem mu ni bilo več težko piti. Vino ni bilo več kislo, niti trpko, dokler zaradi opitosti ni "ponorel", začel razgrajati in nazadnje je padel v globoko spanje. Ko se je zbudil, ga je vladar spraševal o njegovih občutkih, ki jih je opisal približno takole: najprej mi je pijača vzbujala odpor, bila je kisla, grenka. Ko sem pil naprej, se je v srcu pojavilo veselje in radost in vse je postalo zelo lahko in lepo. Povsem opit pa je izgubil spomin; ponorelega obnašanja se ni spomnil, niti učinka, ki ga je imelo vino tedaj nanj. Vse to pa so si dobro zapomnili gledalci. Od takrat naprej so začeli gojiti trto in vino je začel piti tudi šah Šameran; postalo je spremljevalec njegovega življenja. " (cit. po prof. dr. Slavici Šikovec, Vino - pijača doživetja.) Mojca Meško ŠAMPION LASKIH RIZLINGOV IZ PTUJSKE KLETI id mednarodnem ocenjevanju laških rizlingov "Dani graševine /iKutijevo 2001" (Hrvatska) je laški rizling letnik '97 Kmetijskega f kombinata Ptuj, d. d., dosegel naslov šampiona. Na ocenjevanju je sodelovalo 269 laških rizlingov iz 6 držav (Avstrije, Češke, Hrvatske, Madžarske, Slovaške in Slovenije). Laške rizlinge so ocenjevali v dveh kategorijah - brez in z ostankom sladkorja. Laški rizling iz ptujske kleti, ki izhaja iz Velikega vrha v Halozah; je dosegel absolutno najvišjo oceno, to je 94 točk od 100 možnih, sodeloval pa je v kategoriji laških rizlingov z ostankom sladkorja. Poleg šampiona iz ptujske kleti so dosegli izreden uspeh tudi laški rizlingi ostalih slovenskih vinarjev, saj so dobili 17 velikih zlatih in 22 zlatih medalj. Srečko Kolar NASLOVNICA PTUJČANA 2001 zmed fotografij, ki so prispele na natečaj Naslovnica Ptujčana 2001, 'j/diomisija za tokratno naslovnico izbrala fotografijo z našlovom Kušč^Dobrote pridnih rok avtorice Vitoslave Cafuta s Ptuja, Ob železnici 13. Nagrada, ki jo podeljuje sponzor natečaja Foto Langerholc, zmagovalko čaka na sedežu uredništva, v Mestni hiši na Mestnem trgu 1. Vse, ki želite sodelovati na fotografskem h -,. natečaju za naslednjo, novembrsko naslovni- x'? * *f co, vabimo, da nam fotografije pošljete ali g. osebno prinesete na sedež uredništva, 7-ž | yL. najpozneje do četrtka, 15. novembra. ' S?“- " Uredništvo -j? MISLI ODGOVORNE UREDNICE f2 VfiRNOST - VREDNOTA, KI JO IZGUBLJAMO I red nekaj desetletji so si v deželi na sončni strani Alp le redki belili glavo z razmišljanjem, da je za zagotovitev varnega vsakdanjega življenja, recimo vame poti v službo ali v šoio, ter za zaščito premoženja potrebno kaj posebej storiti in vanjo vlagati. Ljudje so živeli precej zanesenjaško; želeli so predvsem višji standard, kar je pomenil avto pri hiši, poleti dopust ob morju, pozimi pa na smučiščih. Redna zaposlitev je bila samoumevna. Vsak, ki se je vsaj malo pozanimal, jo je dobil. In tudi varnost, ta temeljna potreba za obstoj življenja, se je večini zdela samoumevna. A z višjim materialnim standardom, s kopičenjem materialnih dobrin in pretiranim hlepenjem za udobje in ugodje, k čemur prispeva še pregovorna slovenska nevoščljivost, se je močno povečala naša ogroženost. Zaradi onesnaženosti okolja, zaradi gneče in neprilagojene hitrosti na cesti, zaradi pritiskov po čim višji storilnosti v službi in celo doma, tam torej, kjer naj bi se počutili domače, se sprostili, spočili. A prav v družini se na dan prebijejo in sprostijo vse stiske in napetosti, ki smo jih čez dan krotili v sebi. Da bi opozorili na vrednost tega, kar smo nekoč že imeli, zdaj pa zaradi nerazumnega razvoja izgubljamo, smo si ljudje izmislili razne tedne in dneve ter akcije, ki jih nečemu posvetimo in nas na nekaj opominjajo. Varnost nedvomno z vsakim dnem dobiva na ceni. V minulih dveh mesecih smo na Ptuju, kot tudi v drugih evropskih mestih, obeležili prvi teden oktobra kot teden prometne varnosti in teden otroka, ki se je 8. oktobra zaključil z mednarodnim dnevom otroka, 22. septembra evropski dan brez avtomobila, 24. septembra pa organizirali okroglo mizo o prometu ter izpeljali akcijo v mesto brez avtomobila. Ptujski policisti in mestne redarke so ta dan dobili v uporabo nova kolesa z dodatno opremo za večjo okretnost in s tem bolj uspešno delo. Kot lani se je tudi letos akcija zaključila s skupinskim kolesarjenjem skozi mesto, tokrat izpred Mestne hiše do ptujskih toplic. Razen o prometni varnosti je bilo k Mestni hiši v prvem tednu oktobra govora tudi o namernem ali stihijskem uničevanju javnih dobrin in zasebne lastnine. Materialno škodo se sicer da vedno nadomestiti. Zaskrbljujoč je nezdrav, nemoralen odnos nekaterih ljudi do javnih dobrin, odnos do tistega, kar ni "samo moje". Vandalizma seveda ni možno v celoti preprečiti. Na žalost bodo vedno, ne glede na obliko družbene ureditve, obstajale skupine ljudi, ki bodo živele v duhovni revščini. Mnoge oblike nasilnega vedenja vdirajo k nam iz sveta, ki se nezadržno globalizira. Z ustanovitvijo varnostnega sosveta na Ptuju je občanom dana možnost, da se odzivajo na nasilje, opozarjajo in dajejo predloge svetu, ki sta ga z namenom preventivnega delovanja ustanovili ptujska občina in policijska postaja. Iz pobud in predlogov, ki so jih na delovnem srečanju v Mestni hiši predstavili učenci ptujskih osnovnih šol, je bilo razbrati, da na več šolskih poteh pogrešajo prometno signalizacijo (predvsem znake za omejitev hitrosti), prehode za pešce, ulično razsvetljavo, hitrostne ovire in urejena avtobusna postajališča. Slednja so najbolj nevarna in neurejena ob regionalni cesti na Crajeni. Čeprav je bilo v letu dni, ki je minilo od zadnjega srečanja med učenci in predstavniki Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter županom in podžupanom, precej storjenega in uresničena marsikatera njihova pobuda, kar so potrdili tako učenci kot predsednik SPVCP Franc Kozel. Prijetno je presenetila skrb učencev višjih razredov za mlajše kolege, ki morajo zaradi nehumanega odnosa voznikov čakati več minut, da bi lahko na prehodu za pešce prečkali cestišče. Učenec 8. razreda OŠ Breg Matjaž Ferk je omenil Mariborsko cesto in predlagal, da bi ob prehodu za pešce na tej cesti v času prihoda in odhoda v šolo stal policist in malčkom pomagal čez cesto. Pobude in opozorila za omejitev hitrosti prihajajo tudi iz stanovanjskih sosesk. Dobra novica - letos je na območju ptujske policijske postaje za 50% manj smrtnih žrtev v prometnih nesrečah kot lani ob istem času, ko jih je bilo 1 2. Zmanjšalo se je tudi število huje poškodovanih, 7% manj žrtev je med mladoletniki. Na širšem območju, ne le v ptujski občini, pa ni bilo prometne nesreče, v kateri bi umrl otrok ali mladoletnik. Poudarjeno je bilo, da je za večjo prometno varnost veliko bolj kot delo policije in njihovi represivni ukrepi pomembna visoka morala voznikov in udeležencev v prometu nasploh, na kar pa odločilno vpliva vzgoja in izobraževanje v družini, v šoli ter dober zgled vzornikov. Policija meni, da so šele na petem mestu po vplivnosti na varnost v prometu, čeprav se zavedajo, da se, kadar gre za žrtve prometnih in drugih nesreč, denimo ob cestah in mostovih, s prstom vedno najprej pokaže nanje. Milena Turk, odgovorna urednica Henning Venske SPREHOD PO VSEBINI Posebnost in hkrati Iraditija ■ 1 Šampion laških rizlingov iz ptujske kleti Varnost ■ vrednota ki jo izgubljamo ■ 3 S 30. redne sejo MS MO Ptuj ■ 4,5 Saj ni res, pa je ■ 5 Odgovori na vprašanja svetnikov ■ 5, 6 POZIV ■ 6 Mednarodna razstava malih živali ■ 6 Stranke MS sporoiajo ■ 7 Stranke sporočajo ■ S sestanka županov z obmoija Ptuja - 8 Nove metode za delo polidje in redarjev ■ 9 [kipa prve pomoti livilne zaštite 2. v Slovenija - 9 Športni vikend za vzor ■ 10 h Politisti so se predstavili mladim - 10 Jesenski živ iav ob tednu otroka na Ptuju ■ 11 Redni ali izredni študij ■ 11 Center za ravnanje z odpadki v Čajkah ■ 12 Izvleiek iz delnega porotila o vplivih na okolje ■ 12 Idejna študija CIRO Gajke ■ 12 k In memoriam ■ fram Ivanuša ■ 13 Za vas so dežurni ■ 13 k Vabilo na komemoratijo ■ 13 115 let Turističnega društva Ptuj - 14 55 let nepozabnih spominov na Pesnilo ■ 15 Perutnina Ptuj pomaga pri reševanju i v svojem okolju ■ 16 k Perutninnino darilo za varnost otrok v BiH ■ 16 Ob JO. oblefnid vojne za Slovenijo * 17 Martinovanje 2001 ■ 17 Gledalište ■ prireditve ■ razstave ■ razno ■ 18 Ptuj v mednarodnem okolju ■ 19 n fotografski natečaj Naslovnim Ptujčana 2001 ■ 20 J7 o/mm Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg I, Ptuj. Ž.R. 52400-630-20701. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 771-651-I, 772-731-1, telefaks: 771-783-1, elektronska pošla: ----- moptuj@ptuj.si. Tajnik uredništva: Aleš Šprah. Oglaševanje: Irena Marčetič, telefon: 031 304-851, elektronska pošta: irenamarcetic@email.si. Oblikovanje, teh. urejanje, jezikovni pregled in tisk: GRATIS d.o.o.. Požeg 4, Rače, telefon 600-41-16, elektronska pošta: repro@grafis.si. Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: lurij Šarman - LDS, Hilda Slekovec - SDS, Slavko Brglez - SLD+SKD, Milan Zupanc - DeSUS, Boris Gerì - ZE Ptuja, Boris Gornik - ZLSD, Peter Letonja - SNS, Ignac Vrhovšek - DS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Franc Samojlenko - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov, javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo brezplačno prejmejo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo PTUjČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanje prispevkov in spremembe naslovov. MESTNI SVET S 30. REDNE SEJE MESTNEGA SVETA KOMCINfiLNE TflKSE IN NOVE CENE 'nji delovni dan v septembru so ptujski svetniki v štirih urah, kar je razmeroma kratek čas glede siceršnjo dolgost sej, obravnavali obširen dnevni red s kar 20 točkami. Morda je hitremu poteku botrovala spočitost in novi zagon po poletnem dopustu v avgustu, ko se svetniki niso sestali. Najprej so soglasno potrdili mandat naslednjemu kandidatu z liste Slovenski krščanski demokrati - SKD za člana mestnega sveta. Tako je ptujski mestni svetnik spet Peter Pribožič, ki je to funkcijo opravljal že v prejšnjem mandatu med letoma 1994 in 1998. Potrdili so investicijski program za rekonstrukcijo ptujskega atletskega stadiona, ki ga je izdelalo podjetje TMD Invest, d. o. o. Odbor za finance je temu projektu sicer dal načelno podporo, a le v primeru, da bo zanj mogoče zagotoviti potrebna sredstva in ga umestiti v finančni načrt. V razpravi je zato Emil Mesarič (LDS) pojasnjeval, da so v državnem proračunu za leti 2002 in 2003 s strani Ministrstva za šolstvo in šport že zagotovljena sredstva za atletski stadion. Del sredstev pa naj bi pridobili iz fundacije za šport. Za ta projekt bi od države pridobili kar polovico potrebnih sredstev in občina bi tako prispevala le 50% in ne 70% vrednosti, kot je običajno pri vlaganjih v šolstvo. Novi odlok o komunalnih taksah je bilo potrebno oblikovati zaradi tega, ker je stari odlok z določilom, da se za uporabo javnega prostora, ki je večji od 10 kvadratnih metrov, plača enotna taksa v višini 80 točk, izenačil obveznosti tistih uporabnikov, ki, denimo, koristijo le 11 kvadratnih metrov javnega prostora, s tistimi, ki koristijo javni prostor v velikosti 100 kvadratnih metrov. Pa tudi sekcija gostincev pri Območni obrtni zbornici Ptuj je pisno opozorila na premajhno natančnost dosedanjega odloka, ker ne vzpodbuja razvoja gostinstva in turizma na Ptuju. Z novim odlokom se tudi določajo različne višine komunalnih taks glede na lokacijo javnega prostora; ali je to staro mestno jedro ali izven njega. V novem odloku so te pripombe upoštevane. Sicer se komunalne takse predpisuje za uporabo javnih pločnikov in površin pred poslovnimi prostori, za uporabo trgov in drugih javnih prostorov za razstavljanje predmetov, prirejanje razstav in drugih prireditev za gospodarske namene, za stojnice, točilnice, cirkuse, šotore, zabaviščne parke, kontejnerje, gradbišča za zimske vrtove, za vidno in zvočno oglaševanje, za uporabo igralnih sredstev v javnih lokalih. Odlok ločuje javne prostore po namenu na stalne in začasne. Taksa je določena v točkah, vrednost točke pa je 12 tolarjev. Odbor za okolje in prostor, ki je predhodno obravnaval osnutek odloka, je na seji predlagal, naj bi bili plačila takse oproščeni tisti gostinci, ki imajo svoje lastne igralne avtomate, in da se - zaradi vzpodbujanja razvoja turizma in obrti - v času tradicionalnih sejmov plačila takse oprosti nosilce umetnih in ljudskih obrti, ki so razpoznavne za Ptuj. Iz primerjav plačil takse po veljavnem in novem odloku je razvidno, kot je obrazložil vodja oddelka za okolje in prostor Herbert Glavič, da bodo po novem trgovci in gostinci razbremenjeni, saj bo plačilo takse manjše za 2/3, kar pa se potem pokrije s plačili taks za večje površine. V proračunu bo iz tega naslova za 24% manj sredstev kot doslej. O komunalnih taksah so razpravljali še naslednji svetniki: Miroslav Bernhard (Deusus), Franc Štrucl (Lista KS), Konrad Rižner (LDS), Janez Rožmarin (N. Si), Janez Vertič (LD) in Ana Ostrman (ZLSD). Vendar pa razprave o osnutku odloka o komunalnih taksah na tej seji niso dokončali, ampak so jo sklenili po predlogu Vladimira Čuša (Zeleni) nadaljevati na naslednji, 31. seji, kot se je 22. oktobra tudi zgodilo. Svetniki so brez dodatne razprave sprejeli osnutek odloka o nadzorstvu izvajanja občinskih predpisov v MO Ptuj. Helena Neudauer, pravna svetovalka predstojnika oddelka za splošne zadeve na MO Ptuj, je obrazložila, da bodo s tem odlokom predpisana pooblastila tistih delavcev, ki izvajajo inšpekcijski nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov. Doslej je to urejalo več aktov; Odlok o komunalnem nadzoru, delno Pravilnik o službeni izkaznici mestnega redarja in komunalnega inšpektorja in v posameznih določbah Odlok o ureditvi cestnega prometa. S predlaganim odlokom pa bi v enem samem aktu uredili nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov. Pripravljen je po vzoru vladne službe za lokalno samoupravo in tako naj bi vse občine približno enako urejale to področje. V splošnih določbah je zapisano, kdo opravlja inšpekcijsko nadzorstvo, nato je opredeljeno, kaj dela komunalni