Poštnina plačana v gotovini.
OBRTNI VESTNIK
Strokovni Sist za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„OBRTNI VESTNIK-Mlaja mesečno dvakrat, in sicer: MHkke.ga 1. in 16. v mesecu ter ■ta n e aeloletno Din 40- — polletno Din 20- — posamezni* žter. Din 2- —	Oflcijelno glasilo «Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani« in «Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru« ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji Uredništvo in upravni&tvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se n« vračajo. Ponatiski dovoljeni le * navedbo vira. Stev. pri poštni hranilnici podružnici v Ljubljani 10.860
XII. letnik.	V Liubljani, dne 15. mala 1929.	Št. 10.
Nfegovo Veličanstvo kralj slovenskemu obrtništvu.
Načelnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, gosp. Josip Rebek, je dobil od ministra dvora na brzojavno vdanostno izjavo občnega zbora Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani ta-le odgovor:
„Njegovo Veličanstvo kralj je blagovolil odrediti, da Vam sporočim Njegovo srčno zahvalo za izjavo vdanosti, ki ste jo poslali ob odlikovanju ljubljanske univerze.«	Minister	dvora:
B. O. JEVTIČ.
Minister za trgovino in industrijo Zvezi obrtnih zadrug.
Zveza obrtnih zadrug je prejela iz kabinetne pisarne ministra za trgovino in industrijo sledeči dopis:
„Gospod minister za trgovino in industrijo je prejel pismo načelnika Zveze, v katerem se mu po nalogu občnega zbora Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani pošiljajo pozdravi, obenem pa tudi prošnjo, naj ostane še nadalje naklonjen težnjam slovenskih obrtnikov.
Po naredbi gospoda Ministra za trgovino in industrijo se usoja kabinet, obvestiti Zvezo, da se gospod Minister izredno zahvaljuje za pozdrave in da hoče tudi v bodoče rad ustrezati upravičenim zahtevam slovenskih obrtnikov.“
Tečaj za funkcij onarje obrtnih zadrug.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani namerava prirediti za funkcijonarjc obrtnih zadrug poseben tridnevni tečaj, kakor se je vršil že leta 1925. V naslednjem priobčujemo okrožnico, ki jo je poslala vsem zadrugam.
«Obrtne zadruge in zadružne zveze morejo izpolnjevati svojo važno nalogo v korist obrtništva uspešno le tedaj, ako dobro in točno posluje njihova uprava. Redni tekoči posli pri obrtnih zadrugah in gremijih stavljajo danes do zadružnih funlccijonarjev znatne zahteve tako glede notranjega dela v zadrugi, kakor glede občevanja z oblastvi. Vršitev te naloge zahteva v zadružnem poslovanju primerno izvežbane funkcijonarje, posebno načelnike, tajnike in blagajnike. Ti morajo poznati glavna in bistvena določila obrtnega reda in ustrojstvo zadrug, njih namen, pravice in dolžnosti ter način poslovanja (vodstvo sej, občnih zborov, zadružnih poslovnih knjig, korespondence, statistike itd.) Važno ie nadalje zanje, da vsaj v splošnem poznajo davčne in taksne predpise ter da so poučeni o vprašanjih, ki se tičejo prometa, carin in trgovskih pogodb, v kolikor se tičejo obrtnika.
Mnogo starejše, osobito novoustanovljene zadruge ne morejo uspešno delovati uprav radi pomanjkanja primerno izvežbanih funkcijonarjev.
Da temu odpomore, namerava prirediti podpisana zbornica tridnevni poučni tečaj za zadružne' funkcijonarje. Tečaj se bo vršil za časa velesejma v Ljubljani, in sicer v pondeljelc, torek in sredo, dne 3., 4. in 5. junija 1929 v risalni dvorani Tehniške rrodnje šole v Ljubljani.
V tečaju se bo predavalo: -
1.) Najvažnejša določila iz obrtnega zakona, obrtne oblasti in njih delokrog ter splošno o ustroju zadružne organizacije in Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani (tri ure).
2.) Poslovanje zadruge, naloge zadružnih funkcionarjev, delokrog načelstva in tajništva, vodstvo zborov in sej, evidenca članov pomožnega osebja, občevanje z oblastvi in zbornico (tri ure).
3.) Tajniško in blagajniško poslovanje, sestava pro- i računa in obračuna itd. (tri ure).
4.) Promet, carine in trgovske pogodbe (tri ure).
5.) Socialno zavarovanje delavcev, delavska zaščita, socialne naprave za samostojne mojstre (tri ure).
6.) Takse in davki (tri ure).
Udeleženci ne plačajo za obisk tečaja nikake prT-stojbine. O obisku jim bo 'zstavila zbornica uradna spričevala. Ker se ob istem času vrši .tudi ljubljanski
velesejm, bodo mogli udeleženci uživati glede železniške vožnje olajšave, ako si nabavijo velesejmsko legitimacijo. Tudi bo udeležencem dana prilika ne samo obiska velesejma, temveč tudi ogleda učilnic Tehniške srednje šole in po možnosti še kakih drugih za obrtništvo važnih inštitucij. Stroške zadružnih funkcionarjev .zvezano z obiskom tečaja, bodo seveda morale nositi zadruge same, odnosno udeleženci.
Opozarjamo ugledno načelstvo na ta tečaj' z vabilom, da najkesneje do 25. maja t. L naznani zbornici imena in naslov onih njenih funkcionarjev (načelnika, pod-načelnika, tajnika, blagajnika ali odbornikov), ki se nameravajo udeležiti tega tečaja. Ker se priredi tečaj za zadružne funkcionarje iz cele Slovenije in je radi priprav za tečaj neobiiodno potrebno, da Zbornica računa z gotovostjo na vsakega prijavljenega udeleženca, Vas opozarjamo, da je zato treba, da se vsak prijav-ljenec tečaja tudi zanesljivo udeleži.®
Obrtniško gibanje v ljubljanski oblasti.
(Nadaljevanje.)
I.
1. Statistika.
V ljubljanski oblasti obstoja 84 zadrug. V letu 1928. so se nanovo ustanovile:
1.) Zadruga kovinarjev v Novem mestu,
2.) Zadruga kovinarjev za sodni okraj litijski v Litiji,
3.) Zadruga oblačilnih strok v Trbovljah se je razcepila v Zadrugo čevljarjev za srez Laško v Trbovljah in v Zadrugo krojačev in kroiačic za srez Laško v Trbovljah,
4.) Ustanovila se je nadalje Rokodelska zadruga v Lašiketn.
Po delokrogu obstoja v oblasti •	9 lokalnih,
zadrug, 46 za sodni okraj, 3 za več sodnih okrajev, 8 srezkih, 8 oblastnih in 10 pokrajinskih Skupaj 52 strokovnih zadrug. Skupnih rokodelskih zadrug: 32.
Enotno so organizirane v oblasti v enotno zadrugo torej le slodeče stroke: urarji, zlatarji, optiki, graverji, pasarji, kleparji, inštalaterji, kotlarji, sodavičarji, brivci, frizerji in lasničarji, zobotehniki, krovci, vrtnarji, slaščičarji, medičarji in izdelovalci kandit, knjigovezi, fotografi, dimnikarji, kamnoseki, tapetniki, preprogarji, izdelovalci žimnic in ščetarji, elektrotehniki, sedlarji ter jermenarji, zidarski mojstri, stavbniki in tesarski mojstri, torej 32 strok.
Vse druge stroke imajo ali po več strokovnih zadrug ali pa so organizirane v skupnih rokodelskih zadrugah.
Popolna organizacija za vse obrtne stroke obstaja v radovljiške m srezu.
V kranjskem srezu niso v sodnem okraju Škofja Loka organizirani čevljarji, ker se je zadruga razšla.
V ljubljanski okolici so organizirani le mizarji, ki imajo svojo zadrugo v Št. Vidu ter mesarji in pa stroke, ki pripadajo zadrugam za sodne okraije, sreze, oblast in pokrajino. Potrebna je torej skupna rokodelska zadruga s sedežem v Ljubljani, katero pa zveza že organizira.
Popolnoma organizirana sta nadalje kamniški in logaški srez. V k o č e v s k e m srezu je popolnoma organiziran sodni okraj Kočevje, medtem ko so v sodnih okrajih Ribnica in Velike Lašče organizirani le kovinarji, kovači, čevljarji ter stroke, ki pripadajo kaki oblastni ali pokrajinski zadrugi. Vse druge stroke pa so še neorganizirane.
Nujno potrebna- bi bila v teh dveh sodnih okrajih zadruga mizarjev in pa skupna rokodelska zadruga za stroke, ki radi premajhnega števila članov ne morejo ustanoviti svoje strokovne zadruge.
Novomeški srez je popolno organiziran, črn o-meljski pa za sodna okraja Črnomelj in Metlika.
V litijskem srezu je sodni okraj Višnja gora sedaj popolno organiziran, v litijskem sodnem okraju pa bo vrzel izpopolnila Zadruga .rokodelskih obrtov v Zagorju, ki bo razširila svoj delokrog tudi na desni breg Save.
Popolno organiziran je nadalje laški srez in brežiški srez.
Za nekatere obrtne stroke kakor za čevljarje, krojače, mizarje, bi bilo jako koristno, če bi ustanavljale svoje lastne strokovne zadruge za sodne okraje ali pa sreze. Zveza šteje sedaj 53 članic.
Pristopilo je nanovo 6 zadrug, in sicer: Zadruga kovinarjev v Novem mestu, v letošnjem letu pa Zadruga kovinarjev v Litiji, Kolektivna obrtna zadruga na Jesenicah, Zadruga rokodelskih obrti v Kranju in Zadruga mizarjev v Novem mestu.
Nanovo se pripravlja ustanovitev Zadruge pečarjev in lončarjev za ljubljansko oblast s sedežem v Ljubljani.
Na ves sodni okraj ljubljanski je v preteklem letu razširila svoj delokrog Zadruga pekov v Ljubljani.
Kranjskogorski sodni okraj se je z ustanovitvijo Kolektivne obrtne zadruge na Jesenicah odcepil od Kolektivne zadruge na Bledu.
2.	Notranje poslovanje zveze.
Zvezino načelstvo se je v preteklem letu sestalo na 10 sejah, na katerih so se obravnavale vse tekoče zadeve. Zveza je zaposlovala vse leto enega tajnika in dve pisarniški moči.
Izvršila je tekom leta širokopotezne akcije, kakor efektno loterijo, priredila je proslavo 251etnice, izdala spominsko knjigo in priredila 1 večje obrtniško zborovanje.
Po svojem zastopniku se je udeležila skoraj vseh zadružnih občnih zborov, če je bila na nje vabljena, In sicer v 39 "primerih.
Svoje izjave je podala v raznih obrtnopravnih vprašanjih tako glede izdelovanja lovilcev na sneg, žagarskega obrta, izdelovanja otroških čevljev, ločitve brivskega, frizerskega in lasničarskega obrta, starostne meje za sprejemanje vajencev, financiranje obrtnonadalje-valnega šolstva, stavbnih obrti z omejeno koncesijo, pleskanje streli, barvanje fasad, zgradbe carinarnice v Ljubljani, koncesijoniranje vulkaniziranja, poprave galoš, konkurznega zakona, «diueo»-ličanja, spora ined krovci in tesarji, načrta zakona o izvršbi in zavarovanja itd.
V lanskoletnem, proračunu oblastne skupščine ljubljanske oblasti je bila predvidena večja svota za obrtno nadaljevalno Šolstvo. Zveza je opozorila na to vse obrtnonadaljevalne šole v ljubljanski oblasti, naj vložijo prošnje. Uspeh pa ni bil povoljen.
Lansko leto se je pripravljala večja izprememba zakona o državnem računovodstvu. Zveza je temu vprašanju posvetila mnogo pažnje in je zbrala od zadrug dokaj materiala, vendar pa do izpremembe tega zakona pod tedanjimi razmerami ni prišlo.
Obrtna banka v Ljubljani je votirala lansko leto i 5000 Din za nagrado najboljšim vajencem in vajenkam
v Sloveniji in je odstopila izvedbo tega zvezi. Zveza je zbrala od obrtnonadailjevalnih šol predloge in jih je predložila nato Obrtni banki.
Po treh zastopnikih se je udeležila zveza tudi proslave 201etnice bratskega Saveza hrvatskih obrtnikov v Zagrebu, ki se je vršila v dneh 5. in 6. maja.
II.
Gospodarsko stanje obrtništva.
Gospodarsko stanje obrtništva bi lahko na kratko označili z besedo: Kriza, padanje gospodarske moči.
V najtežavnejšem položaju se nahaja oblačilna stroka — čevljarji in krojači.
a) I. Čevljarska stroka.
Čevljarska stroka je v zadnjih letih vidno padla. Temlu počasnemu propadanju te stroke je vzrok predvsem čevljarska industrija, prekomeren uvoz, poseganje trgovcev v čevljarstvo in, kakor v vseh drugih strokah, šušmarstvo.
Čevljarski mojstri bi mogli s pomočjo čevljarske industrije kriti v naši državi vso potrebo na čevljih, kar je tudi statistično dokazano. Vendar pa vidimo, da se uvaža v državo velikanske množine čevljev, zlasti iz Češkoslovaške, ki preplavljajo naš trg. Češkoslovaška tovarna «Bat’a» ne izpodriva domače industrije le pri nas, temveč si z velikansko silo osvaja trg tudi na drugih evropskih tržiščih. Proti uvozu čevljev so čevljarske organizacije zavzele odločno stališče, dokazovale, da je baš prekomeren uvoz kriv obitbožanju te stroke —• vendar so naleteli vsi protesti in vsa dokazovanja na gluha ušesa.
Kakšen je češkoslovaški uvoz čevljev, ki ga predstavlja v veliki meri baš «Bat’a», kaže statistika. Leta 1924. je eksportirala Češkoslovaška 2,139.520 parov čevljev, leta 1926. pa že 6,570.860 parov.
Pa tudi obrtna zakonodaja je glede te stroke popolnoma odpovedala. Trgovci s čevlji smejo prodajati le izgotovljene čevlje — danes pa vidimo, da se skoraj vsak trgovec s čevlji peča tudi s popravili, kat pa je po zakonu nedopustno.
Nad vse bujno razvito pa je v tej. stroki tudi šušmar-stvo. Niso temu vzrok toliko socialne razmere, marveč splošno neugoden položaj, kateremu tudi obrtna zakonodaja ni kos. Eden izmed važnih vzrokov šušmarstva v čevljarski stroki pa je tudi prekomerno število naraščaja. Statistika nam dokazuje, da je baš oblačilna stroka, ki se nahaja v najtežavnejšem položaju in ki, odkritosrčno rečeno, nima posebne bodočnosti, najbolj natrpana z naraščajem. Umevno je, da prične pomočnik, ki ne dobi dela, ker ga mojstri sami nimajo, neopravičeno izvrševati obrt, ki se ga je učil. Zato bodo morale čevljarske organizacije polagati vso pažnjo omejitvi naraščaja.
Čevljarski mojstri s cenami ne morejo konkurirati industriji in trgovcem s čevlji. Pomislimo samo, da so čevlji v trgovini cenejši nego ročni izdelek in vendar sta pri tem paru čevljev zaslužila že tovarnar in trgovec. Nastaja torej vprašanje: ali so tovarniški izdelki res toliko cenejši, ali pa so kvalitativno slabejši. Naši čevljarji morajo plačevati drago usnje, ki se uvaža kot Izdelek v državo, izvažajo pa se sirove kože.
Položaj te obrtne stroke je tako neugoden, da bodo morali čevljarski mojstri misliti na čim tesnejšo gospodarsko združitev, ker bo borba posameznika za eksistenco vedno težavnejša.
b) Krojaška stroka se je borila skoraj z vsemi istimi težkočami kot čevljarska stroka. Konfekcija izpodjeda tla krojaštvu in pridružuje se strašno razpaslo šušmarstvo. Tudi v tej stroki je omejitev naraščaja neobhodno potrebna, prav tako pa tudi kar najbolj tesna gospodarska združitev.
V šiviljski stroki se je pričelo zlasti po de-želi živahnejše gibanje med šiviljami, ki posedujejo obrtne liste. Šivanje perila ni vezano na usposobljenostne dokaze in skoraj do zadnjih let o šiviljskem obratu ni bilo govora. Opažamo, da se šivilje priključujejo krojaškim pa tudi kolektivnim' zadrugam, da ščitijo potom njih svoje interese.
c) Brivska, fizerskainlasničarskastroka zaznamenuje velik napredek zlasti v damsko-frizerskt stroki. To je imelo seveda za posledico, da se je pojavilo gibanje za ločitev teh treh strok, ki so doslej tvorile celoto. Zadruga brivcev^ frizerjev in lasničarjev je zavzela stališče, naj se iz te celote stvorita dve samostojni obrtni stroki, in sicer brivcev ter damskih frizerjev.
Veliko krizo preživlja tudi
č) zlatarska in urarska stroka.
Zlatnina je postala Iuksus, ki si ga pri današnjih razmerah lahko le malokdo privošči. Srednji stanovi, ki so bili nekdaj najboljši odjemalci, se borijo sedaj za najpotrebnejše. Nekoliko boljša je urarska stroka, in sicer v kolikor se tiče popravil.
Zlatarji in juvelirji imajo bogate zaloge drago plačan : zlatnine in draguljev, v njih imajo mnogo kapitala, ki se jim pa ne obrestuje.
d) Sodavičarska stroka je vodila v lanskem letu oster boj proti «Sparklet»-stekle-nicam, ki se uvažajo iz inozemstva. Teh «SparkIet»-ste-klenic se morejo posluževati gostilničarji, da izdelujejo na ta način sami sodavico. Ta borba sodavičarjev je bila seveda upravičena, ker bi pomenile «Sparkict»-steklenice, če bi se razširile, za sodavičarje veliko kon kurenco; poleg tega pa «Sparklet»-steklenice tudi iz kigijenskih razlogov niso priporočljive. Sodavičarje ie
v njih boju krepko podpirala tudi zveza. Sedaj odloča o tem Državni svet v Beogradu
e) Fotografska stroka.
Pokrajinska zadruga fotografov za Slovenijo v Ljubljani je udružena v Savezu fotografskih udruženja kraljevine SHS v Beogradu. Dne 18. in 19. septembra se je vršil v Ljubljani velik fotografski kongres, katerega je sklical savez. Kakor vse druge stroke tako se tudi fotografska stroka z vso odločnostjo brani šušmarstva, ki ga predstavljajo v tej stroki amaterji najrazličnejših poklicev. Poleg tega pa se hoče pojavljati kot nekakšna samostojna stroka povečavanja slik, ki pa spada dejansko v delokrog poklicnih fotografov.
f) Mesarski obrt.
V mesarskem obrtu smo opažali v minulem letu večje organizatorično gibanje. Doslej sta obstojali v vsej ljubljanski oblasti samo dve zadrugi mesarjev. V minulem letu pa se je nanovo ustanovila Zadruga mesarjev za sodni okraj litijski s sedežem v Litiji, v ustanavljanju pa je bila Zadruga mesarjev za ljubljansko okolico in sodni okraj Višnjo goro. V letošnjem letu sc pripravlja ustanovitev Zadruge mesarjev za kamniški sodni okraj v Kamniku, gibljejo se pa baje tudi mesarski mojstri logaškega sreza.
V zadnjih letih vodijo mesarski mojstri ostro borbo proti kmetom, ki koljejo živino sami in jo na drobno razprodajajo. Cesarski patent iz leta 1859. daje sicer kmetom pravico, da zakoljejo sami živino, ki so jo zredili, toda le v sili. Kmetje pa danes živine nočejo prodajati mojstrom, temveč jo koljejo doma in tudi domia prodajajo. Medtem, ko so predpisane mesarjem najrazličnejše higi jenske odredbe, pa koljejo kmetje živino po skednjih, v prahu in blatu, čeprav v to niso niti upravičeni.
Zlasti Zadruga mesarjev v Kranju se je odločno bo,-rila proti klanju živine po kmetih. V tem boju pa ni uspela, ker se sklicujejo oiblasti na cesarski patent l? leta 1859. Kmetje pa so našli mnogo opore tudi v političnih strankah, ki so jih iz političnih razlogov ščitile. To stanje se bo vsekakor zboljšalo s predpisi v novem obrtnem zakonu. Edinole v korist mesarskih mojstrov bo torej, če se bodo čim tesneje združili v svojih strokovnir. zadrugah.
g) V pekovski stroki smo opažali v minulem letu nervozno gibanje glede ureditve delovnega časa. Uredba o odpiranju in zapiranju obratovališč je urejevala tudi delovni čas v pekarnah, dasi spada vprašanje delovnega časa v področja zakona o zaščiti delavcev. Le energičnim naporom zadruge se je posrečilo, da je ostal delovni čas v pekarnah v splošnem doslej nespremenjen.
h) Stavbne stroke.
Zlasti stavbeniki so vodili v minulem letu ostro borbo proti zahtevam inženjerjev, ki so potom svojih udruženj nameravali okrniti delokrog In pravice stavbenikov. Prodirati je pričelo mnenje, da je inženjer vsled svojih študij edini upravičen do gotovih vrst stavb, mi pa smo nazi-ranja, da napravi le praksa in skušnja strokovnjaka. Zato je zveza z zanimanjem sledila tej borbi, ki je v Sloveniji po zaslugi Zadruge stavbenikov ugodno potekla. Ti napadi na pravice stavbenikov se bodo od strani inženjerskih udruženj gotovo še v tem ali onem perečem vprašanju ponavljali, pa jih bodo naši stavbeniki gotovo prav tako zavrnili.
V stavbenih strokah vobče vlada žal, velika, umazana konkurenca, ki izpodjeda ugled obrtnikom teh strok. Baš to je v mnogih ozirih krivo, da se nahajajo stavbne obrti v krizi, dasi stavbene sezone v splošnem niso baš slabe.
Nekatere zadruge stavbnih strok so skušale uveljaviti enotne cene, a so, žal, vsa prizadevanja ostala brezuspešna.
