CENA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 41
KRANJ, torek, 28.5.1985
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
^ tet kroparskega Plamena — S srečanjem železarskih pevskih zbo-so v soboto, 25. maja, združili proslavo ob 90-letnici tovarne vija-Plamen v Kropi. Slavnostni govornik je bil predsednik slovenske *£upščine Vinko Hafner, ki je orisal nekdanji in sedanji pomen Plamena in Krope. Podelili so petdeset priložnostnih priznanj, med njimi Petnajstim delavcem Plamena. Prepevalo je sedem železarskih pevcih zborov, ob jubileju tovarne pa so natisnili pesmi Plamenove de-J°t*'e Grete Maček. — M. Volčjak
Vzhodna obvoznica (končno) odprta
^esec dni časa za ureditev križišča Mlekarna
Kranj — Po dveh tehničnih izgledih, razgovorih, usklajevanjih oziroma odpravljanju manj-
ših
napak so včeraj (ponedeljek)
x----•----j vr--------j—-/
v Kranju odprli vzhodno obvozni-c° od križišča pri Mlekarni do ce-
Kranj—Brnik. Zadnji dogovor iS ^°^oča^ da 3e treba križišče pekarna oziroma Cesto 1. maja
pred križiščem urediti tako, «a bo v tem delu lahko varno potekal promet za kolesarje. Ker °odo urejevalna dela deloma ovi-^a promet na Cesti l.maja, so
vzhodno obvoznico zdaj odprli za promet. Dela na odseku, kjer bodo poskrbeli za varen kolesarski promet, naj bi trajala predvidoma mesec dni. Promet za kolesarje bodo uredili tako, da bodo Cesto 1. maja pred križiščem Mlekarna deloma razširili s kolesarskima stezama. Promet za kolesarje skozi križišče z Delavskega mostu na vzhodno obvoznico in obratno pa bo potekal po že narejenem sedanjem pasu za pešce in kolesarje. A. Ž.
^irnivo na Golniku SeJem rabljene otroške
sok?lnik ~ Ce bo leP° vreme- bo v 13 t0, junija, med deveto in na igrišču Tivoli na Golniku reJr?1 raDlJene otroške opreme. Pri-Ife organizira Društvo prijate-Jev mladine z Golnika. Organizator-
opreme
ji pozivajo starše in otroke iz golni-ške in sosednjih krajevnih skupnosti, da na sejem prinesejo rabljeno otroško opremo (oblačila, obutev, igrače, knjige in drugo opremo) za zamenjavo ali prodajo.
Slovenski pesniki v Kranju
ema četrtega srečanja slovenskih pesnikov v Kranju bo: Jovenski pesnik in evropska kultura — V sredo zvečer *terarni večer, v četrtek simpozij
I   . Kranj — V Prešernovem gledališču v Kranju bo v sredo, 29. ma-v pln v četrtek, 30- maja, potekalo četrto srečanje slovenskih pesnikov n **"ešernovem mestu. V sredo zvečer ob 20. uri se bo v dvorani Prešer-vega gledališča začel literarni večer, na katerem bodo pesmi brali sniki, ki so lani izdali knjigo — zbirko, izbor ali ponatis. Večer pri-D av|ja Tone Pretrfar iz Tržiča. Pesniški simpozij na temo Slovenski j, Sr»ik in evropska kultura se bo začel v četrtek ob 9. uri v kadilnici tr ©sernovega gledališča, vodil ga bo pesnik Denis Poniž. Do kdaj bo aJal, bo seveda odvisno od živahnosti razprave.
^ogramski svet, ki ga vodi France Pibernik, je do preteklega če-So ..a> ko so sklicali časnikarsko konferenco, prejel devet referatov, ki £ J!h poslali Franc Šali, Ivo Svetina, Janez Strehovec, Aleš Debeljak, ~ rno Simčič, Milan Kleč, Valentin Cundrič, France Pibernik in Janez naSec- Obljubili so jih še Taras Kermauner, Veno Taufer, Niko Grafe-bQl!er in Franci Zagoričnik. Pričakujemo torej lahko podobno udelež-je v * na zacmjih dveh srečanjih. I.e prvič je bila resnično široka (kar nik^.a kranjskega pesniškega srečanja), saj so prišli tudi starejši pes-De.-«e tako rečemo. Nato se je odziv nekako osredotočil na mlajši
Sniški rod, vendar želja po širini ostaja. si   Pesniško srečanje letos malce kasni, saj so ga poprej prirejali v f_ Ver»skem kulturnem mesecu. Malce zaradi zapletov, malce tudi nape n°ma- 8a prirejajo maja, saj v februarski gneči kulturnih prireditev Cj.s£|ki komajda utegnejo priti. Zatikalo pa se je pri povsem organiza-sto ■   stvaren- Osrednja knjižnica Kranj je kot prireditelj povsem iz-PJla in ga prepustila Prešernovemu gledališču, oblikovan pa je bil °gramski svet srečanja. Kranjska kulturna skupnost je pozabila Svočasno poslati republiški kulturni skupnosti vlogo za polovično jHarno udeležbo, zaradi česar bo morala sama financirati srečanje. tyj£Unajo, da bo veljalo 1,12 milijona dinarjev, v kar je všteta tudi pu-Hacija, ki bo izšla po simpoziju in bo vsebovala vse pisne referate in p3?favo. Udeleženci letošnjega srečanja pa bodo zdaj dobili v roke bllkacijo lanskega, tretjega srečanja. ^ i M. Volčjak
Za četrtino večji izvoz
Po podatkih Zavoda za statistiko je bila industrijska proizvodnja na Gorenjskem v prvih štirih mesecih za 5,1 odstotka večja kot lani v enakem času. V primerjavi z letošnjim marcem je bila prav za toliko odstotkov manjša, v primerjavi z lanskim aprilom pa za 6,7 odstotka večja. Porast industrijske proizvodnje je na Gorenjskem tudi večji od slovenskega, saj je bila v republiki proizvodnja v letošnjih prvih štirih mesecih le za 1,8 odstotka večja kot lani v enakem času.
Najbolj se je povečala v Kranju in Tržiču in sicer za 12,6 oziroma za 12,4 odstotka. V Radovljici je bila za 1,5 odstotka večja in na Jesenicah za 0,1 odstotka. V Skofji Loki pa naj bi po statističnih podatkih naredili kar za 8 odstotkov manj kot lani.
Tudi izvozni rezultati so na Gorenjskem ugodni. Skupni izvoz je bil kar za 26 odstotkov večji, konvertibilni za 17 in klirinški za 46 odstotkov. V Sloveniji pa je bil celotni izvoz za 7 odstotkov večji kot lani, konvertibilni izvoz za 5 in klirinški za 16 odstotkov. Najbolj so izvoz povečali v Tržiču, kjer so izvozili za 187 odstotkov več kot lani, od tega na konvertibilni trg za 79 in na klirinški za sedemkrat. V Kranju je celotni izvoz večji za 38 odstotkov, konvertibilni za 28 in klirinški za 62 odstotkov. V Radovljici je skupni izvoz po-rastel za 4, konvertibilni za 7, klirinški je padel za 4 odstotke. Manj kot lani so izvozili v Škofji Loki in sicer za odstotek. Izvoz na konvertibilni trg so povečali za 2 in klirinškega zmanjšali za 5 odstotkov. Na Jesenicah je skupni izvoz manjši za 5 odstotkov, konvertibilni za 20 in klirinški za 4 odstotke.
Gorenjsko gospodarstvo je tako v štirih mesecih izvozilo za 16,80 milijarde dinarjev blaga, od tega na konvertibilno področje za 10,73 milijard dinarjev in na klirinško za 6,07 milijard dinarjev.
L. B.
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Zložba, zakon in zdrahe
Nedvomno je, da so zložbe najuspešnejše »zdravilo« za majhne, v povprečju le 35 arov velike obdelovalne kose. Povsod, kjer so se odločili za tovrstno urejanje kmetijskih zemljišč, so zadovoljni: vso zemljo imajo v eni ali dveh parcelah, manj je neizkoriščenih ali slabo izkoriščenih površin, lažje je obdelovanje, boljše so možnosti za pašo ...
Med kmeti so kajpak tudi izjeme, ki v zložbi vidijo vse kaj drugega kot le pot k napredku in k smotrnejšemu kmetovanju. V kranjski občini, kjer so doslej zložili in ponovno razdelili največj kmetijskih zemljišč na Gorenjskem (v Žejah, na Suhi, Ilovki in v Predosljah, na Visokem, Miljah, Lužah, v Hotemažah in Tupaličah) se noben tovrstni poseg ni končal brez sporov. Na Visokem so se »sporazumevali« celo s pestmi (in še s čim), Jako da so morali posredovati tudi miličniki. Nekaj kmetov iz Predoselj in okoliških vasi je skušalo uveljaviti »svoj prav« na vrhovnem sodišču. Sedmerica iz vasi ob cesti Kranj—Preddvor, kjer so z zložbo končali lani, se je pritožila na odločbo o ponovni razdelitvi zemljišč.
Že smo pri jedru problema: medtem ko čakajo na razsodbo, se na »njihovih« njivah — na petih hektarih — razrašča plevel. Kmetijska zemljiška skupnost in kmetijska inšpekcija sta pri tem nemočni, saj zakon o kmetijskih zemljiščih ne dopušča ukrepanja, dokler odločba o novi razdelitvi zemljišč ni pravnomočna. Kmetijci se zavedajo »lukenj« v zakonodaji, zato so tudi predlagali, da bi z zakonom uvedli obvezni prevzem zemljišč v začasno posest (last). S tem bi kmete še pred pravnomočnostjo odločbe prisilili k obdelovanju zemlje.
Vseh zdrah, ki zadevajo zložbo in ponovno razdelitev zemljišč, ni moč naprtiti le na zemljo čustveno navezanim kmetom, temveč tudi (nekaterim) članom komasacijskega odbora in komisije, ki premalo odgovorno in zavzeto izpolnjujejo dolžnosti. Zložba namreč ni le zlaganje mrtvih parcel, temveč tudi spreminjanje človeških navad in odnosov. C. Zaplotnik
Srečanje prvoborcev bo v sredo
Srečanje prvoborcev škofjeloške občine, ki ga pripravlja občinski komite ZKS Skofja Loka, bo v sredo, 29. maja. Prvoborci se bo-
do zbrali ob 8. uri pred domom Zveze borcev v Škofji Loki, od koder se bodo odpeljali na krajši izlet.
Proizvodno delovno tekmovanje - Medobčinski svet Zveze sindikatov za Gorenjsko je v sol ja pripravil drugo regijsko proizvodno tekmovanje kovinarjev, voznikov in avtomehanikov iz vseh aoreniskih občin. V štirinajstih kovinarskih poklicih so se pomerili delavci v različnih delovnih organizacijah na Goreni-skem. V Kovinskem podjetju v Kranju so se pomerili ključavničarji in varilci, v Gradbincu na Kokrici vri Kranju prav tako varilci in tudi v Železarni na Jesenicah, v Verigi v Lescah strojni kovači, v Iskri v Železnikih orodjarji in brusilci, v Skofji Loki avtomehaniki in avtoelektrikarji in v Žireh vozniki. Na sliki-pod vodstvom Antona Bradača seje v Gradbinčevi delavnici na Kokrici pri Kranju pomerilo devet delavcev v varieniu v tako imenovani zaščitni atmosferi COi. — A. Ž — Foto- F. Perdan ^   y •
J
zvezni, mednarodni, specializirani 13. SEJEM OPREME IN SREDSTEV CMtNE Z4SCITE       kranj 28r 31.5/85
protipožarna in osebna zaščita prva pomoč in zdravstvo oprema zaklonišč zveze
gasilska oprema
^e*otna pre{ttav|tev^Vonudba in demonstracija razstavljene opreme strokovni seminarji, poslovni dnevi, posvetovanja
GLAS 2. STRAN.
NOTRANJA POLITIKA
TOREK, 28. MAJA 19
85 T|n
Kirurgi si želijo sodobni rentgen
Če bi imeli v jeseniški bolnici sodobni operacijski rentgenski aparat, bi bile kirurške operacije zanesljivejše in učinkovitejše — Prosijo za pomoč delovnih organizacij, saj gre za zdravje vseh zaposlenih delavcev
Jesenice — V okviru delovne organizacije Gorenjska bolnišnica so Bolnica Jesenice, Psihiatrična bolnica Begunje in Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj. Vse bolnice so izrazito gorenjskega pomena, saj sprejemajo na zdravljenje predvsem gorenjske bolniRe.
Jeseniška bolnica ima interni, gine-kološko-porodniški, pediatrični, otolo-ški in kirurški oddelek s 318 posteljami, od leta 1982 pa tudi center za he-modializo. Poleg hospitalnega zdravljenja imajo v bolnici še specialistične ambulante kirurgije, internistike, pedi-atrije, ginekologije in porodništva, oto-logije, ortopedije, okulistike, dermatologije, nevrologije in psihiatrije.
Bolnici Jesenice je pred dvema letoma uspelo nabaviti ultrazvočno diagnostično opremo ob velikem razumevanju delovnih organizacij, ki so prispevale denar. Pomemben napredek pri strokovnem razvoju omogoča, da imajo zdaj bolniki možnost dovolj hitre in zanesljive preiskave srca, trebušnih organov in ginekoloških obolenj. Postopek preiskav se je pomembno skrajšal.
Razumljivo je, da s posodobitvijo medicinske diagnostike želijo napredovati, a z lastnim denarjem tega ne morejo. Vzdrževalnih in preureditvenih del je veliko: preselitev otološkega oddelka iz Kranja v Bolnico Jesenice, preureditev in izboljšanje razmer za zdravljenje in nego najbolj prizadetih bolnikov, preureditev operacijskih prostorov in nabava agregata, ki je nujen, če zmanjka elektrike.
V jeseniški bolnici so sklenili, da bodo predlagali delovnim organizacijam, naj z dodatnim združevanjem sredstev financirajo nabavo premičnega operacijskega rentgenskega aparata. Njegova predračunska vrednost znaša 44,5 milijonov dinarjev.
O namenu in pomenu premičnega operacijskega rentgena smo se pogovarjali z dr. Tonetom Lahom, ki pravi:
»Nedvomno bi se izredno izboljšala kvaliteta dela v operacijskih prostorih v smislu natančnejše operacijske tehnike. Ta aparat omogoča hitro diagnostiko, nadvse uporaben pa je v prime-
Dr. Tone Lah,
vodja kirurškega oddelka *
rih množičnih nesreč, saj ga lahko premaknemo drugam. KALISKOP je torej pri kirurškem zdravljenju nepogrešljiv, izpolnjen pa je z monitorjem, ki omogoča ob minimalnih žarčenjih med samo operacijo kontrolo posega na okostju in drugih organih. Operativne metode ob tem aparatu pomembno skrajšajo čas operacij, zmanjšujejo nevarnost komplikacij in dodatnih ali ponovnih posegov.
Če pogledamo konkretno uporabnost operacijskega rentgenskega aparata, potem lahko vidimo, da med drugim omogoča uporabo zaprte (nekrvave) fiksacije zlomov posebno pri otrocih in je nepogrešljiv pri nekaterih vrstah kostnih operacij (pri obsklepnih zlomih). Nekatere trebušne operacije, predvsem na žolčnih izvodilih, so zanesljivejše, saj aparat omogoča dodatno medoperativno diagnostiko. Z dnevno uporabo aparata v ambulantni ki-
Seja kranjske občinske skupščine
Kranj — V sredo, 29. maja, se bodo sestali na seji vsi zbori skupščine občine Kranj. Na dnevnem redu je nekaj zanimivih tem, predvsem velja to za problematiko trgovine v kranjski občini in za poročilo o zavarovalni dejavnosti v preteklem letu, ki prihaja prvič v razpravo na skupščinske zbore. Delegati bodo razpravljali tudi o analizi zaposlenosti in kadrovskem razvoju v preteklem letu, spoznali pa se bodo z uresničevanjem programa gradnje družbenih in komunalnih objektov v preteklem letu ter s programom gradnje za to leto. Razen poročila o porabi sredstev za osnovno dejavnost krajevnih skupnosti bodo delegati sprejemali tudi dva odloka in sicer o zaključnem računu proračuna občine Kranj ter odlok o dopolnitvah in spremembah odloka o določitvi kmetij, za katere velja posebna ureditev o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev.
Za 30 odstotkov večji izvoz
Kranj — V prvih mesecih letos kaže kranjsko gospodarstvo veliko boljše rezultate, kot pa so bili v preteklem letu. Med kazalci gospodarjenja, ki dajejo slutiti, da bo leto 1985 morda vendarle dosti boljše, kot pa je bilo preteklo, še posebej izstopajo podatki o izvozu. V komiteju za družbeno planiranje skupščine občine Kranj so izračunali, da se je v prvih letošnjih štirih mesecih izvoz na konvertibilno področje povečal kar za 30 odstotkov, medtem ko je uvoz s tega področja večji od lanskih treh mesecev le za slabih 9 odstotkov. Zato se je prvič »v zgodovini« zgodilo,
da* je pokritje konveritibilnega izvoza z uvozom v štirih letošnjih mesecih doseglo 104-odstotno pokrivanje. Boljše kot je bilo lani je tudi pokrivanje skupnega uvoza z izvozom.
Med kranjskimi delovnimi organizacijami, ki so letos najbolj povečale izvoz na konvertibilno tržišče, so Iskra Ero in Iskra Kibernetika, Sava, Tekstilindus in Creina. V teh delovnih organizacijah je tudi konvertibilni uvoz v rasti zaostajal za izvozom, celo zmanjšal se je, tako da je tudi v posameznih delovnih organizacijah ugodnejše pokrivanje konvertibilnega uvoza z izvozom.
r
20-letnica osnovne šole Heroj Grajzer v Tržiču — Kar tri praznike skupaj so praznovali v soboto, 25. maja, učenci in učitelji osnovne šole Heroj Grajzer v Tržiču: dan mladosti, 40-letnico osvoboditve in 20-letnico šole. Grajzerjeva šola je bila namreč v Tržiču prva nova šola po osvoboditvi. Tržiško gospodarstvo je zanjo zbralo denar. V soboto je bil »dan odprtih vrat« in Tržičani so si lahko ogledali, s čim se njihovi otroci ukvarjajo. Glavna slovesnost je bila zunaj, kjer so otroci zapeli in zaigrali, pokazali športne veščine, povedali pesmice, ki so jih sami napisali, spustili zmaje, ki so jih, seveda, tudi sami naredili. V razredih pa so vse dopoldne igrali igrice, prikazovali ročne spretnosti, skratka, pokazali vse, kar šolarji znajo in umejo. Veliko so imeli pokazati, verjemite! — Foto: D Dolenc
rurgiji je možna kontrola pri naravna-nju zlomov in izpahov ter odstranjevanju tujkov iz telesa.
Zdaj imamo na kirurškem oddelku bolnice dva aparata, od katerih pa je eden povsem dotrajan in ne ustreza več predpisom o varnosti pri delu. Tudi novejši aparat je časovno že amortiziran, izrabljen, neprestano je v okvari, zato smo morali lani bolnike večkrat premestiti v Klinični center, kar pa seveda pomeni veliko dodatnih stroškov, dodatne nevšečnosti ter obremenitve bolnikov.«
Prizadevanja za nakup rentgena je že podprlo predsedstvo skupščine gorenjskih občin, v bolnici pa le upajo, da bodo tudi delovne organizacije prisluhnile težavam in jim omogočile sodobnejše in učinkovitejše zdravljenje. Z organizacijami združenega dela bi sklenili poseben samoupravni sporazum, možnosti za sofinanciranje pa je več: iz skladov skupne porabe, z združevanjem sredstev poslovnega sklada ali s financiranjem storitev v neposredni menjavi dela s sklenitvijo sporazuma, kot so preventivni specialistični pregledi in druge storitve, ki bi jih bolnica lahko nudila delavcem v združenem delu.
Prav bi bilo, če bi se v delovnih organizacijah pomenili o prošnji kirurgov bolnice Jesenice, kajti navsezadnje smo lahko vsi ali vsak posebej danes ali jutri hudo poškodovani in na njihovi operacijski mizi ...
D. Sedej
Seja tržiške skupščine
Tržič — V sredo, 29. maja, ob 18. uri bo v Tržiču zasedal družbenopolitični zbor, v četrtek, 30. maja, ob 18. uri pa bosta seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti.
Delegati bodo obravnavali naslednje:
— pripombe k osnutku smernic za pripravo družbenega plana občine Tržič za obdobje 1986-1990;
— povzetek analize zaposlovanja in kadrovskega razvoja za leto 1984 v občini Tržič; !
— podelitev plaket mesta Tržič;
— poročilo o delu izvršnega sveta, upravnih organov in strokovnih služb v letu 1984;
— povzetek poročila o delu in problematiki Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko leta 1984;
— proračun občine Tržič — periodično poročilo za 1. tromesečje 1985;
— periodična poročila za 1. tromesečje 1985 o sredstvih za financiranje negospodarskih investicij in krajevnih skupnosti, za posebni račun sredstev za zdravstveno varstvo živali in sredstva za solidarno odpravo posledic naravnih nesreč;
— poročilo o gospodarjenju s sredstvi, ki so jih krajevne skupnosti imele za svoje dejavnosti v letu 1984;
— poročilo o delu sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Tržič za leto 1984;
— davčni zaključni račun za leto 1984;
— odlok o podelitvi domicila VII. slovenski udarni brigadi Franceta Prešerna v občini Tržič;
— odlok o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča;
— predlog odloka o razglasitvi spominskega parka Udin boršt za zgodovinski in kulturni spomenik;
— zazidalni načrt »Stagne—Nart«;
— poročilo o uresničevanju politike odlikovanj SFRJ in družbenih priznanj v občini Tržič;
— osebni dohodki voljenih in imenovanih funkcionarjev skupščine občine Tržič v letu 1984;
— poročilo o osebnih dohodkih delavcev v strokovnih službah SIS družbenih dejavnosti za leto 1984;
— imenovanje odbora za organizacijo praznovanja občinskega praznika. Na koncu sej bodo zbori obravnavali pripombe, predloge in vprašanja delegatov.
Srečanje
internirancev
v Verudeli pri Puli
Ob praznovanju 40-letnice osvoboditve prirejata odbora za koncentracijski taborišči Auschwitz in Ra-vensbruck pri predsedstvu Republiškega odbora ZZB NOV Slovenije srečanje bivših interniranev obeh taborišč iz Jugoslavije in iz zamejstva. Srečanje bo v dneh od 19. do 22. septembra 1985 v Verudeli pri Puli. O programu srečanja so podrobneje seznanjeni vsi občinski odbori zveze borcev in republiški odbori zveze borcev republik in pokrajin. Prijave zbirajo do 31. maja 1985. Srečanje bo pod geslom Mir je edina pot v srečnejšo bodočnost.
Nekajdnevno srečanje bivših internirancev bo priložnost, da bodo obudili spomine na sotrpine, na veliko tovarištvo in enotnost, ki so ga doživljali v taborišču in ga goje še danes. i '•• •
NAS SOGOVORNIK
Naši učenci
lahko
najdejo
delo
Milan Pagon
Kranj — Zaposlovanje učencev, ki zaključujejo osnovno šolo s prilagojenim programom, je bilo morda pred več leti težavno, zdaj pa — vsaj v Kranju, kjer šolo obiskujejo poleg kranjskih tudi tržiškj učenci — težav skoraj ne poznajo. Ne zgodi se ravno redko, da v kateri od delovnih organizacij celo povprašujejo po učencih te šole, saj iz iZ" kušenj vedo, da imajo delovne navade, spretni so in pridni. Vsi po zaključeni osnovni šoli sicer ne iščejo zaposlitve, pač pa se šolajo na nekaterih šolah srednjega usmerjenega izobraževanja. O tem smo se pogovarjali z Milanom Pagonom z osnovne šole Helena Puhar v Kranju.
»Polovica lanskih absolventov že dela, polovica pa nadaljuje šolanje, le za enega učenca moramo zaposlitev še poiskati. Za nekatere gre pač malo težje. To so predvsem učenci, ki so imeli veliko učnih težav v šoli, pa so starši vse do sedmega, osmega razreda nasprotovali prešolanju v šolo s prilagojenim programom. V enem letu pa, žal, ne moremo narediti veliko za takšnega učenca, ki ni zmogel redne osnovne šole, saj zaradi doživljanja neprestanih neuspehov dvomi še v tiste sposobnosti, ki jih ima. Zato smo se tudi odločili, da prešolanja V zadnjem letu ne bomo mogli več dovoljevati. Pri nas so namreč učenci deležni veliko praktičnih znanj, veliko imajo tehničnega pouka, pri-vzgoje si delovne navade, vztrajnost. Zaradi tega jih v marsikateri delovni organizaciji tudi cenijo in radi zaposlijo.«
V delovnih organizacijah vse učence poprej že spoznajo na praksi. Kakšno mnenje imajo?
»Delovna praksa, ki je za učenci že v 7. razredu, je zanje zelo pomembna; pa tudi za šolo. Od letošnjih učencev na praksi je bil le eden ocenjen kot neuspešen, vsi ostali pa zelo uspešno in uspešno. Učenci so bili na praksi v Planiki, Iskri, Peku, Savi, Jelovici itd. Za večino smo se uspeli dogovoriti, da jih bodo delovne organizacije zaposlile ali takoj po šoli ali pa kasneje, za enega učenca bo potrebna dodatna praksa, enega pa bodo sprejeli v kranjsko delavnico pod posebnimi pogoji, kjer bo prav tako imel delo. Za vse druge učence, ki pa bi, na primer, imeli več problemov glede zaposlitve zaradi najrazličnejših zdravstvenih težav, pa usposabljanje urejamo skupno s skupnostjo za zaposlovanje.«
Je odporov proti zaposlovanju vaših absolventov vedno manj?
»Včasih se sicer še pojavljajo, toda bolj kot vse drugo so pomembne izkušnje, ki jih imajo delovne organizacije z zaposlovanjem naših učencev. Skoraj vsakemu namreč uspe postati delavec, ki zna dobro delati, to pa v delovnih organizacjah pričakujejo od vsakega zaposlenega.«
L. M.
Dom so poimenovali po Franju Klojčniku
Konec preteklega tedna je bila v Škofji Loki Domiada 85 — sr? tanje vzgojiteljev in gojencev domov srednjih šol — Gojenci ^ tevajo, da se njihov položaj izenači s študenti
i,: j. a ji ■.
Škof ja Loka — V petek in v soboto je bila v Škofji Loki Domiada 85 — srečanje vzgojiteljev in gojencev domov srednjih šol v Sloveniji. Najprej je bila pred domom v centru srednjih šol Boris Ziherl krajša slovesnost, na kateri so škofjeloški dijaški dom poimenovali po Franju Klojčni-" ku, prizadevnemu vzgojitelju srednješolske mladine in dolgoletnemu direktorju kranjskega dijaškega doma.
Popoldne so gojenci srednješolskih domov pripravili okroglo mizo o družbenoekonomskem položaju učencev v domovih srednjega usmerjenega izobraževanja.
