St. 109 Poltilu plačana i šotami (tata tarnate taab tasta) V Trstu, v korak 9. mala 1922 Posamezna števitka 20 stotink Letnik ILVSI u jzhaja, IzvzemS pondtljek. vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulica sv. Frančiika Aslškega St. 20, L naditronjfr. JgT naj »c poHljajo ureJuiStvu. Nefrtnkirana pisma sc nc sprejemajvraiajo. Izdajatelj tn odgovorni uredni* Ste lan Oodtna. — Tlak tiakarua Edinost Nar-, tnala za ntesec L T. —.3 me J^gSPafo ol **** L 32. —, ta celo lete Li-U Inozemstvo mesečno 4 10 "P™va Z DINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi so računajo v Širok osti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnic^ in zahvale, poslanice in vabila po L I* —/oglasi denarnih zavodov mm po L % — Mali oglasi po 20 st. beseda, majnanj pa L 2 — Oglas! ■aroCnina in reklamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv.' Frančiška Asiikega štev. 20, L nadstropja. — Telefon uredništva In uprave 11-57. t Dolžnostffiapram manjšinam V minulem tednu so nekateri italijanski listi razglasili v svet razveseljivo vest: sporazum med Jugoslavijo in Italijo da je dosežen! Ta vest bi bila razveselila tudi nas do globine srca, če bi ji bili mogli verjeti. Kmalu se je pokazalo, da je bila naša nevernost upravičena. Po par dneh že so prišle vesti, ki so padale kakor mrzel curek v plamenček dobrih nad. Sporočile so nam, da bo precej dolga pot, če sploh pride do njega. Po povratku Ninčiča iz Bel-grada v Genovo da se je položaj celo poslabšal. Po vesteh iz Belgrada o posvetovanjih ministrskega sveta z načelnikom jugoslo-venske delegacije v Genovi g. Ninčićem nas ona neugodna vest ni mogla prese- strani vprašanje zaščite narodn'h manjšin T Italiji! Te moralične obveze pa ni sprejela Italija samo z omenjenimi slovesnimi zagotovili svojih lastnih državnikov, ampak ji jo nalaga tudi tista velika ideja, za katero je šla v boj Italija na strani svojih zaveznikov: ideja samoodločbe narodov! Ta pravica se je sicer odrekla sedanjim narodnim manjšinam Italije. Niso mogle same določiti svoje bodoče usode. Položiti so morale veliko žrtev na žrtvenik nove meddržavne uredbe Evrope. Tem večja je sedaj moralčna obveza za Italijo, da tem manjšinam v okviru države pripozna in omogoči pravico do samoodločbe, da bedo mogle avtonomno upravljati svoje kulture« in gospodarske potiebe! Pa saj bi tudi bilo obraz najprvotnejšemu razumevanju niči 1. 1920. «Anglija ■ sem dejal — je izvršHa 1. 1914. revolucijo, ki nima primera v zgodovini. Anglija ni izvršila te revolucije, da bi dosegla kake pravice, temveč si je naprtila dolžnosti, začenši z obvezno vojaško službo, kateri se je vedno znala izogniti.» Ponovno poudarjam, da naša podpora Belgiji ne pomeni nikakor, da smo se postavili proti Angliji, Lahko se zgodi, da pride med prijatelji do nesoglasij, toda ali je to vzrok, da bi se ne nadaljevala pogajanja in da bi se ne delalo nadalje složno? Nič ne sme uničiti naše sloge, in mi Francozi proglašamo, da jo hočemo ohraniti. Ne vprašajte me, kakšna so moja predvidevanja za jutri. Če Rusi odklonijo, ne bodo odklonili sprejem francoskega in belgijskega mnenja, temveč sprejem cele podkomisije. Rusi morajo odgovoriti z da ali ne. Čas je, da pridemo h kraju; ne moremo trpeti nadaljevanja teh dvoumnosti, ki tra- netiti. G. Ninčič je dobil — tako so trdile pravjčnosti in najpriprestejši logiki, če bi'jajo že en mesec. 2e dvakrat smo predlo-te vesti — stroga navodila, naj neodnehlji- manjšjna v eni pogodbeni državi uživala žili R vo vztraja pri zahtevi po takojšnji in brezpogojni izvedbi rapallskega dogovora. Sicer zatrjajo tudi z italijanske strani, da tudi italijanska vlada ne zahteva nikake . tičnih ;n narodnih nasprotnikov, tzpremembe n rečenem dogovoru, ampatf' le glede načina izvedbe da obstoja na-! vzkrižje. Mnogi menijo, da je to le igra z besedami, za katerimi se vendar skriva Rusom delečna vprašanja in smo razpravljali z njimi o njihovih odgovorih, toda takrat so stavljena jim vprašanja določna :'n zahtevamo določen odgovor. Genova je sicer lepo mesto in italijanska vlada nam Č2 bi bilo tako, petem pa je bila slo- j jc priredila sijajen sprejem, toda če se to beseda o samoodločbi .narodov —Ine zgedi. se bomo vrnili domov, kamor nas manjšina v eni pogodb popcino zaščito, dočim bi bila v drugi povsem brezpravna in neusmiljeno izročena nedobrohotni birokraciji in viharjem poli- vesna skrivali grdi «Zveza velika laž, ker je bila le lepo pobarvana J kličejo nujni posli.» se venaar sKriva i slena za katero So se " zahteva po predelavi rapaliske pogodbe.: men} y januarju je imela Denimo tudi, da ni temu tako in veruj-1 brzojavlja sledeče informacije o Barlhou-ovem potovanju v Pariz. Sedaj se vedno bolj izjasnjuje pomen Barih ou-o ve ga potovanja v Pariz. Ako vse ne vara, je Lloyd George zatrdil predsedniku francoske delegacije pred njegovim odhodom v Pariz, da se bodo pogajanja z rusko vlado nadaljevala iucfi