Iz te površne slike vidimo, da se borijo vse stroke več ali manj z večjimi ali manjšimi težkočami, ki jih ovirajo v razvoju. V vseh strokah pa vlada šušmarstvo pomanjkanje denarja za moderniziranje obratov, v mnogih pa tudi pomanjkanje volje po napredku.
Jako važno je zlasti kreditno vprašanje za malega obrtnika. V tem pogledu je slovensko obrtništvo mnogo pričakovalo od Zanatske banke kraljevine SHS v Beogradu.
Bile pa so njegove nade, da se bo izboljšalo kreditno stanje poleg tega obrtniškega denarnega zavoda, tudi povsem upravičene. Ustanovna skupščina banke je namreč sklenila, da se takoj po ustanovitvi glavne podružnice v Zagrebu, ustanovi kot prva, ki je predvidena tudi v bančnih pravilih, podružnica v Ljubljani.
Z ustanovitvijo banke je Narodna banka ukinila obrtniške kredite po 5000 Din. Mnogo si je prizadeval, da Narodna banka zopet otvori te kredite kljub ustanovitvi Zanatske banke, g. dr. Fran Windischer, prizadevale so si mnogo tudi organizacije, vendar pa brez uspeha.
Ostali smo torej brez ugodnin kreditov, zato smo tem bolj pričakovali, da bo nadomestila izgubo Zanatska banka.
Boji za podružnico v Ljubljani so se pričeli že leta 1927. Sklicevali smo se na sklep ustanovne skupščine in na bančna pravila, a vendar smo dobili isti odgovor, češ,l v Sloveniji za kredite ni dovolj zanimanja in podružnica ne bi prosperirala.
Res je, da se slovensko obrtništvo kreditov ni posluževalo v večji meri. Banka je plasirala doslej v Sloveniji okrog 250.000 Din kreditov. Vzrok, da se obrtništvo pri nas tako malo poslužuje kreditov, pa leži predvsem v visoki 10 % znašajoči obrestni meri ter neprikladnem po-(Nudallevanle na 5. strani.)
Kaj je novega?
I Enotni obrtni zakon za vso državo je v načrtu že izdelan. Razne deputacije, ki so v zadnjem časn obiskale Beograd, so dobile informacije, da je načrt predložen ministru g. dr. Mažuraniču. Cim ga ta preštudira in odobri, ga bodo dobile v izjavo gospodarske zbornice in uglednejše obrtniške korporacije.
Važne spremembe v prometnem ministrstvu bo
prinesla nova uredba, ki je že izdelana v načrtu. Prometni minister dobi tri pomočnike, generalna direkcija v Beogradu bo ukinjena, železniške direkcije v poedinih pokrajinah pa bodo dobile običajni delokrog. Upati je, da se s tem izboljša promet ter ugodno reši tudi vprašanje dobav za železnico, na katerem so jako intere-sirani tudi obrtniki.
Konferenca Zbornice T. O. I. iz cele države, ki se vrsi redno vsako leto ter razpravlja o najvažnejših gospodarskih vprašanjih, se bo vršila letos v dneh 26. in 27. maja v Novem Sadu. Predmet razprave bo naša trgovinska, carinska in železniška politika. Naša zbornica ima referat o industrijski in avtonomni carinski politiki. Na dnevnem redu je tudi referat «obrtništvo m avtonomna carinska politika«.
Novi cestni zakoni, le dni je kralj podpisal zakon o državnih in zakon o samoupravnih cestah. Samoupravne (občinske, okrajne in oblastne) ceste se bodo gradile in vzdrževale predvsem s sredstvi samouprave, ako pa ta ne bo imela denarja, s kulukom.
Korupciji sekajo glavo, kakor poročajo, osobito v Srbiji, kjer je obtoženih 739 uradnikov in prihajajo še vedno ovadbe v tolikem številu, da se samo v okolišu Južne Srbije pričakuje okrog 4000 ovadb. Dosedaj je nad 60 uradnikovi v zaporu radi poneverb, zlorabe uradne oblasti itd.
Vrolitev v Zbornice za trgovino, obrt in industrijo,
katerih imamo v državi 13 (Ljubljana, Zagreb, Osjek, Novi Sad, V. Bečkerek, Beograd (3), Sarajevo, Split, Dubrovnik Podgorica, Skoplje), ni kmalu pričakovati, ker je Kralj s posebnim zakonom odredil, da se ne glede na . roke po veljavnih volilnih redih ustavljajo volitve za popolno ali delno obnovitev zbornic. Člane zbornic lahko imenuje ali pa jih razreši minister trgovine in industrije v soglasju s predsednikom ministrskega sveta.
V vprašanju plačevanja vojne odškodnine so se
po vesteh iz Pariza Nemci vendarle udal( dasi se je bilo bati, da ne pride do soglasja z zavezniki. Po posredovanju Amerike so Nemtci obljubili, da bodo plačevali 37 let po 2040 do 2060 milijonov zlatih mark (marka je okroglo 13 in pol dinarja), nadaljnjih 21 let pa bodo plačevali tolike anuitete (letnine), da bodo krile medzavez-niške dolgove.
Davčno-reklamacijski odbor, ki ima po novem davčnem zakonu odločati glede pritožb proti odmeri davkov po davčnih odborih, je bil določen za celo Slovenijo samo eden. Zbornica T. O. I. pa je izposlovala, da se ustanovita dva, po eden za vsako oblast. Od 8 članov in 8 namjstnikov imenuje polovico finnančno ministrstvo na predlog finančne direkcije, drugo polovico pa izvoli Zbornica T. 0.1.
Spor radi uvoza naše zaklane živino v Avstrijo se je glasom zadnjih vesti rešil ugodno za naše izvoznike. Avstrija je obljubila omiliti stroge vetrinarske predpise, ki so naš izvoz skoro docela onemogočili .
Naša trgovinska bilanca v prvem četrtletju je bila pasivna. Izvozili smo blaga za 1310.2 milijona Din, uvozili pia za 1649.2 milijona Din, tako da znaša pasivnost 339.1 milijona Din. Ta primanjkljaj pa je manjši kakor smo ga imeli v prvem četrtletju lanskega leta, ko je znašal izvoz 1372.5 milijona Din, uvoz pa 1914.3 milijona Din; torej primanjkljaj 541.8 milijona Din.
Produkcija premoga v Sloveniji znaša več kot eno tretjino vse jugoslovenske premogovne proizvodnje. Dočim je bilo v teku minulega leta v celi državi nakopanega črnega premoga 347.472 ton (10 ton = 1 vagon), rujavega premoga 3,666.030 ton, lignita 1,028.378 ton, se je nakopalo v Sloveniji 518 ton črnega, 1,703.333 rujavega premoga in 125.748 ton lignita.
Invnzija italijanskih obrtnikov na podlagi net-tunske pogodbe med našo državo in Italijo, ki dovoljuje priseljevanje obrtnikov, se je že pričela. Kakor poročajo iz Sušaka, se je ondi v zadnjem času naselilo kar 21 laških obrtnikov. Kam bo to dovedlo obrt osobito v naših obmejnih krajih, kjer že itak komaj diha?
Potovanja ministrov. Zadnje dneve je odpotoval minister socialne politike dr. M. Drinkovič na inšpekcijo v Dalmacijo, poljedelski minister dr. Frangeš pa v Srbijo: v Beograd so se vrnili min. predsednik Zivkovič, min. Kumantidi in min. pravde dr. Srskič.
Izvršilni (eksekucijski) zakon, ki naj bi veljal za celo državo, je v načrtu že izdelan in bo baje kmalu uve-ljevljen.
Razsodišče Zbornice T.O. I. v Ljubljani je že
začelo poslovati. Kakor čujemo, je določena za sredo,
15. t. m., že razprava o dveh pravdah. Ker razsodišče jako hitro posluje in so njegove razsodbe brezprizivna, je umestno, da obrtniki pri večjih dobavah v pismeni pogodbi (sklepnem pismu) določijo, da sc podvržeta obe stranki v slučaju spora temu razsodišču.
Poročilo o rednem občnem zboru Zadruge brivcev, frizerjev in Insničarjev v Ljubljani. (Konec.)
Podružnice je opustilo 8 članov, in sicer:
1) Kovačevič Ignac v Ljubljani, Tržaška cesta: 2) God-nov Mihael v Tržiču; 3) Vranešič Josip v Lokah pri Trbovljah; 4) Kunšič Ivan na Bledu; 5) Doležal Karl v Zg. Šiški; 6) Godnov Mihael v Kranjski gori; 7) Delbelo Avgust v Dobu pri Domžalah in 8) Petkovič Ilija v Lukovici.
V preteklem letu je bil iz ljubljanske oblasti izločen srez Kastav in je s tem zadruga izgubila 3 člane, in sicer:
1)	Antolovič Stevo, Sv. Mataj; 2) Bataja Srečko, 6 Zamet in 3) Giiurgjevič Djordje, Kastav.
V poročilnem letu je bilo na. novo sprejetih 112 vajencev, med njimi 32 vajenk. Predčasno razrešenih je bilo 9 učnih pogodb, med temi 7 vsled krivde vajenca, a so se v vseh primerih pogodbe prepisale, v 2 primerih pa radi izselitve vajenca izven okoliša zadruge.
Oproščenih je bilo 41 vajencev, med temi 7 vajenk. Pomagalske preizkušnje se je-udeležilo tudi 11 pomočnikov. Pri preizkušnjah je preizkuševalna komisija v 4 primerih radi zelo pomanjkljivega praktičnega znanja vajencev določila podaljšanje učne dobe po tri mesece, kar je tudi potrdila obrtna oblast.
Kadi zastarelosti «Preizkuševalnega reda za poma-galce», ki izhaja že iz leta 1908., se je zadružno načelstvo odločilo in sestavilo nov preizkuševalni red, ki bo odgovarjal duhu časa, ter ga že predložilo obrtni oblasti v potrditev.
Kar se tiče notranjega delovanja zadruge naj omenim, da je v poročilnem letu sprejelo načelstvo 412 službenih vlog, od katerih je bilo rešenih 343, ostale pa so se vzele na znanje. Nadalje se je izdelalo 1256 spisov s 622 tekočimi številkami, k čemer se pa ne prištevajo razne okrožnice in priloge. Vloženi spisi se nanašajo največ na čisto službene zadeve in se brezpomembne stvari, kakor prijave in odjave pomočnikov ter prijave vajencev, posredovanja služb, kratka vprašanja članov in slično, katerih je tudi na stotine, sploh ne vpoštevajo.
Vsa pismena dela je izvršil po večini tajnik s pomočjo načelnika in požrtvovalnega odbora. Da bi se lahko vse delo načelstva natančno določilo v pogledu pospeševanja stanovskih zadev, bi bilo potrebno uvesti kroniko. Pri tem obsežnem delu ni bilo mogoče, da bi šlo korakoma z voljo, in to radi prepočasnega poslovanja nekaterih oblastev ter radi raznih tehničnih težkoč. Na vsak način pa se lahko oziramo na obsežno delo ter vzorno in strogo izvrševanje dolžnosti, storjeno z železno voljo, ki se ni dalo motiti v namenu, varovati člane pred izkoriščanjem, s čimer se je doseglo mnogo, kar je veljalo prej kot nedosegljivo.