Povedali so, da se je tudi položaj učencev srednjih šol, ki stanujejo v dijaških domovih, v zadnjih letih zelo poslabšal, čeprav se o njih manj govori kot o študentih. Štipendije nikakor ne dohajajo naraščanja življenjskih stroškov oziroma oskrbnin, zato morajo starši prispevati vedno več. Ker vsi tega ne zmorejo, postajajo šole bolj dostopne mladini iz mest, ki lahko stanuje doma, povečuje pa se tudi število vozačev. Tudi prehrana v domovih je vse slabša. Povedali so, da dobivajo učenci v domovih celo manj kalorično hrano kot otroci v vrtcih in celodnevnih šolah.
Zahtevali so, da se položaj dijaških domov izenači s študentskimi. Študenti so si namreč pravkar izborili, da tehničnega osebja, kot so kuharice, čistilke, ekonomi in drugi, ne bodo več plačevali iz oskrbnin, temveč bo denar zagotovila republiška izobraževalna skupnost. Če bi to uredili tudi v domovih srednjih šol, bi bili stroški bivanja nižji.
Udeleženci okrogle mize so povedali, da je higiena v domovih slaba, da se izboljša, ko pričakujejo sanitarnega inšpektorja, potem pa je vse po starem. Menijo tudi, da vzgojiteljski kader ni dober, da se premalo ukvarja 2 vzgojo mladih in da je vedno več takšnih, ki v dom hodijo le v
i   r 5°
službo. Menijo, da je to zato, ke» . tudi vzgojitelji v domovih praV,v<) dnu po osebnih dohodkih in je trz pričakovati, da bi dobro delali »e ljubezni do poklica.
Na Domiadi 85 so se gojenci & mov iz vse Slovenije pomerili tud raznih športnih igrah.
L. Bogataj
Problemska konferenca o gradbeništvu
Kranj — Pred štirimi leti je obč^J, ska konferenca ZKS Kranj obrav^ vala problematiko gradbeništva ^ ugotovila vrsto slabosti in pom& . kljivosti   v   celotnem reproduk skem procesu gradnje objektov tudi na področju stanovanjskega?^ spodarstva. Cela vrsta sklepov, k1 ^, je sprejela konferenca, je obvez0^ la komuniste, da bi si prizadel med drugim za integracijske Pr°^e se v gradbeništvu, za poenostavi]^, postopke pridobivanja celotne & ig bene dokumentacije, za^druževa^, in dohodkovno povezovanje Pr0L$' tantskih, gradbenih i.i drugih nizacij združenega dela. V ne^fLjji' tih se je tudi na področju gradnja štva, v stanovanjskem planira ^ precej spremenilo. Zato bo 5ej komite ZKS Kranj na eni svoji«1 oktobra  znova  proučil položaj
naslednjem m,®^jl)
gradbeništvu in določil tudi
komunistov. V
naj bi bila izdelana ocena sea^ razmer v gradbeništvu, ki bi z& tudi oceno samouprave ter finan nje gradenj,, o čemer bo tekla v£J j, jeseni razpra^.po osnovnih ^ zaci j ah* ZK*v gradbeništvu in zaključila'pa s^po s problemsko jo.             , rVtJ| ........-> ------- J
GOSPODARSTVO
.3. stran (g@m®ssjj©isncaAS
VI. delovno tekmovanje voznikov, avtomehanikov in avtoelek-^karjev Gorenjske je bilo letos v škofjeloški občini. Avtomehaniki in ^oelektrikarji so tekmovali v Alpetourovih mehaničnih delavnicah ^ 'Prati, vozniki pa v industrijski coni v Žireh.
^ed avtoelektričarji je dosegel prvo mesto Pavel Benedik iz LTH, pri ^tomehanikih pa sta se pri popravilu različnih motorjev najbolje °^zala Peter Rant iz Alpetourovih mehaničnih delavnic in Zdravko iffia iz GG Avtoprevozništva z Bleda. Med šoferji pa so bili v razli-Pjft kategorijah najboljši: Jože Ahačič iz Alpetoura, Igor Antonič z Je-j^ic, Janez Jauh iz Merkurja, Dragan Klasan iz kranjske garnizije in oie Preželj iz kranjskega Gradbinca.
*tyiovanje voznikov je pripravila Zveza šoferjev in avtomehanikov **žirov, ki je popoldne pripravila tudi parado, v kateri so se predsta-^ vozniki s svojimi vozili. Poskrbeli so tudi, da so takoj izračunali pitate in podelili priznanja in nagrade. Rezultate je na računalni-^ izračunal vojak Brane Šmitek iz enote Spira Nikoviča iz Kranja. — 'oto: F. Perdan
90 let kroparskega Plamena
Od žebljev do vijakov
P^našnja tovarna vijakov Plamen Kropa je nastala iz že-Njarske zadruge, ki jo je petnajst kroparskih kovačev osnovo pred devetdesetimi leti — Tovarna je bila vselej trdno zvezana s krajem
i    Kropa — V soboto, 25. maja, so s slovesnostjo in s srečanjem že-'e,zarskih pevskih zborov, v nedeljo, 26. maja, pa z delavskim srečanjem delavci kroparske tovarne vijakov Plamen in krajani Krope po-^stili 90-letnico svoje tovarne. Sobotni slovesnosti v kroparskem sin-■^kalnem domu so prisostvovali predstavniki slovenskih železarn in ^Jihovega sozda, v okvir katerega že dobrih deset let sodi tudi kropar-Plamen, ter predstavniki občinskega družbenopolitičnega življe-J*. Slavnostni govornik je bil predsednik slovenske skupščine Vinko ftainer, ki je spregovoril o nekdanjem in sedanjem pomenu Plamena *J Krope. Dejal je, da so bili Kroparji vedno napredni in zavedni ljudje dobri delavci. Zadružništvo, iz katerega je zrasel današnji Plamen, J,e bilo resda v drugačnih razmerah, vendarle nekakšen predhodnik ?ar»ašnjega delavskega samoupravljanja. Prav bi bilo, da bi delavci ta-kot so nekdaj zadružniki, čutili, da je tovarna skupna in njihova, da 0(1 nje žive.
Ob visokem jubileju so podelili petdeset priložnostnih priznanj, ki p° Jih izročili poslovnim partnerjem in sodelavcem, s priznanji so nasadili petnajst dolgoletnih zaslužnih delavcev Plamena. Prejeli so jih l,r&nc Bogataj, Zora Bratuš, Marta Dermota, Karel Gašperin, Marjan ^šperšič, Stanko Habjan, Jože Kavčič, Franc Katrašnik, Marko Pomnik, Matija Šinkovec, Janez Štalc, Bogomil Zlodej, Janez Lazar, Ja-e* Žmitek in Jaka Sartori.
Slovesnost je lepo dopolnilo prepevanje železarskih pevskih zbo-
Deveto srečanje pevskih zborov slovenskih železarn je bilo tokrat * tretjič v Kropi, ponovno je pokazalo dokaj visoko raven železarske-5* »Jubiteljskega zborovstva, čeprav je nekaj zborov manjkalo. Uvodo-?a je nastopil moški pevski zbor KUD Stane Žagar Plamen Kropa, ki !*ie 24 pevcev, vodi pa ga Egi Gašperšič. Kroparski zbor seveda ni po-fabil zapeti Žebljarske, ki je odlično povedala, kako so nekdaj garali f oparski kovači. Nastopili so še: oktet DPD Svoboda France Prešeren p Žirovnice, moški pevski zbor DPD Svoboda iz Zagrada, ki ga vodi J^N Lenarčič, mešani pevski zbor Železar iz Štor, oktet tovarne rezilna orodja iz Prevalj, ženski pevski zbor Milko Škobrne z Jesenic, ki *a vodi Anton Cimperman in moški pevski zbor Fužinar z Raven, ki ga Vodi Branko Cepin.
V Plamenu so ob jubileju izdali posebno številko tovarniškega gla-x1Ia- V njem je podrobno opisan razvoj od žebljarske zadruge do dana-^anJe tovarne, v kateri predelajo 8 tisoč ton jekla letno. Hkrati pa so Jatisnili pesmi Plamenove delavke Grete Maček, ki nosijo naslov Iz ^Srca. M. Volčjak
ho°V'narsko merjenje moči« v KOP v Kranju — Janko Resman iz Ela-te,v Begunjah (na sliki) se je tudi letos udeležil drugega regijskega pT'n°Vcinja Medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Gorenjsko. Iz ?; J>ram.a tekmovanja kovinarjev, voznikov in avtomehanikov je bilo Ce °j?inskem podjetju v Kranju tekmovanje ključavničarjev in varil-§Tah®' V°dja tekmovanja v tej delovni organizaciji je bil Janez pQa°ec, ki je tudi sicer vodja konstrukcijsko-tehnološke službe v KOP. c\jie^al je, da se je letošnjega tekmovanja v njihovi delovni organiza-i ^/ Udeležilo več tekmovalcev kot lan}. Pomerilo se je kar trinajst / \^J^avničarjev in varilcev. — A. Ž. — Foto: F. Perdan
Višji prispevek za ceste
Radovljica — Za povišanje prispevka za ceste v radovljiški občini se je do 16. maja izreklo 59,12 odstotka delavcev, 7,36 odstotka jih je bilo proti, preostali se bodo odločili do konca maja. Do potrebne dvetretjin-ske večine torej manjka še 7,55 odstotka glasov. Največ pripomb imajo v družbenih dejavnostih, kjer pravijo, da nimajo zagotovljenih sredstev.
Vse torej kaže, da bodo v radovljiški občini prispevek za ceste, ki ga obračunavajo od kosmatih osebnih dohodkov iz dohodka, povišali s sedanjih 0,176 na 0,4 odstotka, za 0,224 odstotka torej. Ustrezni odlok bo sprejemala občinska skupščina.
Povišana prispevna stopnja naj bi v drugi polovici leta, ko bi bila uveljavljena, prinesla okoli 9,1 milijona dinarjev več denarja za ceste.
Občinski izvršni svet podpira povišanje prispevne stopnje za ceste, saj bo gospodarstvo po drugi strani razbremenjeno zaradi manjše stopnje združevanja za sklad skupnih rezerv.
Leta 1982 je bila izvedena reorganizacija cestnega gospodarstva in na novo osnovana občinska skupnost za ceste je prevzela v upravljanje 152,8 kilometrov regionalnih in 87,97 kilometrov lokalnih cest v radovljiški občini, ki j^ zaradi svoje prostrano-sti glede na dolžino cest na prebivalca med prvimi v Sloveniji. Sredstva za njihovo vzdrževanje pritekajo iz bencinskega dinarja in iz povračil za uporabo cest, o njihovi razdelitvi vsako leto odločajo v cestni skupnosti Slovenije. Za ceste, ki so bile iz komunalnih skupnosti prenesene v občinske cestne skupnosti, pa sredstva v občinah zagotavljajo sami, odločajo torej o višini prispevka.
Denarja za ceste seveda zelo manjka. Republiška skupnost za ceste je močno obremenjena z odplačevanjem tujih kreditov, svoje opravijo tečajne razlike. Zmanjšala se je tudi poraba goriv. To se zrcali v slabo vzdrževanih cestah. Resnično torej ne preostane nič drugega, kot da v radovljiški občini sami zberejo več denarja za vzdrževanje cest.
V prihodnjem srednjeročnem obdobju bodo imele ceste v radovljiški občini prednost, saj imajo veliko nerešenih problemov. V zadnjem letu jim je po zaslugi domačega gospodarstva, predvsem Lipa Bled in Gozdnega gospodarstva Bled, uspelo nadaljevati izgradnjo bohinjske ceste na odseku Bohinjska Bela—Soteska. V bodoče pa nameravajo graditi blejsko obvoznico in most v Oto-čah, obnoviti cestne povezave Pod-nart—Kropa, Kamna Gorica—Radovljica, Begunje—Radovljica in nekatere ceste v Bohinju. Za večja vzdrževalna dela na cestah bo moč združevati sredstva iz dohodka, za novogradnje pa bodo iskali posebne rešitve. M. Volčjak
Počasno podpisovanje
Tržič — Za hitrejše odpravljanje problemov z vodovodnim omrežjem so v Tržiču naredili 3-letni program dela. Po njem bi morali letos dokončati obnovo vodovoda v Križah, začeti z obnovo vodovoda v Sebenjah in zgraditi nov 100-kubični rezervoar za Križe. Sredstva naj bi prispevale tržiške delovne organizacije in krajani. Le štiri krajevne skupnosti, med njimi Tržič-mesto, Ravne in Podljubelj še niso podpisale samoupravnih sporazumov, od delovnih organizacij pa BPT Tržič, ki je največji porabnik vode. Zbori občanov morajo namreč sprejeti sklep, da bodo občani plačevali za kubični meter vode 5 dinarjev več kot doslej. Tržičani plačujejo trenutno za kubični meter vode 9 dinarjev, prav tako tržiško gospodarstvo, kar je med najcenejšimi pristojbinami za vodo v Sloveniji. Projekti so narejeni, dokumenti za kredite so v banki, hitreje ko bodo sporazumi podpisani in zbran denar, hitreje bodo tržiški vodni problemi rešeni. dd
Osnutek novega deviznega sistema
Z enega mesta se deviz ne da pravično razdeliti
Osnutek novega deviznega sistema, ki ga je pripravil zvezni izvršni svet, je v javni obravnavi približno mesec dni. Dosedanje razprave so pokazale, da predlagane rešitve odklanjajo izvozniki po vsej državi. Slovenija in Hrvatska pa pripravljata nov predlog, kako naj bi po novem urejali odnose s tujino. Slovenski izvršni svet je celo ugotovil, da predloženi osnutki zunanjetrgovinskih zakonov niso primerna podlaga niti za razpravo o ureditvi zunanje trgovine. Predlog zveznega izvršnega sveta so zavrnili tudi štirje odbori slovenske skupščine. Enakega mnenja so tudi delegati skupščine slovenske skupnosti za ekonomske odnose s tujino.
Kaj pravijo v gospodarstvu? Anton Gros, direktor kranjske Planike: »Odrejati, koliko deviz bo dobila Planika? Nimamo nič proti, če bi jih predlagani devizni zakon dodeljeval pravično. Toda močno dvomimo, da bi bilo centralistično odrejanje o tem, koliko deviz nam pripada, ugodno za tako velikega izvoznika kot je Planika. Težko je komentirati tak predlog, morda bi prinesel tudi kaj dobrega. Toda, če bi bila distribucija deviz za proizvajalce izvedena tako, kot je bila včasih, bo to vsekakor korak nazaj, posledice v gospodarstvu pa občutne. Saj vemo, da vlada, ki predlaga takšne rešitve, nima veliko izbire, a takšni predlogi prihajajo deset let prepozno.«
Franc Oman, direktor kranjskega IBI-ja: »Kar naprej govorimo, da imajo izvozniki pri nas prednost pred tistimi, ki ne izvažajo in da imajo pretežni izvozniki več pravic. V Ibiju tega ne občutimo. Čeprav izvozimo 40 do 50 odstotkov vseh izdelkov in z izvozom pokrijemo uvoz dva do trikrat (v štirih letih smo izvozili za 15 milijonov dolarjev več, kot smo uvozili), zdaj ne dobimo dovoljenja niti za uvoz enega samega stroja. Prav tako smo bili v zadnjih letih prikrajšani pri delitvi reprodukcijskega materiala, na primer ruskega bombaža. Dobili smo ga znatno manj, kot bi ga morali glede na proizvodne zmogljivosti in glede na izvoz. Predlagani devizni sistem bi zadeve na tem področju še poslabšal. Nastal bi še večji boj za protekcionizem in še hujše koritar-stvo ter zato še manj sistemskega in poštenega urejanja. Mislim, da bi vpeljava takšnega sistema povzročila v Jugoslaviji nepopravljivo škodo.«
Rihard Prion iz škofjeloških Tovarn hladilnih naprav: Naša tovarna je velik izvoznik, potrebujemo pa tudi sodobno tehnologijo, če se hočemo obdržati v hudi mednarodni konkurenci. Zato se nikakor ne moremo strinjati z delitvijo deviz z enega mesta. Prav tako ni sprejemljiv noben dogovor, ki bi določal, da se dovoljenja za uvoz opreme delijo v Beogradu. Nekaj deviz za nakup opreme moramo imeti sami, saj v tovarni najbolj vemo, kaj potrebujemo in katere stroje bomo lahko kupili.«
Miro Pinterič, direktor škofjeloškega Šeširja: »Devize moramo ustvariti, moramo jih zaslužiti, ker moramo živeti in odplačati dolg. Vsako drugačno razmišljanje je postranskega pomena. Naj bo zakon takšen ali drugačen, razmere so takšne, da bo slej ko prej lahko preživel le tisti, ki izvaža. Izvoz je še vedno akufhulacija. Ni sicer potica, vsaj črn kruh pa je.« Pripravili:
L. B., L. M., L. S.
Stroški »žro« dohodek
V Tržiču so bile ob prvem trimesečju štiri delovne organizacije v izgubi — Najnižji osebni dohodki v Kmetijski zadrugi Križe, najvišji v Lepenki
Tržič — Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Tržič je na seji 23. maja obravnavalo rezultate trži-škega gospodarstva v letošnjem 1. tromesečju. Medtem ko je bil ob koncu leta v izgubi le Mercator, je ta sedaj izgubo pokril, pokazali pa so se štirje novi izgubarji. To so: Dom Petra Uzarja, Zdravstveni dom Tržič, Sap tozd Gorenjska in Komunalno podjetje. Ne gre za velike zneske, saj imata delovni organizaciji skupaj 3,764.000 dinarjev izgub, Dom Petra Uzarja 2,050.000, Zdravstveni dom pa 400.000 dinarjev. Gre za izgubarje sezonskega značaja in v Tržiču ocenjujejo, da teh izgub ob polletju ne bo več. Še največ težav ima Komunalno podjetje Tržič, ki nikakor ni kos svojim nalogam, slaba je njegova organizacija dela, slabo so nagrajevani delavci. Verjetno bi se dalo z boljšo organizacijo dela, predvsem pa s prizadevnejšim delom, tudi tu bolje gospodariti.
Sindikalni delavci znova ugotavljajo, da so v Tržiču osebni dohodki v poprečju nižji kot drugod na Gorenjskem, kljub temu da so se v zadnjem tromesečju močno popravili. Tako je Mercator, kjer so bili osebni dohodki najbolj problematični, le-te dvignil nad 30.000 dinarjev. Najnižji osebni dohodki v tržiški občini so v Kmetijski zadrugi Križe (21.445 din), Gradbincu (28.228 din), BPT Predil-
nica (27.631 din), BPT Tkalnica (28.848 din)., BPT Konfekcija (28.092 din), Oblačila Novost (29.262) in Obrtno podjetje Tržič (28.160 din). Najvišji poprečni osebni dohodek v Tržiču so dosegli delavci Lepenke in sicer 44.961 din.
Zaposlenost je bila v Tržiču v prvem tromesečju letos za 3,1 odstotka višja od enakega obdobja lani, fizični obseg proizvodnje je večji za 9,4 odstotka. Odlične rezultate je tržiško gospodarstvo doseglo v izvozu in sicer ima v celotnem proizvodu 17,8 odstotkov izvoza, skupen izvoz je večji za 50,5 odstotka kot v istem obdobju lani, tako da je za 24 odstotkov nad planiranim izvozom, na konvertibilno tržišče so izvozili 28,4 odstotke več, kot so planirali in uvoz pokrivajo z izvozom 172,1-odstotno.
Kot kažejo rezultati gospodarjenja, so dosegli dober celotni prihodek, saj je bil indeks včasih tudi 200-oziroma 300-odstoten. Porabljena sredstva niso zaostajala, zato rezultati kljub prizadevanjem niso boljši. Tako je bil celotni prihodek tržiške-ga gospodarstva v poprečju v prvem tromesečju višji za 80,2 odstotka, porabljena sredstva pa kar za 89,7 odstotka. Dohodek na delavca se je povečal za 44,5 odstotka, čisti osebni dohodek pa za 64,6 odstotka.
D. Dolenc
Zložba na Primskovem in v Britofu
Zajela bo 280 hektarov kmetijskih zemljišč
J
Kranj — Potem ko so v kranjski občini zaokrožili razdrobljene kmetijske paretle v večje obdelovalne kose v Zejah, na Suhi, Ilovki, v Pre-dosljah, na Lužah, Visokem, Miljah, v Hotemažah in Tupaličah, se za takšen korak pripravljajo tudi na Primskovem in v Britofu, kjer je izgradnja avtomobilske ceste že tako majhne parcele še nadalje razdrobila. Pobudo za zložbo in ponovno razdelitev zemljišč so dali kmetje, zavedajoč se pri tem prednosti, ki jih prinaša tovrstni poseg v naravo.
V kranjski kmetijski zemljiški skupnosti že imajo podpise kmetov za zložbo 149 hektarov, kar je po zakonu o kmetijskih zemljiščih dovolj za zaokrožitev parcel na celotnem, 280 hektarov obsežnem področju travnikov in njiv na Primskovem in v Britofu. Geodetski zavod Slovenije bo izdelal idejni načrt zložbe, jeseni bodo o tem, za kmetijstvo koristnem posegu spregovorili tudi delegati kranjske občinske skupščine.
Na zemljiščih — vsa sodijo v prvo območje in so  trajno namenjena
kmetijstvu — bodo najprej odstranili groblje (kupe kamenja), otoke raa-lodonosnega gozda in grmičevje, šele potem bodo speljali poti in nanovo postavili mejnike. Kmetje, ki so z izgradnjo avtomobilske ceste izgubili del kmetijskih zemljišč, bodo hkrati z zložbo dobili (upoštevajoč pri tem občinske kriterije) nadomestne njive in travnike. Ce bo šlo vse po načrtih, bosta zložba in ponovna razdelitev zemljišč končani prihodnje leto.
(cz)
GLAS 4 STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
TOREK, 28. MAJA
Nov odlok
o pokopališkem
redu
Radovljica — V osnutku je nov odlok o pokopališkem redu v radovljiški občini, občinski izvršni svet ga je že sprejel. Torej je zdaj čas za pripombe. Odlok o pokopališkem redu predpisuje način pokopa, zvrsti grobov, okvirne tehnične normative za grobove, vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču, postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov in druga vprašanja. Zdaj velja odlok iz leta 1979, v novem odloku so podrobneje obdelani tehnični normativi za grobove, uporaba mrliških vežic, anonimni in žarni grobovi, prodaja zapuščenih grobov, prepoved gradnje grobnic, dolžnosti grobarja in podobno. Ustrezno spremenjene so tudi denarne kazni za kršitelje posameznih določb odloka. Upravljalci pokopališč pa bodo morali v letu dni svoje delo uskladiti z določbami novega odloka.
Poglejmo si torej nove določbe odloka.
Ob navedbi dvajsetih pokopališč v radovljiški občini je zapisano, da se pokopališče lahko zgradi ali opusti v skladu z dolgoročnim planom občine. Določene so velikosti grobov ter način shranjevanja žar, novost je prepoved gradnje novih grobnic na pokopališčih, določbe se nanašajo tudi na anonimne pokope v primerih elementarnih in drugih nesreč ter na prostore za raztrositev pepela. Višina spomenikov in nagrobnikov ne bo smela preseči enega metra, širina pa bo morala biti primerna velikosti grobnega prostora. Nadalje je določeno, kdaj je grob zapuščen in kako upravljalec pokopališča lahko ravna v takem primeru. Določene so pravice in dolžnosti upravljalca pokopališča ter pokopališki red obiskovalcev.
TESTI IN SLADOLED
Pred vstopom v »ta pravo« šolo morajo mali šolarčki opraviti teste, ki so pedagogom koristen kažipot pri nadaljnji obravnavi otroka. Ti testi skrbijo starše, malčke pa prav nič in jih večinoma jemljej za prijetno zabavo svojih rosnih let.
Zgodi pa se, da pedagogi omogočijo otrokom še nekaj dodatnih ugodnosti, kot so prijetne vožnje v bližnje mesto in kakšen mestni sledoled. Tako se je zgodilo, da so morali mali šolarji goriške podružnice osnovne šole Simon Jenko na teste v staro Jenkovo šolo v Kranj, starši, ki so dobili vabila zadnji hip, pa so zagnali vik in krik. Spraševali so se, zakaj morajo otroke voziti tako daleč, ko pa so vsi prostori podružnične šole na voljo tudi za teste. Mislili so pač, da bi bilo bolj koristno, če bi se tokrat šola približala staršem in ne obratno.
Jezni Starši, ki morajo varčevati pri vsakem litru bencina, so bili neutolažljivo srboriti, malčki pa so skakali od veselja na zadnjem sedežu. Sploh pa, dragi starši: že tako ali tako zavijate oči, kadar je treba kupiti sladoled, tokrat pa ste ga vendarle morali. In zato pač nekdo mora poskrbeti in če je to šola, je to pač šola...
Bisernoporočenca z Visokega pri Kranju —V soboto, 25. maja, opoldne sta v Mestni hiši v Kranju v navzočnosti prič, sinov, hčera, vnukov in najožjih svojcev svečano potrdila 60 let skupnega življenja Frančiška in Janez Boštar z Visokega pri Kranju. Ob tem redkem in svečanem jubileju so jima čestitali tudi predstavniki kranjske občinske družbenopolitične skupnosti. Frančiška Štefe je bila rojena 1905. leta v številni bajtarski družini na Miljah pri Kranju in je že kot mladoletna morala služiti kruh pri premožnejših kmetih. Tako je na Suhi pri Kranju, kjer sta skupaj služila, tudi spoznala 24-letnega Janeza Boštarja iz Ziganje vasi pfi Tržiču. 24. maja pred šestdesetimi leti sta se poročila in se skromno preživljala na kmetiji, ki sta jo prevzela v najem. Janez je delal pri obrtnikih in v podjetjih po Sloveniji in Hrvatski, dokler jima Frančiškin stric ni prepustil bit'še kovačije na Visokem, kjer sta si uredila dom in se jima je rodilo deset otrok. Osem še žfvih otrok in 17 vnukov jima je minulo soboto zaželelo še veliko lepih in zadovoljnih skupnih let in predvsem trdnega zdravja. Tudi naše čestitke ob njunem visokem jubileju. — A. Ž. — Foto: F. Perdan
Skala porušila čebelnjaka v Podbrezjah — Zmrzal med letošnjo dolgo zimo in obilno spomladansko deževje sta bila najbrž kriva, da se je med prvomajskimi prazniki utrgala z brega pod ozidjem podtaborske cerkve v Podbrezjah velika skala. Pod njeno težo sta se dobesedno str-la čebelnjaka, last Franca Perka in Staneta Perča. Na srečo je skala ostala na zemeljskem useku ob čebelnjakih, saj le nekaj metrov niže stoji stanovanjska hiša in pelje tudi krajevna cesta. Kot smo zvedeli v kranjskem zavodu za spomeniško varstvo, so med prvim ogledom ugotovili dotrajanost obzidja ob znanem kulturnem spomeniku v Podta-boru, za njegovo popravilo pa bo potreben ponovni ogled in dogovor s predstavniki KS Podbrezje. Samo da se ne bo prej zrušila z brega še kakšna skala, ki bo naredila več škode! (S) — Foto: S. Saje
Tečaj plavanja
KRANJ — Odbor za rekreacijo pri ZTKO Kranj bo tudi letos organiziral tečaj plavanja za starejše neplavalce. Tečaj bo od 3. do 8. junija v popoldanskem in večernem času v zimskem bazenu v Kranju. Voda v bazenu bo plitka in prilagojena neplavalcem. Prijave sprejema ZTKO Kranj, Cesta Staneta Žagarja, telefon 21-176. Pri prijavi je treba plačati 1.150 dinarjev. Prijavite se lahko do konca maja. Poznejših prijav ne bo.
