Lahko bi se pogovarjali o filozofiji in sociolo­ giji – na ljubljanski Filozofski fakulteti je namreč po­ leg geografije študiral še sociologijo in zanjo ter za njej sorodna področja ohranil nezmanjšano zanima­ nje. Pravi, da kljub kroničnemu pomanjkanju časa vsak dan prebere okoli sto strani, od filozofije do poe­ zije. A smo se v pogovoru osredotočili na njegovo iz­ jemno plezalsko kariero. Pred leti je v Mišji peči pre­ plezal Za staro kolo in majhnega psa, najbolj znano slovensko športnoplezalno smer, ki so jo odtlej zmo­ gli le redki. Kot eden najboljših prostih plezalcev na svetu svoje generacije je predstavljen v knjigi Heinza Zaka Rock Stars (1995), v vodniku Plezanje po Kra- škem robu pa so zanj uporabili besedno zvezo "mitski velikan". T am, kjer naj bi se pogovor predvidoma kon­ čal, se začenja njegov še posebej osupljivi del. Začnimo na začetku. Kako ste zašli v prosto ple- zanje, ki ga, vsaj takega, kot ga poznamo danes, v času vaše mladosti še ni bilo? Ste najprej plezali v hribih? Ne, v hribih smo nekaj časa res plezali, ampak šele po­ tem, ko smo bili v prostem plezanju že precej dobri. Na Prulah v Ljubljani, kjer sem odraščal, je bil košar­ karski klub in najprej sem kar dolgo treniral košarko. Igrali smo v pionirski, kadetski in mladinski slovenski ligi, potem pa je prišlo do združevanja klubov. Mislim, da se je naš, prulski, združil s trnovskim in v športnem smislu smo postali brezdomci. Zato smo nekateri za­ čeli malo plezati na Šancah na Ljubljanskem gradu, kjer so trenirali nekateri alpinisti. T o je bilo prosto ple­ zanje, smeri pa so bile lažje. No, nekatere, ki jih danes, ko so Plečnikove oboke popravili, ni več, so bile v re­ snici kar zahtevne. Nekajkrat smo poizkusili in mene je potegnilo. S Šanc smo šli na Turnc pri Šmarni gori, potem pa v krajše smeri v hribih. Spomnim se, da sva si z Andrejem Kokaljem nabavila opremo in šla ple­ zat v Kamniške. Iskala sva smer, ki sva si jo izbrala, in v nekem trenutku ugotovila, da je ključno mesto že za INTERVJU Marjan Žiberna Tudi najboljšim plezalcem se je zdelo nemogoče Pogovor s Tadejem Slabetom S krasoslovcem dr. Tadejem Slabetom bi se lahko pogovarjali o marsičem. Prav gotovo o njegovem delu na postojnskem Inštituta za raziskovanje Krasa, delujočem v okviru Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Inštitut, ki je eno najbolj pomembnih mednarodnih raziskovalnih in študijskih krasoslovnih središč, kot predstojnik vodi že 23 let. Čeprav njegovo delo poteka daleč od oči javnosti, so ga lani novembra Primorske novice razglasile za primorsko osebnost meseca. "Tedijeva luknja" v Ospu Tadeju Slabetu še vedno buri plezalsko domišljijo. Foto: Gianni Pečar 46 nama, midva pa sva imela štrik še vedno na rami … Po­ tem sem se vpisal v AO Akademik, ki je bil že lepo raz­ vit, in kasneje v AO Ljubljana ­ Matica. Šli smo v naše hribe, v težke smeri, v katerih je bil vsaj en odstavek teh­ ničen. Že kmalu smo začeli te smeri prosto ponavljati. Kar nekaj let nam je bil izziv ponoviti te klasične sme­ ri. Plezali smo v naših gorah, v Paklenici in drugod, vse prosto. Kar malo smo tekmovali, kdo bo kaj prvi pre­ plezal; to je bila zdrava športna tekmovalnost. T ekmo­ vanj takrat še ni bilo. Ste potem nadaljevali v plezališčih? Ko smo prosto preplezali praktično vse najtežje smeri v hribih, smo šli v nizke stene in skušali tam prepleza­ ti čim bolj zanimive stvari. Središče je bilo takrat Črni Kal. Malo smo se še lovili, saj sploh nismo vedeli, da je mogoče prosto preplezati previse in strehe. T o je prišlo spontano. Tako smo začeli odkrivati, kaj je sploh mo­ goče. Danes prileti v telovadnico plezalec in se zavih­ ti v previs; plezanje previsov je nekaj normalnega, mi pa tega nismo vedeli. V glavnem smo plezali v navpič­ nih stenah, kakšnem rahlem previsu in ob pivu sanjali, kako bomo zlezli kakšno smer v Ospu. Sprva smo zah­ tevne smeri plezali tehnično. Del plezalcev je nato za­ šel v prosto plezanje, drugi pa v alpinizem. Vas alpinizem ni nikoli zamikal? Ne dovolj, mene je prosto plezanje že kmalu čisto pre­ vzelo. Vedno me je zanimalo, kaj je mogoče prosto splezati. Od koga ste se lahko v tistih pionirskih časih špor- tnega plezanja lahko učili? Zgolj od lastnih izku- šenj? Iz tistih začetkov se je počasi začel razvijati šport in za­ čeli smo bolj sistematično trenirati. Že kmalu po letu 1980 smo začeli zahajati v tujino, Italijo, Španijo, Fran­ cijo. Jugoslavija je bila precej odprta, v obdobju, ko so veljale nekatere omejitve za prehod meje, smo si ga plezalci vedno izposlovali. Lahko smo plezali po vsem svetu in imeli stik s tujimi plezalci. V tujini so izhajale alpinistične in plezalne revije. A mi smo bili v prehodu s plezanja v športno plezanje neke vrste samouki. Ta­ krat je veljalo, da je moč vse. Nekoč sem se doma spra­ vil delati zgibe na drogu. Po deset na minuto. Ko sem jih delal že več kot eno uro in jih napravil sedemsto, sem si rekel: "Tule pa nekaj ne bo v redu, saj se nič ne utrudim." In sem si oprtal nahrbtnik. Sčasoma se je tre­ ning razpotegnil v vsakodnevno večurno delo, na kon­ cu je to zneslo vsaj pet, šest ur na dan. Med plezanjem pa smo preizkušali novosti in se učili. Kako pa je bilo kasneje, ko ste se zaposlili? Ste lah- ko združevali službo in plezanje? Najzahtevnejše smeri ste preplezali, ko ste bili že zaposleni. Dve ali tri leta po diplomi sem bil, recimo temu, ple­ zalec. Denar sem si služil z delom pri restavratorjih in z višinskimi deli, sicer pa sem plezal. Nekoč sem klical domov iz telefonske govorilnice v Franciji in mama je rekla: "Z očetom sva te spet prijavila v službo." To se je predtem že večkrat zgodilo. (smeh) No, bom šel pa poskusit, sem si rekel in prišel leta 1986 v Postojno na inštitut. Dali so mi šest let, da magistriram in doktori­ ram. Bil sem mlad in poln energije, hodil sem v službo in popoldan plezal. Ob pol šestih sem šel od doma, ob enajstih zvečer sem prišel domov. Takrat so se začela tudi tekmovanja v športnem plezanju. Na začetku so bila krajše obdobje še na naravnih stenah. Prva posa­ mična tekmovanja so potekala na primer v Bardone­ cchii v Italiji. To je bila zelo znana tekma, v Jugoslaviji pa so prvo tekmovanje organizirali v Splitu. Ko pa se je leta 1990 začel svetovni pokal, so se tekme preseli­ le v dvorane. Na Učki ste postali jugoslovanski prvak v težavno- stnem plezanju, kako uspešni pa ste bili v svetov- nem pokalu? T ekmoval sem zelo kratko obdobje, med letoma 1990 in 1992. Nisem se čisto izpel v tem pogledu. Za prve Kombinacija desetih oprimkov v smeri Sanjski par, ki jo Slabe skuša splezati zgolj z rokami. Foto: Gianni Pečar 47 november 2018 PLANINSKI VESTNIK tekme, ki so bile na umetnih stenah v dvorani, smo tre­ nirali še v naravnih stenah, saj pri nas umetnih še ni bilo. Spomnim se, da so mi pred prvo tekmo svetovne­ ga pokala v Ajdovščini na betonsko steno telovadnice privili nekaj grifov, češ, da nas ne boš osramotil … Že na prvi tekmi sem bil v finalu, mi je pa malo žal, da nisem imel več priložnosti. Razloga, da sem nehal tekmova­ ti, sta bila dva. Prvi je bil, da sem med treningom v te­ lovadnici nekoč pozabil zategniti vozel v pasu in sem si pri padcu polomil pete. Ko sem dan po operaciji le­ žal v bolnici, mi je Barbara (žena, op. p.) povedala, da bova postala starša. Bil sem star 33 let, lahko bi še ne­ kaj let tekmoval, ampak bi trpela organizacija življenja. T ega si nisem želel. Nekaj let pozneje so me predlagali za predstojnika inštituta in moral sem resno poprijeti. Vrnimo se nekaj let v preteklost. Že leta 1986 sta za takratni dan mladosti, 25. maj, s Srečem Reh- bergerjem nastopila pred kamerami – iz Ospa je slovenska televizija prenašala vajino prosto po- novitev Magične gobe, ki je na najtežjem odseku ocenjena s 