Bpullrtnil la •bboiuuiiefit«« i>o*»!iw — rost-nlm« plačana v gotovini Leto XXV. Ljubljana, 2. septembra I943 Štev. is DOMOVINA in KMETSKI LIST UpravntStvo ln uredništvo »DOMOV iN to«, uJuDljanu, Pucclnijeva ulica 3t. B, O. nad., telefoni 31-22 do 31-26 Račun Poštne hranilnice, podruž. v LJubljani 4t. 10.711 Izhaja vsak teden Naročnina za tuzemstvo: četrtletno S.— u poli » 12.— L, celoletno 24.— L. — Posamezna Stev <0 cent PREGLED VOJNIH DOGODKOV Italijanska vojna poročila zadnjih dni nam povedo naslednje podrobnosti: 29. avgusta. Na odprtem Tirenskem morju je bila angleška podmornica »Saracen«, katere izgubo je angleško mornariško poveljništvo objavilo, izločena iz borbe dne 14. avdusta po silovitem lovu Kr. korvete »Minerve« pod poveljstvom pomorskega poročnika Maria Baroglia lz Casal Monferrata. Ujetih je bilo 5 častnikov, med njimi tudi poveljnik in 41 mož posadke. — Nemška letala so z bombami zadela ladje v pristanišču Auguste ter poškodovala tri parnike s skupno 18.000 tonami, eno križarko in še eno posebno prevozno ladjo. — Taranto, Cosenza, Terni in nekateri kraji v pokrajinah Neaplja in Cosenze so utrpeli letalske napade močnih oddelkov. Sovražno letalstvo, ki ga je takoj prestregla protiletalska obramba, je izgubilo v hudih in ponovnih spopadih 24 letal, izmed katerih so jih 16 sestrelili naši lovci, 8 pa nemški; nadaljnjih pet letal so zbile protiletalske baterije. Tri ameriške lovce so uničili nemški letalci v zraku nad Sardinijo. 30. avgusta. Neka naša letalska skupina je skupno z nemškimi bombniki napadla pristanišče Au-gusto; bombniki so zadeli štiri edinice v skupni tonaži 21.000 tcn. Neka petrolejska 8000 tonska ladja, ki so jo dosegle bombe, je ekpslodirala, neka druga iste tonaže pa je zgorela. — V za-padnem Sredozemlju so nemška letala prestregla enki sovražni konvoj in poškodovala eno oklop-nico in eno križarko. — Močne skupin^,sovražnih letal so izvršila letalske napade na Orte v okolici Neaplja in v pokrajini Salerno ter na Ca-tanzaro in povzročile znatno škodo. Naši lovci so sestrelili sedem letal, dve pa nemški lovci. Eno letalo tipa Spltfire je strmoglavilo v plamenih, zadeto od protiletalskih baterij. • Bitka na vzhodni fronti je zavzela orjaški obseg, kakor še nikoli doslej. Ves svet napeto sledi temu srditemu spopadu. Nemška uradna vojna poročila pravijo: 29. avgusta. V južnem in srednjem odseku vzhodne fronte se nadaljujejo težke in posebno za sovražnika z izgubami združene borbe, ki so se predvsem na žariščih z uporabo oklopnih in letalskih sil na obeh straneh stopnjevale do največje silovitosti. 30. avgusta. V težkih bitkah, ki skoro brez prestanka trajajo na vzhodni fronti od 5. julija dalje se Sovjetom kljub veliki številčni premoči na moštvu in materialu ni nikjer posrečilo, da bi nemško fronto predrli ali zrahljali. Čeravno je sovražnik brez ozira na težke izgube pošiljal v borbo vedno nove oddelke tja, kjer je upal doseči vdore, je bila vendar z ogorčenim odporom in protinapadi brezprimerno se bojujoče pehote, ki je bila odlično podprta od dragih vrst orožja, frontna linija povsod držana ali pa zopet zavzeta. Kjer so bili podvzeti izmikalni pokreti, se je to izvršilo v popolnem redu po uničenju vseh za sovražnika važnih objektov in vedno z namenom, da se skrajša fronta in s tem pridobe nove rezerve. — Tudi včeraj je prišlo posebno na južnem odseku vzhodne fronte do težkih obrambnih bojev. Popolnoma razdejani Taganrog je bil po načrtu izpraznjen. V Quebecu v Kanadi je bilo zadnji čas važno posvetovanje Roosevelta in Churchilla Sodelovali so številni vojni in drugi strokovnjaki Rusov pa ni bilo poleg. Sklepe tega posvetovanja drže v največji tajnosti, pričakovati je treba samo nadaljnjih dogodkov. Agencija Štefani navaja dve angleško-ameri-škl sporočili Prva je ta, da v Washimgtonu pričakujejo nov, izredno