brez podpisov Francije ki Belgije. Ko 90 «e pojavile prve ovire v pogajanjih, je italijanski vnanji minister Schanzer opozoril Lloyd George-a, da se nalaga potreba iti za vsako ceno do konca, ker sicer bi bilo bole, da se konferenca pravočasno zaključi. Jako važen pogovor v tem smislu se je med Schanzer jem in Lloyd Georgeom vršil že v drugem tednu genovske konference. Pri tem se je Lloya kmetom ali ne. Načrt vsiljuje misel, da gre za sleparijo na škodo kmetom. Govornikovim opazkam je . sledilo prerekanje med njim na eni ter agrarci, popolarci in fašisti na drugi strani. Kone-čno je izjavil Bombacci, da so komunisti pripravljeni glasovati za predlog, zato da se razodene še enkrat nezmožnost meščanske družbe, da ustvari kaj res dobrega. Za njim je govoril poljedelski minister Ber-tini. Minister je ugotovil, da se ni nobena skupina načelno izrazila proti načrtu, vsled česar je smatrati, da je načrt v načrtu sprejet. Zbornica tedaj lahko prejde k razpravi posameznih členov. Ministrski predsednik Facta pa je predlagal, naj se razprava o posameznih členih v političnem pogledu tako važnega zakonskega načrta odloži do tedaj, ko se on in drugi člani vlade povrnejo iz Genove. Njegov predlog je bil odobren. Prihodnja seja bo jutri v pondeljek. I brez ali z neznatno izpremembo nekaterih točk. Pri razpravi o izrednem nakazilu 17 milionov lir notraniemu ministrstvi* za no- Jugoslavija Italijansko - jugoslovenska pogajanja BELGRAD, 7. Belgrajski lis« privatno javljajo iz Genove, da je zunanji minister dr. Ninčič 4. t. m. zvečer započel oficielne razgovore z italijanskimi zastopniki. Ofi-cielen je bil razgovor z Luciollijem, ki je svoječasno vodil v Belgradu z jugosloven-sko vlado pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe. Prevladuje mišljenje, da se izroči Zvezi narodov v arbitražo samo vprašanje pristanišča Baaroša. Glede Zadra se doseže sporazum. V političnih krogih je razširjena vest, da začne Italija z izpraznitvijo tretje dalmatinske cone in eventualno tudi Sušaka takoj, čim je dosežen sporazum. ZAGREB, 7. «Riječ» javlja iz Genove: «Tekom italijansko - jugoslovenskih pogajanj se je ustvaril nov položaj. V pogovorih, ki ijh je imel g. Ninčič včeraj z italijanskimi delegati, so ti poudarjal potrebo, da se najprej reši zadrško vprašanje. Tozadevna pogajanja so imela ugodne uspehe. Še vedno pa je odprto vprašanje proste zone okoli mesta. V Genovo je prišel tudi jugoslovens'ki konzul v Zadru Markovič. V slučaju, da bi se dosegel sporazum, bi Italija takoj izpraznila tretjo dalmatinsko zono. Ostalo bi nerešeno samo še vprašanje luke Baroš, in sicer zaradi Sforzovega pisma, ki ga Italijan« ne pr&zi^avajo. Obe stranki bi se morali v tem vprašanju podvreči razsodišču, kakor je predvideval že g. ^Ninčič. Na ta način bi se vprašanje ganilo z mrtve točke. Prihod prve jngoslovenske vojne ladje v Split SPLIT, 7. Semkaj je priplula prva jugoslovenska ;vojna ladja «Galeb», ki jo je prebivalstvo navdušeno sprejelo. Moštvo in častniki so bili obsipani s cvetlicami. Reka Shod reških trgovcev. — Stavka v ladjedelnici REKA, 8. Včeraj se je vršilo javno zborovanje, sklicano od trgovcev in industrial-cev. Na zborovanju je govoril med drugimi tudi Ruggero Gothardi. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se graja đklep članov konstituante, ki 9e nočejo vrniti na Reko, onemogočajoč tako poslovanje konstituante. Resolucija poziva predsedništvo konstituante, da skliče skupščino v svrho sestave nove vlade, ki naj bi uredila tekoče upravne posle, razpustila konstituanto, razpisala volitve, poslala delegacijo v Sv. Margerito in poenostavila uradniški ustroj. Incidentov ni bilo. Včeraj se je vršilo tudi posvetovanje stavkajočega delavstva v ladjedelnici. Gre med drugim tudi za rešitev nesoglasij med socialističnim in fašistovskim delavstvom. Vodstvo ladjedelnice je zagrozilo z zapre-tjem, če se delavstvo ne vrne do 10. t. m. na delo. _ Anglija Pismo angleške katolike duhovščine papežu LONDON, 8. Listi objavljajo besedilo pisma, ki so ga poslali papežu kardinal Bourne," nadškof westminstrski, in drugi angleški katoliški kleriki kakor tudi galle-ski principat. V pismu se spominja, da je sedanji papež naslednik papeža Pija IX., čigar zasluga je bila, da so se katoliški duhovščini v Angliji vrnile njene legitimne pravice in njen prestiž. Pismo veliča Pija XI. kot moža visoke znanosti, ki je vrč~ d en da i> glavar krščanskega sveta. ^ Razen objavljene ne obstaja med carigraj-sko vlado in Turčijo nobena pogodba LONDON, 8. «Foreign Office» je nask> vil na tisk sledečo objavo: Vpričo zmotnih vesti nekaterih listov glede nedavnih pogajanj med Turčijo in Italijo je treba izjaviti, da izključujejo uradna zatrdila itadi-janskega poslanika vsako možnost, da bf obstajala med Italijo in carigrajsko vlad« kakršnakoli dodatna pogodba k pogodbi ki je že bilo objavljeno da se je podpisala Na drugi strani je izrazila italijanska