LETO X.
novoles
ŠTEVILKA 5	Straža, 10. junija 1972
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA »NOVOL ES« STRAŽA PRI NOVEM MESTU
80 let življenja maršala Tita
V tej deželi živi človek in tovariš in vodja Josip Broz Tito.
On je naš tovariš, tovariš pa je: vse.
Borec in zmagovalec. Graditelj in vojak.
Osemdeset let ustvarjalnega življenja slavi letos ena najbolj markantnih osebnosti današnjega časa. K čestitkam ob tem jubileju pa se pridružujemo tudi mi, vsi napredni Jugoslovani.
Pot od otroka revnih staršev, do ključavničarja, partijskega delavca in voditelja, do vojskovodje in državnika najtrših kvalitet, je bila dolga in trnjeva.
Odšli so sodobniki kot: Nehru, Naser. Kennedy, Churchill, Hruščov, Stalin, De Gaulle, Adenauer, Sukar-no, N’krumah in drugi.
Marsikoga od njih delo bo prekrila patina časa, toda ustvarjalnost in delo našega predsednika je vtisnilo globok pečat v današnjosti in pri-hodnjosti Jugoslavije, pa tudi širšega svetovnega prostora.
In ko ga je pred leti vprašal novinar Newsweeka, kaj ga drži pokonci tako mladostnega in ustvarjalnega, je odgovoril: »Delo«. Ena sama preprosta beseda, toda za marksistično-di-alektično mislečega človeka eden od osnovnih življenskih pojmov. To je ena tistih preprostih besed ali stavkov, ki smo jih navajeni iz njegovih ust. ena od besed, ki nam mnogo povedo brez olepšavanja, besed, ki tvorijo smisel življenskih resnic, ki so v svojem bistvu tako preproste.
In vendar je (ne)delo, pozitivno ali negativno, tisto, ki kaže človeka in ustvarjalca.
Nam vsem, mladim in starim (po letih), je lahko vzor, vzor človeka, poštenjaka, delavca komunista, humanista. državnika, . . . , človeka, ki je znal vse to združiti v eni od enkratnih osebnosti jugoslovanske zgodovine in sodobnega sveta.
Proslava 80-letnice maršala TITA in 20 let dela ZRVS Straža
Lukan Karel
Recitatorji PD »Svoboda« Straža
V	soboto, 20. maja je bila v Straži svečana proslava ob razvitju prapora Zveze rezervnih vojaških starešin. Proslave so se udeležili narodni heroji:
Stane Semič-Daki, Robek Vinko, Hočevar Albinca-Maii in Tavčar Franc, predstavnik garnizona Novo mesto podpolkovnik Božič Jože ter predstavniki drugih družbeno-političnih in gospodarskih organizacij občine Novo mesto.
Pokrovitelj proslave je bil naš glavni direktor Jože Knez, ki je svečano razvil prapor in ga predal organizaciji ZRVS.
V	svojem govoru, ki ga je imel ob priliki razvitja prapora, je Jože Knez poudaril važnost te organizacije. »V kraju, kjer razvijamo danes ta prapor, je ta dogodek še posebno svečan in pomemben, saj je nedaleč od tod bila tudi zibelka partizanstva.
Tudi ljudje sami so to dokazali, da so bili vedno za napredek in lepšo prihodnjost in to se danes odraža tudi v samem kraju, saj se je razvil v velik center lesne industrije.
Po končanem svečanem delu pa so se na odru zvrstili recitatorji, pevci in vojaki, ki so s svojo proslavo počastili 20 letnico delovanja ZRVS in še posebno 80 letnico maršala Tita.
V četrtek na sam Dan mladosti in Titov 80 letni rojstni dan, pa je No-voles na svoji svečani seji delavskega sveta poslal maršalu Titu iskrene čestitke naših delavcev za njegov 80 letni rojstni dan.
Žal je bila dvorana v kateri je bila svečana seja in proslava na pol prazna. Ob tej priliki moramo pohvaliti tudi pihalni orkester Novolesa ki je s svojim programom navdušil prisotne. Malokdo je pričakoval tako kvaliteto naše godbe
5 minut s samoupravljale!