važen vojni dogodek, ki naj bi se dogodil vsak trenutek. Churchill iti Roosevelt naj bi se odloČila počakati skupaj na ta dogodek, ki j® bil sklenjen prav v Ouebecu. — Druga vest je, da Bolgarski kralj Boris III. je umrl Bolgarski kralj Boris III. je preteklo soboto zvečer ob 18.20 umrl v kraljevi palači v Sofiji. Sneli so zastavo s kraljevimi znaki, ki Je plapolala na palači. Ministrski svet je takoj nato objavil dva proglasa na bolgarski narod. V prvem proglasu sporoča, da je kralj umrl po kratki, mučni bolezni, obdan od kraljevske rodbine, in da je to ogromna izguba za Bolgarijo. Drugi proglas pa objavlja, da je prestolonaslednik zasedel prestol z Imenom Simeon II. Zavoljo mladoletnosti je prevzel ministrski svet vlado države v svoje roke do ustanovitve regentstva, kakor to določa ustava. Zvonovi z vseh cerkva so pozno v noč oznanjali novico o kraljevi smrti. Kralj Boris III. je umrl še mlad, štel je 49 let. šele pred dnevi je naglo zbolel, napadlo ga je pljučno in možgansko vnetje in čeprav so bili k njegovi postelji poklicani najboljši specialisti, mu ni bilo več mogoče rešiti življenje. O vzroku njegove smrti je bilo uradno objavljeno: »Smrtni list Nj. Vel. kralja Borisa III., ki ga je objavilo pravosodno ministrstvo, pravi, da je smrt povzročila tromboza sprednjega dela lobanje, komplicirana po pljučnem in možganskem vnetju. Vse govorice in informacije o bolezni in. smrti Nj. Vel. kralja, ki niso v skladu s podatki navedenimi v smrtnem listu, so brez podlage in popolnoma izmišljene.« Boris se je rodil 30. januarja 1894 v Sofiji kot sin Ferdinanda I. in princese Marije Luize Bur-bonslco-Parmske. Od ranih let je kazal veliko vnemo do študija in je bilo odlično poskrbljeno za njegovo vzgojo. Poleg gimnazijskih ved je obiskoval vojaško akademijo, nato pa je šel na visoke šole. Naučil se je evropskih jezikov in je mnogo potoval. Od nekdaj se je zelo zanimal za prirodo in za tehniko. Balkanske vojne 1912 se je udeležil kot major. V prvi svetovni vojni pa je bil član bolgarskega glavnega stana. Ko je kralj Ferdi-mand odstopil, so ga proglasil 4. oktobra 1918 kot Borisa III. za kralja Bolgarije. Bil je strogo ustaven vladar, ki se je trudil za zvezo z evropskimi velesilami, zlasti z Italijo, na Balkanu pa je želel ohraniti mir. Zaslovel je po vsej Roosevelt in Churchill pripravljata trajno zavezništvo med Anglijo in Ameriko tako na go-gospodarskem kakor na vojaškem področju. To zavezništvo je bilo svoj čas najavljeno z izjavo, da bodo medsebojne pogodbe razširjene v nekakšno skupno obrambo. S tem bi bil sprejet predlog bivšega izolacionista senatorja Kellan-da, ki predlaga trajno obrambno zavezništvo med obema državama na osnovi petih zemljepisnih področij, ki naj bi se porazdelila med Ameriko in Anglijo. S tem je Kelland začrtal osnove novega ameriškega imperializma. Po njegovem predlogu naj bi Amerika branila Islandijo, Grenlandijo. Časablanco in neka ozemlja, ki jih imajo neameriški narodi v Južni Ameriki in v Karaibskem morju. Ta načrt bo naletel na odpor ameriškega senata, ki ima seveda zadnjo besedo pri revidiranju pogodb. Kar se Rusije tiče, ki vzbuja v Ameriki še vedno velik strah, mislijo, da bo mogoče pomiriti javno mnenje z razširjenjem uradno nepotrjene vesti, da je Roosevelt dobil »precej vljudno« Stalinovo pismo, v katerem se Stalin opravičuje, da se ni udeležil konference v Quebecu zaradi političnih in vojaških dogodkov. To pismo je vzbudilo novo upanje, da je konferenca v treh v bodoče mogoča. * Zoper pričakovani poizkus vpada angleško-amerlšklh sil na evropska tla so bdill na mejah Evrope izvršeni primerni varnostni ukre-p i, zadnje dni zlasti na Danskem. O tem poročajo iz Berlina: Evropi kot vladar in kot znanstvenik, bil je Častni doktor vseučilišča v Sofiji, Berlinu, Rimu ln v Varšavi Dne 25. oktobra 1930 se Je v Assiaiju