vlada na najbolj kategoričen način svoj trdni namen, da hoče kar najtesneje sodelovati s svojima dvema zaveznikoma, da se čim prej doseže sistemizacija na bližnjem vzhodu. Bolgarska Dopolnilne občinske volitve na Bolgarskem SOFIJA, 8. Kakor znano, so bile občinske volitve, ki so se vršile 19. februarja t. 1., v nekaterih okrajih radi formalnih pomanjkljivosti razveljavljene. Sedaj so se vršile dopolnilne volitve, ki so izpadle za vlado še bolj ugodno. Avstrija Potni 1'st Friedricha Habsburškega DUNAJ, 7. Zbornica. Odgovarjajoč na interpelacijo socialističnih poslancev glede prehoda Friedricha Habsburškega čez avstrijsko ozemlje — Friedrich potuje na Ogrsko — je opravičil podtajnik dr. Bret-sky vlado in policijo ugotavljajoč, da je avstrijski konsulat v Monakovem na željo tamkajšnjega ogrskega konsulata dovolil potni lfSt nekemu grofu Friedrichu, dasi prav nič ni vedel o identiteti osebe, kateri bi imel potni list služiti. Daljni Vzhod Po zmagi generala Wu - pej - Fu-a NEW YORK, 7. Zmaga generala Wu-pej - fu-a nad četami mandžurskega vojaškega gubernatorja Čang - Co - lina je popolna. V zadnjih 24 urah so znašale izgube čet generala Wu - pej - fu-a 1200 metž, medtem ko se izgube mukdenskih Čet cenijo na 2000 mož. Pred včerajšnjim je prispel general Čang - Co - lin v Hanfang, odkoder je odpotoval v Mukden. Povsod se je opažalo, da so kitajsek čete spoštovale imetje in življenje inozemcev, dasi se mnogo inozemskih družin ni bilo odzvalo pozivu poslaništev, naj se umaknejo v Peking, ter so vsled tega prišla v dotiko z umikajočimi se poraženimi četami mukdenske armade. Iz Cefu-a sta odpluli dve topničarki z nalogom, da razdereta železniško zvezo z Mukdenom. Prebivalstvo se zmage južnih čet očitno veseli, ker je bil general Čang-Co - lin pod vplivom Japoncev, ki imajo v Mukdenu, glavnem mestu Mandžurije, močno posadko. Vsled tega je zmaga generala Wu - pej - fu-a zmaga protijapon-ske stranke na Kitajskem. Da so Japcnci generala Čang - Co - lina tudr dejanr&i podpirali, dokazuje dejstvo, da se je našlo med vojnim materialom, ki so ga njegove čete pus-tile po porazu na bojišču, mnogo orožja in streliva japonske izdelave. PEKING, 6. Wu - Pej - Fu je izjavil, da se noče pečati s politiko. Vendar pa bo sklical državno konferenco, kateri bo na. men, da ustvari parlament. Parlament so bo pečal z državno - političnimi in finančnimi vprašanji, z vprašanjem razpustitve vojske ter z vprašanjem izvolitve predsednika in kabineta, ki bo predstavljal > resnici državo. Samolastno kaznovanje treh zamorcev NEW YORK, 7. Iz Chirvina v državi Texas poročajo: Prebivalstvo je linčalo in sežgalo tri črnce, ki so bili na sumu, da so' posilili neko belo deklico, ko je bila na poti v šolo. Na truplu dekleta so se ugotovile tri rane, prizadjane z bodalom. Črnce so preden so jih postavili na grmado pohabili. Nov rudnik zlata na oteku Javi HAAG, 7. Nekateri inženerji so odkrili pri Sakabumi na otoku Javi rudne žile, ki vsebujejo znatno množino zlata. Dnevne vesti Vpiašanje uredbe položaja državnih uradnikov v novih pokrajinah. Agencija Štefani je objavila vsebino zagotovil, ki jih je dal načelnik osrednjega urada za nove pokrajine poslancema Suvichu in Degasperisu o vprašanju uredbe gmotnega položaja državnih nameščencev v novih pokrajinah. Kolikor se tiče izenačenja uradnikov novih pokrajin v juridičnem oziru, da bo imela posebna komisija, katere predsednik je on sam, v začetku tega tedna svoji zadnji dve seji, na katerih bo končno določila načrte ukrept/v za končno ureditev vsega vprašanja glede vseh kategorij javnih nameščencev v nevih pokrajinah. Vsi načrti se bodo predložili, preden se izročijo ministrskemu svetu, osrednji svetovalni komisiji, da da svoje mnenje. Svetovalna komisija je sklicana na 29. t. m. Da se naloga csrednje komisije, bo on (sen. Salata) izročil zadevo posebnemu ožjemu odboru. Istemu odboru se z dovoljenjem min. predsednika predložijo zaupnim potom tudi načrti ukrepov za gmotno izenačenje, tako *da se omogoči proučitev ugovorov proti nekaterim podrobnostim teh načrtov s strani prizadeiih organizacij. Ta posebni odbor, ki je bil že imenovan, se sestane že tekom tega tedna« Rcsolucija mestnega sveta za STobodao tako, [Tržaški mestni evet je razpravljal na svoji šefi od pretekle sobote o vprašanju svobodne tuke. piestni svet je zavzel o tem vprašanju svoje stališče z resolucijo, ki vsebuje sledeči dve Eahtevi: 1. ustroj svobodne luke v Trstu naj se čim prej vzpostavi, da se tako odpravi resna gospodarsko-trgovska kriza, ki bi znala dovesti mesto do popolne propasti; 2. naj se izda vrsta ukrepov glede uredbe pristanišča, glede carine, železnic in davkov, s katerimi bi se gospodarska zgradba emporija utrdila, tako da bi se Trst mogel uveljavljali kot središče tr- Eovskega razmaha države v inozemstvu. Pose- en odbor, sestavUen iz petih članov mestnega sveta z županom Pitaccom na čelu, bo predložila