-dh
Tekmovanje v lovu rib z muho —
Ribiška družina Kranj je v soboto, 25. maja, na Savi v Kranju pripravila drugo tekmovanje v lovu rib z muho. Zanimanje za to tekmovanje je bilo letos precej večje kot lani, kar je nedvomno rezultat delovanja muharske sekcije v okviru družine. Tekmovanja se je udeležilo 30 ribičev, od tega trije mladinci in trije gostje iz Kočevja. Od tridesetih tekmovalcev je imelo »dober prijem« kar deset ribičev. Najboljši je bil Igor Skumavec (mladinec), ki je ujel tri lipane, težke skupaj 80 dekagramov (na sliki). Za njim so se razvrstili Milutin Obrado-vič, Brane Jarc, Jože Murko, Nej-ko Toplak in Mirko Matjaševič. Prvi trije so dobili medalje, četrti in peti pa diplome Ribiške družine Kranj. ~ A. Ž. — Foto: F. Perdan
ČE VAS ZANIMA:
Ob zadnji očiščevalni akciji v Kranju so komunalci ter delavci Dinosa in Snage odpeljali iz mesta in primestnih krajevnih skupnosti 370 kubičnih metrov odpadkov in enajst ton železa. Železa bi bilo zagotovo več, če ne bi v akcijo pohiteli tudi zasebniki, ki so s kupov pobrali vse, kar jim je pač ustrezalo.
Zgornje Laze spet vas
Radovljica — Zgornje Laze bodo dobile nove hišne številke, na katerih ne bo več pisalo Spodnje Gorje, temveč Zgornje Laze, ki bodo tako spet postale samostojno naselje. Zaselek je nad dolino Radovne in jedrom naselja Spodnje Gorje in šteje danes 23 stanovanjskih hiš. Pred letom 1955 je že bilo samostojno naselje, vendar so ga tedaj ukinili in priključili Spodnjim Gorjam.
Prihajalo je do nevšečnosti pri dostavah in iskanju bivališč občanov. Spodnje Gorje so namreč prostrano naselje, ki sega do Me-žaklje, zaselek Zgornje Laze pa je odmaknjeno od Spodnjih Go-rij, leži višje, zato naselje ni bilo pregledno. Posebej, ker so hišne številke v Zgornjih Lazah od 164 do 185, v jedru naselja v dolini pa se nadaljujejo od 200 naprej. Prava zmešnjava torej.
V teku dveh mesecev bodo namestili nove hišne številke. Z ustanovitvijo novega naselja pa bodo morali seveda spremeniti tudi naslove v osebnih dokumentih prebivalcev in ostalih registrih.
s-j-J
Pri Cvirnovih v Podljubelju:
Z rjuhami po seno
»Navezan sem na zemljo. Četudi bi se razmere v hribovsl^ kmetijstvu poslabšale, ne bi pustil, da bi domačija propadla $ bi se vse okrog nas zarastlo,« pravi Mirko Kavar iz zaselka gozd v Podljubelju.
Podljubelj — Kako smo si različni! Med nami živijo ljudje, vsega imajo dovolj, od lepo urejene hiše, hitrega avtomobila, počitniške hišice ob morju do uglednega poklica, urejenega družinskega življenja... Pa vendarle: niso zadovoljni in vse vprek kritizirajo sodelavce, sosede, vodilne v podjetju, občinsko in državno vodstvo. Mirko Kavar iz Črnega gozda je pravo nasprotje teh. Hribovski kmet je in četudi nima nove hiše ne sodobno urejenega hleva, ne najboljšega traktorja v vasi, je zadovoljen z delom in življenjem. Ustvaril si je družino: ženo si je poiskal v Podlubniku in zdaj so jima v veselje trije otroci —- štiriletna Klavdija, pr-vošolček Klemen in najstarejši med njimi, Boštjan, ki že obiskuje šolo v Tržiču.
Žuljave roke izdajajo gospodarja, da je vajen trdega dela. Kmetija je velika. 65 hektarov zemlje imajo, od tega 40 gozda, 10 travnikov, ob tem še precej nerodovitne zemlje. Za pridne roke je dovolj dela pozimi in poleti.
Košenice imajo na pobočjih Košute, nad tisoč metri nadmorske višine. Pri Cvirnovih, kakor pravijo po domače Kavarjevi domačiji, tudi tod še niso opustili košnje. Mirko še vsako leto skleplje koso, žena Marija napolni nahrbtnik, na ramo si zade-neta še vile in grablje in se povzpne-ta do košenic. Poti ni, da bi se do tja pripeljala s traktorjem ali s konjem, zato je spravilo še toliko bolj težavno. Seno nabašeta v velike rjuhe, za kake tri ali štiri voze ga je, in ga na ramah znosita v dolino. »Le zakaj bi to pisali,« me prepričujeta, »saj to vendarle ni nič nenavadnega.« Za njiju in za številne hribovce res da ne! Pa naj tudi »dolinci« zvedo, kako težko je prigaran kruh v hribih.
Medtem ko smo v ravnini že srečevali prve kosce, bodo Cvirnovi začeli kositi šele med 15. in 20. junijem. Zi-
i n,
ma je tu še dolgo opletala z re£ zadrževala rast. Tretjino bo poseči na roko, ostalo bo »podrl« z motorno kosilnico. Z 01 čalnikom in nakladalko ne bodo gli vsega postoriti, tudi vile in bije bodo še »pele«.
Letos, so s pomočjo kmeti)1 zemljiške skupnosti in zadrug katero dobro sodelujejo, uredil kot poldrugi hektar zaraščeneg" valovitega zemljišča nedaleč od ma. Buldožerist se je izkazal ^ prav lepo izravnal kuclje, tako <*» do Kavarjevi že naslednje le*0 kosili z motorno kosilnico. -
V hlevu imajo kar precej l8^ ust: poleg petih krav, telic in treP. let še dva konja, nekaj ovc, Pra^ Dnevno oddajo 20 litrov mleka; hov glavni dohodek pa je goz°j sto kubikov ga posekajo vsako.1 »Če ga spravimo sami, še nekaj služimo,« pravi Mirko, ki eneg8 konj potrebuje predvsem za spr8! lesa iz gozda. Z gozdnim gosp0* stvom se je že dogovoril, da & Belem  potoku  speljali trakto1 vlako. To mu bo zelo olajšalo do1 do gozdov in lesa.
do"!
!, li ,
i do
Hribovsko kmetijstvo prid na veljavi in zato se tudi mladi kot nekdaj odločajo za delo na tiji. Ne silijo toliko v tovarn«' pred leti,« poudarja Mirko. »Na^ sem na zemljo. Od majhnega^1
rastel na kmetiji v Črnem Š°z^t četudi bi se razmere v hribo^5. kmetijstvu poslabšale, ne bi P:j| da bi domačija propadala in da vse okrog nas zarastlo.«
Kavarjevi imajo lepe načrte1, bodo zdravi, jih bodo tudi ures1? Razširiti nameravajo cesto do ^ zravnati kuclje še na enem od
nikov in postaviti nov hlev. ZeJ|j! tudi telefon, že tolikokrat oblj^
televizijski pretvornik in z i zasU C. Zaplo
vezano boljšo sliko na zaslonu^
5 P«
?Por<
H V
o
»str
N
lo Po "cen
h!
i* c.
?oh'
S'
s
tOrs
V °sn,
oh oojj
N< teV2
Jo Hac
_____m*^J
Marija in Mirko Kavar iz zaselka Črni gozd v Podljubelju. — Foto: C-
K
Oi
Ceste pod gorami se spet ugreza — Asfaltirana cesta ob vznožju v ji če, ki povezuje Tržič in Begunje, je spet poškodovana. Tokrat s ^ ugrrznila v Brezjah pri Tržiču. Vse kaže, daje bila cesta na ^ jena, premalo utrjena pred asfaltno prevleko, tako da so na njej P-jljO-sti usadi. Cesta je na veliko krajih razpokana; razpoke pa obljubi) .p da se bodo usadi še vrstili. Spodkopujejo jo talne vode pa tudi t ^ tovornjaki, ki vozijo tod. Tokrat je usad onemogočil gradnjo nove ^ v Brezjah (lastniku je že določena nadomestna gradbena parC m' ogroža pa tudi že eno od novozgrajenih hiš, saj je možno, da se zanje zemlje še širilo. Cestno podjetje bo moralo s popravilom P° ift ti. Ne toliko talnica, pravijo poznavalci, bolj so nevarni hudou1^ y Trenutno voda le solzi, večje deževje pa lahko naredi veliko škod Foto: D. Dolenc J
MAJA 1985
■P-
m
.m
m
•d
KULTURA
.5. STRAN ®0)IMS3MISnGLAS
Naša beseda 85 radovljiški občini
v
k«'
?iD tenad°V^ica ~~ Zveza kulturnih or-činj ^aciJ Radovljica je pripravila ob-l^sko srečanje Naša beseda 85, ki SDpotekalo od 29. maja do 9. junija. i ^.r^d je bogat, odvijal se bo v večih iK $lri radovljiške občine. ' J Sredo, 29. maja, ob 9.30 bo v os-?la k Šoli v Begunjah gledališko-«sbeni krožek osnovne šole Lesce jporil Rdečo kapico Darijana Bo-iQa Pod mentorstvom Rije Jamnik ijslbodVerenke Mencinger. Predstavo , j; °° °b 11. uri ponovili v osnovni šo-,1 j0 .P/ilagojenim programom v Ra-'Žist • ' V osnovni šoli v Bohinjski faz ?Ci bodo ob 12- uri odPrli likovno . ustavo del učencev Zavoda Matev-j0^angusa Kamna gorica, kjer dela-^.Pod mentorstvom Metke Vovk, del
h*fev osnovne šole Bled- kJer Je
Janez Ravnik, in članov šolske    kulturnega društva radovlji-osnovne šole, kjer je mentorica 'serka Mertelj. Slednji bodo pod gorstvom Radojke Bračič postaji udi stenčas Brstje. Za glasbeni sjti Prireditve pa bodo poskrbeli pev-L 2rjor in flavtisti osnovne šole iz Cilult^ske Bistrice pod mentorstvom Ke Novoselec. V Domu Joža Až-
lij. -------- . -----
tM pa bo šolsko kulturno društvo tQ °VlJiške osnovne šole pod men-^stvom Radojke Bračič uprizorilo Lstlte opolnoči. V osnovni šoli v "lah bo ob 16. uri gledališki
*ek osnovne šole Ribno uprizoril ; Jdlihojco Frana Levstika pod men-Wa °m Metke KoselJ in Rada Mu"
os! četrtek. 30- maJa- bodo ob 10-30 v ^0rr>Vni Š0li s Prilagojenim Progra" s^J*1 v Radovljici odprli likovno raz-fyo ? del učencev osnovne šole iz Oljske Bistrice pod mentorstvom ne;Je Kenda-Šiljar. Ob 11. uri, kas-t^e Pa še ob 15. uri bo v Zavodu Ma-^'an8usa v Kamni Gorici šol-H^oj .^urno društvo osnovne šole iz $lte 0vlJice uprizorilo Butalce Milčin-s^Č^Cvetka pod mentorstvom Bi-sa *e Mertelj, Mire Stušek in Alek-*ndra Vremšaka.
V petek, 31. maja, ob 9. uri bo v kulturnem domu v Mošnjah pionirska gledališka skupina KUD Triglav Srednja vas uprizorila Magnetnega dečka Milana Dekleve pod mentorstvom Cilke Zupan. Ob 11. uri pa pionirska gledališka skupina DPD Svoboda Bohinjska Bela Mali strah Bavbav Machada-Beline pod mentorstvom Vlaste Bric, Maje Podjed in Polone Ropret.
V soboto, 1. junija, ob 20. uri bo v kulturnem domu na Bohinjski Beli DPD Svoboda Tomaž Godec Bohinjska Bistrica uprizorila Krasen cirkus Marjana Marinca v režiji Darka Čudna.
V četrtek, 6. junija, ob 20.30 bo v knjigarni DZS v Radovljici KUD Radovljica — Linhartov oder mladih pod mentorstvom Alenke Bole-Vra-bec uprizorilo delo Mojce Gradišek Zbuditi se v svojem naročju.
V petek, 7. junija, ob 18. uri bodo v osnovni šoli v Lescah odprli razstavo del domačih učencev, šolskega krožka za spoznavanje ptic, ki ga vodi mentor Boris Kozinc, in razstavo ptičjih krmilnic učencev osnovnih šol radovljiške občine.
V soboto, 8. junija, bo v dvorani KUD Triglav Srednja vas mladinska dramska skupina PDG Boh. Češnji-ca uprizorila delo Dragutina Dobri-čanina Zaradi stanovanja.
Zbor članov Sklada Staneta Sever j a
Škofja Loka — Danes ob 17. uri se bodo v prostorih knjižnice Ivan Tavčar v Škofji Loki zbrali člani Sklada
Staneta Sever j a, ki ima sedež pri Zvezi kulturnih organizacij Škofja Loka. Obravnavali bodo delo sklada v zadnjem obdobju, spremembe pravilnika sklada in njegove strokovne žirije, spremembe v sestavu upravnega odbora sklada, višino denarnega prispevka članov in razpis Sever-jevih nagrad za leto 1985.
Ar/A Marchel v Mestni hiši — V galeriji Mestne hiše v Kranju so h      Petek odprli razstavo del kranjskega slikarja Henrika Marche-bo     k° odprta do 23. junija. Zanj je značilna predvsem govorica Sl*V>. ki jih vsak gledalec seveda doživlja na svoj način, v skladu s ftmi odzivnimi možnostmi. Foto: F. Perdan
Les — dragoceni dar narave
Bled — V LIP-ovi tovarni na Rečici so včeraj odprli razstavo najboljših likovnih in tehničnih izdelkov učencev osnovnih šol iz Gorij, Bleda in Bohinjske Bistrice. LIP je namreč pred časom razpisal natečaj na temo Les — dragoceni dar narave, odziv je bil med učenci osnovnih šol dokaj velik. Ob zaključku natečaja so najboljšim podelili praktične nagrade. Pri likovnih delih so se najbolje odrezali Dominik Jerala iz Gorij, Bernarda Smukavec iz Bohinjske Bistrice, Tomaž Piber z Bleda, Simona Urbane iz Bohinjske Bistrice in Milan Kozlevčar z Gorij. Pri tehničnih delih so nagrade prejeli Boris Jakopič iz Gorij, Simona Novoselec iz Bohinjske Bistrice, Tomaž Piber z Bleda, Boštjan Komar iz Gorij In Tončka Zupane iz Bohinjske Bistrice. Najboljša literarna dela so napisali Klemen Kobilica z Bleda, Tomislava Arh iz Bohinjske Bistrice, Ines Kokeza z Bleda, Robi Koželj iz Gorij in Primož Podlipnik iz Bohinjske Bistrice.
Kantatni večer
V praznovanju evropskega leta glasbe se nam bo tokrat pridružil pevski zbor Primus-Truber iz Tiibin-gena. Zbor bo koncertiral v Murski Soboti in Ljubljani. Poleg tega pa bo obiskal tudi Bled in rojstni kraj Primoža Trubarja, čigar ime nosi. Zbor iz Tubingena bo gost Akademskega pevskega zbora France Prešeren iz Kranja.
Primus-Truber-Chor, ki deluje v sklopu centra z imenom našega kulturnega velikana v Derendingenu, goji večinoma a cappella ter vokal-no-instrumentalno literaturo reformacijskega in poreformacijskega obdobja. Njihov ljubljanski koncertni program prinaša zanimiv izbor del, ki niso ravno pogosto izvajana na naših odrih, obenem pa obeležuje obletnice v letu glasbe. Izvedli bodo večinoma vokalno-instrumentalna dela Schiitza, Buxtehudeja, Handla, Telemanna, Vivaldija, Bacha, Men-delssohna, Distlerja ter Trubarjev protestantski očenaš v predelavi Matije Tomca. Soliste, instrumentalni ansambel in zbor bo vodila Hilde-gard Spitzer.
Primus-Truber-Chor iz Tiibinge-na bo izvedel koncert kantatne literature v torek, 28. maja 1985, ob 19.30 v dvorani Narodne galerije v Ljubljani.
Upamo, da se bomo tudi Gorenjci udeležili tega zanimivega in kvalitetnega koncerta.        Mi j a Mravlja
Praznično v vojašnicah
Dan mladosti so proslavili tudi v gorenjskih vojašnicah. Iz kranjske sporočajo, da so v soboto začeli s športnimi tekmovanji. Tekmovanja je odprl komandant Spiro Niković. Vojašnica Jože Gregorčič-Gorenjc iz Škofje Loke in osnovna organizacija Zveze socialistične mladine v šoli Borisa Ziherla iz Škofje Loke pa sta v petek, 24. maja, priredili v športni dvorani na Podnu osrednjo manifestacijo v počastitev dneva mladosti. Kulturni program so pripravili vojaški ansambel, recitator-ji, folkloristi, glasbeniki in drugi izvajalci iz vojašnice, gimnazije in osnovne šole Peter Kavčič.
21. srečanje harmonikarskih orkestrov in solistov
Uspeh kranjskih harmonikar j ev
Na jugoslovanskem (zveznem in mednarodnem) Srečanju, 21. po vrsti, harmonikarjev (orkestrov in solistov) sta v Pulju, v petek, 17. maja učenca Glasbene šole Kranj MOJCA BARLE (85 točk) in SANDI KRISTIČ (81 točk) dosegla dve drugi nagradi v solistični igri na harmoniki v kategoriji »A« (starost tekmovalcev 12 let in mlajši). To je ob dejstvu, da razen domžalskega Harmonikarskega orkestra pod vodstvom Majde Golob, Gorenjska praktično ni imela drugih predstavnikov na tem tekmovanju-srečanju prav imenitni uspeh obeh mladih in nadebudnih učencev; ne le za oba tekmovalca, pač pa tudi za obe njuni učiteljici harmonike na kranjski (nižji) Glasbeni šoli TATJANO REPOVŽ in ANICO PRAPROTNIK ter seveda nenazadnje in posredno tudi za samo kranjsko Glasbeno šolo.
Štiridnevnega Srečanja se je udeležilo skoraj 200 harmonikar j ev-solistov in skoraj 50 harmonikarskih orkestrov in komornih ansamblov harmonikarskih sestavov in kombinacij z glasovi ter drugimi glasbenimi instrumenti iz domovine in tujine. Slovenci smo bili kar precej okrnjeni na tem sicer bienalno organiziranem Srečanju (na vsaki dve leti!), saj je vsega skupaj nastopilo še nekaj predstavnikov Brežic, Celja, Krškega, Ljubljane, Maribora in Novega mesta (poleg že omenjenih solistov in orkestrov Gorenjske: Domžale in Kranj). Poleg tega pa velja še dodatno poudariti, da kljub relativni popularnosti harmonike kot glasbenega instrumenta (solistično, ansambelsko in orkestrsko) pri nas v ožji domovini (Sloveniji) tako po igri kot po opremljenosti (vse kvalitetne harmonike so praktično z zahodnega uvoznega tržišča!) solistov, ansamblov in orkestrov s kvalitetnimi instrumenti precej zaostajamo za trenutnimi harmonikarskimi centri v širši domovini (Jugoslaviji). Trenutna harmonikarska središča kot so na primer v Beogradu, Kragujevcu, Novem Sadu in v Vojvodini nasploh ter na Hrvaškem pa po svojih dosežkih na letošnjem že 21. puljskem Srečanju harmonikarskih orkestrov in solistov prekašajo celo svetovno harmo-nikarsko poustvarjalno špico. Srečanje, ki ima sicer tudi tekmovalni (ocenjevalni) značaj, je tako minilo v aktivnem soočenju z današnjim harmonikarskim trenutkom in kljub relativnim pozitivnim uspehom obeh kranjskih harmonikarjev ter njunih pedagogov (Bareltove z Re-povževo ter Krističa s Praprotnikovo) že nakazalo smernice gorenjskih harmonikarskih pedagogov za njihovo nadaljnje in pozitivno postavljeno ter začeto delo. To pa naj bi se s takratnim jugoslovanskim tekmovalnim in harmonikarskim, glasbenim trenutkom ponovno soočilo šele leta 1987 na bienalnem Srečanju harmonikarjev v Pulju.
F. K.
Sprehod skozi sliko — V galeriji na Loškem gradu je odprta zanimiva razstava del znanega kranjskega slikarja, kiparja in grafika Vinka Tuška. Poimenovali so jo Sprehod skozi sliko, kar resnično tudi je, saj se obiskovalci lahko sprehajajo med slikami prostorsko urejenega razstavišča. Ob razstavi je izšel priložnostni katalog, ki je prav tako domiselno oblikovan, saj ga je moč uporabiti kot barvne razglednice. Razstava znova potrjuje, da je Tuškovo delo izrazito raziskovalne narave. Ogled razstave vam zato posebej priporočamo. Foto: Matija Pav-lovec
*aga Ažman:
^neracii a učencev, ki si * vesel
naprej je bilo slišati iz Škofje Loke: loške [^°Va. • so kite najboljše na republiškem tek-^°Van iU Pa na zveznem pa najboljše med jugo-*r&ve imi mladimi flavtisti... Vsakič je bilo Aj^^omenjeno ime njihove profesorice Drage
^kw- neki počne ta loška tovarišica s svojimi ^ko    da žanjejo same uspehe, se sprašujemo.
po njej, v otroških očeh zdsije in v&ri§iSe Jim razleze v širok nasmeh: »Ja, naša to-
paCa te Pa prima!« Ažtn» Je res mal° takih tovarišic, kot je Draga iikej^n' ^Poznala sem jo kmalu po njihovem ve-Dr^6.*1.11 v Skopju.
i 116 drT-- žman ie Jesničanka. Doma je iz glas
Vleklo jo je tudi k pedagoškemu delu. 1978. leta je poleg rednega dela v orkestru začela poučevati flavto v glasbeni šoli v Škofji Loki. Izreden pedagog je, povedo o njej kolegi. Sama pa pravi, da moraš biti pri otrocih psiholog, jih do-
u0 x ragi so kar malce branili na srednjo glasuje h °- Že zato, ker bi bila sama v Ljubljani. karierraga dobro vedela, da bo z njeno glasbeno k ' ^an nec> ce popusti. Šla je in bila je sprejeti bili t ie Prepričana, da bi ne bila sprejeta, če * 'Zn- krat tako str°gi kriteriji, kot so danes.
t*Vr»at*iU ^e bila med slabšimi- Ko J° te P°tem ^ i*    ^ole iz prijaznosti vprašal, kaj bo po-fjrj ustrelila: »V orkester bom šla!« 1       uV ravnatelj tega ni vzel resno, pa je Mje'"     se te namenila,tudi dosegla. V četrt ^ š0i-2® utela znanje sošolcev in takoj po sred-^ j>lrjie šla med flavtistke simfoničnega orke-ISben   LiUDlJana- 0b delu te dokončala tudi °ris £° akademijo. Njen učitelj je bil profesor
bro poznati, vedeti moraš, kdaj je otroku učenje prijetno, kdaj v breme. Ti se moraš prilagajati učencu, ne on tebi. Vsak je osebnost zase. Čeprav znaš veliko, a jim snovi ne znaš prav prenesti, ne boš imel uspeha.
Sedem let je poučevala v Škofji Loki in sedem let je žela uspehe. Prvo leto je na tekmovanje poslala Bervarjevo Polono. Le toliko, da vidi, na kakšnem nivoju je njena šola in kako to sploh gre, kaj se na takem tekmovanju dogaja. Pa je njena Polona dobila 1. nagrado v Mariboru in potem še v Sarajevu. Pošteno jo je presenetilo. Nato so se nagrade vrstile leto za letom.
»Z otroki je treba delati,« pravi Draga.. »Če si sam slab, se ti ne ljubi in ti že na naslednji uri popustijo. To prav čutiš. Seveda se zgodi, da niso pripravljeni; povedo mi, zakaj ne, in zadovoljna sem, da so odkriti da se tudi čutijo odgovorne. Ne moreš pa zahtevati, da so super, če sam ne daješ vsega od sebe. Otroci hitro izkoristijo vsako tvojo najmanjšo hibo. Ko pa vzamejo flavto v roko, so spet pridni učenci...
To je generacija učencev, da si jih res vesel. Vsestranski so, nadpoprečno inteligentni, delovni, duhoviti. Za vsakega, ki ne bo šel študirat glasbe, mi bo žal.«
Silno jo imajo radi, to svojo tovarišico. Pa saj jo imajo tudi lahko! Kar Draga daje svojim učencem, daje malokatera profesorica. Že po prvem letu učenja v škofjeloški glasbeni šoli jih je med počitnicami peljala na flavtistični tabor. Bili so na kmetiji Prešernovih v dolini Radovne. Vse so vzeli s seboj: flavte, note, metronome, stojala. Ona jim je kuhala, prala, tudi lase jim je ostrig-la, če je bilo potrebno, otroci pa so razen počitniškega užitkarenja igrali tudi flavto. Na koncu so za vaščane priredili koncert. O, to so bili časi! Tabor so imeli že šestkrat. Po Radovni so bili na Srednjem vrhu pa v Krmi in lani na-morju. V Lanterni so imeli na voljo počitniško hišo. Ko je »Evropa plesala« v bližini, so se priključili s svojim koncertom in si priigrali prost vstop. Ja, z Drago je bilo-prima!----- - — ---- -
Zal pa Draga namerava oditi iz Škofje Loke. Razen dela v orkestru poučuje še pet učenk v srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Preobremenjena je. Posebno narobe pa je, ko mora na nastope z orkestrom in so takrat učenke same. Kot se je zgodilo zadnjič, ko so imeli učenci republiško tekmovanje v Trbovljah, ona pa je bila na gostovanju po Ameriki. Že prej jih je pripravila za nastop, kolikor je le mogla. Ko pa jih je pred nastopom poslušal ravnatelj, je bil obupan: »Draga bi vas s tem znanjem ne pustila na oder!«
Tik pred nastopom je Draga priletela iz Amerike in ko so jo ugledali, so se jim obličja razjasnila in igrali so, da ravnatelj ni mogel verjeti svojim ušesom. Vsi štirje so v svojih skupinah pobrali prve nagrade!
Resnično ji je žal otrok, kolegov, s katerimi se odlično razume, a toliko dela ne zmore več. Saj bo ta svoja dekleta učila še pozneje v srednj* glasbeni šoli! Igranju v orkestru se ne bo odpovedala. Ko greš od tam, se ne vrneš več, mesto je takoj zasedno. Mogoče se bo kdaj kasneje, čez leta, res posvetila le pedagoškemu delu. Čuti, da bi lahko učencem dala še veliko. Tudi Ločanom je žal, ker odhaja. Skoznjo je glasbeni svet slišal za Škofjo Loko. Ponosni so na svoje glasbene dosežke in Dragi so hvaležni za vse. Potihem še vedno upajo, da bo ostalo vsaj še nekaj let. Tudi njej je hudo. Kot bi posejala, pa potem ne požela, se ji zdi. Res so dobri, ti njeni učenci! Zdajle bi lahko igrali že vse od kraja. Garači so. Zadnjič je seštevala nastope: nekateri njeni otroci so imeli v enem samem šolskem letu poleg vse0a drugega 58 nastopov. Veliko tega, kar prejemajo od družbe, ji tudi vrnejo.