v Italiji poročil s princeso Ivano Savojsko, četrto rojenico italijanske vladarske dvojice. Ta poroka, ki je privedla prvič na bolgarski prestol Italijansko princeso, je rodila v Bolgariji in Italiji splošno zadovoljstvo, zato čuti italijanski narod tem večjo bolest zaradi žalosti, ki je zadela bolgarski narod ln njegovo kraljico. V srečnem zakonu sta af rodila princesa Marija Luiza 14. januarja lt)33 in princ Simeon, 16. junija 1937, sedanji krilj. Poveljnik nemških čet na Danskem je uv». del stanje pripravljenosti na Danskem in izvedaT varnostne ukrepe za zaščito evropskih obal M kot odgovor na ojačeno delovanje sovražni^ agentov na Danskem. Ti ukrepi so bili iz\a» deni brez spopadov. Nikjer ni bilo omembi vrednih zapletkov. Po nekem proglasu žl vr j» ga poveljnika nemških čet na Danskem, so bilj podvzeti v glavnem naslednji ukrepi: Funkcli onarji in uradniki morajo zvesto nadalje v iti svoje delo po navodilih nemških nadzorstveni« oseb. Zasebna ali javna zbiranja več kot pc-tilf oseb so prepovedana Javni lokali se morajo! zapirati ob nastopu mraka Od tega trenutka M prepovedan tudi sleherni promet po cestah. Zali' časno je prepovedano objavljanje civilnih ob vej* stil, prepovedana je vsaka stavka. Podžigati je I stavki v škodo nemških oboroženih sil se smattfjf za delo v prid sovražniku in se kaznuje s smrt« jo. Kršitve določenih predpisov bodo sojene pra$ posebnimi nemškimi vojaškimi sodišči. P;m(i uporabljanju sile, proti nezakonitemu zbaraniil in drugim kršitvam se bo uporabljalo orožja. Vsakemu prebivalcu Danske, ki se podvrže naštetim določilom, pa bo zajamčeno življenje in premoženje v okviru obstoječe zakonodaje. I V sredo, 1. septembra, so minila štiri leta, kar se je pričela sedanja v^fta, ki je resnično zajela svetovni obseg. In prav ob štiriletni«! je razmah bojev na višku. Doživljamo velikan?'«? in usodne dogodke, kakršnih še ni' preživljala nobena dosedanja doba človeštva. DomaČe novice Varujmo se prehlada v spanja Udnica in (rd vrat prideta večinoma čez noč. Zvečer ležemo zdravi v posteljo, zjutraj pa, ko se zbudimo in se hočemo obrniti, naenkrat za-kričiimo od bolečin in ne moremo obračati vratu. Vsako gibanje s trupom je muka. Kako pride do tega? Ze dolgo vemo, da obolimo od prehlada, nahoda, revmatizma in podobnega, če je človek v mirnem stanju. Kdor zunaj hodi po več ur na vetru in mrazu, se redkeje prehladi kakor tisti, ki za nekaj minut sede na mrzli kamen. Zelo lahko se prehladijo ljudje, če je prepih in sedijo ob mrzlem vremenu zraven okna. Skratka, če mirujemo, se najlaže prehladimo. Koliko laže še prehladi in dobi tako revmatična obolenja speč? človek, če se med spanjem ohladi. V spanju, kadar telo dolge ure leži nepremično dn ne čuti niti najmanjšega ohlajenja si lahko nakopljemo razne bolezni pod gotovimi okoliščinami. Zgodi se, da brcamo in da pri tem eden ali drug del telesa ostane neodet. Pri nemirnem spanju, če se premetavamo, večkrat razo-denemo tudi hrbet. Ko se potem tresoč od mraza zbudimo, je že prepozno. Ohlajenje je že izvršilo svoje škodljivo delo. Kako često človekova nerazumnost odpre vrata takim usodepolnim prehlajenjem za časa spanja! Slaba navada je, da pri ostrem zelo mrzlem vremenu ljudje puščajo odprta okna, pri čemer se seveda sobna temperatura občutno zniža. — Vlaga in veter pri odprtem oknu še bolj pomagata do ohlajenja. Človek, ki spi, niti ne sluti, da je razodet. Najbolj nevarno je, če je zgornje okno v spalnici odprto. Tam uhaja gorak zrak ven, notri pa udira mrzel zrak, ki se vleže na otroka, ki spi. Umevno je, da je nevarnost prehlada tem večja, čim bliže je postelja oknu ali odprtim vratom; torej čim več zračne struje prihaja na spečega otroka. Vrsta odeje ni brez pomena. Prešite odeje sicer grejejo, ampak ker se ne prilegajo, se tudi s telesom ne premikajo, ko se človek v spanju