zahteve, ki jih vsebuje resolucija, kr. vladi jr Rimu, Spletke proti avtonomiji. O tisti znani okrožnici lisla «Era Nuova* pravi goriški «Po-polo Friulano»f da gre tu pod krinko ultra patriotičnega nacionalizma le za zaščito iz-vestnih koristi visoke buržoazije. Po dolnjem delu dežele se klatijo agenti, ki pripovedujejo ljudstvu o velikih dobrotah, ki bi jih bilo nemudoma deležno, če bi se njihovi okraji reSili iz »goriškega jarma» in če bi se pridružili »tistemu raju, ki je — Trst.» «Popolo Friulano* ne veruje, da tržaški list iz svojega plačuje stroške za svojo akcijo, oziroma agente, ki hodijo po deželi. Zato sodi, da akcija «Ere» ni navaden žurnaiističen čin, marveč je poizkus, da bi se prebivalstvo v Furlaniji izreklo Eroti ohranitvi goriške dežele. To so pirati, i bi hoteli to deželo razbiti. To je nevarna past za ljudi, ki niso poučeni v upravnih stva. reh. Mamijo jih, češ da vse zlo, na katerem trpijo sedaj, prihaja le od tod, da pripadajo h goriški deželi. Resnica pa je ta, da tako Trst kakor Videm iščeta oba le svojo korist. To je najnepostenejša konkurenca. Gorica kot glavno mesto dežele ima svojo veljavo. Če bi se skrčila na središče le malega okrožja, bi izgubila vso svojo pomembnost na korist Trsta, oziroma Vidma. In visoko patriotični namen bi bil dosežen! To so glavni vzroki radi katerih bi hoteli razbiti goriško deželo. Vse drugo 1 bo le pretveze. Ce bi ne bilo tako — zaklju-} čuje «Popolo Friulano» — bi bila Gorica, ta mučenica odrešenja, deležna drugačnega postopanja s strani Trsta in Vidmal O žalostnerm dogodku v Cerkljah, V imenu dolžne lojalnosti ugotovljamo, da orlovske organizacije odločno izjavljajo, da morilec Sokola ni bil njihov član in da se je nevpravičeno proglašal za takega. Resnično pa se zdi vendar, da jc prišlo do tega zločina iz politične strasti. Naš klic po človeških oblikah politične borbe ostane torej v polni veljavi. «2ensko dobrodelno udražcnje» je ime snu-jočemu se ženskemu društvu v Trstu. Društvo ima v glavnem namen pomagati siromašni šolski deci in izobraževati naše ženstvo potom predavanj, gospodinjskih, šivalnih in drugih tečajev. Na drugem sestanku, ki se je vršil v petek 5. t. m., se je zbralo zopet lepo število našega ženstva iz vseh slojev. Prečitala so se pravila novega društva, ki so bila enoglasne sprejeta in se predlože oblastvom v najkrajšem času. Vse udeleženke so se tudi takoj vpisale v društvo, tako, da imamo že lepo Število priglašenih članic. Prepričani smo, da bo naše • Žensko dobrodelno udruženje* zbralo v svoj krog vse naše zavedno in dobromisleče ženstvo brez razlike stanu in starosti, da se s skupnimi močmi poprimemo sicer težavnega, toda nadvse koristnega in hvaležnega dela za pomoč naši mladini in izobrazbo našega ženstva. Naj ne bo žene, naj ne bo dekleta, ki bi; se ne vpisala v naše «2ensko dobrodelno i Udruženje*, ki mora kaj kmalu postati eno najvažnejših ;n največjih društev v naši olji domovini in razviti najživahnejše delovanje v dosego svojih vzvišenih ciljev. V kratkem se razglase imena poverjenic, ki bodo imele na Iogo vpisovati članice, vsaka v svojem okraju. Nabiralni bloki CMB se prav lepo vpeljujejo pri naših društvih. Nekatera društva so jih že ponovno naročila, kar je gotov znak, da so se bloki izkazali kot praktični. Slovensko izobraževalno društvo v Šturijah n. pr. jih je naročilo že v drugič po večje število, ker si z bloki zbira kapital za zgradbo nove društvene dvorane. Društva naj si to jemljejo v zgled in naj za vsako svojo zbirko, za vsako prireditev naroče nabiralne bloke. Vsak blok vsebuje za. 100 lir pobotnic po 5 lir, po 2 liri, po 1 liro ali po 50 stot.; so pa tudi bloki z mešanimi pobotnicami, vezanimi skunaj v en blok, ki predstavlja vedno vrednost iOO lir. Bloki stanejo po 5 lir eden in se naročajo tudi pri upravi • Edinosti«. Apeliramo na vsa naša kulturna gospodarska in druga društva, da si jih naroče vsaj par za poskušnjo. Predavanje «Zadružne Zveze«. V nedeljo, dne 7. t. m: je »Zadružna zveza v Trstu» priredila predavanje v Kortah pri Sv. Luciji. . Predaval je dr. A. Povh o današnjih gospodarskih razmerah in o važnosti zadružništva za naše gospodarstvo. Številni udeleženci iz bližnje in daljne okolice so sledili pazljivo vsem izvajanjem predavatelja ter se priporočajo za nadaljna taka predavanja. Zadružna Zveza, Novi konsuli. G. Andrej Luxich je dobil ministrsko dovoljenje (eksekvatur) za izvrševanje službe urugvajskega podkonzula v Trstu. — G. Anton Garzolini je bilo podeljeno kraljevo dovoljenje za izvrševanje službe španskega podkonzula v Trstu. «Prosvcta». Na 11, odborovi seji dne 8. maja se je odbor «Pro6vete» na novo preosnoval tako-le: Predsednik: dr. Lavo čermelj; pod* predsednik: dr. Boris Furlan, tajnik: Fran Venturini; blagajnik: Josip MihelčiČ; knjižničar: Vinko Ferluga. Vrdelski Sokol. Jutri odborova seja. M. D. P, — sv. Jakob. Danes ob 20 se vrši redni društveni sestanek, Radi