Lukan Karel
— Koliko časa že delate v Novolesu?
Letos poteka deseto leto odkar sem prišel kot mlad mizar v to podjetje. Približno pet let sem delal v TVP. Tam sem dal »skozi« skoraj vse stroje. Leto dni sem delal v TDP in ko je bila izgrajena tovarna stilnega pohištva sem se zaposlil v njej kot vzorčni mizar.
— Vas to delo veseli?
Zelo. Vesel sem. ko vidim, da pred mano nastaja nov izdelek. V obratih tega občutka ne poznajo. Tam vsakdo obdeluje samo en kos in si težko predstavlja kako izgleda končni izdelek. Tato delo je bilo za mene vselej preveč enolično in dolgočasno. Tukaj pa je drugače. Sam naredim vzorec od prvega do zadnjega kosa.
Delam po načrtih, ki mi jih dajo. Pa vendar se mi zdi, kot da sem tudi sam konstruktor. Težko bi »presedlal« drugam, saj me to delo veseli. Če pa nekoga veseli njegovo delo, ga ne pusti tako kmalu.
—	Imate dobro urejeno delavnico?
To je trenutno najtežji problem. Manjka prostora in strojev Čeprav je v TSP dovolj razno raznih strojev pa so ponavadi ravno takrat, ko jih najbolj potrebujem, zasedeni. Rad bi imel svojo vzorčno delavnico, ki h; jo lahko po končanem delu zaklenil in drugi dan dobil tako kot sem jo pustil. Zdaj pa mnogokrat delavce le preveč »firbec matra« in mi prekladajo ter otipavajo izdelke, tako da jih moram drugi dan večkrat popravljata.
Kdaj se mi bo izpolnila ta želja pa ne vem, kmalu gotovo ne, saj ne vidim nikjer nobenega primernega prostora.
—	Kaj pa vaši osebni dohodki?
Hm. Ne vem kako bi odgovoril. Zdi se mi, da je le premajhna razlika med vzorčnim mizarjem in drugimi polkvalificiranimi delavci. Lahko bi več zaslužil, saj je moje delo le odgovorno in natančno in v katerega moram vložiti veliko truda ter znanja, če hočem da bo vzorec pripravljen za serijsko proizvodnjo.
Prosimo vse bralce časopisa Novoles, da oprostijo zamudi. Stroj, ki vliva črke je bil dolgo časa v kvaru. Zaradi tega je vse delo stalo.
Prosimo za razumevanje
Knjigotisk
foto kronika
Štefan Jaklič TVP
Naš
standard
Osebni avtomobili
Leta 1965 je bilo v SFRJ 187.842 osebnih avtomobilov, v SR Sloveniji pa 55.391. Pet let kasneje smo imeli v Jugoslaviji 720.974 osebnih avtomobilov, v Sloveniji jih je bilo 150.807. V Jugoslaviji pride na en avtomobil 28, v Sloveniji pa na 11 prebivalcev.
Radijski naročniki
Sodeč po podatkih, je bilo v letu 1971 v Jugoslaviji 3.500.000 radijskih naročnikov. Od tega pride na Slovenijo dobra sedmina ali pol milijona radijskih naročnikov. Če to preračunamo na prebivalce, pride na en radijski sprejemnik v SFRJ šest, v SR Sloveniji pa trije prebivalci.
Televizijski naročniki
Lani so registrirali v državi
2.065.000	televizijskih sprejemnikov, v SR Sloveniji pa 250.000. Tako pride na en televizijski sprejemnik deset prebivalcev SFRJ in sedem v Sloveniji.
Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Marjan MAZNIK, Izdaja delavski svet Lesnega kombinata »NOVOLES« v Straži pri No vem mestu. Naklada 1600 izvodov. Tisk: KNJIGOTISK Novo mesto
TDP nov stroj Wigomat
Zapiski s poti po afriških gozdovih
(nadaljevanje in konec)
V zadnji številki sem opisoval namen potovanja in samo potovanje in zanimivosti do glavnega mesta Banguija v Centralnoafriški republiki.