inšpektor, kakšna pooblastila ima ter kakšno izobrazbo mora imeti (vse to je že predpisano z zakonom o upravi). V nadaljevanju so predpisani izobrazba, pooblastila in nadzor komunalnega nadzornika, nato je opredeljeno še delo in pogoji za mestnega redarja, ki nadzira mirujoči promet. Po mnogih razpravah so potrdili cene pogrebne in pokopališke dejavnosti Komunalnemu podjetju Ptuj. Odbor za okolje in prostor je svetu predlagal, naj se tudi najemnina za družinski grob poviša za enak odstotek, t. j. za 8,6%, kot so indeksi pri ostalih pogrebnih oz. pokopaliških storitvah. V razpravi je Slavko Brglez (SLS + SKD) opozoril, da je bilo na lanski sklep o cenah pogrebne in pokopališke dejavnosti v javnosti in v medijih precej pripomb. Oblikovala se je celo civilna iniciativa, ki je ugovarjala predvsem premajhni razliki v ceni za najem družinskega in vrstnega groba (kar je bilo v obravnavanem sklepu že upoštevano). Dodal je še, da so v njegovi svetniški skupine že aprila dali pobudo, naj se razmišlja tudi o rešitvi žarnega grobišča, in opozorili, da Komunalno podjetje ne ponuja sprememb in novih možnosti ter izboljšav pri ureditvi novega pokopališča v Rogoznici. Podžupan Ervin Hojker (Zeleni), ki je takrat vodil sejo, je povedal, da so bile pobude omenjenega svetnika upoštevane in so se župan in vsi trije podžupani s tem namenom že sestali s predstavniki Komunalnega podjetja. Janez Vertič (DS) je predlagal, da se za grobno polje zaračunava enkratna najemnina, saj je bilo že na odboru precej razprave na to temo, a konkretnega predloga niso oblikovali, ker gre za precej občutljivo področje. Menil je, da bi moral koncesionar - Komunalno podjetje predlagati novo rešitev oz. predlog o zaračunavanju enkratne najemnine. Rajko Brglez (Zeleni) je pohvalil predloženi cenik kot enega izmed boljše pripravljenih, želel pa je videti še cenike teh storitev v drugih občinah, da bi se lažje odločit. O ptujskem pokopališču je še dejal, da je eno izmed tistih, na katerem je malo zelenic, neurejena pa je tudi okolica pokopališča. Franca Štrucla je med drugim zanimalo, zakaj pogrebno podjetje Mir iz Vidma ne sme pokopavati na ptujskem pokopališču. Motila pa ga je tudi prevelika razdrobljenost pri ovrednotenju posameznih storitev; v ilustracijo je navedel postavko za izkop groba, ki je ovrednotena ločeno od postavke za zasutje groba. Po njegovem mnenju je smiselno, da je to dvoje združeno. O predloženem ceniku so razpravljali še Janez Rožmarin, ki je podprl razpravo s kolega Franca Štrucla, in Milan Križe (ZLSD), ki je opozoril, da svetniki tokrat potrjujejo le cene storitev in s tem tudi višino osebnih dohodkov komunalnih delavcev. Na koncu so sprejeli dodaten sklep, s katerim so Komunalno podjetje zavezali, da mora do konca tega leta predložiti plan razvoja za leti 2002 in 2003 (predlog investicij in oblikovanje cen pogrebnih in drugih storitev). Razen teh so potrditi še nove cene distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin, cene programov v Vrtcu Ptuj, cene na tržnici Ptuj in dali pozitivno mnenje k ceni odvajanja odplak na območju MO Ptuj Komunalnemu podjetju. Seznanili so se z letnim poročilom o delu uredništva Ptujčana v letu 2000 in sprejeli sklep, da odgovorna urednica pripravi osnutek sprememb in dopolnitev Odloka o izdajateljstvu Ptujčana ali po potrebi osnutek novega odloka, katerega pa je potrebno najprej uskladiti z uredništvom. Prejeti so tudi poročilo GIZ Poetovio Vivat o izvedbi prireditve ptujske poletne noči in po obravnavi izrekli pohvalo organizatorju. Z večino glasov so sprejeli sklep o vključitvi MO Ptuj v projekt Celostnega razvoj podeželja in obnove vasi z namenom, da bi lahko občina kandidirala za sredstva za razvoj podeželja, ki jih vsako leto razpisuje Ministrstvo za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo. Ne gre za pridobitev velike vsote, ampak za manjša sredstva za usmerjevalne table, za urejanje sprehajalnih poti, za ureditev starih domačij ipd. Milena Turk 31. REDNA SEJA JE POTEKALA V PONEDELJEK, 22. OKTOBRA Obravnavali so sledeče točke dnevnega reda. Predlog zapisnika 30. redne seje sveta « Pobude in vprašanja « Predlog Odloka o spremembah odloka o proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2001 Predlog Odloka o nadzorstvu izvajanja občinskih predpisov v/ Mestni občini Ptuj • Osnutek Odloka o komunalnih taksah v Mestni občini Ptuj (nadaljevanje obravnave) Osnutek Odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki • Osnutek Odloka o splošnih pogojih za dobavo in odjem toplotne energije iz naprav daljinskega ogrevanja na območju Mestne občine Ptuj Predlog Pravilnika o prenehanju veljavnosti Pravilnika o zagotavljanju brezplačne pravne pomoči občankam in občanom Mestne občine Ptuj Pobuda za spremembo dela zazidalnega načrta Rabelčja vas -severozahod; morfološko območje pozidave "d" Predlog statutarnega sklepa Knjižnice Ivana Potrča Ptuj • Predlog sklepa o prodaji nezazidanega stavbnega zemljišča pare. št. 830/2, k. o. Rogoznica Predlog sklepa o potrditvi cene distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin, d. o. o., Ljubljana v Mestni občini Ptuj Volitve in imenovanja: a) Mnenje ustanovitelja k prijavljenim kandidatom za ravnatelja OŠ Ljudski vrt b) Mnenje ustanovitelja k prijavljenim kandidatom za ravnatelja OŠ dr. Ljudevita Pivka c. ) Predlog sklepa o imenovanju predsednika odbora za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo d. ) Predlog sklepa o imenovanju člana komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ODPRTO PISMO MIROSLAVU LUCIJU, DR. MED., ŽUPANU MO PTUJ SflJ NI RES, Pfi JE irto pismo se nanaša na mojo pobudo, ki sem jo podal na rjestnem svetu, da se postavi spominsko obeležje na Vičavi, ki bi obeležila dogodek iz leta 1991. Takrat je gospod Fras, po ukazu gospoda Janeza Janše, tedanjega ministra za obrambo RS in sedanjega predsednika vaše stranke SDS, odklapljal elektriko, kot smo takrat dejali, okupatorski vojski JNA. Pri tem dejanju je bil težko ranjen. Ker ni bilo pisnega odgovora z vaše strani, sem vas prosil, da mi vaše osebno stališče do moje pobude, ustno pojasnite. Bil sem zgrožen in prizadet, kar sem opazil tudi pri ostalih svetnikih, nad vašim stališčem, ki ste ga povedali na mestnem svetu. Dejali ste, da je za vas največji dogodek, da je bivša jNA zapustila Slovenijo. Mar res mislite, da bi brez takšnih ljudi, kot je gospod Fras in njemu podobni, jNA odkorakala iz Slovenije. Po mojem skromnem mnenju, malo jutri gospod župan. Ugotavljam, da ste pozabili tako kot vaš predsednik, da je bil prvi strel s strani okupatorske vojske (jNA) izstreljen prav na Ptuju, ki je povzročil tudi prvo žrtev med Slovenci. Sicer je res, da je bila izstreljena krogla na civilista (električarja), po mojem trdnem prepričanju že borca v bitki za samostojno Slovenijo. Na podlagi vašega stališča na mestnem svetu, mi moja moralna vest ni dopuščala, da bi se udeležil proslave ob desetletnici vojne za Slovenijo, na katero ste me povabili skupaj z območnim združenjem VVS Ptuj. Vsem vojnim veteranom in ostalim, ki so na kakršen koli način prispevali k današnji samostojni Sloveniji, se iskreno opravičujem za mojo neudeležbo na proslavi. Miroslav Letonja, svetnik Mestne Občine Ptuj Vprašanja Ane Ostrman: 1. Kako mestni arhitekt skrbi za zaščito mestnega jedra? (K vprašanju je svetnico spodbudilo pisanje avtorja mag. Igorja Weigla v časopisu Tednik, 7.6.2001, v rubriki Prejeli smo, in sicer o gradnji poslovnega centra Merkur -trgo-vina Volan.) Odgovor: Služba mestnega arhitekta skrbi za zaščito starega mestnega jedra tako, da daje mnenje k lokaciji in načeloma k projektom. Služba po veljavni zakonodaji ni dajalec soglasij, kot je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ker se vprašanje nanaša na zgoraj omenjeno objavo v Tedniku, dodajam nekaj pojasnil: Spoštovani avtor, mag. Igor Weigl, opisuje v uvodnem delu citiranega članka pregled obnove starega mestnega jedra na povsem strokovni osnovi in dobrodošli kritiki, vendar se nato izkaže v nadaljnjem prebiranju članka, da bi bil lahko članek naročen proti gradnji poslovne hiše na mestu sedanje trgovine Volan. Ob tej priložnosti naj povem, da je pregled prostorskega razvoja Ptuja za polpretekli čas obdelal žal že pokojni Martin Golob, univ. dipl. inž. arh., in delno objavil v publikaciji "Ptuj včeraj, danes, jutri", Ptuj 1992. V odgovoru se ne nameravam spuščati v vrednostne ocene avtorja, ampak opozoriti na nedoslednost zakonodaje, ki je zavedla tudi pisca članka, ko uporablja termin "občinski upravni organi". Takšnega organa namreč ne poznam. Zato mi dovolite, da opišem postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja za območje starega mestnega jedra. Gradbeno dovoljenje izda država (v našem primeru Upravna enota Ptuj), lokalna skupnost (služba mestnega arhitekta Mestne občine Ptuj) pa izda mnenje k lokaciji in načeloma k projektu na podlagi občinskega odloka. Mnenje upravna enota po zakonu lahko upošteva (ni pa nujno). Problemi se nadaljujejo pri 1 izvedbi projekta oz. ali investitor dejansko izvaja dela po projektu, za katerega je dobil gradbeno dovoljenje, mnenje službe mestnega arhitekta in odločujoče soglasje (poleg ostalih) Ministrstva za kulturo, Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Pri tem nam po vsej državi, ne samo na Ptuju, škriplje pri j inšpekcijskem nadzoru. Lokalna skupnost ima odločilno besedo le pri sprejemanju planskih in prostorsko izvedbenih aktov (pa še to s soglasjem raznih ministrstev). 2. Kaj pomeni takšen predimenzioniran poslovni center za vinsko klet, ki ima svoj razvojni načrt? Verjetno je mesto Ptuj zainteresirano za razvoj te vinske kleti, ki je pomemben del v turistični ponudbi Ptuja. 3. Ali je res, da je občinski uradnik zatrjeval nekoliko drugače; govoril drugačna dejstva o soglasjih, ki da so, pa jih ni bilo? Odgovor: Za lažje razumevanje bom navedel kronološki potek urejanja Novega trga. Leta 1996 je prišlo na pobudo takratnega lastnika (hipoteka) stavbe "Slovenske gorice" do sestanka za prenovo trga. Zato smo povabili vse lastnike ob trgu k sodelovanju. Načrtovanje naj bi izvedla Projekta inženiring Ptuj. Po sestanku so investitorji drug za drugim odstopili. Po letu dni je pobudo prevzela družba Perutnina Ptuj, d. d., ostali niso sledili. Perutnina Ptuj s solastniki je lepo revitalizirala Miklošičevo 10 in dodala nekoliko manj posrečen paviljonski restavracijski del. Nato je z obnovo pohitel Mercator SVS, d. d. Šele v letu 2000 je interese pokazala družba Emona Merkur Ptuj, d. d., s trgovino Volan, medtem ko družba KK Ptuj, d. d., po izjavi predstavnika na javni obravnavi, prelaga svojo obnovo za nekaj let. Predlogi KK Ptuj, d. d., za obnovo so upoštevani v vseh variantah (dohod - pasaža na dvorišče kleti iz Novega trga). Pobudo družbe Emona Merkur Ptuj, d. d., je obravnavala služba mestnega arhitekta in predlagala natečaj urbanistične zasnove s povabili treh arhitektov. Sugestijo je investitor sprejel in izvedel. Služba mestnega arhitekta je potrdila idejno zasnovo urbanistične rešitve kot podlago za nadaljnje projektiranje. Lokalna skupnost ne zbira soglasij Ministrstva za kulturo, zato tudi nismo potrdili soglasja pristojnega zavoda, kot je navedeno v vprašanju. Glede na številne pripombe na še neizdelan projekt se nam zdi smiselno, da se izvede javni natečaj za celotno izvedbo projekta, seveda ob pogojih vseh soglasjedajalcev. Zato nam ni znana predimenzioniranost objekta. Vsakemu Ptujčanu je verjetno povsem jasno, še zlasti pa turističnim delavcem, da je vinska klet del turistične ponudbe Ptuja. Za Ptuj pa pomeni vinska klet še veliko več. 4. Zakaj ob gradnji tega velikega centra (Volan) občina ne postavi zahteve po parkirnih mestih? Odgovor: Lokacija stavbe je v coni za pešce, zato ni možnosti za gradnjo parkirnih mest. V razdalji 200 metrov imamo približno 350 parkirišč, dve garažni hiši z 200 parkirišči in modro cono z več kot 1 00 parkirišči, ki še niso povsem zasedena in siužijo celotnemu trgovsko-gostinskemu kompleksu na Novem trgu. Pojasnilo: KK Ptuj, d. d., je pisno obvestit MO Ptuj, da kot sosed ne daje soglasja projektu družbe Emone Merkur Ptuj, d. d. MS MO Ptuj je obravnaval lokacijo nove zgradbe ob izravnavi zemljišča in delni prodaji. Po lokacijski dokumentaciji bo trg vsekakor pridobil več pohodnih, funkcionalnih površin, saj ne bo več trafo postaje in garaže. Na koncu je potrebno poudariti, da sedanja trgovina Volan prav gotovo ne sodi več na Novi trg in da bo potrebno poiskati boljšo rešitev. Stanislav Napast 5. Koliko je dejansko stalo rušenje stare pošte? Odgovor: Za rušenje stare pošte smo plačali 14.749.370,00 SIT. 6. Po nekaterih podatkih v časopisu smo za rušenje plačali manj, kot smo planirali v proračunu. Koliko je občina prihranila in čemu bo prihranek namenila? Odgovor: Planirali smo 15,5 milijonov SIT iz sredstev za poslovne prostore. Prihranek ostane na tej postavki. *»* Pobuda janeza Rožmarina: Na stopnišču pri minoritskem samostanu, ki vodi od nove pošte do parkirišča pri COM INČU, je potrebno pričvrstiti držalo. Odgovor: Pobudo bomo realizirali v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev, (op. urednice; pobuda je že realizirana) ❖ ❖ ❖ Vprašanje in pobuda ju reta Šarmana: 1. Z ozirom na pobude v zvezi z ureditvijo prometnega režima v delu naselja Ul. 25. maja na Ptuju in odgovorom, naj se občani dogovorijo o interesu na tem prostoru, se postavlja vprašanje, ali ne bi morala občinska uprava pristopiti k ljudem in jim poskušati pomagati pri reševanju teh zagat. Odgovor: Problem smo poskušali reševati, vendar so nekateri hoteli parkirišča, drugi spet samo zelenice. Ker imajo na funkcionalnem zemljišču vsi lastniki pravico uporabe, morajo doseči večinski sporazum (najmanj 51 %), da se lahko pristopi k reševanju. 