važnosti posameznih točk dnevnega reda, so tovarišice kakor tovariši naprošeni, da se ga točno in v polnem številu udeleže. Pred sestankom se sprejemajo novi člani. — Podtajnik. Iz tržaškega življenja Ženska, ki je bila Štiri dni brez hrane. V nedeljo zvečer okoli 10. ure so šli nekateri spre. hajalci po ulici Limitanea. Tedaj so zagledali ob svetlobi cestne svetilke slabooblečeno, okoli 34 let staro žensko, ki je ležala nedaleč od vrta hiše št. 11 v isti ulici in milo stokala. Pristopili so k njej in jo vprašali, če ji je slabo. Tedaj jim je odgovorila, da se počuti zelo šibko, ker ni že štiri dni ničesar jedla. Spre hajalci so jo tudi vprašali, kako je prišla do tega. Toda na to vprašanje niso dobili odgovora. kar je edini te vrste v celi JuKjriu Benečiji in sprejema gojence tudi Is Reke in Zadra. Pri' tem ne smemo pozabiti* da je bil ustanovitelj zavoda Slovenec Valentin Stanič« ki Je s tem svojim dejanjem dokazat svojo človekoljubnost. Tragična smrt. V Sovodnjah se je na še nepojasnjen način vnela baraka, v kateri sta stanovala Fran in Rozalija Blažič s stremi otroci in je zgorela do tal. Oba zakonca z dvema otrokoma sta se rešila, reiiti pa ni bilo več mogoče najmlajše dete, samo 14 dni staro hčerko, ki je ta čas ravno spala. Tako se je ubogim 6tariSem zgodila dvojna nesreča hkra-tu, ena hujša od druge. Povožena. Neka Štefanija Gruden, 30 let stara, doma iz Komna je bila povožena od naglo letečega avtomobila in je zadobila precej težke telesne poškodbe. Tatovi na železnici. Na državni postaji v Gorici so tatovi zopet ulomiii v postajno garderobo, kjer so imeli potniki shranjeno razno prtljago in so jo deloma odnesli. Uporabili so spretno nočno neurje v to svrho. Zadeva je naznanjena. Tatov seveda ne bo na izpregled. Čudimo se, da po celem svetu na velikih postajah ne kradejo iz garderob, le na državni postaji o Gorici je to mogoče. Aretiran je bil neki Andrej Nanut iz Šian. dreža zato, ker je v pretepu ranil nekega Revica je bila odpeljana z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico. Tam se ie _ , yl ..... 1 identificirala za Eliso Blažičevo. Stara je 34 Frančeška Vižintin. Kdaj bo pn nas konec pi-let Stanuje najbrž v Skednju. Izvedeli smo, da pnstva m pretepaštva? To nam lemlje doDro je iskala Blažičeva po ulic! Limitanea neko ime* družino. Med tem je pa opešala in se zgrudila Iz Pečin« (Slovo.) Letos je za nas maj-na tla. mk zelo žalosten mesec, medtem ko smo Kdo ga je ranil? V nedeljo dopoldne je bil j ga druga leta komaj Čakali Zakaj postali pripeljan z avtomobilom rešilne postaje tako osaJI1ijeni tako zapuščeni ravno mestno bolnišnico slaščičar Stanko Pečarič, | ejaj ob č ko smo druga leta hodili k stanu)oc v ulici Molm a vento. Bil je težko, . . . - , ? ___, . ranjens kakim topim orodjem. Kdo ga je ra-! majnikovi pobožnonti. Zadnjo nedeljo apri-nil, ni znano. Tudi ni znano, kje je bil ranjen; la se je od nas poslovil naš dosedanji dusm in zakaj. Policijsko oblastvo preiskuje zadevo, j pastir č. g. Valentin Batič. Deloval je kot 30.000 cigaret tihotapskega izvora. Te dni: dober dušni pastir 8 let in 7 mesecev, je zaplenilo finančno oblastvo v nekem vagonu j Težko • bilo slovo od duhovnije, za ka- Sl!?S E5T ^l^^^ltero. ste po očetovsko skrbeli, pogrešala Vas bo šolska mladina, pogrešali Vas bomo vsi. K slovesu Vam kličemo iz srca: cigaret tihotapskega izvora. Cigarete 6o bile skrite v stranišču vagona. Zaplenjene cigarete so bile last nekega Vincenca Gasparija Cele-stina Altobella, Hektorja Cavalierije in Frančiška Colla. Vsi Štirje so bili naznanjeni na pristojnem oblastvu. Pila je strup, a se je skesala. 72 letna Josi-pina Gnaser, stanujoča na $korklii-Sv. Peter št. 25, se je sprla včeraj okoli poldne z raa terjo. Kmalu potem je izpila z vodo Štiri ne dolžne pastile; hotela je namreč umreti. Ker pa niso bile pastile učinkovite, je postajala mladenka čezdalje bolj nestrpna. Končno se je pa skesala nad činom in je šla na rešilno postajo, seveda brez potrebe. Pretep v gos.llnL Josip Sgherbitz, stanujoč v ulici Ginnastica št. 33, in Kari Torcelli, sta. nujoč v ulici Molin grande št. 32, sta bila še najboljša prijatelja, ko sta sedela včeraj poool-dne v neki gostilni v ulici Ugo Foscolo in kila eš trezna. Ko so ju pa premagali vinski duhovi, sta si kar na lepem skočila ža vrat. Tedaj je bil krik in vik v gostilni. Stvar pa ni ostala brez posledic. Zapisnik na rešilni postaji in na Bog Vas živi na mnogaja leta na novem mestu v Podbrdu. — Pečani. Iz AjdovSčine. Dramatični Krožek v Ajdovščini priredi v soboto dne 20. in v nedeljo dne 21. maja 1922. kot zaključno predstavo letošnje igralne dobe Dramatično glasbeni večer. Uprizori se Frana Milčinskega krasna roparska pravljica z godbo in petjem «Volkašin» in burka-enodejanka s kupleti «Pri odvetniku*. Pri «VoLkašinu», kjer nastopajo solisti, moški in mešani zbori z veliko skladbo Emila Adamiča «Na kmetiški svatbi*, sodeluje iz prijaznosti domači pevski zbor «Ht:belj», v drugi burki pa nastopajo trije najboljši domači kup-letisti.