Iz Banguija smo odšli v Bayango, to je v sedišče Slovenijalesa. Potovali smo s petsedežnim avionom v 650 km oddaljeno mesto Nola. Tu je sedež francoske eksploatatorske družbe EFBACA. Poleg eksploatacije ima omenjena družba tudi žago s štirimi hlodarkami Predeluje večje število drevesnih vrst in sicer predvsem vse tiste hlode, kateri za izvoz iz kakršnihkoli vzrokov ne og-govarjajo. Od tu smo se napotili s poltovornim avtomobilom v /0 km oddaljeno vas Salo, kjer je sedež podprefekture. Obenem pa je v tej „asi carinska kontrola za vse blago, ki pride po reki Sanghi iz držav Kamerun in Kongo - Brazze. Omenim naj še, da od tu dalje ni vec nobenih cest in je vsako potovanje možno samo še po reki. Majhna zanimivost na poti z avtom je bila še ta, da smo imeli več gumidefektov; obenem pa smo lahko še nabirali pravo kavo, ki tu izredno lepo uspeva tudi kot samorastna.
Iz Saloja smo se napotili z dvema pirogama po reki navzdol v Bayango 60 km dolgo pot smo prevozili v štirih urah. Zanimivost je bila v izredno dobri markaciji reke in pa levo in desno na bregovih — pravcata džungla Sredi popoldneva smo prišli v bazo sečišča, kjer so nas pričakovali Slovenijalesovi delavci. Poleg črncev in Slovenijalesovih ljudi je bil tu tudi prof. dr. Martinčič iz Biološke fakultete iz Ljubljane, ki je že en mesec študiral vso floro m vegetacijo v CAR po naročilu ameriškega inštntuta iz Madissona.
Še isti dan smo si ogledali naselje belih ljudi naselje črncev in naselje pigmejcev. Poleg tega pa še pisarne Slovenijalesa, rečno pristanišče za nakladanje hlodov v barže, izravnan teren za eventuelno poznejšo izgradnjo predelave.
V naslednjih dnevih smo se seznanili z gozdovi v CAR in v koncesiji Slovenijalesa ter vsemi splošnimi gospodarskimi elementi.
CAR Slovenijales ima koncesijo nad površino 409.000 ha.
Izdaja koncesijskih pravic v CAR se je gibala:
1966	110.000	ha
1968	350.000	ha
1970	1,134.000	ha
Plan 1980	1,200.000	ha
To pomeni, da so v glavnem že vsi strnjeni gozdovi oddani. Proizvodnja hlodovine in žaganega lesa pa se je v omenjenem obdobju gibala takole:
1966	176.000 m3	48.000 m3
1968	201.000 m3	52.000 m3
Podiranje drevja v CAR
1970	368.000	m3	66.000	m3
1980	1,090.000	m3	255.000	m!
Iz podatkov je ravidno,	da se eks-
ploatacija v CAR intenzificira šele v zadnjem času in da so vsa prizadevanja usmerjena tudi bodoče v porast eksploatacije in predelave v žagan les.
Žaga	Slovenijalesove	koncesije	se
nahaja severno od ekvatorja, zajema 6 oddelkov ter predstavlja 90% strnjenega tropičnega gozda, 6% predstavlja poseben tip pragozda takozvani LiMBALI združba, ki vsebuje ravno tako komercialne vrste lesa. 3% predstavlja združba ovijalk in 1% površine predstavlja podmladek.
Reliefno ie koncesija na severu gri-čevita z višinskimi razlikami cca 200 metrov in najvišjo koto 630 m nad morjem, medtem ko južni del Podstavlja ravnino v nadmorski višini 400 m.