2. Zakaj še ni asfaltirano parkirišče za minoritskim samostanom? Odgovor: Parkirišče še ni asfaltirano, ker še ni rešeno odvodnjavanje tega dela. ❖ ❖ ❖ Pobuda Slavka Brgleza: Za ureditev izogibališč v ulici Brstje naj se zagotovijo proračunska sredstva iz postavke 20.4.6. - investicijsko vzdrževanje in izboljšave. Odgovor: Izogibališča bodo urejena s sredstvi iz druge postavke proračuna. Če ne bo zapletov z lastništvom zemljišča, bo možna izvedba še v tem letu. ❖ ❖ *> Vprašanje janeza Rožmarina: Ali bo z rebalansom proračuna omogočeno, da se mimo OŠ Breg v Mestni četrti Breg uredi pločnik? Odgovor: Pločnik mimo OŠ Breg bomo predvidoma uredili do konca oktobra v povezavi s potjo za pešce proti Mariborski cesti. ❖ ❖ ♦> Vprašanje Milana Križeta: Zakaj je izpadlo asfaltiranje ceste v Štukih in Grajeni (del ceste je v PČ Grajena, del pa v MČ Panorama), saj ob vsakem večjem nalivu voda odplavi ves gramoz, ki ga vsako leto dovažajo. Občani so pripravljeni sofinancirati svoj delež. Odgovor: Letošnja proračunska sredstva za izgradnjo cest v obeh omenjenih četrtih so porabljena. Izvedba bo možna v drugem letu. Pobudi Borisa Pergera: 1. Označevalne table "H" za bolnišnico naj se namestijo na ustrezna mesta, saj nekatere table niso na pravih mestih, nekatere pa na takšnih mestih, da sploh niso opazne. Odgovor: Upravljalcu cest bomo naročili, da table namesti na primerna in vidna mesta. 2. Namestijo naj se tudi označevalne table za mestni stadion, saj vsako nedeljo prihajajo športne ekipe in ne vedo, kam. Odgovor: Pobudo bomo realizirali. Herbert Glavič ❖ ❖ ❖ Vprašanje Ignaca Vrbovška: Koliko sredstev je v proračunu Mestne občine Ptuj v letu 2001 namenjenih za dokončanje centralne kurjave in obnovitvenih del kulturne dvorane v domu Slovenskogoriške čete na Rogoznici? Odgovor: V proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2001 je za vzdrževanje in obnovo kulturnih dvoran na postavki 7.9.3. namenjenih 1,500.000 SIT sredstev. Od teh sredstev je 1,000.000 SIT namenjenih za obnovo kulturne dvorane v domu Slovenskogoriške čete in 500.000 SIT za obnovo kulturne dvorane v Grajeni. ❖ ❖ ❖ Pobude in vprašanje Franca Štrucla: 1. Na OŠ Breg je v počitniškem času potrebno popraviti streho nad telovadnico, ker pušča na več krajih. Odgovor: Z ravnateljico Darjo Radičevič smo si poškodbe ogledali in se dogovorili, da jih bomo sanirali. Šole dobijo sredstva za tekoče vzdrževanje iz občinskega proračuna. 2. Okolico gradu Turnišče naj ureja Komunalno podjetje Ptuj po vzorcu urejanja mestnih parkov. Odgovor: Komunalno podjetje se ni odzvalo na javni razpis v Tedniku, niti na naš posebni dopis, v katerem smo jih prosili za njihovo ponudbo. Ne glede na navedeno menimo, da smo našli ugodnejšo možnost za ure- janje parka Turnišče, in sicer: park Turnišče bomo urejali s pomočjo ptujske kmetijske šole in preko javnih del. Za te namene bomo zagotovili delavca, ki bo preko javnih del zaposlen na ptujski kmetijski šoli. Sklenili bomo tudi ustrezno tridelno pogodbo med lastniki: med Ministrstvom za kulturo, uporabnikom Mestno občino Ptuj in izvajalcem kmetijsko šolo Ptuj o urejanju in pokrivanju materialnih stroškov za vzdrževanje. Kmetijska šola bo tudi nudila vso kmetijsko mehanizacijo. Upajmo, da bo na ta način park urejen v zadovoljstvo vseh. Ivan Vidovič 3. Kaj je s telefonskim prizidkom pri Domu krajanov na Turnišču? Odgovor: Gradbeno dovoljenje je pridobljeno. Glede na to, da je predračunska vrednost celotnega objekta 25 milijonov SIT, razpoložljiva proračunska sredstva pa znašajo šest milijonov SIT, je gradnja v letošnjem letu vprašljiva, saj moramo izvesti javni razpis v skladu z Zakonom o javnih naročilih. OBVESTILA POZIV K ZBIRANjU PODATKOV O OBSEGU IN NAČINIH VLAGAN] l/ TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE NA OBMOČjU MO PTUj /^rrpÉtoo marca 2001 je bilo ustanovljeno Vseslovensko /združenje vlagateljev v telekomunikacijsko omrežje z namenom, da[ zastopa interese vlagateljev do povračila prekomernih vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. Župan Mestne občine Ptuj je imenoval komisijo za zbiranje podatkov o obsegu in načinu vlaganj v telekomunikacijsko omrežje na območju MO Ptuj. Naloge komisije so predvsem zbiranje, urejanje in ohranitev razpoložljive dokumentacije in podatkov o vlaganjih v telekomunikacijsko omrežje na območju MO Ptuj. Komisija poziva vse zainteresirane in tiste, ki razpolagajo z dokumentacijo in podatki o vlaganjih v telekomunikacijsko omrežje na območju MO Ptuj, da le-te dostavijo komisiji na naslov: Mestna občina Ptuj, Komisija za zbiranje podatkov o obsegu in načinih vlaganj v telekomunikacijsko omrežje na območju Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1. Jože Maučec, predsednik komisije MEDNARODNA RAZSTAVA MALIH ŽIVALI pokroviteljstvom Mestne občine Ptuj organizira Društvo fiteljev malih živali Ptuj 6. mednarodno razstavo malih živali (kunci, golobi, perutnina, okrasna perutnina, ptice, mali glodalci in še druge živali), ki bo v času od 16. do 18. novembra 2001 v športni dvorani MLADIKA na Ptuju. Razstavljenih bo več kot 600 živali. Prisrčno vabljeni! Razstavni odbor društva SPOROČILA STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO strankamladihslovenije STRANKA MLADIH SLOVENIJE TUDI Nfi PTUJCJ »«fc Ms/ptsvàd sStraioolk m no® H®lkG®ij’Si?@j]®S rjYT'21- Ns ISfovensken V Slovenije (1 septembra 2001, je bil v Stari steklarski delavnici na Hovenskem trgu ustanovni zbor lokalnega odbora Stranke mladih ' Slovenije (SMS) Ptuj. "Ptuj po tem večeru ne bo več takšen, kot je bil, " je na uradnem delu ustanovnega zbora ptujskega lokalnega odbora SMS zatrdil predsednik stranke in direktor Urada RS za mladino Dominik S. Čern-jak. Stranka mladih Slovenije, največje presenečenje lanskih državnozborskih volitev, vse bolj intenzivno gradi lokalno organiziranost. Po besedah prvega mladeniča stranke ne samo zaradi bližajočih se lokalnih volitev, temveč zato, "ker na lokalni ravni živimo". Sodeč po odzivu je tudi na Ptuju že kar veliko število mladih sprejelo idejo in program SMS. Dogodka pa so se udeležili tudi številni strankarski veljaki, poleg predsednika med drugim tudi podpredsednik in glavni tajnik SMS. Za predsednika lokalnega (mestnega) odbora SMS na Ptuju so izvolili Roberta Križaniča, za podpredsednika pa Marka Čuša. Člani Upravnega odbora so postali še Matej janžekovič, Dejan Klasinc in Roman Grilj, častno razsodišče pa sestavljajo Bojan Vaupotič, Matej Žalar in Robert Švikart. Zbrane je pozdravila tudi vodja 8. volilne enote Vanja Režonja, ki je povedala, da je ta volilna enota nekaj posebnega, saj ima prav tu SMS največ lokalnih odborov, v Vidmu pri Ptuju pa celo največji lokalni odbor. Novoizvoljeni predsednik LO SMS Ptuj Robert Križanič je v nastopnem govoru poudaril, da je za doseganje konkretnih rezultatov na mnogih področjih življenja nujno, da si prisoten tudi na političnem področju. Izpostavil je nekatere pereče ptujske probleme, med drugim nedodelanost turistične ponudbe in "beg možganov" iz mesta. Po njegovem mnenju je prihodnost Ptuja v- kakovostnem gospodarstvu, bogati kulturi in premišljenem ravnanju z okoljem. Uradni del ustanovnega zbora je blagozvočno polepšal Ptujski nonet, sledilo pa je še neformalno druženje v priljubljenem študentskem iokalu Kolnkišta. Ptujski SMS-ovci so prepričani, da bodo kmalu "dovolj dobro" zastopani v mestnem svetu. Bomo videli. Kot jih je opozoril Černjak: "Prve račune boste polagali novembra naslednje leto. " Nina Milošič SLS «SKD Slovenska ljudska stranks NOVAgeneracija NOVA GENERfiCIJfi /—'s /-letošnji V___S iirhamo ste, Nova generacija na Ptuju obstaja od aprila fetošnjega leta. Smo podmladek politične stranke SLS+SKD in namo svoje uradne prostore na Minoritskem trgu 1. Število simpatizerjev in članov našega podmladka počasi, a vztrajno raste. Vse, ki se najdejo v svojem političnem in osebnem prepričanju, vabimo, da se nam pridružite. Včlanite se lahko na sestankih, ki ponavadi potekajo ob četrtkih in sobotah okrog 20. ure. V načrtih za prihodnje že imamo dva večja projekta, katera bomo poskušali izvesti v naslednjem letu. Z zadovoljstvom sprejemamo novico o nastanku novega podmladka na Ptuju, ki je v okviru LDS, kajti politična pluralnost je eden od ključnih temeljev demokracije. Upamo in pričakujemo, da se bo na novo nastali podmladek kot vsi ostali podmladki na Ptuju zavzemal za boljši in lepši videz Ptuja, predvsem v njegovi kulturni podobi. Nova generacija SLS+SKD, Ptuj POKOJNINE MED PRIČAKOVANJI IN MOŽNOSTMI DeSUS skljrjevanje pokojnin s plačami je in bo trajna naloga vseh, ki so Ko ali drugače zadolženi za urejene družbene razmere in solidarnostne odnose med aktivnim in upokojenskim delom prebivalstva,mladine in nezaposlenimi ali dela nezmožnimi.Stranka DeSUS je neprestano v središču te problematike in je zato včasih tudi izpostavljena - upravičeni ali neupravičeni - kritiki. Tako je doživljala zlasti v prvi polovici leta ostro medijsko polemiko o domnevnem neupravičenem popuščanju pri usklajevanju pokojnin s plača mi. Kot koalicijska stranka pa je bila tudi priča neizpolnjenih obljub iz opozicijskih vrst, ki so izkoristile položaj za lastno promocijo. To problematiko je vodstvo stranke stalno spremljalo in celo samokritično obravnavalo .Pri tem se je kazalo, da so obljube z opozicijske strani glede visokega povečanja pokojnin povsem nerealne. Naposled je postalo vse odvisno od višine jesenske uskladitve in po tovrstnih določilih sedaj kaže, da bo zaostanek v pokojninah v okviru realnih možnosti izravnan. Stranka DeSUS, obogatena z nekaterimi novimi izkušnjami, pa bo tudi v prihodnje skrbela za uravnoteženost med socialnim položajem zaposlenih in njihovo solidarnostjo do tistih, ki so jim s svojim minulim delom ustvarili izhodišče za njihovo aktivnost. Pri tem se DeSUS zaveda, da bi prenapenjanje zahtev po povišanju pokojnin ogrozilo najprej tekoče izplačevanje ter zaostrilo odnose med generacijami.Prav tako pa ne bo dopustil, da bi zategnili pas in bi prizadeli starejši del prebivalstva bolj kot drugo populacijo. DeSUS se svojo realno politiko vedno zavzema za pravično delitev aktualnih bremen in za smotrno investiranje sredstev v razvoj- v šolanje mladih, odpiranje novih delovnih mest itn., saj je predvsem od uspešnosti teh procesov odvisen tudi pritok sredstev v skupno družbeno blagajno in iz nje v fond za izplačevanje pokojnin. Albin Pišek, predsednik območnega odbora DeSUS Ptuj SOCIALDEMOKRATSKA MLADINA SE PREDSTAVI Hađpdemokratska mladina (SDM) kot sicer relativno samostojna organi-lei ja v okviru SDS združuje člane v starosti od 15 do 30 let. 'Ustanovljena je bila 31. oktobra 1989 kot prva demokratična politična organizacija mladih v Sloveniji. Delovanje SDM temelji tako na političnem programu SDS, kot tudi na njenem lastnem programu. SDM je na tej podlagi nastopila z vrsto pobud, v katerih je med drugim obravnavala možnost delovanja mladinskih organizacij in klubov, probleme šolstva na vseh ravneh, položaj študentk in študentov, probleme iskalcev zaposlitve, položaj invalidov, pomen človekovih pravic in svoboščin in še bi lahko naštevali. SDM je bila soustanoviteljica Mladinskega sveta Slovenije kot koordinacije mladinskih organizacij. Na podlagi njene pobude je bil ustanovljen Urad RS za mladino. Predsedovala je prvi mešani komisiji pri uradu, ki je bila vzpostavljena kot oblika vpliva mladih na sprejemanje državnih odločitev o mladinski politiki. Marca 1990 je SDM kot prva politična organizacija v Sloveniji dala pobudo, imenovano "Svoboda za Slovenijo", s katero je zahtevala razpis referenduma za samostojno Slovenijo. Njen poziv je šokiral mnoge politične kroge v Sloveniji. SDM organizira vrsto izobraževalnih seminarjev, aktualnih okroglih miz, pa rekreativne, zabavne, kulturne in druge prireditve za svoje članstvo in mladino nasploh. SDM je vzpostavila zelo dobre odnose z drugimi organizacijami mladih socialnih demokratov v Evropi in drugod po svetu ter z organizacijami mladih Slovencev v zamejstvu. Danes se člani SDM združujejo v občinske oz. mestne odbore, le-ti pa v regijske odbore. Na državni ravni predstavlja SDM izvršilni odbor s predsednikom na čelu, katerega delo nadzoruje nadzorna komisija. Boštjan Kolarič IZ MESTNE HIŠE S SESTANKA ŽUPANOV Z OBMOČJA PTUJA VEČINA SKUPNIH PROJEKTOV DOBIVA (NAČELNO) PODPORO ski župan Miroslav Luci je v začetku oktobra v Mestni hiši sklical sestanek županov z območja aja. Udeležili so se ga župani oziroma njihovi zastopniki iz 13-ih občin. Med njimi ni bilo predstavnikov občin Sv. Andraž in Podlehnik. Obravnavali in odločali so se o nekaterih skupnih projektih, ki so v zadnjih časih redno na dnevnem redu njihovih srečanj, kot je izgradnja reševalne postaje in centra za nujno medicinsko pomoč na Ptuju, naložba v obnovo počitniškega doma za otroke v Biogradu na morju, pridobivanje dokumentacije za novo lokacijo centra za ravnanje z odpadki v Gajkah pri Brstju in delitev skupnega premoženja oz. razvpit, že sedem let nepodpisan sporazum o razdelitvi skupnega premoženja nekdanje občine Ptuj. Sporazuma med dedinjami nekdanje velike ptujske občine še nista podpisali dve občini, Majšperk in Sv. Andraž. Primer bo dobil epilog na upravnem sodišču, ki bo s svojo odločitvijo razdelilo premoženje. Zaradi nerazrešenih premoženjsko pravnih razmerij občine ne morejo najemati kreditov, saj se ne smejo zadolževati. Iz istega razloga so velike težave in nesoglasja tudi pri financiranju javnih zavodov, ki opravljajo dejavnosti širšega, regijskega pomena, in katerih soustanoviteljice so te občine. Oblikovali so skupno pismo predsedniku vlade Janezu Drnovšku, ker jih ni povabil na nedavno srečanje v Mariboru, kjer so govorili o regionalnem razvoju. Zasebni enologinji Andreji Brglez, ki je leta 1999 na Grajski 1 na Ptuju odprla svoj laboratorij "Analiza" in se je tokrat županom osebno predstavila ter razložila svoje poslovne načrte, so brez zadržkov dali želeno pisno podporo, ki jo je potrebovala ob prijavi na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za izbiro pooblaščenih organizacij za ocenjevanje mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina. V zahvalo za dobro sodelovanje je ptujski župan Ptujčanu Milanu Čušu podelil pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija. M. Čuš je bil od leta 1994 do letošnjega oktobra direktor Policijske uprave Maribor, pred tem pa komandir Ptujske policijske postaje in ima med drugim tudi zasluge za uspešno usklajevanje dela policije z ostalimi obrambnimi strukturami med osamosvojitveno vojno v letu 1991 na Ptuju ter prav tako za boljše varnostne razmere na Ptuju in v okolici. Sedaj je zaposlen kot svetovalec uprave Perutnine Ptuj. Županom pa se je že predstavil njegov naslednik, sedanji direktor mariborske policijske uprave Jurij Ferme. Župani Spodnjega Podravja so na rednem srečanju v oktobru med drugim oblikovali in potrdili tudi pismo predsedniku vlade Janezu Drnovšku. Ugotavljajo namreč, da niso bili povabljeni k sodelovanju, ko je predsednik vlade pred nedavnim obiskal Maribor, kljub temu da je bilo govora o regionalnem razvoju. Sicer se zavedajo, da je sosednje mesto pomembno razvojno središče nacionalnega in regionalnega pomena, vendar bi želeli zaradi posebnosti območja opozoriti tudi na probleme, ki jih imajo v Spodnjem Podravju, so zapisali v pismu. Župani Spodnjega Podravja so že podpisali sklep o pristopu k ustanovitvi območja s posebnimi razvojnimi problemi k skladu s 17. členom Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. S tem zakonom so dobili pravno podlago, ki omogoča izgradnjo policentričnega razvojnega modela. V pismu Drnovšku so župani tudi navedli, če bodo v Sloveniji tri regije, bo nujno potrebno zagotoviti funkcionalno zaokroženo območje, če pa bo regij več, mora Spodnje Podravje, ki je območje s posebnimi razvojnimi problemi, postati samostojna regija. Zaključili so z željo, da jih o bodočih tovrstnih srečanjih, kot je bilo v Mariboru, obveščajo in jih povabijo k sodelovanju. Premiera pa so povabili, da jih s svojimi sodelavci obišče tudi v Spodnjem Podravju. Na sestanku je vršilka dolžnosti direktorja Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan županom predstavila načrte za izgradnjo reševalne postaje in centra za nujno medicinsko pomoč. 