Kar se tiče posredovanja služb, se je načelstvo vedno potrudilo, zadostiti vsem potrebam, in zahtevam. Ce pa se ni moglo zadostiti vsem željam, je vzrok v tem, da pomočniki kakor tudi mojstri raje iščejo posredovanja potom oglasov v časopisju. Da pa se pride temu tako važnemu vprašanju v okom ter tudi, ker sta načelnik in tajnik z drugim tudi važnim delom preobložena, se je načelstvo odločilo izročiti zadružno posredovalnico služb odborniku g. Žabjeku. Ta posredovalnica že .posluje in je bilo to potom oglasov v časopisju objavljeno. Torej, kdor bi rad posredovanja za nameščenje pomožnega osebja, naj se obrne na naslov člana: Žabjek Franjo, Ljubljana, Cerkvena ulica.
Od zadnjega občnega zbora, ki se je vršil dne 27. februarja 1928. v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, ob navzočnosti 06 članov, pa do danes, se je vršilo 12 rednih odborovih sej in 3 članski sestanki vseh v Ljubljani in -bližnji okolici bivajočih zadružnih članov. Na prvih dveh sestankih se je razpravljalo pereče vprašanje nedeljskega počitka in delavnega reda sploh, sestanek pa je imel namen, poučiti člane, kako se sestavljajo davčne napovedi za pridobnino, da bi z napačnimi napovedmi sami ne pripomogli do prevelike obdavčitve. Na tem sestanku ie iz prijaznosti predaval na povabilo načelstva tajnik Zveze obrtnih zadrug g. Kaiser.
Ker že ravno govorim o sestankih, naj omenim, da je načelstvo v preteklem letu prejelo od Zbornice za trgovino, obrt in industrijo poziv, da se izjavi v okviru uredb gospodov ministrov za socialno politiko in za trgovino. Načelstvo je takoj sklicalo sejo odbora, na kateri se je natanko razmotrivala uredba. Razmišljalo se je o delavnem času, ki bi bil najprikladnejši za naše obrti. Pripomnim, da smo kljub temu, da uredba predvideva 9urno dnevno delo, zaprosili za lOurnik ter smo v naši prošnji s stvarnimi dokazi podprli potrebo po lOurenm dnevnem delu. Kakor Vam je že vsem znano, našemu zaprosilu ni bilo ugodeno. To smo zvedeli iz naredbe g. velikega župana ljubljanske oblasti, ki je izšla dne^h julija 1928. Njen ponatis smo poslali vsem našim članom. To je bil hud udarec za nas vse. Morali smo se mu pokoriti, a mirovali nismo.
Med tem časom pa je približno 10 ljubljanskih članov stvorilo nekako opozicijo, in sicer iz vrst onih, ki so poprej delali ob nedeljah javno oziroma pri zaprtih vratili ter tako škodovali sebi na zdravju, si kratili prosti čas, drugim tovarišem pa zaslužek. V naredbo, ki jim je vse to zabranila in jih vodila zopet na pot rednosti, se niso mogli poglobiti. Ne bom natanko razkladal, koliko sitnosti, nepotrebnih poti in nepotrebnega pisarjenja nam je napravila ta opozicija, ki se je izdajala za samostojni odbor ljubljanskih obrtnikov. Dobro so izrabljali ta kritični moment. A čast našim zavednim
obrtnikom, katerim izražam na tem mestu zahvalo, ker se niso dali voditi po brezglavi opoziciji, ampak so trdno zaupali v odbor, vedoč, da je vodstvo zadruge v pravih rokah, ki bo napelo vse sile za dosego končnega cilja v prospeh celokupnega članstva. Niso se motili, načelstvo je doseglo, da je g. veliki župan ljubljanske oblasti izdal z dne 21. decembra 1928. novo naredbo z lOurnim delavnikom, v kateri so zapopadene vse želje ljubljanskega kakor tudi zunanjega članstva.
Vem, da niso vsi člani tudi s to novo naredbo zadovoljni, kajti težko je ustreči vsakemu posamezniku. Pomniti moramo, da je ta naredba izdana v mejah zakona in je z njo ustreženo vsaj večini našega članstva. Načelstvo lahko beleži z njo velik korak v prospeh skupnosti.
Po težki borbi smo končno vendar Izposlovali za mesto Ljubljano in ves policijski okoliš popolen nedeljski počitek, ki je z izišlo naredbo obvezen. S tem so se po dolgoletni borbi uresničile vroče želje zavednega članstva, ki tvori veliko večino. Oni nezadovoljneži pa se bodo s časoma tudi vživeli v sedanjost in tako bo vsem ustreženo.
Poglejmo n. pr., kako je izgledalo naše družinsko življenje še pred kratkim, ko je trajal poslovni čas nad 14 ur, ko so bile brivnice ob nedeljah v mestih po 6 ur in na deželi pozno do večera odprte. Ko je šel zjutraj brivec na svoj posel, so bili otroci še v postelji in zvečer so že zopet spali. Cel teden — tudi ob nedeljah in p;az-nikih — ni imel priložnosti, posvetiti sc svoji družini. Tudi svojemu zdravju ni mogel posvečati primerne skrbi. Zato je življenje mnogih brivcev povprečno kratko, najbolj ixi trpijo na pljučnih boleznih. Predolg delavni čas vpliva kvarno na duševno razpoloženje m jemlje veselje do dela.
Akoravno je zvezana rešitev vprašanja'cen s splošnimi težkočami, prevladuje zavest, da samo nevednežf delajo umazano konkurenco. Nekateri namenoma delajo pod določenimi cenami. Nekateri, ki pa imajo sicer trdno voljo, držati se cen, so prebojazljivi, da bi jih zahtevali, najzadnji pa so tisti, ki javno aii skrivaj' delajo proti določenim cenam, kajti ravno primerne cene vzbujajo zaupanje do dobre postrežbe in do dobrega dela.
Nadalje bi bilo še za omeniti, da je povzročilo šuš-marstvo in umazana konkurenca slab gospodarski položaj naših članov. Konkurenca in pravilna tekma sama na sebi nista nezdrava. Ravno nasprotno! Pritiskata k izpopolnitvi in izrabi najboljših 'zmožnosti. Konkurenco najdemo povsod. Tekmuje človek rad, dokler je borba častna in možata. Šušmarska konkurenca pa je škodljiva. Enako škodljiva nam je tudi drugačna umazana konkurenca. Kaj nam koristijo vsi zadružni sklepi, vsi principi, ako jih ne moremo praktično izvesti. Predvsem bi moral biti uveljavljen tudi pri nas zakon proti umazani tekmi.
H koncu naj še omenim, da je naša lansko leto po-prijeta iniciativa za ločenje obrtov že na poti uresničenja in nam jo bo prinesel enotni obrtni zakon. S tem bo storjen zopet velik korak, ki bo le v procvit našega obrtništva.
Omeniti morami tudi, da je bilo slej ko prej načelstvu ležeče na tem, da kolikor mogoče pazi na vzgojo naraščaja. Ta namen moramo tudi doseči. Naša naloga je, vzgajati našo obrtniško mladino duševno, nravno in strokovno, da bo v bodoče zmožna svoje dolžnosti v poklicu in v zadrugi izpolnjevati, k čemur se naj pripravlja potom gojitve zavesti stanovske skupnosti. Žlahten vpliv dobre vzgoje mlajše generacije bo naš poklic povzdignil na višino in s tem bo povzdignjen tudi naš ugled in gospodarsko-socialni položaj.
Temu cilju se bomo nekoliko približali, ko se že sklenjeni načrt ustanovitve vajenške strokovne šole uresniči. Da se že ni uresničil ta načrt, so krive razne tehnične težkoče, pri katerih je delala največ preglavic finančna. A požrtvovalnemu odboru se je posrečilo vse nastale težkoče izravnati in zato lahko trdim, da bo v jeseni strokovna šola oživela.
Meseca oktobra lanskega leta se je vršil na Dunaju svetovni kongres vseh brivcev, frizerjev in lasničarjev. Ob tej priliki so se vršile tudi tekme iz naših obrtov, katerih se je udeležil kot edini Slovence gosp. Metod Podkrajšek, sin uglednega člana g. Matka Podkrajška, in je izšel iz te težke tekme kot zmagovalec, odlikovan z zlato kolajno. Zadruga mu je k temu odličnemu uspehu izrekla častitke, kajti z dosego tako častnega uspeha je postavil v dobro luč vse naše slovensko obrtništvo.
S tem bi svoje poročilo končal s prošnjo-, da ga vzamete na znanje in odobritev.
Načelnik poda poročilo tajnika v debato, oziroma v odobritev. K besedi se oglasi tov. Dolenc in ugovarja poročilu, češ da je preobširno, da ni časa za poslušati. Nadalje se priglasi k besedi tov. Hribar, ki graja, zakaj ni načelstvo obvestilo in pritegnilo k predavanju o davkih tudi podeželskih članov, ter predlaga, da bi se v bodoče k važnejšim predavanjem vedno vabili tudi zunanji člani. Tov. Petrovčič prosi pojasnila, ako je naredba o odpiranju in zapiranju obrtnih obratovalnic obvezna za vse ali samo za nekatere člane, ter ostro protestira, ker se v njegovem okolišu več tovarišev ne drži reda.
Tov. načelnik pojasnjuje na gornja vprašanja, nato pa da poročila tajnika na glasovanje in je bilo soglasno odobreno.
K 4. točki dnevneg reda: Poročilo blagajnika, jroroča tov. načelnik, ki je obenem tudi blagajnik, da je imela zaduga v preteklem letu 35.692 Din 34 p dohodkov, kar natanko tolmači. Prav tako tolmači tudi posamezne
točke izdatkov, ki so znašali 34.497 Din 10 p, tako da je znašal saldo koncem leta 1928. Din 1.195 p 24. Celokupno zadružno premoženje je znašalo koncem i. 1928. 33.724 Din 40 p in je porazdeljeno takole: Gotovina v blagajni 1.195 Din 24 p, gotovina pri poštni hranilnici 229 Din 86 p, vloge pri Mestni hranilnici «podporni sklad* 14.860 Din, »vajenski sklad* 5.580 Din 10 p, »zadruga brivcev* 2.558 Din 11 p, terjatev g. Ivana Gjuda 2.082 Din 65 p, terjatev ostalih članov 950 Din, vrednost inventarja: pisalni stroj 5.800 Din, omara, linoleum in drugo 468 Din 44 p
K blagajnikovemu poročilu se priglasi več tovarišev k besedi kot: Jurman, Loborec, Petrovčič, Hribar, Završnik in Podržaj, ki dobe zahtevana pojasnila.
K 5. točki dnevnega reda: Poročilo računskih preglednikov. Načelnik pojasni, da se nahaja računski preglednik tov. Franchetti v bolnici in ne more podati svojega poročila ustmeno, podaja pa sledečo pismeno izjavo:
»Slavni občni zbor! — Ker sem vsled bolezni zadržan današnjem zboru prisostvovati, Vas prosim, da moje poročilo kot računski preglednik vzamete tem potom na znanje.