Morda pa bo Draga vendarle preložila svoj odhod še za kakšno leto. Še za letos je otrokom obljubila flavtistični tabor. Potem bo morda drugačne volje.
Saj res, bi jim kdo to poletje odstopil svojo počitniško hišo ob morju? Za trinajst prijetnih
mladih? . '4
D. Dolenc
2EHGLAS 6. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
TOREK, 28. MAJA J*
mm
Letni pokal PZ Slovenije
Triglav najmočnejši
Kržnik (vsi Triglav) 5:07,35, 100 m J fin: l.Vojičič (Triglav) 1:13,77, 2.*J hen (Titovo Velenje) 1:20,65, 3. BU°J (Neptun) 1:21,38, 200 m mešano: Jvtf jičič 2:45,04, 2. Ogrizek 2:49,13, 3. *f (vsi Triglav) 2:53,31, 100 m krt«1;
Afa£a himalajska odprava se je vrnila domov — Včeraj popoldan, 27. maja 1985, so prispeli na brniško letališče udeleženci jugoslovanske alpinistične odprave Jalung Kang 1985. Na dolgo pot v Himalajo so odšli 26. februarja letos, da bi rešili osrednji plezalski problem v skupini Kangčendzenga in se prek severne stene po novi smeri povzpeli na 8505 metrov visoki vrh. Ta del načrta so več kot uspešno uresničili, saj sta člana odprave Tomo Česen in Borut Bergant že 22. aprila dosegla vrh. Žal se je pri sestopu z njega zgodila nesreča. Tako se je odprava vrnila brez tržiškega alpinista Berganta, kar je skalilo veselje tudi ob snidenju na letališču. Podvig naših plezalcev pa bo ostal za vedno zapisan v zgodovini svetovnega alpinizma. (S) — Foto: F. Perdan
Pi imskovo osvojilo »Žarov memorial«
KRANJ — Na igrišču v Kokrškem logu je potekal nogometni turnir, ki sta ga organizirala NK Primskovo in krajevna organizacija ZZB NOV. Turnir ob 40-letnici osvoboditve so poimenovali po Karlu Perdihu-Žaru, borcu iz krajevne skupnosti. Turnir je bil po udeležbi dokaj kakovosten, saj so nastopili: moštvo Nakla, ki igra v drugem kakovostnem razredu slovenske lige, občinski prvak Sava, moštvo RTV Ljubljana in domačin Primskovo. Presenetljivo so prav domačini zasluženo zmagali, saj so po zmagi nad moštvom
Zmajarji Prepiha drugi na državnem prvenstvu
Tolmin — Na državnem prvenstvu v poletih z zmaji v Tolminu je med tekmovalci iz 12 jugoslovanskih klubov zmagala ekipa domačega Posočja pred tržiškim Prepihom, za katerega so nastopili Matjaž Brezar, Viktor Vreš, Emil Brovč, Stane Kranjc in Viktor Be-čan. Med posamezniki je bil najuspešnejši Brane Klemenčič (Posočje) pred Borutom Mlakarjem (Krila) in tržiški-ma zmajarjema Matjažem Brezarjem in Viktorjem Vrešem.
J. Kikel
RTV v finalu naleteli na moštvo Nakla, ki je premagalo Savo. Po izenačeni igri, v kateri so bili domačini boljši v prvem in Naklanci v drugem polčasu, je odločila enajstmetrovka zaradi igranja z roko. Domači vratar Srečo Peteh je zanesljivo premagal gostujočega. Predsednik sveta KS Primskovo Tine Kokalj je podelil pokala za prvo in drugo mesto in z izbranimi besedami dodal, da je to nov dokaz skrbi za ohranjanje vrednot NOB in športno aktivnost na Primskovem.
Rezultati: Naklo : Sava 3:1, Primskovo : RTV Ljubljana 2:0, finale: Primskovo : Naklo 1:0. Za NK Primskovo so nastopili: Peteh, Brdakič, Kovačič S., To-mazin, Kalan, Kužnik, Kenda, Habuš, Hančič, Crček, Zelnik, Škrlep, Potočnik, Čeferin, Malbaša, trener Stane Kodele.
M. Šubic
Tekmovanje tabornikov za »Pokal Jošta«
Kranj — Taborniški odred Albin Drolc iz Kranja prireja od 31. maja do 2. junija 1985 tekmovanje za »Pokal Jošta«. Tekmovali bodo taborniki in tabornice od 12 let do 18 let starosti pa članice in člani klubov od 18. leta starosti dalje. Petčlanske ekipe so lahko tudi mešano sestavljene; en tekmovalec je namreč lahko iz vrst mlajših ali starejših.
V petek, 31. maja, ob 18. uri bo zbor vseh ekip pred domom TVD Partizan v Stražišču pri Kranju. Po spustu zastave in večerji bo ob 19.30 zbor vodij ekip, uro zatem pa kulturni spored in ocenjevanje maskot. V soboto, 1. junija, bo tekmovalni dan. Ob 8. uri se bo začelo vrisovanje kart, prihod zadnje ekipe na cilj pa je predviden ob 16. uri. Ob 20. uri bo razglasitev rezultatov v domu KS, kjer bo pol ure pozneje družabni večer s plesom. Udeleženci tekmovanja se bodo poslovili v nedeljo, 2. junija, ko je ob 9. uri predvideno pospravljanje tabora in odhod ekip.
Že prvi dan tekmovanja bodo ocenjevali ročno izdelane maskote ekip in 10-minutni zabavni program. Med orientacijskim pohodom drugi dan se bodo tekmovalci pomerili v vrisovanju kontrolnih točk v karto, signalizaciji z zastavicami, testu in praktični nalogi iz prve pomoči, risanju minskega polja, skiciranju terena, hitrostni hoji, postavljanju šotora iz kril in topografskem testu.
Za prvo mesto v vsaki kategoriji prejme ekipa pokal, za drugo in tretje mesto pa bodo tekmovalce nagradili z diplomami in praktičnimi nagradami. Tekmovanje bo ob vsakem vremenu. Kdor se organizatorju ni prijavil do 26. maja, lahko vplača startnino 400 dinarjev za vsakega člana oziroma 2000 dinarjev za ekipo uro pred začetkom tekmovanja. Vse podrobnejše informacije dobite pri Petru Bogataju od 6. do 14. ure na telefonski številki 25-461 — interno 282 in Iztoku Podobniku med 14. in 16. uro na številki 24-723. (S)
fatrolno-orientacijsko tekmovanje — Občinska konferenca Zveze socialistične mladine v Kranju je letos že dvanajstič zaporedoma ob dnevu mladosti pripravila patrolno-orientacijsko tekmovanje mladincev in rezevnih starešin. Petnajst ekip je v soboto, 25. maja, starta-lo izpred osnovne šole Simon Jenko v Kranju. Tričlanske ekipe so se pomerile v poznavanju zgodovine, topografije, prve pomoči, metu bombe, streljanju in hoji po azimutu. Tekmovalna proga je bila dolga šest kilometrov. Tekmovalo je devet mladinskh in šest starešinskih ekip. — A. Ž. — Foto: F. Perdan
Spomladanski kros
Tržič — Odbor za športno rekreacijo pri TKS Tržič, SŠD Storžič in atletska sekcija TVD Partizan Tržič prirejajo v četrtek, 30. maja, ob 16. uri na nogometnem igrišču Pod gradom spomladansko občinsko prvenstvo v krosu. Udeleženci, razdeljeni v 22 skupin po starosti in spolu, bodo tekli na progah, dolgih od 400 do 5000 metrov. Prijave sprejemajo v pisarni TKS (telefon 50-342) in pol ure pred startom prve skupine tekmovalcev. Najboljši bodo zastopali tržiško občino na gorenjskem krosu na Jesenicah.
J. Kikel
r-1
Letos triatlon za
pokal Alpe-Jadran
Začetek ob Klopinjskem jezeru
LJUBLJANA - Lanski triatlon v Škocjanu na avstrijskem Koroškem in naš na Bledu sta popolnoma uspela. Letos bo prvič na sporedu triatlon v okviru skupnosti Alpe-Jadran. Končni zmagovalec triatlona ob Klopinjskem jezeru v Škocjanu, na Bledu in v Trstu bo tisti, ki bo najboljši na vseh treh triatlonskih prireditvah. Njegov bo pokal Alpe-Jadran in nagrada 20.000 avstrijskih šilingov.
Prvi triatlon se bo začel 29. junija ob Klopinjskem jezeru na avstrijskem Koroškem. Že lani se je tega triatlona udeležilo veliko Slovencev in še posebno Gorenjcev in prav zato ni odveč zapisati, da bo gotovo letos konec junija naša udeležba še boljša. Tekmovalci bodo morali na vseh treh prireditvah tega sila zanimivega triatlona plavati, teči in kolesariti. V Škocjanu bo torej 29. junija prvi start v plavanju na 2000 metrov dolgi progi. Po plavalnem nastopu bodo morali vsi udeleženci preteči 22,7 kilometrov dolgo progo in nato jih čaka še kolesarjenje na 104,5 do 106,8 kilometra dolgi poti.
Prijavnina za triatlon v Škocjanu je 300 šilingov. Vsi tisti, ki se bodo prijavili iz Jugoslavije, bodo lahko startnino plačali na startu, kjer bodo lahko menjavali dinarje za šilinge. Prijavite se lahko na naslov ASKO" SC St. Kanzian, A-9122 Stein 29, Avstrija. Torej, prvi triatlon za polval Alpe-Jadran bo 29. junija v Škocjanu ob Klopinjskem jezeru, drugi je na sporedu 18. avgusta na Bledu in 1. septembra bo sklepni, ^tretji, v Trstu. _-dh
Na Zlatem polju športno društvo
Kranj —- Na pobudo mladinske organizacije, Zveze komunistov in najbolj vnetih privržencev športa in rekreacije so v ponedeljek, 20. maja, ustanovili v krajevni skupnosti Zlato polje istoimensko športno društvo, ki bo nadaljevalo delo raznih krajevnih komisij za šport in rekreacijo. Društvo že ima 50 članov in združuje poleg nekdanjih športnikov, med katerimi je tudi Borut Petrič, še številne rekreativce ne le iz krajevne skupnosti, temveč tudi od drugod. Dejavnost bo potekala v sedmih sekcijah: v nogometni, košarkarski, odbojkarski, balinarski, kegljaški, šahovski in v sekciji za športno rekreacijo. Društvo si je izbralo za svoj znak žitni klas in belo-modro barvo. Za dejavnost, treninge in tekmovanja bo koristilo igrišča ob osnovni šoli France Prešeren in ob novozgrajeni iskrški šoli, dom dijakov in študentov Ivo Lola-Ribar, dom borcev, nogometno igrišče v Struževem in druge športne objekte. Prvič se bo celovito predstavilo avgusta ob krajevnem prazniku.
Na ustanovnem zboru — udeležilo se ga je 44 krajanov — so za predsednika društva izvolili Rada Pintarja, sicer tudi predsednika krajevne konference SZDL. (cz)
KRANJ — Letni bazen je v soboto gostil najboljše slovenske plavalce, ki so se v konkurenci pionirjev A borili za letni plavalni pokal plavalne zveze Slovenije. V desetih moštvih, ki so tekmovali v dveh kolih — s tem so zaključili pokal — je nastopilo nad osemdeset tekmovalk in tekmovalcev. Največ so dosegli domači pionirji in pionirke saj so imeli kar 4.101 točko prednosti pred Ljubljano in moštvom Jeklo Branik iz Maribora. Dobro so se v tem tekmovanju držali tudi Radovljičani, saj so osvojili peto mesto.
Letna plavalna sezona se je komaj začela in zato v kranjskem letnem bazenu še ni bilo novih rekordnih dosežkov. Vendar so vsi pokazali izredno dobro pripravljenost za dokaj dolgo letno sezono, ki bo bogata v domači in mednarodni konkurenci.
Moštveni vrstni red — 1. Triglav (Kranj) 17.555, 2. Ljubljana 13.454, 3. Jeklo Branik (Maribor) 13.101, 4. Neptun (Celje) 11.817, 5. Radovljica 11.218, 6. Ilirija (Ljubljana) 8.902, 7. Rudar (Trbovlje) 8.154, 8. Titovo Velenje 5.203, 9. Olimpija (Ljubljana) 2.802, 10. Koper 2.101.
Rezultati — pionirji — 400 m kravi:
1. Pikec 5:04,05, 2. Ogrizek 5:07,34, 3.
Umrl je Janez Kerštajn- Šumar
Rateče — V soboto je po daljši bolezni umrl v 82. letu starosti Janez Kerštajn-Šumar, dolgoletni sodelavec inž. Stanka Bloudka, več kot štiri desetletja skrbnik in urejevalec planiških skakalnic. S svojimi, Planici vedno zvestimi sovaščani je veliko prispeval k slovesu Planice in njenih prireditev. Vaščani Rateč, njegovi številni prijatelji ter športni sodelavci so se od Janeza Kerštajna poslovili včeraj popoldne na rateškem pokopališču.
TOI
Jemc (Ljubljana) 1:06,63, 2. PikecfJJ glav) 1:06,70, 3. Mrdavšič (Jeklo jj nik) 1:09,62, 100 m prsno: 1. Vofj 1:26,74, 2. S.Rus (oba Triglav) lj|
(oba Triglav) 1:20,54, 3. Kovači* dar) 1:21,16; i pionirke — 400 m kravi: 1. ^ (Ljubljana) 4:49,29, 2. Bogataj (Trig1*! 4:58,30, 3. Mijoč (Titovo Veletf. 5:02,19, 100 m delfin: 1. Mijoč (T»)5
3. Rajšp (Jeklo Branik) 1:31,69, hrbtno: 1. Kristič 1:20,41, 2. 0#!
Velenje) 1:14,62, 3. P. Rob (RadoviM 1:18,08, 200 m mešano: 1. Fertae^ (Neptun) 2:43,55, 2. Bogataj (Trig'J 2:47,73, 3. Redmak (Titovo Veleg 2:52,76, 100 m kravi: 1. Hinič (LjuMJ na) 1:05,07, 2. Mijoč (Titovo Vele«* 1:07,93, 3. Bogataj (Triglav) 100 m prsno: 1. Fermentin (Nep^ 1:22,64, 2. Melink (Rudar) 1:30,64, 3.' gataj (Triglav) 1:31,92, 100 m hrbtnj;. Brodnik (Jeklo Branik) 1:17,23, 2. [J mentin (Neptun) 1:21,91, 3. HiniČ \K bljana) 1:22,80. D.
NAJVIŠJE NOGOMETNO PRIZNANJE ZA GORENJCE - Z novim
predsednikom nogometne zveze Slovenije Markom Iličem so se v četrtek v gostilni Rekar na Orehku v delovnem pogovoru srečali gorenjski nogometni delavci, ki so z dokaj dobro besedo predstavili gorenjski nogomet. Tega posveta so se udeležili predsednik medobčinske zveze Gorenjske Janez Krajnik, predsednik občinske zveze Kranj Stane Je' čnik, predsednik NK Triglav Kranj Milovan Čikič in predsednik N# LTH Škofja Loka Štucin. Ob tej priložnosti so podelili tudi zlate pl% kete Nogometne zveze Jugoslavije. Dobili so jih NK Triglav Kranj, Nr* LTfy gorenjska nogometna zveza in občinska zveza. Pohvale pa so dO' bili še dolgoletni nogometni delavci Miha Kramar, Pavel Novak in Janez Krajnik. Vsem je odličja podelil predsednik NZ Slovenije Marko Ilič (-dh) — Foto: F. Perdan ^
Kranjskogorci kandidirajo
Jesenice — Petčlanska delegacija jeseniške občine je minuli teden odpotovala v Vancouver, kjer poteka mednarodni kongres FIS-a. Tam namerava Kranjska gora doslej že tretjič kandidirati za organizacijo svetovnega prvenstva v alpskem smučanju leta 1989.
Jeseniška delegacija je odnesla na pot veliko propagandnega gradiva s predstavitvijo turističnih lepot in zanimivosti Bleda, Bohinja, Kranjske gore in nasploh Slovenije, seveda pa tudi prikaz možnosti Zgornjesavske doline za organizacijo svetovnega alpskega prvenstva. Tako bi bili poleg Kranjske gore vključeni v organizacijo tudi Blejci in Bohinjci, še posebej Kobla, kjer naj bi bila
smuk proga; zgraditi pa bi moral1 tudi vršiške žičnice in ustrez"8 smučišča.
Mnenja o tem, kakšne možn0' sti ima Kranjska gora, so delje' na. Poleg Kranjske gore kandid^ rajo za organizacijo tudi kanad' ski Vail, v Evropi pa češka Jasn* in bolgarski Borovec. Kranjsk^ gorci računajo s tem, da bi o»>' grala pomembno vlogo tudi cen* in bi bili v primerjavi z Vaik>*£ vsaj še enkrat cenejši — če bi Ofl stopila Borovec in Jasna.
Organizator bo znan ob konC" tedna, ko se bodo delegati nfl kongresu dokončno odločili o 01 ganizatorju naslednjega svetoV' nega prvenstva v alpskih discip'1' nah.
D. S.
PRISRČEN IN PESTER PRIKAZ DEJAVNOSTI OSNOVNOŠOLCE? '
Tako živahen in pester je bil v petek stadion Stanka Mlakarja. Osnov1* šolci občine Kranj in med njimi tudi najmlajši iz vrtcev so za dan trt^S sti pripravili res prisrčen in pester prikaz svojih dejavnosti. Hkrati V0, a, po vseh prikazanih dejavnostih in športnih tekmovanjih v poznih p°P^ danskih urah sprejeli pionirje v mladinsko organizacijo. Ta dan srno kranjskem stadionu doživeli res pravo mladostno navdušenost, saj seL dopoldne in popoldne zbralo več kot tri tisoč cicibanov in osnovnoŠolc To njihovo dejavnost je letos prvič pripravila ZTKO Kranj, (-dh) — ™ F. Perdan ^
IRREK. 28. MAJA 1985
GRADIMO - OBVESTILA, OGLASI
7. STRAN d®syiKy]©IESGLAS
BAR GALA art. 42669
1.350
cene so brez prometnega davka
BARGALA
art. 42624
1.690
ČIK art. 5328
2.390
CREinfl
PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE
64000 Kranj
Mirka Vadnova 8
telefon: (064) 23-857, 28-161
telex: 34656 YU CREINA
ALPETOUR
mm
GASILSKA DRUŠTVA, ENOTE CIVILNE ZAŠČITE,
DELOVNE ORGANIZACIJE i
POZOR!
faktorska gasilska cisterna je nov izdelek, s katerim si boste v trenutkih požara ali j   e,ementarnih nesrečah zagotovo uspešno pomagali. Priklopite jo lahko na vsak aktor z nad 40 konjskimi močmi. Opremljena je s črpalko, ki ni občutljiva na drobne ae|ce v vodi.
[J^tok črpalke 1200 l/mln fr|«sk 8 atmosfer pri 540 vrt./mln *aPaciteta cisterne 3200 I, 5000 I j^salna višina 5—8 m
'Palka na cisterni se napaja lahko iz naa,ednjih virov:
^•ščite nas na sejmu civilne zaščite v Kranju, kjer boste dobili vse potrebne infor-ac'je, ogledali pa si boste lahko tudi prikaz delovanja naše gasilske cisterne.
^Se informacije pa so vam vedno na voljo v Alpetouru, DO Creina, Kranj, Proizvod-JJ® kmetijske mehanizacije, Ulica Mirka Vadnova 8, Kranj, telefon 064-23-857, r-ir!61t int. 49 ali SO, telex: 34656 _
direktno iz cisterne, iz hidranta,
iz bazena, reke, potoka, iz verižnega sistema, iz drugih cistern CREINA.
termo pol
S0V0DENJ
PREDELAVA PLASTIČNIH MAS tel. 064-69-001 telex: 34590
NA SEJMU OPREME IN SREDSTEV CIVILNE ZAŠČITE V KRANJU od 28. do 31.5. 1985 RAZSTAVLJA:
— torbice za zaupne dokumente
— TPD 3 M in TPD 4 M
— kurirske torbice
— moške higienske komplete
— blazine za zaklonišča
OBIŠČITE NAŠ RAZSTAVNI PROSTOR!
ELEKTROTEHNA
Na 13. sejmu opreme in civilne zaščite od 28. do 31. maja v Kranju,
obiščite naš razstavni prostor, kjer si lahko ogledate delovanje naprav za protipožarno zaščito.
Sistemi so uporabni za protipožarno zavarovanje tehnoloških postopkov v lesni, tekstilni, usnjarski in drugi industriji, ter pnevmatsko-transportnih sistemov in prostorske zaščite.
v  -r. V.
Na sejmu predstavljamo tudi novo računalniško vodeno napravo za javljanje in avtomatsko gašenje požarov in napravo za avtomatsko odpiranje protipožarnih kupol.
AVTO MOTO ZVEZA
SLOVENIJE
TB KRANJ, Koroška 53
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
ADMINISTRATORJA za   administrativna in tehnična dela
Pogoji:
— končana administrativna šola, znanje strojepisja ter veselje do tehničnih storitev
Kandidati naj prošnje in dokazilo o dokončanem šolanju oddajo na naslov Avto moto zveza Slovenije, TB Kranj, Koroška 53. Rok za oddajo prošenj je 8 dni po objavi.
DOMA PRI VAS DVAKRAT NA TEDEN GORENJSKI GLAS
ALPETOUR
ALPETOUR ŠKOFJA LOKA
Na podlagi sklepa delavskega sveta DO TURISTIČNA AGENCIJA Škofja Loka
razveljavljamo
objavo   razpisa z
dne 19. aprila 1985 po PRIPRAVNIKU s srednjo izobrazbo za delo v komerciali.
@®3I^3M©IEIIGLAS 8. STRAN
ZANIMIVOSTI
TOREK, 28. MAJA 19«5
Hidroelektrarna Mavčiče
Lovijo zamudo zaradi zime
Vodja izgradnje hidroelektrarne Mavčiče inž. Franc Vovčak: »Teče dvajseti mesec intenzivne izgradnje hidroelektrarne. Čeprav zamujamo zaradi izredno neugodne zime za gradbenike, dinamika ni prav nič slabša od tovrstne običajne. Po časovnem programu, ki smo ga uskladili marca letos, bi en agregat morali zavrteti konec leta.«
lo, že daje slutiti pravo sliko bodoče elektrarne. Da ne bo nesporazuma, naj kar takoj povemo, da so priprave na začetek gradnje trajale nekaj let, gradnja pa se je začela septembra 1983.
»Zdaj teče dvajseti mesec intenzivnih del izgradnje hidroelektrarne. Po dogodovščinah zaradi pomanjkanja denarja smo začeli z izkopom za glavni objekt. Izkopati je bilo treba 200 tisoč kubičnih metrov materiala, da smo na koti 309 dosegli globino za strojnico, ki je dobrih 20 metrov pod ravnijo Zbilj-skega jezera. Takrat smo naleteli na močno podtalnico. Neprekinjeno, noč in dan, smo morali iz gradbene jame črpati po 1000 litrov vode na sekundo, da smo lahko delali na suhem. Zdaj je to za nami. Zaradi za gradbenike izredno neugodne minule zime sicer malo zamujamo. Vendar glede na to, kar smo zgradili v teh dvajsetih mesecih lahko rečem, da nismo po dinamiki prav nič slabši od tovrstne gradnje drugod,« ugotavlja vodja izgradnje Hidroelektrarne Mavčiče inž. Franc Vovčak.
Neugodna zima jim je za skoraj tri mesece podrla prvotno dinamiko del. Zdaj lovijo zamudo, ubadajo pa se še s trenutnim pomanjkanjem tesarjev na gradbišču. Vendar so vsi zatrdno odločeni, da bodo nadoknadili zamujeno.
»Po časovnem programu, ki smo ga uskladili marca letos, bi en
Inž. Franc Vovčak, vodja izgradnje hidroelektrarne: »Vse je podrejeno cilju, da bi še letos poskusno zavrteli eno .mašino'.. .«
MAVClCE — Pogled na gradbišče hidroelektrarne Mavčiče je v teh dneh zgovoren in prepričljiv. Skelet, ki ga še nedavno tega ni bi-
Doslej so na gradbišču hidroelektrarne vgradili 75.000 kubičnih metrov železobetona. 90 odstotkov tesnilne zave. - je že gotove. Za dokončanje priključne pregrade morajo vgraditi še 12.000 kubičnih metrov betona, v glavni objekt pa še 10.000 kubičnih metrov. 20. junij je datum, ko morajo delavci Gradi-sa usposobiti žerjavno progo za vgraditev turbine.
Ivo Krštinc, vodja Gradisove operative Nizke gradnje na gradbišču hidroelektrarne: »Neugodna zima nam je vzela dobra dva gradbena meseca. Zdaj pa rešujemo težave zaradi pomanjkanja tesarjev. Delamo po deset ur in več na dan, ob sobotah, nedeljah in tudi ponoči. Trenutno je na gradbišču 210 delavcev, s katerimi smo se dogovorili za dodatno stimulacijo. Vsakdo mora na mesec narediti 200 ur in hkrati kvalitetno izpolniti plan. Res je, da nas časovni program ,dr-ži za vrat', vendar bomo dali vse od sebe, da nadoknadimo zamujeno ...«
Gradbena dela na objektu hidroelektrarne Mavčiče izvaja delovna organizacija Gradiš, tesnilno zaveso gradi Geološki zavod Slovenije, zavarovanje obrežij Vodnogospodarsko podjetje Kranj, opremo pa Metalna, Litostroj in Rade Končar. Do konca gradnje pa se bo na objektu zvrstilo še več montažerjev in drugih izvajalcev.
agregat morali zavrteti konec leta. Ni razlogov, da nam ne bi uspelo. Težav zaradi denarja in materiala ni. Tesnilna zavesa na levem bregu v Mošah je gotova in enako delo poteka zdaj na mavčiški strani. Tako je končanih že okrog tri četrtine gradbenih del.
Tudi oprema je več ali manj gotova. Oba generatorja sta že uskladiščena na gradbišču in vsa hidro-mehanska oprema je v glavnem že tukaj. Tudi z elektro in turbinsko opremo, ki jo prav zdaj pospešeno izdelujejo, ne bi smelo biti težav. Dobro potekajo tudi vsa vzporedna dela, povezana z začetkom obratovanja elektrarne. To so zavarovanje obrežij in regulacije v Kranju, gradnja čistilne naprave, sanacija obstoječe in gradnja primarne kanalizacije. Poglabljamo pa tudi strugo spodnje vode proti Zbiljske-mu jezeru do smledniškega mostu. Skratka, vse je podrejeno cilju, da bi še letos poskusno zavrteli eno .mašino', je ta teden poudaril inž. Franc Vovčak. A. Žalar
Spremenjeno postajališče pri Globusu
Konec tega tedna bodo avtobusi mestnega prometa ustavljali tudi na Koroški cesti ob Globusu — S tem se bo na sedanjem postajališču med Delavskim domom in Globusom zmanjšala avtobusna gneča, skozi katero so se prebijali potniki, vozila, pešci in kolesarji
Kranj — Že lani v jeseni, ko je v Kranju začel veljati nov avtobusni vozni red, so pri Alpetouru in drugod •ugotavljali, da postajališče pri Globusu ni najbolj posrečena ureditev. Vendar ne toliko zaradi ustavljanja kot zaradi čakanja avtobusov, ki naj bi se znova vključili v avtobusni promet. Ni bilo redko, da so avtobusi pred Globusom stali tudi v treh vrstah ter s tem zasedalr dobršen del vozišča med Delavskim domom in Globusom. Zaradi takšne gneče tudi ni bilo mogoče namestiti tabel, saj se je tudi prostor, s katerega je avtobus odpeljal v določeno smer, občasno menjal.