8 garaž in prostore za sanitetno čiščenje vozii ter nekaj skladiščnih prostorov bi postavili na bližnjem parkirišču ob zdravstvenem domu. Ta projekt podpira zato, ker je predlagana lokacija veliko ugodnejša kot prej načrtovana - ob ptujskem gasilskem domu. Za postavitev bi potrebovali manj prostora, zaradi bližine matične zdravstvene ustanove ter lažjega usklajevanja dela z dežurnimi zdravniki pa bi dosegli večjo učinkovitost službe. Za naložbo bi potrebovali 60 milijonov tolarjev, kar bi morale financirati lokalne skupnosti, ki so dolžne zagotavljati osnovno zdravstveno varstvo. Milan Čuš se je županu zahvalil za podeljeno priznanje - pečat mesta Ptuja z likom sv. jurija, 3. oktobra v Mestni hiši. LE USTNO Župani pa niso dali pisnega soglasja za sofinaciranje nakupa biblio-busa ptujski knjižnici, ki ga je predstavila direktorica Tjaša Mrgole Jukič. Sklicevali so se na to, da ne smejo kršiti zakonodaje, saj bi za tako soglasje potrebovali sklepe občinskih svetov, kot so pojasnjevali, in na koncu dali le ustno podporo. Bibliobus bi stal 40 milijonov tolarjev, polovico bi prispevala država oz. Ministrstvo za kulturo. Za obnovo počitniškega doma v Biogradu na morju se tudi tokrat, kot že na predzadnjem srečanju, niso odločili, ampak so se dogovorili, da bo nekaj županov in vodja oddelka za splošne zadeve na MO Ptuj Janez Merc v naslednjih dneh odpotovalo v Biograd in si ogledalo, kaj je bilo doslej narejenega in kakšno je stanje. Nato se bodo o usodi tega imetja, ki je, kot je videti, vsem bolj v breme, odločali na naslednjem sestanku županov. Četudi se nič ne ukrene, je potrebno vsako leto plačevati komunalno nadomestilo in čiščenje ter košnjo trave, kar bo k letu 2002 znašalo okrog milijon tolarjev. Vrednost premoženja je ocenjena na 57 milijonov tolarjev. Možnosti so še; gradnja dodatnega objekta, s katerim bi se povečale možnosti letovanja (še za 50 otrok), ali oddaja premoženja v najem, pri čemer bi moral najemojemalec najprej investirati v usposobitev objekta, ali prodaja. Kupcev je mnogo, vendar je višina ponudb med 30 in 40% ocenjene vrednosti. Ob koncu je predstojnik Skupne občinske uprave Stanislav Napast župane informiral o pripravah na gradnjo novega centra za ravnanje z odpadki v Gajkah pri Brstju in o tem, da decembra 2001 Čistemu mestu poteče pogodba za oprav-ljanje gospodarske javne službe za ravnanje s komunalnimi odpadki. Pogodbo s Čistim mestom je možno podaljšati za leto dni ali podeliti koncesijo na podlagi javnega razpisa (kar izvede vsaka občina posebej) ali jo neposredno, na podlali odloka lokalne skupnosti, skleniti s koncesionarjem (kar prav tako izvede vsaka občina posebej). Milena Turk VARNOST f NOVE METODE IN NOVfi SREDSTVA ZA DELO POLICI] E IN REDARSKE SLUŽBE evropskem dnevu brez avtomobila smo tudi v Mestni občini Ptuj pripravili J sto aktivnosti, med katerimi bi želel posebej izpostaviti skupno akcijo Avarnostnega sosveta, policije, mestne občine in donatorjev. Namenu smo predali pet novih koles znamke Peugeot, ki bodo služila potrebam policije in mestne redarske službe za zagotavljanje večje varnosti v našem mestu. EKIPA PRVE POMOČI CZ MO PTU) 2. V SLOVENI]! to, 6. oktobra 2001, je bilo v Izobraževalnem éntru RS za zaščito in reševanje na Igu VII. državno preverjanje usposobljenosti ekip civilne zaščite in rdečega križa iz prve pomoči. Tekmovanja se je udeležilo 12 prvo uvrščenih ekip iz vseh regij, ki jih pokrivajo uprave za obrambo. Vzhodno Štajersko je predstavljala ekipa Mestne občine Ptuj. Učenci OŠ Mladika so predstavili predloge za zagotovitev varne poti v šolo Varnost je ena izmed osnovnih vrednot, ki bistveno vpliva na kakovost našega življenja. To je vrednota, v/ katero občani vlagajo veliko energije in sredstev, hkrati pa zagotovilo varnega življenja pričakujejo in zahtevajo od občine. Varno življenje je eden osnovnih motivov vsake asociacije v našem okolju. Varnost je tako osebna, družinska, pa tudi splošna vrednota. Varnost je kakovost, v katero s spremembo sistema vse več vlagajo tudi občani, saj šele takrat, ko smo ogroženi, ugotovimo, kako pomembna je varnost. Pri zagotavljanju te dobrine ima pomembno vlogo občina, ki naj bi pripravila ugodne pogoje za splošno varnost, ustrezno urejeno okolje, organizirane službe in učinkovit nadzor. Med mnogimi službami, ki lahko udejanjijo splošno varnost, je tudi policija kot državna organizacija. Ob vse uspešnejši preventivi, ki jo izvaja policija, ne moremo mimo številnih akcij, od klasičnih intervencij do mnogih uspešno opravljenih nalog v prelomnih trenutkih v zgodovini naše občine in države, ko je odigrala tudi državotvorno vlogo. Vloga policije se s časom spreminja, uvajajo se nove metode in oblike dela, vse za večjo varnost. Kot pomemben prispevek k večji varnosti pa prištevamo dobro sodelovanje MO Ptuj s Policijsko upravo Maribor in Policijsko postajo Ptuj, kar se odraža predvsem pri naporih za odpravo vzrokov, ki vodijo k različnim kaznivim dejanjem. Vse to želimo uresničiti tudi z ustanovitvijo varnostnega sosveta kot skupnega preventivnega delovnega telesa, ki želi v večjo varnost občanov vključiti vse sile, službe in sredstva. Uspešno smo zaključili akcijo "Policisti in redarji na kolesih", kar lahko zasledimo na ulicah našega mesta. Za izpeljavo te akcije se ob tej priložnosti ponovno zahvaljujemo našim sponzorjem, ki so namesto države omogočili nabavo opreme. Ti so: Mercator SVS, d. d., Ptuj, Perutnina Ptuj, d. d., Askot, d. o. o., Ptuj, Zavarovalnica Maribor, d.d., Maribor, Nova Ljubljanska banka, d. d., Poslovna enota Ptuj, Nova kreditna banka Maribor, d. d., Maribor, Tenzor, d.o.o., Ptuj, Safe invest, d.d., Ptuj in SPC Toplak, s.p., Podlehnik. Policisti in redarji so opravili svojo prvo vožnjo z novimi kolesi 24. septembra, ko so se skupaj z županom in drugimi udeleženci peljali izpred Mestne hiše, preko mostu za pešce in kolesarje do ptujskih term. Varnost bo tudi v prihodnje ena najbolj in vedno bolj zaželenih dobrin. Strokovno usposobljena in tehnično brezhibno opremljena policija lahko k temu ogromno Začetek skupinskega kolesarjenja pred Mestno hišo, ob evropskem dnevu brez avtomobila prispeva. Ce pa bomo k tako zastavljenemu cilju - varnemu življenju - pristopili tudi vsi ostali, bo ta lažje dosegljiv. mag. Janez Merc Ekipa prve pomoči pri civilni zaščiti MO Ptuj Ekipe so tekmovale v znanju prve pomoči na štirih kontrolnih točkah, kjer so bile predstavljene skupinske nesreče pri podiranju dreves v gozdu, zastrupitve pri delu s škropivi na kmetiji, prometna nesreča in nesreča v lokalu z bazenom. Čas za delo ekip na kontrolnih točkah je bil omejen na deset minut. Ekipa je v tem času morala na vsaki kontrolni točki opraviti triažo poškodovanih ter oskrbeti štirih do pet prizadetih. Pri delu ekipe se posebej ocenjuje delo vodje ekipe in oskrba vsakega posameznega poškodovanca. Ocenjuje se ustreznost reševalnih ukrepov, uporaba razpoložljivega materiala in oskrba poškodovanih, vključno s prenosom z ogroženega območja. Ekipa Mestne občine Ptuj v sestavi: Matjaž Antonič - vodja in člani Janez Fridl, Boštjan Krajnc, Darko Kuzma, Bojan Kramberger, Matjaž Iskra in Leon Cestnik je svoje delo opravila zelo uspešno, saj je osvojila drugo mesto, takoj za Mestno občino Ljubljana. Za ekipo Mestne občine Ptuj so se uvrstile ekipe PP Občine Mislinja, PP Občine Moravske Toplice, PP Gorenje, PP Občine Semič, PP stacionarija Maribor, PP Občine Brežice, OZRK Kranj, PP Občine Trbovlje, PP OŠCZ Postojna in P P Občine Piran. Ekipa Ptuja je osvojila 93% vseh možnih točk, kar predstavlja odlično uvrstitev. Pri pripravi ekipe velja zahvala Območni organizaciji Rdeči križ Ptuj in še posebej mentorici Roziki Ojstršek, ki je ekipo temeljito pripravila, zahvala velja tudi OŠ Ljudski vrt za manekene, brez katerih ni možno izvesti temeljitih priprav, prav tako tudi Območni gasilski zvezi Ptuj, ki je ponudila svoje prostore. Vsekakor se moramo zahvaliti obveznikom - članom ekipe, ki so žrtvovali mnogo svojega časa za priprave na to tekmovanje in pridobljeno znanje tudi uspešno uporabili. Pri vseh vidnih tekmovalnih rezultatih pa ne more mimo temeljnega cilja usposabljanja ekip prve pomoči, kar pomeni, da imamo poleg strokovnega zdravstvenega kadra vedno na razpolago tudi dovolj članov ekip prve pomoči v civilni zaščiti. Večja varnost občanov je tako v vsakem okolju, kjer so tudi obvezniki CZ, ki so ustrezno usposobljeni in pripravljeni za pomoč bližnjemu, pri čemer upoštevamo aktivnosti ob pozivu in v primeru samozaščite. V Mestni občini Ptuj imamo ustrezno število usposobljenih obveznikov prve pomoči CZ, med katerimi pa so nekateri z zadnjo uvrstitvijo prikazali rezultate, ki so tudi v državnem vrhu. K čestitkam ob dobri uvrstitvi ekipe se pridružuje tudi župan MO Ptuj Miroslav Luci, dr. med. mag. Janez Merc VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE SEPTEMBER V ZNAMENJU PTUJSKEGA ŠPORTNEGA VIKENDA ŠPORTNI VIKEND IR VZOR ( portila rekreacija postaja vse pomembnejša sestavina življenjskega sloga. Temu *—yyrìmerno se povečuje ponudba športnih programov, uporabniki postajajo v /zahtevnejši in izbirčnejši, strokovna spoznanja bolj številna in želja po izmenjavi mnenj in izkušenj večja. Slovenci, ki kaj dajo na svoje zdravje, so že zdavnaj spoznali, da je športna rekreacija pravšnja sprostitev bodisi po napornem delu ali študiju. Po podatkih se s športno rekreacijo pri nas ukvarja domala četrtina prebivalcev obeh spolov in vseh starosti, Ptuj pa je na tem področju med slovenskimi mesti zagotovo v ospredju. Pa ne le zaradi športnega vikenda, temveč tudi zaradi siceršnje razvejenosti športne rekreacije med Ptujčani. Večina organiziranih dejavnosti poteka pod vodstvom Športnega zavoda Ptuj (ŠZP), Športne zveze Ptuj in športnih društev. V zavetju gozda je vadba malčkov skupaj s starši privlačnejša. K številnim športnim dogodkom so svoj delež prispevali tudi marljivi organizatorji množičnega športno-rekreativnega dogajanja iz ŠZP, ki se aktivno vključujejo s promocijo dejavnosti, ki ima pomembno mesto v razvoju posameznika. Tako fizične kot socialno psihične plati človekove osebnosti. S svojimi programi so se uspešno priključiti živahnemu športnemu utripu in v sodelovanju s športnimi zvezami pripravili v času od petka, 21. septembra, do nedelje, 23. septembra 2001, Ptujski športni vikend. "Ptujski športni delavci želimo, da Ptuj resnično postane športno mesto, da bi se čim več ljudi ukvarjalo s športno rekreacijo, ki blagodejno vpliva na njihovo zdravje in počutje. Ob sedanjem ritmu življenja so ljudje podvrženi duševnim pretresom in stresom, zato je ukvarjanje s športno rekreacijo po vsakodnevnih naporih nujno. Mnogi so to že spoznali. Čeprav na Ptuju in njegovi okolici primanjkuje vadbenih objektov, je teh vendarle toliko, da se občani lahko rekreira-jo ter tako varujejo svoje zdravje in vitalnost. Upam, da nam bo tudi uspelo oživiti dejavnosti na Ptujskem jezeru, da bo na njem spet toliko plovil kot pred leti, in tudi na Dravi, " pravi Stanko Glažar, direktor Športnega zavoda Ptuj. Športnorekreativni programi so bili pestri in zanimivi, namenjeni desetim ciljnim skupinam - predšolskim otrokom, šolski mladini, moškim, ženskam, starostnikom, družinam, materam z otroki, nosečnicam in invalidom. In ptujski športni vikend je dosegel tudi množičnost, kar pove podatek: 1500 aktivnih v kar 27. športnih panogah. Osnovnošolska in srednješolska dejavnost je bila deležna posebne pozornosti. Akcija, s katero so želeli organizatorji približati mladim šport kot pomemben, zdrav in prijazen element življenjskega sloga, ni bila promocija vrhunskega športa, temveč zgolj spodbujanje k športni dejavnosti in smiselnemu preživljanju prostega časa, pa tudi k preizkušanju samega sebe. Tudi za otroke in starše so poskrbeli. Že tradicionalno v akciji Ptujski športni vikend sodeluje vrtec "Spominčica" iz Potrčeve 9. Prizadevne vzgojiteljice pod vodstvom Radice Benčevič pripravijo v okviru družinskih športnih aktivnosti elementarne igre za otroke od prvega do četrtega razreda in športne dejavnosti na trim stezi v Ljudskem vrtu, kjer starši vadijo skupaj z otroki pod budnim očesom strokovnjakov. V to dejavnost sodi tudi pohod v neznano in predstavitev jadralnega letenja. "Ni naključje, da smo za letošnje geslo izbrali Šport za življenje in ga še posebej namenili otrokom. Prav otroci bi morali imeti možnost in zgled, da bodo znali varovati, kar jim je narava dala v uporabo za dolga desetletja, " opozarja Benčevičeva. ( Te in še mnoge prireditve so izpolnile želje ter pričakovanja, saj so bile strokovno vodene in nadzorovane. Tako smo svojo psihofizično zmogljivost lahko preizkusili še v športnem ribolovu, športnem plezanju, kegljanju, judu, odbojki, badmintonu, kolesarjenju, plavanju, kung- fuju, nogometu, golfu, tenisu, košarki, kik-boksu, namiznemu tenisu, konjeništvu, atletiki, balinanju, raftingu, fitnesu, karateju, veslanju, kartingu in na letališču v Moškanjcih. "Ptujski športni vikend je čas, ko želimo z izredno pestro izbiro organizirane in ponujene športne rekreacije ter s sočasnimi oglaševalskimi prijemi pritegniti k redni športni aktivnosti kar največ ljudi. Rezultati, ki smo jih dosegli v tej akciji, nas združujejo in spodbujajo, da to delo nadaljujemo, " dodaja Marjan Lenartič, strokovni delavec Športnega zavoda Ptuj. Šport je namenjen temu, da bi bolj zdravi umrli, ne pa da bi dlje živeli. Ludwig Pokop, avstrijski športni medicinec Ivo Kornik POLICISTI SO SE PREDSTAVILI MLADIM f redVjoktobra so na stadionu Drava Ptuj v okviru preventivnega dneva svoje delo predstavili policisti. 