Poročam, da sem knjige natanko pregledal in z računi primerjal ter našel vse v najlepšem redu. Vsled tega predlagam, da se moje poročilo vzame na znanje, računski zaključek za leto 1928. odobri in blagajniku podeli absolutorij.*
Kot drugi računski preglednik poroča tov. Juvane, da je knjige pregledal, jih našel v sijajnem redu, da niso bile še nikoli tako vzorno in lepo urejene odkar je on preglednik, ter vsled tega pozove navzoče, da se poda blagajniku in celemu odboru absolutorij.
Načelnik da ta predlog na glasovanje in je bil soglasna sprejet.
K 6. točki dnevnega reda: Proračun in določitev zadružne doklade za leto 1929. poroča načelnik, da je odbor sestavil proračun, katerega podrobno tolmači in bi znašal na dohodkih 23.082 Din 80 p ter ravno toliko izdatkov. K temu pojasnjuje, da je v dohodkih zapopa-dena zadružna doklada po Din 50 za vsakega člana, torej toliko kot v preteklem letu.
Razvila se je debata, po kateri končno obvelja predlog tov. Podržaja, naj se določi zadružna doklada za one člane, ki so brez pomočnikov, po Din 30, za one, ki zaposlujejo do 3 pomočnike, po Din 50, in za one, ki zaposlujejo več kot 3 pomočnike, po Din 100.
Ker se razteza delokrog, zlasti za brivca v moški stroki, je na posameznika odpadlo število prebivalcev povprečna velikost kroga obiskovalcev odločilna, na katerega lahko računa vsaka joosamezna brivska obratovalnica. Iz tega se da sklepati gotova upravičenost, da naraščanje števila obratovalnic mora korakati z naraščanjem prebivalcev. Naša obrt se da ščititi pred veliko konkurenco samo na ta način, da se kolikor mogoče prepreči naraščanje števila brivskih poslovalnic. Število vsako leto izvežbanih vajencev pa prekorači potrebo obrtnega naraščaja in ravno to je skeleča rana, katero moramo izceliti, ako hočemo obvarovati bodočnost naše obrti, kajti prej ne bo prenehalo naraščanje števila poslovalnic, prede n se ne skrči število vajencev na zdravo mero.
Samo v preteklem letu je bilo na novo sprejetih 112 vajencev in vajenk, torej toliko kakor poprej v treh letih skupaj.
Predno se bomo dobro zavedli, bodo že vsi ti mladeniči, 212 po številu, postali pomočniki, med tem časom pa se bo nabralo zopet par sto novih vajencev in tako naprej, brez konca. Seveda jim po dovršeni praksi nikdo ne bo mogel zabraniti, da postanejo samostojni obrtniki. Položaj bo postal neznosnejši, kakor je že obstoječi.
V želji, da temu odpomore, je odbor po temeljitem preudarku sklenil predlagati sledečo izpremembo pravil: § 10. drugi ostavek, naj bi se glasil takole:
Kot vajenci sc sinejo sprejeti le osebe, ki nimajo nobenih obratovanje ovirajočih telesnih napak ter niso okužene z ostudnimi in nalezljivimi boleznimi, ki so tudi sposobne za izvrševanje v obratu. To morajo dokazali z zdravniškim spričevalom, izdanim od zdiavnika Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Dovršiti morajo najmanj šest razredov osnovne šole, oziroma imeti temu odgovarjajočo drugo šolsko izobrazbo.
§ 11. a) prvi odstavek naj bi se spremenil nakole: a) Učna doba pri obrtih te zadruge znaša za vse vajenec - vajenke, ne oziraje se na način oskrbe, štiri leta.
§ 11. g) drugi odstavek naj bi se spremenil takole: Obrtniki, ki delajo s pomočniki, smejo imeti na tri pomočnike po enega vajenca več, vendar-pa ne tolikega števila, da bi bilo vsled tega učnemu gospodarju nemogoče izpolnjevati svojo postavno dolžnost glede obnne izobrazbe.
Razvila se je daljša debata ter se priglasi k besedi več tovarišev. Tov. Holy se zelo zavzema, da se učna doba ne podaljša, ampak, da ostane dosedanja. Vsi drugi so za podaljšanje učne dobe. Tov. Hribar celo predlaga, da naj bi se za dobo 5 let ustavilo vsako sprejemanje novih vajencev, nakar pojasni načelnik, da to ni izvedljivo, ker bi tega ne dopustila obrtna oblast.
Načelnik podeli besedo navzočemu zastopniku pomočnikov g. Gorupcu, ki se v svojem govoru v celoti strinja z predlaganimi spremembami in apelira na načelstvo, naj naraščaju posveti vso pažnjo, tako pF spre-
jemu kakor tudi pri poznejši izobrazbi, katero naj bi zaključili v strokovni Soli.
Navzoči želijo, da bi se za vsako točko spremembe pravil posebej glasovalo, čemur načelnik ugodi. Tajnik prečita vsako točko posebej in so bile vse predlagane spremembe z večino glasov sprejete.
Pri 8. točki dnevnega reda poroča načelnik, da sta med letom dva odbornika iz raznih vzrokov odstopila ter predlaga v izvolitev za odbornika tovariSa Albina Šinkovca in Bernarda Doležala, ki je sedaj namestnik, na njegovo mesto pa g.a Franja Vidmarja.
Po krajši debati je bil ta zadružni predlog o nadomestnih volitvah z večino glasov sprejet.
K 9. točki dnevnega reda pojasni načelnik, da je pri sedanjem izplačevanju zadružne doklade zelo težko poslovanje. Člani imajo čas isto vplačati do konca leta, to je do časa, ko morajo biti že vse knjige v redu. Da pa s.e temu odpomore, predlaga, naj bi bil termin za plačanje ^adružne doklade do 30. junija, kar je bilo soglasno sprejeto.
K 10. točki dnevnega reda poroča tajnik, da nar merava zadružni član Blaž Zupanc iz Laškega ustanoviti še tretjo brivsko zadrugo s sedežem v Celju. Ta zadruga ne bi združevala niti 40 članov in ni veliko upanja, da bi pri tako malem številu mogla uspevati ter nuditi članom ono, kar lahko nudi velika zadruga. K besedi se oglasi tudi tov. Holy, ki ne odobrava ustanovitve Se ■tretje zadruge, ter se pridružuje tajnikovemu predlogu, ki je proti ustanovitvi. Tajnikov predlog je bil sglasno sprejet.
Načelnik tov. Dorčec poroča, da je obrtna oblast izrazila željo, da naj današnji občni zbor izvoli nove prisednike zadružne preizkuševalne komisije, da se v tem pogledu upostavi zopet red, ter prečita od načelstva sestavljeno listo prisednikov.
Na listo prisednikov iz vrst mojstrov so bili po uebati z večino glasov izvoljeni naslednji: 1) Jurman Rudolf,
2)	Navinšek Emil, 3) Žabjek Franjo, 4) Vlahovič Josip, 5) Fettich Frankheim Erna, 6) Dorčec Ivan, 7) Šmkovec Albin, 8) Podržaj Franc, 9) Ferkula Franc in 10) Dolenc Hinko.
Na listo prisednikov iz vrst pomočnikov so bili izvoljeni z večino glasov: 1) Podkrajšek Metod, 2) Fran-chetti Vilibald, 3) Pintar Ernest, 4) Ivčevič Matija in 5) Zaletelj Bogomir.
Takoj nato se preide k 11. točki dnevnega leda: Raznoterosti. Tov. Hribar govori o naredbi o odpiranju in zapiranju obrtnih obratovalnic, prav tako tov. Novak, ki apelira na zadrugo, da skuša delavni čas podaljšti, o čemer se bo skleplo na anketi v Zagrebu. Tov. Holy apelira na preizkuševalno komisijo, naj pri podeželskih vajencih ne bo tako stroga, kajti ti nimajo toliko priložnosti se vsemu priučiti.
Ker se nihče več ne priglasi k besedi, se načelnik zahvali vsem za obisk, ter zaključi drugače stvaren in zelo lep občni zbor ob 19. uri.
Albin Šinkovec,	Niko Koman, Ivan Dorčec,
t. č. tajnik.	zapisnikar	t.	č. načelnik.
Pokrajinska zadruga kleparskih, instalacijskih in kotlarskih mojstrov v Ljubljani je imela v nedeljo dne 17. marca 1929. ob 9. uri v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Beethovnova ulica št. 10, svoj redni letni občni zbor. Občnega zbora so se udeležili: zadružni načelnik, celotni odbor in 20 članov zadruge. Za obrtno oblast se je udeležil občnega zbora magistratni tajnik g. Fran Cehun, za Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani pa njen podnačelnik g. Milko Krapež. Ker ni bil občni zbor ob napovedani uri sklepčen, se je pričel ob sklepčnosti in v zmislu zadružnih pravil eno uro pozneje, torej ob 10. uri. Zadružni načelnik g. Ferdo Ferenz pozdravi predvsem zastopnika ljubljanskega mestnega magistrata in zastopnika Zveze obrtnih zadrug ter vse navzoče. Spominja se potem med letom umrlih članov gg. Košarja in Pospišila ter preminulega načelnika kovinarske zadruge g. Urbančiča. V znak sožalja se dvignejo navzoči raz sedežev. Nato se prečita zapisnik občnega zbora od 2. februarja 1928, ki se vzame brez ugovora na znanje in odobri. 1.) Poročilo načelnika vsebuje kratek opis zadružnega delovanja v preteklem letu. Glavna naloga načelstva, oziroma odbora, je bila zatiranje šušmarstva z ovadbami na obrtno oblast. Opozarja članstvo, da prijavlja svoje pomočnike, ker zadruga nikakor ne bo potrjevala spričeval onih pomočnikov, ki ne bodo pri zadrugi prijavljeni. Priporoča članom, da zahtevajo za izvršena dela odgovarjajoče cene in se ne ubijajo med seboj z umazano konkurenco. Ker ni udeležba na občnih zborih taka, kot bi je bilo pričakovati, se bo v bodoče nalagala denarna globa članom, ki neopravičeno izostanejo od občnega zbora. Načelnik izjavi, da bo skušal izpeljati že načelo vprašanje ustanovitve društva- kleparjev Slovenije. Nadalje predlaga, da se uvede na poziv g. velikega župana ljubljanske oblasti obvezna zdravniška preiskava vajencev, ki se sprejmejo v uk. Predlog je bil z večino glasov sprejet. Poročilo načelnika se vzame na znanje. 2.) Poročilo tajnika. Dne 1. januarja 1928. sta bila včlanjena v zadrugi 102 člana, med letom je pristopilo 14 članov, črtana sta bila vsled opustitve obrti 2 člana, tako da je štela zadruga dne 81. decembra 1928. 114 članov. — Pri zadrugi je prijavljenih 113 pomočnikov; število pa ni točno, ker člani prijave in odjave pomočnikov kljub opominu potom okrožnice opuščajo. —; Začetkom leta 1928. je bilo v zadrugi regi-
striranih 128 vajeniških pogodb; ker je bilo med letom sprejetih 31 vajencev, iz uka izstopilo in vajeniško preizkušnjo napravilo pa je 21 vajencev, jih je bilo koncem leta 1928. vpisanih v zadrugi 138 vajencev. — Vajeniške preizkušnje so se vršile 4, in sicer dne 30. marca, 27. junija, 28. septembra in 21. decembra 1928. — Zadružni odbor je imel poleg rednega občnega zbora dne 2. februarja 1928. še 13 odborovih sej, od katerih se dve radi nesklepčnosti nista vršili. — Dopisov je došlo med letom na zadrugo 278, odposlanih pa je bilo z raznimi vabili in okrožnicami preko 300. — Vsebina dopisov je bila predvsem ovadba šušmarjev, posebno podeželskih. Vsaka ovadba, ki je vsebovala konkretne primere, se je odstopila obrtni oblasti v nadaljnje poslovanje. Poleg ovadb so prednjačili dopisi oblasti radi izjav o usposobljenosti prosilcev za obrtni list, odnosno koncesijsko listino. Tudi so se dajala razna pojasnila članom, ki so se v ruzličnih zadevah obračali na zadrugo. — V zmislu sklepa na odborovi seji dne 27. aprila 1928. se je poslal mestnemu magistratu v Ljubljani dopis, s katerim se jo prosilo, da se po izvršenih licitacijah obveščajo tudi oni ofertanti, ki dela niso dobili.' Poročilo se vzame brez ugovora na znanje. 3.) Poročilo blagajnik a. Zadružni blagajnik g. Dudek prečita računski zaključek, katerega je vsak povabljenec prejel natisnjenega na vabilu. Po prečitanju pozove navzoče, če želijo k zaključku kakega pojasnila. Ker se nihče ne javi, se smatra poročilo za odobreno. 4.) Poročilo računskih preglednikov. Računski preglednik gospod Ecker poroča, da sta z g. Korno«* pregledala blagajniške knjige ter jih našla v popolnem redu. Radi tega predlaga absolutorij, ki se tudi izreče. 5.) Proračun za leto 192 9. in določitev, zadružne doklade. Zadružni načelnik je za prostovoljno naročbo na «Obrtni Vestnik». G. Pičman predlaga obvezno naročbo glasila, ker je list potreben. Na list se lahko vsak član obrača in v njega piše, nadalje lahko objavlja načelstvo v listu vse važne zadeve za člane. Tudi g. Krapež predlaga obvezno naročbo in opozarja na složnosl obrtništva. Po živahni debati se sprejme predlog, da znaša članarina za leto 1929. 110 Din, zato pa dobi vsak član brezplačno «Obrtni Vestnik». G. Žitnik priporoča, da člani v list pišejo in da se ustanovi v listu posebna rubrika za obrli, včlanjene v zadrugi. — Nato prečita zadružni blagajnik proračun za leto 1929., ki znaša 16.380 Din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Proračun se enoglasno odobri.