Decembra se je stanje še poslabšalo, ker je moral Alpetour za nekatere smeri vpeljati še dodatne avtobuse, vsi — ali vsaj večina dodatnih — so imeli seveda postajališče pred Globusom. Takšna gneča, posebno ob konicah, je ustvarjala na tem delu Trga revolucije vse prej kot varno prometno situacijo. Zdaj je namenjen ostalemu prometu le manjši del vozišča, tu sta tudi dva prehoda za pešce, žal pa se tako prehodi kot ostale talne oznake niti ne poznajo več. Pritoževali so se tudi kandidati za voznike, ki so imeli ob zabrisanih oznakah in avtobusni gneči na drugi strani kar precej težko nalogo, da so varno in brez velikih napak prepeljali ta nevarni del. Zato je komisija za vozniške izpite dala pobudo upravnemu organu skupščine občine Kranj za drugačno ureditev prometa na postajališču ob Globusu.
Že do konca tega tedna naj bi na Trgu revolucije zarisali nove talne
označbe, tako da bi z junijem avtobusni promet okoli Globusa potekal malo drugače. Komisija, v kateri so bili cestni inšpektor, inšpektor milice, predstavnik sveta za preventivo in vzgojo v prometu, predstavnik Al-petoura in drugi, se je odločila takole: postajališče ob Globusu ostane, vendar pa bo poslej polovica avtobusov lahko stala tudi na Koroški cesti, na pasu, ki je bil doslej namenjen za zavijanje v desno s Koroške ceste h Globusu. Potniki bodo ob prestopanju morda imeli dva koraka dlje, vendar pa se je le tako mogoče izogniti dvorednim ali celo trorednim
vrstam avtobusov na cesti, kjer poteka promet v središče mesta. Smer avtobusov s postajališča bo ostala enaka, v desno na Gregorčičevo in okoli Stare pošte. Zdaj bo lahko Alpetour namestil tudi table z napisi smeri voženj. Na Gregorčičevi pa bo, tako kot dolej, še ostal rezerviran prostor za parkiranje avtobusa, ki je v rezervi.
Takšna ureditev postajališča ob Globusu naj bi veljala poskusno eno leto. V tem času naj bi se pokazale tako dobre kot tudi slabe strani takšne ureditve. Če bi se takšna ureditev izkazala za slabo, bo pač treba urejati promet pred Globusom z novim, drugačnim voznim redom ali pa celo s prilagajanjem delovnega časa zaposlenih.
L. M.
Nakelska zadruga med jugoslovanskimi rekorderji
Naklo — S srečanjem jugoslovanskih kmetijskih rekorderjev v Srem-ski Mitrovici se je sklenilo široko zastavljeno tekmovanje kmetov in kmetijskih organizacij, kdo bo dosegel višje hektarske pridelke, priredil več mesa, namolzel več mleka ... Tekmovanje je bilo organizirano v 309 od skupno 527 občin v državi. Med 32 jugoslovanskimi rekorderji — kmeti, organizatorji proizvodnje, ki so se posebej izkazali pri pospeševanju zadružnega kmetijstva, in najuspešnejšimi kmetijskimi organizacijami, je visoko priznanje prejela tudi temeljna zadružna orgnai-zacija Naklo, ki deluje v okviru Gorenjske kmetijske zadruge. Iz Slovenije so odličje dobili še trije posamezniki in sadjarska skupnost..
13. sejem opreme in sredstev civilne zaščite
Danes začetek prireditve
Kranj — Sejem opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju, ki ga letos prirejajo že trinajstič zapored, je edina tovrstna jugoslovanska prireditev. Nanjo prihajajo tako proizvajalci kot obiskovalci iz vse domovine pa tudi iz tujine.
Domači in tuji razstavljalci ter specializirane trgovske organizacije razstavljajo na sejmu opremo in sredstva za osebno in vzajemno zaščito, protipožarno zaščito, zaklanjanje prebivalstva, prvo pomoč, splošno zdravstveno pomoč in preventivno medicinsko zaščito v izrednih razmerah, detekcijo, dozimetrijo in dekontaminacijo, prečiščevanje vode, zatemnevanje objektov, odstranjevanje ruševin in reševanje zasutih izpod njih, reševanje na vodi, prvo veterinarsko pomoč, deaktivira-nje ubojnih teles, začasno bivanje in oskrbo prebivalcev v vojni in ob velikih nesrečah ter maskiranje. Predstavljajo tudi izdelke za potrebe službe opazovanja, javljanja, obveščanja in alarmiranja, drugih oblik družbene samozaščite ter službe javne varnosti.
Letošnji sejem bodo odprli danes, 28. maja, ob 10. uri. Slovesnost bodo začeli s kulturnim sporedom, zbrane bo pozdravil predsednik kranjske občinske skupščine in organizacijskega odbora sejma Ivan Cvar, po podelitvi medalj in priznanj za kvaliteto novih in dopolnjenih izdelkov ter plaket mesta Kranj pa bo sledil govor predsednika predsedstva SAP Kosovo Branislava Skembarevice.
Gostje si bodo ob 11. uri ogledali sejem. Ob 12.30 bo praktična vaja Plavajoča zaščitna zavesa, med katero bosta kranjska Sava in reška Dezinsekcija prikazali uporabnost izdelka za zaščito okolja.
Jutri, 29. maja, se bo začel ob 8. uri v kranjskem kinu Center seminar za kadre civilne zaščite Oskrbovanje ogroženih in ponesrečenih ter asa-nacija terena, v kinu Storžič pa se-
Turizmu v posmeh
Smetišče na Jezerskem »uspešno kljubuje«
Rečni nadzorniki Vodnogospodarskega podjetja Kranj ug°*S vljajo, da se je lanska slika gorenjskih nedovoljenih odlaga*' letos malo izboljšala — Pripravljajo celovito oceno
tega odlagališča kmalu ne bo več. f£ tos pa smo dobili nekaj namigov, naj si odlagališče vendarle še enkrat oi dali.
minar za kadre službe opazovanj8' javljanja, obveščanja in alarmiranja
Organizacija in izvedba izobraževa-nja kadrov ter pripadnikov služb* OJOA v družbenopolitičnih skupni stih . Ob 9. uri bo na Brdu pri Kr8' nju delovni sestanek republiških in pokrajinskih sekretarjev za ljudski obrambo, za poveljnike republiški'1 in pokrajinskih štabov CZ pa bo republiški sekretariat za ljudsk" obrambo SRS organiziral strokovno ekskurzijo v Posočje. Ob 9.30 bo v RCOU Polj če okrogla miza na tert»°
Varstvo okolja in civilna zaščita,-na kateri sodelujejo tudi predstavni' ki tujih držav. Ob 16. uri bo v otvorit' veni dvorani Gorenjskega sejm8 promocija avdiovizuelnega album8 Nuđenje prve pomoči, ki jo priPr5 vlja Jadran film iz Zagreba. Ob 16-^ bodo na razstavišču sprejeli tuje g0-ste.
V četrtek, 30. maja, se bo nadalje val seminar za kadre civilne zaščit Za udeležence seminarja bodo org8' nizirali ogled Začasnega naselj8 na razstavišču in obisk Posočja. ™ 9. uri bo v otvoritveni dvorani G0" renjskega sejma posvet Tehnik zaščita v okviru družbene samoz8' ščite , ki ga prireja odbor za tehni' čno zaščito pri Zvezi elektro inžentfj jev in tehnikov. Ob 10. uri bodo itof^ sklepni sestanek republiški in V? krajinski sekretarji za ljuds*0 obrambo, zatem pa bodo obiskali njv. katere kranjske in ljubljanske de' vne organizacije.
V petek, 31. maja, se bo začel Brdu pri Kranju dvodnevni senu
Varstvo človekovega okolja , kj prireja zvezni sekretariat za lju<" obrambo. Ob 18. uri se bo končal tošnji sejem opreme in sredstev vilne zaščite.
V sejemskih dneh bodo proizvaj] ci med 9. in 18. uro prikazovali rabnost razstavljene opreme. To1' bo vredno ogledati!
S. Saje
Jezersko, Kranj — Lani ta čas smo z rečnimi nadzorniki Vodnogospodarskega podjetja Kranj »prečesali« domala vso Gorenjsko in si v posameznih občinah ogledali obrežja nižinskih vodotokov. Takrat smo za vsako občino posobej prikazali, kako onesnažena so obrežja-z divjimi odlagališči smeti in odpadkov.
Rečni nadzorniki še vedno redno pregledujejo obrežja in tudi ukrepajo. Čeprav ta hip slika nedovoljenih odlagališč na Gorenjskem še ni popolna, bi vseeno že lahko ugotovili, da se je marsikje marsikaj popravilo. Bolj popolna pa bo lahko ocena čez mesec dni, ko bodo v Vodnogospodarskem podjetju v Kranju že dobili podatke iz gorenjskih krajevnih skupnosti. Vsem krajevnim skupnostim, na katerih območju so pomembnejši vodotoki, so poslali poseben vprašalnik. Odgovori naj bi pokazali, kako imajo organiziran odvoz smeti in odpadkov, kako delujejo komisije za varstvo okolja, kako ukrepajo proti onesnaževalcem, kaj predlagajo, da bi se razmere izboljšale in podobno.
»Po eni strani bomo tako dobili oceno stanja, hkrati pa tudi neke vrste kataster, kje bo treba v prihodnje še posebej ukrepati,« je povedal Franc Bi-ček, bodja rečno-nadzorne službe pri Vodnogospodarskem podjetju Kranj. »Ob tej priložnosti bi zato še enkrat opozoril vse krajevne skupnosti, naj nam najkasneje do sredine junija odgovorijo na vprašanja in odgovore tudi pošljejo.«
Za obisk na Jezerskem se nismo odločili po naključju. Med lanskim ogledom obrežij po gorenjskih občinah je nedovoljeno odlagališče smeti in odpadkov na Zgornjem Jezerskem precej izstopalo. Uvrstili bi ga morda lahko kar med tri ali pet največjih nedovoljenih odlagališč na Gorenjskem. Takrat so v krajevni skupnosti zagotovili, da
Pred tednom dni smo se z vodjefli čno-nadzorne službe pri Vodnogo^ darskem podjetju Kranj Francem^ kom podali na Jezersko. Bili smo rečeno zaprepadeni nad tem, kar ^ lahko videli: odlagališče je še ve" večje, kot je bilo lani ta čas! a Dobili smo vtis, da je bil predse«^ sveta krajevne skupnosti Ivan K°j čnik precej zadregi: »Od oktobra ^ imamo Dom planu v Kranju vlog0;, lokacijsko in gradbeno dooljenje-njamo se, da bi bilo novo odlaga'^, tam, kjer predlagajo urbanisti — v nicah. Da pa še nismo pospravili vj^) smeti in odpadkov, je kriva predv^, dolga zima. Vsi skupaj se bomo v kaj dneh, podobno kot prejšnja lotili prostovoljne akcije. Upam, d* * to zadnja takšna akcija in da ob ' ^ tega nedovoljenega in neugledni odlagališča resnično ne bo več.« ^
Kako je z zadevo, pa smo vse* vprašali še v Domplanu v Kranju- " t deli smo, da je novembra lani kraje^, skupnost res poslala dopis glede l°Jj5 cije za odlagališče. Ko pa so si m**^ letos ogledali prostor za lokacijo* „ predstavnikom krajevne skupnosti rj, vedali, da morajo dobiti potrebno glasje od gozdarjev oziroma Gozdne* gospodarstva z izjavo, da bo kraje*^ skupnost s tem zemljiščem v prihod resnično lahko razpolagala. Po tem»P, bodo v Domplanu lahko zaprosili za ^ glasje vodarje in geologe. Skratka- . potezi je še vedno krajevna skupki čeprav geometri Domplana že de1 posnetke. ji • Upamo torej, da se bo po s«'p letih, odkar so se prvič začele akcij*' ukrepi proti temu odlagališču, mota Jezerskega vendarle prenet jjl posmehovati turizmu in kraju!'A2
V nakelski zadrugi so tradicijo (že leta 1903 je bila v kraju ustanovljena mlekarska zadruga) in naravne možnosti izkoristili za doseganje dobrih rezultatov predvsem v prireji mleka.
V dveh desetletjih, od leta 1965 do 1984, so povečali odkup s 715 tisoč na domala 3,9 milijona litrov. Lani so odkupili od vsake krave povprečno 2650 litrov mleka ali 600 litrov več kot sicer na Gorenjskem. Štirinajst kmetov je oddalo več kot 50 tisoč litrov mleka, peterica več kot sto tisoč. Po mlečnosti črnobelih krav so bili prvi v Sloveniji, pri lisastih na šestem mestu. Deset kmetov je uredilo hleve za prosto rejo, peterica ima sušilnico na sončno energijo.
(cz)
28. MAJA 1985
Bistrica pri Tržiču dobitnica zlatega 2llaka varnosti
v Bistrici ne zatiskajo °ci pred problemi
^krajevnj skUpnosti Bistrica pri Tržiču skrbijo za varnost r°jih prebivalcev — Tudi ljudje so tu, na »predstraži me-{**» »udnejši do neljubih pojavov kot drugje — Zlati znak fganov za notranje zadeve zato ni le priznanje krajevnim °Wikovalcem obrambnih načrtov, temveč vsem Bistriča-
qj ^strica pri Tržiču — Krajevni predstavniki si še niso docela opomogli ^.P^jetnega presenečenja, da je ravno njihova krajevna skupnost leto-
KRONIKA
.9. STRAN ©MMSEMEHGLAS
* dobitnica zlatega znaka organov za notranje zadeve. To je veliko pri-»*> pravijo, in skušali bodo še naprej delati tako, da ga opravičijo. Kaj ar to mlado, še razvijajoče se naselje, tako različno po starostnem, so-
šnpnem m narodnostnem sestavu, loči od drugih, njemu podobnih in kak-1je?v Zas^u8e tega kraja za varnost, da si je pridobil tako visoko priznajo • Ko smo jih povprašali o tem, so bili malce v zadregi za odgovor. Potem smo se pogovarjali o tem, kako v kraju skrbe za varnost, kako imajo ^etene varnostne načrte, kako izobražujejo in osveščajo ... To priznanje so ga v Bistrici dobili za tako delovanje, so tudi dobitniki prizna-SLO, ki je prav tako tesno povezano s skrbjo za varnost. ^ »istrica se od njej podobnih krajev loči po tem, da stoji na pragu držali ^eje, da skoznjo potuje veliko tujcev. V bistriških okrepčevalnicah, na fok nsk* črpalki, v prodajalnah in drugje so dobrodošli gostje, tam na ši-fav^ 0c*PiraJo svoje devizne denarnice, vendar ni nujno, da vsi prihajajo s      z dobrimi nameni. Bistričani so zato kot predmejna straža oprezni, jj vedo, da je bližnja meja odprta tudi za prihuljenega sovražnika. Bistrijo f-1*1 se z njim resda še ni bilo treba soočiti, zato pa so bili že večkrat pri-
'       Je kak tujec zabavljal in blatil našo državo. ^ »Užina meje Bistričane sili, da imajo skrbno urejene varnostne načr-TslH.a se večkrat sestanejo in skupaj ocenijo varnostno-politično stanje. *J*j temeljite analize o varnosti v krajevni skupnosti so najbrž razlog, da
^agatelj (tržiška postaja milice) ni pomišljal, katera krajevna skupnost
^ened-°^ v krv-Jevni skupnosti Bistrica smo se pogovarjali z Zorkom ^om sž^5!H» sekretarjem KK SZDL, Milanom Ogrisom, predsedni-
KS, Brankom Veselinovićem, sekretarjem ZK in pred-^fft RjJ11 komiteja za SLO in DS, Francem Težakom, podpredsednica  *^K SZDL, in Antonom Kovačičem, upraviteljem obrambnih na-
lTl namestnika sekretarja ZK (od leve proti desni).
ki( j3 .u Je najbolj zaslužna za varnost. Te analize niso le formalni zapisni-pfQk!Jln terjajo pristojni občinski'forumi, temveč vsebujejo resnične, žive stj n e' na katere opozarjajo ljudje. Pred časom so se v krajevni skupno-§twj a poDuc*o mladinske organizacije temeljiteje pogovorili o prestopni-dVo m^adoletnikov, kar sicer ni pojav, ki bi bil značilen le za Bistrico. Ne-da n° pa je v urbanem naselju, kakršna postaja Bistrica, več nevarnosti, **bt razpase mladinski kriminal kot nekje ha vasi. Najraje bi ga že v kali ^Ovi/' Za\° so se tega problema razen z besedami lotili tudi akcijsko. Usta-bo<j0 So športno društvo, odprli bodo mladinske klubske prostore, mladim s Ponudili krajevno dvorano, da se bodo imeli v prostem času kam dati. Ca j- s&koletne akcije NNNP dokazujejo, da so v krajevni skupnosti Bistri-^hk • 6 ^°^ro pripravljeni. Civilna in narodna zaščita sta se za zdaj sicer kov ? .lzkazali le na vajah. Krajani upajo, da tudi v prihodnje ne bo dogodki Ha ^ terJa^ njuno aktivnost. Prostovoljni gasilci se žal ne usposabljajo i"eše VaJah. Ker pa so dobro opremljeni (imajo tudi opremo za gašenje in kjj Vanje iz visokih stavb) in izurjeni, so v boju z rdečim petelinom še vse-Ževa a8ali. V krajevni skupnosti vse leto skrbijo tudi za obrambno izobra-ji re^e Prebivalcev, prav tako zanj poskrbijo v tovarnah ali pri organizacije bij rvnin V0Jaških starešin. Vse to seveda vpliva tudi na zavest ljudi. Če °koli ^6 prec* leti nekaterim vseeno, kako je denimo z družbeno imovino, Več ^m> prometno varnostjo, kriminalom, danes tega vsaj za Bistrico ni So jj}?0g0<te trditi. Danes se ljudje p-ej odzovejo na negativne pojave. Tega
naJbrž naučili tudi težki časi!
D. Z. Žlebir
Martin Košir o nevarnih s«oveh v okolju:
kate*i ^anes je v svetu znanih že okoli 4,5 milijona raznih kemikalij, od tnjL 7. • Je okon 60 tisoc v vsakdanji uporabi. Prek 9 tisoč sintetičnih ke-kalif J Se uP°rablJa v večjih količinah od 500 kilogramov, okoli 150 kemični- Pa nad 50 tisoč ton letno. Pri tem velja omeniti, da so za človeka in fa^Je.Potencialno nevarne vse kemične spojine, ki jih proizvajajo in upo-
Jajo v večjih količinah od 1 tone ... koči    ^a 0Dm°čJu Slovenije se stalno nahaja do 215.600 ton vnetljivih te-Vi dn ln plinov, do 115.544 ton strupenih, zdravju škodljivih in jedkih snosi^.? 17-000 ton eksplozijsko nevarnih snovi ter do 54 ton radioaktivnih H0v ?' Med vsemi nevarnimi snovmi je prek 62 % vnetljivih tekočin in pli-
^r prek 33 % strupenih .in jedkih snovi... p0 * * Zelo velika je ogroženost zaradi transporta nevarnih snovi, saj se teb ezntei, cestah, vodah in zraku prevažajo iz dneva v dan večje količine Šib nn°Vi" ^ zadnjih šestih letih se je na slovenskih cestah zgodilo 86 hu,-je ppr?.metnm nesreč z vozili, ki so prevažala nevarne snovi. V 46 nesrečah t do razlitja, oziroma razsutja nevarnih snovi; razlitih je bilo prek ^ naftnih derivatov ... p84k/ določeno stalno potencialno nevarnost pomenijo tudi posebni od-Še * Sloveniji, razen v ljubljanski regiji, kljub večkratnim poskusom tvijets° evidentirani posebni odpadki in zanje ni odlagališč. Legalno obra-Prjp a le. dve napravi za odstranjevanje teh odpadkov (Kranj in Maribor), °bn!^vlJa Pa se izgradnja odlagališč za ljubljansko, dolenjsko in posavsko
ter občino Kranj ... Vost Se bolj kot zemljišče so danes ogrožene vode. Pri nas se je kako-stria.Voda najbolj poslabšala od 1960. do 1975. leta zaradi intenzivne indu-gr^ 1Zacije in urbanizacije ter neustreznih tehnologij in prepočasne iz-ajvejč naPrav za čiščenje odpadnih tehnoloških in komunalnih voda. ^str-   onesnaževalci so premogovniki, železarne, lesna predelovalna in-
*la, kemična, usnjarska in živilska industrija. ^Šili     ^aDosti P" varstvu pred nesrečami z nevarnimi snovmi ne bomo Bistvene so tehnološka in delovna disciplina,
U$tr z novimi predpisi. I .ta ,^na osveščenost in us
GORENJSKA NOČNA KRONIKA
MALO PO OGRAJI, MALO PO AVTU
Ko so oni dan- delavci barvali ograjo ob radovljiškem hotelu Grajski dvor, jim ni prišlo na misel, da bi vsaj s papirjem zaščitili avtomobil, ki ga je nekdo pustil v bližini. Tako je šlo malo barve po ograji, malo po avtomobilu. Lstnik, ki ima zdaj avto z vzorcem, se je seveda razhudil in ne-naročeno barvanje avtomobila prijavil postaji milice.
ZAKONSKI PREPIR
Očitno gre za napako v organizaciji dela: žena je očitala možu, da je lenuh, da imajo sosedi na vrtu že dosti več narejenega kot pa oni. Mož pa takšne ocene svoje dejavnosti ni osvojil, toda ni ostal le pri pripombi, pač pa je diskusijo podkrepil z otroškim stolčkom. Toda žena tako podkrepljenih ugovorov ni vzela za mar, zato je mož posegel po krepkejših argumentih. Pograbil je namreč kuhinjski nož in ženi vrezal v podlaht sedemcentimetrsko rano. Zdaj se ve, kdo je močnejši; toda kdo ima prav?
CE ŽENSKE RAZGRAJAJO
Običajno si bivši mož upa v svoje prejšnje stanovanje razgrajat, če se ga prej pošteno naloži, toda na Bledu je pred kratkim takšno prakso vpeljala neka bivša žena. Naprej je šlo po ustaljeni praksi: bivši mož ni hotel gledati, kako bivša soproga razbija pohištvo, pa je poklical miličnike, da so jo odstranili iz stanovanja.
GASILSKE VAJE
Eden od udeležencev kranjske mladinske politične šole na Jezerskem si je prejšnji teden zvečer okoli 22. ure privoščil gasilske vaje. Ali se mu je zdelo, da gori, ali je le vadil, ni znano, vsekakor pa trezen ni bil. Po hodnikih in po eni od sob je spraznil kar tri gasilske aparate, šele potem je bil zadovoljen. Z enim je razbijal tudi po vratih ene od zaklenje/iih sob in zato pustil na lesu primerne sledove.
S KOZARCEM NAD GOSTA
V Domu Planina pod Golico je
oni dan A. P. pošteno žejalo, žeja-
lo pa ga je tudi po prepiru. Zato
se je lotil enega od gostov, ki so
bili takrat v gostišču. Ko pa ga je
eden opozoril, naj odneha, ga je s
kozarcem zadel v vrat. Steklo je
zarezalo petcentimetrsko rano,
tako da so morali gosta odpeljali
z rešilcem. T
L. M.
Za večjo prometno varnost
Vzglavniki v avtomobilu
Samo varnostni pasovi v določenih primerih niso zadostna zaščita; potrebni so tudi vzglavniki. Šele od 1. maja letos velja pri nas predpis, da morajo naši proizvajalci avtomobilov na sedeže nameščati tudi vzglavnike. Skoda, da tako pozno, saj je doslej imelo v avtomobilih vzglavnike malo vozil; le okoli 20 odstotkov lastnikov je namreč dodatno vstavilo vzglavnike v svoje avtomobile: Strokovnjaki trdijo, da lahko prav vzglavniki rešijo marsikatero življenje, saj v trčenju zavarujejo glavo pred prehudimi nihanji.
Treba je reči, da izdeluje naša industrija razen varnostnih pasov tudi kar dobre vzglavnike za naknadno vgraditev. Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se zavzema, da bi bilo teh vzglavnikov dovolj na voljo. Razen v trgovinah z avtomobilskimi deli jih imajo tudi pri nekaterih avto moto društvih, na primer v Kranju, kjer vzglavnike tudi strokovno montirajo.
Mrak
Pet ton materiala »za povrh«
Nekaj obrtnikov je skladiščnika v Iskri Kibernetiki nagovorilo, da je dodajal kupljenim količinam še po nekaj vreč dragega materiala »za povrh« — in za nagrado
Kranj — Svojevrstno trgovanje si je privoščil J. F., star 45 let, ko je iz skladišča Iskre Kibernetike v Kranju izdajal material.
V skladišču repromateriala je kot skladiščnik izdajal material za delovno organizacijo in tudi za kooperante. Na prigovarjanje nekaterih obrtnikov, ki so tudi kooperanti Iskre, je J. F. od leta 1983 do začetka tega leta dodajal obtnikom tudi po nekaj sto kilogramov granulata plastičnih mas, ne da bi obrtniki za to kaj plačali. No, plačali so — skladiščniku v žep, toda ti zneski za opravljeno »uslugo« so bili seveda malenkost v primeri s koristjo, ki so jo tako dobili.
Delavci UNZ so skladiščnika osumili, da je desetim obrtnikom dal več materiala, kot pa so ga plačali. Brez kakršnegakoli dokumenta jim je dal od 200 do 500 kg gianulata. Te količine materiala je dodajal ostalim, za katere so obrtniki imeli dokumente. Zato jih pri odhodu iz delovne organizacije niso mogli odkriti.
V tem času se je teh dodatnih količin nabralo za dobrih 5400 kg. Postopek je bil kaj enostaven: enemu od obrtnikov je, na primer, lani dodal še 360 kg, letos pa je navrgel nabavljeni količini še 300 kg granulata. Obrtnik je tako zastonj dobil granulat plastičnih mas v vrednosti več kot 525 tisoč novih din, skladiščnik J. F. pa je od obrtnika prejel za to uslugo 16.000 din.
Da bi prikril takšno dodajanje materiala, je skladiščnik povečeval količine na materialnih karticah. Tako se je zgodilo, da je imel skladiščnik za nekatere vrste granulata po materialnih karticah dosti večje količine, kot pa so jih v Iskri sploh naročili. Izračunali so, da je skladiščnik dodal obrtnikom kar za 1,7 milijona din granulata plastičnih mas brezplačno oziroma za malenkostno nagrado — v teh letih naj bi prejel od obrtnikov 93.000 din. Zaradi suma kaznivega dejanja grabeža v zvezi s kaznivim dejanjem poneverbe so ga ovadili temeljnemu tožilstvu.