Koncesija leži v pasu ekvatorialne klime z eno deževno in eno sušno periodo. Povprečna dnevna temperatura je 26° C, medtem ko so največje oscilacije od 13° C (januar ob 6 uri zjutraj) in 40° C (aprila ob 14. uri). Celotna površina je v porečju reke Sangha, ki deli koncesijo na dva dela in se izliva v reko Congo. Površina omenjenih gozdov je popolnoma brez vsakih cest, z izjemo opuščene kavine poti v Bayango, kj je danes popolnoma zaraščena in jo u-porabljajo kot stezo Pigmejci pri svojih selitvah skozi pragozd. Naseljenost celotne površine je prav majhna, saj je samo Salo malo večji kraj, medtem pa so še tri vasi ob reki Sanghi, ki imajo po nekaj desetin prebivalcev. Vse ostalo območje pa je popolnoma nenaseljeno, razen Pigmejcev, ki prebivajo kot nomadi v gozdu.
Podatki o zalogah po drevesnih vrstah so dobljeni iz inventarizacij ske-da gozdarskega materiala »Centre technique forestier tropical«. ki
klasificira tropske vrste drevja v tri vrste in sicer:
1.	glavne vrste drevja, katerih je 13 vrst
2.	stranske vrste drevja, katerih je 14 vrst
3.	dopolnilne vrste drevja, katerih je vrst
Na celotni površini 499.000 ha je ocenjeno neto lesna masa dreves nad 62 cm premera (57 drevesnih vrst na:
Glavna vrsta drevja 7.172,000m3 Stranske vrste drevja 4.542,OOOm3 Dopol. vrste drevja 10.340,OOOm3 Vse skupaj 22.054,OOOm3 Po inventarizacijskcm elaboratu pa je poleg zrelih lesnih mas še lesna zaloga drevja od 20 do 62 cm prsnega premera, katera znaša nađalj-nih 12.000,000 m3.
Iz teh podatkov izračunamo povprečno zalogo za 1 ha gozdne površine, ki znaša:
Glavne vrste drevja
17.9	m3/ha neto telesnine
Stranske vrste drevja
11,7 m3/ha neto telesnine
Dopolnilne vrste drevja
25.9	m3/ha neto telesnine
Pcdmerne mase od 20-62 cm
30,0	m3/ha neto telesnine
Vse skupaj
85,6 m3/ha neto telesnine
Glavne drevesne vrste na celotni površini pa so po posameznih vrstah razporejene v naslednjem:
Avous	952.000 m3
Tiiama	305.000 m3
Mukulungu	192.000 m3
Iroko	121.000 m3
Alele	74.000 m3
Sipo	306.000 m3
Sapclli	2,371.000 m3
Ilomba	398.000 m3
Limba	1,768.000 m3
Assamela	5.000 m3
Bete	6.000 m3
13,2
4,2
2.5
1.6 1,0 4,1
33,0
5,0
24,6
0,5
0,7
(nadaljevanje na 5 strani)
Temeljna
organizacija
združenega
dela
(nadaljevanje s 5 strani)
(odločanje o celotnem dohodku in ne samo o dohodku) bil pritisk s strani samoupravi]alcev na osebne dohodke zato večji in pretiran.
