Bolgarsko šolstvo Priobčuje: Kus Viljem. Novi bolgarski šolski zakon, ki datira iz leta 1924. je izvedel idejo enotne šole, ki je diferanciraina na tretji stopnji, kakor je to bilo navedeno že ileta 1909. Iz tega zakona je razvidino, da je tudi majhna Bolgarija, ki meri 103.146 km2 in ima samo 5,707.000 prebivalcev, izvedla dobro premišljeno šolsko reformoi, brez vsakih priveskov. Vodilni pedagogi so tej reformi žrtvovali vse svoje misli, tako, da je bolgarsko šolstvo danes na svetovnem glasu in prav je, da se seznanimo s šolstvom bratskega naroda tudi mi. Bolgarski šolski zakon temelji na dobrih bolgarskih tradicijah in ne temelji samo na enem dehi šolskega si-stema, marveč reorganizira v&e šotlstvo odi otroških zabavišč pa tja do umiverze. Smoter prvih treh stopenj narodne šole je, »harmonični razvoj učenčeve osebnosti«. Otrok naj postane koristen član človeške družbe in si pridobi toliko znanja, ki je potrebeo kot podlaga za višjo izobrazbo, in zadostuje tudi za splošno in strokovno znanje. Prva šolska stopnja je otroško učilišče oziroma »zabavačnica« (otpoško zabav.išče) za otroke od 5 do 7 starostnega leta kjer se u- čenci razvijajo z iigrami, petjem, ročnimi deliPosečanje zabavišč je obvezno v mestih z nad 20.000 prebivallci in v takih drugonarodnih občinah, kjer je šola I. stopnje (osnovna šola). Razen zasebnih in občinskih obstojajo tudi državna dtroška zabavišča. Osnovna šola je štiriletna. Po zakonu sme imeti vsak razred 40 učencev. Oisnovno šolo mora zgraditi vsaka občina, ki ima več nego 20 šoloobveznih otrok. Šolanje na osnovnih šolah je splošno obvezno in brezplačno. Šdlsko leto traja v mestih 10 mesecev, na podeželju pa se more skrčiti. V prvih dveh letnikih ne smejo imeti učenoi več pouka nego štiri ure na dan, v ostalih razredih pa 5 ur. Od teh se uporabijo štiri ure v tednu za izprehode, obiske (industrijskih podjetij in podobno. V osmovni šoli imajo naslednje predmote: verouk (samo eno učno uro na teden), ki ga poučujejo učitelji, bolgarščina, računstvo in praktiČLio merstvo, zemljepis Bolgarije z državljanskim poukom, telovadba in šivanje. Ob kancu vsakega leta so javni izpiti iz zgodovine verstva (zgodbe), računSitva, zemljepisja in prirodopisja. Progimnasium je višja narodna šola, ki traja tri leta. Tudi na tej stopnji je pouk brezpogojno obvezen vn brezplačen za šotoobvezno mladino do 14. leta. V vseh treh letnifcih ne sme število tedenskih uičmih ur presegati 28, izmed katerih naj bodo 4 ure namenjone izprehodoTii v naravo ali obiskom industrijskih podjetij. Predmeti v progimnaziji so isti, kakor v osnovni šoli, vendar so tu tudi novi predmeti kakor cerkvena slovanščina, eden i-zmed modernih jezikov (francoščina, an>gleščina ali nemščina), bolgarska zgodovina, splošni zemljepis, risanje, fteika, higiena m družabna solidarnost, kemija, narodno gospodarstvo, poljsko gospodar&tvo, ročna dela. Na koncu progimnazije se mora učence podvreči izpitom vi bolgarščiine, raeunstva, bolgarske narodne zgodovine, zemljepilsja Bolgarije in prirodopisja. Na osnovni šoli, kakor tudi v progiimnaziji se uporablja za ooenjevanjc učencev šest redov, izmed katerih je najboljši 6, a najslabši 1. Učenec je sposoben, ako itna iz predmeta najmanje oceno 3. Učencem, ki imajo slabšo oceno se mOTe dovoliti popravni izpit a največ iz treh predmetov. Učenec, ki ima torej več ne^o tri negativne rede, mora razred ponavljati. Zanimiva in za nas važna je ureditev manjrazrednih progimnazij. Leta 1929./30. je bilo po Gavrijskem izmed 1299 progimnazij 116 progimnazijskih dvorazrednic in 150 enorazredinic. Ta sistem daje demokratično priložnost do izobrazbe tudi v krajih, kjer je popolna drugostopna šola nemogoiča. Iz navedenega je razvidno, kako skrbi bolgarska prosvetna uprava za popolno izobrazbo svojega naraščaja. V občinah, kjer ni progimnazij. se ustanavljajo nadal.jevalni in izobraževabii teča.ji, ki so obvezni za mladino do 14. starostnega leta. Ti tečaji so triletni. Pouk se tu prične 1. septembra, konča pa 15. junija. Po potrebi je pouk podnevi, zvečer ali ob nedeljah. V takih občinah pa 'tudi tajm, kjer je progimn.azija že osnovana, se morejo ustanavljati praktični enoletni all celo dvolefcni tečaji, ki so diferencirani po zanimanju učencev; zato poznamo gospodarske, trgovske in industrijske nadaljevalne tečaje. Cilj srednjih šol (šol III. stopnje) je dokončati duševni in telesmi razvoj učencev, nuditi jim potrebno znanje in praktično s-pretnost ter splošno in državljansko izobrazbo, ki je neobhodno potrebna, da morejo samostojno sodelovati v zasebnem življenju in napredovati v znanju na visokih šolah. Vse šole tretje stopnje nosijo ddinsltveno ime: gimnazije. Gimnazije so torej zavodi, ki imajo namett splošno in specialno izobraževati poverjeno mladino. Strokovne šole, kakor gospodarske, trgovske in druge, ne spadajo v resor ministpStva prosvete, marveč spadajo v kompetenco strokovnih ministrstev, kakor je to urejeno na pr. tudi pri nas, ko spadajo strokovne šole pod istoimefnska ministrstva. Take šole so najčešče porazdeljene po spolu, najdemo pa tudi razrede s koedukacijo. Splošno lahko trdimo, da imamo tri tipe splošno izobraževailnih gimnazij: klasičma gimnazija (z latinščino in grščino, česar se uče dijaki šele po 14. starostnem letu), polklasična (z latinščino) in znanstvena z enim modernim jezikom. Vse splošno izobraževalne gimnazije so petletne. Število dijakov v razredu ne sme pre- segati številla 40. Dijaki se uče sledečih predmetov: bolgarskega jezika in domače literature. filozofske propedevtike, vzgoje in pedlagogike, enega tujega jezika (francoščina, nemšoina, aragleščina, ruščina, grščina, latinščina), matematike, deskriptivne geometrije z risanjem, bolgarske in splošne zgodovkie, ki mora vsebovati tudi zgodovino krščanstva, bolgarskega in splošnega zemljepisja, državIjaraskega nauka in nauka o narodnem gospo darstvu, fizike, kcmije, prirodopisja, risanja in petja. Neobvezni predmeti so: godba, telovadba, ročna d-ela in stenografija, Iz navedfenega sta razvidni dve zanitniivoisti: in-a gimnazijah ne obstoja veŁ verouk pa tudi ni obvezne telovadbe, ki je bila vpeljana s telesnovzgojnim zakonom iz leta 1931. Šolo upravlja direktor in učiteljiki zbor. Na šoilah je uvedena tudi samouprava. Tu vlada med direktorjem in učiteljskim zborom ne samo kolegialno, marveč cclo prijateljsko razmerje. Soglasje na šolah je največji porok tuidli za dobre uspehe in odlično vzgojo, saj 6topajo vsi učitelji z ' istimi smernicami v učiltiice pred mladino. Na mnogih šolah, posebno pa Tia gimnazijah s številnitai razredi, dobimo v direktorjevi pisarni