L. M.
Na pokopališču klicali »duhove«
Iz objestnosti so si štirje 18-letniki ob pijači in omamnih hlapih lepila privoščili razgrajanje na kranjskem pokopališču
V SLEHERNO GORENJSKO HIŠO GORENJSKI GLAS
Kranj — Štirje mladoletniki, vsi so iz Kranja, so si letos v noči na 5. april privoščili razgrajanje na kranjskem pokopališču. Ideji so sicer botrovali alkohol pa omamni hlapi lepila, še najbolj pa zanimanje enega izmed njih za »duhove«. Na podvig so se »pripravljali« že poprej: s steklenico v roki v Prešernovem gaju. Da bi bili na srečanja s pokojnimi bolje pripravljeni, so za vsak primer kupili še lepilo. Tako oboroženi so se podali na kranjsko pokopališče, kjer so najprej posedeli v
posobljenost
h, ki delajo
nevarnim
D*erf^ aruge razmere. Poostriti bo treba tudi nadzor nad uresničevanjem ^Pisov s tega področja „ .
Posvet o varstvu pred nesrečami z nevarnimi snovmi
Spodbuda za stalno pripravljenost
Poljče — Republiški sekretariat za "ljudsko obrambo in republiški štab za civilno zaščito sta priredila 23. in 24. maja 1985 v republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah pri Begunjah strokovni posvet o varstvu pred nesrečami z nevarnimi snovmi. Nanj so povabili poleg pripadnikov civilne zaščite in oboroženih sil predstavnike nekaterih organizacij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, uporabo, prodajo ali prometom nevarnih snovi, delavce upravnih organov za varstvo okolja in teles, ki skrbe za ta vprašanja v SZDL, inšpektorje s področij vodnega gospodarstva, požarnega varstva in sanitarnega nadzora ter druge strokovnjake.
Posvet je bi\ posvečen oceni nevarnosti nesreč v Sloveniji ter pregledu dosežkov in pomanjkljivosti pri organiziranju in pripravljanju civilne zaščite v ogroženih okoljih za ukrepanje ob morebitnih nesrečah. Njegov namen je bil tudi utrditi prizadevanja za učinkovitejše uresničevanje ukrepov pri preprečevanju nesreč, spodbuditi širšo in stalno pripravljenost CZ za ukrepe ob morebitni nesreči ter določiti vsebino in postopek izdelave načrtov za delo CZ ob nesrečah te vrste.
Uvodni referat je imel republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir. Zbranim je spregovoril tudi predsednik sveta za varstvo okolja pri RK SZDL Slovenije Peter Novak, ki je med drugim ocenil, da je Slovenija kljub majhnosti naravni biser Evrope. Naša skupna dolžnost je, da ga ohranimo; za to je najbolj pomembna preventiva, saj večina nesreč z nevarnimi snovmi nastane zaradi neznanja in malomarnosti.
Na posvetu so udeleženci prisluhnili številnim strokovnjakom. Le-ti so jim orisali značilnosti nevarnih snovi, opozorili na ogroženost okolja in prebivalstva ob nesrečah z njimi, predstavili ukrepe za varstvo pred nesrečami pa dosedanje izkušnje nekaterih znanstvenih institucij in proizvodnih organizacij pri tem, opisali organiziranost in naloge CZ pri zaščiti in reševanju ob nesrečah ter pojasnili izdelavo ocene ogroženosti z nevarnimi snovmi in še več drugih strokovnih vprašanj.
S. Saje
eni izmed odprtih mrliških vežic, v kateri je na mrtvaškem odru ležal starejši občan. Fantje so si z vdihavanjem lepila pomagali do »pravega« razpoloženja, ki se je kazalo na ta način, da so razmetali cvetje in sveče, raztrgali vence in prevrnili stole. Nato so se odpravili k grobovom ter z združenimi močmi na enem od grobov premaknili betonsko ploščo. Nameravali so se spustiti v grobnico k pokojnim. Toda pod ploščo ni zaze-vala jama, pač pa je bila že prst. Brez vsakega spoštovanja do umrlih, v jezi, ker niso mogli pogledati pod zemljo, so se s kamni spravili na ploščo z vdelanimi slikami pokojnih, v divjanju nad grobom pa so pomen-drali tudi cvetje na sosednjih grobovih, prevračali sveče itd. Na enem od sveže izkopanih grobov je eden od njih odpulil nagrobni križ. Z njim je klatil okoli sebe in ga razbil, nekaj časa ga je po pokopališča nosil na rami, z njim so si pomagali, ko so od-mikali ploščo nad grobnico.
Fantini so — razen enega — že nekaj časa med tistimi, ki pogosteje kršijo javni red in mir. So problematični, saj so se zaradi bega od doma, raznih kršitev, zapuščanja dela in šole že pogovarjali s socialno službo. Tokrat so pošteno prestopili mejo dobrega obnašanja, saj so jih ovadili temeljnemu tožilstvu zaradi kaznivega dejanja skrunitve grobov.
L. M.
®@®ISSScU©ISSGLAS 10. STRAN
GRADIMO
TOREK, 28. MAJAjj?!
GRADIMO		GRADIMO	
Očetnjava je lahko tudi škodljiva
Ljudje vedo, razumejo in se strinjajo, da kmetijskih zemljišč še ni moč pozidati. Pripravljeni so žrtvovati marsikaj, da bi gradili na manjših področjih, ki niso namenjena kmetijski obdelavi, a v planskih dokumentih za zdaj še niso opredeljena za pozidavo. — V Stanovanjski zadrugi Kranj ugotavljajo, da graditelji premalo poznajo prednosti gradnje in bivanja v vrstnih hišah. Dogovarjajo pa se tudi o dveh novih projektih za manjše objekte.
Analitike, ocenjevalce in tiste, ki temeljiteje spremljajo stanovanjsko gradnjo, že nekaj časa preseneča, da tako rekoč obratno sorazmerno s slabšanjem pogojev za stanovanjsko gradnjo narašča zanimanje za individualno gradnjo, tako za novogradnje kot za obnove in usposobitve doslej neprimernih in neuporabnih stanovanjskih prostorov. Stanovanjska zadruga Kranj ima trenutno okrog 3500 članov, od teh jih okrog 1400 aktivno gradi. S sprostitvijo posojil za gradnjo v organizacijah združenega dela pa pričakujejo, da bo število aktivnih graditeljev še naraslo
Denar sploh ni več merilo za primerjave. Bolj zgovorni so v Stanovanjski zadrugi Kranj podatki o fizičnem povečevanju gradnje v zadnjih letih. V primerjavi z letom 1981 se je leta 1982 povečalo število graditeljev za 40 odstotkov, leto kasneje glede na stanje iz leta 1982 za 48 odstotkov in leta 1984 glede na stanje iz leta 1983 kar za 68 odstotkov. Podoben porast je tudi v prvih mesecih letos :40-odsto-ten.
Pri vsem tem pa vendarle prihaja do sprememb. V zadnjem času je zelo poraslo zanimanje za dograditev podstrešnih stanovanj. Dosledno in pravi-
loma se za to odločajo mlade, visoko izobražene družine. Zelo se je zmanjšala tudi tako imenovana gradnja »za otroke«. Zdaj se graditelji vse bolj zanimajo za načrte za izrazite enodružinske stanovanjske hiše, okrog katere je nekaj vrta, ki postaja vedno bolj pomembna ekonomska kategorija. Prav zato se tudi v Stanovanjski zadrugi Kranj dogovarjajo o izdelavi dveh novih projektov za manjše stanovanjske objekte.
Marsikoga mika montažna gradnja. Vendar je le-ta danes dosegljiva le redko komu. Začetni in enkratni vložek je namreč postal previsok. Za povprečno montažno hišo v najbolj grobi izvedbi (z okni in vrati, vendar brez predelnih sten) je namreč treba takoj odšteti 3,5 do 4 milijone dinarjev. ■ Zato so morali v kranjski zadrugi nekaterim zadružnikom, ki so se odločili za montažno gradnjo, spremeniti načrte v klasično.
Kljub vedno večjemu pomanjkanju prostora za gradnjo pa je zanimivo, da se graditelji skorajda ne odločajo za vrstne hiše. V zadrugi nameravajo zato povabiti morebitne interesente in organizirati ogled že delno zgrajenih vrstnih hiš. Vrstna hiša je namreč danes ekonomsko gledano zelo cenena gradnja. Ljudje si velikokrat napak razlagajo, da je to neke vrste etažno lastništvo v bloku. Ena izmed prednosti, ki jo daje vrstna hiša, sta praktično le dva soseda, ki ju tako rekoč ne čutiš. Pri zasebni stanovanjski hiši pa imaš včasih tudi pet sosedov, s katerimi bi želel živeti v miru.
»V zadrugi smo opazili, da je bila 4. številka Kranjčana, ki je izšla 30. aprila letos, zelo brana,« razlaga upravnik Stanovanjske zadruge Kranj Cene Kranjc »Ljudi zanima, koliko bo moč na področju zasebne gradnje graditi v naslednjem srednjeročnem obdobju. 200 hiš, ki so predvidene v krajevnih skupnostih v prihodnjih petih letih .sicer nekaj pomeni. Vendar jih moti, ker ne vedo, kje in kdaj bo moč začeti z gradnjo.«
Vedno bolj se kaže velika navezanost ljudi na kraj, kjer so se rodili in živeli > mladih letih. Zato, da bi ostali »doma«, so danes ljudje pripravljeni marsikaj žrtvovati. Gradili bi radi na
manjših področjih, ki niso namenjena kmetijski obdelavi, a v planskih dokumentih za zdaj še niso opredeljena za pozidavo. Ker ne vedo, kako čim prej priti do gradnje, se vse bolj združujejo in obračajo na zadrugo, da bi po tej poti, kot naročniki zazidalnega načrta, lahko čimprej začeli.
S tem v zvezi pa bi veljalo reči še nekaj. Pri nas hiša ni, tako kot marsikje v svetu, opredeljena kot industrijski objekt. Praviloma še vedno pomeni očetnjavo oziroma je pomemben del socialne, življenjske navezanosti. Takšna očetnjava pa je lahko celo škodljiva. Mlada družina, ki si zgradi dom zunaj večjih središč (brez trgovine, šole, vrtca, telefona, otroškega igrišča . . .), kmalu ugotovi, da je zanjo in za njene otroke potem veliko slabše
poskrbljeno in življenje predvsem dra' go. Zato v zadrugi opozarjajo mlade graditelje, naj pravočasno razmislij0 tudi o tem. S tem v zvezi bi bilo treb8 razmišljati, da bi v bližini mesta raZ'' skali in opredelili morebitna zemlji^3 za individualno gradnjo.
Za konec tega razmišljanja bi J uvodni temi današnje priloge za grad'' telje veljala ugotovitev: sprijazniti se bo treba, da bo dobršen del individualne gradnje v okviru celotne družbe' no usmerjene gradnje v prihodnje ^ bolj potekal prav skozi organiziran0 obliko, kakršna je, na primer, stan0' vanjska zadruga. To pa od sedanj111 stanovanjskih zadrug terja, da se pra' vočasno in ustrezno organizirajo ,n prilagodijo novi, jutrišnji vlogi.
A. Žal*
NOVO HITRO
ZANESLJIVO ENOSTAVNO GOSPODARNO
Triglav zatezno sidro TSA
Sidro z zunanjim navojem in z že nameščeno matico  in podložko Primerno za pritrjevanje v beton m naravni kamen
SIDRO JE POSEBEJ PRIMERNO ZA MON TAŽO   BALKONSKIH OGRAJ
NAVODILO ZA UPORABO
Primeri uporabe:
Zvrtajte luknjo in jo očistite
Balkonske ograje, lesene konstrukcije, opaži itd.
Varnostna zareza Z lahkimi udarci zabijte sidro. Pri zabijanju mora biti matica na začetku navoja.
PRIHRANITE ČAS IN DENAR!
modularni blok 6/1 fasadna opeka
Organiziramo prevoz in opravimo brez doplačila:
- nakladanje
- razkladanje \ nad 80
- zlaganje na prvo ploščo
- za opeko v paketih
Tel. 21-018, 21-081
OPEKARNA KOŠAKI/MARIBOR
J
K0GP - T0ZD OPEKARNA KRANJ, Pševska 18, Stražišče
Material pri proizvajalcih je najcenej*'
— dobava takoj!
— modularni blok, pregradni blok, porolit, zid^' tuljave, NORMA opečni montažni strop
— betonski blok, vogalniki, strešniki
— izotekt, bitumen, ibitol, strešna lepenka, s* ropor, kombi plošče, lendapor
— cement, apno, armaturne mreže, SCHIED^ dimnik
Možnost dobave z našimi kamioni in razkladanje * avtodvigalom.
Prodaja Stražišče, Pševska 18., tel.: 21-140, 21-1^j
konzole itd.
Privijte matico če se pri pri-vijan|u na navoju pokaže varnostna zareza, niso dosežene navedene vrednosti izvlačenja. Montažo je treba ponoviti.
Metalka Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja TRIGLAV   64290 TRŽIČ Cesta na Loko 2. tel.: (064) 50-040
matailta
trlglav
Tovarna montajnag« pribora -in >'otn*g* orodja 64290 Tim Cfttta na i oho 2 Jugo s lavija l«l fOM) SO 040
GRADITE? OPREMLJATE VAŠ DOM?
Pridite v blagovnico ASTRA v Kranju, kjer vam nudimo:
• plastične odtočne cevi z vsemi ustreznimi dodatki
• elektro material
• barve, lake in druge vrste premazov
• sredstva in oblačila za zaščito pri delu
• talne in stenske obloge vseh vrst
• bogat izbor najrazličnejših izdelkov in pripomočkov za vaše gospodinjstvo in dom
BLAGOVNICA KRANJ
23. maja smo odprli novo *rS°i, no na Cankarjevi cesti v Radow ci. V trgovini, ki smo jo polm^,
vezenine MZ"**""*"
ZAVES, PRTOV, ČIPK, OTROŠKE KONFEKCIJ BLUZ, OBLEK ter OBLEK ZA SVEČAN* PRILOŽNOSTI.
Obiščite nas in prepričajte se o veliki izb'rl , Basih izdelkov.
ino ■ inovak okna z izolacijskim steklom ko - kombivak nestekljena okna
roletna omarica z roleto
— mere so modularne
RV-8/9 RV-10/9 RV-12/9 80/30/28   100/30/28 120/30/28
RV-14/9 140/30/28
RV-14/9 140/30/28
RV-18/9 180/30/28
RV-8/12 RV-10/12 80/30/28 100/30/28
RV-12/12 120/30/28
RV-12/12 120/30/28
RV-14/12 140/30/28
RV-14/12 140/30/28
"žustrija stavbnega Pohištva 6131Q ribnica Partizanska 3 t(Jlefon (061)861-411 lelegrani: inles ribnica te,ex: 31262 yu inles
Razmišljate o Jovogradnji? fjorda že gradite? P' radi obnovili svojo nišo?
W vam bomo pomagali * našimi izdelki:
Jovakokna *°mbivak okna Ve*ana okna s polkni šljiva polkna sJbna vrata vnodna vrata Prazna vrata
60/60 80/90
INO 6/6
KO 6/6
INO 8/9
KO 8/9
100/90
INO 10/9
KO 10/9
120/90
NO 12/9
KO 12/9
140/90
KO 14/9
140/90
INO 14/9-D
180/90
KO 18«
80/120 100/120
INO 8/12
KO 8/12
INO 10/12
KO 10/12
120/120
INO 12/12
KO 12/12
120/120
INO 12/12-D
140/120
INO 14/12
KO 14/12
140/120
INO 14/12-D
RV-18/12 180/30/28
RV-8/14 RV-10/14 80/30/28 100/30/28
RV-12/14 120/30/28
RV-12/14 120/30/28
RV-14/14 140/30/28
RV-14/14 140/30/28
RV-18/14 180/30/28
RV-21/14 210/30/28
RV-10/18 100/30/28
RV-12/18 120/30/28
RV-8/22 80/30/28
180/120
INO 18/12
KO 18/12
80/140
INO 8/14
KO 8/14
100/140
INO 10/14
KO 10/14
120/140
INO 12/14
KO 12/14
120/140
IN012/14-D
140/140
INO 14/14
KO 14/14
140/140
INO 14/14-D
180/140
INO 18/14
KO 18/14
210/140
IN021/14
100/180
INO 10/18
120/180
INO 12/18
80/210
INO 8/21
INO KO
RV-14/22 RV-8/22    RV-10/22     RV-14/22 RV-14/18 RV-10/22 RV-14/22
140/30/28 80/30/28   100/30/28    140/30/28 140/30/28 100/30/28 140/30/28
INOVAK OKNA - TERMOIZOLACUSKA ZASTEKLITEV KOMBIVAK OKNA - NESTEKLJENA OKNA
način odpiranja oken in vrat
levo
desno
140/210
IN014/21-D
80/2?0
INO 8/22
KO 8/22
100/220
INO 10/22
140/220
INO 14/22-D
KO 14/22
140/180
INO 14/18-F
100/220
INO 10/22-F
140/220
INO 14/22-F
odpiranje po horizontalni osi
0
odpiranje po vertikalni osi
GN- gibljiva polkna
JUG-vezana okna s polkni
80/60
GN6/6
JUG 6/6
GN 8'9
JUG 8/9
100/90
GN10/9
120/90
GN12/9
jug 12/9
140/90
GN 14/9
80/120
GN8/12
JUG 8/12
100/120
GN 10/12
120/120
GN 12/12
JUG 12/12
140/120
GN 14/12
80/140
GN8/14
JUG fl/14
100/140
GN10/14
120/140
GN 12/14
JUG 12/14
140/140
GN 14/14
JUG 14/14
180/140
GN18/4
80/210
GN 8/21
140/210
GN 14/21
80/220
GN 8/22
JUG 8/22
— mere so modularne   gn - gibljiva poikna, gnije
JUG nesteklena vezana okna s polkni
100/220
GN 10/22
140/220
GN 14/22
JUG 14/22
sobna vrata
P 1-7 P1-8 P 1-9
P 2-7 P 2-8 P 2-9
P 3-7 P 3-8 P 3-9
___U P-1
P-2
Vratna krila:
— ultrales
— furnirana
— furnirana lakirana
Podboji:
masivni     suhomontažni slapi
P-3
M 10-7 M 10 8 M 10-9 M 15-7 M 15-8 M 15-9 M 22-9 M 28-9
SN 12-7 SN 12-8 SN 12-9 SN 16-7 SN 16-8 SN 16-9 SN 22-9 SN 28-9
N12-7 N 12-8 N12-9 N 16-7 N 16-8 N 16-9 N22-9 N28-9
modularna mera
proizvodna mera
mizarska-stolarska svetla mera
7M
70/205
81/198,5
8m
80/205
71/198,5
9M
90/205
81/198,5
vhodna, garažna vrata in stranski elementi
enokrilna vrata dim.: 107/209
0E-18MV
0E-12MV
OE-10MV
VE-0
VE-1
VE-2
dvokrilna vrata dim.: 130/209
polnilo
□
steklo
VE-3
VE-110
OE-28 MV
VE-212
OE-20MV
garažna vrata dim.: 238/209
mere so modularne
PI1PJIPT
i
M
LVS-2 dim.: 107/40
LVS-3 dim.: 147/40
=j
VE 23
VEG-4
LVS-1 LVS-1/P LVS-4 dim.: 130/40 dim: 40/209
pridržujemo »t pravico do konstrukcijskih sprememb, ki ne vplivajo na funkcionalnost
0590198^
200827
999
M/X
^27124
5537
P/X
(mrmmmmGLAs 12. stran
GRADIMO
TOREK, 28. MAJAjjSS
MERKUR kranj
\ r
,%.**»»«« *«*
;«!»«:
««««**»*«•;**«« **********
»*«»§.««'
««*<« 9«***fMtf <t*t* «*•**•<** "»****'**•**«*»»
~» <ftft««$Wt
GRADITELJI!
• cement in apno,
• betonsko železo in armaturne mreže,
• opečne izdelke,
• izolacijske materiale,
• odtočne in kanalizacijske cevi,
• Schiedel dimnike,
• betonske mešalce, samokolnice in gradbeno orodje
DOBITE V SPECIALIZIRANIH PRODAJALNAH GRADBENEGA MATERIALA
m GRADBINKA KRANJ, Žanova 3, tel.: 27-594
• DOM NAKLO, tel.:47-394
• UNIVERSAL JESENICE, Sp. Plavž 3, tel.: 81-484
Cement, apno, betonsko železo in drugi najosnovnejši gradbeni material dobite tudi v prodajalnah
Kašman Škofja Loka Plevna Škofja Loka Železnina Gorenja vas
Železnina Radovljica Železnina Bled Kovina Lesce
DELFIN
VAS VABI NA RIBJE
SPECIALITETE
KLJUČAVNIČARSTVO RADOVLJICA
Komisija za medsebojna & lovna razmerja objavlja P1"0-sta dela in naloge
VODENJE RAČUNOVODSTVA
Pogoji:
— da ima srednješolsko iz0-brazbo ekonomske usn^ ritve,
— tri leta delovnih izkušen) na enakih oziroma podob" nih delih.
Delovno razmerje bomo skle nili za nedoločen čas. Interesenti naj dostavijo P1' sne vloge z dokazili v roku 8 dni po objavi na naslov rw misija za medsebojna del°^ vna razmerja, Ključavnic^' stvo Radovljica, Gradnik0" va 111.
Kandidati bodo o izbiri ob" veščeni v 15 dneh po odlo*1' tvi komisije.
Zavarovalna skupnost Triglav
Gorenjska območna skupnost Kranj svetuje
Nesreče se dogajajo tudi med gradnjo
Ste že slišali za vinkulacijsko potrdilo? Takšno potrdilo je dokaz, da je objekt v gradnji oziroma zgrajen do določene gradbene faze (skupaj s še ne vgrajenim materialom) zavarovan. Ob morebitni škodi ima posojilodajalec pravico do povračila posojila iz odškodnine.
zgrajen do določene faze, zavarovan skupaj s še ne vgrajenim materialom). Ob morebitni škodi ima posojilodajalec pravico do povračila posojila iz odškodnine, ki jo izplača zavarovalnica, če graditelj posojila ne more vrniti. Pogosto pa si graditelji kritje na podlagi vinkulacijskega potrdila napačno razlagajo. Ni dovolj, da se vinkulacijsko potrdilo nanaša le na posojilo, marveč se mora na dejansko vrednost objekta.
Zakaj? Zgodilo se je že, da je graditelj vskladiščil gradbeni ma-
terial in stavbno pohištvo za gradnjo novega objekta. Materiala in gradnje ni zavaroval, čeprav so mu v delovni organizaciji odobrili tudi večje posojilo za gradnjo. Prišlo je do požara in ves gradbeni material je pogorel. Ker ni bilo zavarovanja in je moral vračati posojilo, ni imel denarja za nadaljevanje gradnje. Veliko primerov je bilo tudi ob zadnjem viharju, ko je le-ta poškodoval hiše v gradnji (odkrival strehe in podiral celo stene), vendar objekti niso bili zavarovani.
Na zavarovanje je treba pravzaprav misliti že pred in med gradnjo. Električne in plinske instalacije morajo biti vgrajene strokovno oziroma tako, da ne bi kasneje prišlo, denimo, do Doža-ra. Tudi ostrešje je treba primerno zaščititi. Velikokrat je pomembno, tudi to .kje in kako objekt stoji. Celo hidrometeorologi so ob lanskem viharju ugotavljali, da bi bilo na marsikaterem objektu veliko manj škode, če bi bil leta drugače postavljen. Nič koliko škode je bilo zaradi ravnih streh.
Vendar so se kljub vsemu nesreče dogajale in se bodo še naprej. Tudi med gradnjo lahko kaj hitro pride do nesreče oziroma škode. Zato naj bi vsak graditelj, ko začne z gradnjo, mislil tudi na zavarovanje.
Poznano je tako imenovano požarno zavarovanje, ki se lahko sklene za objekt v gradnji oziroma za že zgrajeni del objekta. Zavaruje pa se lahko tudi material, ki še ni vgrajen. Pogoj za zavarovanje materiala, ki ga boste vgradili v enem letu (kolikor časa traja zavarovanje) je, da je shranjen v zaprtem (zaklenjenem) prostoru.
V takšnem primeru je možno za-varovanje'proti vlomu.
Zavarovati pa je moč tudi samo gradnjo in sicer proti različnim nezgodam, nespretnosti, malomarnosti in podobno pa tudi proti napakam v tako imenovanih teh-nično-računskih osnovah, proti konstrukcijskim napakam in <z-vedbenim delom, slabemu materialu, lomu, premaknitvam . ..
Najpomembnejše pri vseh tovrstnih zavarovanjih je, da čim bolj natančno določite zavarovalno kritje. Sklenjeno zavarovanje velja namreč eno leto. Zato naj bi bilo v zavarovalni vsoti upoštevano vse, kar nameravate v tistem letu vgraditi, pri čemer pa ne bi smeli pozabiti tudi na inflacijo. Skratka, zavarovanje skušajte skleniti za čim bolj realno dejansko vrednost.
Pri tem naj vas spomnimo še na različna posojila, ki se običajno dajejo za gradnjo (bančna, v delovni organizaciji. . .). Praviloma dajalec posojila zahteva tudi kritje. Eno takšnih kritij je tudi tako imenovano vinkulacijsko potrdilo. Takšno potrdilo je dokaz, da je objekt, ki je v gradnji oziroma
Zato nasvet: če ste graditelj, se oglasite v zavarovalnici in se pogovorite o zavarovanju gradnje. Nesreča, žal, nikdar ne počiva!
Mercator
Kmetijsko živilski kombinat Gorenjska, T0ZD Komercialni servis, Kranj
SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA H RASTJE, tel.:26-371
GRADITELJI!
Po izredno ugodnih cenah vam nudimo:
— modularno opeko
— armaturne mreže
— betonsko železo
Na zalogi imamo še salonit plošče, eternit in ves ostali gradbeni material.
Cenjeni kupci: 20 minut pred polno uro odpelje lokalni avtobus izpred prodajalne GLOBUS do našega skladišča v Hrastju in nazaj! Obiščite nas tudi na sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju oo 5. do 15. aprila 1985.
Se priporočamo!
metalka
prodajalna kamnih
Ugodna prodaja keramičnih ploščic
KERUB - VS kvalitete velikosti 20 x 20 cm
• ploščice so primerne za oblaganje fasad balkonov teras
• odporne so proti temperaturi
• cena za 1 kv. meter 972,40din
Prodajalna ie odprta vsak dan od 7 do 19 ure ob sobotah od 7 do 13 ure
ZA IBS DOM
m TEKSTILINDUS KBABMJ
Cenjeni kupci INFORMATIVNO PRODAJNEGA CENTRA Koroška 5, Kranj!
Želimo vas obvestiti, da je Informativno-prodajni center začasno prenehal z opravljanjem svoje dejavnosti zaradi izgradnje novega objekta.