obrača in ostane razodet. Priporočljive so volnene lahke odeje in postelje na peresa, ki se, prilegajoč se telesu, tudi z njim premikajo. Zlasti grešimo, kar se tiče nočne obleke. Cez dan vsak skrbi za toplo obleko, za noč mu je vsaka reč premalo lahka in zračna. Moški so čez dan kar preveč toplo oblečeni, kar se tiče vrhnjih in spodnjih oblek ter perila. Za spanje pa se oblečejo premalo. Ali naj telo varuje srajca brez ovratnika? Jopica z dolgimi rokavi, ki so jo oblekli čez nočno srajco v prejšnih časih, je že zdavnaj postala nemodema. Zena se zadovolji dandanes s srajčko tenko kot tenčica, ki je spredaj in zadaj izrezana — seveda zračna, Pižama, čeprav tudi ona ni brezhibna, že bolj varuje telo pred prehladom. V poletnih mesecih ni tako važno, ali je človek več ali manj pokrit. Za časa mrzlih jesenskih noči in pozimi pa je to posebno važno, kar nam dokazujejo mnogi prehladi. Pogosto tako dolgo obdržimo poletno odejo, dokler ne pride prvi prehlad. Tedaj se šele spametujemo, da ima topla odeja vendar prednost. Posledice takega lahkomiselnega vedenja s<* kažejo deloma kot muskulorevmatična obolenja ali pa kot prehlad zgornjih dihal (nahod); sapnika, žrela, bronhijev pa tudi pljučnica in vnetje zarebrne mrene. Lični živci so čez dan utrjeni in redkokdaj zbolijo od močnega ohlajenja. Prej zbolijo tiljni živci, zlasti pri redkih ali manjkajočih laseh, ki so naravna zaščita pred ohlajanjem, ki se ga čez dan varujemo s čepico ali klobukom. Zaradi nočnih ohlajenj zgornjega telesa so nastale marsikatere nevralgije medrebrnih živcev. V snu se najprej toplo spotimo, potem pa premetavamo in pri tem potegnemo odejo stran. Tedaj je hrbet ločen od hladnega zraka samo s tenko vlažno srajco. Ni čuda torej, če ljudje tako pogosto tožijo o bolečinah v hrbtu in v prsih, ki nepričakovano nastopijo. Strahopetni in boječi mislijo, da so zboleli na jetiki Kakor pri nevralgijah, tako ima tudi pri revmatičnih boleznih zaradi prehlada nočno ohlajenje veliko vlogo. Odtod pride obolenje hrbtnega mišičevja. Slična revmatična obolenja v mišicah in bolečine v ramah in rokah nastopijo, če v mrzli sobi držimo dalj časa roke izven odeje, čitajoč knjigo. Podobne reči se dogajajo, če poslušamo radio več ur razodetega vratu. Za ponoči nastale škode od prehlada je hudo značilen ves potek bolezni. Nanje ne moremo učinkovati z navadnim zdravljenjem. Komaj vplivamo včasih z zdravljenjem proti revma-tizmu. Dogaja se pogosto, da nastopi že zboljšanje, a se bolezen nato povme. Včasih kakšno sredstvo pomaga, včasih pa ne, ker ne posvečamo zadosti pažnje, kako in iz kakšnega vzroka so nastale bolečine. Tako dolgo, dokler se bomo ponoči izpostavljali nevarnostim prehlada, se ne moremo izogniti temu. da bi se bolečine ne povrnile. Prehladnim bolečinam in nevralgičnim težavam se bomo izognili, če bomo v hladnem vremenskem času razumno zračili spalnico in se pri tem izogibali prepiha. Nadalje nam pomaga v tej borbi, če skrbimo za primerno gorko odejo, ki se prilega telesu in se tudi s telesom vred premika. Dalje moramo skrbeti še za primerno nočno oblačilo, ki je pri vratu zaprto in ima dolge rokave. Okrog vratu lahko zavežemo tudi svileno ruto. Otroka oblečemo v obleko, podobno vreči, da se ne razbrca. > i * Eksc. Visoki komisar v Logatcu. Pretekli teden je Eksc. Visoki komisar senator Riccardo Molžo posetil Logatec, kjer so ga sprejeli predstavniki krajevnih oblastev. Položil je venec na grob, v katerem počivajo na tem področju padli vojaki, nakar je posetil razne zavode in cerkev. Na civilnem komisariatu je nagovoril uradnike ter jih vzpodbujal k izvrševanju njihovih dolžnosti. * Novi roman »Domovine« smo začeli objavljati z današnjo številko. »Divjina cvete« — to je naslov, ki bo odjeknil v najširšem krogu čita-teljev in ljubiteljev lepega čtiva. že v prvi številki se boste