5 privlačno predstavo so navdušili več kot 2000 učencev OŠ in malčkov iz vrtcev s ptujskega območja. Predstavitev je potekala v soorgani-zaciji z Osnovno šolo Ljudski vrt. Tribune ptujskega nogometnega stadiona so bile v petek dopoldne napolnjene do zadnjega kotička kot na kakšnem starem dobrem derbiju med Dravo in Aluminijem. Toda na zelenem sagu tokrat niso tekali nogometaši, temveč so ga zasedli slovenski policisti, ki so organizirali preventivni dan ter predstavili svoje delo in opremo. Prireditev je bila namenjena predvsem šolarjem, ki so lahko videli skupino službenih psov in policistov konjenikov, vodnika službenih psov za iskanje mamil in eksploziva, delo policistov posebne enote PU Maribor in specialne enote GPU. Njeni zamaskirani pripadniki so se na zelenico spustili s policijskega helikopterja, nato pa demonstrirali nekaj veščin, ki so mnoge prepričale v pripravljenost specialne enote policije, ustanovljene leta 1990 (nastala je iz podobne predhodne), ki vsako leto sodeluje k približno 40 do 50 akcijah. Kot je povedal Darko Najvirt, komandir Ptujske policijske postaje, so podobno predstavitev dela policije na Ptuju prvič pripravili leta 1997. Tako kot takrat je bil tudi sedaj cilj preventivno delovanje med mladimi in želja, da bi jim vsaj nekoliko približali delo policije. Pobuda za prireditev, ki je potekala v sodelovanju s ptujsko OŠ Ljudski vrt, je prišla od vodij policijskega okoliša, ki so začeli delovati leta 1996 po reorganizaciji tukajšnje policijske uprave. "Projekt je nastal v želji, da bi s tesnim sodelovanjem osnovne šole in policije izvajali učinkovito prometno in osebno preventivo med učenci naše šole. Namen takšnih predstavitev je približati delo policijskih enot otrokom. Policista želimo predstaviti kot sodelavca pri preventivnem sodelovanju in ne le kot represivni organ. Hkrati gre tudi za poklicno orientacijo, saj se mladim predstavi cela paleta policijskih opravil. Vsi, ki smo pri projektu sodelovali, smo prepričani, da je lahko uspešen tudi v drugih sredinah. Obiskovalci prireditve so se zelo razveselili tudi udeležbe dveh vrhunskih športnikov v policijskih uniformah: atletov Alenke Bikar in Gregorja Cankarja, " je zadovoljna povedala Tatjana Vaupotič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt Ptuj. Ivo Kornik Ravnateljica Tatjana Vaupotič, Foto Langerholc VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE REDNI ALI IZREDNI STUDI]? es&Eje čas za začetek različnih oblik izobraževanja študija. Največ pomislekov imajo prav študentje, mi ne vedo, na katero visokošolsko organizacijo in kjeJDofse vpišejo. Prav tako postaja zadnje čase precejšnja dilema tudi vrsta študija. Ali se naj odločijo za redni ali izredni študij? Čeprav se je večina bodočih študentov načeloma že odločila za vrsto in kraj študija do predpisanega roka s prvo prijavo za vpis (8. marec 2001), pa praksa iz prejšnjih let kaže drugače. Meseca avgust in september sta namreč tista, ko pade končna odločitev o bodočem študiju. Še posebej velja to za tiste, ki razmišljajo o izrednem študiju. Pri večini velja splošno prepričanje, da se izredni študij plača (samoplačnik ali podjetje), redni pa je brezplačen. JESENSKI ZIV ZAV OB TEDNU OTROKA NA PTUJU /~\Kph(fto, 6. oktobra 2001, se je na ptujskem gradu odvijala otroška —s ! prireditev jesenski živ žav, s katero se je v našem mestu sklenil teden / otroka. Društvo prijateljev mladine Ptuj, Center interesnih dejavnosti in Pokrajinski muzej Ptuj so kot soorganizatorji pripravili vrsto otroških grajskih iger, v katerih se je preizkusila množica obiskovalcev. Kljub trgatvam je sonce privabilo na ^ ^ grajsko dvorišče več kot 600 otrok in staršev, ki so izrezovali maske iz buč, I ÌÉ # izdelovali lutke iz kuhalnic, pod vod-stvom članov Modelarskega društva Avioteh delali zmaje, se preizkušali v jHEl hoji s hoduljami, vodenju obroča in BR .:■■ f zadevanju piramide pločevink. V obliki jJPs' ™ šaljivega tekmovanja so družinske ^ ^ ponujale jabolka, medenjake in suho Prireditev jesenski živ žav - priložnost sadje, ki so ga mnogi otroci okušali za ustvarjalnost staršev in otrok prvič. Grajsko vzdušje je pomagala pričarati klasična glasba in lutkovna dejavnosti skupaj s svojimi otroki, predstava Turjaška Rozamunda v Morda bo iz skupine tistih, ki se izvedbi Lutkovnega gledališča Fru fru zavedajo pomena ustvarjalnega in iz Ljubljane, ki je z dinamiko pritegnila kakovostnega preživljanja prostega majhne in velike. časa, zrasel klub družin, ki bi mu v Prireditev jesenski živ žav - priložnost za ustvarjalnost staršev in otrok dejavnosti skupaj s svojimi otroki. Morda bo iz skupine tistih, ki se zavedajo pomena ustvarjalnega in kakovostnega preživljanja prostega časa, zrasel klub družin, ki bi mu v o Ob tednu otroka se je na ptujskem gradu zbrala velika množica staršev in otrok. Prireditev so omogočili Mestna občina Ptuj, Zavarovalnica Maribor in Lekarna Toplek, pa tudi številni drugi sponzorji in donatorji. Organizatorji smo bili zelo zadovoljni z obiskom in odzivi naših gostov. Veseli nas predvsem vse večje zanimanje javnosti za programe, namenjene dvigu kakovosti življenja otrok in družin v našem mestu. Vse več je staršev, ki so se pripravljeni aktivno vključevati v Društvu prijateljev mladine Ptuj radi pomagali narediti prve korake. Že pred koncem projekta jesenski živ žav smo se v DPM Ptuj in CID lotili naslednjih dveh. To sta otroški parlament, ki bo potekal sredi novembra, in Veseli december, ki ga letos prvič pripravljamo v sodelovanju z Gledališčem Ptuj. Nevenka Gerì, za DPM Ptuj Foto TONE Generacija izrednih študentov 2000/2001 na Ptuju pred izpitom Vendar, ali je res tako? Na spodnjem primeru bomo videli ravno obratno, da je redni študij precej dražji kot pa izredni študij, če je le ta organiziran v kraju vašega stalnega prebivališča. Kot vemo, sta na Ptuju organizirani dve študijski enoti za izredni študij, ena je za Univerzo v Ljubljani - Ekonomska fakulteta, program Poslovna šola, druga za Univerzo v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede, program Organizacija in management. Za primerjavo, kaj je dražje, redni ali izredni študij, bomo vzeli študijsko enoto Ptuj za izredni študij Fakultete za organizacijske vede in eno od študijskih enot rednega študija, ki je za Ptujčane najbližja, to je v Mariboru. Skoraj nesmiselno je delati primerjavo s katero od študijskih enot rednega študija v Ljubljani, saj so tam stroški še bistveno višji. Vrednosti v tabeli so navedene za štiri leta, saj se tako izredni kot redni študij (tudi 3-letni visokošolski strokovni) podaljša na štiriletno obdobje. Vrsta stroška redni študij v Mariboru izredni študij na Ptuju šolnina / 5400 točk X 126 SIT =680.400 SIT stroški prevoza 44x20.000 SIT =880.000 SIT / Lahko bi omenili tudi dragoceni čas, na katerem nedvomno pridobijo izredni študentje, saj predavanja ne potekajo vsak dan, pa tudi obveznosti pri samem načinu študija so primerneje razporejene (predavanja potekajo bolj strnjeno, v popoldanskem času med tednom, nato je izpit in šele nato se začnejo predavanja za drugi predmet). Izredni študentje imajo ob tem enake pravice in obveznosti kot redni študentje, saj se lahko odločijo za status študenta in tako uveljavljajo vse bonitete (delo preko študentskega servisa, razni popusti pri prehrani, otroški dodatek itd.). Informacije v zvezi z izrednim študijem na Ptuju dobite na telefonski št. 780 59 80 ali na sedežu podjetja Ivanuša Contactum, Vodnikova 2, vsak delavnik med 9. in 11. uro. Mirjana Ivanuša OKOUE IN PROSTOR GRADNJA CENTRA ZA RAVNANJE Z ODPADKI V GAJKAH Z 2. SESTANKA PROJEKTNEGA SVETA ni hiši na Ptuju se je 11. oktobra 2001 drugič sestal projektni svet za gradnjo centra za ravnanje z odpadki na lokaciji Gajke v Spuhlji. Vodil ga je predsednik sveta Stanislav Napast, sicer predstojnik Skupne občinske uprave na Ptuju. O sklepih, sprejetih na prvem sestanku, ki je bil lani v novembru, smo poročali v Ptujčanu, št. 11/VI, 9. december 2000. Projektantka Darinka Ignjatovič iz Drave - Vodnogospodarstvo Ptuj, d. d., je predstavila idejno študijo ureditve centra za ravnanje z odpadki in rezultate hidrološke ter geološke preiskave, ki kažejo dobre možnosti za gradnjo deponije komunalnih odpadkov v Gajkah. Biolog jorg Hodalič iz E-NET-a Ljubljana je obrazložil prve rezultate poročita zatečenega stanja vplivov na okolje na potencialni lokaciji v Gajkah (ničelno stanje). Prve ugotovitve kažejo, da je kakovost podtalnice v okolici Gajk ogrožena predvsem zaradi kmetijske dejavnosti. Vplivov sedanjega odlagališča v Brstju na podtalnico ni zaznati. Smrad, ki se občasno širi, prihaja iz kompostarne in zelo malo iz bali mice oz. iz bal. Ker slovenske zakonodaje, ki bi opredeljevala stopnjo onesnaženosti glede na vonj, ni, je pri svoji študiji upošteval nemške standarde. Dr. jani Zore iz Ministrstva za okolje in prostor se je strinjal s pravilnostjo pristopa k načrtovanja projekta. Marija Cvetko, predstavnica občanov iz Mestne četrti jezero, je poudarila, naj bodo deponija in projekti zanjo izvedeni tako, da ne bo zaznati negativnih vplivov, predvsem neprijetnih vonjav v bližnjih naseljih - v Spuhlji, Budini in Brstju. Janez Kolarič iz Spuhlje je opozarjal, naj se najprej pridobi pozitivno mnenje krajanov Spuhlje o izgradnji odlagališča v Gajkah, šele nato se nadaljuje z raziskavami. Andrija Koter, direktor Čistega mesta, je zatrdil, da pri novi deponiji ne bo negativnih vplivov, denimo smradu, ki se zdaj občasno pojavlja okrog sedanje deponije zaradi kompostarne in baliranja odpadkov. Na sestanku je več članov projektnega sveta poudarilo, naj se o vseh postopkih za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo deponije in o rezultatih predhodnih študij ter o sklepih projektnega sveta sproti obvešča javnost, zlasti občane v okolici Gajk v Mestni četrti jezero. Sklenili so še, da bodo odslej sestanki projektnega sveta bolj pogosto. Naslednji sestanek projektnega sveta - ta šteje 13 članov, ki jih je s sklepom imenoval župan MO Ptuj, bo sredi letošnjega decembra, ko bodo že obravnavali idejni projekt za deponijo komunalnih odpadkov v Gajkah. (kontaktna oseba: članica projektnega sveta Alenka Korpar, tel. številka 02/778 59 21) Milena Turk IZVLEČEK IZ DELNEGA POROČILA O VPLIVIH NA OKOLJE jč^iha občina Ptuj namerava na lokaciji Gajke - kot eni od , /, možnih lokacij, čeprav v tem trenutku najverjetnejši lokaciji - ure-v r Uliti sodobni center ravnanja z odpadki in deponijo komunalnih odpadkov. Poseg bo v primeru pozitivnih strokovnih mnenj in soglasja krajanov omejen na obstoječo gramoznico. Poročilo o vplivih na okolje (PVO) bo zaradi zakonskih zahtev izdelano le za to lokacijo, za njegovo izdelavo pa so za kakovostno oceno vplivov potrebni precej natančni podatki o posegu. Ker vseh podatkov v tem trenutku še ni, poročilo posveča največ pozornosti obstoječemu stanju okolja v okolici stare (Brstje) in predvidene deponije (Gajke). Rezultati so podani v nadaljevanju in v splošnem kažejo, da noben od ključnih okoljskih elementov ne presega dovoljenih vrednosti zaradi delovanja obstoječe deponije. Celotno okolje je na tem območju najbolj obremenjeno zaradi intenzivnega kmetijstva (voda, tla in v manjši meri zrak). Če bi bil kateri koli od elementov okolja prekomerno onesnažen (predvsem, če bi to izviralo iz delovanja obstoječe deponije!), bi to seveda pomenilo negativno strokovno mnenje za vse nadaljnje posege že na tej stopnji raziskav. Zaradi morebitnega negativnega vpliva deponije Brstje na novo lokacijo in ker so nekateri tehnološki procesi (sortiranje, baliranje, kompostiranje itn.) predvideni tudi na novi deponiji, je za nekatere okoljske parametre pozorno preučeno obremenjevanje okolja iz deponije Brstje. Zaradi tega smo za natančnejšo oceno obstoječega stanja v okviru izdelave PVO opravili (poleg monitoringa, ki se na deponiji Brstje redno izvaja) naslednje dodatne analize: imisija hrupa na 5 merilnih mestih, prašne usedline na 4 merilnih mestih, imisijo in emisijo neprijetnih vonjav na 4 merilnih mestih in kakovost podtalnice na enem mestu. KRATEK KOMENTAR STANJA POGLAVITNIH ELEMENTOV OKOLJA (ZRAK, VODA, HRUP) Meritve ravni prisotnih neprijetnih vonjav na lokaciji Brstje kažejo, da zrak z njimi najbolj obremenjuje obstoječa kompostoma, v manjši meri novi del deponije in še najmanj stari del deponije. Balirani odpadki so lahko občasno in prostorsko zelo omejen vir neprijetnih vonjav, če se bale raztrgajo. Povprečne hitrosti vetra na lokaciji so dokaj visoke, kar je za širjenje vonjav ugodno, ker se te pri širjenju z močnimi vetrovi intenzivno redčijo, medtem