V času trajanja gradnje vam bomo v okviru DO KOKRA Kranj nudili v enakem asortimentu Tekstilindusove tkanine v naslednjih poslovnih enotah:
1. KOKRA GLOBUS, Koroška 4, 64000 Kranj, oddelek za metražo
2. KOKRA TEKSTIL, Prešernova 5, 64000 Kranj.
KRANJ
ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE
KRANJ, Koroška 53
PROJEKTIRA
PROIZVAJA
INSTALIRA
PRODAJA
SERVISIRA
— PROJEKTIRA:
električne instalacije jakega in šibkega toka v vseh iZ'. vedbah za vse vrste objektov, strelovodne instalacije, kompenzacije jalove energije, čistilne naprave, galvani' ke in avtomatike za razne obdelovalne stroje.
— PROIZVAJA:
razdelilnike za električne instalacije različnih moči, tip'' zirane stanovanjske razdelilnike, gradbiščne omarice-komandne pulte in vrsto komandnih omaric.
— INSTALIRA:
električne instalacije v industriji, trgovinah, šolah, boj' nišnicah, hotelih, stanovanjskih objektih, silosih, čistil' nih napravah, galvanikah, vse vrste strelovodnih instalacij, skupinskih anten ter instalacije v eksplozijsko ne' varnih prostorih.
— PRODAJA:
elektroinstalacijski material v trgovini v Kranju.
— SERVISIRA:
radio in TV aparate, skupinske antene, elektronske na' prave, gospodinjske stroje, motorje, orodne stroje, generatorje, transformatorje in opravlja storitve obratov-nega vzdrževanja.
Ob vabilu k sodelovanju priporočamo, da se prepričate 0 kvaliteti naše ponudbe.
28. MAJA 1985
OGLASI, OBJAVE
13. stran @©IBB8WJBIEB
-Iskra
jSKRA TELEMATIKA fndustrija za telekomunikacije 10 računalništvo Kranj, n. sol. o.
Y>misija za kadrovske zadeve delovne skupnosti skupnih s*užb objavlja prosta dela in naloge
v službi za varstvo pri delu in humanizacijo dela:
l* DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA (lahko tudi začetnik) 2 POOBLAŠČENEC ZA VARSTVO PRI DELU
Pogoj: — varnostni inž. s predizobrazbo kemijske smeri ali
— inž. kemije.
kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev Pošljejo v 15 dneh na naslov: ISKRA TELEMATIKA, kadrovska služba, Ljubljanska 24/a, Kranj.
IZBR4LI SO VAS
kovinotehna
V blagovnici FUŽINAH na Jesenicah imajo na oddelku s Posodo in gospodinjskimi aparati tudi veliko izbiro Posode iz nerjaveče pločevine, ki je ne samo estetska, H*npak tudi praktična. cena od 1437.- do 9180.- din.
£ MERKURJEVI prodajalni ŽELEZNINA GORENJA jWS so nam razen dobre izbire raznih artiklov gradbenega materiala, orodij, vodoinštalacijskega materia-
^tektro materiala, materiala za centralno kurjavo, Peci in drugega posebno pozornost zbudile samokol-**fce in mešalci LIV Postojna in Standard Osijek. Cena samokolnic 6.800 din, mešalcev pa od 39.000 do
000 din.
>KINOKWNJ T m
KINO KRANJ
PO USPEŠNI TV NADALJEVANKI TUDI V NAŠIH KINEMATOGRAFIH MESTECE PEYTON
J)
SjLTURNE SKUPNOSTI JESENICE, KRANJ, ^DOVLJICA, ŠKOFJA LOKA in TRŽlC
*^.a Podlagi 10. člena samoupravnega sporazuma o podeljevanju Prešernovih nagrad Gorenjske objavljamo razpis za
PREŠERNOVO NAGRADO GORENJSKE ZA LETO 1985
a Naslednjih področjih kulturnoumetniškega ustvarjanja in ^Ustvarjanja: literatura, dramska umetnost, glasba in balet, P°dabljajoča umetnost, film, arhitektura in oblikovanje.
, °samična nagrada znaša tri povprečne^mesečne osebne do-odke v prvih devetih mesecih preteklega leta na Gorenj-2 ,ern. Kandidate za nagrado lahko predlagajo organizacije ruženega dela s področja kulture, občinske zveze kulturnih S&nizacij, kulturne skupnosti, družbenopolitične organiza-J°. krajevne skupnosti, kulturna društva, delovni ljudje, ki n postoj no kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kultur-dejavnost, in drugi delovni ljudje in občani.
^sni predlogi z obrazložitvijo morajo biti predloženi Žiriji za • enitev del in izbor Prešernovih nagrajencev — Kulturna KuPnost Radovljica, do 4. novembra 1985.
TRŽIŠKA INDUSTRIJA OBUTVE IN KONFEKCIJE p. o. TRŽIČ Tel. h. c. 50-700, 50-981
PRODAJA ZAŠČITNIH SREDSTEV ZA DELAVCE PRI DELU IN SREDSTEV CIVILNE ZAŠČITE
Nudimo vam širok izbor sredstev civilne zaščite in zaščite pri delu najbolj znanih proizvajalcev.
Obiščite nas na 13. sejmu opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju
egp
EMBALAŽNO GRAFIČNO PODJETJE ŠKOFJA LOKA Kidričeva 82
Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. REFERENTA ZA PRODAJO TRANSPORTNE EMBALAŽE
Pogoji: — višja ali srednja šola ekonomske ali komercialne smeri,
— 3 leta delovnih izkušenj,
— trimesečno poskusno delo.
2. TEHNOLOGA ZA PE - II (izdelava komercialne embalaže)
Pogoji: — višja grafična šola,
— 4 leta delovnih izkušenj,
— trimesečno poskusno delo.
3. TAJNICE DIREKTORJA IN SPLOŠNEGA SEKTORJA
Pogoji: — srednja šola administrativne smeri,
— 2 leti delovnih izkušenj,
— trimesečno poskusno delo.
4. VEC KARTONAŽERJEV
(priprava, urejanje in delo na strojih, organizacijska dela v proizvodnji)
Pogoji: — grafična šola — smer kartonaža (IV. stopnja),
— 2 leti delovnih izkušenj,
— trimesečno poskusno delo.
5. VEC TISKARJEV
(priprava, urejanje in delo na strojih)
Pogoji: — grafična šola — smer offset tiskar, IV. stopnja,
— 2 leti delovnih izkušenj,
— trimesečno poskusno delo.
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v 8 dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po izbiri.
VOJNA USTANOVA »PARTIZAN« LJUBLJANA
objavlja prosta dela in naloge
1. 2 TOČILCEV
pijač v Aperitiv baru hotela Sloboda Bled, Prešernova 50
Pogoji: — KV gostinski delavec, 2 leti delovnih izkušenj.
2. NATAKARJA
v narodni restavraciji Gorenjka Bled
Pogoji: — KV gostinski delavec, 2 leti delovnih izkušenj.
3. KUHARJA - VODJO IZMENE
v hotelu Sloboda Bled, Prešernova 50
Pogoji: — VKV kuhar, 3 leta delovnih izkušenj.
4. KUHARJA - VODJO IZMENE
v narodni restavraciji Gorenjka Bled
Pogoji: — VKV kuhar, 3 leta delovnih izkušenj.
5. POMOŽNEGA DELAVCA V KUHINJI v hotelu Sloboda Bled, Prešernova 50
Pogoji: — PKV gostinski delavec.
Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, za vsa dela in naloge je predvideno poskusno delo tri mesece, razen za dela in naloge pod točko 5.
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi ter opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 10 dneh po objavi na naslov: Vojna ustanova Partizan, Trg OF 13, Ljubljana.
ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ Jezerska 20
Odbor za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje in varstvo cest objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. VZDRŽEVANJE CEST (bolj zahtevna dela)
— za enoto Kranj 1,11 — 3 delavci
— za enoto Radovljica — 1 delavec
— za enoto Škofja Loka — 3 delavci
— za enoto Jesenice — 1 delavec
Pogoji:
KV cestar, starejši od 18 let, 2 leti delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo.
2. Crkopleskarska dela
— 1 delavec
Pogoji: -- KV pleskar! 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, starejši od 18 let, trimesečno poskusno delo
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: ZCP Cestno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20.
Izbira bo opravljena v zakonitem roku, kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 8 dni po sprejemu sklepa.
ELNM («o
ELAN
Tovarna športnega orodja BEGUNJE NA GORENJSKEM
Na osnovi 9. člena pravilnika o delovnih razmerjih DS Skupnih služb, tozda Športna orodja in sklepa komisij za delovna razmerja objavljamo dela in naloge
DS Skupnih služb
POKLICNEGA GASILCA II
TOZD Športna orodja
- PLESKARIA II
(površinska obdelava lesa z brizganjem)
Pogoji:
pod 1. — šola za poklicne gasilce, 1 leto delovnih izkušenj in poskusno delo tri mesece;
pod 2. — poklicna šola ustrezne smeri, do 1 leto delovnih izkušenj,
— odslužen vojaški rok in poskusno delo tri mesece.
Pisne prijave sprejema kadrovska služba Elan, tovarna športnega orodja, Begunje na Gorenjskem, 15 dni po objavi. O izbi ri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končani objavi.
Iskra
Obiščite nas na 13. sejmu opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju od 28. do 31. maja kjer bomo razstavljali:
radijske zveze UKW, UHF, relejne naprave, merilne instrumente, baterije, TV zaprtega kroga, sistema alarma in varovanja, telekomunikacijske sisteme, aparate in drugo.
ABC POMURKA, HTDO GORENJKA, n. sol. o. JESENICE Prešernova 16
Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge v tozdu Gostinstvo Jesenice
VODJE SKLADIŠČA
Pogoji: — dokončana srednja ekonomska šola,
— 2 leti delovnih izkušenj,
— poskusno delo tri mesece,
— delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
KUHARJA
Pogoji: — dokončana gostinska šola — smer kuhar,
— delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom,
— poskusno delo dva meseca.
NATAKARJA
Pogoji: — dokončana gostinska šola — smer natakar,
— delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom,
— poskusno delo dva meseca.
TOCAJA v bifeju Kopališče
Pogoji: — dokončana gostinska šola,
— delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas s polnim delovnim časom (čas letne sezone).
V tozdu Hoteli Kranjska gora DELAVKO
za pomoč v kuhinji v Domu na Vitrancu, lahko tudi upokojenka
Pogoji: — dokončana osnovna šola,
— zaželene delovne izkušnje,
— delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas s polnim delovnim (čas letne sezone).
Pisne prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na na-sloV: HTDO Gorenjka Jesenice, Prešernova 16, Kadrovska služba.
®@®HKyj©ISnGLAS 14. STRAN.
SGP GRADBINEC n.soLo.KRANJnajrorjeva I
SGP GRADBINEC KRANJ Nazorjeva 1
Odbor za delovna razmerja Delovne skupnosti družbeni standard Jesenice objavlja prosta dela in naloge
- KV KUHARJA
za menzo v Kranju
Pogoji: — končana poklicna šola, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo traja dva meseca.
- 2 DELAVKI
v kuhinji za menzo v Kranju
Pogoji: — osnovna šola, poskusno delo traja en mesec.
- 2 SNAŽILKI
v samskem domu v Kranju
Pogoji: — osnovna šola, poskusno delo traja en mesec. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas.
Kandidati naj prošnje z dokazili v roku 8 dni po objavi pošljejo na naslov: SGP Gradbinec Kranj, kadrovski oddelek Jesenice, Titova 16.
iA inštalacije
INSTALACIJE ŠKOFJA LOKA p. o.
Komisija za delovna razmerja razpisuje ŠTIPENDIJE ZA ŠOLSKO LETO 1985/86
za IV. stopnjo
— 2 elektroinštalaterja
— 2 monterja ogrevalnih naprav;
za VII. stopnjo
— 1 na fakulteti za elektrotehniko
— 1 na fakulteti za strojništvo
Prednost pri dodelitvi štipendije imajo učenci oziroma študentje v višjih letnikih in z boljšim učnim uspehom.
Prošnje pošljite skupaj z dokazili o vpisu na naslov DO Inštalacije, Škofja Loka, Kidričeva 55, v 15 dneh po objavi.
KRAJEVNA SKUPNOST GORENJA VAS
Svet krajevne skupnosti Gorenja vas objavlja prosta dela in naloge
TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI
Pogoji:
— srednja izobrazba ustrezne smeri,
— družbenopolitična aktivnost,
— sposobnost za opravljanje delovne naloge tajnika in organiziranje dela samoupravnih organov krajevne skupnosti,
— prednost imajo kandidati iz območja KS Gorenja vas.
Rok prijave je 15 dni od objave.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: Krajevna skupnost Gorenja vas, svet krajevne skupnosti, 64224 Gorenja vas.
ŽITO LJUBLJANA
TOZD TRIGLAV - GORENJKA LESCE, n. sub. o. Lesce Rožna dolina 8
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1. VZDRŽEVALCA - KLJUČAVNIČARJA — 2 izvajalca
Pogoji: — poklicna šola — strojni ključavničar,
— dve leti delovnih izkušenj.
2. VOZNIKA VILIČARJA
Pogoji: — izpit za voznika viličarja,
— 6 mesecev delovnih izkušenj.
3. KURJAČA NIZKOTLAČNIH KOTLOV
Pogoji: — izpit za kurjača nizkotlačnih kotlov,
— 6 mesecev delovnih izkušenj.
Za objavljena dela in naloge se zahteva trimesečno poskusno delo. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave Z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi Žito Ljubljana, TOZD Triglav — Gorenjka, Lesce, Rožna dolina 8.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ
Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in
naloge
OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNIH DEL — zahtevno
■•■varno: — 3-letno srednjo strokovno izobrazbo administrativne smeri,
— 1 leto delovnih izkušenj,
— uspešno opravljeno enomesečno poskusno
delo.
Hsn« ponudba sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj, Savska loka 21, v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za vložitev pri-
OGLASI, OBVESTILA
TOREK, 28. MAJA 1j$
[ORE
Mercator
MERCATOR - ROŽNIK, n. sub. o., TOZD Preskrba, n. sub. o. TRŽlC Trg svobode 27
Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. MESARJA - SEKAČA za PC Planina Kranj.
2. VEC PRODAJALCEV
mešano-živilske stroke za prodajalne na območju Tržiča in Kranja.
3. VEČ HONORARNIH PRODAJALCEV
sadja na stojnicah v poletnih mesecih na območju Tržiča, Bistrice in Kranja.
4. SPREJMEMO TUDI VEČ DIJAKOV IN ŠTUDENTOV za pomoč v prodajalnah med počitnicami.
Pogoji za sprejem:
pod 1. — poklicna šola živilske smeri,
— najmanj eno leto delovnih ustreznih izkušenj,
— en mesec poskusnega dela.
pod 2. — šola za prodajalce oziroma z delom pridobljena delovna zmožnost, najmanj 2 leti oziroma 5 let ustreznih delovnih izkušenj, en mesec poskusnega dela.
pod 3. — v poštev pridejo študentje in mlajši upokojenci.
Kandidati pod 1. in 2. morajo imeti opravljen tečaj za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni.
Osebni dohodek je po pravilniku tozda. Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte v ka-drovsko-splošni službi TOZD osebno ali po pošti v roku 8 dni od dneva objave.
man
Elektromontažna delovna organizacija ELMONT BLED, Spodnje Gorje 3 a, BLED
objavlja po sklepu delavskega sveta JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
izklicna cena 100,000,00 din 80.000,00 din
1. kombi Zastava 430 K, leto izdelave 1983, nevozen, karamboliran
2. osebni avto R 4 TL SPECIAL, leto izdelave 1977, vozen, neregistriran
3. krožna žaga KŽ 2 GOSTOL, leto izdelave 1983
4. ročni tračni brusilni stroj, leto izdelave 1977
5. električna friteza EF-40, malo rabljena
6. električna prekucna ponev EPPB-80, malo rabljena
280.000,00 din 4.000,00 din 40.000 din
60.000,00 din
V ceni ni vračunan prometni davek. Javna prodaja bo v petek, 31. maja 1985, od 15. do 18. ure. Ogled je mogoč od 14. do 15. ure istega dne. Kupci oziroma interesenti morajo položiti kavcijo v višini 10 odstotkov od izklicne cene na dan prodaje do 15. ure v pisarni elektromontaže v Spodnjih Gorjah 3 a.
in JAVNO PRODAJO
— električni material (stikala, vtičnice, transformatorji, tipkala, svetila, reflektorji, pribor, starterji, zapahi, kljuke, reduktorji).
Kupci oziroma interesenti si lahko ogledajo material in ga kupijo vsak delovni dan od 12. do 14. ure v skladišču DO Elmont Bled, Spodnje Gorje 3 a.
T
GZC GORENJSKA LEKARNA KRANJ, p. o.
razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo
UPRAVNIKA LEKARNE TRŽlC
Kandidati morajo poleg splošnih ter pogojev, določenih z družbenim dogovorom o kadrovski politiki, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka izobrazba farmacevtske smeri z opravljenim strokovnim izpitom,
— 3 do 5 let delovnih izkušenj ter organizacijska sposobnost.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema 15 dni po objavi GZC Gorenjska lekarna Kranj, Gosposvetska 12, Kranj.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za prijavo.
V SLEHERNO GORENJSKO HIŠO GORENJSKI GLAS
DELFIN
VAS VABI NA RIBJE
SPECIALITETE
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša sodelavka v pokoju
JOŽICA DAGARIN
roj. 1933
Od nje se bomo poslovili v torek, 28. maja 1985 ob 15.30 izpred mrliške vežice v Bitnjah
Sindikalna organizacija Sava Kranj
Sporočamo žalostno vest, da je tragično preminil nas mladi sodelavec
MARJAN ŽELEZNIK
voznik viličarja v LTH-THN OHRANILI GA BOMO V TRAJNEM SPOMINU! SODELAVCI LTH-THN ŠKOFJA LOKA Škofja Loka
i
•Me
Gaj
it*
&
na
i!
'iN
"k;
ljubljanska banka NOV POSLOVNI ČAS
Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj b° s 1. junijem 1985 za ekspoziture, ki do sedaj niso posloval ob sobotah, uvedla nov poslovni čas in sicer:
—• Planina pri Kranju vsak dan 7.—9
sobota 7.—**
— Stražišče, Bohinjska ponedeljek, torek 7.—12-Bistrica, Lesce, Gorenja vas, sreda, četrtek, petek 13.—tm Železniki, Žiri sobota 7.—m
13.-1$ 7.-12-
Podlubnik, Trata
vsak dan sobota
— Vse organizacijske enote, ki so ob sobotah poslovale od 8.—12. ure, poslujejo od 1. junija 1985 dalje za stranke od 7.—12. ure.
Ni
i?
te
Din
.»ali
S?) ?79
*
"ti,
.A
■AH ta;
•8
'k
i
h
(F,
Zaradi pričakovanega izredno povečanega prometa motornih vozil v času 13. sejma opreme in sredstev CZ od 28. p-do 31.5. 1985 pozivamo obiskovalce sejma, naj parkirajo svoja vozila razen na parkirnem prostoru Gorenjskega sejma tudi na drugih označenih parkirnih prostorih, ki so rezervirani v ta namen.
Hkrati prosimo ostale voznike, da v času sejma na tem območju omejijo vožnje z motornimi vozili.
ORGANIZACIJSKI ODBOP
Cena:
od 140.000 din naprej
Volgograd—Rostov na
Odhod:
7. avgusta 1985
z eno najsodobnejših sovjetskih ladij Moskva—Kazan—Uljanovsk—Žigulji-Donu
Ne zamudite enkratne priložnosti — ponudbe zelo kvalitetnega
programa, ki sodi v sam vrh sovjetske turistične ponudbe!
351 KOM PAS
ti
ti s
t?
Iet. f'l
i.,
Ni Ki
1
H
Podrobnejše informacije in programe dobite v vseh Kompasovih poslovalnicah!
SJSH JUGOSLAVIJA/
fe.ll.
OGLASI KUPIM %k 27-960
MAJA 1985
MALI OGLASI, OSMRTNICE
.15. STRAN @©E®S&J©&MGLAS
t$PDAM
ftlKn m   novo samonakladalno lala^CO SIP NRP 25-6. Franc 1 tC,Gasilska 3, Kranj 6442 j^am več ton jedilnega KROM-i ^Jgor. Anton Kokalj, Sr. Bitnje 6386
k v, - m tri PUJSKE, 8 tednov sta-GA^arec- Selo 22, Žirovnica 6388 U^lLSKO DRUŠTVO Lahovče fcjf Prodaja STARA VRATA in rVii * glasite se lahko vsak dan. I iCf vek, Lahovče 79 6416
POV n,m 100 opečnatih VOGALNI-P.S«b UNTE in BANKIWE. Telefon zvečer 6431 iskra HI-FI stereo SST KOČNIKI 2x50W. Mavčiče 6672
iKsfc11 prodam OMARICO za če-IKu tl0, natur les- kuhinjski delita 'On»arico) in pomožno posteljo.
lCv oglasnem oddelku. 6701 iCr 1700-litrsko CISTERNO icj j, Jakob Klemenčič, Stara Ose-pj. Gorenja vas 6702 moško ŠPORTNO KOLO i) «u' 10 prestav. Vešter (pri pli-K*°*ia Loka 6703 $K *    Stobok OTROŠKI VOZI-ka« ,IC' Partizanska 47, Škofja pj-tel. 61-146 6704 KOLO personal na 12 pre-to.šiV^a DRESA. Dagarin, Suha Loka 6705 ttei^'LNlK (4 plin, 2 elektrika) in
Kupim pol kub. m suhih hrastovih PLOHOV. Telefon 61-777 6729 Kupim jesenov LES — plohe in deske. MIZARSTVO Šivic, Dobro polje 3, Brezje 6730 Kupim PLETILNI STROJ, najrajši PAFFAP ali PFAFF duomatic 80. Informacije po tel. 61-540 od 16. do 19. ure 6731
Kupim rabljeno KOSILNICO za hribovit teren'. Tavčar, Sp. Danje 14, Sorica, tel. 66-441 — int. 310 6768
Kupim POSTELJO. Telefon 70-376 6769
Nilii."*^"111^ I* Pun> z eieKiriKa; in ftiti 0 POMIVALNO MIZO, dve ^ ugodno prodam. Tupaliče 64,
VOZILA
v°r. tel. 45-098 6706 0 prodam POHIŠTVO za filtri ji1- SODo »Florida« (garderobna frtVk 0rr»ara, kavč, 2 fotelja, mi-KžR D, r)- Soklič, Moše Pijadeja 15, 11^14, Kranj 6707 fclj,7in HLADILNIK candy, in 50-litrsko ZAMRZO-,u SKRINJO. Beguš, tel. 25-304 ■ k, 6708 TOVt p din prodam platnene bele ftilta.UEKE za JUGO 45. Ljubica 5 Mr»ovič, Kranj, Moše Pijadeja Um 6709 Nli m 1500 kosov OPEKE BH 6.
K* 108, tel. 42-365 6710 Pplin -m kombiniran ŠTEDILNIK
i aij '  e'ektrika) z električno peči-jta) z2amenjam za (2 plin, 2 elektri-električno  pečico. Telefon
S 6711
KJ" Ugodno prodam BETONSKE FUrja m ' velike, na področju Šen-Naslov v oglasnem oddelku, tj 6712 t'lftno Prodam rabljen ŠTEDIL-utii P1'". 2 elektrika). Hervatin, .pJ^ae.Orehek 6713 BARwLm lepo ohranjeno diatonično Vr 7 °NlKO As Des Ges ce. Šen-Oanova2 6714 Cwm 10 ^dnov staro TELIČKO anJ- Predoslje 86 6715
Ch™1 7 tednov starega BIKCA,
'lave pasme. Frelih, Zabnica 4 kVj ... 6716 Ste '|UDbom prodajal rjave in gra-* Sta AI*KICE. Sprejemam naroči-p^nonik, Log9, Škofja Loka 6717 ^.slam manjše in večje PRAŠIĆ-
int^M, prodam. Telefon 28-861
Sta    "'dnjse m večje ^"onik, Log 9, Škofja Loka
6718
semperit in MOTOR evin-35 KM,
6719
^ai!?^1 pr
nerjaveče POMIVALNO ^ - z omarico, črno-beli TELE-
- 57 dopoldan
igo
i 20 m'' KERAMIČNIH B-kvalitete. Sebenje 65, tC, 6720 ^am ELEKTROMOTOR 10 kW S'ohregulaciJ0 obratov, od 500 do So i min- i" s kolektorjem, ki je Hne\Udi generator in 4 OBROČE ^pan'" 16-colske za gumi voz. Ciril ^ojj^ošnje 24, Radovljica 6721
P^Ml ?,m dv* novi TRAKTORSKI u * 28. Jesenko, Žirovnica 89
%f?' Prodam rabljeno SEDENJ t^RNlTURO. Križnar, Plani-
le,67 m barvni TELEVIZOR gore-%)lrtfm' cena 8 SM. Telefon 81-743
U an 6724 Sto0 Prodam nov RAČUNAL-
ryoiTlodore VC 20 s kasetarjem L Vdl k- Telefon 064/80-517 6725 tw.m K^AVO s teletom po izbi-L ICnik' Otoče 21, Podnart 6726 kombiniran OTROŠKI % ^EK PEG> „trosko POSTELJI-,
lOi ^K'Jem in nov VPLINJAČ za , Waelefon 40-560 6727 Sini m 14 vpenjalnih KLEŠČ za N^,avtomat »Index« 18, d
? dO 019. r 7 vndilno i
'k
on 40-560
KADETT CITY, 1977, 3 vrata, prodam za 550.000 din. Telefon 064/24-926 6513
Prodam ZASTAVO 750, ohranjeno. Britof 101, Kranj 6553
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1979. Visoko 107, Sitar 6572
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Lojze Jerman, Štirnova 13, Kranj, tel. 24-950 6577
PEUGEOT 204 karavan, letnik 1968, obnovljen, prodam (primeren za dele). Telefon 064/28-427 6532
Prodam FIAT 126-P, letnik 1979. Popoldan od 17. ure dalje. Mravlje, Stražišče, Tominčeva 70/A 6732
Prodam  dobro  ohranjen OPEL MANTA A; za 35 SM. Telefon 62-739
6733
Prodam ZASTAVO 750, kleparsko in ličarsko obnovljen. Gobovce 9, Podnart 6734
Prodam ZASTAVO 101. GTL 55, registrirano do 22. 6. 1985, letnik 1983, cena 55 SM. Markovič, C. JLA 11, Kranj, tel. 26-860 6735
Prodam nove GUME 18.4/15-30 T. R., primerne za rovokopač ali težji traktor. Naslov v oglasnem oddelku.