* Zabave in užitka ♦orej zadosti. Na svidenje! Drobne vesti iz Goriške. V Dol. Tribuši s^ je v sredo dne 26. aprila vršila nenavadna slovesnost. Neki ruski ujetnik se je bil v Rusiji ob Domu pravoslavno poročil z neko Rusinjo, i . . . i t ---------»—n_ v katoliško policiji beleži namreč, da sta si jih moža da-' ki j« ta.dan slovesno P^P^ jala brez usmiljenja. Ali se bosta moža, ko j cerkev m^se je _ tud« n,un_zakon uredd po« bosta trezna, zopet sprijaznila, ni znano. ; obredu. Vsi ludovali veliko poboz- Okradeaa je bila, in sicer zasebnica Roza kat£ro * K"*0*JvSo Minut, stanujoča v viaie XX Settembre št. ~ V Cnucah ^ * i^anoviio v nedeljo, ko je molila v cerkvi Sv. Antona ,bral™ društvo ^ovo skr; belo za lepo ccrkveno m svetno petje m bo novega. . ... v. .... . « tudi drugače skrbelo za izobrazbo našega ljud-Kon, se je splasii Včeraj z^itraj se je splasd d aprilu priredila nekermu finančnemu stražniku konj, ki se je / ___ K.__pV- končno zakadil z glavo v izložbo manufak-2 V Sv^ Križu turne trgovine Rinalda Cavalcarrteja v ulici taksen gospod tak slugaT V Sv. Kx zu ^lcanto\ štev, 2. Cavalcante trpi 1300 lir P" M- S Tatovi v stanovanju, Cesira Zanella. stanu-' stavbinska zadruga.______ joča v ulici S. Anastasio št. 12, jc šla v nedeljo popoldne na sprehod in pustila svoje stanovanje brez nadzorstva. Mem tem časom so pa obiskali stanovanje neznani gostje in se polastili ene oblike ter nekaj zlatenine v skupni vrednosti 800 lir. Velika tatvina. Preteklo noč so vdrli tatovi Književnost m umetnost Mladika it 4. je izšla in prinaša mnogovrstno m zanimivo vsebino. Krasi jo mnogo izvirnih ilustraciji med ostalim prinaša tudi slovenske člane izrednega deželnega zbora go- »i i ji r* * |. » ,. . briškega s predsednikom. — Peta številka v s nlad i sce tvrdke Caro Jelinek v ulici S. m,>dike« bo prinesla zopet glasbeno prilogo. Lepa Vida se imenuje mesečnik, ki ga tiska Gospodarstvo Obrtna razstava v Maribora, Iz Maribora nam poročajo: Kakor znano, priredi «Slov. obrtno društvo v Mariboru® letošnjo jesen, v času od 8. do 17. septembra, veliko pokrajinsko obrtno razstavo v Mariboru. Ko je lansko leto «Slov. obrtno društvo» prirejalo «1. obrtno razstavo®, se je moral odbor omejiti le na lokalno razstavo, katere so se mogli udeležiti le obrtniki iz Maribora. Ta lanska prireditev pa je pokazala, kolike važnosti so razstave za obrtništvo v splošnem. Velik del obiskovalcev je naročal prejo svoje potrebščine v inozemstvu, ko pa je videl na razstavi, da se lahko dobi tudi doma ravno tak izdelek, eventuelno tudi soiidneje izdelan in celo cenejše, je ostal s svojimi naročali v ožji domovini. Na ta način je prišel domač obrtnik ali industrijalec zopet do dela, do zaslužka in končno tudi do ugleda, ki ga je med vojno skoro docela zgubil. Razen vsega tega si je vsak razstavljalec naredil veliko ceno reklamo. Vefiko razstav-Ijalcev je dobilo toliko naročil, da so še danes z delom preobloženi. Letošnja velika «Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru® bo prireditev v velikem obsegu, ki ima namen, da služi v prvi vrsti po-vzdigi domače obrti in industrije, katera naj tudi na zunaj reprezentira sposobnost domačega dela. Da bo razstava gotovo uspela, priča že veliko število do sedaj prijavljenih razstavljalcev iz cele pokrajine. Posebni propagandni odsek skrbi za dobro in uspešno reklamo v tu- in inozemstvu. Vse drugo potrebno delo oskrbuje obširni razstavni odbor, ki sestoji iz najuglednejših in najsposobnejših obrtnikov, industrijalcev in drugih uglednih oseb. Ta razstavni odbor je razdeljen na šest samostojnih odsekov. Pokrovitelj cele prireditve pa je pokrajinski namestnik Ivan Hribar. — Fuzija jugoslovenskih barrV Slavenska banka d. d. v Zagrebu se n spojili z Jugoslovensko Unionbanko v Ljubljani. — O priliki zvišanja glavnice v Bosanski industrijski in trgovinski banki v Sarajevem od 12 na 24 miljonov kron je *Banque de Bruxelles» prevzela paket njenih delnic. — Zagrebška borza. Zagrebška borza je sklenila, da bo odslej izvrševala svoje notacije samo v dinarjih. Vsled tega bo odslej odpadla različna notacija Zagreb-Belgrad na borzah na Dunaju in v Curihu. Tako bo promet bolj enostaven. — Uvoz iz Grške v Jugoslavijo rase. Grško prisilno posojilo in padec kurza drahme sta imela za posledico1, da je Grška na rzvozu v Jugoslavijo bolj interesirana nego doslej. In res je Jugoslavija v zadnjem času dobila iz Grške večje množine produktov narave. — Spremenilev ju rf osle venskega paroplov-nega podjetja v delniško družbo. Jugosloven-ska parcplovna družba * Atlantska slobodna plovba Ivo Račič» bo preložila svoj sedež v Zagreb ter se bo spremenila v delniško družbo. Glavnica se bo zvišala od 40 na 80 miljonov kron. Družba, ki spada k največjim plovnim podjetjem Jugoslavije, poseduje 9 čezcceanskih parnikov s 70.000 