Da bi se ta nesorazmerja med nivoji razvitosti reprodukcijskih sil in c nosov v proizvodnji odpravila in dr bi se samoupravljanje poglobilo, so bila sprejeta ustavna dopolnila. Le ta dajejo delavcem pravico in dolžnosti, da se organizirajo v take skupnosti, ki bi omogočile čimbolj neposredno upravljanje. Take skupnosti imenujemo temeljne organizacije združenega dela ail okrajšano TOZD. Prav tako so z ustavnimi dopolnili predvidene spremembe v neproiz-vodnjem sektorju in državni ureditvi. Cilj je enak: reorganizacija u-pravljanja in vzpostavitev materialne osnove za nove družbene odnose. TOZD je zamišljena predvsem kot bolj učinkovita ekonomska celica. V tej celici, ki naj bi bila ustanovljena pod določenimi pogoji, bodo delovni ljudje bolj neposredno upravljali s poslovnim procesom. Povečal se bo interes za povečanje osebne in skupne produktivnosti. Pogoj za ta večji interes pa je, da zagotovimo tako organizacijsko obliko TOZD, kjer ne bo možno odtujevanje ustvarjenega dohodka. Tako že ustava navaja nekaj osnovnih pogojev za ustanovitev TOZD. V temeljno organizacijo združenega dela se organizirajo delovni ljudje, katerih rezultati dela se samostojno lahko potrdijo kot vrednost na trgu ali interno do drugih TOZD. S tem je namreč že dana možnost, da se najbolj objektivno u-gotovi ustvarjeni dohodek s katerim TOZD razpolaga. Prav tako mora biti TOZD zaključena tehnološka enota. Ustanavljanje TOZD ne sme kršiti pravic delovnih ljudi v drugih TOZD. Ti pogoji nas ne morejo ovirati, pač pa nam samo nakazujejo, kaj bi bilo potrebno ukreniti, da bodo izpolnjeni. Dajejo pa seveda možnost, da delovni ljudje presodijo, ali je v danem trenutku možno ustanoviti TOZD. Iz tega se vidi, da je dolžnost vsakega podjetja analizirati e-konomsko, tehnološko in organizacijsko plat predvidenih sprememb in se odločiti strokovno in zavestno. Samoupravljanje v novih pogojih bo učinkovito le, če bomo s skupnimi napori proučili, kakšne prednosti nam reorganizacija podjetja daje. Najti bomo morali tudi ustrezne osnovne modele samoupravnih sporazumov, ki bodo reševali vprašanja vseh odnosov med TOZD. Prav tako ne smemo pozabiti, da je uspeh akcije odvisen tudi od pripravljenosti vseh zaposlenih, da se poučijo o vsebin} ustavnih dopolnil in aktivno sodelujejo pri odločitvah.
ŠPORT
Del delavskih športnih iger, je že končan. Dekleta, ki so igrala odbojko so osvojile prvo mesto. Vsi smo potiliem upali na kar najboljši uspeh, toda le tisti, ki so vedeli koliko treninga in tudi truda so ta dekleta vložila v to igro, so lahko pričakovali tako uvrstitev. Zahvala za tak uspeh prav gotovo pripada Surini Cirili, ki je najboljša v ekipi in trenerju Jožetu Benciku, ki je veliko svojega prostega časa posvetil treniranju nadarjenih športnic.
Z zaključkom letošnjega šolskega leta na vavtovaški osnovni šoli, se zaključuje tudi obdobje petletnega plodnega dela PŠŠD »Jožica Vevtu-rini«. Vsi smo lahko ponosni na mladi delavni kolektiv mladih športnikov, ki je v slabih razmerah delal in žel uspehe. Najplodnejše je ravno peto praznično leto, saj se bliža podelitev najvišjega republiškega priznanja, ki ga bo prejelo društvo. V petletnem obdobju si je društvo izpolnilo samoupravljanje že do take mere, da je lahko vsaki prostovoljni organizaciji za vzgled. Sam statut društva že pokaže, kaj želijo mladi športniki. Društvena uprava je zares velik in močan samoupravni organ, ki vodj in usmerja celotno delo. To delo pa zajema 18 različnih sekcij s 381 aktivnimi športniki. V pravilniku piše, naj se vsak ukvarja s športom vsaj eno uro v tednu, nihče pa naj ne pretirava. Ravno letos pa se dogaja, da posamezniki, ki imajo slabe ocene in sploh niso v A programu društva ostajajo na igrišču in večkrat brezplodno tratijo čas. Društvo skuša na različne načine pomagati vsem učencem do boljšega učnega uspeha. Srečni bi bili, če bi vsi veseli praznovali naš uspeh ob koncu šolskega leta.