6.) Raznoterosti. G. Pičman predlaga, da se v zmislu zadružnih pravil ustanovi pod okriljem zadrug odsek vodovodnih inštalaterjev. Ta odsek naj bi bil po tolmačenju g. magistralnega tajnika nekak posvetovalni organ odbora in se bo pozneje konstituiral. Po zelo živahni debati se predlog g. Pičmana sprejme in ustanovitev odseka odobri. — Vsled tega dejstva vstopi g. Pičman zopet v odbor. G. Pičman predlaga, da se uvede vsestranska disciplina in da se tudi odbornike, ki neopravičeno izostajajo od sej, kaznuje z globo. —-
G.	Krapež bodri zadružni odbor k nadaljnjemu vztrajnemu delu. — Po izčrpanem dnevnem redu zaključi zadružni načelnik ob 12. uri občni zbor in se zahvali za udeležbo.
Poročilo o rednem občnem zboru Zadruge urarjev, zlatarjev, optikov, pasarjev in graverjev za ljubljansko oblast v Ljubljani. (Konec.) šolski odbor roko. — Točka 4.) Iz podrobnega blagajniškega poročila, ki ga je tudi podal zadružni tajnik, kot vodja blagajniških poslov, je posneti, da je imela zadruga v letu 1928. skupnih dohodkov 21.327 Din, skupnih izdatkov pa Din 18.146-88, torej preostanka Din 318012, prištevši preostanek iz leta 1927. Din 18.352-33; stanje koncem leta 1928. 21.532 Din 45 par. Od tega odpade na zadružno premoženje Din 9870-67, v zadružni podporni fond Din 712616, v inkorporacijski fond Din 2987-50, v vajeniški fond Din 1545-12. Blagajniški prebitek v znesku 3180 Din ne zadeva preostanek proračuna, marveč darila v podporni fond, ki v proračunu seveda ne pridejo v poštev. Izdatki povodom proslave 401et-nice zadruge v znesku 1534 Din, po odbitku dohodkov v ta namen t. j. 680 Din, torej ostanek 854 Din, zadevajo stroške za večerjo pomočniškega zbora in vabljenih oseb, ter skromno dekoracijo dvorane. — Točka 5.) Oba računska preglednika gg. Franc Čuden, urar, in Milan Košak, zlatar, oba v Ljubljani, se zaradi obolelosti nista mogla udeležiti občnega zbora in sta sporočila pismeno, da sta pregledala zadružne blagajniške knjige, zapiske, račune itd. ter našla vse v najlepšem in vzornem redu. Predlagata zadružnemu odboru absolutorij, ki je bil soglasno sprejet. — Točka 6.) Proračun za leto 1929., sestavljen na odborovi seji dne 23. januarja t. 1., se prečita in brez debate soglasno sprejme. Dohodki so predvideni s 13.720 Din, izdatki pa s 13.800 Din. Zadružna doklada ostane tudi v letu 1929. neizpre-menjena, t. j. mesečno 12 Din, v kateri je všteta tudi naročnina za «Obrtni Vestnik» in članski prispevek za Zvezo obrtnih zadrug. — Točka 7.) Prečita se priporočilo velikega župana ljubljanske oblasti v Ljubljani z dne 3. januarja 1929.*
O br. 3559/2, ki ga je poslal zadrugi mestni magistrat v Ljubljani z dopisom z dne 15. januarja 1929., št. 1206, glede zdravniškega pregleda vajencev ob nastopu učne dobe. Po kratki debati se sprejme soglasno nastopni predlog: V zadružnih pravilih, odobrenih dne 26. oktobra 1921., je vstaviti kot predzadnji odstavek § 10. na strani 7. nov odstavek s tem besedilom: «Vsak vajenec se mora ob nastopu učne dobe dati zdravniško preiskati, predvsem od zdravnika Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, da je duševno in fizično sposoben za dotični obrt, kateremu se namerava posvetiti. To izpričevalo je predložiti zadrugi hkratu % z učnimi pogodbami dotičnega vajenca. — Točka 8.) G. tajnik poroča, da je Meroizkusno nad-zorništvo v Ljubljani opozorilo zadrugo, da je ministrstvo za trgovino in industrijo na podstavi členov 15. in 25. zakona o kontroliranju čistote izdelkov iz zlata, srebra in platine izdalo s svojim rešenjem nastopno naredbo: 1.) Prepoveduje se izdelovanje zlatih, srebrnih ali plalinskih izdelkov s čistoto 250/1000. 2.) Izdelki navedenih kovin s čistoto 250/1000 se smejo izdelovati ali nuditi v nakup najdlje do 1. maja 1929. ter se bo po tem roku napram kršiteljem te naredbe postopalo po zakonu. — Proti tej naredbi je vložila zadruga na Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani utemeljeno spomenico, v kateri je obrazložila težke posledice in škodo, ki bi jo naši člani trpeli zaradi le naredbe, in stavila nujen predlog nastopne .vsebine: 1.) da se podaljša doba, ko naj stopi ta naredim v veljavo, vsaj do 1. maja 1930. ali pa 2.) če se doba ne bi podaljšala, da se predmeti, kar bi jih še ostalo v zalogi po 1. maju 1929., repuncirajo in prodajajo, dokler iraja ta zaloga. Nado spomenico nas je zbornica obvestila, da se je s posebno vlogo na ministrstvo za trgovino in industrijo zavzela za naše želje glede podaljšanja roka za razprodajo izdelkov iz šestkaratnega zlata.
Če bo imela vloga zbornice kak uspeh pri ministrstvu, ne moremo jamčiti, zato zadruga opozarja člane že sedaj ua lo naredbo. — Magistratni tajnik g. Čehun opozarja člane na naredbo o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratov in na posledice kršenja te naredbe. — Načelnik g. Milko Krapež opozarja člane, naj polagajo veliko važnost na točno vlaganje davčnih prijav po novem davčnem zakonu, ker bi sicer trpeli zaradi omalovaževanja tega zakona veliko materialno škodo, ki se ne da lahko popraviti. Zadruga je rade volje pripravljena, dajati svojim članom v tem oziru potrebne informacije. — Zahvaljuje se ponovno odboru, članstvu zadruge in članom vajenske preizkušnje za agilno in nesebično delovanje v zadružnem taboru in jih prosi tudi v tekočem letu za njihovo pomoč ter zaključi občni zbor ob pol 5. uri popoldne.
Iz organizacij.
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani obvešča interesente, da posluje zvezna pisarna v Bethovnovi ul. št. 10 (pritličje) za stranke začasno in do preklica vsak delavnik od 3. do 6. ure popoldne.
Občni zbor Zadruge fotografov. V torek, 7. t. ni., se je vršil v sejni dvorani Zbornice T. O. I. v Ljubljani občni zbor Pokrajinske zadruge fotografov za Slovenijo V Ljubljani. Predsedoval je zboru ob navzočnosti okolo 30 članov iz vse Slovenije g. načelnik Grabjec. Navzoč je bil poleg zastopnika obrtne oblasti s. kom. Čehinia tudi zastopnik Zbornice T. O. I. g. dr. Pretnar, za Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani načelnik g. Josip Rebek in za Udruženje fotografov v Zagrebu načelnik First. Iz poročil, ki so bila na dnevnem redu, je razvidno, da šteje zadruga U>0 članov, 50 pomočnikov in 80 vajencev. Obračun izkazuje Din 11.79CC— izdatkov in Din 12.115*— dohodkov. Članarina za prihodnje leto se je zvišala na 130 Din. Zbor je sklenil povišati zvezni prispevek za vsakega člana na 20 Din letno, pristopnino novih članov pa na 1000 Din. Važen je bil sklep, da se učna doba podaljšana 4 leta, da sme imeti mojster samo enega vajenca, le v izjemnih primerih, če zaposluje več kot tri pomočnike, pa še enega nadaljnjega vajenca skupaj, torej nikdar ne več kot dva. Vajenci se morajo pred nastopom učnega razmerja pustiti preiskati po zdravniku Okrožnega urada za zavarovanje detovcev ter imeti meščansko ali 4 razrede kake srednje šole. Živahna je bila debata o naročilu na hrvaški strokovni list «Foto-graf». Zastopnik Zbornice T. O. I. in načelnik Zveze obrtnih zadrug sta v pozdravnih nagovorih omenjala važna vprašanja, ki se tičejo fotografskega stanu.
Pri naročilih upoStevaite pred vsem one ki inserirajo v »OBRTNEM VESTNIKU'*.
slovanju, ki obstoja v tem, da je treba vsake tri mesece predlagati nove menice in jih pošiljati v Beograd. Ne-prikladno je nadalje, da veljajo za taka menična opravila, ki so plačljiva v Beogradu, predpisi srbskega meničnega zakona. Poleg tega pa banka sedaj tudi za Slovenijo ne dovoljuje kreditov na tekoči račun.