uradnroo pri stroju, ki izvršuje pisarniške posle in se imenuje direktorjeva tajnica. Torej tudi v tem primeru so se bolgarske šole modernizirale in stopajo rama ob rami z naškn šolstvom. Za vsako šolo je imenovan zdravnik, ki zdravi vse kar spada v splošno zdiravstveno vedo, poleg tega pa so šolam dodeljeni tudi zobozdravniki. Omenjeni zdravniki imajo v modernih zavodih celo svoje ambulatorije, kjer opravljajo svoje ordinacije. Tudi v tem primeru si prizadeva bratska Bolgarija, da vzredli zdravc in odporne državljane, in stopa z uvajamjem takih zdravstvenih ukrepov med najmodernejše države. Učitelji in profesorji, posebno pa direktorji uživajo mnogo zaupanja med narodom, direktorji pa so med učiteljstvom prave avtoritete. Na predlog učiteljske konference morejo biti poslani srednješolski učitelji (profesorji) na študij v inozemstvo in sicer za dobo enega ali dveh let. V sedanjih časih. ko gospodarska depresija zavira vse države, se študijska potovanja in štud"lranje v inozemstvu omejuje le na poisamozne primere, ki so za izobrazbo mladega srednješolskega učitelj. naraščaja neobhodno potrebni. Stevilo učiteljev, ki so študirali v inozemstvu, je v Bol^ariji skoraj večje nogo pri nas. Žal, da ie irnela Nemčija najveičjo privlačnost za bol.garske dijakc in učitelje. Na podlagi temeljnega šol&kega zakoma ima sofijska univerza nasilednje fakul'tete: 1. historično-filologično, 2. matematično-prirodoznanstveno, 3. juridično, 4. medicinsko, 5. gospodarsko (agrarno), 6. teološko in 7. živinozidravsko. Na medicin&ki fakulteti traja študij 12 semestrov, na živinozdravniški fakulteti 9 semestrov, na ostalih oddelkih pa po osem semestrov. Prvi doktorati so bili podeljeni šele v letu 1924. Ureditev semestrov je podobna tozadevrnim našim predpisom. Glavne počitnice trajajo tri mesece. Iz navedeneča je razvidno. da je tudi bolgarsko vseučilišče enotno. Tehnike so v Bolgariji samo neke stopnje srednješolskih izobraževališč, ker je industrija zaenkrat šele v razvoju in je industrirja bolj podobna obrti, kakor tovarniškim podjetjem. Po vzorcu pariške »1' Ecole libre des sciences poilitiques« je urejena v Sofiji zasebna »svobodna universita«, ki jo imeriujejo tudi Balkanski zavod za bližnji orijent. Omenjena visoka šola ima tri oddelke: diplomatilčtno-konzularni, administrativno-finančn.i in trgovskogospodarski. študij na tej šoli traja tri leta. Njen visoikošolski značaj je bil objaviljen s posebnim zakonom iz leta 1924. Razen teh dveh univerz imajo od leta 1921. visokošolski nivo tudi akademije znanosti in glasbene akademije. V teh kratkih potezah je v glavnem orisana demokratičnia tvorba bolgarskega Solstva, kjer se vse višje stopnje organično vežejo s šolstvom nižje stopnje. V življenjski praksi bollgarskega naroda se pa javlja veliko nerazmerje med demokratičnim in premišljenim šolskim zakoimom in njegovo resnično izraibo. Pri narodu, čigar visoki kulturni nivo je vsakomur poznan, je velik del prebivalstva še nepismen. Ta pojav je često opazovati pri razvoju narodne izoibrazbe y nerazvitih gospodarekih razmerah države i!n pri majhni naseljenosti Bolgarije, o čemer hoicem pozneje flovoriti. Kljub vsem navedenim težkočaim ali morda iz vzroka, ker je te ovire Ue težko prekoračiti, je treba pripoznati velikopoteznosit rerešitve šolskega vprašanja.