prepričali, kako čudovito je napisan ta zgodovinski roman, mojstrovina svetovno slavne angleške pisateljice Nore Lofts. Priporočite prijateljem in prijateljicam, naj se s 1. septembrom naroče na »Domovino«, ker bodo naknadno le težko dobili posamezne številke. Naročnina na »Domovino« znaša do konca letošnjega leta samo še 8 lir. Zglasite se z dopisnico na upravo »Domovine«, Ljubljana, Narodna tiskarna! * Zdravstvena avtokolona bo opravljala brezplačno zdravniško službo v septembru v naslednjih krajih: Ljubljana 1., 2. in 3. septembra v Lichtenthurnu; Vevče: 6., 7., 8. in 9. septembra; Ježica: 13., 14., 16. in 17. septembra; Dravlje (šola v Zgornji Šiški): 20., 21., 22., 23. in 24. septembra, naposled pa spet v Ljubljani v Lichtenthurnu 27., 28., 29. in 30. septembra. * Nov župnik v Ljubljani. V nedeljo 5. t. m. bo v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani slovesno ustoličen za novega župnika g. dr. Janko A r n e j c, ki je bil več let župnik v Trsteniku in katehet. Njegovo ime je med Slovenci znano in so- šentjakobski farani prepričani, da bo spoštovanja vreden naslednik nepozabnega župnika Janka Barleta. * Nove železniške legitimacije za državne upokojence z italijanskim in slovenskim besedilom bodo stopile v veljavo 1. januarja 1944. Državni upokojenci in upokojenke naj jih čimprej naroče pri finančni direkciji v Ljubljani z nekolkovano vlogo. Podrobnosti so bile 27. avgusta objavljene v naših dnevnikih. * Cene domačega krompirja. Visoki komisarjat je na predlog Prevoda določil naslednje cene za prodajo domaČega krompirja letošnjega pridelka: rdeči krompir tipa Woltmann za 100 kg 145 lir ln za vse ostale vrste 170 lir za 100 kg franko nakladalna postaja. V nadrobni prodaji v Ljubljani se navedene cene zvišajo za 30 lir pri 100 kg in je cena za potrošnike naslednja: za rdeči krompir VVoltmann 1.75 lire za kg, za ostale vrste pa 2 liri za kg franko trgovina, vštevši vse javne dajatve. * Smrt blage gospe. V Novem mestu je umrla po daljši bolezni ga. Franja Malaskova, stara 62 let, soproga dolgoletnega profesorja na kmetijski šoli na Grmi. Po rodu je bila iz Zitkove družine in je bila splošno priljubljena zaradi do-brotljivosti. Pokopali so jo pretekli četrtek. * V beograjski bolnišnici je umrla ga. Jelica Z o r k o, gostilničarka in trgovka iz Limbuša. Z možem in hčerkama je živela v Brdjanih pri čačku v Srbiji. * Smrtna nesreča se je zgodila 27. t. m. v Ljubljani. 741etni upokojeni inšpektor finančne kontrole g. Franjo A r k o je prišel izza Bežigrada v mesto po opravkih. Na Bleiwe:sovi cesti ga je podil tramvaj. Nezavestnega starčka so prepeljali v bolnišnico, kjer se je po operaciji zavedel, je pa po treh urah izdihnil zaradi notranje krvavitve. Zapustil je vdovo in sina profesorja. * V Celju je umrla vzorna mati ga. Pavlina B 1 a š k o, rojena Lokarjeva. Zapustila je hčerko in dva s'na. Začasno so jo pokopali na celjskem pokopališču, po vojni pa jo bodo prepeljali v njen rojstni kraj Lokavce. * Smrt starega glasbenika. Na Teharjih pri Celju je umrl 19. avgusta g. Ludovik šparhakl, organist in posestnik, ki je dosegel častitljivo starost 84 let. Po rodu je bil iz Rogatca in se je mlad posvetil orglarskemu poklicu. Služboval je v štangi nad Litijo, potem v Skaručinl, kjer je bil tudi pomožni učitelj, v št. Jurju pri Grosupljem pa se je lotil poleg orgel tudi pomožne pošte. Na Teharjih je nato služboval 30 let 1n je še leta dal orglam slovo ter se posvet'1 kmetijstvu. T te dober sadjar in živinorejec,, predvsem pa ogleden družinski oče. * Smrt zaradi žitne bilke. Ob žetvi in pri mlačvi se marsikdo opraska pri žitu, resju in plevah. Pr! tem nastane nevarnost zastrupljenja. štajerski listi so poročali o žalostni smrti hčerke nekega župana, ki bi se morala v kratkem poročiti, pa se je sirota pri Situ neznatno ranila v r.ogo in je kmalu