Zveza je vso dobo po ustanovitvi Zanatske banke energično delovala za ustanovitev podružnice. Pristala je končno tudi na to, da se utvari pri Obrtni banki v Ljubljani poslovalnica, katere pa Zanatska banka doslej tudi še ni ustanovila.
Zveza borbe ne bo popustila, dokler ne doseže kakega pozitivnega uspeha in tudi ne bo dopuščala, da bi se pred ustanovitvijo podružnice v Ljubljani osnovala podružnica v kaki drugi pokrajini.	(Dalje prih.)
Bolniško-podporno društvo čevljarjev v Ljubljani ob svoji petdesetletnici.
Bolniško-poaporno društvo.čevljarjev v Ljubljani je v četrtek, 9. maja t. 1., praznovalo na skromen, a dostojen način svoj jubilej petdesetletnega obstoja. V okusno okrašenem salonu restavracije «pri Mraku» so se zbrali stari, v trudu svojega dela osiveli možje čevljarskega stanu, da se razgovore v spominu jubileja svoje najožje socialne institucije. Pred petdesetimi leti, 13. aprila, je zbral peščico svojih sotovarišev veliki so- j cialni ideolog našega obrtništva, danes že pokojni1 g. Ferdinand Thuina. 30 čevljarskih mojstrov je za ustanovni fond zbralo 29 goldinarjev 90 kr. in s tem malim premoženjem so dali trdno podlago življenju društva, od katerega so ustanovitelji pričakovali, da jim bo v podporo za slučaj bolezni, delanezmožnosti ali smrti. V letu 1879. še ni bil obrtnik socialno organiziran, vendar je že tedaj čutil potrebo, da se ustanovi koristna ustanova gori omenjene vrste. Kako težko je bilo delovanje v takratnih časih, vedo pač najbolje najbližnji sodelavci. Skoro nemogoče je bilo prepričati in povesti svojega sotovariša v okrilje tega prekoristnega društva. Da ni bilo dosti zanimanja med mlajšimi obrtniki, je umevno. Baš ti računajo s svojo mladostjo in smatrajo, da jim za enkrat še ni potrebna taka ustanova.
Zborovanje je otvoril in vodil predsednik društva g. Alojzij Erjavec, ki se je v svojem govoru spominjal ustanovitelja g. Ferd. Tliume in onih članov, katere že krije hladna gruda. V kratkih besedah je podal zgodovino društva in pozval na delo k razvoju ter napredku tovariše, ki še danes stoje izven društva.
Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Breskvar, posnemamo, da so bili poleg g. Thurne, ki je društvu predsedoval do 1. 1890., še predsedniki gg. Železnik Fran v 1. 1891., Aleš Ivan od 1892. do 1904. leta Od tedaj pa do danes načeljuje g. Erjavec Alojzij. Društvo je svečano proslavilo 13. aprila 1919. svojp 401etnico. Ves čas obstoja je umrlo 39 članov, danes pa šteje društvo 40 rednih članov.
Blagajniško poročilo, ki ga je podal gospod Po-beška, navaja, da znaša današnje društveno premoženje 30.291-09 Din. Podpor se je izplačalo 103.201-63 Din. Članski prispevek je bil prvotno 10 krajcarjev na teden, danes pa se plačuje 3 Din na teden. Vsak član dobiva v slučaju bolezni 15 Din dnevne podpore, za slučaj smirti pa dobe svojci 500 Din pogrebščine in društvo nabavi venec. Starostni sklad znaša 18.870 Dan.
Vsa poročila so zborovalci sprejeli z odobravanjem.
K besedi se je javil nato načelnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. Josip Rebek, ki je v svojem lepem govoru poudaril važnost te in sličnih socialnih ustanov, ki so našemu obrtniku, ne oziraje se na starost, tako nujno potrebne. V vznešenih besedah se je spominjal ustanoviteljev društva ter častital k jubileju, g. predsedniku Erjavcu in blagajniku Alešu pa k njihovem častnem in nesebičnem 251etnem delovanju na čelu in v odboru društva. Bodrilni in stvarni govor so zborovalci z navdušenjem pozgravili.
O.	Perdan Jernej je častital jubileju v imenu Zadruge čevljarjev v Ljubljani.
Govorila sta še gg. Sajovic in Breskvar, nakar je g. predsednik Erjavec zaključil zborovanje.
Nato se je razvila prijetna družabna zabava ob prepevanju pevskega društva Ki akovo-Trnovo.
Koristnemu društvu tudi mi častitanvo k jubieju in kičemo: naj živi, cvete in se razvije Bolniško-podporno društvo čevljarjev v Ljubljani!
Navodila o lepilu «Ehkam».
Od nastanka lepljenja je preteklo komaj dve desetletji in že so danes po cofcm svetu tovarne, ki na veliko izdelujejo lepljene čevlje. S tem je dokazano, da je lepljenje kot tako sestavni del čevljarske obrti, čemur ne more danes nihče ovreči, četudi se temu še tako protivi. Žalostno pa je, da pri nastajanju sistema lepljenja čevljev ni sodeloval noben čevljar in da se je to prepustilo deloma tovarnam in še celo Ia-jikom. Da ni noben čevljar pri tem ustvarjanju sodeloval, je bil glavni vzrok ta, da je treba za to imeti stroje, stiskalnice in priprave, katere si čivljar sploh ni mogel nabaviti ali pa le s težavo.
Hočem tu govoriti o sistemu lepljenja čevljev, pri katerem se ne potrebuje ne stroja, ne stiskalnice niti ne posebnih priprav. Po tem sistemu more vsak čevljar v svoji lastni delavnici izdelovati nove čevlje in izvrševati popravila.
Skrajni čas je, da se čevljarski mojstri zganejo in posežejo po novi priliki dela in zaslužka, ki jim jo nudi lepljenje čevljev po tem novem sistemu. Pazite, mojstri, na novosti in ne pustite te nove metode, da ne pride v nestrokovnjaške roke!
Preden preidem podrobneje na sistem lepljenja čevljev, moram omeniti, da oni, ki je o sistemu lepljenja najprej predaval čevljarjem in jim delal predvaje, dobro ve, koliko truda, dela, časa in denarja se je porabilo preden se je to' vpeljalo pri čevljarjih. Šele ko so tovarne pričele z lepljenjemi in k ) se je začela lepilna snov na trgih in cestah prodajati tudi privatnim ljudem, so vzeli čevljarji stvar resno in pričeli z lepljenjem. Ni čuda, da je potem čevljar vedno zadnji in da se mu godi slabo.
Kaj pomeni označba «lepljenje«? To besedo smo primorani rabiti, dasi vlada proti njej že od pričetka veliko nezaupanje. Da je nezaupanje neupravičeno, hočem dokazali.
Mizar lepi, klepar spaja (lota), ključavničar vari, gumijevi izdelki sc vulkanizirajo itd. K vsemu tem-u ima tudi čevljar, kot nestrokovnjak v teh strokah, popolno zaupanje. Poglejmo, kako klepar spaja. Lonec n. pr. ima luknjo. Klepar vzame najprej primeren košček pločevine, to pločevino in pokvarjeno mesto lonca dobro s pilo opili in očisti, dokler ne pride na trdno, zdravo podlogo lonca, torej na jedro. Nato namaže oba dela s kislino, ki je tako jedka, da razje površino pločevine, ju še enkrat opili ter šele nato spoji lonec s pločevino. Nikdo ne dvomi o trdnosti takega spajanja.
To prepričanje in uvidevnost mora imeti tudi čevljar, če zlepi usnje z usnjem, ali usnje z gumijem ali gum! z gumijem. Ker se za usnje ne dobi taka kislina kot za pločevino, se mora čevljar zadovoljiti s svojini orodjem, ki ga ima v obratu.
Vzame se torej suho usnje, izreže z nožem ali zdrgne z žično krtačo, umazanost, ki se nahaja na koži do tako-zvanega jedra, opili usnje s pilo ali žično ščetko tako, da stoje vlakna usnja odprta in zamore usnje lepilo «Ehkam» popolnoma vsrkati. «Ehkam»-lepilo se vpije globoko v usnje ter ga napravi trdnejše in nepiemočljlvo. Popolnoma nemogoče je, da bi se tako spojeno usnje pri svoji uporabi moglo kdaj odtrgati ali odločiti dingo od drugega.
Orodje potrebujemo sledeče: 1.) žično ščetko za drgnjenje; 2.) žično ščetko za čiščenje prahu; 3.) dve različni pili za gornje usnje; 4.) suho usnje, (usnje se moči pozneje, ko je lepilo že vsrkano.
Glavni pogoj pri upo:abi tega postopanja je nai-večja čistoča.
Čopiči za posamezna lepila (raztopine) se ne smejo zamenjavati. Čopič za gumijevo mleko moramo po uporabi dobro umiti. Od gumija zamazani čopič namočimo nekoliko v bencinu, ki gumi raztopi, na!kar lahko čopič obrišemo s kako krpo ali papirjem. Čopičev za lepilo B in C ni treba čistiti, ker se pri ponovni rabi v lepilu takoj zmehčajo.
Izdelani kosi se ne smejo nikoli sušiti na solncu ali pri peči. Z lepilom namazana mesta se ne smejo s prstom otipovati, ker se s tem kvari jakost lepila.
Uspeh je zajamčen, ako se postopa točno pc teh navodilih:
Uporabno navodilo velja za deset primerov dela. Vsak primer je obravnavan posebej.
I.	Lepljenje usnja z usnjem:
1.) Ureži suhe podplate.
2.) Podplate iti čevlje popolnoma odrgni in Izčisti.
3.) Podplate in čevlje prevleči na robu enakomerno z Ekhamovim mlekom. Dobro je tudi, da se nekoliko namaže sredina, da postanejo čevlji nepremočljivi.
4.) Sušenje traja dve uri.
5.) Po sušenju treba podplate lahko zmočiti.
f>.) Podplate in čevlje namaži z lepilom (raztoplino, l.osung) B ter jiii suši 20 minut.
7.) Položi podplate na čevlje, dobro izgladi in dobro potolči.
H.	Lepljenje suknn ali jadrotine (Segelleinwand) z usnjeni.
1.) Sukno ali platno dobro izčisti in nato prevleci z gumijevim milekom.
2.) Usnje dobro ostrugaj.
4.) Suši dve uri.
5.) Usnje in jadrovino prepoji s paro.
6.) Namaži usnje in platno oziroma sukno z lepilom B.
7.) Suši 15 do' 20 minut.
8.) Podplate položi, jih dobro zgladi in potolči.
III. Lepljenje suknn s suknoni.
1.) Očisti oba dela vse nesnage.
2.) Prevleci oba dela z gumijevim mlekom.
3.) Suši približno 10 minut.
4.) Oba dela namaži z lepilom B.
5.) Suši 15 do 20 minut.
6.) Stisni oba dela sukna.
IV. Lepljenje narte z umetno krpo.
1.) Pokvarjeno mesto čevlja dobro izčisti.
2.) Dobro in zelo močno zdrgni.
3.) Krpo natančno ureži.
4.) Krpo priostri.
t.) Krpo in čevlje dobro namaži z gumijevim mlekom.
