GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXXI. - ST. 16-17 - 15. SEPTEMBER 1981
14. Mednarodni sejem obrti v Celju
Komaj so zaprli vrata sejma »Vse za otroka«, so stekle zadnje priprave za štirinajsti mednarodni sejem' obrti in opreme za obrt v hali Golovec od 18. do . 27. septembra.
Že po podatkih, ki so bili na razpolago minule dni, gre tokrat v resnici za doslej največjo sejemsko prireditev, za naj večjo	predstavitev
drobnega gospodarstva, še zlasti zasebne obrti, čeprav seveda tudi družbene ne bo manjkalo. Že doslej je svojo udeležbo potrdilo petdeset občinskih zdmžesnj samostojnih obrtnikov, trideset obrtnih zadrug v Sloveniji, okoli sedemdeset organizacij združenega dela, ki so tudi članice Splošnega združenja' drobnega gospodarstva Slovenije itd. Po vsem tem bo na razstavnem deilu sodelovalo okoli 4000 obrtnikov, kolikor jih doslej še ni bilo!
Kovinotehna in ljubljanska Metalka bosta imeli informativni center za drobno gospodarstvo.
Celjski obrtni sejem, kot ga na kratko imenujemo, bo tudi tokrat poudaril kakovost dela ter inovacije. Za najbolje ocenjene razstavljene predmete so pripravljena tudi 'posebna priznanja, tako celjske občine kot Gospodarske zbornice Slovenije in Zveze obrtnih združenj.
Kot vselej bo mikavnost sejma tudi v prodaji blaga. Veliko bo proizvajalcev, ki bodo prodajali svoje izdelke. Glede na to, da ne bo veljal občinski prometni davek in da bodo tudi proizvajalci ter prodaj aloi uveljavili lastne popuste, je na dlani, da bo prodaja blaga kar cvetela.
REFERENDUM
DELAVCI VSEH TOZD DO EMO BOMO Z REFERENDUMOM DNE 30. 9. 1981 ODLOČALI O SPREJEMU:
1.	Temeljev-srednjeročnega plana za obdobje 1981—1985
2.	Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev v DO EMO Celje in
3.	Pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela
Vse tri dokumente so DS ter da uresničujejo pravi- dveh samoupravnih aktih, TOZD že obravnavate in co in dolžnost planiranja, ki sta za delavce EMO go-razpisale javne razprave na tako da samostojno spre- tovo zelo pomembna.
Mehanska obdelava elementov za orodja na rezkalnem stroju v TOZD orodjarna
samoupravnih delovnih skupinah.
V Zakonu o združenem delu je zapisano, da imajo delavci v temeljnih in drugih organizacijah pravico in dolžnost, da planirajo družbeni in materialni razvoj svojih organizacij
Vse bo 'poskrbljeno za gostinske usluge, ob razstavi pa bo še več dmgih, tako imenovanih spremljajočih prireditev, med njimi tudi o-bičajna športna tekmovanja obrtnikov. '
Skratka vse nared za štirinajsti sejem obrti v Celju.
M. Božič
jemajo plane v temeljnih organizacijah. Hkrati pa Zakon o združenem delu določa tudi obveznosti in odgovornost, tako da delavci skladno s povzetimi obveznostmi ukrenejo vse, kar je potrebno za uresničitev planskih ciljev. Skratka, ko delavci prevzemajo pravico samostojnega planiranja,- sprejemajo tudi obveznost, da bodo kot dobri gospodarji delali tako, da bodo planski cilje izpolnjeni.
Strokovna služba, ki je pripravila Temelje plana za obdobje 1981—1985, je pri --snovanju dokumenta uporabila analize uresničevanja srednjeročnega plana 1976—1980 in ob oeeni razvojnih možnosti presodila, da so planski cilji realni in uresničljivi.
Istega dne bomo na referendumu odločali tudi o
Samoupravni sporazum in Pravilnik o stanovanjskih vprašanjih sta bila o-bravnavana na organih, ki so pristojni za pregled samoupravnih splošnih aktov. Številne pripombe in predlogi teh organov so že vneseni v osnutke, ki sta sedaj v javni razpravi. Vse pripombe in predloge iz javne razprave bodo po zaključku javne razprave obravnavale komisije za pregled samoupravnih splošnih aktov po TOZD, končno uskladitev pa bo opravila komisija za usklajevanje pripomb in predlogov, v kateri bodo predstavniki komisij vseh TOZD in predstavniki u-streznih strokovnih služb. O tako usklajenih predlogih samoupravnih aktov bomo glasovali na referendumu.
Zakaj sprejemamo samoupravne akte za stanovanjsko področje?
Predvsem gre za številne novosti na tem področju. Po sprejetju ustave 1974. leta in Zakona o združenem delu 1976. leta se je začela korenita preobrazba na področju stanovanjskega gospodarstva in politike stanovanjske izgradnje.
Spričo nove pozitivne zakonodaje je sedanji Samoupravni sporazum o združevanju in uporabi stanovanjskih sredstev DO EMO iz leta 1976 zastarel in ne vključuje novejših določii in možnosti nadaljnjega razvoja v reševanju stanovanjskih vprašanj.
Spremembe in dopolnitve obstoječega akta bi bile na vsak način preobsežne, zato je ureditev tega področja z zamenjavo aktov smiselnejša rešitev.
Gotovo se postavlja vprašanje, zakaj sprejemamo dva akta, in sicer Samoupravni sporazum in Pravilnik-o stanovanjih?
V Samoupravnem sporazumu gre predvsem za določitev skupnih osnov in „meril, torej temeljnih pravil, kako sploh zagotoviti , možnost reševanja stanovanjskih vprašanj. Zato je nujno, da se vse temeljne organizacije sporazumejo, na kakšen način se bo pristopalo k planiranju in programiranju stanovanjske gradnje, način izločanja, združevanja in razporejanja sredstev, enakost uresničevanja pravic do stanovanj, o načelih solidarnosti in drugih skupnih osnovah in merilih.
Pravilnik o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev TOZD pa pomeni konkretno uresničevanje reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev, torej pravila, kako, kdaj, pod kakšnimi pogoji, v kakšni velikosti stanovanjske površine itd ... se bddo reševale stanovanjske potrebe posameznika.
Glede na to, da sta v razpravi akta, ki bosta u-rejala zelo občutljivo področje življenja in dela, je prav, da se v razpravo vključijo odgovorno in poglobljeno vsi delavci, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije.
Adi Kozovinc

Informacija o izvedbi V. proizvodno-delovnega tekmovanja kovinarjev Slovenije
Delovno proizvodna tekmovanja so pomemben doprinos pri izboljšanju proizvodnje, povečanju produktivnosti dela in kvaliteta dela, pri razvoju samoupravnih odnosov v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu.
Obiskovalcem »Hiše cvetja« v Beogradu
Akcija pri sprejemanju prijav za potovanje je bila z določenim rokom, to je 1. 8. 1981 zaključena. Iz vseh TOZD se je prijavilo nekaj prek '400 članov kolektiva in njihovih svojcev.
Pri sami organizaciji ogleda smo imeli nekaj težav, in sicer pri pridobitvi dovoljenja za o-gled, zato člane kolektiva obveščamo o spremembi pri vplačilu. Br-votno je bilo dogovorjeno, da člani kolektiva plačajo potovanje v 4 obrokih, in sicer 1. obrok naj bi bil odtegnjen pri izplačilu OD v mesecu avgustu,
II.	obrok v septembru,
III.	v oktobru in zadnji v novembru. Sprememba je v tem, da bodo člani plačali prvi obrok v mesecu septembru ;in zadnjega v mesecu decembru. Termin potovanja ostane nespremenjen.
Potujemo dne 16. 10. 1981 okrog 20. ure iz železniške postaje v Celju s posebnim vlakom v, organizaciji TTG Celje z njihovimi strokovnimi vodiči. Vodja celotnega potovanja je tov. Slavko Adamič, prek njega bo potrebno urejati vse probleme ha samem potovanju,
V kolikor obstaja še zainteresiranost med člani kolektiva za obisk, je dogovorjeno, da se lahko prijavite proti enkratnem oziroma takojšnjemu plačilu do dne 1. 10. 1981.
Do tega dne morajo predsedniki IO OOZS prijaviti oziroma vplačati za zainteresirane člane kolektiva v sindikatu DO EMO. Poznejših prijav žal ne bomo mogli upoštevati.
O podrobnostih potovanja in odhodu vlaka — uri zbirališča boste pravočasno obveščeni.
Množično sodelovanje delavcev na delovno-proiz-vodnih tekmovanjih je dobilo nove kvalitete, s stalnim večanjem števila delovnih organizacij združenega dela, ki organizirajo tekmovanja. Ob zvezi sindikatov se za organizacijo angažirajo največ tudi zveza organizacij za tehnično kulturo, zveza socialistične mladine kot tudi strokovne organizacije in združenja. Proizvodno-delovna tekmovanja se razvijajo v vseh vejah industrije. Vse bolj jih spremljajo široke množice, kot svojo lastno potrebo, kar potrjuje pravilno usmerjenost tekmovanj. V temelja nih organizacijah združenega dela, samoupravnih in drugih skupnostih v vsej družbi vse bolj prodira spoznanje o pomembnosti ustvarjanja delavskega razreda za utrjevanje družbenoekonomske osnove združenega dela, posebno za povečanje produktivnosti dela in za razvoj tehnične kulture v naši družbi. Z organiziranimi družbenimi napori v zadnjih letih so. zabeleženi pomembni rezultati pri nova-torstvu — racioaalizator-stvu in raznih drugih oblikah kulturno-umetniške-ga ustvarjanja delavcev.
Proizvodno-delovna tekmovanja postajajo svojevrstna - šola samoupravij a-nja, delovnega in osebn^a izobraževanja in dviganja tehnične kulture delavca. U V tej obliki izobraževanja, sodelujejo delavci različnih poklicev in profilov, kar omogoča večje efekte pri ustvarjalnem delu delavca nasploh.
Praksa je pokazala, da je tekmovanje delovno-proizvodnih tekmovanj v poznavanju samoupravnih odnosov v združenem delu pomembno obogatilo vsebino ' proizvodno-delovnih tekmovanja in da mora poznavanje samouprave postati sestavni del vsakega proizvodno-delovnega tekmovanja.
Nadaljnja aktivnost pri razvoju proizvodno-delovnih tekmovanj in srečanj delavcev se morajo zasnovati na naslednjih načelih:
— Masovno vključevanje vseh delavcev v proces proizvodno-delo\yaih tekmovanj. Tekmovanja morajo postati sestavni del dela in življenja" delavcev
v združenem delu, prisotna v vsaki TOZD, DO in SOZD.
—	S konkretnimi programi in organizacijo je potrebno neposredno povezati tekmovanje z napori za povečanje produktivnosti in ekonomičnosti dela, racionalnejšega in bolj organiziranega dela in poslovanja. ,
V tem smislu morajo tekmovanja potekati vse leto v TOZD, DO in SOZD. Prek leta in še posebno na koncu leta se rezultati zberejo in se proglasijo najboljši delavci.
—	Izhajajoč iz temeljne organizacije združenega dela je potrebno ustvariti celovit sistem tekmovanja v posameznih poklicih na osnovi samoupravnih sporazumov. za vsak poklic, odvisno od specifičnosti tehnološkega procesa in drugih okoliščin. Program proizvodno-delovnih tekmovanja se lahko obogati tudi z drugimi oblikami u-stvarjalnega dela, kot so inventivni, znanstveni, kul-turno-umetniški in drugi. V vsakem poklicu kakor tudi v izven industrijskih oblikah proizvodnje moramo proizvodno-delovna tekmovanja povezati z nadaljnjim razvojem samouprave in novimi družbenoekonomskimi odnosi.
—	Javne in neprekinjene razglasitve rezultatov dela tudi moralno stimulirajo delavca. Sredstva javnega obveščanja od glasil v delovnih organizacijah do dnevnikov, radia, televizije in drugih sredstev javnega obveščanja, marajo širiti in popularizirati vse oblike ustvarjanja delavcev.
—	Priznanja morajo biti sestavni del vsakodnevnega življenja in dela, tako da bodo pri bas pri izgradnji moralnega lika delavcev v skladu s principi socialističnega samoupravljanja, s čimer tudi pospešujemo razvoj delovne sposobnosti, ustvarjanja, tovarištva in solidarnosti delavcev.
—	Tekmovanje moramo razvijati tako, da bodo spodbuda za, osebni razvoj in dviganje znanja delavca in razvoj tehnične kulture. Posebno moramo razvijati ta duh pri mladini, učencih v šolah, s ciljem,1 da se tudi pri njih razvije tekmovalni duh in ustvarjalni pristop k delu in pridobivanju znanja. Pri tem imajo posebno nalogo or-organizacije zveze organizacij za tehnično kulturo s svojimi delovno-proizvod-nimi in znanstvenimi akcijami, ki jih izvaja.
—	Sestavni čteT delovno-proizvodnih tekmovanj v občinah, regijah, republi-tudi na zveznem nivoju morajo biti tudi aktivno-
sti, kot so: inovacije, tekmovanja v znanju in spret-kah in pokrajinah, kakor nosti v civilni zaščiti, kul-turno-umetniška tekmovanja, demonstracije strojev, opreme, orodja, posvetovanje, zbori samoupravljal-cev, razstave itd.
Zaključno delovno tekmovanje kovinarjev Slovenije v letu 1981 se bo organiziralo v Mariboru od 18. do 20. septembra 1981. Celoten program delovnega tekmovanja kovinarjev Slovenije bo potekal v letu, ko praznujemo 40-let-nico vstaje jugoslovanskih narodov in 40-letnico OF, v letu ko moramo' še z večjimi napori vseh delovnih ljudi izbojevati nove delovne zmage v razvoju samoupravljanja, večanju proizvodne moči in materialnih osnov družbenega dela, izboljšanja delovnih in življenjskih, pogojev, večji humanizaciji dela, Izpopolnjevanju, izobraževanju in razvijanju ustvarjalnih sposobnosti proizvajalcev, kar pa tej manifestaciji daje še poseben pomen. 5. delovno tekmovanje kovinarjev Slovenije se ne konča in prične samo na tem nivoju, temveč je to široka akcija vseh zapo-slednih delavcev v kovinski industriji Slovenije. V borbi za doslednejše izvajanje nalog, opredeljenih v dokumentih kongresov Zveze komunistov, Zveze sindikatov in zveze socialistične mladine.
A. S.
teden DO EMO
V dneh od 27. 9. 1981 do 30. 8. 1981 je potekal TRIM teden EMO, ki smo ga pripravili mladinci ob pomoči športnih referentov. V treh dneh smo pripravili štiri discipline. Prvi dan smo združili tek in streljanje. Na Gričku se je zbralo 30 ljubiteljev rekreacije, kar je bilo. precej manj kot smo pričakovali. Akcija je vseeno minila v prijetnem vzdušju.
Naslednji dan je bil o-rientacijski pohod. Proga je bila speljana mimo šestih kontrol, ki si jih je morala vsaka ekipa samji prerisati na karto. Pot je bila dolga približno 4 km, na zadnji kontroli pa nas je čakal še met pikada, ki je tudi odločil o zmagovalcu. Tudi orientacijskega pohoda se je udeležilo le malo tekmovalcev, ven-
dar je tekmovanje kljub temu potekalo v tekmovalnem duhu in vsi smo se zadovoljni razšli.
V nedeljo zjutraj pa je skupina 25 udeležencev krenila na zaključek TRIM tedna na Braslovško jezero — s kolesi. Okrog 20 km dolgo pot so prekolesarili v uri in pol, nekateri celo prej. Po malici so se kolesarji zapodili v gozd, kjer so jih čakale skrite nagrade. Po plezanju po grmovju smo se zbrali v štiri e-kipe, ki so se pomerile v odbojki in malem nogometu. Borbenost je bila na višku. Mnogo smeha je požela disciplina skok v vrečah, kjer se je bilo treba z vrečo na nogah prebiti skozi obroče. S to igro smo združili še skok v daljino. Najboljša v obeh disciplinah "sta bila Erna Tominc
pri ženskah in Emil Gregorčič pri močnejšem spolu. Popoldne so udeleženci s prijetnimi občutki in zadovoljni odkolesarili proti Celju.
Namen TRIM tedna je bil omogočiti in. približati delavcem EMO množično rekreacijo. Namen ni b:f dosežen, ker je bila udeležba glede na število z?+■ poslenih premajhna. Prepričana sem, da ni v EMO le trideset ljudi, ki bi jih zanimala rekreacija. Kje so vzroki za slabo udeležbo? Morda zaradi prevelikih tozdovskih barier, saj udeležba ni prinesla točk, ki bi posamezne TOZD dvignile na lestvici aktivnosti. Se še ne zavedamo dovolj pomena rekreacije za dobro počutje in nam je za zdravje še vedno škoda časa?	B. Z.