nato izdihnila zaradi zastrupljenja krvi. * Prepoved prodaje nahrbtnikov. Naredba Visokega komisarjata za Ljubljansko pokrajino od 25. avgusta prepoveduje prodajo nahrbtnikov vseh J vrst ln oblik. Vsi nahrbtniki, ki jim imajo v naši pokrajini v zalogi prozvajalci, uvozniki in trgovci, so se morali prijaviti pokrajinskemu korporacij-skemu svetu do 30. avgusta. Prav tako se postavijo pod zaporo nahrbtniki, ki se Izdelajo ali uvozijo v pokrajino po objavi te naredbe. Kazni za kršitelje znašajo do 5000 lir ali združeno z zaporom do dveh mesecev. * Močni nalivi so v noči od preteklega petka na soboto napojili zemljo. Vse rastlinstvo je že kazalo hude posledice precej dolge suše. Večina vrtnin si je po dežju opomogla, prepozno pa je prišel za fižol. Tako sta letos v Ljubljani odpovedali najvažnejši rastlini, fižol in krompir, ki je zelo droben. Na deželi se pa kljub suši še razmeroma pohvalijo z letino. Po zadnjih nalivih smo dobili spet sončno vreme, vendar pa je vročina minila in gremo počasi v jesen. * Nevihta s točo nad Novim mestom ln okolico je hrumela v noči od srede na četrtek. Pričela je besneti okoli pol 4. zjutraj in se je tako razdivjala, da je dobro uro nebo kar žarelo v bliskih in je nepretrgan grom pretresel ozračje. Kolikor se ve, so več ali manj prizadeti kraji: Boričevo, Škerjanče, šmihel, Novo mesto, Žabja vas, Smo-lenja vas, oba Slatnika tja gori do Rateža. Bučna vas je še prizadeta, v Bršljinu pa že ni bilo toče. Trška gora in kraji na trškogorskem gričevju so bili tokrat še obvarovani. Zelo sta skleščeni koruza in ajda, uničenega je mnogo sadja in grozdja, ki je prav zdaj najlepše zorelo. Vihar je prevrn'1 dosti kozolcev in razkril nekatere strehe. škoda je zelo velika. * O letini krompirja na Dolenjskem poročajo da je v peščeni zemlji v splošnem slabše obrodil, zadovoljiv pa je pridelek v debeli zemlji. Pohvalijo se z njim v škoflj'ci, Grosupljem in okolici, o slabši letini pa poročajo iz Trebnjega in bližnjih krajev. Ajde bo na Dolenjskem, koder ni divjala toča, letos prav dosti Kmetje so pokosili otavo in posejali repo, ki bo ob ugodni jeseni tudi še dobro obrodila. Zadovoljni so vinogradniki. Vročina je pordečila portugalko,, ki jo bodo vino- gradniki kmalu pobrali. Tudi kostanj je letos dobro obrodil. * Legar v Novem mestu ln okolici se je zadnji čas tako razširil, da sta obe novomeški bolnišnici prenapolnjeni. Izdani so bili potrebni ukrepi. Prebivalstvo naj vsako obolenje takoj prijavi in poskrbi, da bo bolnik doma čim bolj zavarovan. Vse prebivalstvo se mora dati cepiti. Uživa naj samo prekuhano vodo in naj čim bolj omeji uživanje presnega sočivja. Sadje naj se vedno umije ali olupi. Prepovedano je kopanje v Krki od železniškega mostu navzdol. * V Dobrepoljah urejujejo farno cerkev. Kor so razširili, znižali ln povečali. Spredaj ima lepe lesene stebričke. Zunaj cerkve postavijo velik križ. Stroški znašajo nad 60.000 lir. Nadalje bodo Dobrepoljcl dobili nove orgle, ki bodo stale okrog 120.000 lir. — V Ambrusu je umrl nekdanji večletni župan ln posestnik Anton Vidmar, ki je bil na glasu poštenjaka. * V hudourni noči od pretekle srede na četrtek, ko je vihrala po Stiški dolini strela z viharjem ln nalivom, sta bila od partizanov ustreljena Ludvik Markovič ln Lojze Malenšek, ki sta spala na nekem skednju. Malenšek je bil doma z Rake na Dolenjskem In je živel pri svojcih na Muljavi ter vodil fantovsko Katoliško akcijo. Markovič pa je bil doma iz Št. Ruperta. — V Višnji gori je bil pokopan France Jevnikar lz Spodnjega Brezovega, ki Je bil dva dni prej pri Trošč!nah lz zasede ustreljen, ko je šel s tovariši na patrolo proti partizanom. * Nedopustno padarstvo. Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani se je moral zagovarjati 851etnl Ferdinand Permozer, ki je po rodu iz Savinjske doline, živi pa zdai v Cerknici. Je nepoboljšljiv padar in je bil že 25krat kaznovan zaradi maza-štva. Ljudie so pa tudi lahkoverni, da se zaupajo njegovi lažni učenosti. Zdaj je bil Permozer obsojen na 8 mesecev strogega zapora. * VELIKE POVEČANE FOTOGRAFIJE po vsaki sliki izdeluje lično in solidno toto BEM, LJUBLJANA, VVolfova 6. JKAMOAMB SIEVI^EM. — AU te nI sram, Cuš, da hodiš v šolo tako inazkušfa-an? AU se ne moreš doma malo počesati? <— Nimam glavnika, gospod učitelj, j — Pa bi si izposodil očetovega, j ■— Ah, oče pa nima las. VASNO — Tvoja naloga je izvrstna, Matevž, toda je besede do besede enaka nalogi tvojega brata tlja. Kaj naj lz tega sklepam ? — Da je naloga mojega brata tudi izvrstna, fcoapod učitelj.! VOJAK BREZ PUŠKE — Mirko, si že spet prišel v šolo brez peresa! Kaj bi rekel ti vojaku, ki gre v boj brez puške. — Prosim, gospod učitelj, da je to častnik! STARA MAMA Učitelj: »Kaj, Tonček, tvoja dobra stara mama Je umrla? AU ste imeli kaj zdravnika?« t Tonček: »Ne, je sama umrla.« PRI MODISTKI — Brala sem, da ste dobili pet sto novih klobukov ... — Da mUostna! — AU bi jih lahko pomerila? TAŠOA — Jože, tu imaš desetak, pa pojdi na kolodvor, po mojo taščo. Kaj pa če se ne pripelje? Potem ti dam Se en desetak. ŠKOTSKA POMOČ Mornariški oficir: »Škota v kabini 3 je napadla morska bolezen, stalno bruha. Mož je v nevarnosti, da vrže lz sebe želodec. Kako pomagati?« Zdravnik: »Dajte mu novec v usta!« LJUBEZEN Gospodična: »Gospod Stane, ali je vaša ljubezen do mene resnična in iskrena? Veste, jaz sem edina hčerka lastnika letovišča ln bančnega ravnatelja, ki izključuje neiskrenost.« Gospod: »I ja, dragica Herta, kako morete potem še dvomiti o moji veliki in iskreni ljubezni!« POZNA URA Ona: »šele zdaj si se priklatil domov, ura je že polnoči.« On: »Ali misliš, da bi bila ura sedaj kaj manj, če bi bil prišel prej domov?« ZANIMIV DOKAZ Uradnik: »Prosim, gospod šef, da mi povišate plačo, izredno veliko delam.« šef: »O, kaj pa zopet! Vedno kako povišanje, — če pogledamo vaše delo, ga nikjer ne vidimo. Vi delate le 8 ur na dan, kar znači komaj 121 na leto. Pri tem imate še 52 nedelj in 14 prazni- kov, ko ne delate, tako da delate samo 55 Ce odštejemo še vaš 4-tedenski dopust, dobimo le 27 delovnih dni. Ker pa tudi v sobotah po-poldne ne delate, kar znese 26 dni, ostane samd 1 delovni dan. Ker pa prvi maj tudi hočete prazno« vati, ne uvidim razloga za povišanje, saj sploii ■nič ne delate. Uradnik: »A, a... a ...« Opozorilo kmetovalcem Posestniki, ki mlatijo žito s strojem, zlasti pa oni, ki Imajo mlatilnico na pogon z bencinom ali nafto, kakor tudi oni, ki mlatijo žito e strojem drugim kmetovalcem, se opozarjajo, da se točno ravnajo po navodilih uredbe o predpisih za mla-tev kmetijske letine 1943 z dne 20. julija t. L (SL list št. 58 z dne 21. Julija 1943). Kdor mlati žito s strojem, mora imeti vpisnik (knjigo, oziroma polo), ki ga mora pred uporabo potrditi občinski preskrbovalni urad. V vpisniku, ki mora imet! ošteviljene strani se mora navesti: 1. ime kmetovalca, čigar last je omlačeno žito; 2. vrsta žita (pšenica, ječmen, oves, rž, sorži-ca, proso, ajda); 3. ime občine in selišča, odkoder je pridelek; 4. množine ©mlačenega žita. dan in ura začetka in konca mlatve vsake množine. Razen tega je treba navesti množino že prejetega in porabljenega bencint, oziroma nafte in maziva. Vpisnik se vodi v dvojniku in mora biti pisan s črnilom. Kdor prosi za nakazilo tekočega goriva, kuriva ali maziva, mora predložiti Ravnateljstvu kmetijske in živinorejske službe Visokega komi-sariata en izvod vpisnika z vsemi zgoraj navedenimi podatki. Lanišče in laneno predivo kupuje ali zamenjuje za svoje izdelke tovarna Motvoz in platno d. d. GROSUPLJE Lanidče in predivo pošljite po železnici v Grosuplje Križanka št. 37 Besede pomenijo: Vodoravno: 1. vrstica pesmi (tujka), 6. ime in priimek slovenskega pesnika, 18. eno izmed glavnih mest Indije, 20. moško ime, 21. naselbina Rimljanov na naših tleh. 22. osebni zaimek, 24. pecivo, 25. grška pokrajina, 27. država v Ameriki, 28. človek, ki mu ni zaupati, 30. močan, krepek, 91. zaključna beseda v molitvi, 32. telesni izloček, 94. podredni veznik, 36. samec domače živali, 98. upoštevanje, 39. pametno, razumno, 11. stara beseda za pivo, 42. moško ime, 44. prevrat, nagla politična sprememba, 45. krojaška potrebščina, 46. žensko ime, 47. mesto v francoski koloniji Senegambiji, 49. pokrajina v Zadnji Indiji. 