Prav je, da navedemo tudi rezultate posameznih tekmovanj:
Novoles	: Družbene službe	2:0
Novoles :	Novoteks	2:0
Novoles :	Pionir	2:1
Novoles :	Krka	2:0
Igralke, ki so osvojile I. mesto:
1.	Surina Cirila
2.	Jarc Anica
3.	Zupančič Jelka
4.	Vodišek Mira
5.	Miletič Jelena
6.	Jakše Branka
Rezervi pa sta bili Krštinc Anica in Pečak Anica
Večji uspehi, k} smo jih dosegli:
2.	mesto na krosu v počastitev občinskega praznika Novega mesta,
1.	mesto pionirk in 3. mesto na občinskem prvenstvu v veleslalomu
1.	mesto pionirk in pionirjev na republiškem orientacijskem pohodu
4.	in 5. mesto na občinskem tekmovanju v gimnastiki,
3.	mesto pionirk na republiškem namiznoteniškem tekmovanju v Lendavi
2.	in 3. mesto v košarki na občinskem prvenstvu
5.	in 9. mesto v občini v rokometu II. mesto pionirjev in pionirk v namiznem tenisu v občini
2.	in 3. mesto pionirjev in pionirk v atletiki
2. mesto pionirk na področnem prvenstvu v atletiki v Črnomlju
Organizirali smo dve občinski prvenstvi, eno republiško in sodeloval} na vseh tekmovanjih organiziranih v Straži.
PŠŠD Osnovna šola Vavta vas
Delo športnega društva osn. šole Vavta vas
Ob robu
prvomajskih praznikov
Medtem, ko je večina naših delavcev prvomajske praznike izkoristila za počitek in izlete v naravo, je skupina novolesovih delavcev v tem času delala. Imeli so težko in odgovorno delo. Očistili in pregledati so morali veliki parni kotel za proizvodnjo pare v energetskem oddelku.
Malo jih je med nami, ki poznamo zmogljivost in razsežnosti novega kotla. Tako si tudi težko predstavljamo delo, ki so ga morali delavci opraviti med prvomajskimi prazniki. Skupina 28 delavcev je v času od 27. aprila do 2. maja opravila 1420 ur dela. Čeprav je ta številka precej visoka pa so delavci le s težavo uspeli dokončati svoje delo. Glavna zasluga, da je bilo delo izvršeno, pripada vodjem delovnih ekip: Primožu Dularju, Štefanu Bukovcu in Francu Tisovcu.
Vsi delavci zaslužijo pohvalo za svo. je požrtvovalno delo, še posebno zato, ker so žrtvovali svoj največji pranik. 1 maj. Čeprav so delo o-pravljali z zavestjo, da s tem koristijo podjetju in s tem seveda tudi samemu sebi, pa vseeno ne moremo mimo dejstva, da so delali v času našega največjega praznika. Smatram, da bo v bodoče potrebno najti primernejši čas za taka dela, 1. maj pa naj bo res praznik za vse delovne
Dopusti
Že v prejšnji številki smo pisali, da je sindikat kupil štiri šotore za letovanja. Ker pa mislimo, da je med nami dosti takih, ki si ne morejo predstavljati, kako ti šotor] izgledalo, smo na zadnjem sestanku sindikalnega odbora sklenili, da bodo šotori postavljeni pred »zidanico« za ogled. Tako si bo lahko vsakdo, ki
se zanima za taborjenje, ogledal, kako tak šotor izgleda in koliko je v njem prostora Šotori bodo postavljeni 13 — 16. junija.
Vse ostale informacije pa bodo interesenti dobili pri tov. Berti Zelnik.
Krvodajalci
V okviru dneva krvodajalcev je bila v Novolesu 5. VI. 1972 svečana podelitev značk našim krvodajalcem. Vsi, ki so darovali svojo dragoceno tekočino — kri za sočloveka več kot desetkrat, so prejeli skromne nagrade. Svečanosti se je udeležil tudi predsednik krvodajalcev Novo mesto Danilo Kovač, ki je toplo pozdra-
krat padejo v breme občini, pa tudi okolica se pritožuje nad njimi. Nihče pa se do sedaj ni veliko zanimal, da h] tem ciganom nudil zaposlitev in jih tako pripravil, da bi si sami služili svoj kruh. Cigane je potrebno navaditi na delo. Pri tem pa morajo pomagati vsa novomeška podjetja. Žal pa cigani največkrat naletijo na odpor pri raznih mojstrih, ki jih nočejo sprejeti na delo. Večina pa je mnenja, da je treba zaposlovati predvsem mlajše cigane, k] imajo večjo možnost, da se privadijo delu. Naše podjetje bo v obratu TDP zaposlilo enega cigana. Vsi člani odbora za medsebojno razmerje pa so mnenja, da bi občina morala izdati ukrep, da bi moralo vsako podjetje sprejeti določeno število ciganov v delovno razmerje.