6736
Ugodno prodam 126-P, letnik L976, registriran do 15. 5. 1986. Ogled pri Kunčič, C. svobode 43, Bled 6737
Prodam R-4 TL, letnik 1976, vozen, neregistriran. Zabije 1, Golnik
6738
Prodam BMW 320. Posavec 74, tel. 70-551 673fl
VW 1200, letnik 1975, dobro ohranjen, prodam. Medja, Mlaka 136, (ob gozdu n. h.), Kranj 6740
Prodam AUSTINA 1300, voznega, neregistriranega. Radovljica, tel. 75-889 zvečer 6741
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977, za 9,5 SM. Telefon 61-533 6742
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Telefon 22-221 - int. 27-29 dopoldan 6743
Prodam DIANO, letnik 1978. Telefon 27-787 6744
Prodam FIAT 132, letnik 1977. Telefon 82-942 6745
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977, registrirano do 6. 6. 1986, cena 10 SM. Studenčice 7, Lesce 6746
Prodam rezervne dele za PRINZA 1000 in 1200. Milan Drolc, Visoko 67, Šenčur 6747
Prodam AMI 8 za dele, še registriran, nevozen. Franc Blažič, Prešernova 16, Radovljica 6748
R-4 GTL, karamboliran, letnik 1981, ugodno prodam. Jože Burnik, Titova 57, Jesenice 6749
Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik. Telefon 80-353 6750
Prodam JAWO 350. Ivo Popovič, Likozarjeva 15, Kranj 6751
RENAULT 4, letnik 1978, dobro ohranjen, prodam. Telefon 45-303.
STANOVANJA
Mlad par išče STANOVANJE v Škofji Loki ali Poljanski dolini. Šifra: Takoj 6752 Obrtnik najame manjše STANOVANJE. Telefon 23-512 od 17. do 19. ure 6753 Zakonca vzameta v najem STANOVANJE v okolici Jesenic. Šifra: Brez otrok 6754 Oddam SOBO dekletu ali starejši ženski, za pomoč v gospodinjstvu. Tudi hrana, po dogovoru. Zerovc, Ze-leška 9, Bled 6755
Iščemo PASTIRJA za planino Ka-lišnik — Dražgoše, za pašo 30 glav živine, od 6. junija do 9. septembra. OD po dogovoru, prijave sprejema pašni odbor pri KS Dražgoše, tel. 064/66-413 ali Karel Jelene, Dražgoše 28 6762
OBVESTILA
TELEFONSKE NAPRAVE (aparati, zvočni in optični indikator poziva, avtomatski preklopnik za dva telefona, telefonske centrale itd ...) vzdržujem, montiram z vednostjo PTT-ja. Telefon 25-867 4266
ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije ter popravila, naročite ŠPI-LERJEVIM, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610 5286
KAMIONSKI PREVOZ LESA, opravim hitro in solidno. Kličite po tel. 77-854 6361
ROG SERVIS, Trojarjeva 50, Stražišče, Kranj. Sprejem koles: ponedeljek, sreda, petek od 16. do 18. ure
6623
NAROČILA za VODNE INSTALACIJE, sprejema obrtnik. Telefon 064/28-427 6626
BAGAT TEČAJ krojenja in šivanja v Kranju, obvešča, da začne z vpisom v nov ZAČETNI in NADALJEVALNI TEČAJ 27.5. 1985 ob 15.30 in 29. 5. 1985 ob 7.30. Delavski dom, vhod VI. ali tel. 47-256 6629
Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna »MARINŠEK MARIJA« v Naklem zaprta od 27. 5. do 2. 6. 1985, zaradi letnega beljenja 6763
Prevzamem ZIDAVO HIŠ, omete in fasade, s svojim ali vašim materialom. Telefon 061/340-447 zjutraj ali zvečer 6764
POSESTI
lmenzi-
012,5, z vodilno pušo; in tele£ Za FIAT 130°' stareiši ,e~
6728
t Kr-rn PRAŠIČKE, stare 9 ted-pr ^krica, Golniška 1, Kranj 5720
Kš°l?am VLOŽEK (142 x 62 cm) za *° Posteljico. Telefon 23-214
6409
J°Xftn*K0 POSTEUICO in JOGI 1^78U- Prodam. Senčar, Sp. Besni-1    22-423 delavniki dopoldan ^lt> 6324 .^to^I STARIN POZOR! Pro-JOvVse vrste STARIH PREDME-V Nalveč skrinj. Šifra: Velika iz-^ 6770 t*1*Vbam dobro ohranjen črno bel Vr fc\cena 2,5 SM. Tatjana Men-,   *»bnol00c.Bled 6771
lr»o 100 c, Bled
t,!!^     PSA dobermana, z rodov-% Pri'Irare6a 10 mesecev. Zaplo-'.Ndal^ 34< Tržič 6772 ef%£ 0pAŽ, debeline 16 mm. 1»iNnn 184 d°Poldan 6773 >S&Vli?l »vodarn nove SEDEŽNE H4 za iKE »n prednja ŽAROMETA 3Ugo. Mošnje 22, Radovljica
ČOLN maestral 9 S in ^tomos 3. Telefon 70-211
AvM? °troško BANJO, BUNDO 'OsIpkC3*starosti leta in manjši, ^Ot-?«-TewF»h\82.!)24 l-fcHfi
Pri osmrtnici za pokojno
KATARINO KERN
je prišlo do napake. Pravilno je bolniške strežnice v pokoju in ne sestre, kot je bilo objavljeno. Za napako se opravičujemol
NAJDENO
Našel sem PULOVER. Jezerska c. 124/A, Kranj
Srečo Krč, 6765
Našli truplo pogrešanega minca
plai
Najboljšemu ponudniku prodamo PARCELO za vikend, 1.000 m', Jošt (Pševo—Javornik), z urejeno dokumentacijo (lokacija). Telefon 22-525
6756
V Radovljici ali Lescah iščem v pritličju majhen PROSTOR za mirno, čisto obrt. Ponudbe pod: Obrt
6757
ZAPOSLITVE
RESTAVRACIJA TEXAS, zaposli samostojno KUHARICO, redno ali honorarno. Telefon 74-366 vsak dan
6360
Takoj zaposlim KV KLJUČAVNIČARJA ali delavca z znanjem varjenja. Repovž, Strahinj, tel. 47-409, stanovanje 47-504 od 15. ure dalje
6616
Nudim DELO na dom. Šifra: Škarje 6758
Sprejmem kakršnokoli DELO na dom. Pretipkavam tudi diplomske naloge. Naslov v oglasnem oddelku.
6759
DELAVCA pri izdelovanju mesnih izdelkov, takoj zaposlim. Mlinaric Jože, Lesce, Železniška 1 6760
Na stroju za brizganje PLASTIČNIH MAS zaposlim delavca iz Škofje Loke ali ožje okolice. Telefon 064-60-796 6761
Kranjska gora — V soboto, 25. maja, sta dva angleška turista našla pod Špikom rdeč nahrbtnik, ki sta ga oddala v Turističnem društvu v Kranjski gori. Naslednji dan, v nedeljo, 26. maja, so organizirali iskanje Zvonka Kunšiča, starega 29 let iz Sp. Gorij, ki so ga pogrešali že od 14. oktobra lani. Pri pregledu terena pod Špikom so le 200 metrov od slapa našli njegovo truplo. Očitno je pokojni hotel slikati slap, pri tem pa mu je zdrsnilo, da je padel kakih 50 metrov globoko in se ubil.
Nezgodi v dvigalu
Škofja Loka — V četrtek, 23. maja, je med vožnjo z dvigalom v stolpnici v Pod-lubniku 155 ušla žoga 7-let-nemu Mihi Žebetu ter se zagozdila v odprtino med dvigalom in jaškom. Dvigalo v stolpnici je izdelek Rade Končarja in je brez zaščitnih vrat. Otrok je segel za žogo, pri tem pa mu je zagrabilo roko, tako da so ga lahko rešili šele potem, ko se je dvigalo ustavilo in so kabino z železnim drogom odmaknili od jaška.
Podobna nesreča se je pripetila tudi v soboto, 25. maja v Frankovem naselju. Devetletnemu Borislavu Lajiču je prav tako padla žoga v odprtino med dvigalom in jaškom. Z obema rokama jo je med vožnjo navzgor skušal izvleči, vendar sta mu pri tem ostali vkle-ščeni obe roki. V osmem nadstropju so ga rešili stanovalci. Oba otroka, Miha in Borislava, so prepeljali v , Klinični center.
OSTALO
Iščemo VARSTVO na domu za 15-mesečno punčko. Naslov v oglasnem oddelku. 6766
Rutiniran HARMONIKAR igra na ohcetih ali podobnih zabavah. Dolžan, Jaka Platiša 5, Kranj 6767
NESREČE
Avtomobila silovito trčila
Škofja Loka — V četrtek, 23. maja, ob 21.30 se je na regionalni cesti v vasi Binkelj pripetila prometna nezgoda, v kateri se je smrtno ponesrečil Peter Mančevski (roj. 1940) iz Podlubnika. Nesreča se je pripetila, ko je voznik osebnega avtomobila Miroslav Šef (roj. 1955) iz Kranja peljal od Železnikov proti Škofji Loki. V desnem nepreglednem ovinku je zapeljal na neutrjeno banki-no, nato pa spet nazaj na levi vozni pas, po katerem je prav tedaj pripeljal voznik Peter Mančevski. V silovitem trčenju je bil voznik Mančevski takoj mrtev, hudo ranjenega voznika Šefa pa so prepeljali v Klinični center. Škode na avtomobilih je za 350.000 din.
ODPOVEDALA ZAVORA
Log — V četrtek, 23. maja, nekaj po 21. uri se je na regionalni cesti Škofja Loka — Gorenja vas pripetila huda prometna nesreča zaradi nenadne okvare na kolesu z motorjem. Voznik Andrej * Dolenc (1968) iz Loga se je s sopotnikom Marjanom Železnikom (roj. 1967) peljal iz smeri Ga-brške gore. Pred križiščem z regionalno cesto je začel zavirati, vendar se je nožna zavora zlomila in odpadla, tako da je Dolenc peljal naprej skozi križišče in se ustavil v nasprotnem bregu. V križišču je z motorja skočil ali pa rriorda tudi padel sopotnik Zeleznik, vendar pa ga je zadel osebni avtomobil, ki ga je prav tedaj iz škofjeloške smeri pripeljal voznik Pavel Klemenčič (roj. 1949) s Srednjega brda. V trčenju je bil Železnik takoj mrtev.
VOZNIK PADEL IZ AVTA
Bistrica — V petek, 24. maja, nekaj po 16. uri se je na regionalni cesti Begunje—Bistrica pri Tržiču pripetila prometna nezgoda zaradi okvarjenih zavor in neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Peter Schrijer (roj. 1959) je peljal proti Tržiču; v ostrem desnem ovinku ni zmanjšal hitrosti, temveč je zapeljal naravnost s ceste in trčil v breg, pri tem pa je voznik padel iz avtomobila. Huje ranjenega so prepeljali v jeseniško bolnišnico. L M.
9. POHOD NA P0UAN0 2. JUNIJ 85
Za udeležence pripravljamo v Glasu3 prijetno presenečenje. Ne prezrite podrobnosti v petkovi številki Gorenjskega glasa!
OBLETNICA
Ne jokajte na mojem grobu, le k njemu pristopite, spomnite se, kako sem trpel in mi mir zaželite.
29. maja mineva leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož in oče
FRANC MOČNIK
Kako prazen je dom brez tebe, ne moremo verjeti, da te nikoli več ne bo. Vsem, ki obiskujete njegov grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče, lepa hvala.
ŽALUJOČA: žena Slavka in hčerka Mojca z družino ter drugo sorodstvo
Tržič, 29. maja 1985
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata, strica, svaka in bratranca
ANTONA ŽEROVCA
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Zahvala govorniku za ganljive poslovilne besede in bratom Zupan za lepo petje. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti in s toliko cvetja pokrili njegov prerani
grob.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Radovljica, maja 1985
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je za vedno zapustila naša mama, babica, prababica, sestra in teta
MARIJA KRT
roj. LEBAR
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se tudi delovnim kolektivom: OOS Živila Kranj TOZD Maloprodaja, OOS Varnost Kranj, sodelavcem P. C. Planina, Bife Planina, Iskra Telematika TOZD Komerciala, Merkur Kranj — Skladišče Naklo, Zdravstveni dom Ribnica. Iskrena hvala tudi duhovniku za pogrebni obred, pevcem, zvonarjem, praporščaku in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji
poti. VSI NJENI
Besnica, Kranj, Škofja Loka, Ribnica na Dolenjskem, 22. maja 1985
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica
KARLA HVALE
iz Tržiča
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, podarili cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Lepo se tudi zahvaljujemo tov. Rozki Pavlin-Ki-hler za poslovilne besede, pevcem Bratom Zupan, tovarne obutve PEKO Tržič ter g. župniku za tolažilne besede in pogrebni obred. Iskrena zahvala dr. Martin-čiču za dolgoletno zdravljenje, dr. Rusu in dr. Zamano-vi za nekajkratno hitro pomoč. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma Petra Uzarja za dobro oskrbo in nego v času bolezni, kakor tudi osebju Bolnišnice Golnik.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! .
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica in svaka
JOŽETA FISTRA
upokojenca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem za podarjeno cvetje in vence, spremstvo na njegovi zadnji po ti in izrečeno sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni Marjanu Kozjeku in Slavku Guštinu za njuno nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala tudi g. župniku iz Naklega ža poslednji obisk pri pokoj nem in g. župniku iz Pndbrezij za lepo opravljen pogrebni ohrod ni tolažilne besede, "pevskemu zboru za lepo petje, gasilski četi za častno spremstvo in poslovilni govor, tovarni Iskra Kibernetika tozd Vzdrževanje, ZD Kranj — Dispanzerju za medicino dela in športa tet učencem 8. c razreda OŠ France Prešeren v Kranju za cvetje in počastil« pokojnika.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Bistrica, Podbrezje, Kranj, Pristava, 18. maja 1985
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža in očeta
ALOJZA BERNIKA
iz Škofje Loke
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, vsem, ki so nam izrazili pisno in osebno sožalje, darovali vence in cve^e ter vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju ZD Škofja Loka, posebno dr. Leskovarjevi, dr. Camlaku in dr. Zananovi za zdravljenje na domu in zdravstvenemu osebju s Pnevmološkega oddelka na Golniku. Hvala tov. Duiću za lep poslovilni govor, pevcem za ubrano petje in gospodu župniku za pogrebni obred.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA!
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Škofja Loka, maju 1985
Pozabljena cesta se je udrla
Na podkorenški cesti, ki vodi do mejnega prehoda, so morali postaviti semafor in prepovedati vožnjo za avtobuse — Za cesto nikdar ni bilo denarja, zdaj pa se je na odseku udrla domala do polovice
Podkoren — Prvi trije kilometri ceste, ki pripeljejo s podkorenskega mejnega prehoda do Kranjske gore, so že več let potrebni popravila, kajti cestni odsek je v obupnem stanju. Prvi vtis tujcev, ki prihajajo k nam, ni prav nič obetaven, in marsikomu že po prvih metrih postane presneto žal, da se je odločil za letovanje pri nas.
Cesta je bila dolgo vrsto let v vseh planih in programih, a vedno je za njeno popravilo zmanjkalo volje in predvsem denarja. Letos pa je pokazala zobe in še znatno poslabšala naš cestni zunanji vtis, kajti le nekaj sto metrov od nadvse obiskanega mejnega prehoda se je udrla in po-
stala nevarna za prevoz avtobusov. Na 'nesrečnem odseku' so namestili začasne semafore in lahko si je predstavljati, kakšne kolone vozil pušča za seboj rdeča luč in kaj se na podkorenški cesti obeta v turistični sezoni, ki je pred vrati.
Podkorenska cesta je magistralna cesta in če pomislimo samo na turistično sezono, več kot nujen infra-strukturen turistični objekt. Medtem ko smo minula leta izgubljali čas z globokoumnimi razmišljanji, koliko odpadkov vidijo turisti na poti po Gorenjski, kako nemarni smo, kako leni naj bi bili gostinci, ki se jim niti ne ljubi ob cesti pobrati turističnega dinarja, smo na cesto poza-
Že nekaj časa je na cesti proti mejnemu prehodu Podkoren promet oviran, saj se je udrla cesta. Zato je prepovedan promet z avtobusi, pričakovati pa je, da bodo v turistični sezoni na cesti precejšnji zastoji. — Foto: D. Sedej
bij ali, dokler ni letos tako vidno opozorila nase.
Zdaj se ves avtobusni promet usmerja na Trbiž, preko dveh meja potujejo enodnevni izletniki koroških agencij, ki so jih kot dobrih gostov vajeni tako v Kranjski gori kot na Bledu in v Bohinju. Vendar pa se turistični organizatorji za mejo že sprašujejo, če ne bi ostali kar v bližnjih italijanskih letoviščih, kajti potovati preko .dveh državnih carinskih kontrol je utrudljivo, vsaj izletniki tega ne marajo preveč. Da niti ne govorimo o naših, zdomcih, ki redno, vsak konec tedna prihajajo s številnimi avtobusi in ki jim še malo ni všeč, da prestopajo dve meji.
Lahko bi rekli, da gre vendarle samo za tri kilometre in da zasebni avtomobili lahko vozijo po cesti, vendar bi se bilo obenem treba tudi zavedati, da deloma zaprt mejni prehod (za avtobuse) posledično poraja nešteto odzivov, ki za naš turizem nikakor niso prijetni.
Zdaj, ko se finančno še nikakor ne ve, kako bi se zbrala sredstva za nujno popravilo, zdaj, ko smo že na pragu velikega turističnega vala, se bo hočeš nočeš treba s tem sprijazniti. Tuji propagandni mlin je že zavrtel svoja nam nenaklonjena in neprijazna kolesa s članki o cesti, ki da je malodane neprevozna. Zato lahko pričakujemo, da se bodo od Podkorena odvračali tudi zasebni gostje, vsaj tisti, ki si deželo oddiha izbirajo tik pred zdajci. Teh, ki so bolj petičnih navad in razvad, pa si tako srčno želimo.
Nikdar si ne bi smeli misliti, da se bo karavanški predor zgradil čez noč in da smo se zato tako zlahka odpovedali popravilu podkorenške ceste, ki vodi preko najbolj prometnega mejnega prehoda na Gorenjskem. Zdaj je, malomarno vzdrževana in pozabljena, pokazala vse zobe, nakopala nešteto prometno-varnostnih težav in prikrajšala naš turizem za marsikateri krožnik čevapči-čev ...
D. Sedej
Vesel, igriv praznik na Primskovem
Društvo prijateljev mladine Primskovo pri Kranju je v soboto skupaj z družbenimi organizacijami v krajevni skupnosti zares poskrbelo, da najmlajšim, mladim in tudi starejšim na Dnevu mlado sti na športnem igrišču v Kokrškem logu ni bilo dolgčas
Primskovo — Zares vesel in igriv konec prireditev v okviru Tedna mladosti so minulo soboto pripravili v krajevni skupnosti Primskovo. Morda so si prireditelji, Društvo prijateljev mladine Primskovo in družbene organizacije iz krajevne skupnosti, želeli še več in imeli v mislih še kaj, da bi najmlajše, mlade in starejše čim bolj razvedrili. Vendar jim gre že za to, kar so pripravili, vsa pohvala z željo, da bi postala prireditev tradicionalna.
Od ponedeljka naprej so bile vsako popoldne v vrtcu delovne organizacije IBI različne prireditve na glasbeno temo. V šoli so pionirji pripravili tudi razstavo ročnih del in izdelkov. Čeprav ni bilo nobeni prireditvi, ki so bile namenjene predvsem najmlajšim, kaj očitati, so se vsi še najbolj trudili, da bi čim bolj uspela sobotna prireditev pod naslovom Dan mladosti.
Slalom z zračnicami
Gozdana Mrka-    Mija Škrlep
ič
Lepo, sončno sobotno jutro je že kmalu po deveti uri začelo privabljati na športno igrišče v Kokrškem logu prve obiskovalce. Ob 10. uri, ko so se v zraku pojavili padalci, ki so naznanili začetek veselega in igrivega praznika, je bilo na prireditvenem prostoru že živahno kot le kaj. Veselo sreča-
Tekmovanje s hoduljami
nje je bilo zamišljeno tako, da nekaj ur nikomur, kdor bo pač prišel, ne bi smelo biti dolgčas.
Na programu je bilo več kot deset različnih tekmovalnih igric: slalom z zračnicami, hoja s hodulja-.ii, veliki mikado, množično smučanje po travi, boks z veliko »rokavico«, streljanje lončkov z žogo ... V šotoru civilne zaščite so se mladi radovedneži čudili maketam številnih letal ali pa gledali risane filme. Na odru, kjer je ves čas
skrbel za prijetno počutje oziroma glasbo ansambel Obvezna smer s Ko-krice, so nastopali izmenično folklorna skupina DPD Svobode Primskovo, Plesna skupina osnovne šole pod vodstvom Darinke Udirjeve, učenci s trakovi in obročki, predšolski pevski zborček Društva prijateljev mladine Primskovo ... Da pa se ne bi kje kaj zataknilo, da nikomur ni bilo dolgčas, da se je povsod nekaj dogajalo — za to je skrbel Mito Trefalt tako dobro, kot zna dolga leta le on. Upali bi si trditi, da je bila to tudi zanj ena tistih zares prijetnih prireditev, kakršnih se morda še posebno rad spominja iz televizijskih oddaj Naša srečanja.
Ko smo med prireditvijo za trenutek zmotili predsednico Društva prijateljev mladine Primskovo Gozdano Mrkaič, nam je povedala: »Tolikšne zavzetosti in pomoči pri vseh društvih, delovnih organizacijah, zasebnikih in domala vseh krajanih za pripravo te prireditve zares nismo pričakovali. Rada bi se zahvalila Živilom, Zavarovalnici Triglav, KZ Sloga, Ibiju, Alpetouru, Tovarni trikotaže Sežana iz Sežane, Brestu iz Cerknice, delovni organizaciji Edinstvo iz Strumice, obrtniku Alojzu Ovseniku in vsem, ki so kakorkoli pomagali. Še posebno pohvalo za zares vsestransko prizadevanje in trud pa zaslužijo v vrtcu Ibi in osnovni šoli, kjer so pod vodstvom Mije Škrlep pripravili pripomočke za igrice in tekmovanja, in Marjan Černilec, ki nam je veliko pomagal in bil vedno pripravljen svetovati in tudi uresničiti ideje.«
A. Žalar
GLASOVA ANKETA
Telefon tudi na Šenturško goro
Če bo šlo vse po sreči, potem bo tudi v vaseh pod Krvavcem že do konca tega leta zazvonil telefon. Kaj pomeni v teh odmaknjenih krajih telefonska zveza z dolino, je morda ljudem, ki živev mestu, teže razumljivo. Vendar pa pove veliko že to, da so krajani teh vasi pripravljeni zelo globoko poseči v žep, samo da bi dobili telefon. V krajevni skupnosti Šenturška gora bo telefon dobilo 50 naročnikov, čeprav bi radi telefon še drugi, kar okoli dvajset jih bo še ostalo brez njega. Menda v telefonski centrali ni dovolj številk. Že ves maj se krajani vseh petih vasi in dveh zaselkov krajevne skupnosti Šenturška gora dobivajo ob koncu tedna, pa tudi kak dan med tednom, da kopljejo jame in postavljajo drogove.
• Ludvik Pavlin, predsednik gradbenega odbora:« Doslej nam je šlo delo dobro od rok. Zdaj & bo tudi tukaj kmalu začela šnja, pa bo zato manj časa za p0" stavljenje drogov, bomo pa kaS* neje bolj pohiteli. Vsak bo mor**, opravili približno 150 ur dela. M«*' lo nas skrbi, kako bomo kupili telefonski kabel, kajti tudi to mor*v mo opraviti sami. Po lani napr** vljenem predračunu naj bi nap6* ljava telefona na Šenturško go&' veljala 1,1 milijarde starih din, fl bo verjetno še več — zaradi dra*' jega telefonskega kabla. Krajevna skupnost bo prispevala 5« milijonov din, 200 milijonov sta' rih din smo prejeli iz združeni}1 sredstev za krajevne skupnosti« 75 milijonov starih din pa od Za"1 varovalnice Triglav.
• Peter Krivec, predsednik krajevne skupnosti Šenturška gora: »Nismo se ustrašili velikih stroškov z napeljavo telefona. Doslej smo pomagali pri kopanju jaška za skupen zemeljski kabel v Cerkljah, ga pomagali položiti in zasuti, vsak lep dan pa izkoristimo za postavljanje drogov, na katere bo treba pritrditi kar okoli 15 km zračnega telefonskega kabla. Telefon bomo napeljali v vsak zaselek, tudi v Lenart in do Viševce. Doslej smo postavili že približno polovico od okoli 300 drogov. Tudi drogove, po pet do sedem, so razen prostovoljnega dela prispevali krajani sami. Računamo, da bomo skupaj opravili okoli 3000 do 4000 delovnih ur. Zato bo prispevek za telefon nekaj manjši, toda še vedno bo moral vsak naročnik odšteti okoli 15 milijonov starih din.«
• Ančka Jagodic iz Apna: »Ta* ko oddaljeni kraji, kot so vasi poi Krvavcem, res rabijo telefon-Zdaj je bilo zelo težko, kadar }e kdo nujno rabil zdravnika. W poldne, ko so vsi, ki imajo avto* mobile, po službah, je bilo splo*1 težko priklicati pomoč iz dolini Zdaj bo drugače, če bomo potrebovali veterinarja pa gasilce, saj niso dovolj le požarni bazeni-Drago je res, toda telefon je le te* lefon. Morda bodo tudi mladi P0' slej raje ostajali tukaj in bo odse* ljevanja v dolino res konec. Zdaj ima krajevna skupnost 216 kraja* nov, kar pa je trikrat manj, kot jih je bilo pred vojno.«
Fotografije o današnjem Bohinju — V petek, 24. maja, so v Domu Jo&
Ažmana v Bohinjski Bistrici odprli razstavo fotografij mednarodnega mojstra fotografije in znanega fotografskega pedagoga Vlastja SimoK' čiča. Na temo Bohinj danes imajo dokumentacijski značaj. Avtor ]e dal poudarek delu in lepotam Bohinja. Na sliki: star hlev.
Popravek
V Glasu prejšnji torek, 21. maja 1985, je bil na zadnji strani objavljen krajši sestavek z naslovom Kranjski taborniki v Fazani. V prispevku dopisnika je bila napaka, ki jo danes popravljamo. Odred Albin Drolc bo namreč organiziral tekmovanje za »Pokal Jo-šta« od 31. maja do 2. junija in ne od 24. do 26. maja, kot je bilo zapisano.
Junija spet na
Kranj — Planinsko društvo ^mI bo tudi letos priredilo tradicio*1 pohod Po poteh Kokrškega °"\j0J' na Kališče, kjer je koča društva. V-j menovana po tem odredu. Leto *
1*
Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
Glavni urednik: Milan Bajžeij Odgovorni urednik: Jože Košnjek
Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič — Izdaju Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: Lcopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humcr, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Zalar in Danica Zavrl-Žlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Hain in Tnne Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščene prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za L polletje 1.250 dir
pohod bo v soboto in nedeljo, *-ujf 16. junija. Oba dneva bodo poh° kom žigosali kontrolne kartone-^ domu na Kališču bo spominska? vesnost s kulturnim sporedom, * $ je bodo udeležili poleg planince^, di člani borčevskih in drugih °rlrti) zacij. Mnogi izletniki najbrž rxai.(jli' jejo tudi vzpon na Storžič in..0^elj; ške vrhove, kjer vodijo Pot priJ9
>o
Kranjski vrhovi, Kamniška, ^e
1 \V
stva, Gorenjska partizanska Pu,*^f ska in Slovenska planinska P°*jgj