ko so močni vetrovi za transport prahu neugodni. Izmerjene koncentracije prašnih usedlin, tako na deponiji Brstje kot v bližnjih naseljih, so bile nižje od predpisanih vrednosti, kar je pričakovati tudi na novi lokaciji. Z namenom, da se ugotovi ničelno stanje kakovosti podzemne vode na ozemlju, ki je predvideno za izgradnjo nove deponije, je bil za kemijsko analizo odvzet vzorec iz piezometra G-3a. Iz rezultatov kemijske analize talne vode na območju gramoznice je razviden velik vpliv kmetijstva na njeno kakovost, saj koncentracije pesticida atrazina in njegovega derivata desetil-atrazina, nitrita in mangana v njej presegajo dovoljene koncentracije. Rezultati meritev ravni hrupa na obstoječi deponiji Brstje in v njeni okolici (pet merilnih mest) so pokazali, da izmerjene ravni hrupa ustrezajo predpisanim normativnim zahtevam. Jorg Hodalič in Leonida Šot Pavlovič IDEJNA STUDIJA CERO GAJKE Za odlagališču v Brstju so se doslej odlagali odpadki s prispevnega območja 15 občin oziroma za 71.000 prebivalcev. Z zaprtjem tega odlagališča je nastal velik problem, kam z odpadki s tega I'območja. Baliranje odpadkov je le začasna in kratkoročna rešitev, v najkrajšem obdobju bo potrebno bale odložiti na urejeno odlagališče. Vendar je znano, da je na območju celotne severovzhodne Slovenije veliko pomanjkanje odlagalnega prostora za komunalne odpadke in ni realne možnosti, da bi jih z območja Ptuja lahko odvažali kam drugam. Najrealnejša možnost je čimprejšnja ureditev novega centra za ravnanje z odpadki na eni od možnih lokacij na območju Ptuja. Center za ravnanje z odpadki je kompleksen objekt, na katerem se iz zbranih odpadkov izločajo vse sekundarne surovine (papir, plastika, pločevina, tekstilni odpadki, kovinski odpadki) in nevarni odpadki, ki so v gospodinjskih odpadkih (zdravila, baterije, odpadna embalaža pršil in škropiv ...). Posebej se na sodobni kompostarni obdelajo biološki odpadki iz gospodinjstev in zeleni odpad. Za preostale odpadke se uredi tesnjeno odlagalno polje, kamor se odlagajo balirani preostanki odpadkov. V letošnjem letu smo izdelali študijo, s katero smo preučili, če in pod katerimi pogoji je mogoče urediti tak center na lokaciji opuščene gramoznice v Gajkah v Spuhlji. Pri načrtovanju smo upoštevali vse zahteve naše zakonodaje, naravne danosti in poselitvene značilnosti ter sedanjo rabo tega in okoliškega območja. Ugotovili smo, da je tak center na tej lokaciji mogoče zgraditi, z načrtovanimi tehnološkimi in tehničnimi rešitvami pa vplive na okolje omejiti na zakonsko dovoljene vrednosti. Pred izdelavo študije so bile opravljene obsežne geološke in hidrogeo-loške raziskave, preučene so bile klimatske razmere, obstoječa obremenjenost okolja in vse omejitve, ki so z občinskimi odloki za to območje predpisane. Ge bodo na te rešitve pridobljena potrebna soglasja, bo v nadaljevanju izdelan idejni projekt, ki bo natančneje opredelil vse tehnološke postopke in gradbene posege ter bo osnova za celovito presojo vplivov na okolje. Darinka Ignjatovič V SPOMIN ZA VAS SO DEŽURNI IN MEMORIAM FRfiNC IVRNUŠfS Dragi Franc CJpJoikon svojega t / življenja ... Star komaj dobrih triinpetde-'■* . If«» set let. Meni preostaja le i nekaj besed v slovo. Ne v 9 imenu ustanov, organi-W ém H zaci j in skupnosti, ki si se I II ■] jim s svojim delom posvečal, temveč v imenu vseh tvojih resničnih prijateljev. Rad bi se ti predvsem zahvalil za vse, kar si nam pri- A -v ' £fn jateljem pomenil v svoji ■-»Jt A* J| 1 človeški podobi in oseb- ......... nostni neponovljivosti. Foto Langerholc Znal si prisluhniti sočloveku. In bil vedno pripravljen za šalo in smeh. Bil si človek, ki ni zaostroval, ampak iskal rešitve in pomirjal. Res je, zna! si živeti, znal si življenju izgrebsti tudi vesel del. 6. vinotoka si odšel z vsem svojim bogastvom v svoj mir, ti sam. Nikogar nisi hotel vznemirjati s svojo boleznijo in vem, da ne želiš, da bi nas vznemirjal s svojo smrtjo. Mi, ki ostajamo, dragi Franc, pa vendar hočemo, da tudi ti ostaneš z nami, z vsem, kar si lepega in dobrega premogel. Morda nam bo tako tudi življenje kdaj lažje in prijaznejše. Počivaj mirno v zemlji tej slovenski, tam nedaleč od starodavnega Ptuja, ki si ga tako nadvse ljubil. Jože Maučec Foto Langerholc ponedeljek torek .... sreda četrtek . . . petek ----- sobota . . . nedelja in prazniki VETERINARSKA BOLNICA, d.o.o. Ormoška c. 28, 2250 Ptuj DELOVNI ČAS AMBULANTE ZA MALE ŽIVALI Tel. 02/749-36-56, GSM: 041/630-743 .....8.-11. ure in od 16.-19. ure .....8.-15. ure in od 17.-19. ure .....8.-11. ure in od 15.-19. ure .....8.-11. ure in od 17.-19. ure ......8.-11. ure in od 17.-19. ure ....................8.-11. ure ....................8.-9. ure AMBULANTA ZA VELIKE ŽIVALI: tel. 02/ 749-36-so MESTNA OBČINA PTUJ VABI NA OSREDNJO KOMEMORATIVNO SVEČANOST OB DNEVU SPOMINOV NA MRTVE. SVEČANOST BO V SPOMINSKEM PARKU PTUJ V ČETRTEK, 1. NOVEMBRA 2001, OB 11. URI. Miroslav LUCI, dr.med., župan Mestne občine Ptuj Trstenjakova 9, PTUj tel.: (02) 771-600-1 je odprta: mod ponedeljka do petka m v soboto DEŽURSTVO: od 7.00 do 20.00 od 7.00 do 14.00 OKTOBER: 31. NOVEMBER: od 1. do 4 in od 12. do konca meseca DECEMBER: 1. ‘m2, in od 10. do konca meseca Dežurstva ob delavnikih potekajo od 20. do 7. ure zjutraj, ob sobotah od 14. do 7. ure, v nedeljo in praznik (31. oktobra in 1. novembra) pa je dežurstvo neprekinjeno ves dan od 7. ure zjutraj do 7. ure naslednjega dne. Lekarna TO P-lek, Potrčeva 23, PTUJ, te!.: (02) 7878-490 (1), faks: (02) 7878-492 je odprta: • od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00 • v soboto DEŽURSTVO od 8.00 do 12.00 NOVEMBER: ponedeljek (5. nov.): 20.-7. ure, torek (6. nov.): 20.-7. ure, sreda (7. nov.): 20.-7. ure, četrtek (8. nov.): 20.-7. ure, petek (9. nov.): 20.-7. ure, nedelja (11. nov.): 24 ur. sobota (10. nov.): 14.-7. ure, Dežurstvo končamo 12. novembra ob 7. uri. ÌQFZmdZ- Potrčeva 23, PTUJ LEKARN A OBLETNICE 115 LET TURISTIČNEGA DRUŠTVA i syetu ni veliko ljudi, ki imajo to srečo, da živijo v lepem ne stu z zdravim okoljem in ohranjeno okoliško naravo. ' Vse to in še mnogo več predstavlja naš Ptuj. V obliki bogate zgodovinske dediščine, kulture, narave ter etnoloških in kulinaričnih posebnosti Ptuj prispeva v šopek slovenske turistične ponudbe. Razmišljanja o razvoju turizma v nekem mestu ali kraju se začnejo takrat, ko želijo domačini, stanovalci poskrbeti zase, urediti svoje ulice, parke, vrtove in balkone, živeti v prijaznem okolju, kjer se ljudje med seboj poznajo in spoštujejo. Albin Pišek, predsednik TD Ptuj, in podžupan Mitja Mrgole sta 21. septembra odprla razstavo fotografij v Mestni hiši. Ptuj, mesto, ki ga celotna Slovenija in mnogi tuji gostje občudujejo prav zaradi njegove zgodovinske in kulturne dediščine z bogato okolico vinogradov, so turisti dodobra spoznavali že pred več kot sto leti. Začetki organizirane skrbi za razvoj turizma in urejenosti okolja sicer segajo na Ptuju daleč nazaj v leto 1376, saj je bilo v mestnem statutu zapisano, da mora sodnik (to je takratni naziv za župana) skrbeti za čistočo in urejenost mesta prav zaradi meščanov in številnih tujcev. V začetku leta 1886 je dozorelo spoznanje, da kaže organizirano pristopiti k skrbi za izgled mesta in razvoj turizma (ki se mu je takrat reklo "tujski promet"). Tako je nastalo Olepševalno društvo Ptuj. Skozi 115 let se je spreminjalo in dobivalo nove organizacijske oblike ter preraslo v današnje turistično društvo. K rojstvu organizirane turistične dejavnosti na Ptuju je prispevala skupina ljudi v mestu, ki so ga imeli radi in želeli zanj tudi nekaj narediti. Bili so dovolj vplivni in premožni, da jim je ta namera tudi uspela. Njihov namen je bil olepšati naše mesto, zasaditi nekaj dreves v parku in v Ljudskem vrtu ter postaviti klopi ob sprehajalnih poteh. Želja po napredku turistične dejavnosti na Ptuju je vedno izhajala iz prizadevanj zagotoviti blaginjo domačinov, da bi se turisti med domačini in tudi domačini s turisti dobro počutili. Organiziranje prireditev, kot so kurentovanje, razstava dobrot slovenskih kmetij, martinovanje, ocvetličenje mesta, urejanje parkov, so v prid in ponos vseh Ptujčanov in dobrodošlica zunanjim obiskovalcem. Ptuj- pod nazivom Mesto muzej in kasneje Zakladnica tisočletij - je zares prava zakladnica, še posebej, če je na mizi vse polno ptujskih dobrot, dobrega vina in če je vse naokoli polno prijaznih domačinov v urejenem in lepem okolju. Ptuj je na področju turizma sicer naredil veliko, vendar bi zagotovo lahko še več. Upam si trditi, da je bilo Turistično društvo Ptuj pri razvoju turizma in aktivnosti na področju turizma med najbolj dejavnimi. Želeli pa bi, da bi v prihodnje vsi dejavniki na Ptuju, ki vidijo priložnost v razvoju te najmočnejše, danes že lahko govorimo "industrije" na svetu, bolj stopili skupaj ter vsak na svojem področju in usklajeno prispevali k hitrejšim korakom. Očitno je, da je naša edina prihodnost kakovost in podpiranje razvojnih projektov, ki bodo zagotavljali raznolikost in posebnost ponudbe na vse bolj zahtevnem turističnem trgu, za kar ima Ptuj zagotovo zelo dobre pogoje. Ljudje, ki delamo v turizmu, moramo vselej imeti tudi vizijo za prihodnost. Pri tem mislimo na ptujsko turistično ponudbo, seveda z veliko vloženega znanja, dela in sodelovanja, saj si predstavljamo, da moramo čim prej pristopiti k sanaciji Ptujskega jezera, usposobiti številne vodne športe in aktivnosti na jezeru, kot so jadranje, motonavtika, ribištvo, marine z manjšimi plovili, izhod na jezero iz Term Ptuj in podobno. Prav tako iskreno upamo, da bodo Terme Ptuj in njihovi lastniki čim prej našli rešitev za smelejše razvojne korake. Računamo pa tudi, da bo ptujska mestna občina videla v razvoju turizma veliko razvojno priložnost in skladno s tem vodila svojo razvojno, proračunsko, prostorsko in drugo politiko. Uresničitev te vizije lahko dosežemo le z dobrim sodelovanjem ter skupnimi kakovostnimi in premišljenimi koraki mestne občine, gospodarstva, Turističnega društva, LTO in drugih dejavnikov. Želimo, da bi v čim krajšem času uspešno organizirali lokalno turistično organizacijo tako, da bodo vsi ponudniki, turistično društvo in mestna občina z njo pridobili. Če začnemo zamisel uresničevati že danes, se bomo rezultatov lahko veselili ob 120. obletnici našega društva. Do smelo zastavljenih ciljev vodijo majhni koraki, ki jih izvaja tudi naše turistično društvo. Turistično društvo Ptuj kljub izredno aktivnemu programu dela v svoje vrste vključuje premalo Ptujčanov, predvsem mladine, ki bi lahko pomagali pri urejanju mesta in njegove okolice. Kljub temu so v zadnjih letih naša prizadevanja deležna pozornosti in priznanj v širšem slovenskem in tudi medna- PTUJ Razstava fotografij najlepše ocvetličenih hiš z urejenim okoljem ter fotografij Ptuja rodnem prostoru. Tako je mesto Ptuj nosilec najvišjih priznanj v akciji Turistične zveze Slovenije in Ministrstva za okolje in prostor "Moja dežela - lepa, urejena in čista” ter mednarodnih priznanj in prvih mest v letih 1998 in 2000 v okviru projekta "Narodi v razcvetu". Če se Ptujčani ozremo nazaj in ocenimo, koliko je mesto v resnici pridobilo v zadnjih desetih letih, lahko ugotavljamo, da je obnovljeno veliko starih zgradb, da je mesto čisto in okrašeno s cvetlicami in da živimo v urejenem okolju. V prihodnje nas čaka veliko izzivov, kako vse te danosti in urejenost izkoristiti za oblikovanje privlačne turistične ponudbe. Na slovesnosti ob 115- letnici društva so bili prisotni tudi ljubitelji cvetja in urejenega okolja, ki so prejeli zahvale za urejenost svojih hiš in okolja. Želim, da bi ta visoki jubilej Turističnega društva Ptuj prispeval k temu, da se v turistično društvo vključi čim več Ptujčanov, predvsem pa mladine, ker bi skupaj zagotovo lahko ustvarjali še boljše pogoje za prijetnejše, zabavnejše in lepše bivanje na Ptuju. Le na tak način bomo tudi postali vabljivi in odprti za številne priložnosti, ki se nam ponujajo v turizmu, in s tem prispevali tudi k razvoju Slovenije. Albin Pišek, predsednik Turističnega društva Ptuj Foto Langerholc H OR UK \E ZNOVA ODMEVAL /^ytjutrslabemu vremenu je bil v soboto, 15. septembra, v /"■") /-<&ornavi vseslovenski zbor brigadirjev - udeležencev ' iniladinske delovne akcije Pesnica 1946. Skoraj 500 jih je prišlo iz vse Slovenije, da bi ponovno obnovili spomine. Z zanimanjem so prelistavali priložnostno publikacijo in bogato razstavo fotografij in dokumentov, ki jih je zbral in uredil Stanko Lepej. Marsikdo je ob tem vzdihnil in presenečen dejal: "Glej to sem pa jaz, to pa je ..." Iz avtobusov, kombijev in osebnih avtomobilov so izstopili sicer osiveli, a nasmejani nekdanji brigadirji in brigadirke, ki so pred SS ieti vihteli krampe in lopate na eni največjih mladinskih delovnih akcij Pesnica 1946. Po tolikih letih skupaj. Stiski rok, objemi, solze sreče ... Ker je deževalo že vso noč in ni kazalo na izboljšanje vremena, so slavnostno prireditev preselili v kulturni dom, kjer je bilo za vse komaj dovolj prostora. Morda je bilo tudi zaradi tega srečanje bolj pristno in doživeto. V imenu organizatorjev srečanja je nekdanje brigadirke in brigadirje pozdravil predsednik kluba ptujskih brigadirjev Feliks Bagar in z veseljem ugotovil, da je "Ptuj mesto tisočerih brigadirjev", saj je bil v preteklosti resnično gostitelj več republiških ali zveznih delovnih akcij. Ob zvokih klavirja so pozorno prisluhnili brigadirski himni, ki jo je med igranjem recitiral Marjan Veselič iz Dornave. Mnogim so se zaiskrile oči, spomini so zaživeli. Še posebej, ko so prisluhnili slavnostnemu nagovoru nekdanjega brigadirja, sotovariša profesorja Evgena Titana, ki je sodeloval na 16 mladinskih delovnih akcijah in Staroste mladinskega prostovoljnega dela na Pesnici v nabito polni dvorani v Dornavi. Foto: Martin Ozmec je bil 11 -krat udarnik. "Slovenski mladi rod se je strnil ob Pesnici, v Dornavi ter v soseščini. Nastalo je mravljišče, postalo je sršenje gnezdo v hotenju, da generacija pokaže svoje mlade moči, " je dejal. "Sleherni izmed 1600 mladink in mladincev je v svojih brigadah