Novoles je že in bo še sprejemal na delo cigane. Zavedamo se, da so tudi to ljudje, ki jim moramo pomagati, da se bodo lahko vključili v normalno življenje delovnega človeka.
— Tov. Kulovec Aleš je sezanil Odbor za medsebojna razmerja o stanovanjskih problemih. Sprejet je bil sklep, da se na staro žago ne smejo vec vseljevati novi stanovalci, ker so ti prostori za stanovanje neprimerni.
vil vse krvodajalce in se jim zahvalil za darovano kri.
Krvodajalci, ki so dali največ krvi:
1.	Tekstor Alojz 27x
2.	Kastelic Jože 25 x
3.	Repzelj Jože 20 X
4.	Tisovec Metod 20 x
5.	Rebolj Jože 20 x
6.	Kastelic Ivan 19 x
7.	šiška Ivan 16 X
8.	Pirc Jože 15 X
9.	Saje Franc 15 x
10.	Fabjančič Ivan 15 X
11.	Tisovec Franc 12x
12.	Turk Janez 12 x
13.	Vidmar Franc 11 x
14.	Krštinc Marko 11X
15.	Može Alojz 11X
16.	Petan Valerija 10 x
Samoupravna kronika
Odbor za medsebojna razmerja je 12 5. 1972 na svoji 27. seji razpravljal o zaposlovanju ciganov, stanovanjskih zadevah, štipendijah, letovanju otrok in stimulaciji.
Novomeško področje je znano po večjem številu ciganov, ki pa so še žal po večin,] nezaposleni. Največ-
Sodelujte redno v svojem listu
— Tov. Vinko Zaletelj pa je dobil nalogo, da ugotovi možnost povečanja stanovanja na GAP-u kamor naj bi se preselile stranke iž žage. Delavski svet pa bo na predlog odbora za medsebojna razmerja razpravljal na eni prihodnji seji o tem, da bi zakonci, ki nastopajo kot prosilci kredita zahtevali vsak zase kredit.
Glede na družbeni dogovor mora tudi naše podjetje vskladiti štipendije z ostalimi podjetji v občini. Spremeni se pravilnik o štipendiranju, in sicer:
štipendije za 1. in 2. letnik znašajo
45.000	starih din mesečno, za 3. in 4. letnik pa 50. 000 din mesečno Za višje in visoke šole za 1. in 2. letnik 55 000 din, za 3. in 4. letnik pa
60.000	din.
Kot vsako leto, tako bo RK tudi letos omogočil letovanje nekaterim otrokom naših socialno šibkih delavcev. V ta namen je določenih 1 milijon SD. Ker pa je 1 milijon premalo, se iz sredstev sklada skupne porabe, s katerim delom razpolaga odbor za medsebojna razmerja, prispeva še 128. 000 din.
Rezultati uličnega teka v Straži
V počastitev 80. letnice tov. Tita, 30. obletnice pionirske organizacije in dneva mladosti so športni delavci v Vavti vasi in Straži izvedli ulični tek
— TEK MLADOSTI.
Svečanega teka se je udeležilo 89 tekmovalcev iz Dolenjskih Toplic, Črnomlja, Šentjerneja, Vavte vasi in Straže Tekmovanje si je ogledalo nekaj sto domačinov. Tek je kljub težavam s cestnim prometom v celoti uspel. Zmagovalci so prejeli nagrade krajevne skupnosti Straža.