ton. EDVARD BUZZI Gorica ■ Qla talni 9 - Gorica (prej Via Municipio) (44,-8 Hišne potrebščine in materjal za antogeno lotanje. Županstva občin; Brje, ienplsj, CorjnnsKo, teina poživljajo rse v te občine pristojne, a izven istih stanujoče, da predložijo tukajšnjim uradom najkasneje do 31. maja f. 1. družinske liste, izdane od občinskega r ptujskega) urada, kjer sedaj prebivajo. Te liste rabijo navedena županstva v svrho sestave imenika občanov, ki zado-bijo v smislu kr. nareJbe z dne 30 cemtra 1920 št. 1890 italijansko c ljanstvo s polnim pravom. (317) Župani: Pangos, Škrk, Štrekelj, Cotič. Borzna poročila. Tuja valata na tržaškem Trst, dne 8. ogrske Krone avstrijsko-nemške krone •••••• CeikosIovaSke krone ••••••• dinarji •• ••••••••••• tej l ■•••••••»•••••• marke dclar.il francoski franki ......... Švicarski franki . ........ angleSki funti papirnati...... angleški funti, zlati • napoleoni...... • • • » • trgu: maja 1922. —. 2.40 2.50 —.26.--.29 36.—.— 36.75 27.—.— 27.50 13.—.— 13.75 6 20 — 7.— 18.55.— 18.75 171 25-172.— 361.—.—30 i.— 83.25— 83.60 90.50.— 92.50 72.50 73.— Anastasio št. 7 in odnesli štiri bale blaga ier razne druge stvari Skoda se ni še precenila. Vendar pa je gotovo, da je velika. Kdo je to bU? V soboto se je pojavil v skladišču pohištva Rudolfa Haftnerja v ulici Re-gina Elena št. 15 (prej miramarska cesta) ele- nega izdajajo ljubljanski srednješolci na 16. straneh. Urejuje ga Srečko Kosovel, čigar pesmi srečamo v zadnjih »Treh labodih.« Slorensko-italiiaaaiti slovar. Valja v če v »lo gantno oblečen miadenič, ki je dejal la«tniku, vensko-italijanski slovar je, kakor nam poroda si bo ogledal pohištvo, katerega si bo tudi čajo iz T Hibljane, ie v tisku. Za to prepotrebno nekaj kupil, seveda če mu bo ugajalo. Haftner' delo vlada že sedaj velikansko zanimanje. To je razkazoval dozdevnemu kupcu pohištvo. — Med tem je pa segel neznanec v žep Haftneje- liko na znanje interesentom Tre labodje, It. 2. Zopet imamo novo ve jope, ki je visela v bližini, in se polastil itevijk(> labodov« pred seboj. Pod- IwnC€ Z L * iZg I bevška ni več zraven, ostala sta eamo dva 5 Požar ▼ Boljuncu. V nedeljo popoldne okoli i urednika, Marij Kogoj « Vidmar. Smer li-3. ure je izbruhnil v seniku nekega kmeta v sta se je spremenila v toliko, da ne za-Boljuncu požar, ki je uničil v kratkem času' sleduje več izključno revolucionarne sme-okoli 900 q sena. Da se pa ni ogenj razpasil na ri v slogu ala Podbevšek, sprejela je v bližnja poslopja, se ima zahvaliti cgnjegascem svojo 6redo tudi Otona Zupančiča (z ver-iz Trsta, ki so ob pravem času prihiteli na lice zi)( Alojzija Gradnika z eno pesmijo in mesta in preprečili nevarnost. Škoda je velika. Franceta Bevka 9 črtico iz našega ozemlja Judež». Med novimi imeni beremo Jožeta Vesti z Goriškega Pogačnika (pesnik), Srečka Kosovela (pe- Kralj ▼ Gorici. Govore, da bo kralj obiskal snik)f Bartol Stante (dramaj - odlomek). Gorico Se ta mesec in sicer okrog 24. Pozabiti poleg tega ^^ y ^ pesmi Zdenko Ska- ne smemo, da je bilo že mnogo takih vesti zopet d eni en tirani h. licky, Vladimir Premru, Fran Onič, SUve- Glahoaeme v Gorici, oziroma nuh zavod, je |}ert prozo pa ViAnar in Melihar obiskal prešnje dni generalni civilni komisar i Naslovno stran je risal B. Jakac. Slikar-Mosconi s svojo soprogo in drugimi dostojan- j skih prilog ima šest (reprodukcije Tratni-stveniki. Zavod je važen in vreden zanimanja,! kovih del). PODLISTEK KAPITAN MARRYAT Leteči Holandec Roman (134) *To je njegovo plačilo,* je rekel Kranc. < Da,» so vzkliknili vojaki. * Pravica, pravica je maščevana.* «Tudi vidva, gospoda, vzemita svoj delež, ali ne tovariši?* ; "Da! Da U •Niti larja ne, moji dobri prijatelji,* je odvrnil Filip. ♦ Vzemite ves denar in bodite srečni. Midva ne zahtevava od vas ničesar druzega kot io, da naju pripeljite na naše mesto. Predno pa si razdelite denar, ugodite moji prošnji, da pokopljete truplo nesrečnega moža.* Vojaki so ubogali; spet so vzeli v roke lopate kmalu izkopali grob, kamor so vrgli poveljnikov o truplo, ki je izginilo očem za vedno. 38. POGLAVJE. Komaj so vojaki dokončali pokop in vrgli lopate proč, so se ž« začeli ore pirati. Zdelo se je, da bo ta denar že zopet povod za moren je in krvoprelitje. Filip inKranc sta sklenila tako; odjadrati v eni izmed pirog in pustiti naj se vojaki prepirajo, kakor dolgo se jim ljubi. Zato jih je naš junak prosil, če jim puste precejšen del zaloge, ker morata še daleč po morju, medtem ko si oni lahko nabavijo kokosovih orehov. Vojaki, ki so mislili le na pridobljeno bogastvo, so jima z veseljem dovolili. Naša prijatelja sta poleg tega nabrala še mnogo orehov in pomnožila svojo zalogo, se proti poldnevu ukrcala in razpela jadra, moštvo pa sta pustila v prepiru, ki je vedno bolj naraščal in vmes še posezali noži. «Najbrže se bo ta prepir končal kot oni zadnjič,* je pripomnil Kranc, ko je ladja odrinila od brega. «Ne dvomim; glejte no, že spet se koljejo.