7b/c. Kako zahtevno je bilo plezanje pred televizijsko publiko v psihičnem pogledu? Določen pritisk je seveda bil, ampak ne prav hud. Šlo je za smer, ki sva jo s Srečem takrat že prerasla. Ko sva se lotila Gobe, je večina plezalcev dvomila, da jo je sploh mogoče preplezati, a v resnici je bila lahka. Preplezala sva jo že konec leta 1985, pol leta pred tistim preno­ som, in da bi padla, bi morala imeti kar malo smole. Leta 1992 ste preplezali znamenito smer Za staro kolo in majhnega psa, ki je ocenjena 8c+. Takrat je spadala med tri najtežje smeri na svetu. Ko jo je leta 2016 Jernej Kruder, ki danes blesti na balvan- skih tekmovanjih, kot peti Slovenec ponovil, je bila to v plezalski srenji kar velika novica. Koliko časa ste študirali to smer? Smer Za Staro kolo je res stara že stoletja, ampak v njej je par detajlov, ki so tudi z današnjega vidika zahtevni. T ežko povem, koliko časa sem se ukvarjal z njo, ampak vse skupaj je trajalo kakšna tri ali štiri leta. Spomnim se, da sem hodil po naših stenah in gledal, kaj bi bilo mogoče nekoč v prihodnosti preplezati. Ko sem pritr­ dil prve kline, so me tudi najboljši plezalci spraševali: "Ja, kaj pa delaš?" Nihče si ni znal predstavljati, da bi bilo to sploh mogoče preplezati. Saj si tudi jaz nisem, am­ pak sem želel poskusiti. V prvem letu sem preplezal tri, morda štiri kline. Ta smer me je učila trenirati, ob njej sem plezalno rasel. Ugotavljal sem, kje mi kaj manjka in kaj moram natrenirati, še preden se sploh lotim nove­ ga giba. Tako sem videl, da je mogoče napraviti ta gib, pa oni gib … Nato je bilo pomembno te gibe med sabo povezati, jih zatem povezati še z lahkoto, tako da jih na koncu napraviš deset, ne da bi te čisto navilo. Od kod zamisel za ime smeri? Barbara je bila v tistem času mlada slovenska pesnica in je to pravzaprav naslov ene njenih pesmi. T akrat sem dobil stanovanje v Postojni in sem, kot sem že pove­ dal, od jutra do večera delal, študiral in plezal. Ob pet­ kih sem šel ponjo v Ljubljano in jo pripeljal v Postojno. Imela sva majhnega psa, ki je bil vedno z nama v Ospu in težil vsem pod steno. T akrat je nastala ta pesem, ki je bila objavljena v Sodobnosti. Potem sem spontano tako poimenoval še smer . Plezalno pot sva z Barbaro ustvar­ jala skupaj. Nekaj let je bila del te poti tudi hči Zala, ki se je nato odločila za ples. Kaj imate za svoj največji plezalski dosežek? Je to smer Sanjski par v Mišji peči, ki ste jo preplezali leta 1994 in je ocenjena z oceno 9a? Močno previ- sna stena, v kateri je speljana, je po vas dobila neu- radno ime T edijeva luknja. Ne, moja najboljša smer je kar Za staro kolo. Sanjske­ ga para pravzaprav nisem nikoli dokončal. Preplezal sem prvi del, ki sem ga ocenil z 8c, v načrtu sem imel še nadaljevanje po stropu. Ampak smer, kakršna je zdaj, zavije drugam; Sanjski par je kombinacija dveh sme­ ri. Nameraval sem preplezati še težje nadaljevanje, a so fantje nadaljevali v drugi, nekoliko lažji smeri. Sam sem misel na nadaljevanje opustil in si našel nove izzive. Kakšne pa? S plezanjem imam še vedno veliko veselja in še vedno me zanima, kaj je mogoče splezati. Eden od teh izzivov je kombinacija desetih oprimkov v Sanjskem paru. Je to stvar, ki ste jo pred nekaj leti omenili v inter- vjuju za Sobotno prilogo Dela? Vam jo je uspelo preplezati? Ja, to je ta smer. Še vedno se ukvarjam z njo. Vsako leto se premaknem malo naprej. Če se ne bi, je vprašanje, ali bi še vztrajal. Ampak res je potrebno celo leto treninga, da se malo premaknem. Gre za plezanje izključno z ro­ kami, za zdaj še ne morem povezati gibov med sabo. Seveda bi lahko uporabil noge, ampak zame je izziv, kaj se da na tak način napraviti. Morda se bo komu zdelo trapasto, ampak pri tem dinamičnem plezanju, kot mu pravim, se mi je odprl nov svet. S tal vržem vrv v klin in to je edini klin, na katerem se varujem. Od tal moram najprej skočiti in