€X&a
3. KONFERENCA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Vloga in naloge sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in zagotavljanja socialne varnosti
Konec leta, 'točneje IX. novembra bo 3. konferenca so: stanovanjsko izgradnjo, —Posebno pozornost mo-ZSSS. Namen konference je vsestransko in temelji- kulturne in življenjske raz- ramo posvetiti prepreče-. - __...	.-	.	,	.	,	. ... . mere, otroško varstvo, od- vanju alkoholizma in nar-
te ocenit, uresničevanje vloge m naloge sindikatov dih ^ rekreacija> va’rstv0 komanije, da bi lahko or-
pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne varno- prj ¿lelu, družbena prehra- ganizirali učinkovito pomoč sti ter jih spodbuditi k učinkovitejšemu delovanju na na, socialne pomoči delav- posameznikom in njihovim tem področju. V ta namen je republiški svet Zveze cem> odpravljanje neute- družinam, ki so najpogo-
Slovenije v «1*. „or.ievolen «. 7	VSSSt. T "	T*"
objavil gradivo za oblikovanje stališč in sklepov 3. kon- kj njs0 p0Siedica opravlje-
ference ZSS. Gradivo je pripomoček za javno razpravo nega dela itd.	Poleg omenjenih ukre-
o uresničevanju socialne politike v vseh samoupravnih _ s štipendijsko politiko skupnosti^ obhlcaRsodldrnh delovnih sredinah in vlogi sindikata pri tem. Nosilec omogočiti vsem mladim, ki problemov, ki so značilni javne razprave je sindikat.	se odločajo za prednostne za soicalni sestav in de-
poklice nadaljnji _ študij, lovne pogoje, v katerih štipendije pa sproti prila- člani te delovne skupnosti Bistvo socialni*-politike je — V prvi vrsti uresm- gajati -rasti življenjskih živijo in delajo. Zato je tu-že opredeljeno v ustavi čevanje stabilizacijskih pri- stroškov.	dj pristop k reševanju teh
SRS, ki pravi:	»Delovni zadevanj z uveljavitvijo _________ potrebno ie pristopiti problemov v različnih de-
ljudje v organizacijah politike nagrajevanja delav- dJlednemu J izpolnieva- lovnih okoljih različen, in skupnostih si na temelju cev v skladu z vloženim	samoupravnega spora- Poglejmo na koncu, kak-
solidarnosti in vzajemnosti minulim delom, dejanskim	„ živii eniških in kul- šna je vloga sindikata pri
ter socialističnega huma- vloženim delom m z u-	razmerah delavcev tem. Sindikati najučinko-
ki smo ga tudi mi podpi- viteje opravljajo svojo
sali.
družbeno vlogo na področju socialne politike in
nomsko in socialno varnost neposrednega proizvodnega in ustvarjajo čedalje ugod- dela.
nejše možnosti za življenje	—-Socialno varstvene na-	y — Ker	je porast invalid-	zagotavljanju socialne var
in delo in razvoj vsestran-	j0ge morajo postati sestav-	nosti v	združenem	delu	nosti delavcev, tako da	jih
ske osebnosti delovnega	nj dej razvojnih,‘investicij-	največji,	je potrebno	vlo-	družbeno osveščajo in	de-
človeka. Ti smotri se ure-	gkih in drugih načrtov. Iz-	žiti dodatne napore v	pre-	jansko uveljavljajo kot	sa-
sničujejo z nenehnim izboljševanjem in izenačevanjem žlivjenjskih razmer in delovnih pogojev, s tem, da se- na temeljih vzajemnosti in oslidarnosti premagujejo razlike, ki izvirajo iz materialne nerazvitosti in drugih neenakih možnosti za življenje in delo, ter onemogočajo in odpravljajo socialne razlike, ki ne izhajajo iz upo- VZAJEMNA BLAGAJNA
postaviti moramo soicalno prečevanje nastajanja in-varstvene komponente, kot validnosti.
moupravljalce, ki se na podlagi dzruževanja dela
in sredstev z drugimi delavci sami varujejo pred možnim * izkoriščanjem in socialnimi pretresi. Bistvo socialno-zaščitne vloge- sindikatov je torej v tem, da se bore za tak družbenoekonomski položaj delavcev da le-ti lahko ščitijo sanji sebe. Zato morajo sindikati nasprotovati državnobi-rokratskim in vsem drugim od delavcev v združenem delu odtujenim oblikam odločanja o socialni politiki ter obsegu in namembnosti za to potrebnih družbenih sredstev.
Prav tako pa morajo sindikati nasprotovati preživeli meščanski miselnosti, ki pojmuje socialno politiko ter solidarnost zgolj kot materialen odnos ali pa kot nekakšno dobrodelnost bolje situiranih družbenih slojev ali delavskega razreda proti siromašnejšim.
Janko Koštomaj
Nov »vozni red« vzajemne blagajne uredništva Emajlirča
«n
Ul
rabe načela delitve po delu.
Sekretariat organov
blagajno,	in sicer VSAK	uredniku časopisa. V na-
sa	torek od 8. do 10. ure.	biralnik oddajte tudi mo-
, moupravljanja	in	družbe-	vMenimo’	da je tako iz’	rebitne žel|f ali mišl^T
_	, .	, „ .	,	bran eas primeren za vse o spremembah m predloge
Ta odstavek iz ustave nopoliticmh organizacij je	,	*	. Mokriva tri o drueačni ureienosti oz
SRS delovni ljudje v celj- ena tistih delovnih sredin, zaposlen®’ sal P°knva tri o drugačni urejenosti oz. ,.	.....	«+ ’ izmene dopoldanske mah- vsebini časopisa,
ski občim m konkretno tu- ki je močno zmzala ste-	K	istočasno vabimo k so-
di v naši delovni organi- vilo zaposlenih skladno s ’	v.,	,	•	i
« ...	.	.	5	™	S tem sporočilom v E- delovanju vse zaposlene,
zaciji vsakodnevno orne- P	J	J majlircu želimo na najšir- da s prispevki popestrijo
njajo v .svojih pogovorih, nje rezijskih del.	ši Jnačin opozoriti
vse	za-	naše glasilo. Gotovo je v
Seveda ne dobesedno. O	s tega stalisca si mora-	mteresirane člane, da	je	vaši delovni sredini mar-
socialni politiki govorimo	mo poiskati tudi racional-	rok za odaj0 prošenj	za	sikaj zanimivega, kar bi u-
na primer,	o	se pogovar nejše rešitve pri	delu	ob	posojila	in vloge za dvig	tegnilo zanimati tudi dru-
labk1°tn!:h,.enakem obsegu	dela.	lastnega	vloženega denar-	ge člane kolektiva. Vse
Opravila poslovanja vza-	ja, najkasneje 10. dan v	premalo je napisanega o
kim Slabo nlačanim	de-	jemne blagajne terjajo v	mesecu.	delovnih uspehih, ki jih
lom’ k' p od "a	v	slabih	sedaniem stanju tako re-	Iz prakse je namreč	zna-	dosegajo posamezne sredi-
delo nTiS<D g0"h o social-	ko^ >>ce^e2a človeka« s tem,	no, da se v jesenskem	ča-	ne in posamezniki. - Delov-
., V 1 ti? h il1 ’ 'm Va-	da -¡e občasno potrebna še	su število prošnikov za	po-	ni uspeh je vsekakor u-
krat1 kr/ sp nocovariamn o	dodatna delovna pomoč. V	sojila poveča, tako da	se	pravičen ponos, ki ga ne
. j ,	8	]	ta namen smo se odločili, razpoložljiv	fond v celoti	bi smeli omalovaževati,
s an ar u	e ayc	Y	p da namestimo v predpro- razdeli. V	taki situaciji Prav tako bi bilo treba
lavna11'v	2!"	stor sekretariata nabiral-	komisija za vzajemno	bla-	pogosteje napisati o tistem,
invrmsti n miških ih Im mk’ v katerega bodo člani gajno naknadnih , vlog kar ni prav, o nepravilno-ci.7or.4e.irt	oro ,• „ ho vzajemne blagajne odda- sploh ne more ugodno re- stih, ki se prav tako do-
rtJJi,.7^r,ih	’	iali prošnje, vloge in dru-	šiti.	gajajo vsakodnevno. Eden
plačanih delovnih mestih, ter jih primerjamo s tež-
vanji in tudi v nasprotju z našimi željami po boljših osebnih dohodkih.
V : uredništvo Emajlirča je mogoče poslati tudi vprašanja in zahtevati nanje odgovore.
Končno je tudi v večjem delu minil čas dopustov. Marsikateri član kolektiva je doživel kaj zanimivega v planinah, na morju, doma ali kjerkoli drugje. Naši delavci so letovali v našem domu v Crikvenici in prav bi bilo, da se izrečejo pohvale ali graje letovanja.
Torej pobuda je tu, na vas je, da vzamete pisalo. Nabiralnik čaka.
Adi Kozovinc
gu proizvodnih kadrov v
ga sporočila v zvezi z vza-
neproizvodnjo, o višini po- jemno blag^na Nabirai_ EMAJLIREC kojnin itd. Torej nikakor nik . zeleneJ ba	na_
ne moremo trditi, da na
Tudi
od načinov odpravljanja nepravilnosti je prav goža naše interno	tovo javno grajanje ali
norimo in socialne	nniitike	Pisom »VZAJEMNA BLA-	glasilo EMAJLIREC smo	obelodanjanje le-teh.
P.____ ___________jiviP	GAJNA —• VLOGE«. '	namestili poštni, nabiral-	Nepravilno ravnanje po-
Hkrati s takšnim nači-	nik, ki je prav’tako v pred-	sameznikov in skupin je
nom zbiranja vlog, prošenj	prostoru sekretariata or-	lahko povezano tudi z de-
in drugih sporočil uvaja-	ganov samoupravljanja,	narnimi stroški, ki pa v
Omenil bi samo	nekaj	mo s 15. septembrom 1981	Nabiralnik je temno rjave	zaostreni gospodarski si-
konkretnih pristopov k iz-	tudi uradne ure za ustme-	barve z napisom EMAJLI-	tuaciji niso prav nič do-
boljšanju socialnih	in de-	ne oziroma posebne infor-	REC — PRISPEVKI in je	brodošli, so v nasprotju s
lovnih razmer:	macije v zvezi z vzajemno	namenjen vsem sporočilom	stabilizacijskimi prizade-
in socialne varnosti delavcev ni kaj razpravljati in kaj -reševati.

M. Pešec
NAČRTNO USTVARJANJE
1.	POMEMBNOST ZNANJA
Znanje in njegova uporaba postajata glavni izvor bogastva in moči ter najbolj dinamična razvojna komponenta, ki na področju gospodarskega napredka zasenčuje vlogo tradicionalnih razvojnih dejavnikov zemlje, dela in kapitala. V gospodarsko visoko razvitih državah je postal dominanten model intenzivnega gospodarskega razvoja, ki temelji na aktiviranju tako imenovanih kvalitativnih razvojnih dejavnikov, med njimi predvsem novega znanja.
Podobno sta označena vloga in pomen znanja tu-
sta blaga — tehnologija, ki postaja eden od najbolj dinamičnih dejavnikov v mednarodni menjavi. Ne pomeni sicer tako pomembne postavke v trženju, ampak zato strateško eno najpomembnejših stičnih točk za vzpostavljanje o-bičajnih oblik gospodarskega sodelovanja. Pod i-menom tehnologija pa razumemo znanje o sredstvih in načinih predelovanja surovin v izdelke.
2. KAJ JE ZNANJE
Kadar govorimo o znanosti, si jo zelo različno predstavljamo in razlagamo. V osnovi je znanost celota vseh znanj. Torej jo
in družbenoekonomskih odnosih, ali pa nas mora voditi k novim spoznanjem ob odkrivanju naravnih in družbenih zakonitosti.
Na določeni stopnji razvitosti se lahko boljši u-spehi v ekonomičnosti in produktivnosti začnejo dosegati le z boljšo tehnološko opremljenostjo, boljšo organizacijo dela, boljšim informacijskim sistemom, INDOK dejavnostjo in novimi metodami raziskave tržišča. Istočasno za nadaljnji razvoj ne zadostuje več izkustveno znanje posameznikov, ki si svoje znanje pridobijo in Širijo ob rednem delu. Uspešna nova spoznanja so možna
Zaključna dela na montaži kotlov v našem obratu
di v naših plahih družbe- sestavlja piramida znanj noekonomskega razvoja. na vseh področjih življe-
•	nja in dela, od najbolj
Gospodarske veje in or- konkretnih pri vsakodnev-gamzacije, ki so močno nib opravilih, do najbolj angažirane na 'raziskoval- abstraktnih na. naj višji no-razvojnem področju in- ravni znanosti. Pri tem je gradijo svojo strategijo na verjetnost odkrivanja sve-kontinuiranem uvajanju i- tovnih novosti seVeda na novacij, imajo po pravilu naj višji stopnji znanosti naj hitrejšo dinamiko rasti, veliko večja kot pri tistih ki je bistveno hitrejša od na najnižji stopnji. Ven-rasti takcr imenovanih tra- dar pa je dosežkov na naj-dicionalnih industrij, kate- njžji stopnji neskončno več rih razvojna strategija te- ¡n zat0 tudi ne morejo biti melji predvsem na zaposlovanju in investiranju.
Na svetovnem tržišču s.e težišče konkurenčne borbe pomika od konkurence s ceno na konkurenco s kvaliteto in novostmi. Pri tem sploh ni pomembno kje je mogoče spremljati stal- nastajajo, na kakšni osno-no skrajševanje življenj- vi, s kakšnim namenom in skih ciklov izdelkov in po- kdo jih ustvarja. Važna je spčšeno zastarevanje in le . vsebina, ki pomeni ne-obnavljanje tehnologije, kaj novega in koristnega. Pogoji plasmaja pa se kon- Znanje namreč nikakor ni stantno izboljšujejo v ko- namenjeno samo sebi, am-rist izdelkov z visoko stop- pak se mora verificirati v njo predelave in izdelkov^obliki novega izdelka, noža katere je bilo porablje- vega" tehnološkega postopnega mnogo znanja. Na tr- ka, izboljšani organizaciji žišču se pojavlja nova vr- dela, boljših medčloveških
nepomembni, saj tvorijo neizmerljivo silo napredka.
Za nas so zanimivi seveda le družbeno koristni dosežki in znanje. Pri tem
le ob delu posebej organiziranih raziskovalnih skupin, ki uporabljajo sodobne metode dela, izkoriščajo informacije in svetovne zakladnice znanja in jih dopolnjujejo z lastnimi odkritji.
3.	INOVACIJSKI PROCES
Zavestno ustvarjanje novega znanja je možno le v procesu realizacije inovacij, za katere je podlaga raziskovalno-razvojno delo in druga inventivna dejavnost. Za izhodišče k opredelitvi pomena in vloge i-novacij moramo najprej ločiti med invencijo kot procesom ustvarjanja novega znanja in inovacijo kot procesom uporabe tega novega znanja.
Začetek vsake novosti in ustvarjanja je namreč neka nova zamisel ali ideja, ki jo imenujemo INVEN-CIJA. Ta ideja še nima nič skupnega z uporabo, je e-konomsko in uporabnostno
nevtralna. Ideja je lahko nova le za določeno neposredno okolje, ali pa je popolna novost v svetovnem merilu, porodi pa se ob razmišljanju, kako bi se dalo obstoječe stanje izboljšati ali prilagoditi specifičnim razmeram.
INOVACIJO definiramo kot gospodarsko uporabo novega znanja, torej obsega inovacijski proces poleg in venci j e še tehnične, finančne, organizacijske in marketinške ukrepe, ki o-mogočajo, da se inovacija realizira na tržišču v dohodkovno uspešnem izdelku ali uslugi. S stališča OZD lahko torej opredelimo inovacijo kot takšen skupek naprednih sprememb v znanju in v programu proizvodnje, da lah| ko OZD sledi čedalje hitrejšim spremembam na tržišču in rasti družbene učinkovitosti. Tako opredeljena inovacija obsega torej delo na razvoju različnih področij poslovanja v OZD in njenem okolju, zato lahko inovacije razdelimo na:
—	tehnične, to so inovacije izdelkov in storitev, proizvodnje in tehnologije
—	tržne, to so inovacije v rasti tržišča in spremembah navad potrošnikov
—	organizacijske v smislu razvoja organizacijske strukture
Oblike inovacij so izum, tehnična izboljšava in koristni predlog.
IZUM pomeni novo rešitev določenega tehničnega problema, ki jo je mogoče uporabiti v gospodarski dejavnosti. Zanj je značilno da je:
—	tehnične narave,
gospodarske panoge in organizacije, ki se močno angažirajo na raziskovalno-razvojnem področju in kontinuirano uvajajo inovacije. Rast teh tako imenovanih razvojno intenzivnih organizacij je veliko hitrejša kot rast tradicionalnih panog, katerih razvojna strategija temelji na zaposlovanju v investiranju. RAZISKOVALNO - RAZVOJNA DEJAVNOST je namreč tisto področje poslovanja, katerega cilj je zavestno spremljanje in u-stvarjanje novih tehnoloških dosežkov in je tako temelj vseh pomembnih i-novacij.
Zelo pomembna pri procesu izboljševanja tehnologije in dvigovanja produktivnosti pa je tudi MNOŽIČNA INVENTIVNA DEJAVNOST. Ta o-rnogoča vključevanje v i-novacijski proces najširšemu krogu delavcev, zlasti neposrednih proizvajalcev, ki poleg svojega rednega dela neprestano iščejo možnosti za izboljšavo in dvig produktivnosti v svoji neposredni delovni okolici. Čeprav je množična inventivna dejavnost zelo pomembna pri ustvarjanju tehnološko naprednega vzdušja in okolja, pa ne more v celoti nadomestiti organizirane raziskovalno-razvojne dejavnosti.
—	nekaj novega,
—	uporaben. v industriji.
Za TEHNIČNO IZBOLJŠAVO smatramo tehnično rešitev, doseženo z racionalnejšo uporabo znanih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov, s katerimi se doseže večja stabilnost, boljša kvaliteta, prihranek pri materialu, boljša kontrola proizvodnje in boljša varnost pri delu.
KORISTNI PREDLOGI pa so vsi predlogi, ki pomenijo racionalnejšo rešitev in izvajanje katerekoli delovne naloge in opravila v OZD in jih ne štejemo med izume in tehnične izboljšave, torej tudi predlogi za izboljšanje organizacije poslovanja, transporta itd.
Razmere na svetovnem tržišču in doma nam kažejo, da imajo praviloma naj hitrejšo stopnjo rasti
INDUSTRIJSKA
LASTNINA
V fazi osnovnih raziskav je znanje še močno oddaljeno od možnosti uporabe v proizvodnji in je praviloma na razpolago vsakomur. Bolj ko se bližamo konkretizaciji in realizaciji inovacije, večjo uporabno vrednost ima novo znanje in so zato različne oblike lastnine takega znanja vse bolj poudarjene. Tilko postaja tudi zaščita industrijske lastnine z razvojem znanstveno-tehničnega napredka. vse bolj pomembna in jo uporabljamo kot merilo stopnje tehnološke razvitosti.