* «Ce bi hotel da£i temu otoku kako ime, bi ga nazval Zakleti otok.* «Ali se ne bi podobni prizor odigral vse. povsod, kjer so stvari, ki razplamte človeške strasti?* «Seveda; kako prokletstvo je vendar zlato 1» «In kak blagoslov!* je pristavil Kranc, •težko mi je po Pedra.* •Tako jim je vsem usojeno,* je odvrnil Filipi «ne misliva več nanie. Kakšen oredlotf imate? S to pirogo, čeprav je majhna, lahko brez skrbi jadrava po morju. Tudi mislim, da imava zaloge za mesec dni dovolj.* «Jaz bi rekel, da uberiva smer proti zahodu, da dospeva v Goo.» «Će se nam nič ne pripeti, prideva lahko brez nezgode do Puno Penange in tam počakava kako mintoidočo ladjo.* «Dobro, soglašam.* Ni jima bilo težko obdržati pravo smer; po dnevi so jima nadomeščali kompas otoki, po noči pa svetle zvezde. Seveda nista zbrala najkrajše poti, ker sta raje poiskali varnejše, vsled tega pa zaila bolj proti severu kot proti zahoda. Često so ju lovile malajske proje, ki so se skrivale za otoki, toda hitrost njihove male piroge ju je rešila. Sicer pa so ju roparji kmalu prenehali zasledovati, kakor hitro so opaizli, da je ladja le majhna piroga, ki ne obeta dosti plena. Lahko si je misliti, da sta se največ pogovarjala o Amini in Filipovi usodi. Kranc pa je svojemu prijatelju pripovedoval povest svojega življenja in trpljenja, ki je bila tudi pretresttva tn čudno usodna za Kranca samega in za njegovo bodočnost. Iz te povesti je rilip povzel, da je tudi njegov prijatelj žrtev podobnega slučaja, žrtev prisege njegovega očeta. In Kranc je svojo povest zaključil: «Po-polnotna sem prepričan, da bo duh držal na ta ali on> način svojo besedo.«. MmU ©glasi GOSPODIČNA aH GOSPA se išče kot upraviteljica gostilne, s kavcijo, prosta vsake obveze. Dobi tudi sobo. Ponudbe via Giulia 72 (skladišče vina). 929 POPOLNA soba L 600.— druga 950.— je se. nova L 1500.— ter več drugih bukovih po zmernih cenah. Fonderia 3. 926 SPALNA soba, skoraj nova, solidno delo, z vzmetmi, jedilna soba iz mahagonijevega lesa in drugo pohištvo se proda v via S. Ni-cola 13, II. vrata 7. 927 Italijanska \mm nmtorjfcv oa tsžke oljuriirjčciiiiii Pts- MiSan - Piszza Ferrari 3 - ^.un Specijaliteta: Lokomobili za nilatiinice in mline-Stroji in potrebščine za mline. (273) Največji prihranek. Največja Izdatnost. Zastopnik: P. Concato, Trst, Via Mercadante 1 2 NOVI postelji, močni, vzmeti s podvlako, solidno delo, se prodajo po zmernih cenah. Via S. Nicold 13, II. vrata 7. 928 KLAVIR, popolen, nemška znamka, se proda po jako nizki ceni. Rossetti 24, I. desuo. 923 40 LETEN vdovec, samostojen gospodar brez otrok, želi znanja z mladenko ali vdovo, tudi z otrokom. Ponudbe na naslov: Ivan Stefančič, Sv* Ivan pri Trstu, nova cesta. 924 STANOVANJE, napol meblirano. dve sobi, 6obica, kuhinja, z malim kosom zemljišča, lopo in dvema vodnjakoma v via Campa-nelle se da v najem. Pojasnila; Olmo 3, IV. vrata 20. 925 IZKUŠENA babica z 18 letno prakso in dobrimi spričevali želi radi gotovih vzrokov premeniti mesto. Naslov pri upravniStvu. 921 LEA dvignite pismo na pošti. 922 ZA GOSTILNE in kavarne najbolje esence za rum, cognac, likerje, malinovec ima v zalogi lekarna v D. Bistrici. 2 NOVE POSTELJE L 70.—, vzmeti 55.—, žimnice L 45.—, volnene L 90.—, Nočne omarice, umivalniki, chiiionniers, spalnice itd. po zmernih cenah v u!. Fonderia 3. 46 KADILNA soba, v čisto srbskem slogu, z narodnimi preprogami, velike vrednosti, se proda za L 20.000.— KaHneker, Carducci št. 14, m. 877 VILA «PEPINA» na Opčinah št. 478 in hiša št. 398, se prodata. Pojasnila v kavami Besednjak, Opčine, 896 SOBICO, meblirano, zračno, išče pošten rokodelec, najraje pri delavski družini ali osebi sami v Rojanu ali Via Udine. Naslov pri upravništvu. 906 OBRTNO in Konsumno društvo pri Sv. Ivanu it. 910 (pri cerkvi) išče krčmarja. Ponudbe se sprejemajo do 20. maja do 12 ure. Piazza G. Bat tista Vieo it. 2f IV, Godnig Ivan. 910 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini gro-sist Bellek Vita. via Madonnina 10, I. io I d Prodajalci In mizarji! Okraski za rakve, pajčolanasta pokrivala, obleke fn čevlji za mrtvece, Zaloga na debelo po zmernih cenah A. KUHZE, Trst, Via Ugo Foscoia šL i 5. ! Dr. L. BOfiOVIČKA! Trsi - VI3 Genova 13, I. ordinira za kožne in venertine bolezni od 10-12, 3-7. g Ob nedeljah in praznikih j i od 10-12 ure. 62 h Steklene* šipe vsake vrste in mere. Steklenine, porce-lani in Iončevine. — Prodaja na debelo in drobno. — Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 2: Zobozdravnici stelje R. KOVAČIČ — teh, vod. «r.n Spreiema od ®-12 in cd 15*19 Via Vflidirivo 33 (ukroti imm Jemal Pri tvrdki C. Leonardig, Goric*«, via Carducci štev. 12 (Gosposka ulica) pri treh Kronah dobite veliko zaloge prvovrstnih kos iz nemškega jekla pc najzmernejših cenah. 310 izredna prilika Srebrne Krone (n zlato plačujem po naloKjlh cenah ALOJZU POVH Trst, Piazza GaribaldI 3.2 s (prej Barriera)