nosil v sebi cel roman mladega življenja. Iz teh romanov so izžarevali prijateljstvo, tekmovalnost, sloga in moč. Zbrana je bila mladina v obdobju učenja in prav mladinsko 7. septembra je v Mestni hiši razstavo "Pesnica 1946" odprl podžupan Mitja Mrgole in poudaril, da razstava po vsebini in pomenu sodi v zbirko muzeja novejše zgodovine. Foto: Lojze Cajnko Miroslav Luci, ki je ugotovil, da njihov trud prekriva temne sence povojne zgodovine. Menil je, da bi moralo biti tudi danes prostovoljno in humanitarno delo vez med mladimi, saj bi lahko tako spoznali, da niso največje vrednote denar in dobiček. V spomin na drugo vseslovensko srečanje brigadirjev vseh akcij so tistim, ki so pri svojih prizadevanjih izstopali iz povprečja, izročili spominske zahvale, za prisrčen kulturni spored pa so poskrbeli člani Turistično-etnografskega društva Lükari, pevci dornavskega okteta, ljudske pevke, gojenci glasbene šole Nokturno in recitatorji. Udeleženci srečanja in gostje so si v dornavski šoli ogledali razstavo fotografij, dokumentov in nekaterih predmetov z akcije Pesnica 1946. Mnogi so segli po spominski pisemski ovojnici, razglednici ali poštnem žigu, ki so jih ob SS-letnici MDA Pesnica izdali v Filatelističnem društvu Ptuj v sodelovanju s Pošto Slovenije. V drugem, nekoliko bolj sproščenem delu srečanja so nekdanjim brigadirjem pripravili domačo južino in brigadirski golaž, da so lahko v sproščenem pogovoru med ogledom starih fotografij še pozno popoldne obujali spomine na čase, ki so bili kljub skromnosti in težjim razmeram razigrani in predvsem lepi. Stanko Lepej spopadli z lastnim napredovanjem in preverjanjem svojih sil ...In danes, kaj naj stori mladi rod? Tako se je tekmovalo na Pesnici 1946, fotografija iz Arhiva RS prostovoljno delo je bila resnična, še višja šola za vse, ki so se lahko Slediti mora novim klicem narave in družbe, se ne otepati dela, sramovati odebeljene kože na dlaneh in potu na čelu obraza. Na juriš proti zasvojenosti, brezdelju, nasilju, pravici močnejšega, depresijam, psihološkim motnjam, krajam, tudi samomorom! Zbudite se, vrtci, osnovne in srednje šole! Na plan, starši, vzgojitelji in družba! Ne pozabite, vzgoja je večna kategorija!" V imenu domačinov sta nekdanjim udeležencem mladinskih delovnih akcij zaželela dobrodošlico dornavski župan Franc Šegula, ki se je nekdanjim brigadirjem zahvalil, da so pred 55 leti vtisnili svoj pečat v strugo muhaste Pesnice, in župan Mestne občine Ptuj 55 LET NEPOZABNIH SPOMINOV NA PESNICO GOSPODARSTVO ZBOROVANJE PERUTNINA PTUJ POMAGA PRI REŠEVANJU ŽIVLJENJ V SVOJEM OKOLJU DONACIJA PERUTNINE PTUJ VREDNA SKORAJ ŠEST MILIJONOV TOLARJEV uh delavcev in vodstva Perutnine Ptuj za potrebe olja, iz katerega prihaja največ zaposlenih v tem živilsko predelovalnem podjetju, se pogosto kaže tudi v številnih oblikah denarne pomoči tistim, ki so je najbolj potrebni. Tako je to podjetje samo letos za humanitarne prispevke namenilo že skoraj deset milijonov tolarjev. Med večje prispevke sodita podpori po milijon tolarjev ptujskemu društvu Sonček, ki skrbi za otroke s cerebralno paralizo, ter Sožitju, medobčinskemu društvu za pomoč duševno prizadetim. Eno največjih donacij v enkratnem znesku sploh pa je vodstvo Perutnine Ptuj 25. septembra izročilo Zdravstvenemu domu Ptuj, Službi nujne medicinske pomoči. Njen vodja mag. Branko Babič je iz rok predsednika uprave in generalnega direktorja Perutnine Ptuj dr. Romana C laserja prejel 5,6 milijona tolarjev vredno aparaturo, imenovano defibrilator, ki so ga montirali v enq od reševalnih vozil Zdravstvenega doma Ptuj. Gre za sodobni aparat za oživljanje poškodovancev v reševalnem vozilu, blizu kraja poškodb torej in v času, ki je običajno odločilen za reševanje življenj. Dr. Roman Glaser je ob tem izpostavil, da je Perutnina Ptuj, tako pred sodelavci kot pred družbo, svojo odločitev upravičila že, če bodo sodelavci Zdravstvenega doma Ptuj s pomočjo doniranega defibriia-torja rešili eno samo življenje. "Zavedamo se, koliko je vredno življenje kot največja vrednota vsake družbe, zato smo odločitev za defibrilator, pomembno opremo v enem od reševalnih vozil, sprejeli s ponosom in z zaupanjem, da bo medicinska stroka v ptujskem okolju z njim uspela ohranjati življenja ponesrečencev, " je ob izročitvi dragocene donacije poudaril dr. Roman Glaser. Mag. Branko Babič in Metka Petek Uhan, v. d. direktorice Zdravstvenega doma Ptuj, sta med besedami zahvale Perutnini Ptuj izpostavila njeno vlogo, pomen in ugled, ki si ga je zgradila tudi s potezami podpore okolju. Pretanjen občutek za pomoč pomoči najbolj potrebnim odlikuje vlogo Perutnine Ptuj tako v sredinah, iz katerih prihaja tudi največ zaposlenih v tem podjetju, kot tudi širše v Sloveniji in v zadnjem času v državah, kjer ima svoja podjetja, sta poudarila predstavnika Zdravstvenega doma Ptuj in dodala, da s temi oblikami pomoči v zdravstvu pomembno dopolnjujejo svojo opremljenost, ki je sicer ne bi bili deležni. Sporočilo za javnost iz Perutnine Ptuj PERUTNININO DARILO ZA VARNOST OTROK V BIN V OKVIRU SPROŠČENEGA ZAČETKA NOVEGA ŠOLSKEGA LETA V BOSNI IN HERCEGOVINI JE ZA VARNOST DRUGOŠOLČKOV POSKRBELA PERUTNINA PTUJ š»o prireditvijo Slovenska podjetja za varnost bosanskih otrok so se 22. septembra pred Mercatorjevim cen-čom v Sarajevu začele aktivnosti za poudarjanje varnosti šolskih otrok v Bosni in Hercegovini. V njenem okviru bo za 32 tisoč drugošolčkov, kolikor jih obiskuje osnovne šole na celotnem ozemlju Bosne in Hercegovine, poskrbela Perutnina Ptuj. Z donatorskimi prispevki in številnimi drugimi oblikami izpostavljanja vseh oblik varnosti na poti v šolo, med poukom in na poti domov je Perutnina Ptuj pomagala k lepšemu preživljanju šolskih dni mladostnikov, ki so namesto srečnega zgodnjega otroštva poslušali detonacije in streljanje. "Perutnina Ptuj že tradicionalno sodeluje pri številnih donatorskih in humanitarnih aktivnostih, bodisi v Sloveniji bodisi v državah, kjer je že tradicionalno prisotna. Z Bosno in Hercegovino smo poslovno in drugače sodelovali že v najtežjih obdobjih v zgodovini te države. Te vezi so ostale tudi sedaj, ko se stvari že normalizirajo, vendar pa so sledovi vojne pustili posledice tako sedanjim kot bodočim generacijam. Pomagali jim bomo, da bodo lažje pozabili na preživete strahote, zato smo veseli sodelovanja v aktivnostih, ki poudarjajo varnost otrok v BIH. Kljub vsemu, kar je preživela ta država, ni imuna za vsakdanje tegobe vseh generacij. Tako kot smo pred letom Sarajevski univerzi podarili komplet opreme za analizo porekla mesnega tkiva v/ raziskovalne in kontrolne namene, tako se sedaj vključujemo v aktivnosti za varno pot v šolo. Ponosni bomo, če bo tudi z našo pomočjo zagotovljena dodatna varnost drugošolčkov v tej državi, " je pred začetkom načrtovanih aktivnosti poudaril dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj. Sporočilo za javnost iz Perutnine Ptuj ARHIVI IN CIPORABNIKI. ARHIVI IN ZGODOVINOPISJE 17. do 19. oktobra je na Ptuju potekalo 1 zborovanje arhivskega društva Slovenije /z naslovom "Arhivi in uporabniki, arhivi in zgodovinopisje". Pri prvi temi je sodelovalo 25 referentov, večinoma izven arhivov - z univerz, muzejev, arhivov, knjižnic in cerkvenih arhivov. Poudariti moram tudi prispevek kolegic iz Moskovskega arhiva, ki sta predstavili znanstveno-informativno dejavnost v zadnjih desetih letih. Slavko Krajnc je s svojim referatom "Odprtost in uporaba arhivskega gradiva župnije sv. Jurija na Ptuju" izzval zanimivo razpravo o ohranjenosti, hrambi in možnosti uporabe matičnih knjig. Referenti so predstavili svoje videnje o uporabi arhivskega gradiva kot vira za svoja raziskovanja. Iz 20. zborovanja arhivskega društva v dvorani mestnega kina. Foto Langerholc Skupni imenovalec večine referentov je bil, da nobena raziskava, ki vsaj malo posega v preteklost, ne more biti kakovostna in objektivna brez uporabe arhivskega gradiva. Novost je bila letos okrogla miza z naslovom Arhivi in zgodovinopisje. Pobudo zanjo je dal dr. Marjan Drnovšek (SAZU), ki jo je skupaj z mag. Kristino Šamperl Purg tudi vodil. Osnovno vprašanje je bilo, ali je arhiv samo servis zunanjim raziskovalcem ali arhivi lahko tudi sami opravljajo tako dejavnost. Skupna ugotovitev je bila, da so arhivi strokovne, raziskovalne in kulturne raziskovalne ustanove, tesno povezane s prostorom, v katerem delujejo. Gre za povezavo s sorodnimi ustanovami, lokalnimi skupnostmi in drugimi imetniki arhivskega gradiva. Prav ptujski arhiv je bil izpostavljen kot primer povezanosti s svojim okoljem. Okoli 130 udeležencev je bilo z delom na Ptuju zelo zadovoljnih, saj naše mesto nudi marsikaj, česar se sami sploh ne zavedamo. V naši dejavnosti vedno primanjkuje denarja, zato se z veseljem zahvalim za pomoč mestnemu kinu, ki je odstopil dvorano, in županu za sprejem v Mestni hiši. Spodobi se, da navedem tudi sponzorje: Mercator Sl/5 Ptuj, KK Ptuj, Tahografi Ptuj, Art dekor Hoče, Biro servis Carli Hugo, Agis oprema Ptuj, Bukvica Ptuj, Knjižnica I. Potrča, Pokrajinski muzej Ptuj, Mlekarna Ptuj in turistična kmetija Pri kapeli, ki je pripravila prijazen sprejem. Ivan Lovrenčič, direktor Zgodovinskega arhiva v Ptuju OB 10. OBLETNICI VOJNE ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO MO PTCIJ SODELOVfU.fi Z VRSTO AKTIVNOSTI mineva I 0. leto od vojne za samostojno Slovenijo in ob Tej priložnosti je Mestna občina Ptuj v sodelovanju z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo pripravila vrsto spominskih aktivnosti, s katerimi smo se spomnili na doaodke iz leta 1991. Vsi ti dogodki so za tiste, ki so sodelovali in dali svoj delež, in še bolj za tiste, ki so bili žrtve agresije na Slovenijo, izredni, zgodovinski in med najpomembnejšimi. Ti dogodki so prispevali k družbenim spremembam, katere rezultate uživamo danes prav vsi. Naša odgovornost je tudi v tem, da ohranimo in nadgradimo pridobitve iz leta 1991. V ta namen smo že junija v Mestni hiši odprli razstavo, ki jo je pripravilo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo. Razstava je v sliki in besedi prikazala prehojeno pot s poudarki na dogodkih, ki so se zgodili v Ptuju in na katere smo ponosni. Med temi dogodki smo posebej izpostavili prav prve strele /LA v Sloveniji, ki so bili izstreljeni v Ptuju, in to na Borisa Frasa, ki je opravljal službeno - civilne naloge. Orisali smo spomine na streljanje pri hiši Radio-Tednik, kot mnoge druge dogodke, ki so združeni v celoto prispevali k uspešni obrambi na Ptujskem. Ne moremo tudi mimo trdne drže naših borcev v Pekrah pri varovanju učne enote, kot tudi ne mimo uspeha naših pirotehnikov na območju Ormoža in Gornje Radgone. Osrednja proslava ob 10. obletnici vojne za samostojno Slovenijo je bila 29. septembra v ptujski vojašnici. Ta prireditev je povezana z odločitvijo Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj, ki si je za svoj dan izbralo 30. september. Mestna občina Ptuj je sprejela in podprla pobudo OZVVS. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ptuj je za svoj dan veteranov izbralo dan, ko je bil predan zadnji objekt jLA, t.j. ptujska vojašnica, in hkrati zabeležen odhod zadnjega vojaka jLA iz Ptuja. Območno združenje je pri predlogu termina za dan veteranov pretehtalo pomembnost vseh dogodkov na Ptuju, kot tudi uspehe Ptujčanov v okolici. Vsi ti dogodki so pomembni in izstopajo tudi v slovenskem merilu ter pomenijo velik prispevek k končnemu cilju - k samostojni Sloveniji. Pred nami so nove obletnice in novi izzivi, pri čemer bomo sodelovali z združenjem, Slovensko vojsko, z drugimi organizacijami in društvi, ki stanovsko in po strokovni plati skrbijo za ohranjanje pridobitev vojne za Slovenijo, kot tudi za primerno zahvalo žrtvam in ohranjanje spomina na dogodke iz leta 1991. Miroslav Luci župan Mestne občine Ptuj VABLJENI STE M»QKi®W(gK0[! mm pet je pred vrati god svetega Martina, čas, ko se mošt spremeni v vino. Ker ima martinovanje na Ptuju bogato tradicijo, bomo tudi tokrat organizirali praznovanje oz. prireditev, ob kateri ne bo manjkalo glasbe, zabave ter predvsem mošta in mladega vina. jesenski pust bo našemu kraju prinesel Princa karnevala za leto 2002, ki bo imel čast vladati mestu v času pustnih norčij. Osrednja prireditev bo v petek, 9. novembra, na Mestnem trgu z začetkom ob 10. uh. Nadaljevanje bo v soboto, 10. novembra, prav tako ob 10. uri. Petek, 9.11. o 10.00 mehanska glasba o 13.00 glasbena skupina Štajer band o 16.00 maša - blagoslov vina v cerkvi sv. jurija o 17.00 nastop folklorne skupine o 17.30 predstavitev vinskega letnika (KK Ptuj - Vinarstvo Slovenske Gorice-Haloze) o 17.40 Zdravljica župana Mestne občine Ptuj o 18.00 glasbena skupina "Frajkinclarji" s humorističnim krstom mošta VABILO NA MARTINOVANJE 2001 vinska kultura predstavlja-J Là zelo pomemben del turistične / ponudbe Ptuja in ptujskega območja. Martinovanje na Ptuju ima bogato tradicijo praznovanj, zato bomo tudi letos organizirali martinovanje z zanimivim programom, v okviru katerega bo tudi izvolitev Princa karnevala za leto 2002. Veseli bomo, če se boste tudi vi udeležili letošnje prireditve. Vljudno vabljeni Tekmovanje v kotaljenju polovjakov na Mestnem trgu, november 2000, Foto Langerholc Sobota, 10.11 o 10.00 glasbena skupina Štajer band o 11.00 imenovanje Princa karnevala o 11.30 tekmovanje v kotaljenju polovjakov (prijavite se lahko vsak delovni dan do 15. ure, na tel. št. 787-62-30) Trajanje programa je predvideno do 13. ure. V soboto se bo predstavilo Vinarstvo Slovenske Gorice - Haloze z degustacijo svojih vin ter mošta. Ob tem bodo pripravili tudi nagradna vprašanja in zanimive nagrade. Nedelja, 11.11 o dan odprtih vrat vinogradniških kmetij od 12. ure naprej Na Vinsko-turistični cesti 13 v krajih Mestni vrh, Grajenščak, Krčevina pri Vurbergu, Drstelja, jiršovci, Vintarovci, janežovski vrh in Desternik. Seznam kmetij: 1. Urek Anton, Mestni vrh 30 2. Potrč Anton, Mestni vrh 79 3. Vinogradništvo Rebe mišek, Mestni vrh 42 4. Sluga Franc,Grajenščak 64 b 5. Kampi janez, Grajenščak 14 6. Lovrenčič Franc, Krčevina pri Vurbergu 22 7. Breg Milan, Krčevina pri Vurbergu 116 8. Rašl Ivan, Placar 61 9. Lacko Franc, Drstelja 21 10. Čeh Nataša, jiršovci 15 11. Lovrec Marjan, jiršovci 24 12. Haupan Ivan, Vintarovci 37 13. Simonič Otmar, Vintarovci 43 b 14. Pukšič Franc, Vintarovci 43 c 15. Simonič Mirko, Vintarovci 45 b 16. Zelenik Marjan, janežovski vrh 43 a 17. Mahorič jože, Levajnci 1 a 18. Majerič Feliks, Desternik 1 a 19. Kos Mirko, Desternik 44 a 20. Turistično društvo Desternik Na Vinsko turistični cesti bodo za vse kmetije postavljene usmerjevalne table. Martinovanje bo potekalo v koordinaciji Lokalne turistične organizacije Ptuj v sodelovanju z Mestno občino Ptuj, Kmetijskim kombinatom -Vinarstvo Slovenske Gorice - Haloze, Kmetijsko svetovalno službo pri OZVŽ Ptuj, Poklicno in tehniško kmetijsko šolo, Turističnim društvom Ptuj ter z vinogradniškimi kmetijami. Lokalna turistična organizacija Ptuj GLEDALIŠČE - PRIREDITVE - RAZSTAVE - ZA OTROKE - RAZNO Slovenski trg 13, 2250 Ptuj Telefonska št.: 02 749 32 50 Faks: 02 74 9 32 51 E-mail: GP@gledalisce-ptuj.si blagajna@ gledalisce-ptuj. si http: //www.gledalisce-ptuj. si November 2001 PRIPOROČAMO PREDSTAVE ZA OTROKE 2. november ob 17.00 - Lutkovno gledališče Ljubljana: KEKEC - za abonma Ostržek in izven 3. november ob 10.00 in 11.30 - Lutkovno gledališče Ljubljana: KEKEC - za abonma Lutka, Račka in izven 7. november ob 9.30 in 11.00 - Gledališče Ptuj: PRINCESKA IN ČARODEJ 14. november ob 9.30 - Gledališče Ptuj: ANA IN KRAL], KI JE PADEL IZ PRAVLjlCE 22. in 23. november ob 9.30 - Gledališče Ptuj: PRINCESKA IN ČARODEJ 30. november ob 17.00 - Slovensko stalno gledališče Trst: PALČEK - za abonma Ostržek in izven 1. december ob 10.00 in 11.30 - Slovensko stalno gledališče Trst: PALČEK - za abonma Lutka, Račka in izven PREDSTAVE ZA MLADINO 19. in 20. november ob 9.30 in 11.00 - Gledališče Ptuj: TA PRESNETA LJUBEZEN PREDSTAVE ZA ODRASLE 12. november ob 19.30 - PDG Nova Gorica: LIBERTINEC GOSTOVANJA PO SLOVENIJI od 2. do 10. novembra ob 19.30 - gostovanje v Kranju: MARJETKA, STR. 89 - razen nedelje 4.11. 