Industrijska lastnina obsega pravno varstvo:
a)	tehničnega napredka (varstvo izumov, tehničnih izboljšav, know-howa in proizvodnih tajn)
b)	varstvo instrumentov za kroženje blaga na tržišču (varstvo vzorcev, modelov, razlikovalnih znakov in porekla blaga).
Najpomembnejša in naj-pogostejša je zaščita industrijske lastnine v obliki patentov in know-howa. Najvišja oblika ustvarjenega novega znanja je izum.
--;-------r----
IN PRODAJA ZNANJA
Novi pomembni izumi nastajajo danes le še ob načrtnem in organiziranem delu skupine strokovnjakov. Po nekaterih podatkih je potrebno za izum vple-ljan V proizvodnjo 48.000 ur dela vrhunskega strokovnjaka. Tako veliko vloženega dela in sredstev se seveda ne da povrniti drugače kot z ustreznim varstvom industrijske lastnine.
Za poslovno politiko OZD pa so zelo pomembni tudi novi izdelavni postopki, ki so rezultat razisko-valno-razvojne ali množične inventivne dejavnosti. Mnogokrat je namreč bolje, da se določeni postopki obdržijo kot poslovna tajnost, čeprav bi bili izpolnjeni pogoji za pridobitev patentne zaščite, vendar bi bilo uporabo teli patentov pri konkurenci nemogoče kontrolirati. Takrat OZD obdrži to znanje kot poslovno tajno in jo lahko na tržišču ustrezno prodaja kot know-how.
Predstavljena problematika inovacijskega procesa nam vsiljuje zaključek, da mora določena stopnja sprememb in uvajanja novosti nujno postati sestavni del vsakdanjih opravil slehernega delavca v združenem delu. Splošnega napredka na 'vseh področjih družbenih in gospodarskih dejavnosti namreč ne moremo ustaviti, žaro je potrebno na vseh področjih v OZD začrtati in izvajati konkretno opredeljen' prispevek za izboljšanje učinkovitosti vsakega vloženega dela in napora. Spodbuditi moramo torej širjenje in uveljavljanje inova-> cijskega procesa na vsa področja poslovanja, zavzemati se za večji pomen množične inventivne dejavnosti, skladno z razvojno usmeritvijo v proizvodne programe z večjim deležem znanja pospešeijati raziskovalno-razvojno dejavnost in spodbuditi uvajanje vseh oblik zaščite industrijske lastnine. Le u-činkovito delo na vseh navedenih področjih omogoča organizaciji združenega dela stalno rast in obstoj, s tem pa tudi boljši in večji dohodek ne samo danes, ampak tudi jutri.
4.	'AMORTIZACIJA ZNANJA
Gospodarske analize v zadnjem obdobju kažejo, da vlaganja v nove ideje in njihovo uresničevanje po dohodkovni učinkovitosti že presegajo vlaganja v opremo in tržišče. Znanje, ki se navadno kaže v obliki dokumentacije, postopkov itd., j§ tako postalo eno od osnovnih proiz-
vajalnih sredstev. Načrtno ustvarjanje znanja je mož-; no le z raziskovalnim delom. Kot tako ga je potrebno obnavljati, ker hitro zastara. Zato že zakon o združenem delu predvideva amortizacijo nematerialnih sredstev za proizvodnjo.
Za namensko uporabo in zbiranje amortizacije je potrebno uvesti nekaj minimalnih organizacijskih u-krepov. Najmanj kar je potrebno, je obvezno evidentiranje stroškov, torej ločen in preverljiv obračun stroškov raziskovalne dejavnosti.
Tiste panoge in organizacije združenega dela, ki imajo veliko stopnjo amortizacije znanja, imajo praviloma naj hitrejšo gospodarsko rast in razvoj. Pri takih se tudi ne pojavlja problem nadaljnje usmeritve in dolgoročne perspektive. To je pomembno za uspešen razvoj družbe v celoti, zato se za pospešitev vlaganj v RD pripravljajo obširni stimulativni ukrepi, nekateri pa že veljajo kot npr,:
—	stroški raziskovalnega in razvojnega dela, ki jih OZD porabi za razvoj področja svoje dejavnosti, so materialni stroški in bremenijo celotni prihodek pod pogojem, da tak strošek nima investicijskega značaja,
—	ob ugotavljanju davčne osnove za davek iz dohodka TOZD se kot odbitna postavka upoštevajo poleg štipendij tudi izplačila za inovacije,
—	opustitev carine za OZD, katerih pretežna dejavnost je raziskovalno delo za opremo, ki se v SFRJ he izdeluje,
—	osnova za davek od ^kupnega dohodka občanov se zmanjša za odškodnine od izumov, tehničnih izboljšav, koristnih predlogov in drugih inovacij.
5.	RAZISKOVALNA DEJAVNOST KOT SESTAVNI DEL PROCESA INOVACIJ
^Raziskovalna dejavnost je''ena od najbolj zgodnjih faz proizvodnega procesa. To delo je povezano tudi z velikim rizikom, saj po verodostojnih podatkih v kovinski panogi od stotih idej le dve dosežeta uspešno komercializacijo in od sedmih prototipov le eden. Ocenjevanje dejanske tržne vrednosti RD je možno torej le z veliko negotovostjo in je znana šele, ko je izdelek v prodaji ih je torej možno narediti poračun dohodka v sorazmerju z vloženim živim in minulim delom šele takrat. Po-
leg tega se rezultati raziskovalnega dela lahko merijo le na daljši čas, zato mora biti financiranje in planiranje raziskovalnega dela enakomerno skozi daljše časovno obdobje nekaj let.
Na današnji'stopnji družbenoekonomskega in tehnološkega razvoja je možno pomembnejše novosti u-stvariti in izvesti v praksi le s primernim teamskim delom in specializacijo strokovnjakov. Časi romantičnih posameznih izumiteljev so že zdavnaj minili. Danes lahko sledi splošnemu napredku le tisti, ki i-ma zagotovljeno doseganje določene stopnje uvajanja inovacij v prakso.
V TOZD s področja industrijske proizvodnje so bistvene inovacije novi izdelki in novi izdelavni postopki. TOZD mora zago^ toviti take konstruktivne rešitve novih izdelkov in izdelavnih postopkov, da je zagotovljen postopen prehod od ekstenzivnega na intenzivni način proizvodnje, poleg tega pa morajo biti pri' ustvarjanju izdelkov upoštevani naslednji osnovni principi:
—	obvezna predhodna raziskava stanja s pomočjo strokovne literature,
—	raziskava tržišča,
—	proučitev možnosti domačih surovin,
—	uporaba standardov,
—	obdelava vprašanja industrijske lastnine,
—	poudarek na designu firme in tipizaciji izdelkov,
—	upoštevanje združljivosti posameznih podsklo-pov kot osnova za tipizacijo in standardizacijo,
—	zahtevana stopnja kvalitete,
—	končni funkcionalni in tipski preizkusi ter atesti.
Srednjeročni in letni plani razvoja novih izdelkov in raziskovalnega dela po TOZD zahtevajo u-strezno usklajevanje ob, i-novacijski programski politiki delovne organizacije. Raziskovalna enota na nivoju delovne organizacije naj načeloma ne bi reševala trenutnih težav proizvodnje in asortimana, ampak skrbela za obnovo programa proizvodnje. Delovala naj bi torej za potrebe srednjeročnega in dolgoročnega razvoja delovne organizacije kot celota.
Zakon o raziskovalni dejavnosti in Zakon o združenem delu opredeljujeta obvezo delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, da načrtujejo svojo dejavnost in razvoj na osnovi rezultatov raziskovalnega dela in na njih temelječih razvojnih možnosti. Vključevanje raz-
iskovalne dejavnosti v OZD omogoča namreč naj višjo rast produktivnosti in s tem večjo stabilnost gospodarjenja. Žal vse preveč samo ugotavljajo, da v delovnih ljudeh obstaja skrito in neizkoriščeno bogastvo ustvarjalnosti, ki- bi lahko primerno spodbujalo in u-smerjeno predstavljalo gonilno silo prizadevanj za večjo storilnost združenega dela in večjo stabilnost celotnega gospodarskega sistema. Zato mora raziskovalna dejavnost postali sestavni dela inovacije kot celotnega procesa realizacije neke ustvarjalne zamisli do realizacije te ideje v uspešnem izdelku ali uslugi, proizvodnem postopku ali organizacijskem predpisu.
6.	VRSTE
RAZISKOVALNEGA
DELA
Raziskovalno delo je temeljno, uporabno in razr vojno. Temelji na ustvarjalnosti, uporablja znanstvene metode, njegovi rezultati pa vsebujejo prvine izvirnosti ali novosti.
Predmet svobodne menjave dela v raziskovalni dejavnosti so:	usmerjeni
raziskovalni program, raziskovalni projekt, raziskovalna naloga, raziskovalna storitev, druga storitev. Pri tem je raziskovalna naloga temeljna enota raziskovalnega dela, v okviru katere se pridobiva novo znanje in z znanstvenimi metodami rešuje konkreten raziskovalni problem. Raziskovalna storitev s pomočjo znanih metod pojasnjuje, analizira in razrešuje konkreten strokovni problem npr. strokovno mnenje, strokovni nasvet, pregled, analiza, izdelava in testiranje prototipov itd. Druga storitev je informacijsko-dokumentacijska, knjižničarska, arhivska ali podobna, ki neposredno služi raziskovalnemu delu.
Za raziskovalno delo pa se ne šteje izdelava projektov, atestov, kontrola vpeljane proizvodnje in podobno delo, Če nima prvin izvirnosti ali novosti.
7.	PLANIRANJE
RAZISKOVALNEGA
DELA
Raziskovalno ‘ dejavnost načrtujemo po naslednjih ravneh:
—	v okviru lastne OZD in TOZD,
—	v okviru Občinske raziskovalne skupnosti,
—	v okviru Posebnih raziskovalnih skupnosti,
—	na ravni Raziskovalne skupnosti Slovenije.
Na osnovi smetnic Raziskovalne skupnosti - Slovenije in Občinske raziskovalne skupnosti združujemo enoten minimalni delež d'o družbenega proizvoda za skupne raziskovalne programe v okviru RSS, PRS in ORS, in sicer ža:
—	program ORS 0,08%
—	raziskave v okviru posebnih raziskovalnih skupnosti 0,10 % do 0,14 %
—	nacionalni program v okviru RSS in raziskavte surovinskih ter energetskih virov 0,28 %
—	združena sredstva skupaj 0,46 % do 0,50 %
8.	KRITERIJI ZA VLAGANJA V RAZISKOVALNO DELO
Vlaganje sredstev za raziskovalno delo znotraj TOZD ali DO se običajno giba v razponu od 1 do 6 odstotkov celotnega prihodka. Pri tem je osnovno vodilo dejstvo, da je treba vlagati v raziskovalno delo toliko sredstev, kolikor jih potrebujemo za razvojno stopajo OZD, saj je stopnja rasti in razvoja OŽD premosorazmerna z vloženimi sredstvi v raziskovalno dejavnost.
Financiranje mora biti stabilno skozi daljše obdobje, sa je to dolgoročna dejavnost, vezana na politiko razvoja in specifične projekte, ki so osvojeni na osnovi razvojnega koncepta TOZD in OZD. Trošenje mora biti dogovorjeno za konkretne naloge. Za kontrolo so pomembni roki in intenzivnost trošenja sredstev. Vseskozi pa mora biti prisotna tudi zavest, da je vsako _ raziskovalno delo povezano ze velikim rizikom. Povprečen čas za realizacijo inovacijske ideje je pri blagu široke potrošnje 2 do 3 leta, pri blagu investicijske potrošnje pa 6 do 9 let. Velikih inovacij in tehnoloških revolucij danes ni več brez velikega vlaganja sredstev.
Kriteriji za velikost vlaganja sredstev so naslednji:
—	stppnja rasti družbenega produkta,
•— orientiranost matične gospodarske panoge na raziskave,
—	splošna konkurenčna situacija in strategija nasproti konkurenci,
—	ekonomska situacija o-kolja,
—	ocena zastarelosti obstoječih proizvodnih programov in invo potrebnih sredstev za uvedbo novih proizvodnih procesov,
—	zgornje omejitve v finančni strukturi, .
—	obstoj osebja in potrebne opreme za izvajanje nalog.
(Nadaljevanje na 6. strani)

Načrtno ustvarjanje in prodaja znanja
(Nadaljevanje s 5. strani) ■ 9. PRAKTIČNI PRISTOPI K VLADANJEM V SLOVENIJI
O višni in načinu vlaganja sredstev v raziskovalno delo znotraj OZD se že dolgo vršijo razprave. Posebej izpostavljen je bil ta problem zaradi zelo različne prakse ob pripravah na 3. Kongres samoupravljalcev. Iz teh razprav tudi povzemamo tolmačenje vzrokov in posledic različnega pristopa v posameznih OZD.
Zelo znan je primer TOMOS, ki ima že drugo desetletje svoj raziskovalni inštitut, seveda, kot TOZD. Deloval je uspešno, saj .je ves razvoj tomosa temeljil na delu inštituta. Svoje znanje je plasiral doma in po svetu. Vendar pa tega zhanja niso znali komer-cializirati. Od 25 novih pro-
notenju tržne cene tega znanja. Zato bodo inštitut obdržali.
V nasprotno smer kot v prej opisanem primeru so šli v LTH. Njihov raziskovalni TOZD je osvojil prodajo svojega znanja, tako da dela za potrebe lastne DO samo eno četrtino. Z uporabnikom se dogovori za odstotek od prodajne cene izdelka, kar dobro poznamo na primeru klima omar TOBI-LTH. Začenjajo že tudi s sovlaganji po načelu skupnega dohodka. Na ta način sta uporabnik in-izvajalec enako zainteresirana, da se inovacija uvede v proizvodnjo in plasira na tržišče. Seveda pa ostaja v tem primeru odprto vprašanje, na kakšen način in za čigava sredstva je bila pridobljena začetna količina znanja, da se je sploh lahko začelo, pgnu-
mm
■






Pogled v TOZD Kontejner med proizvodnjo
ciji smo se v temeljih plana za srednjeročno obdobje 1981—1985 obvezali, da bomo	namenjali za raz-
iskovalno delo določen del našega družbenega proizvoda. Posamezne TOZD bodo v raziskovalno delo vlagale naslednja sredstva izražena v odstotkih od družbenega proizvoda:
TOZD frite	. 6°//
TOZD	posoda	3 %
TOZD	radiatorji	4%
TOZD	kotli	6 %
TOZD odpreski	3 °/o
TOZD orodjarna	6%
TOZD emokontejner	6%
TOZD ERC	6%
TOZD vzdrževanje	4 %
DSSS	2%
Ta sredstva bo vsak TOZD namenil za razvijanje novih izdelkov in izpopolnitve na obstoječih v smislu dopolnitve svojega asortimenta in izboljšav izdelavnih postopkov.
Za izpopolnitev programskih usmeritev EMO bomo planirali izvedbo raziskovalnih nalog skupnega pomena, ki nam bodo omogočile preusmeritev proizvodnega programa. Zanje bomo združevali 30 % od vseh za raziskovalno delo namenjenih sredstev, in sicer kvartalno glede na plan raziskovalnih nalog in planirani dohodek posamezne TOZD.
Kadar pride naloga skupnega pomena v tako konkretno fazo, da se začne prilagajati določeni tehnološki liniji bodisi v EMO ali izven njega, prevzame ta proizvodna enota nadaljnje financiranje naloge. V roku 3 let pa mora vrniti vsa za to nalogo porabljena združena sredstva kot amortizacijo iz teh sredstev financiranega znanja. V to vračilo se ne šteje redno združevanje sredstev za naloge skupnega pomena.
b) Planiranje raziskovalnega dela
Letne plane raziskovalnega dela pripravi odbor za inovacije, ki ima na-
izvodov so' jih komerciali-zirali le 10. Torej se je razvoj preostalih, pojavil kot nepotreben strošek in ni čudno, da so ob izgubah delovne organizacije kot eno izmed prvih rešitev predlagali likvidacijo inštituta, ker bi se s tem zelo zmanjšali stroški poslovanja, saj jih je bilo od 2.800 zaposlenih v inštitutu 139. Na koncu so vendarle ugotovili, da je najdražje tisto znanje, ki ga ni. Vzrok ni v preveč znanja, ampak v nepravilnem vred-
jati v prodajo na tržišče.
V	večini ostalih primerov gre pri financiranju raziskovalnega dela znotraj OZD za svobodno menjavo dela po stroškovnem principu. Zato projekti velikokrat zamujajo pri uvedbi v proizvodnjo, ali se sploh ne uvedejo.
10.	PRISTOP K RAZISKOVALNEMU DELU V EMO
a)	Financiranje raziskovalne dejavnosti
V	naši delovni organiza-
slednje naloge:
—	objavlja smernice in potrebe po raziskovalnem delu v skladu z razvojno usmeritvijo DO,
—	izvaja kontrolo izvajanja raziskovalnega dela,
—	ocenjujejo prijavljene naloge in poročila,
—	odloča o financiranju nalog, opreme, INDOK, sofinanciranje objave znanstvenih del,
—	imenuje raziskovalce itd.
Za prijavo raziskovalne naloge smo decembra 1980 izdali poseben standard — navodilo in obrazec, ki obsega naslov, predlagatelja, utemeljitev pomembnosti naloge, potrebna sredstva, terminski plan in predvidene izvajalce.
Planiramo samo efektivne ure raziskovalcev in o-stalih sodelavcev pri nalogi ter direktne materialne stroške. Cena ure upošteva
vijo EMO izoblikovali srednjeročni program raziskovalnega razvojnega dela, ki ga sestavlja šest raziskovalnih projektov: toplotna tehnika, oprema za gospodinjstvo, transportna oprema, delovne naprave, varstvo okolja, organizacijski sistemi. V okviru teh projektov je razpisanih 91 tem za raziskovalne naloge.