6.) Suši dve uri.
".) Namaži oba dela z lepilom B.
8.) Suši 10 minut.
9.) Krpo primerno položi in trdno potolci.
V.	Lepljenje s krepgumijem.
1.) Namaži oba dela z lepilom B.
2.) Suši 10 do 15 minut.
3.) Natančno položi, dobro stisni in potolci.
VI. Lepljenje krepgumiju s krepgumijem.
1.) Namaži oba dela z Ekhamovim lepiiom B.
2.) Suši 10 do 15 minut.
3.) Natančno postavi, dobro stisni in potolci.
VII. Lepljenje sukna ali platna s krepgumijem.
1.) Sukno dobro izčisti in dobro namaži z Ekhamovim mlekom.
2.) Suši 10 ur.
3.) Ureži Krepgumi.
4.) Namaži krepigumi in sukno z Ekhamovim lepilom B.
5.) Suši 10 do 15 minut.
6.) Podplate natančno položi, trdno stisni in potolci. Peri krepgumi vedno z milnico, ne z bcncinom.
VIII. Lepljenje usnja z vulkaniziranim gumijem. (Ekhamit, Vola, Crepe, Palma ali Berson-podplate).
1.) Usnje odrgni.
2.) Namaži usnje z z gumijevim mlekom.
3.) Suši dve uri.
4.) Gumijeve podplate odrgni dobro s pilo.
5.) Usnje in gumi dobro namaži z Ekhamovim lepilom C.
6.) Suši 20 minut.
7.) Gumijeve podplate položi in trdno stisni.
8.) Rob obreži in popili.
IX. Lepljenje sukna in jadrovine z vulkanizirairm gumijem.
1.) Blago ali platno dobro izčisti in namaži z milekom.
2.) Suši 10 ur.
3.) Gumijeve podplate dobro izdrgni.
4.) Dobro namaži gumijeve podplate in sukno ali platno z Ekhamovim lepilom C.
5.) Suši 20 minut.
6.) Gumi položi in trdno stisni.
7.) Rob obreži in popili.
X. Lepljenje vulknniziranega gumija z vulkaniziranim gumijem, ali snežnih čevljev in galoš.
1.) Oba gumija dobro izčisti in zdrgni.
2.) Dobro namaži oba gumija z lepilom O.
3.) Suši 20 minut, toda ne na solncu ali pri gorki peči.
4.) Gumi položi in stisni.
5.) Rob odreži in popili.
6.) Polikaj.
Josip S t e i n m a n 1. r„ strokovni učitelj.
Razstava ženske obrtne-nadaljevalne šole v Ljubljani.
Zenska strokovna nadaljevalna šola za umetne in oblačilne obrte v Ljubljani je priredila v prostorih šentjakobske dekliške šole razstavo učenk vseh treh letnikov. Razstavljena dela so razdeljena na več oddelkov: modi-stinje, krojačice, vezilje in šivilje za spodnjo obleko. Poleg poedinih izdelkov (ročnih del) so razstavljene tudi risbe, spisi in izpolnjeni poslovni formularji (menice, nakaznice itd.). Celotna razstava dela na obiskovalca jako lei utis tako glede ureditve, kakor tudi glede kvalitete razstavljenega materiala. Opažati je med deli stvari, ki delajo gotovo čast učiteljstvu in vajenkam. Zalibog se pozna pri izdelkih, da razpolaga šola z jako skromnimi sredstvi, kar seveda jako upliva na uspeh pouka. Pt> informacijah, ki smo jih dobili pri učiteljstvu, povzroča pouku velike težkoče tudi različnost predizobrazbe učenk. Tu vidimo ,kako potrebno je, da se uvede v ženskih obrtili vsaj za Ljubljano, kjer imamo dobre strokovne šole, pogoj, da mora imeti vajenka vsaj 2 razreda meščanske ali temu enakovredne šole. Priznavajoč v polni meri lep napredek ženske obitne nadajevalne šole v Ljubljani želimo, da bi se zavod razvijal še nadalje tako, kakor pod dosedanjim spretnim vodstvom.
Razno.
Prvo nedeljo v juliju namerava prirediti skupina obrtnikov iz Beljaka in okolice izlet na Jesenice in v Ljubljano. Obrtno društvo na Jesenicah se obrača že danes na vsa načelstva zadrug in obrtnih društev v radovljiškem srezu, da se čimi številnejše odzovejo vabilu na zabavni sestanek, katerega jim bo društvo pravočasno poslalo. Izletniki posetijo tudi Ljubljano in upamo, da bodo tudi tamkaj prijazno sprejeti.
Kleparska delavnica. Urad za pospeševanje obrti v Mariboru nam javlja: Neka stranka iz Savinjske doline se je obrnila na tukajšnji urad za nasvet, ker želi (Kidati svojo dobro in modno urejeno- kleparsko delavnico z vsem potrebnim orodjem v najem, ali jo pa prodati. Oprema je baje popolnoma nova ter rabljena komaj dve leti, predvsem (rije ročni stroji. Konkurence v kraju ali bližini ni. — Podpisana zadruga opozarja svoje člane na to. Reflektanti naj se obrnejo neposredno na Urad za pospeševanje obrti v Mariboru. — Pokrajinska zadTuga kleparskih, inštalacijskih in kotlarskih mojstrov v Ljubljani.
Ekskurzija obiskovalcev elektroni on terskega tečaja. V nedeljo, 5. maja t. 1., se je vršila ekskurzija obiskovalcev elektromonterskeg tečaja pod vodstvom g. ing. A. Ditricha v elektrarno in predilnico gg. Glanz-mann in Oasser v Tržiču. Ekskurzije so se udeležili poleg večine obiskovalcev tečaja tudi nekateri drugi monterji. V Tržiču je že pričakoval pred tovarno gosp. ing. Smolik.ki je potem obiskovalce popeljal najprvo v elektrarno pri Sv. Ani, kjer se nahajajo tri turbine in tri generatorji. Tam jim je razkazal vse podrobnsoti ter jim razložil pomen posameznih delov kakor tudi njih lastnosti. Nato so obiskali še elektrarno v pilarni, katere konstrukcija je najmodernejša. — V restavraciji g. Lončarja je bil nato skupen obed, pri katerem je pojasnil g. ing. Ditrich namen ekskurzije in se obenem zahvalil g. ing. Smoliku za njegovo požrtvovalno naklonjenost in trud. Nadalje sta se zahvalila zastopniku tovarne načelnik Strokovne zadruge koncesioniranih elektrotehnikov za Slovenijo v Ljubljani g. Mihelčič, za obiskovalce tečaja pa monter ljubljanske mestne elektrarne g. Bernot. Popoldne so si udeleženci ogledali predilnico, v kateri jim je zopet g. ing. Smolik podrobno vse razkazal in raztolmačil. Z večernim vlakom so se udeleženci vrnili zadovoljni z uspehom poučnega izleta, ki jim, ostane v najlepšem spominu.
Dobave.
Licitacija za rekonstrukcijo mostu. Opozarjamo na državno licitacijo za rekonstrukcijo mostu preko reke Šilošnice na kilometru 31.890 na poti Siminhan—Brčko (Bosna). Licitacija se vrši 27. maja 1929. ob 10. uri pri Gradbeni direkciji v Sarajevu. F’ »računska vsota Din 628.145‘65, kavcija Din 70.000'—. Pogoji se morejo vpogledati pri navedeni direkciji, soba št. 44.
Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 21. maja t. 1. ponudbe glede dobave 1 pisalnega stroja znamke «Ideal» ter glede 20.000 komadov kuvert in 1500 pol različnih tiskovin. Predmentni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 21. maja t. 1. ponudbe glede dobave mila, kreme za čevlje, metelj, krtač. — Mjesni upravni odbor bratinske blagajne v Kaknju sprejema do 25. maja t. 1. ponudbe glede dobave perila. — Komanda stručnog oružja v Boki Kotorski sprejema do 31. maja t. 1. ponudbe glede dobave čopičev, ščetk itd. — Dne 31. maja se bo vršila pri Gradbenem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani oiertna licitacija glede dobave ur, zastav,
brisač, nakladalnega orodja, pohištvenega inventarja, pisarniških potrebščin, orodja, blagajn, umivalnikov itd. Pogoji so na vpogled pri istem odelenju.
Pozor čevljarske zadruge!
Pričnem zasebni tečaj za mojstre in pomočnike. Poučevalo se bo prikrojevanje vzorcev, rezanje vzorcev iz gornjih delov, rezanje kolekcij itd. Lepljenje novih čevljev, gumijevih izdelkov, galoš itd. po najnovejši metodi.
Prične se v mesecu juniju in juliju. Zahtevajte prospekt!
JOSIP STEINMAN
strokovni učitelj
Ljubljana, Kolodvorska ulica 41.
Naročajte „Obrtni Vestnik"
KREDITNO DRISTV0 MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
DOVOLJUJE POSOJILA NA MENICE IN KREDITE V TEKOČEM RAČUNU VSEM KREDITA ZMOŽNIM OSEBAM IN TVRDKAM
L. Mikuž
tvornica deinlkov
Ljubljana
Mastni trg 2S
liat&aorUrtio 1889.
Skrbno Izdelovanje) Največ ji izbor! Najniije cena! Preoblek« I Popravila!
Dvokolesa najboljših svetovnih znamk v veliki izberi zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevmatika.
Ceniki frank o. Prodaja na obroke.
„TRIBUNA“ F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov,
LJUBLJANA, Karlovška cesta 4.
TEODOR NOVOTNV
prva Ljubljanska higijenična parna izdelovalnica vseh vrst slaščic, medic, keksov itd.
LJUBLJANA
vogal Masarykove in Jegličeve ceste
(na Friškovcu)
Kreditni zavod za trgovino in industrijo f?
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50. (v lastnem poslopju)
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana
Telefon št. 2040, 24-57, 2458, 2805 in
♦ ♦♦
h
&
Obrestovar.je vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in ino-
•
zemstvo, safe - deposits itd. itd.	^
Restavracija
»Ljubljanski dvor*
vljudno vabi vse cenjene kolege-obrtnike, nadalje trgovce, trgovinske potnike in vse slavno občinstvo k obilnem obisku.
Izborna domača in primorska kuhinja ter izvrstna samo pristna vina. Abonenti se sprejemajo.
MT* Najsolidnejie cene!
Z odličnim spoštovanjem	^	PETRIČ
ELEKTROINDUSTRIJA
BERGODAC & C®-
d. z o. z.
LJUBLJANA
Šelenburgova ulica štev. 6. j
Najvočja izbira splošnega elektro-lnstalacljskefla materiala, žarnic, svetilk, elektro-aparatov in strojev. Sortiran RADIO - oddelek.
OBRTNA BANKA
Ter
_vO>
v Ljubljani
Centrala: Kongresni trg 4. Podružnica: Ljutomer
Telefon št. 2508	Telefon	št.	2508
Račun pri poštni hranilnici v I^jubljani št. 12.051
Daje kredite v obftne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in in--dustrtjskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više.
Ih konzorcij »Obrtnega Vestnika. Milko Krapež. Urednik Ignacij Kaiser. — Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (Miroslav Ambrožič). Vsi v Ljubljani.