Rezultati:
mlajše pionirke:
Derganc Sonja, PššD »Jožica Venturini,
mlajši pionirji:
Jerman Brane PššD »Jožica Venturini«,
starejše pionirke:
Škarjak Mira Partizan Črnomelj, starejši pionirji:
Adlešič Branko Partizan Črnomelj, mladinke:
Jakše Ivica Partizan Straža, mladinci:
Hudelja Jože Partizan Črnomelj člani:
Bučar Tone ŠD Šentjernej,
ekipno: dvakrat PŠŠD Jožica Venturini Vavta vas
dvakrat Partizan Črnomelj trikrat ŠD Šentjernej.
VODORAVNO: 1. enooki velikan iz Homerjeve »Odiseje«, 8. rudarsko in industrijsko mesto v Zasavju, 9. o-krasna vrtna grmovnica, ki raste samorodno tudi v gozdovih, 10. avtomobilska oznaka Nizozemske, 12. ste-kališče, 13. pri starih Rimljanih dolgo vrhnje ogrinjalo iz enega kosa, 15. kraj v Slovenskih Goricah, 16. manjša zaprta posoda za tekočine,
17.	kratica za »atletskiklub«. 18. roditelji, 19. že umrli hrvatski skladatelj (Blagoje), 20. prvenstvo, 22. šumnik in sičnik, 24. eden največjih francoskih kiparjev (Auguste, 1840-1917), ?5 obdelan prostor okrog hiše, 26. drugo ime za rododendron, 27. grška črka, 28. kemični znak za telur, 29. klic, apel, 30. vaga. 33. oddelek ladjevja ali letal.
NAVPIČNO: 1. količina tekočine, ki steče v določeni časovni enoti skozi znana presek, 2. dolžina mejne črte geometrijskega lika, 3. slovenska gledališka igralka (Marija), 4. dalmatinsko moško ime, 5. okrajšava zi flo-rint, 6 medmet, 7. kraj pri Domžalah, zrian po tovarni glasbil, 8. riba severnih morij (polenovka), 11. ime gledališkega igralca Cigoja, 13. prepečen kruh 14. mejna reka med Poljsko in Nemško demokratično republiko, 16. plat, 18. večji kraj v Beli krajini z vinorodno okolico, 19. banjica za umivanje, izplakovalnik, 20. žemlja, 21. okenske navojnice, 22. kratko literarno delo v prozi, 23. vrsta igre na srečo, 25. nekdanji visok državni uradnik v muslimanskih deželah, 27. priljubljeni filmski tajni agent 007 (James), 29. stvarnik sveta pri starih Egipčanih, 31. ime črke, 32. kratica za »hokejski klub«.
Za prejšnjo nagradno križanko je žreb določil:
1.	nagrada: Joža Kužnik
2.	nagrada: Bojan Bencik.
3.	nagrada: Albina škedelj
Pred nemi le III. lesarbria
Ekipe, ki so prijavljene za to veliko športno prireditev, ki bo v Cerknici, se že dalj časa resno pripravljajo. Kegljalci in kegljavke redno trenirajo v Mirni peči. Nogometaši imajo že tudi precej tekem za seboj in upamo, da bomo imeli letos več športne sreče kot so jo imeli lani.
Strelci in strelke pridno vadijo, ravno tako pa so tudi odbojkarji pričeli s treningom.
Tj bodo imeli precej težko nalogo, saj bodo branili prvo mesto, ki so ga osvojili lansko leto v Celju.
Vsi pa vemo, da bodo tekme ostre in da vse ekipe potihem upajo na pokal.
Šahisti in šahistke tudi ne mirujejo. Nastopila pa je majhna trema in članice, ki so prijavljene za ženski šah izgubljajo korajžo. Upajmo, da je to samo prehodna trema in da bomo lahko nastopili kompletni. Vsem ekipam želimo kar najboljše uspehe in veliko športne sreče.
V prihodnjem časopisu pa bomo lahko že objavili rezultate III. lesa-riade.