Za izvajanje raziskovalno razvojnega dela se do-
Luženje posode in delo pri lužilnem stroju
1.500 efektivnih ur in je enotna za cel EMO. Direktni materialni stroški obsegajo izdelavni material in zunanje storitve, torej vse, kar ne 'vsebuje cena. ure.
c)	Organiziranost raziskovalnega dela
Lastno raziskovalno dejavnost imamo organizirano v štirih TOZD in DSSS.
V teh raziskovalno raz-' vojnih službah oziroma oddelkih je zaposlenih skupaj 46 delavcev, od teh se jih pretežno z raziskovalnim delom ukvarja 26.
Po organizacijskih enotah je bilo stanje ob polletju naslednje: DSSS 15 (10), TOZD kotli 12 (7), TOZD emokontejner 9 (4) TOZD posoda 7 (3), TOZD frite 3 (2).
Glede na začrtano preusmeritev EMO na proizvodnjo izdelkov, ki vsebujejo več znanja, se približujemo gospodarskim organizacijam, ki zaposlujejo prek 5 %> od vseh delavcev z nalogami raziskovalno-razvojnega značaja. To pomeni, da bi se pri nas moralo s takšno dejavnostjo ukvarjati najmanj 175 delavcev. Šele s takšno kapaciteto usposobljenih kadrov bi lahko z znanjem enakovredno nastopali proti konkurenčnim proizvajalcem.
Tako očiten primanjkljaj, kadrov poizkušamo v veliki meri nadomestiti z boljšo organiziranostjo in motiviranostjo. Tako smo v skladu z razvojno usmerit-
govorimo z letnim planom nalog, ki jih odobri odbor za inovacije in so sestavni del gospodarskih planov TOZD. Zato se tudi kontrola izvajanja opravlja kvartalno ob periodičnih o-bračunih.
S Tako dolgoročno zastay-ljen plan raziskovalnega dela omogoča specializacijo posameznih raziskovalcev za določena strokovna področja. Obenem se lahko sklenejo trajnejše povezave z zunanjimi institucijami, ker nam lastnega kadra in opreme primanjkuje. Zelo koristno pa je tlako planirano delo tudi pri usmerjanju naših štipendistov in ostalih dijakov t.er učencev, saj si lahko .že; v času šolanja za pripravniške in diplomske naloge izberejo teme iz našega programa raziskav in si tako že zgodaj pridobivajo znanje na tistih področjih, ki so zanimiva za EMO.

Znova na Zagrebškem velesejmu
Leto je naokrog in spet se je pričela največja izmed dvajsetih specializiranih prireditev Zagrebškega velesejma Jesenski zagrebški velesejem, ki traja od 11. do 20. septembra 1981. Ni treba posebej poudarjati, da je prireditev tradicionalna, mednarodna
Želimo si, da bi bili po- rt) o tudi realizirali v skla-slovni rezultati taki kot du z dogovori in pogod-pričakujemo in da jih bo- bami-
Kovinski VVC splakovalnik EMO MARIN
Uspeh naših razstavljalcev na radgonskem sejmu
V dneh od 21. do 30. avgusta 1981 je bil v Gornji Radgoni že tradicionalni slovenski kmetijski sejem z jugoslovansko in mednarodno udeležbo. Radgonski sejem se je z leti iz lokalne prireditve uspešno razvil v pomembno mednarodno prireditev na področju agroživilstva.
V letu 1980 jc sodelovalo na tej sejemski prireditvi že 640 razstavljal-cev iz 15 držav, sejem pa si je ogledalo 150.000 obiskovalcev.
Osnovni program raz,-stavljanja obsega:
1.	Primarno proizvodnjo
— poljedelske, živinorejske, sadjarske in vinogradniške proizvode
2.	Živilsko industrijsko predelavo
— meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki, žita in žitni izdelki, jajca in jajčni izdelki, čebelarstvo in čebelarski izdelki, sladkovodno ribištvo
3.	Kmetijsko mehanizacijo in reprodukcijske materiale
—	stroje, orodja, opremo, ireprodukcijske materiale
4.	Pospeševailno-propa-gandne prireditve
—	živinorejsko razstavo in demonstracije, strokovne posvete pospeševalne službe, ogled usmerjenih kmetij in vzornih družbenih obratov, demon-
(Nadaljevanje na 8. strani)
in da je bila prva že leta 1909. Zagrebški velesejem je eden izmed največjih svetovnih sejmov, kjer sodeluje 8000 razstavljalcev iz 60 držav sveta, prireditev pa obišče nad 2,5 milijona obiskovalcev. Na sejmu razstavljajo bogat asortiman proizvodov masovne potrošnje, kot so: gospodinjski aparati, kovinsko-predelovni proizvodi, motorna vozila, proizvodi kemijske industrije, kozmetični proizvodi, galanterija pa vse dc mehanizacije za individualne kemijske proizvajalce.
Komercialni rezultati pri- ga prometa, na notranjem kazujejo prireditev kot eno tržišču in je obenem izvozna j pomembnejših središč no-uvozno središče jugo-jugoslovanskega blagovne- slovanske proizvodnje.
Električni radiator EOR
EMO tudi letos, kot že vrsto let, razstavlja svoje izdelke na svojem stalnem razstavnem prostoru v HALI 6. Na 426 m2 površine prikazujemo ves proizvodni program EMO v in izdelkih. Poseben poudarek je na izdelkih TOZD posode, TOZD radiatorjev in TOZD kotlov Naj večjo pozornost pr TOZD posoda vzbujajo sanitarije. V vseh barvah, k: jih proizvajamo, prikazujemo kopalne kadi, plastične WC splakovalnike z i-menom akva 10 in kovinske WC splakovalnike z o-znako EMO MARIN.
Novost TOZD radiator j: so električni radiatorji i-menovani EOR — elektrc oljni radiatorji. Z njimi hitro, ekonomično, čisto in praktično ogrevamo stanovanjske in delovne prostore. Izdelujemo jih v dveh velikostih, in sicer TIP T6 2000 z_ močjo 2 kW in TIP T6 3000 z močjo 3 kW. Interesanten izdelek je tudi atmosferski plinski kotel APK-80 za centralno ogrevanje individualnih hiš in stanovanj. Izdelujemo jih v kapacitetah od 29 do 75,5 kW.
Nov izdelek iz programa kotlov za centralno ogrevanje TOZD KOTLI je kotel AVP 350 z močjo 350 kW. Zaradi splošno znane energetske krize je skonstruiran za kurjenje s premogom. Primeren je za toplotno ogrevanje šol, vrtcev, zdravstvenih ustanov, in podobno.
Plastični WC splakovalnik AKVA 10
Nasa posoda vedno privabi kupce
Zapisnik in sklepi
9.	redne seje delavskega sveta delovne organizacije EMO, ki je bila v četrtak, dne 20. 8. 1981 ob 17.00 uri v dvorani delavskega sveta.
PRISOTNI ČLANI DS DO: 31 OPR. ODSOTNI ČLANI DS DO: 10
Dnevni red:
1.	Pregled sklepov (poročilo tov. Ahačič)
2.	Potrditev sklepov 10 DS DO
3.	Poslovno poročilo za prvo polletje 1981 — poročilo o svobodni menjavi dela
4.	Poročilo centralne inventurne komisije o opravljeni inventuri v TOZD TOBI
5.	Imenovanje razpisne komisije za imenovanje Individualnega poslovodnega organa DO EMO
6.	Ocena vaje »Kemični napad«
7.	Potrditev obrambnih dokumentov za DO EMO
8.	Plan delitve sredstev za stanovanjsko izgradnjo za leto 1981
9.	Nabava investicijske opreme
10.	Imenovanje člana v skupni izvršilni odbor za izvajanje »Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo plimskih rezervoarskih in proizvodnih naprav«
11.	Pritožbe v zvezi z dodelitvijo posojil za individualno gradnjo
12.	Tekoče zadeve
13.	Vprašanje delegatov
Po točki 1: 1. DS DO zahteva od samoupravnih -organov in DPO, da po TOZD raziščejo vzroke neudeležbe svojih članov na seji DS DO in vodilnih delavcev na 9. redni seji, ki je bila sklicana za dne 17. 8. 1981. Seja je odpadla zaradi nesklepčnosti.
2. Delavski svet DO vzame poročilo na znanje, Sektor pa zadolži, da ob kvartalnih poročilih pripravi analizo uresničevanja kadrovske politike in izvršitev sprejetih ciljev, določenih v Spremenjenem planu kadrov za leto 1981.
Po točki 2: 3. Delavski svet DO potrjuje sklepe 10 DS DO, sprejete na 12. redni, 3. izredni in 13. redni seji.
4.	DS DO zahteva od Sektorja za kadrovske in samoupravne odnose, da poda naslednje mesečno poročilo na DS DO o stanju na področju kvalitete in kvantitete malice.
5.	DS DO zahteva od komisije za družbeni standard, da v .menzi nastavi pritožno knjigo in objavi v Emajlirat, da se bodo pripombe v ¡zvezi z malico vpisovale v knjigo. Komisija mora pritožbe redno spremljati in na to tudi ukrepati.
Naše črne točke
DISCIPLINSKI UKREPI V MESECU JULIJU IN
AVGUSTU
JULIJ
Radojkovič Tomce — prenehanje delovnega razmerja, Štabus. Avgust —prenehanje delovnega razmerja, Korošec Alfonz — pren. del. raz. odloženo za čas 4 mesece. Videc Franc — pren. del. raz. odloženo za čas 6 mesecev. Romih -Rado — javni opomin, Remenih Rudi — opomin, Kotnik Roman — opomin, Kosič Vojo — pren. del, raz. odloženo za čas 3 mesecev, Korošec Janez — pren. del. raz. odloženo za čas 8 mesecev.
AVGUST
Žvegler Zvone — pren. del. raz. odloženo za čas 3 mesece, Gorjup Ladislav — pren. delovnega razmerja, Šajinovič Mira — pren. del. raz. odloženo za čas 6 mesecev, Lampret Franc — prenehanje delovnega razmerja, Polutnik Ciril — razporeditev na druga dela in naloge za čas 12 mesecev, Brečko Ivan — razporeditev na druga dela in naloge za čas 12 mesecev, Turnšek Mojca — pren. dal. razmerja odloženo za čas 6 mesecev, Kovačič Cvetko — pren: del. razmerja odloženo za čas 4 mesece, Aškerc Franc — javni opomin, Polak Anton — opomin, Petek Rajko — javni opomin, Jezernik Ivan — javni opomin, Lončar Viktor — prenehanje delovnega razmerja.
Za pravno službo Herman Lichteneger, pravnik
6,- DS DO zahteva, da se situacija, ki je bila iznesena na DS DO konkretno razišče in zastavi odgovornost, zakaj se v takem slučaju ni ukrepalo.
(Primera: nesnaga v solati in izdajanje pokvarjenih mesnih izdelkov.)
Po točki 3: 7. Delavski svet DO ugotavlja, da so vsi DS TOZD in DSSS obravnavali in sprejeli poslovno poročilo za I. polletje 1981 in poročilo o svobodni menjavi dela DSSS s TOZD. Poslovno poročilo in poročilo o svobodni menjavi dela se sprejme.
Po točki 4: 8. DS DO potrjuje poročilo centralne inventurne komisije, ki je v dneh 29. in 30. 6. 1981 opravila inventuro v TOZD TOBI Bistrica.
Po točki 5: 9. DS DO objavlja razpis dela in naloge gl. direktor DO EMO.
10. DS DO imenuje za izvedbo razpisno komisijo v naslednji sestavi:
1.	Predstavniki delovne organizacije:
—	Aleksander JEKL, TOZD ORODJARNA
Jožica KOVAČIČ, DSSS
2.	Predstavniki sindikata DO
—	Slava PODPEČAN, TOZD POSODA
—	Rafko GREGORC, DSSS
3.	Predstavniki družbenih skupnosti
—	Drago GREGORN, Javno pravobranilstvo
—	Gregor KOLAR, DO AERO
Po točki 6: 11. DS DO na podlagi poročila vaje »Kemični napad« z dne 19. 5. 1981 ocenjuje, da je bila vaja uspešno izvedena.
Po točki 7: 12. Delavski svat DO potrjuje obrambne dokumente za DO EMO.
Po točki 8: 13. DS DO EMO ugotavlja, da so vse TOZD, DSSS obravnavale in sprejele »Plan sredstev za stanovanjsko izgradnjo za leto 1981«. DS DO EMO potrjuje »Plan sredstev za stanovanjsko izgradnjo za leto 1981«.
Po točki '9: 14. DS DO ugotavlja, da so vsi DS TOZD, DSSS obravnavali in sprejeli predlog za nabavo investicijske opreme, to je računalnik za konične obtežbe električne energije:
1.	Plačila v letošnjem letu
— 10 % avans	313.800
—	60 % do konca leta	1.882.800
iz plana investicij 1981
(pre vinminiranje)
—	TOZD VZDRŽEVANJE
Poz. II/5 — 1981 — drobna oprema 696.6000
—	TOZD RADIATORJI
Poz. II/l — hidrav. stiskalnica	1.500.000
2.	Plačila v letu 1982
—	30% po priključitvi in prev .	941.400
iz sredstev amortizacije v letu 1982
Po točki 10: 15. DS DO EMO imenuje v skupni izvršilni odbor za izvajanje »Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo plinskih rezervoarskih in proizvodnih naprav« ’ kot predstavnika EMO, tov. Rafaela AJDNIKA.
Po točki 11: 16. DS DO sprejme naslednji sklep v zvezi s pritožbo tov. Zidar Vinka:
DS DO potrjuje mnenje stanovanjskega odbora, da je pritožba tov. Zidair Vinka na DS DO neutemeljena.
Po točki 12: 17. DS DO sprejme sklep:
Pooblašča se tov. Jurkovič Zora v o kadru sekcije za pospeševanje sodelovanja z Italijo in Dansko podpiše »Samoupravni sporazum o osnovah organiziranega nastopa o gospodarskem sodelovanju z Italijo in Dansko«.
18.	DS DO ugotavlja, da so DS TOZD obravnavale predlog potrditve investicijske nabave nove računalniške opreme zaradi zamenjave zastarelega in dotrajanega računalnika.
19.	DS DO EMO potrjuje realizacijo investicije v računalniško opremo:
—	računalniška oprema
—	ureditev prostorov
—	stroški instalacij
—	4,8 % energetski prispevek Skupaj
36.227.628
600.000
4.000.000
869.462
41.697.090
Viri:
—	lastna sredstva DO EMO	14.918.452
—	sovlaganje DO. Cinkarne	8.664.824
—	kredit dobavitelja	18.113.814
Skupaj	• 41.697.090
Pri odplačevan ju kredita .dobavitelj a odpade na DO EMO 54 % in na DO Cinkarna 46 %.
Predsednik DS DO EMO Tomaž MILAČ, 1. r.
--------Smafttei>
Uspeh naših
razstavljalcev
na
radgonskem
sejmu
(Nadaljevanje s 7. strani)
stracije, degustacije, strokovne prikaze, tekmovanja — ocenjevanje ¡in nagrajevanje (mesnih izdelkov, kmetijske mehanizacije, vina zasebnih proizvajalcev), ocenjevanje in podelitev priznanj najboljšim razstavljenim izdelkom
5.	Strokovno tehnološke funkcije
A
—	organiziranje predavanj 'posvetovanj in simpozijev, prikazovanje pomembnih projektov in dosežkov v kmetijski proizvodnji
6.	Trgovina
—	osnovni namen oz. usmeritev v prikazovanju, nabavi dn prodaji izdelkov s tega področja
—	sklepanje domačih in mednarodnih pogodb
Poleg vseh že omenjenih aktivnosti pa organizatorji sejma poskrbijo še za vrsto dopolnilnih dejavnosti, kot so npr. razne turistične razstave in prireditve, tekmovanja, prikazovanje kmečkih navad in običajev, prodaja blaga široke potrošnje in izdelkov domače obrti, razstava maMh živali in drugo.
Kot že vrsto let doslej, je na sejmu sodelovala tudi naša delovna organizacija, in sicer TOZD EMO-KONTEJNER, ki je na lepo urejenem prostoru predstavila prifaranski silos, skladišče vnetljivih snovi ter kontejner za o-bramho proti toči, obiskovalcem ¡oziroma zainteresiranim pa. je bilo na voljo tudi dovolj strokovnega oziroma propagandnega .materiala ter seveda strokovnih .delavcev.
Naši razstavljala so na sejmu doživeli lep uspeh. Za razstavljene izdelke so prejeli priznanje s srebrno medaljo, za skladišče vnetljivih snovi ter za plipsko inverzij sko redu-cirno postajo pa so prejeli priznanje z bronastima medaljama.
Skratka,- lep uspeh in priznanje našim izdelkom oziroma sodelavcem, ki so jih .razvili in izdelali.
ŽAnQ$ih&<>
Zveza sindikatov Slovenije
Stanje ni zadovoljivo
Predsedstvo Zveze sindikatov Slovenije je v široki im kritični razpravi o-cenilo izvajanje sklepov Zveze sindikatov Slovenije na področju gospodarskega in družbenega razvoja za leto 1981. Doseženi gospodarski -rezultati v ¡prvih šestih mesecih tega leta potrjujejo izrečene ocene v Sindikatih v prvih -treh in kasneje petih ¡mesecev. Že takrat je bilo močno odstopanje od nekaterih začrtanih razvojnih ciljev za leto 1981, ¡čeprav so ti bistven ¡materialni in družbeni temelj, na katerem se naj uresničujejo politika gospodarske stabilizacije. To velja zlasti za ekonomske odnose s tujino, cene in inflacijo, produktivnost dela in ¡splošno uspešnost gospodarjenja. Že takrat so bile opazne tudi tendence slabitve ¡naporov za nadaljnje uveljavljanje samoupravnega položaja delavcev in občanov. Te slabosti -so prisotne tudi danes, saj to potrjujejo ne le ¡podatki za prvo polletje, temveč tudi bližje politične ocene.