se ujeti na prvi oprimek. Ko sem daleč 48 Plezal sem v kar veliko plezališčih, ampak kaj je lahko lepšega kot Mišja peč? Foto: Gianni Pečar od klina, moram pri padcu pokrčiti noge, da ne uda­ rim z njimi v tla, ko padem. Na nekaterih oprimkih lah­ ko visiš, na nekaterih pa ne. Lahko jih samo na kratko primeš in izrabiš vztrajnost, da se takoj zavihtiš naprej na naslednjega. Gre torej za dinamične, povezane gibe. Z močjo sem tako daleč, da z njo nimam težav. V endar moram imeti na dan, ko poskušam, glavo zelo na me­ stu. Če je na primer v službi za mano posebej zahteven teden, potrebujem kakšen dan, da preklopim. Nekateri od gibov morajo biti tako avtomatizirani, da ob njih nič kaj dosti ne razmišljam, saj za to niti ni časa. T elo mora samo vedeti, kaj je treba napraviti. Razmišljal sem, kaj bi mi bilo za konec kariere najbolj po duši, in v tem se je vse med sabo povezalo. Kako zahtevna je ta smer? Kakšna bo njena ocena, če vam uspe? Če mi uspe, to niti ne bo nova smer, težavnost pa bi ocenil z 9c, morda 9c+. Oprostite, ampak sliši se neverjetno. Ta ocena je celo višja od doslej najtežje preplezane smeri na svetu, ki jo je lani na Norveškem preplezal Čeh Adam Ondra. Konec koncev niste več stari 30 let. Spomnim se, ko sem pred več kot 30 leti rekel – vztra­ jal bom do 33. leta. Takrat se mi je to zdela resna sta­ rost. Naslednje leto jih bom 60 … T o me ne skrbi pose­ bej. Vem, da se bo v nekem trenutku obrnilo navzdol, ampak za zdaj nimam nobenih težav. Vsa ta leta nisem popustil v treningu, nivoja nisem nikoli spustil. Še ve­ dno lahko napravim po štiri treninge na dan in v dolo­ čenih gibih sem močnejši kot kadarkoli prej. Plezanje je pravzaprav moja psihoterapija. V časih pridem po služ­ bi domov in mi Barbara reče: "Spet si čisto bled!" Am­ pak 20 minut po tem, ko začnem plezati, na vse poza­ bim in sem čisto drug človek. Imate kaj težav s poškodbami? Razen poškodb pete pri omenjenem padcu nisem imel nobenih drugih. To je velika sreča. Seveda sem imel na začetku, ker smo napačno trenirali, vnetje komol­ cev. Spomnim se, da sem kakšnega pol leta težko nesel žlico v usta, ampak bolečina ni bila nič hujša, če sem treniral. Pomembno je, da takoj, ko začutim bolečino, napravim naslednji dan odmor, pomagam si tudi z le­ dom. Zvečer dam roke v led in sem zjutraj kot nov. T o je moja velika prednost. Kaj pa regeneracija, je kaj slabša kot nekoč? Ne. No, če imam tri ali štiri dni zapored močan trening, potem napravim dan pavze, takrat samo tečem, delam šprinte v kratek klanec. Sicer pa še vedno brez težav de­ lam zgibe na eni roki z dodatnimi desetimi, dvanajsti­ mi kilogrami. To delam vsak drugi dan. Zato imam v službi za vrati potapljaške uteži. Nekoč se bo to seveda nehalo, kdaj bo to, pa ne vem. Koliko spremljate današnjo generacijo mladih slovenskih plezalcev na čelu z Garnbretovo, Ško- ficem in Krudrom? Z veseljem spremljam njihove uspehe, dobri so! Toda nisem zelo na tekočem, kaj se dogaja v stenah. Poznam najboljše stvari, kaj dosti več pa ne. Ob službi, družini in plezanju imam za to manj časa, kot bi si želel. In še vprašanje za konec. Plezali ste marsikje po svetu, zato me zanima, katero plezališče vam je še posebej ljubo? Res sem bil že v kar veliko plezališčih, ampak kaj je lep­ šega kot Mišja peč? Pripelješ se tja, v par minutah si pod steno, preobuješ se in že lahko plezaš. Celo zimo si lahko v kratkih hlačah, majico dam gor dvakrat na leto. Razmere so idealne, tam lahko delam tisto, kar me naj­ bolj zanima – poskušam, kaj je mogoče. V časih si želim preizkusiti kakšno bolj resno smer kakega drugega ple­ zalca še drugje po svetu. Ampak za to nimam ravno ve­ liko možnosti, službene obveznosti mi vzamejo toliko časa, da si tega ne morem privoščiti. Izbirati si moram priročno, pristopno plezališče, kjer porabim najmanj časa. In to je Mišja peč.  m 49 november 2018 PLANINSKI VESTNIK