51. prodje, 53. športna kratica, 54. angleška reka, 55 orožje, 57. najmanjši delec snovi, 59. mongolsko-tatarski poglavar, 60. bližnji sorodnik (otroški Izraz), 61. v rani, 62. sredstvo, s katerim neko etvar pritrdimo, 64. visoka planota v Prednji Aziji, 66. del škofovega oblačila, 68. japonska denarna enota, 69. domača hiša, prebivališče, 70. letopis (tujka), 71. nekdanje denarne enote, 72. v rami, 75. državno politična ustanova, 77. nasilni vdor, 79. moško ime, 80. zareza, 82. državni poglavar v Bolgariji, 83. vrsta snega, 84. sladka jed, 86. okrajšano srbsko moško ime, 87. pože-Ijenje, 89. nagel, hiter, 90. plemič, 92. glej 61. vodoravno, 93. močen kol, okoli katerega se sklada žito ali slama (množina), 95. ponovno, znova, 96. preganjan, nesvoboden, 98. omalovaževati (tujka), 99. svetopisemska oseba. Navpično: 2. v nebu, 3. pregovor, 4. pot, 5. obleka za svečane prireditve, 6. stvar, zadeva, 7. Igralna karta, 8. otok v Sredozemskem morju, B. Evina last, 10. dvojica, 11. pol Arna, 12. nI dovolj, 13. ptič, ki spada med kazuarje, 14. padavina, 15. prav tako, 16. predlog, 17. tekoča voda, 19. muslimanski bog, 23. običajen, vsakdanji, 25. {arabske državice, 26. velika posoda, 29. vrsta Vina, 31. nekdanji predsednik Španije, 32. razvoj, 93. del kmečkega posestva, 35. lepo dostojno vedenje, 37. nedoločni zaimek, 38. pesem, 39. ljub, Iflrag, 40. osebni zaimek, 43. kdor se uči ali govori latinsko, 48. skupina čebel, 50. spodoben, v skladu Z dostojnostjo, 52 krajevni prislov, 53. najmanjši Bel organizma, 54. nato, zatem, 56. mazaški »dravnik, 58. Massenetova opera, 60. prijeten duh, 62. nedoločni zaimek, 63. geometrični pojem, 65. ne vam, ne njim, 67. število (italijansko), 72. gorečnost, vnema (tujka), množina), 74. naselbine, 76. neoblečen, 77. kipeti, 78. sivi, 81. del I)06cd6) 83. okraj, 84. bližnja sorodnica, 85. žensko Ime, 88. turški fevdalec, 89. nade, hrepenenja, 90. del parnega stroja, 91. predlog, 93. soba brez »amoglaemikov, 94. v situ, 95. okrajšava za sle- tfetH, 96. predlog, 97. predlog. »«« REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 26. Vodoravno: 1. tipalka, 7. oderuh, 12. vesel, 17. 0mega, 18. Nero, 20. uboj, 22. milo, 23. Vega, 24. zgrabiti, 26. elite, 28. ata, 29. valat, 30. pijanec, 32. na, 34. rl, 35. kiji, 36. ia, 38. car, 39. gaj, 41. nočejo, 42. staliti, 45. osa, 47. Ala-bama, 49. uka, 50 ujeda, 52. edina, 53. Areh, 54. citat, 56. mi, 58. op, 59. toniti, 61. ro, 62. iver, 64. moralist, 67. storilec, 70. epi, 71. tip, 73. strn, 74. del, 76. tiskane, 79. as, 81. anelin, 83. Ra, 84. as, 85. oder, 86. Gabrijel, 88. raz, 89. ozek, 90. malik, 91. apatija, 93. isker, 94. Črtomir, 95. osel. Navpično: 1. tovarna, 2. imeti, 3. pega, 4. aga. 5. la, ti. Anglija, i. orati, ». Dob, i), rutica, 10. ubijalec, .11. ho, 13. Emica, 14. sit, 15. elan, 16. lo, 19. era, 21. jen, 24. zajemati, 25. ip, 27. legija, 29. Vičan, 31. ari, 33. Aca, 35. kobila, 37. asketl, 40. jod, 41. nad, 43. Tahi, 44. tutor. 46. samec, 48. lepopis, 49. Uri, 51. etilen, 53. Antl, 55. ironija, 57. Ir, 58. ometatl, 60. oster, 63. vel, 65. ris. 66. leader, 67. starki, 68. trni, 69. Idila, 72. pagat, 75. vazal, 77. koze, 78. nek, 80. salo, 82. lepo, 83. raje, 87. bim. 88. ris, 89. ok, 90. mr, 92. to.