Aktivnosti, ¡ki ¡smo jih v zvezi ¡sindikatov vodili ob obravnavi polletnih rezultatov gospodarjenja ter razprave, ,ki smo jih pri tem imeli z delavci, pa so tudi pokazale, da v nekaterih pomembnih delih plana uspešno uresničujemo. To tudi ¡dokazuje, da mnogo v zvezi sindikatov sprejetih sklepov, ki so osnova za naš prispevek Uresničevanju težkih in zapletenih nalog politike gospodarske stabilizacije, dokaj odgovorno uresničujemo. To se ik-aže ¡predvsem v gospodarnem obnašapju pri razporejanju -dohodka, predvsem sredstev za o-sebne dohodke, v zadnjem času tudi za investicije in skupno porabo, čeprav nekoliko manj kot pri osebnih dohodkih. To je ob drugih ukrepih, prispevalo k umirjanju povpraševanja.
Ob takih naprezanjih za izboljšanje gospodarskega stanja in samoupravnega položaja delavcev v družbeni -reprodukciji, pa razkorak med intenziteto in obsegom teh aktivnosti in spremembami v praksi kaže, da imamo -opraviti z bolj trdovratnimi vzroki za sedanje razmere, kot pa smo pričakovali. Predvsem gre za uresničevanje tistih temeljnih postavk resolucije našega gospodarskega in družbenega razvoja v letu 1981, ¡ki edine lahko dajo -resne kvalitetne rezultate -in s tem tudi pre-
mik v spremembi ne le materialnega in občanov, temveč tudi njihovega samoupravnega ¡položaja v našem političnem -sistemu.
Postopno spreminjanje miselnosti občanov, delavcev, političnih aktivistov, poslovodnih in raznih drugih strokovnih ljudi, o težim in aktualnosti nalog politike gospodarske stabilizacije za naše delo in življenje, daje realno o-snovo za izboljšanje gospodarskih -razmer. Pri tem pa smo v ¡sindikatih resno zaskrbljeni nad neodločnostjo in neučinkovitostjo v prizadevanjih za spremembo našega položaja -v mednarodni menjavi dela, -med gibanjem -produktivnosti dela in inflacijo ter premajhnim varčevanjem ne le v gospodarstvu, temveč družbi kot celoti. Posebej nas skrbi, ker vse to povzroča nadaljnje padanje -realnega osebnega dohodka, ki ga po naši sodbi lahko zaustavimo le z odločnejšimi spremembami razmer na teh področjih. Le ¡manjši del pa lahko k temu prispeva politika -razporejanja dohodka za osebne ¡dohodke.
Iz ocene ¡gospodarskih in družbenih razmer v tem trenutku in nalog, ki so pred nami, -Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije ugotavlja, da :so ¡stališča, ki smo jih sprejeli na svetu Zveze sindikatov Slovenije v septembru 1980 kot o-snovo za naše -delovanje pri sprejemanju smeri našega razvoja v obdobju 1981—1985 ter še posebej za leto 1981, kot -tudi kasnejši -sklepi im stališča, ki smo jih oblikovali kot skupne naloge z izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije in tisti, ¡ki so našli svoje ¡mesto v julijskih sklepih Skupščine SR Slovenije, še vedno aktualni.
Zato predsedstvo republiškega -svata Zveze sindikatov v tem trenutku posebej oblikuje mnenje in stališča le do naslednjih problemov in nalog:
1.	Sedanji plani organizacij združenega dela in občin ter njihovo uresničevanje kaže, da v mnogih sredinah niso dovolj doumeli ostrine ukrepov politike gospodarske stabilizacije in -stanja v gospodarstvu in -družbeni reprodukciji nasploh. Zaradi tega imamo še veliko ambicioznih, vendar -nerealnih planov. Posebej še ¡to velja za tiste dele planov, katerih uresničitev bi pomenila kvalitetne premike v delu in gospodarjenju. Take slabosti v -planiranju
in z njim prisotnim nerealnim obljubljanjem ima za posledico nepravočasno pripravljanje ukrepov tekoče ekonomske politike in njihovo premalo-" učinkovito in jasno vsebino. Zato se bomo bolj kot do-sedaj zavzeli za uveljavitev sistema kontinuiranega planiranja v vseh sredinah in vseh nivojih. Na izkušnjah planiranja in uresničevanja gospodarskega razvoja za leto 1981 bomo sindikati kjerkoli delujemo in smo organizirano prisotni, zahtevali tako o-ceno vsebine planov, ki bo upoštevala ukrepe in program nalog za njegovo u-resničevanje. Take ocene naj sprejmejo delavci povsod, še zlasti v samoupravnih interesnih s-kup^ nostih in temeljnih organizacijah združenega -dela družbenih dejavnosti. Šele takrat, ¡ko bo ¡to uveljavljeno, bomo dosegli uresničljivost planov. Tu mislimo plane vseh subjektov planiranja od organizacij združenega dela do -družbenopolitičnih ¡skupnosti in drugih skupnosti. Le na takih planih lahko sindikati mobiliziramo delavce za njihovo uresničevanje.
Prepričani smo, da lahko -mnoge v -resoluciji gospodarskega in družbenega razvoja za ¡leto 1981 zapisane razvojne cilje do konca leta uresničimo, vse pa gotovo ne. S tem ne mislimo reči, -da je potrebno pristopiti k spremembi letošnjega plana razvoja SRS. Gotovo pa je potrebno pregledati mnogo planov organizacij združenega -dela in občin ter presoditi njihovo realnost, saj mnogi plani bistveno odstopajo od predvidenih razvojnih ciljev Slovenije, ki pa jih težko uresničujemo. Zato -se zavzemamo, da delavci in samoupravni organi od svojih strokovnih služb to zahtevajo. Odgovornost za realno planiranje -je treba povečati tudi v družbenopolitičnih skupnostih in njihovih strokovnih institucijah ter v splošnih združenjih in gospodarskih -zbornicah. Drugače se stanje ne bo spremenilo niti v letu 1982.
2.	Povsem -jasna je ugotovitev, da ¡stanje pri razvoju -samoupravnih -družbenoekonomskih odnosov ni -dobro. Strokovni, poslovodni in drugi odgovorni ljudje ter organizacije in samoupravne institucije, ki so odgovorne za krepitev samoupravnega položaja delavcev v družbeni reprodukciji so do te mere o-
kupirani z vsakodnevnimi problemi reprodukcije in nj-ihovem razreševanju, tako da zanemarjajo iskanje takih ¡rešitev in ekonomskih vzvodov, ki bi -razvili nove odnose v -tistih delih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, k-i so najpomembnejši za uresničitev njihove prave vsebine. To pa so gotovo razviti in urejeni dohodkovni odnosi in združevanje sredstev in ¡dela. Zato ¡svet Zveze -sindikatov Slovenije opozarja na stanje, ki ni dobro. Od svojih organov in organizacij zahteva, da ne razpravljajo le o materialnem in -denarnem stanju v temeljnih organizacijah združenega dela, temveč da to povezujejo s svojim -samoupravnim in družbenim ¡položajem v celotni reprodukciji. To je pomembno, da ne bi tudi mi prepogosto zapadli v situacijo, ki bi edine rešitve in težave videli v takem ukrepanju, ko ga lahko imenujemo ne le administrativno, temveč spoj tvehnobirOkratskega odločanja v imenu ¡delavcev, zanemarili pa bi svojo vlogo za krepitev delavčeve vloge in-odgovornosti pri sprejemanju odločitev. To bi -bila slaba usluga delavskemu razredu in njegovi vlogi v političnem sistemu -socialističnega samoupravljanj a.
3. Z junijem in julijem se je nekoliko okrepila gospodarska aktivnost in industrijska rast. To je po veliki ¡stangacijii v začetku leta, ¡pozitivno in ohrabrujoče. Očitno pa je, da so deleži posameznih panog k ¡takemu izboljšanju dokaj različni, saj pomembne gospodarske panoge v svoji proizvodnji resno zaostajajo od lanskoletnih rezultatov. To je velik problem, saj so med temi ¡panogami ¡tudi take, ki imajo svojo proizvodnjo zasnovano na domačih surovinah in materialih. Gotovo lahko predvidene ¡rezultate v obsegu proizvodnje dosežemo le, če bodo te panoge in dejavnosti v naslednjih mesecih povečale svojo proizvodnjo in poslovno aktivnost. Nujno se je v takih organizacijah združenega dela takoj soočiti s problemi, ki -povzročajo resna proizvodna odstopanja in 'poiskati u-či-nkovite rešitve. Akcijo -smo dolžni spodbuditi v sindikatih, posebno v republiških odborih sindikatov, upravičeno pa pričakujemo ¡tudi večje angažiranje gospodarske zbornice in '"njenih združenj, saj gre za taka vprašanja;
katerih rešitev ¡lahko bistveno prispeva h krepitvi •materialne osnove družbe kot celote.
4.	Sedanje stanje v proizvodnji je zelo malo prispevalo h kvalitetni rasti celotnega prihodka. Odločujoče so na to vplivale cene. Zaskrbljujoča je struktura celotnega prihodka in ne kaže skoraj -nobenih premikov v odnosu na enako obdobje preteklega ¡leta. Realizacija celotnega prihodka na zunanjih trgih le v obsegu ¡petih odstotkov in nizka udeležba v družbenem razvoju ¡dovolj zgovorno potrjuje, kolikšne so naše rezerve Za izboljšanje pla-čiilno-biiančnega položaja. Kaže tudi, ¡kje moramo iskati rešitve za dvig proizvodnje in izboljšanje njene kvalitete, njeno boljšo preskrbljenost s 'Surovinami in - ¡materiali ter boljšo preskrbljenost -trga kot celote. Zato je izvoz in na njegovi osnovi realiziran celotni prihodek ter družbeni proizvod eno od osrednjih vprašanj v tem trenutku. To še ¡posebno velja za izvoz na konvertibilno -področje, saj so. ravno tu odstopanja od predvidevanj najbolj resna. -Prepričani smo, da je izvoz naša -trenutna in tudi dolgoročna življenjska nuja. Zato -bomo skladno z -našo družbeno vlogo -in odgovornostjo ¡za ustvarjanje pogojev /v katerih bo delavec odločal o pogojih pridobivanja dohodka, delovali tako, da bomo z delavci v organizacijah združenega dela, ¡ki že izvažajo, odiprali vprašanja odgovornosti za uresničevanje njihovih planov, -tam, kjer delavci svoje ¡delo dn rezultate ne vključujejo v mednarodno menjavo, odnosno so na začetku -tega procesa, pa moramo utrjevati spoznanja o njegovi nujnosti. Doseči moramo, da bodo -delavci, predvsem pa poslovodni delavci v teh organizacijah združenega dela -spoznali, da njihova odgovornost za ¡lasten razvoj ne more ¡sloneti le na prodaji na domačem trgu, saj -tega ne dopušča ¡niti -stanje v celotnem gospodarstvu -niti to ne c-d--pira realnih prespektiv njihovega nadaljnjega razvoja.
Zato sindikati zahtevamo, da odgovorni organi in organizacije končno u-resničijo sprejete sklepe o reorganizaciji -naših predstavništev ¡v tujini ter tako zagotove enotnejši, smotrnejši in učinkovitejši nastop naših organizacij združenega -dela ma tujem fiigu.
5.	Očitno je, da so na rast dohodka najbolj vplivale cene. Njegova •počasnejša rast od celotnega prihodka ¡pa je razen visoke rasti cen surovin in drugih materialov ter e-nergije, kar vse je-povzro-(Nadaljevanje na 10. str.)
io

Stanje ni zadovoljivo
(Nadaljevanje z 9. strani)
čilo ¡povečanje udeležbe porabljenih sredstev v celotnem prihodku, gotovo tudi posledica zastojev v izvajanju že ¡sprejetih programov varčevanja, oziroma v nastajanju novih, kot sestavine planov. Ne ¡moremo se sprijazniti le z ugotovitvami, da naraščanje cen proizvodnih agregatov zavira rast dohodka, storimo pa zelo malo, da bi ¡s . konkretnimi programi varčevanja zmanjševali ¡negativni vpiiiv (teh cen na dohodek ter tako izboljšali rezultate celotnega gospodarjenja. Zato sodimo, ¡da je. ¡potrebno, med delavci ponovno spodbuditi interes in uresničiti zahteve za konkretne varčevalne ukrepe. Posebej velja to za surovine, re-proimaterial in energijo ter za zbiranje in uporabo sekundarnih surovin. Z našim političnim delovanjem in praktičnim ravnanjem pa jih moramo motivirati, da bodo .spoznali nujnost njihovega uresničevanja za dvig osebnega in družbenega standarda.
Tako bomo lažje in še uspešnejše uresničevali naloge na področju gospodarjenja z dohodkom, ozi-
roma njegove porabe. Sedanja gibanja, ¡so v okviru prizadevanj, predvsem pri osebnih dohodkih. Zmanjšuje se tudi udeležba sredstev za investicije v dohodku, nekoliko nepredvideno visoko rast pa kažejo izdvojena sredstva za skupno porabo. Ocenjujemo, da imamo ob povečanih gospodarskih aktivnostih in tekočem spremljanju dogajanj ,!na tem področju realne možnosti, da začrtane cilje za to leto dosežemo.
Tam, kjer imajo že danes očitna odstopanja, moramo sindikati sprožiti aktivnosti, da se stvari ure-de. Pri tem pa ne čakati konec leta, saj je dovolj argumentov že ¡sedaj za zahteve po spremembi razmer.
6.	Slabost pri razporejanju dohodka za osebne dohodke je, da so ta sredstva še preveč odvisna od nominalnega . gibanja dohodka ,zelo malo pa od proizvodnih rezultatov, go-spodajenja ¡s sredstva in varčevanjem. Zato moramo pri odločanju o obsegu sredstev za osebne dohodke bolj upoštevati kakovostne dejavnike gospodarjenja.
V sindikatih se bomo zavzemali, da se na teh osnovah presoja tudi kršitelje dogovorjene politike na področju osebnih dohodkov. V takem okviru porabe ¡dohodka moramo aktivno uresničevati sprejeto politiko socialne in ¡materialne varnosti delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki ,upokojenci z nizkimi pokojninami, vseh tistih, ki ¡dobivajo socialno ¡pomoč teir družinam z nizkimi dohodki. Zato se zavzemamo, ¡da se glede na visoko ¡stopnjo ¡inflacije takoj preverijo realni ličinki ¡realiziranih stališč iz meseca aprila in se po potrebi prilagodijo sedanjim razmeram.
Takoj moramo preveriti vse možnosti, ki so nam na razpolago, da bi zaustavili nadaljnje padanje realnih osebnih dohodkov. Ni mogoče pristati na sedanje stanje, ko je irealni osebni ¡dohodek že več kot 12 % izpod lanskega prvega polletja. To stanje ne le ¡slabi materialni in socialni ,položaj delavcev in občanov /temveč tudi sili v uravnilovko kot ¡posledico socialnega stanja posameznih kategorij delavcev. Zaradi tega se tudi težko u-
veljav.ljajo spremembe v delitvi osebnih dohodkov, ki bi pomenile boljše vrednotenje dela pod težkimi pogoji dela ter proizvodnega in ustvarjalnega dala ter njihovih ¡rezultatov. To' zahtevajo tudi sklepi 2. konference Zveze sindikatov Slovenije in njihovo u-resničevanje bo ¡spodbudilo večjo proizvodnjo, gospodarnost in končno dvig produktivnosti dela. Zato se bomo v sindikatih dobro organizirali ¡za vodenje javnih razprav o strokovnih podlagah, s katerimi bomo pomagali uresničiti ¡družbeno usmeritev za enako delo in rezultate približno enak osebni dohodek. .
Tako bomo hkrati z u-stvarjanjem političnega vzdušja največ prispevali v boju proti nedelu, ležernosti, nediscipline in ne nazadnje tudi neodgovornosti. Uspehe ¡pri odpravljanju teh ¡pomanjkljivosti moramo ¡bolj kot dosedaj spodbujati tudi z moral-nduji priznanji.
7.	Ko inflacija stalno najeda realno vrednost o-sebnega dohodka, je še bolj občutljivo kot drugače, kakšni so in kako se pridobivajo drugi dohodki občanov. Na tej osnovi se krepi materialni položaj določenega sloja prebival-
stva. Do tega pojava, ki ustvarja velike socialne razlike, smo se sindikati v svojih prejšnjih sklepih jasno opredelili. Zato velja zdaj ponoviti zahtevo po odgovornem in ¡doslednem delu ¡inšpekcijskih ¡in davčnih Služb, kot tudi odločni dograditvi davčne zakonodaje. V .sindikatih' pa smo dolžni ¡na negativne pojave opozarjati- .ne le v temeljnih organizacijah združenega dela, temveč tudi v krajevnih skupnostih ¡in zahtevati, da se pomanjkljivosti sankcionirajo in ¡odpravijo.
8.	Izgube v gospodarstvu postajajo vedno bolj zaskrbljujoče.	Njihova
¡struktura .in koncentracija v majhnem številu, vendar velikih ¡organizacij združenega dela, je letos v vsej ostrini odkrila slabosti v investiranju in .načinu financiranja teh naložb. Še bolj jasno kot v preteklosti te izgube potrjujejo resnico, da so naložbe, o katerih so odločali delavci, mnogo bolj učinkovite ¡od ¡tistih, kjer je bil vpliv delavcev na naložbe razmeroma majhen. Izgube so že same po sebi velika zavora za 'dinamiko ¡razvoja, takšne, s katerimi ipa se otepamo mi, pa groze, da naš razvoj za nekaj časa resno ohrome.
sodelavci in sodelavke,
RAZMISLITE,
PREDLAGAJTE!
KAKO PRIHRANITI ENERGIJO?
KAKO PRIHRANITI PRI MATERIALU?
KAKO NADOMESTITI UVOŽENE SUROVINE Z DOMAČIMI?
Vsak smiseln predlog bomo nagradili z 200 dinarji in praktično nagrado.
Pismene ali ustne predloge sprejema tov. Zvi-žej, int. 494, do 30. septembra 1981. Vsi predlogi bodo obravnavani po določilih pravilnika o inovacijah.	,,	...
Upravni odbor DIATI EMO

KLUB PODVODNIH DEJAVNOSTI LT EMO CELJE
Potapljaška akcija »Martinščica 81«
Kot vsako leto smo člani kluba podvodnih dejavnosti pri LT EMO tudi to leto organizirali svojo veliko akcijo v globinskem potapljanju, podvodnem ribolovu, vadbi tečajnikov in stažnimi potopi. Ta akcija je vsako leto kot najizdatnejši trening za razna tekmovanja v podvodnem ribolovu, reševalne akcije, za podvodno orientacijo, globinsko potapljanje in še vse ostale veščine, ki spadajo v delokrog potapljačev v svetu tišine. Na teh akcijah preplavajo posamezniki pod vodo in nad vodo tudi po 6 ur dnevno.
Akcija je potekala od 26. junija do 5. julija 1981, in to na otoku Cresu, v malem obmorskem kraju Martinščica. Priprave za to pa so tekle že več mesecev prej. Najprej smo se odločili, da izvedemo akcijo na Kornatih in to na otočku La vsa. Na tem otočku v malem zalivu ima naš stari barkar (barba Mile) dve o-premljeni ribiški, hiši, v katerih lahko naenkrat stanuje do 20 oseb. Ogrevanje in razsvetljava sta na plin, voda pa je kristalno čista deževnica, ker v okolici ni ne dima ne prahu. Tam bi bili čisto odrezani od ostalega sveta, povezava bi biia le prek Barbe Mileta, ki bi bil ves čas z nami.
Ko je bil.o že vse dogovorjeno za akcijo Kornati, je prišla novica, da so celotno kornatsko otočje proglasili za zvezni nacionalni park (prej je bil samo Hr-vatski) in da je prepovedan podvodni ribolov. Tako smo naenkrat ostali praznih rok. Staro pravilo celjskih potapljačev je, da pripravljamo za večerjo samo tisto, kar dobimo iz morja. Če tega ni, je na jedilnem listu kamenje. Izgovora ni niti v naj slabšem vremenu.
Zaradi nastale situacije na Kornatih smo morali akcijo preusmeriti na kak drugi kraj ob jadranski o-bali. Izbrali smo dva najprimernejša kraja: Punta Križa in Martinščico, oba sta na otoku Cresu. Po tehtnem premisleku je odpadel Punta Križa. Ta kraj dobro poznamo, ker smo i-meli že večkrat tu svoj tabor. Razlog za to je bilo dejstvo, da je bilo tu na tem področju, ki je bilo letos odprto za podvodni ribolov, to je od Suhe punte do rta Damjan, mednarodno tekmovanje mest in posameznikov, tako imenovani Silvestrov podvodni ribolov. Po objavljenih rezultatih smo preračunali, da so na tem terenu nalovili prek 300 kg rib, kar je za ta kratek del obale kar dosti. Zaradi tega se nam je obetal slab ribolov in
bi morali večerjati kaj drugega. Tako nam je ostala Martinščica kot najbolj primeren, kraj, poleg tega pa ta del obale še nismo poznali, kar je za potapljače še bolj mikavno.
Ko je bila odločitev dokončna, smo pričeli z drugo fazo priprav: organizacijo prevozov, določili koliko čolnov bomo vzeli s seboj, koliko šotrov, akva-lung, organizacijo prehrane in še veliko drugih o-pravil, ki so potrebna za nemoten potek take ekspedicije. Tako je bil Maks zadolžen, da sestavi jedilni list za vse dni in določi količino hrane, ki jo bo potrebno nabaviti že v Celju. Dva Emila sta imela nalogo, da to hrano nabavita in pripravita v klubu. Mišo je imel nalogo, da bo vse v redu z avtonomnim potapljanjem, da bo v kompresorju zamenjan beljeni filter, zamenjano Id j e v kompresorju in motorju, da bodo akvalunge sprejemale samo čisti zrak, da bodo rešilni jopiči v redu, da bodo respiratorji pregledani, da bo dovolj vrvi za povezavo itd. itd.
Jure je imel nalogo, da v Martinščico pripelje kuhinjo. In Jure kot mlajši član je dan pred odhodom naložil provijanta, da mu je avto kar počepnil. Ko pa smo v klubu pregledali, kaj je še ostalo, smo videli, da je kuhinja še vedno v klubu. Le s težavo smo mu dopovedali, da imenujemo kuhinjo mizo s predalom, policami in nekaj posode, ki se zapre v notranjost mize s pričvrščeno leseno steno. Noge mize se med transportom potegnejo v zgornji del. Na mizo potem v kampu postavimo plinski kuhalnik na tri goril-ce. H kuhinji spada še zraven platno za streho in zložljive palice, tako da lahko kuhamo v senci in tudi v dežju. Tako je Jure naložil stvari j ki bi jih morala peljati dva druga, kuhinjo pa pustil, čeprav je trikrat lažja od tistega, kar je naložil.
Barkaši Andrej, Emil, Mišo, Branko. Ivan in
Drago so bili zadolženi, da pregledajo motorje in pripeljejo čolne do zaliva v Martinščici. Bogdan je i-mel na skrbi klubsko prikolico, v kateri naj bi bil štab, v predprostoru pa skladišče hrane in pijače. Albin je prevzel finančne posle in tekočo koordinacijo. Tone kot vodja je držal roko nad celotno akcijo ter jo usmerjal proti jugozahodu, vse pa v smeri Martinščica na. otoku Cresu.
Vsč priprave so bile pravočasno končane, jedilni list narejen za vseh 10 dni, razpored dolžnosti za vsakega posebej za ves čas; formularji o izjavi odgovornosti vsakega člana pripravljeni, del hrane nakupljen, potapljaška oprema pregledana ter vse druge naloge postorjene. In tako je prišel čas X, ko smo se zbrali pred klubom zjutraj ob 1. 30 uri, naložili na avtomobile vsak za kar je bil zadolžen, se prešteli in ob 2. uri krenili proti „morju, ' neznanim dogodivščinam nasproti, "	f
Pot nas_ je vodila preko Ljubljane,* Postojne, Reke do Brestove, kjer smo morali 3 ure čakati na prevoz s trajektom do Borozine na otoku Cresu, čakajoč na trajekt nas je obiskal čarodej s tremi škatlicami vžigalic in kroglico, katero je skrival pod tremi škatlicami. Takoj je neki mlajši človek stavil 500,00 din in priigral ta .denar, nato je prišel še starejši možakar in stavil 20 DM tudi te je izgubil čarodej. Nam je postalo vse to sumljivo in kmalu smo ugotovili, da so vsi trije skupaj povezani in sleparijo, kdor se jim da. Od nas jim ni nihče nasedel, dasi je nekatere zelo mikalo, da bi stavili s čarodejem, dokler nismo opazili goljufije. O-krog 9. ure smo se le prepeljali s trajektom do Borozine na otoku Cresu. Od tu je krenila kolona vozil po vijugasti gorski cesti proti notranjosti otoka. Med potjo nas je ulovila nevihta, katera nas je ves čas spremljala. Med močnim nalivom smo se v mestu Cresu oskrbeli z gorivom za čolne, kompresor in tudi prazne avtomobilske tanke je bilo potrebno napolniti. V Cresu smo - dobili tudi dovolilnice za podvodni ribolov, po rasporedu, ki je bil že prej pripravljen. Nabavili smo tudi kruh in nekaj druge hrane za prvi dan. Nato je kolona vozil, nanovo nahranjena med nalivom krenila naprej proti
Martinščici, kamor smo ki so potrebne da potaplja-prišli malo pred 11. uro. ška dejavnost normalno Prostor za kampiranje je poteka, približno 1 km oddaljen od naselja ob morju, sestoji
Čez dobre 3 ure so se
pa se iz ovalne ravnice vrnili ribolovci, katerim je približno 50 x 80 m s sa- kljub valovitemu morju u-nitarijami za umivanje, tu- spelo naloviti toliko rib, širanje, posebej za umiva- ^a smo jm imeli dovolj zk nje posode in 9 stranišč ypčerjo. Medtem,^ ko smo (vedno založenimi s papir- čistili ribe, sta dežurna kot
jem). Poleg je še mali bife, ki je odprt nekaj časa do poldne in nekaj časa po poldne. Pijača se je proda jala tako, da so bile stran-
kuharja že pripravila vroče olje za pečenje. Kmalu je zadišalo po vsej okolici po sveže pečenih ribah. Po izdatni večerji, katero smo
ke zunaj pod približno 1 m tuc*i dobro zalili, po sta
širokim strešnim napuš-čem, ali pa si lahko kaj
rem pravilu, da mora riba 3 krat plavati, in to v
popil na' odprti terasi zra- morju, olju in vinu, smo ven bifeia	posedli na prostoru med
klubsko prikolico in ku-Ko smo parkirali avto hinjo, pod močno obločno mobile na ravnici je še svetilko, ter se dogovarjali, vedno močno deževalo, bi- kdm bomo šli naslednji fe je bil zaprt, ker še ni dan na ribolov in kam na bila glavna sezona, uprav- potapljanje z ak valim gami. nika ni bilo nikjer, voda Ti dve zvrsti potapljaštva se je začela na ravnici dvi- ne smeta iti skupaj. Ribo-govati 5 nato 10 cm, lilo lov je prepovedan z akva-pa je kakor iz škafa. Ve- luingami. Loviš lahko le na drili smo pod strešnim na- svojo sapo. Celo- v istem puščem bifeja, do kolen čolnu je prepovedano ime-mokri, ker streha ni ime- ti akvalungo in podvodno la žlebov in je voda iz puško, tudi na obali ni do-strehe padala na betonsko voljeno imeti akvalunge, če podlago in odskakovala pol se vrši v bližini podvodni metra visoko. Nevihta ni ribolov. Tako smo se do-in ni hotela prestati. Vsi govorili, da imajo prednost obupani smo strmeli v na- ribolovci in če so se oni stajajoče močvirje na rav- odločili da gredo s čolni na niči, kjer bomo postavili desno od pristana morajo šotore. Da so okrog ravni- potapljači z dihalnimi a-ce v terasah višje ležeči parati izvesti potapljanje prostori, zaradi drevja in levo od pristana ali obrat-nevihte nismo videli. Naj- no. Ko smo dodobra-pre-bolj nas je še potolažil tuhtali vse variante in iz-naš najstarejši, izkušeni kušnje 'današnjih lovcev, član, ki nam je razlagal določili da mora biti zajtrk takole: »Kar naj lije, več ob 7 uri ,smo šli na zasluga bo padlo dol prej ga ženi počitek, z vero, da bo zmanjkalo, ker tudi go- bodo jutri če bo lepo vre-ri ni neomejenih količin me pozabljene vse tegobe vode. Edina škoda je, da današnjega dne. nismo s fotoaparatom o- _	.	. v
vekovečili naše turobne in Drugo jutro sta dežurna klavrne obraze,'ko smo ča- ze ob 6. uri prepevala pri kali na dežju dve in pol pripravljanju zajtrka, ki ure	sta ga pripravila ze ob 6.
uri in 30 min., to je ppl Potem je naenkrat ne- ure pred dogovorom. Ta-vihta prenehala, življenje bor je hitro oživel in kma-pa se je začelo- vračati v lu smo se zbrali pri izdat-naše premrle ude. Hitro nem zajtrku. Pa je prišel smo postavili šotore, dvig- upravnik, tar nas opozoril, nili klubsko prikolico, po- da se je neki turist iz Nem-stavili kuhinjo, splavili čol- čije pritožil, da smo bili ne v morje, skuhali kosilo, zjutraj preglasni, da piše, ter se že pripravljali da ¿a mora biti v kampu mir gremo po hrano za večerjo, ¿o 7, ,ure, mi pa smo bili Ta hrana pa je bila glo- preglasni že ob pol 7. uri. boko podrazburkamm mor- §Qtor pa je imel oddaljen jem v oblasti Pozejdona. ocj nas lVeč kot 100 m. U-Tisti ki so bili določeni za pravniku smo lepo razlo-danasnj 1 ribolov, so hodi- ¿ili, da smo mi navajeni li večkrat ogledovat morje, vstajati zgodaj in da, če ce boforji padajo ali raste- ne ^ med vojno vstajali
jo. Ko niso imeli več izgovora, da jim manjka še to in ono, so se podali valovom nasproti v Pozejdo-
rano ne bi izgnali fašiste iz naše zemlje jPo tem se ni nobeden več pritoževal, če smo bili malo bolj gla-
novo kraljestvo. Ostali pa snj j ure pred sedmo, so do konca uredili tabor, pregledali kje bi stal kompresor (zaradi ropota) in
še veliko drobnih opravil, (Nadaljevanje na 12. sir.)

Potapljaška akcija »Martinščica 81«
(Nadaljevanje z 11. strani)
Takoj nato so se začeli pripravljati podvodni lovci na morje, pred tem so si še nabrusili osti, da jim ne bi katera riba pobegnila, potem ko so jo že imeli na osteh. Ob pol osmih so ribiči že krenili s čolni na desno stran, potapljačem z akvalungami je tako o-stala 'leva stran. Zato so takoj zagnali kompresor in si polnili akvalunge z zrakom, dežurna sta ¡pospravila kuhinjo in se odpravila v Martinščioo nabavit kruh, pijačo in še vse ostalo ikar nam je manjkalo. Ob 9. uri so se odpeljali s čolni tudi potapljači z a-kvalungami. Še prej pa so si napravili natančni program potopov, se dogovorili za pare, tako da je v vsakem paru poleg mlajšega potapljača starejši ali samostojni potapljač. Enako v parih lovijo tudi podvodni ribolovci.
Pnoti poldnevu so se vrnili potapljači, sicer bi ostali še dlje v vodi, pa kaj, ko prehitro zmanjka zraka v akvalungah in hočeš nočeš, se moraš vrniti na površino, kjer je na razpolago dovolj zraka za dihanje. Več kot uro za tem so se vrnili tudi ribolovci z bogatim ulovom.
Dežurna ¡sta že pripravila kosilo, katero se je po izredno napornem lovu in potapljanju kar prileglo. Po kosilu smo šli na čiščenje rib, kompresist pa na polnjenje akvalung, tako da so imeli možnost za stažne potope tudi tisti, ki so dopoldne lovili ribe. Proti večeru smo začeli peči ribe in to vseh 20 kg. Seveda nismo ¡mogli vseh pojesti, zato smo višek razdelili še drugim v kampu. Po večerji pa smo pri tabornem ognju, oziroma luči precej pozno posedeli in si pripovedovali o doživljajih tega dne. Ugotovili smo, da imamo čedalje več kandidatov za klubskega prvaka, ko bo v jeseni tekmovanje za klubsko štajersko prvenstvo v podvodnem ribolovu. Ta je povedal, kako ga je ta in ta riba zafrkavala, pa jo je končno le ujel, drugi da mu je ta in ta riba pred nosom pobrisala. Splošno pa so ugotovili, da so ulovili samo nespametne ribe, ker pametne so jim vse ušle. Potapljači z akvalungami so opisovali skrite lepote, ki ¡so jih videli pod vodo. Ta raznobarvna flora in favna, čudovite barve v vseh barvnih spektrih, ki pa se z globino izgublja v modro sivi odtenek. -Še mnogo bi si imeli povedati, pa iso ure prehitro tekle in morali smo prekiniti pogovore in iti spat, kajti drugo jutro nas je zopet čakal
nov naporen dan z novimi zanimivimi dogodivščinami. Naslednji dan so bili na vrsti za ribolov tisti, ki so se prejšnji dan potapljali z akvalungami. Včerajšnji ribiči pa so šli v globine z dihalnimi aparati. Tudi ta dan je bil uspešen, ri-balovci so zopet nalovili veliko rib. Ko smo jih o-čistili, smo se spomnili, zakaj bi višek mi pekli, zato smo višek razdelili sosedom že očiščene. Šele tretji dan smo se domislili, da bi višek rib lahko razdelili neočiščene ih naj si vsak kateremu ¡smo podarili ribe, te tudi sam o-čisti. Seveda so nam ti sosedje vračali s tekočino, ki je potrebna, da riba tretjič plava. Vsak dan smo se odpravili na drugi kraj ¡potapljat ih ¡lovit. Pregledali in raziskali smo podvodni svet preko 10 km levo in desno od našega zaliva, ter se precej mudili okrog o-toka Žeča, ki je bil tu v bližini.
Dnevi pa so hitro minevali. Za praznik republike
4.	julij so se mlajši z dvema avtomobiloma odpravili proslavljat ipraznik v Mali Lošinj. -Tudi ¡tam jih ni zapustila lovska strast, seveda so prišle v poštev le krščene ribe. Malo starejša generacija pa se je odpravila proslavljat praznik v Martinščioo. Ti so po raznih pripetljajih pristali v neki gostilniški sobi v stolpu, ki so ga krstili za disko. Postrežba se je vršila z nižjega nadstropja po ozkih zavitih kamnitih stopnicah. Že precej dobre volje so ¡prepevali, sicer ne preveč dobro uglašeni. Ko pa , so ¡se glasovi ravno dobro ubrali je bila ura 12 ponoči. Gostilničar je prišel našim kakor tudi ostalim gostom povedat, da lahko še pijejo, peti pa ne smejo več. Pa ravno sedaj ko ¡so bili glasovi lepo u-glašeni. ¡Pa je šinila ideja, zapeli smo »Jugoslavijo« to pa gostilničar ni mogel reči, da jo ne smejo peti. Pritegnili so še ostale, celo inozamni turisti so pomagali, Ker ni hotelo biti konca Jugoslavije je gostilničar odšel v svojo centralo v prvem nadstropju. Ko se je zopet pojavil, je spet zadonela Jugoslavija. Tako so.še za celo uro podaljšali zborovsko proslavo državnega praznika. V kamp so .se vrnili iz Martinščice ob 1.45 in tudi iz Malega Lošinja so prišli ob 1.45. Za boljše spanje se je še skuhala kava, sledil je pregled, če Štef dobro opravlja svojo dolžnost in odšli počivat.
Naslednje dni smo pregledali in raziskovali vso bližnj o in dalj njo obalo. Trofeje so se vrstile, danes je bil boljši ta, drugi dan
drugi, ta je dobil bolj debelo ribo, drugi bolj dolgo. Vzmetna tehtnica, ki je vlekla do 5 kg, je bila kmalu preslaba. Hrana je bila včasih za kosilo brodet, za večerjo pa pečene na ro-štilju. Ribe smo imela o-čiščene na velikem pladnju, da 'so se posušile, pokrili smo jih s prtom. Vsak si je lahko izbral katero ribo in koliko mu bo dežurni spekel. Med nami so bili tudi talki, ki so . prej trdili, da rib ne jedo. Ko pa so prvi dan poizkusili kako so dobre, če so pravilno pripravljene, sveže in lepo zapečene, ¡so bili naslednje dni prvi pri večerji ¡in si zbirali le večje primerke.
Pri večernem tabornem pomenku je sodeloval tudi brkati nočni čuvaj. Pravi Dalmatinec, dobričina, govoril pa je tako hitro in še v dialektu, da smo lahko razumeli le vsako drugo ali tretjo besedo. Če bi govoril počasneje, bi ga verjetno bolj razumeli. Pa vseeno smo izluščili smisel njegovega pogovora. Če -je kdo hotel zjutraj vstati prej 'ali pa dežurni niso bili sigurni, da se bodo zbudili pravočasno, je za to poskrbel nočni brkonja, če si mu le zvečer naročil.
In ¡kar ¡naenkrat je napočil predzadnji dan akcije oziroma zadnji dan podvodnega ribolova ,in potapljanja z dihalnimi a-parati (akvalungami). Ta dan smo hoteli naloviti ijnalo več rib, da bi jih ne-Icaj vzeli tudi s seboj domov- V ta namen se je Bogdan že prej dogovarjal z nekim ¡sladoledarjem, da mu bo pripravil ¡nekaj več ledu, ki je potreben pri transportu rib v tem letnem času. Ko so se vrnili prvi lovci in pustili plen na obali, je neki naš nadebudni član, ¡namesto, da bi šel. čistit ribe, organiziral, da so te prve primerke šli čistit inozemci. Seveda so preko ¡mutastega sporazumevanja razumeli tudi da jih lahko ¡spečejo in pojedo, ikar so ¡tudi storili. Ko so se vrnili vsi lovci, smo ugotovili, da je rib le toliko, kolikor jih rabimo za večerjo, torej nič za odnesti ¡s seboj. Le led je ostal za hlajenje razočaranja.
Pa se ribiči niso dali odpraviti ¡kar tako, odpravili so se popoldan še enkrat na lov in to po ribe samo za domov. In res so privlekli iz lova več škarpni in velikega ugorja. Tako se je tudi ta zadnja želja izpolnila. Ob zadnjem tabornem pomenku zvečer, smo še zadnjič obujali spomine na vse dogodke prejšnjih dni, ugotavljali, kje bi še dalo še bolj organi-
zirati, kaj pa je bilo dobro izvedeno. Visi skupaj pa smo ugotovili, da nam je bilo prijetno in lepo, ter da nam je vse prehitro minilo.
Zadnji dan je bila nedelja. Takoj po zajtrku smo podrli naš šotor, ter se razen posadk dveh av-
tomobilov, ki so ostali do večera, vsi ostali odpravili med 9. in 10. uro proti domu. Še prej pa ¡smo ob morju rekli naš pozdrav »podvodni srečno« in kmalu nasvidenje.
Klub podvodnih dejavnosti .LT EMO Celje A. L. (tekst ni lektoriran)
Mednarodno sindikalno sodelovanje
V skladu s planom dela Zveznega odbora sindikata proizvodnje in predelave kovin Jugoslavije na mednarodnem področju je v dneh od 29. 6. do 4. 7. 1981 obiskala delegacija Zveznega odbora strokovni sindikat kovinskih delavcev Demokratične republike Nemčije. Delegacijo je vodil predsednik Zveznega odbora tov. Čedomir Jef-tič.
Namen obiska je bil, da se medsebojno informiramo o organiziranju in delovanju obeh sindikatov. Potovanje smo pričeli v Beogradu in nato z Jato-vim letalom prek Zagreba v zelo kratkem času pristali na letališču v Berlinu. Delegacijo je v Berlinu sprejela števično dokaj velika sindikalna garnitura predstavnikov NDR. Že prvi vtis je bil zelo pozitiven in imeli smo občutek, da smo gostje državi in sindikatu, kjer zelo cenijo Jugoslavijo in njeno ureditev. V spremstvu predsednika sindikata kovinskih delavcev NDR in njegovih sodelavcev smo nato v vsem času bivanja v NDR obiskali več industrijskih kombinatov. O-mogočeno nam je bilo, da vidimo proizvodnjo brez-šivnih cevi v enem - izmed velikih kombinatom v okolici Dresdena, proizvodnjo industrijskih robotov in podobno. Povsod in v vseh kombinatih smo se srečali s sindikalnimi voditelji, partijskimi funkcionarji in vodstvom kombinata.
Moram reči, da ima sindikat NDR dokaj veliko vlogo, glede same organiziranosti na vseh nivojih pa ni bistvenih razlik od organiziranosti jugoslovanskih sindikatov. Osnovna celica sindikalnega delovanja je tudi v NDR sindikalna skupina, iz katere je prek poverjenikov in delegatov zgrajena celotna organiziranost prav do vodstva na nivoju države. V
vseh sredinah, v katerih smo se pogovarjali, je bilo čutiti, da so osnovne naloge sindikata — skrb za človeka, bitka za večjo produktivnost, izpolnjevanje planskih nalog, stanovanjska problematika, nagrajevanje po delu in podob-
Posebno velike naloge i-majo sindikati na področju izobraževanja in inovacij. Veliko aktivnost vodi sindikat tudi na področju množične rekreacije in aktivnega oddiha delavcev. Na področju kulturnega življenja delavcev v vseh sredinah pa imajo njihovi sindikalni poverjeniki oziroma referenti za kulturno življenje dokaj lahko delo, kajti zanimanje za to področje je na zelo zavidljivi višini.
Področje družbene prehrane je v nekaterih sredinah vzorno urejeno in kvalitetno organizirano, to pa zaradi tega, ker je delovni čas urejen tako, da to tudi tako zahteva.
Omeniti' velja tudi, da smo povsod, kjer smo se gibali, bili izredno presenečeni rtad urejenostjo in čistočo. Ta ugotovitev velja za delovno mesto in u-lico. Težko je zagledati na ulici odpadke papirja in podobno. Verjetno bi bilo najtežje najti na izpostavljenih mestih dragocene odpadke prehrambenih izdelkov — tu mislim na kruh, ki ga pri nas najdeš na vsakem koraku, kjerkoli.
Na sklepnih pogovorih ob koncu obiska šmo lahko obojestransko ugotovili, da je izmenjava mnenj in izkušenj na področju sindikalnega delovanja potrebna in koristna in da je poglavitni cilj sindikalne aktivnosti — skrb za delovnega človeka — in bitka za boljši in srečnejši jutri.
Slavko Adamič

SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
vabi v novo sezono 1981-1982
Domače in tuje komedije, evropska klasika, drame, satire, burleska, krstne uprizoritve, slovenske in jugoslovanske praizvedbe, igre za otroke, gostovanja drugih gledališč.
Stalni sedež v gledališču. 20 do 50 odstotkov popusta. Plačevanje v obrokih. Predstave ob izbranih dnevih.
Abonmaji
Premiera, Sobota, Torek, Sreda, Kozjansko, Šentjur, Laško, Žalec, Mladinski 1, 2, 3, 4, 5 in šolski 1, 2, 3, 4, 5.
Gledališka blagajna
je odprta dnevno od 9. do 11. in od 18. do 20. ure. Dosedanje abonente bomo vpisovali od 1. do 12. septembra, nove od 14. do 19. septembra.
Celjsko gledališče v novi sezoni 1981 -1982
Sestanek upravnega odbora ŠRD EMO
V torek, 25. 8. 1981, so se zbrali na delovnem sestanku člani sekretariata in u-pravnega odbora športnorekreacijskega društva naše delovne organizacije.
Po pregledu izvršenih o-ziroma neizvršenih sklepov s prejšnje seje so podali predsedniki sekcij in re-kreatorji iz TOZD poročila o delu v I. polletju letošnjega leta.
Iz poročil je bilo razvidno, da je športno rekreativna dejavnost v naši DO sicer močneje zaživela, vendar pa bo treba z ozirom na dejstvo, da se ta aktivnost od sredine do sredine razlikuje ter da glavno delo sloni še vedno na nekaj aktivnih posameznikih, storiti še marsikaj, da bo stanje zadovoljivo.
Inventurna 'komisija je podala poročilo o izvršenem pregledu in številčnem stanju športne opreme in rekvizitov, vendar pa komisija dela še ni v celoti izvršila.
Dopolnil se je program dela ŠRD za jesensko obdobje z vsemi akcijami o-ziroma aktivnostmi, ki so izpadle v I. polletju, tako da bo lahko na koncu leta program dela v celoti realiziran.
Športna komisija ZSMS je podala informacijo o organiziranju TRIM TEDNA
za vse člane DO v dneh od 27. do 30. 8. .1981.
Obravnavana je bila ponudba športno rekreacijskega centra »Golovec« o možnosti nakupa cenejših vstopnic za kopanje v novozgrajenem bazenu. Tako se bomo v kratkem nabavili 1.000 vstopnic po 20 din, ki jih bodo interesent], lahko nabavili v oddelku družbenega standarda.
Podan je bil predlog za udeležbo 2 sodelavcev ha seminarju za organizatorje športne rekreacije v delovnih kolektivih.
V nadaljevanju je potekala razprava o nakupu športne opreme in rekvizitov po tozdih iz sredstev OOZ sindikata.
Dogaja se namreč, da posamezne OOZS v tozdih kupujejo opremo in rekvizite, nihče v DO pa nima dovolj jasnega pregleda nad celotnim stanjem le-teh, tako da je nujno potrebno, da v prihodnje organiziramo nadzor nad tem ŠRD EMO.
Na koncu so vsi prisotni zagotovili, da se «bodo maksimalno potrudili, da bo program dela društva ob koncu leta realiziran v celoti.
OBVESTILO
Obveščamo vas, da je kmetijski kombinat HMEZAD — ŽALEC, Samopostrežna restavracija Gaberje, povečala ceno malice na 41,00 din tako, da znaša prispevek posameznika 10,00 din za 1 obrok.
Oddelek za družbeni standard
Lanska gledališka sezona se j.e iztekla z uspelo uprizoritvijo Shakespearovega Hamleta in za zaključek smo lahko v abonmaju gledali imenitne Tržačane v komediji Vražji fant zahodne strani irskega dramatika Synga. Tudi letos bodo v redni abonma vključeni gostje, tokrat iz Nove Gorice s satirično komedijo DRUŽINA TO-TOVI madžarskega avtorja Orkenyja. TOTOVI so družina, ki se na skrajno smešen način, že kar poneumljeno klanja militaristični vsemogočnosti. Celjski ansambel pa bo pripravil naslednje premiere. Začetek je obetaven. Že predvidoma 25. septembra bo krstna uprizoritev novega slovenskega dela. Milan Kleč je napisal POLKO. Dogajanje je postavljeno v.samotno gorsko kočo, kjer se skupina izletnikov znajde v čudnih okoliščinah. Vse kaže, da jih je obkolilo kr-
delo volkov. Odrezani od sveta se skušajo rešiti tako, da se preoblečejo v medvede. Avtor izredno duhovito opisuje to preobrazbo v medvede, sai nekateri kar dokončno postanejo resnični medvedje, čeprav je očitno, da'si jih je nekdo med njimi krepko privoščil na račun njihove nove svobode. Odrska pripoved je pregledno preprosta, sočno humorna in po svoje srhljiva s spoznanjem do kakšne otožne omejenosti lahko priženemo človeka.
Druga premiera bo ŽLAHTNI MEŠČAN enega največjih komediografov vseh časov Moliera. Premožni gospod Jourdain si na stara leta omisli učitelje, ki naj bi ga podučili v vseh veščinah in strokah, da bi bil čimbolj podoben pravemu plemenitašu.
Avtor se duhovito ponorčuje iz j are gospode svojega časa, kar se povz-
ŠPORTNIKI - VARUHI NARAVE
Prijatelji športa živijo nekakšen športni režim v načinu življenja. Med drugim tudi radi hodijo v gore, radi kolesarijo, smučajo, plavajo, igrajo odbojko. Radi se odpravijo na sprehod v gozd in pogleda] o za gozdnimi sadeži. Če naletijo na čoln, radi primejo za veslo. Kadar prebijejo konec tedna • ali ¡praznike na kmetih pri sorodnikih a-li znancih, z veseljem poprimejo, kjerkoli vidijo, da je potrebna pomoč. Poglaviten vtis, če opazujete športnika v življenju, pa je ob njegovem fizično agilnejšem vedenju poseben odnos do narave, ki jo imenuje: skupno vadišče!
Danes je organiziranih ali neorganiziranih planincev' mnogo več, kot jih je bilo pred, denimo, tridesetimi leti. Danes letuje ob morju in v Alpah nekajkrat več ljudi kot nekoč. Narava je ¡postala v sezoni prebivališče milijonov ljudi pa tudi vadišče in privlačnost za vse tiste, ki želijo obiskati gore, teči po gozdnih stezah, nabirati gozdne sadeže, zasledovati in občudovati divjačino, smučati, plavati, veslati, jadrati, deskati. V naravi se ob prostem času oddahnemo, okrepimo, veselimo; pa tudi iščemo lepoto!
Posebno planincem pomeni lepota in nedotaknjenost gorske ¡narave osnovni mik hoje v gore, posebej še/ ker so prav gorski predeli mnogokje še edine oaze miru. Toda gore niso neprodušno zaprte, niso rezervat, namenjen izbrancem. Tudi ta naravna dobrina je skupna last, v načelu dostopna vsem.
Toda med nami je žal nemalo takih, ki nimajo v sebi čuta ali privzgojenih navad glede varovanja narave. Z različnimi ¡prijemi in vztrajnim prizadevanjem bi jim morali odpreti oči, jim pokazati, razložiti in z dobrim osebnim zgledom dokazovati da narave ne spoštujemo im ne varujemo zato, ker nam tako velevajo predpisi, marveč zato, ker nam narava omogoča počitek; telesen in. duševen. Ko bo neprimerno vedenje v naravi in slabo ravnanje z njo sramota in ne le prekršek, bo vsak od nas zares varuh narave za sebe im za zanamce.
Pomislimo na vse to, ko se bomo ta teden mudili ob vodi, na izletu, na turi, lovu ali ribolovu in pikniku!
petništva in slepega klanjanja modnim muham tiče, pa bomo take primerke nedvomno našli še danes med nami.
Za osnovnošolsko mladino bo Dripravljen KRALJ MATJAŽ, KAKO SE IMAŠ? avtorice Alenke Golievškove.
Nato pride GOSPA Z MORJA norveškega dramatika Henrika Ibsena. E-lida, žena uglednega zdravnika, hrepeni po morju, po skrivnostnem pomorščaku, ki mu je nekoč pripadala. Skrivnostni tujec se vrne in zahteva njeno roko. Na eni strani ljubeč soprog, zdravnik, obremenjen z eksistenčnimi problemi vsakdanjega življenja, ob njem žena Elida, osvobojena, odrešena v svojem hrepenenju, ki pa mu ne sledi. Instiktivno se odloči za tistega, ki mu bo bolj potrebna, odloči se za žr-, tev.
Prvič v Jugoslaviji bo tudi premiera ameriške sodobne avtorice Wendy Kesselmanove. Njena drama SESTRI je naslonjena na resnični dogodek, ki se je zgodil v Franciji v času rastočega nacizma, fašizma in stalinizma. Sestri sta služkinji, ki doživljata nasilje za nasiljem, dokler jima ne grozi, da jima bo odvzeto celo njuno intimno sestrsko življenje.
In za konec JAKOB IN NJEGOV GOSPODAR, avtor -Milan Kundera, Parižan, po rodu Ceh. Komedija nam opisuje dogodivščine sluge in gospodarja, ki ne moreta drug brez drugega, usoda ju j.e za vse čase povezala v nerazdruž-ljiva družabnika. Igra nam prikazuje začinjene zgodbe, ki si jih osebe pripovedujejo, pred nami pa zaživijo na odrsko izredno učinkovit način z duhom in telesom.
Za celotno sezono velja, da so vsa dela dostopna najširšemu krogu gledalcev, prevladuje komedija, resnejša dela pa nam veliko povedo tudi o našem času, čeprav so postavljena po času. in kraju zunaj nas. Izbor je skrbno pripravljen, režirali bodo najboljši slovenski režiserji...
Slovensko ljudsko gledališče razpisuje abonma, s katerim daje stalnim obiskovalcem gledališča določene prednosti in ugodnosti: 20 do 50% popusta, plačevanje v obrokih, stalni sedež v gledališču, zagotovljene predstave- ob določenih dnevih in prednosti pri gostovanju tujifi gledališč.
Vabljeni!
Uprava SLG Celje

TELESNA KULTURA ZA VSAKOGAR
Plavanje priporočljivo tudi za starejše
Kakor hoja, tako je tudi plavanje šport za vsa obdobja življenja. Redno plavanje lahko pomeni učinkovito treniranje srčnožil-nega sistema.'Seveda to ne velja za lagodno kopanje, marveč samo za športno plavanje, ki mora biti dovolj intenzivno in dovolj vztrajno. Pri kopanju se vzpne frekvenca pulza le za malenkost, zato kopanje še nima narave treninga. Po oceni kardiologa Hollmana, športnega zdravnika na Športni visoki šoli v Kolnu, morajo starejši in stari plavati vsaj 5 do 10 minut intenzivno, če želijo prispevati k dobri kondiciji. U-činek treniranja pa lahko povišamo tudi s tem, da plavamo v težjih pogojih, na primer proti toku reke, samo z rokami ali samo z nogami.
Pri vrednotenju plavanja kot sredstva treniranja za zdravje je treba upoštevati tudi učinek hladne vode. Redno plavanje --pomeni hkrati tudi redno utrjevanj« proti mehkužnosti. Vrh tega pomenijo položaj telesa pri plavanju in delo z rokami aktivnost za pravilno držo telesa.
Plavamo lahko ne glede na leta starosti, previdnost pa je potrebna pri potapljanju in skokih v vodo. Kdor ni z mladega navajen na zahtevnejše zvrsti plavalnega športa, naj jih v starosti opusti.' Previdnost je potrebna tudi v primeru, če je voda mrzla, če na primer nima niti 20 stopinj Celzija. Starejši ne smejo začeti kopanja s startnim skokom, prehod od bivanja na planem v vodo naj bo postopen, postopno se je treba zmočiti. Pri nenadni potopitvi v mrzlo vodo se kapilare v koži zožijo, zaradi česar se upor v perifernem ožilju zviša in tako nastopi stanje, ki je nevarno za srce. Posebej je treba opozoriti še na dolgotrajno plavanje v mrzli vodi, ko je telo v nevarnosti, da se telesna temperatura zniža, kar ogroža delovanje zelo občutljivih notranjih organov.
Križanka št. ô
1	1	5 .	4	5	6	7	8	9	10	11
tz	0	<5						0	44	
45	46	H	47					48		
Í9		20	S	24					0	22
25			24	0	25				0	26
27			;	28	0	29		0	30	
31'				52	33	0	0	34		
	55		56			57				
58							0	39		40
	0	¥		0	42		0	43		
94	45			46		0	4?			
48				0	49	so		0	51	
Bi		55		54		0	55	56		
-SUj	141-	57			0	58		0	fco	
64	62						65	64		
VODORAVNO: \. z bombardiram jem do tal razde-jati, 12. Avstrija, 13. umetnostmi slog-stil v 18. stoletju, 14. arabski žrebec,
15.	akademski naslov, 17. določen prostor za gradnjo, 19. kratica za združeno arabsko republiko, 21. graben, iluknja, 22. okrajšava za liter, 23. svojilni zaimek,
25.	vrsta jadrnice, 26. Italija, 27. nasprotno od oblačen, 29. Simon Jenko, 30. Bakoviča, 31. star Slovan, 32. Edvard Kardelj, 34. Ta-lisova osvežilna pijača, 35. gorovje v Makedoniji — hidrocentrala, 38. krama, ropotija, 39. tovarna v Celju, 41. egipčansko božanstvo, 42. Turčija, 43. .nikalnica (ljudsko), 44. nasprotno od polne, 47. srbsko moško ime — igralec Ži-vojimovič, 48. del besede okcident, 49. tisočak (ljudsko), 51. Iridij, 53. prebivalka otoške države, 55. tuje moško ime (Arčibald),
57.	vrtinec, vir, 58. Sveto-zarevo, 60. oznaka za neznanca, 61. žensko ime, 63. pihalni instrument podoben klarinetu.
komičarka (Eržišnik), 30. tragično, scensko, 33. ločnica (tropska rastlina) z bodicami, 34. vrednotenje, šolski red, 36. oblazinjen,
37.	pomaranča (srbohrv.),
38.	Japonska, 40. glinasta puščal, 45. rdeči križ, 46. simbol za Dušik, 47. vzklik odobravanja, tudi del i-mena ameriškega filma
Rio....., 50. kemični znak
za Uran, 52. kratica za Nord, 54. naš največji otok, 56. znak za Radij, 62. 18. črka abecede, 64. Belgija.
—Slavi—
REŠITEV KRIŽANKE (SKANDINAVKE) Št. 7
NA DESKI, JEDILNIK, KARO, VERA, ODVRNITEV, KRONOS, TE, RAZOR, KAC, ANN, DAR, JOPICA, ESEJIST, TEK, ORK, RASTER, STOG, TINE, ORLY, ACIS, KAJN, VARL, ODETS, KI, LI, PI-NEN, ACIDOZA, RIBAR-STVO, JEK, ETOS, ARA, KANT.
—Slavi—
Treba se je utrjevati, vendar po malem in starosti primerno. Isto velja tudi za sončenje, ki je priporočljivo predvsem v jutranjih in večernih urah, vendar ne leže, temveč med gibanjem. Od športov, ki jih gojimo ob vodi velja balinanje, ki ima med drugim pomembno prednost, da je 2abavno. Največ zaleže poletno utrjevanje v vodi in na planem, temveč prav tako za doživetje narave in za prijetno druščino.
NAVPIČNO: 1. kotanja, kotlina 2. kisik, 3. Vranje, 4. grški bog vetrov, 5. kratica za Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije, 6. kraj na Madžarskem, znan po dobrem vinu, ki nosi njegovo ime, 7. Dedalov sin — prvi letalec, 8. ročaj, 9. prva črka, 10. srbohr. kazalni zaimek, 11. sosednja država, 16. otroške igre (rnnož.), 18. kraj pri Opatiji, 20. gostilna, oštarija (kjer se je), 28. zagrebška
OBVESTILO
Obveščamo vse člane kolektiva o možnosti nakupa vstopnic za kopanje v bazenu športnorekreacijskega centra GOLOVEC. Vstopnice po ceni 20 din so na voljo v oddelku družbenega standarda pri tov. Marjani Veber.
KADROVSKE VESTI
OD 1. 7. 1981 do 31. 7. 1981
Hudej Danica, Soline Jožica, Benko Liljana,
Sprejeti na delo:
Matošee Liljana, Topolovec Marija, Laznik Jožica, Vrtačnik Nada, Voga Draga, Kovačič Angela, Vodišek Vida, Koražija Anton, Brkovič Rifet, Kojič Radovan, Krsnik Stjepan, Vračun Branko, Ferlič Miran,’ Jarnjak Zdravko — vsi TOZD Posoda, Ba-fič Nazif — TOZD Orodjarna, Brkovič Huzejir — TOZD Vzdrževanje, Milušič Slavko — TOZD Kotli, Maksič Savo, MuškoteVc Drago — oba TOZD Kontejner, Jakopin Franc — TOZD Kotli, Dojer Marjan, Hapžič Aleksander — oba TOZD Skupne službe.
Iz DO so odšli:
Vodušek Zvonka, Firulovič Budinka, Barukčič Josefina, Geoheli Marija, Agič Aziza, Flac Irena, Orličnik Zvonka, Savski Darjan, Plavčak Jože, Novak- Stanislav, Kotnik Marjan, Koščanski Milan, Buzina Branko, Zorko Stanislav — vsi TOZD Posoda, Drofenik Angela, Kokanovič Peter, Karilič Slobodan — vsi TOZD Orodjarna, Rozman Marica, Dobrišek Roman, Majstorovič Milenko, Reberšek Vili'— vsi TOZD Vzdrževanje, Šnabl Matjaž — TOZD Skupne službe, Vergič Jovo, Markovič Radovan, Plavčak Slavko, Ferme Friderik, Počkaj Franc, Mijošek Josip — vsj TOZD Kontejner, Debeljak Miran, Turnšek Rajko, Mlinarič Rajko — vsi TOZD Kotli-servis.
Upokojili so se:
Urbašek Vinko — TOZD Kotli, ul. Nikola Tesle
7,	Žalec, Perko Karel — DSSS, Nušičeva 1, Celje, Apat Anica, — DSSS, Dobrova NH, Celje, Terbovc Alojzija — TOZD Posoda, Japljeva 23, Celje, Jesenšek Elizabeta — TOZD Posoda, C. na grad 4, Celje, Okorn Helena — TOZD Posoda, Kersnikova
8,	Celje in Ščopič Angela — TOZD Posoda, Trg oktober. revol. 2, Celje.
Umrla
Pilko Marija — TOZD Posoda.
Poročili sta se:
Gole Frančiška — Kunstič in Mernik Olga — Špiljak — obe TOZD Posoda.
Premeščeni v mesecu juniju 1981
Polajžer Jože iz TOZD DSSS v TOZD Kotli, Pušelc Renata dz TOZD Posoda v TOZD DSSS Crikvenica, Vodišek Marija iz TOZD Posoda v TOZD DSSS Crikvenica, Rojc Magda iz TOZD Kon-tenjner v TOZD Kotli in Vodišek Marija iz TOZD Posoda v TOZD Odpreski.
Premeščeni v mesecu juliju 1981
Jelen Milenka iz DSSS v TOZD Orodjarna.
OD 1. 8. 1981 do 31. 8. 1981
Sprejeti na delo:
Podvornik Zdenka, Verk Stanko, Vukmanovič Pero, Salihu Afr.in, Kljajič Jožo, Klepej Boris, Zvonar Sandi, Bakovič Ranko, Bordevič Goran — vsi TOZD Posoda, Veber Miran, Hrovatič Miran, Kovše Miroslav, iPodvornik Bogdan, Kvas Drago, Plevnik Peter, Bajec Bojan — vsi TOZD Vzdrževanje, Turk Davorin, Sekulič Dragan — oba TOZD Kontejner.
Iz DO so odšli:
Malek Cvetan ka, Potočnik Jožefa, Podgoršek Zdenka, Gudalovič Vera, Povh Cecilija, Lorger Marija, Ufcič Nevzeta, Pšeničnik Ivan, Jovanovič Vitomir, Rojc Ivo, Antolič Željko, Kosič Nedeljko, Vržogič Mišo, Savkovič Spasa, Verk Stainko — vsi TOZD Posoda, Božič Alojzija, Vilfan Vlado — oba TOZD Radiatorji, Šabič Alija — TOZD Vzdrževanje, Vukadinovič Kostadin, Kubade Jože, Nikolič Milomir — vsi TOZD Kontejner, Kejžer Božidar, Savatič Radiša — oba TOZD Kotli, Pasar Peter — TOZD Odpreski.
Upokojili so se:
Peterle Marija — TOZD Posoda, Ločica ob Savinja 63 b, Polzela 63313; Maček Aloje — TOZD Posoda, Roginska gorca 33, Pristava 63253; Stopar Karel — TOZD Kotli, Rimske Toplice 9, Laško 63270; Kandolf Marija — TOZD DSSS, Smrekarjeva 8, Celje.
Poročili so se:
Zoričič Stanka — Tolimir — TOZD Posoda, Cikač Blaženka — CLkač-Hlastec — TOZD Kotli, Krajnc Vida — Verbek — TOZD DSSS.
Premeščeni v mesecu avgustu 1981:
Bajič Gavro iz -TOZD Posoda v TOZD Frite, Tomelj Branko iz TOZD Kotli v TOZD Kontejner, Lenart Adolf iz TOZD Radiatorji v TOZD Vzdrževanje., Jurjevič Ivan iz TOZD DSSS v TOZD Orodjarna.
ŽAHojPiKeo
ZAHVALA
Ob bridki izgubi drage mame Ane Šek
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje in darovali cvetje.
Žalujoča hči
Dragica Šalekar z družino
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moje drage mame Frančiške Templak se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem iz oddelka montaže, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali vence.
Žalujoči hčerki: Žolnir Štefka in 'Žurman Milena.
DEŽURNA
KAMERA
Znova smo z dežurno kamero obiskali nekatere naše delovne enote in tako zabeležili več zanimivega.
Po 40 letih vestnega, prizadevnega in trdega kovaškega dela v naši TOZD orodjarni se je upokojil Stanko Kovačič. Njegovi kolegi so mu kar v kovačnici pripravili malo svečanost.
Konec meseca julija se je od nas poslovil Alojz Mdček, ki je delal v TOZD posoda v oddelku izbočar-na v emajlirnici. Alojz Maček se je starostno u-pokojil. Njegovi sodelavci so se ob tej priložnosti od njega poslovili in pripravili skupni posnetek.
Na spodnjem posnetku pa še pogled v TOZD posoda v oddelek montaža, ko je tovarišica Rebekova 29. avgusta praznovala Abrahama — 50-letnico.
ZAHVALE IN SPOROČILA SODELAVCEM
Vsem «članom delovnega kolektiva EMO, še posebej pa sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Orodjarna se ob «mojem odhodu v pokoj iskreno zahvaljujem za prisrčno slovo, tople besede in «dragoceno darilo, ki mi bo drag spomin nanje in na dneve, ki sem jih «prebil «med njimi. Vsem pa želim še veliko 'sreče, zdravja in uspehov pri nadaljnjem delu.
Stanko Kovačič
Ob «odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem kolektiva, še posebej pa iz DSSS za izkazano pozornost i«n «dragoceno darilo, ki mi ho lep spomin
na leta, ki sem jiih preživela med njimi.
Še naprej «pa želim vsem mnogo delovnih uspehov, zdravja in zadovoljstva.
Dragica Šalekar
Ob odhodu v pokoj, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem na posadi 6 in TOZD Posode, za sprejeto «darilo, ki mi bo drag spomin,
Vsem skupaj želim veliko uspeha pri--nadaljnjem delu.
Marija Petek
ZAHVALA
LJUBITELJI
KEGLJANJA
POZOR!
Odbor kegljaške sekcije pri športnem društvu EMO se je odločil za najem stez na novem kegljišču GO-
LOVEC.
Ob boleči > izgubi dragega očeta «Ivana Čovša *
se vsem sodelavcem Montaže «iskreno zahvaljujeih za podarjeno cvetje «in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoča hčerka Fani in ostali
Tako lahko prid-šp na svoj račun vsi ljubitelji te športne panoge ob ponedeljkih od 15. do 19. ure
na štirih, stezah.
Vabljeni!
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moje drage mame
Helene Kajzba
se iskreno zahvaljujem sodelavcem skladišča gotove posode in propagande, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali venec.« žalujoča hči Marija Krašek
ZAHVALA
Ob bridki «izgubi dragega očeta Franca Pangerla
se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje. Posebno se zahvaljujeva sodelavcem sestavljalnice in zavijal-nice, za izrečeno sožalje, cvetje in denarno pomoč. Žalujoči hčeri:
Dragica Žlender in Marica Kačičnik
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta Franca Zabukovnika
se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč sindikalni organizaciji TOZD Posoda I.
Žalujoča hčerka ,
Jožica Mesarič
ZAHVALA
Ob tragični izgubi moje drage hčerke Darje Krajnc
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so jo pospremili na njeni prerani zadnji poti. Posebej se še zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem «iz montaže in servisa za darovane vence in cvetje ter sindikatu za izkazano pomoč.
Žalujoča mati in oče
EZnajfih&C'
Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor.
Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek.' Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje.

Naš humor
Direktorjeva žena vpraša moža pri kosilu:
»Povej no, ali je tvoja nova tajnica zelo čedna?«
»Lepo prosim, prizanesi mi s tem! Zadostuje mi že, ko me ves ljubi dan sprašuje, če si ti lepa!«
Prijatelj prijatelju: »Prebral sem knjigo Kapital. Čudoviti pisatelj je tale Karl May.«
»Norec, Kapital je vendar napisal Karl Marx.«
»Viš, hudiča, saj se mi je zdelo, da je nekaj narobe, ko ni bilo v knjigi nobenih Indijancev.«
»Draga, ali si videla, ka- vam bo polomil vse kosti ko se mi je tista deklica in še fasado spremenil.« nasmehnila?«	Direktor TOZD: »Le kaj
»Zaradi tega se ti ni ste mu odgovorili?« treba še ničesar domišlja- Tajnica TOZD:	»Rekla
ti. Ko sem te jaz prvič sem mu samo, da mi je videla, si se mi zdel tudi zelo žal, ker vas ni!«
grozno smešen.«	--------
-------- Tehnični . vodja neke
Tajnica TOZD:	»Tova- TOZD je dal, da bi dvignil
riš direktor, pravkar je bil produktivnost, nalepiti na tu delavec, ki je ¡grozil, da stene delavnice plakate z
Kaj se tako čudiš? Samo na ta način bom ohranil svoj fotelj, ko bom odsoten.
HO m SUE SONCE, VEM JE MN, HO M! SUE lUNft, VEM JE NOČ, hom/sije /ser />e /¿"e Atétale ,,

PEZUfl, PROIZVODNJR, ) HEŽUR, ; RRO/ZVODNJR \ , REZI.,,
HO UHO PLRV/H $l ze USEHflič
MODRE IN MRNJ MODRE
JCmeč&i irniM/m
KOLEKTIVNI POPUST Je # tovorni dtlaooki iúHücan ir»
|o8*«aia¡
NE VEM, MORDE BO KRVNO TRKSEN IN URRM, t M SE NE BO MOm KOT PREJŠNJI,
RKUNRUHM ■' RRČUNRJTE Nf) MAS
jV
0 0 Q
^oZida/t $c'mic
' delt j ko je polomil act AC /zanimali /na /njetjouor Une,,,
naslednjo vsebino:	»Kar
lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri!«
Ko so delavci prebrali plakate, je bila hitra reakcija. Nekateri so prihrumeli v pisarno in zahtevali prerazporeditev v višji tež-nostnii razred, drugi so zapustili dalo in šli v gostilne, blagajnik pa je počistil blagajne in odletel na dopust.
»Kaj pa v direktorjevi pisarni tako tarnajo, kot bi nekdo .umiri?«
»Ne, ne, le polletni o-bračun pregledujejo!«
Šef ireče isvioji tajnica: »Vaša pisma so iz dneva v dan (boljša. Mislim, da danes lahko odpošljeva e-
»Povej, dragi, ali so sanje oči kot dve zvezdi?«
»So.«
»In ustnice kot cvetlice?«
»Da.«
»In lasje kot svila?«
»Joj, dragi, tako topa stvari imi pripoveduješ, kot da bi bil pesnik!«
Sparjene misli
KREDIT
SEF

Tudi, če greste taborit, pustite sol doma.
Vse bo dovolj zasoljeno.
Ne bodite presenečeni, če ste pri letošnjih cenah bolj zarjaveli, kot porjaveli.
Na Jadranu ni več ¡gusarjev im morskih psov, so pa .zato gostinci in' trgovci.
Moj majglobji vtis z letošnjega dotpusta je navaden morski ježek.
Zaščitimo domačega turista! Prepovejmo mu letovati na morju!