15. november ob 20.00 - gostovanje v Mengšu: MARJETKA, STR. 89 od 21. do 23. novembra ob 20.00 - gostovanje v Ljubljani (Španski borci): MARJETKA, STR. 89 24. november ob 20.00 - gostovanje v Desklah: MARJETKA, STR. 89 26. november ob 11.00,12.30 in 15.00 - gostovanje v Novem Mestu: TA PRESNETA LJUBEZEN 27. november ob 11.00,11.30 in 15.00 - gostovanje v Novem Mestu: TA PRESNETA LJUBEZEN 28. november ob 11.00 - gostovanje v Ljubljani (KD Španski borci): PRINCESKA IN ČARODEJ Simona Sori, za Gledališče Ptuj Pokrajinski muzej Ptuj, Muzejski trg 1, Ptuj, tel. 02 787-9230 (uprava muzeja), 02 748-0350 (pedagoška služba in naročila obiska), faks 02 787 - 7700, www.pok-muzej-ptujs.si, e-mail: POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ muzej-ptuj.uprava@siol.net, pedagogi-muzej.ptuj@siol.net STALNE ZBIRKE Zbirke na ptujskem gradu: zbirka fevdalne stanovanjske kulture, grajska galerija, zbirka pustnih mask, zbirka glasbil, zbirka orožja in grafični kabinet Franceta Miheliča. Zbirke so odprte vsak dan od 9. do 17. ure. Zbirke v nekdanjem dominikanskem samostanu: rimski, srednjeveški in novoveški lapidarij, zbirka drobnega arheološkega gradiva, numizmatična zbirka. Zbirke so odprte vsak dan od 10. do 17. ure. I. in lil. mitrej na Spodnji Hajdini in Zgornjem Bregu: na ogled svetišč vas pospremi muzejski vodnik (tel.: 778-8781). Ključe od mitrejev lahko obiskovalci dobijo tudi pri sosedih. Etnološka zbirka v gradu Velika Nedelja: odprta je vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 17. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 13. ure. GALERIJA Miheličeva galerija v stolpu ob Dravi: namenjena je občasnim razstavam. Odprta je vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 13. ter od 16. do 19. ure. Martin Šteiner 2250 PTUj Čučkova 7 Tel.: 02/787 76 30 Faks: 02/ 787 76 31 ŠPORTNE PRIREDITVE ŠPORTNA DVORANA "MLADIKA" Sobota, 3.11.2001 8.30- 18.00 Namizni tenis, 2. Slov. namiznoteniška liga-članice, NTK Ptuj Sobota, 10.11.2001 18.00 Odbojka, članice, 2. DOL-prvenstvena tekma, ŽOK Ptuj Petek, sobota in nedelja, 16., 17. in 18.11.2001 Razstava malih živali Sobota, 24.11.2001 10.00 Košarka-kadeti, prvenstvena tekma; KK Ptuj 15-19 judo, 1. D]L; j K Drava Ptuj 20.30 Košarka, člani, prvenstvena tekma, KK Ptuj ŠPORTNA DVORANA "CENTER" Sobota, 3.11.2001 15.00 Rokomet, kadetinje - tekma, Tenzor Ptuj ŽRK, 17.00 Rokomet, člani-2. SRL, tekma, MRK Drava Ptuj 19.00 Rokomet, članice - 2. SRL, tekma, Tenzor Ptuj ŽRK, Sobota, 10.11.2001 8.30- 16 Mali nogomet-MNZ liga 17.00 Rokomet, st. dečki, tekma, MRK Drava Ptuj 19.00 Rokomet, kadeti vzhod I, tekma, MRK Drava Ptuj Nedelja, 11.11.2001 12.30- 18Mali nogomet-MNZ liga Petek, 16.11.2001 18.00 Odbojka, članice, prvenstvena tekma, 2. DOL(ž); Žok Ptuj Sobota, 17.11.2001 8.30- 14.00 Mali nogomet-MNZ liga 15.00 Rokomet, kadetinje - tekma, Tenzor Ptuj ŽRK, 17.00 Rokomet, člani-2. SRL, tekma, MRK Drava Ptuj 19.00 Rokomet, članice - 2. SRL, tekma, Tenzor Ptuj ŽRK, Nedelja, 18.11.2001 8.30- 14.00 Mali nogomet-MNZ liga Sobota, 24.11.2001 11.00 Rokomet, starejši dečki, prvenstvena tekma; MRK Drava 17.00 Rokomet, kadeti, prvenstvena tekma, MRK Drava Ptuj 19.00 Rokomet, člani-2. SRL, prvenstvena tekma, MRK Drava Ptuj Nedelja, 25.11.2001 13.00-18.00 Mali nogomet-turnir MESTNI STADION PTUJ Sobota, 3.11.2001 Nogomet: NK Drava Asfalti: Pohorje: 11.45 2. Slov. kadetska(SKL); 14.00 2. Slov. mladinska liga(SML) Nedelja, 11.11.2001 14.00 Nogomet: NK Drava Asfalti: Aluminij, 2. SNL, člani PTCIJ V MEDNARODNEM OKOLJU Jracijski in globalizacijski procesi v Evropi in svetu so b'gosto težko razumljivi ter vzbujajo v ljudeh nezaupanje in fkopico vprašanj, ker si ponavadi pod tem pojmom predstavljamo nekaj formalnega, nekaj neoprijemljivega. To velja tako za prebivalce držav članic evropske skupnosti kot za prebivalce tistih držav, ki bodo članice šele postale. Pa vendar gre tukaj tudi za nekaj povsem drugega. Gre za spoznavanje ljudi, njihovih navad, kulture, jezika, saj so le ljudje tisti, ki lahko odpravijo pregrade in pomagajo državnikom uresničiti ideje o Evropi brez meja. Mesto Ptuj se že nekaj let uspešno vključuje v mednarodno življenje in vidi v sodelovanju z drugimi mesti priložnost spoznati ljudi, ki živijo drugače kot mi, v drugačnih okoliščinah, so pa v bistvu prav takšni kot mi, mladi ali stari, in prav tako kot mi dan za dnem hitijo vsak v svoj jutri. Ptuj je leta 1998 podpisal pobratenje s francoskim mestom Saint-Cyr na Loari. Podpisu lokalnih oblasti med obema mestoma so sledile številne izmenjave med prebivalci, od naj-mlajših do starejših. Že štiri- krat zapored se je otroška nogometna ekipa Ptuja udeležila mednarodnega turnirja Europousse. Francoski tekači, ki so se lani udeležili ptujskega maratona, ne morejo pozabiti sprejema, ki so ga bili deležni na Ptuju. Člani ptujskega kluba Maraton so jim letos oktobra vrnili obisk in bili so navdušeni, kako preprosto so jih Francozi vključili v svoje vsakdanje življenje. Nove vezi, ki so se spletle, so pristne, dva kluba iz regije pa že razmišljata o morebitni udeležbi na teku po slovenskih mejah prihodnje leto. Lani sta ptujskemu kurentovanju prisostvovala predsednik društva Touraine-Slovenija Paul Olivier in tajnik Komiteja pobratenih mest Jean-Pierre Marcouille. 14. julija 2000 pa so ptujski mestni svetniki z županom na čelu in folklorna skupina iz bolnice s svojo prisotnostjo počastili francoski državni praznik, na katerega so bili povabljeni predstavniki vseh mest, pobratenih s Saint-Cyrom. Maja 2001 je Komite pobratenih mest organiziral potovanje v Slovenijo in na Ptuj. Udeležilo se ga je približno 40 prebivalcev Saint-Cyra, ki so v počastitev 1. maja na prireditvi pred Gasilskim domom na Ptuju zapeli tri pesmi v slovenščini. Želijo si, da bi Ptujčani prihodnje leto obiskali njihovo mesto, in predlagajo, da bi poiskali namestitev pri družinah, kar bi bistveno zmanjšalo stroške potovan- ja. To bi bila idealna priložnost za spoznavanje navad Francozov, nji- druženje, kar je y bistvu cilj pobratenja. Aktivnosti potekajo tudi na kulturnem področju. Letos aprila se je Ptuj predstavil na dvajsetih panojih in z razstavljenimi predmeti, kot so haloška piščal, maska kurenta ter drugi pustni liki. Samo na velikonočno nedeljo je razstavo obiskalo več kot 160 obiskovalcev. Saint-Cyr se namerava predstaviti na Ptuju s podobno razstavo leta 2003, hkrati pa vabi pet ptujskih umetnikov, da se istega leta predstavijo s svojim najboljšim delom pri njih, saj pripravljajo razstavo umetnikov iz vseh, z njimi pobratenih mest. Želijo si tudi sodelovanja na drugih področjih, kot recimo na glasbenem, gospodarskem in šolskem. Saint-Cyr na Loari na prvi pogled Župan Burghausna Hans Steindl in župan Ptuja Miroslav Luci sta konec septembra v Burghausnu podpisala listino o sodelovanju med mestoma. Foto: Marijan Petek nima veliko skupnega s Ptujem. V 19. in na začetku 20. stoletja je bil to kraj, kamor so premožni prebivalci Toursa zahajali na oddih, dede na stil gradnje hiš in prostorske razporeditve daje Saint-Cyr vtis mladega, bogatega in lepo urejenega mesta brez vidnejših kulturnih spomenikov. Njihovo dediščino je potrebno iskati predvsem v kulturi bivanja in v skrbi za okolje ter v tradiciji pridelovanja živilsko-kmetij-skih izdelkov. Vse zelene in parkovne površine so tematsko urejene, tudi park, ki obkroža mestno hišo. Zaščitena reka Loaire s tipičnim tovornim plovilom, ki je danes postalo turistična atrakcija Reka Loara, naravna meja med mestoma Saint-Cyr in Tours, je edina "divja" reka v Evropi in je bila lani uvrščena na UNESCO-v seznam svetovne naravne dediščine. Banska Štiavnica iz Slovaške si želi stikov s Ptujem, kakor tudi nemško mesto Burghausen, srbski Arandjelovac, Kotor iz Črne Core. Nekaj let zapored sem bila priča izredno uspešnim nastopom kurentov iz Spuhlje v Franciji in Belgiji. In to tako uspešnim, da je francosko podjetje, ki (tako sami pravijo) "kupuje in naprej prodaja etnološke in folklorne skupine" in jim tudi pokrije vse stroške, izrazilo željo po tesnejšem sodelovanju s predstavniki različnih skupin. Na mednarodnem tekmovanju Narodi v razcvetu (Nations in Bloom) Ptuj prav tako izstopa. Po treh osvojenih najvišjih priznanjih se je tudi letos uvrstil v finalno tekmovanje, ki bo konec novembra na Kitajskem. Že tretjič zapored se bo ptujska delegacija srečala s starimi, že znanimi in novimi konkurenti. Z njimi bo izmenjala izkušnje na različnih področjih, od okoljevarstvenega do, denimo, vključevanja prostovoljnega dela v vsakdanje življenje. In najverjetneje se bo tudi tokrat pokazalo, da smo v nekaterih stvareh boljši od drugih, v nekaterih pa še zaostajamo. Ampak vse to je le pestrost življenja, kjer ni nič samo črno in nič samo belo. je le prepletanje dobrega in slabega, veselega in žalostnega, vse z istim namenom stremeti k boljšemu. Tako kot je rekel francoski filozof: "Pamet je najbolj pravično razdeljena stvar na tem svetu. " Tanja Ostrman Renault V letošnjem septembru je vzhodnobavarsko mesto Burghausen gostilo kar okrog 7 00 Ptujčank in Ptujčanov. Foto: Marijan Petek hovega načina življenja in za Osrednji trg v Burghausnu, na katerem so vidni izveski, kakršni bi lahko bili tudi na Ptuju. Foto: Mitja Mrgole FOTOGRAFSKI NATEČAJ NASLOVNICA PTUJČANA 2001 NATEČAJ POTEKA ZA NOVEMBRSKO IN DECEMBERSKO NASLOVNICO. POGOJI: m sodelujejo lahko vsi, ki se s fotografiranjem ukvarjajo ljubiteljsko m starostnih omejitev ni m vsak avtor mesečno predloži eno ali največ tri (barvne ali črnobele) fotografije in pripadajoče filme (najmanjši format fotografije 18 cm x 13 cm) m tema je prosta m upoštevali bomo le fotografije pokončnega formata m ker je izbira anonimna, naj bo vsaka fotografija označena z geslom avtorja m k fotografijam se priloži zaprta ovojnica, označena z GESLOM avtorja; v ovojnici naj bodo naslednji podatki: ime in priimek ter naslov sodelujoče(ga) ter poimenovanje oz. komentar k fotografiji(am) m vse prispele fotografije bo pregledala in ocenjevala komisija v sestavi: * odgovorna urednica Ptujčana Milena Turk člani Uredništva Ptujčana (člani so navedeni v kolofonu Ptujčana) * Aleš Šprah (administrativni sodelavec Uredništva Ptujčana). m rok za oddajo fotografij je do 15. dne v predhodnem mesecu m fotografije pošljite ali prinesite na sedež Uredništva Ptujčana, Mestni trg 1, Ptuj. NAGRADE: m Mesečne nagrade za avtorje OBjAV-LjENIH FOTOGRAFIj NA NASLOVNICI PTUjČANA: 5 fiimov znamke FUjl 200 s 24 posnetki, razvijanje in izdelava slik v velikosti 10 cm X 15cm (v Foto studiu Langerholc na Ptuju, Prešernova 2). m Nagrada ob zaključku natečaja: fotoaparat MINOLTA v vrednosti 80.000 tolarjev. SPONZOR NATEČAJA jgüg mMj) Nagrado za fotografijo na naslovnici te številke Ptujčana prejme VITOSLAVA CAFUTA. TENIS LOPARJEV IN KOLES REZERVNI DELI IN DODATNA OPREMA ŠPORT SERVIS DAVORIN MUNDA s.p. telefon: 02/ 77-85-871 Slovenski trg T^50 Ptuj GSM: 041/925 852 LJUDSKA UNIVERZA PTUJ P I I L J Ä HIŠA UGODNIH NAKUPOV JkProdajni center PETOVIA Ob Dravi 3a, Ptuj, tel. 02/788 00 23, oddelek papirnice: tel. 02/788 00 25 ODPRTO OD 7.30 DO 23. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 23. URE V NEDELJO OD 8.00 DO 13. URE V novembru 2001 začnemo nove oddelke srednjih šol ♦ GOSTINSKI TEHNIK - po končani poklicni šoli ♦ GOSTINSKA DELA (KUHAR, NATAKAR) - po OŠ ♦ EKONOMSKI TEHNIK - po OŠ in po končani trgovski šoli ♦ STROJNI TEHNIK - po končani poklicni šoli IN TEČAJEV ♦ TUJI JEZIKI - NEMŠKI, ANGLEŠKI, ITALIJANSKI ♦ VOZNIK VILIČARJA ♦ UPRAVLJALEC TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE PRIJAVE IN INFORMACIJE: Metni trg 2, 2250 Ptuj ♦ Tel.: 02/ 749 21 50 ! Nakupni center PANORAMA Špindlerjeva ul. 3, Ptuj, tel. 02/747 00 40 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 15. URE V NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE •Market SOLID Dornava 81 c, Dornava, tel. 02/755 48 31 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE Naročnik: PETLJA d.o.o., Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj