St. 44.
V Gorici, 2. novembra 1888.
. „So6a" izhaja vwk petok in velj» opoatinrejemana ali v florici na <1ow doiHjaiut:
Vie leto.....f. 4.40
Pol leta    ....... *2.2(
fjetvrtleta    .   .<'.   .   „ 1l<-Pri osiianilib in taUo tudi pri „po. lanicah" ie placuje za. nuvadtio tristop. no vr»to:
8 kr. fie ae tiska 1 krat 1   .»    „    .»     M    2    »• »   „   „   „     „   3   v Zavefie Srke po prostoru.
Posamezne Stevilke se dottlvajo po 8 kr. v t(>b;ikariucah\a* Stftvora-^trgu in " iSfci ulici in v prodajalnici G, Life.: . v SemeuiSkih ulicali h. St. 10.
Dopisi naj se poSiljajo uredniitru. Via Mercato 12, naroSnina pa oprav-niStvu „Soie", Via Seminario fct/itf.-
Rokopisi se ne vrafejo; dopiri naj so blagoro'jno frankujejo. — Delalccm in drugim nepramoguim s# naroSnint *niia, akose oglase prl opravufttvu.
Gorica -   -
je, kakor smo zadnjic' omenili, po svoji zgodovini, naravni legi in po svojih dohodkih slovensko raesto. Drugo in tretjo motfe* priznava list, ki slu^i danda-pes kat pristni in zanesljivi porocevalec o narodnih razmerah in teznjah na GoriSkem in Primorskem mnogira krogom, ki bi se lahko, kakor zahteva njih dolSnoat, drugod pou&li o vznerairovanji, ki trpi pod mogofinim pokroviteljstvom vie vec* lol v Gorici. Zato ee je zaletel oni list s toliko vefcjo srditostjo, a Se vecjo nesrefio, na zgodovinski del nase opombe ter dokazuje iz Rutarjeve „Zgodovine Toiminskegu" (str. 1-16; dalje jo n«jbr?.e ni Cital), da Goricani so zivi nasleduiki onih slavnih Rimljanov, ki so si svet podvrgli z mefieoi in kopjem. Lahko bi vpro&ali ta list in njegovo fctianko, kaj je njim mar za narod-nost gor.Skega me<ta P kdo jih je postavil branitelje in zagovornike naSih recy? Ostanejo naj pri svo-jem kcpitu, pri Spekulaciji, posojilih, porfjetjih, kup-6iji, boronih kurzih ter ,;ri italijauskih slavnostili v Ilimu in drugod. To je polje, na kuterem labko po-ka2ejo svoje spietnbsfci; za to so rojeni, za to spo-eoboi po zgodovini in po naravi. Narodna vpra&uija 'naj pusttjo drugim rokam, ki jih no prctyarjajo v denar, prepir, sovrastvo, j.uganje, ki no izzivljajo policije in politicnlh oblastii proti soscdom, ki v iai-poke med raznirai naiodi ulivajo olje ljubezni, ka-lero vse obladi, pomiri in spoji V e n o voliko sve-tovno druzmo fiastilcev in molilcov kri&mega Raza-rejoa, ki je zidom pohujSanjo io modrijanom posinck; vsera vornim pa vir fcivljenja in trden poiok boljSe bodoCnosti. Zidi in njib dusevni zavezuiki niso spo* sobni za to, da bi narode pomirili s pravi5no raz-flodbc. Cesar so oni primejo, se umazo in zgubi ve-ljavo, ker tehfnjo vse pod steklenim kl'.bukom, pod katerim se vagajo cekini; a dusevno blago ue gre na tako vago, ktijti je vzviseno nad srebro in zlato. Vender da se ne bo zdelo, da „Corrierovitt ueeuosti nimamo kaj odgevoriti, pedati se nam je z zgodovino goriSkega mesta ter ho5emo na kratkem po. svoji mo6i pokazati,_ kaj goyori, koHkor veino, naj-novajSa zgodovina o narodnosti njegovlh najboljSib moi, po katerih naj ae sodijo drugi. — Prvega moza v uiestu imenujejo nasi bratje Italijani nil piimo cit-tadinoB (prvi meSfian) in ta je 5upan,
soditi
GoriSki iupaui naj nam torej povejo,  kako je i o postauku,   narodnosti  in sedanjih narodnih
LISTEK.
f»   JB»   O   IMC   3C   ^T. (itf. G.)
Priiel je dan vernih du§. Kako zivljenje je po grobeh, kako ae vse spominja svojih dragih premi-nulib! Tudi meni V7buja se sedaj v srei tugen spo-roin in ra.l di ozaJjsa) neki grob z nevcDljivimi po-toCnicami; a ni mi mozuo do drage goraile, in cve-tice pomorila je hladna slana, kakor je zamoril 6as njega. po katerem zalujem jaz in moog d'tig, Tudi ti'bi, dragi citatclj, bo milo pri srei, ko preberes te vrste.
Ranjki, o katerem pisem, je JosipKobal, bivSi sedmoSolee goriSkega gimnazija, katerega so po-kopali dne 25. julija t. I. na Ponikvah pri Tolmirm. Oudil se bo morda kdo, da se pise o aavadnem srei-njefiolcu; pa prosim potrpljeuja, ker ranjki Jo2ef bil je nenavadne nadarjenosti in je zasluiil ee svojo pridnostjo in se svojini lepim vedenjem, dasemu po-stavi spomioek. Bodi ranjki J. Kobal izgled nasim dijakom I
Fodil se je na Ponikvah pod ieto streho, kjer je tekla zibel tudi letos umrlemu g. P. Kobalu, de-kanu v §t. Pctru, strijen naSega JoSka. Zgodaj dosel ie v Gorico tISoIo in je bil vedinoma med odliooja-ML itoaom) ja u«koliko tat prig, iftrijou f m JP#*
prepinh v goriskem mestu. Ko je nastopila v Avstiiji doba, da so obcine dobile avtonomijo, da so namrei za6ele same sebe vladati in same gospodariti se svo-jim premozeojem, izvolili so goriSki meSSani za svoje ga prvega Supana dr. Karla viteza Doliaca pi. Ci-priani-ja, moza poStenjuka i»d pete do glave in pra-viColjuba tudi tedaj, ko resnica oSi bode in ko se za praviCno besedo Xanje ruganje in zasmeh. Ta mo2 ne taji, ampak javno priznava v svojih spisih, da Gorica je bila s pocetka pred 1000 leti Blovenska vas, da njegovi predniki so iz slovenskega Grgarja, kjer se dandanes ljudje enukega itnena piiejo za . Doljake. Ali morda dr. Dolino radi tega ni Gorican ? ali ni Italijan? Ako bi Gorica imela veliko takih Italijanov in 2upanov, imela bi tnorda manj nStudiju, gotoyo pa manj dolgov in nepotrebnih pvepirov. Ali to bi ne ugajalo nekim ljudem, ki potrebujejo za svoje namene prav tako Gorieo, kakerSna je, z vsemi prepiri in liujskanji, da v motni vodi ribe love.
Sedanji zupan dr. Maurovicli umrje brez te-lesnih naslednikov in to bo za Gorico velika Skoda, ker ti bi iabko pri&ili, da tudi hrvatska Reka ima v Gorici svoje zastopnikey da tu ee meSa slovenska in hrvatska krv. Naj kdo samn pogleda sedanjega gospoda zupana v obraz, pa naj refie, ali ne sije iz ujega slovenHki zna6aj de tudi bi kdo ne poznal imena? Ona prijaznost, dobrohotnost, uljudnost, po-strezljivost, izgledna mirnost, ali niso znaki slovcu-skega znucaja iti slovenske krvi, ki se ne more akriti, c"e tudi je g. znpan zdaj pray in priaten Italijan, pokrovitelj „Ginnastiehe", mestnih otroskih vr-tov in drugih italijanskih dobrodelnih zavodov? Te-mu prvemu uies^anu so hoteli letos dati naslednika dr. K. Yenutija, ki je pa ze zgubil vse upanje. da bi v kratkem zasedel 2upanski stol goriSki. Odkoi ta prevara za mladega doktorja? Kajbrie odfeod, ker ni mogei dokazati cistega slovenskega pokoljenja, kajti le po mated Kanalski je Sloveaec, a ne po ofietu Karajelu. — Vse druga6e se godi dr. Pajerju, Yenutijevemu naslecilku v kandidaturi za zupanaki f-tol goriski. Ker je 8.;.aro, da po svojih prednikih je pristeo koroski Sloven c, kar spricuje tudi njegov cisti, jasni in pravilni iz: ;k slovonskih besed, zatc je hitro ddbil milost v BCorri©ru',, nMattinua, „In-dipendentu", flPiccolu", pri flGionastichi*, gorilkih 2idih, odvetnikih in Italijanih puro sangue (6iste krvi) & la Batifi, Strekelj, Klietsch, Seppenhofer, Fitz, Cvetrtznik, Fmlani in drugih. Tu se vidi, kako zgodovina goriskih glav marsikaj   pojasni  in kako daje
tru, zadnji 4 leta pa v malem semeuiigi, kjer so ga iz srea Ijubili predstojniki in njegovi drugi. Veselje do ufienja kazal je posebno zadnja leta. Ako se ni uc"il za §olo, ufiil »e je drugih koristnih predmetov. Tako se je privadil z lastno priitnostjo hvvaScino in gescme, vadil ae je zadnji caa tudi v poljskum in ru • skem jeziku. Zraven te^a spisal jo ve5 lepih povestij in pesmic. Y zadnjib stevilkah nLjudske knjizice" priobcil je bil poveat nV Dragi" s podpisom „J. Zgodojik." In v lanskeni nSlovartu* oglasil se je bil enkrat z imenom „S. Radavanov". Yet lepi'ga gra-diva je se ostalo in nckaj se gn se priobdi, da 6ila-telj spozna, kaj bi nam lehko bil, ako bi ga ne bila odnesla bleda smrt.
Ze vec let delale so se ma na vratu otckline (skrofule), pa srefino jih je pregnal z zlravniako po-mocjo. Ker jo bilo pa v telesu §e bolne krvi, spra-vila ae ma je letos vsi v dtvsno ruko, kar je bilo njegova smrt. Ulegel se je koj po pustu in zdravai-ki so so kmalu izrazili, da so resi le, ako so ma roka odreze. Dobri stariSi, katethn sc je ubogi sin I sinilil, niso dovolili rczanja in v nadi, da ga ozdravi dobri gorski zrak, odpelj.ili so gn domov, kjer je tr-pel Se 3 nicsece. Lotila so ga je bila 2e v Gori«l suSica, ki je kmalu koncala sibko telo. In 25. julija, ko so bili uCenci ravno dosii na poCitnice, kohcal je iadi on zemeljsko Solo in Sel n^i ve6ne podituice. T•<• like o njegovem iivljenji; sedoj pa nokat Jre njego-vib po*k«Sinj.
slovenska para Gmcanora najbolje Italijane; kajti kdo bo dvomil na sedanjem pvistnem italijanitvu dr. Pajerja v miSljenji, dejanji, govoru in pisavi, 8e tudi so mu peli pri zibeli slovenske pesmi? GoriSka zgodovina spricuje tedaj na prvib osebah goriskih, da sedanji goriski Italijani so zrasli iz slovenskega korena. Da pa ne pore6e kdo, da je to samo sluoaj, naj nayedemo druga imena, katera so prineaii ifca-lijanski listi kot nazivanja pristnih gorifikin Italijanov o priliki, ko je bil priredil veliki Italijan dr. Pajer 16. sept. t. I. goriSko (red: italijansko) slavnost v Attemsovi paladi. Imena so dastitih oseb, katerim ne slu2ijo v sramoto. ampak le v dokaz izvirnoeti, nam-rec: TumSiJ (iz Gabrij), BrezavSSek (iz Kanala), Ka-stelec (z Notranjskega), Nanut (iz §t. Andreza), Bizjak (iz okolice). To so imena zivib oseb, katere so raz-glasali o svojom casu kot nositelje goriSkega italijan-Btva, 6esar ne verujemo. Ce pa bi tudi bilo res, potrdilo bi se le ono, kar smo be rekli, da po zgodovini je Gorioa slovenska. S torn pa ni refieno, da so vsi danasnji GoriSani Slovenoi, kajti ;<5asi se pre-minjajo in mi v njih. Slovenci so tisti, ki so ostali zvesti jeziku svojih ofietov, dedov in pradedor; Italijani pa tisfcl, ki so premenili jezik; a zibel tekla je v ofietih in materah fitirim petinam danaSnjia Go-ricanov v slovonskih hribih in ravninah; italijanskega pokoljenja je morda desefc dru2in iz 3asov gorifikih grofov in bene^ke ljudovlade ter oni novi lacniki, ki so se po letu 1848 naselili v Gorici, prisedfii iz Por-denon^, Pal«iieno\o, Vidma, Kamije in raznih krajev avstrijske in beneske Furlanije. Italijanke po zgodovini niso niti one gospice, ki so plesale 16. sept. t. 1. v Atterasovem vrtu italijansko kolo v 5ast Gorici „una e tutta", (eni in celi — italijanski), kakor jo je imeaoval alavnostni govornik onega dne, in katere je raznasal tdalki ,Mattinoa kot cvet goriskega zeaskega italijanstva; kajti Trampuzi se krstijo na Krasu, Zajci pa na Kranjskem; a zgodoviiisko pre-bivalst"'© na Krasu in na Kranjskem je — slovensko. Toliko o najnovejsi zgodovini goriSki, kolikor je nam znana.
so po trditvi vCorrierovi* pravi ia pristni Italijani, katerih kohno sega Bog v6 kam nazaj v pretekle Lase, mot da ceio v tisto dobo, ko so Trojanci po zgu-bljeni vojski priboiuli v opetnik italskega cevlja.   Z
Sretfa v bolesti.
Y legak in miren sen zemlj6 Mrak s krili svojimi zavije, A meni tja na hrib ok6 Uhaja do grobov samije.
Bolestne misli v srei mi Pogled na mrtvih dom obuja, A daio sre^a mi bla2i, Ko bila ji doBlcj je tuja.
Sedim samoten, tih in nem, 0 blaienosti cudno snivam, Kaj to pomeni, 8am ne vem — Se srcCo le v bolesti v2ivam.
ZaSIo je solnce tudi meni.
Od kraja solnce se poslavja In tone za strm6 gore\ Na ntbu pa v spomin ostavlja Zlatd 2uroce so meg!6.
Le skrij se solnce, skrij za gore, Da mir ovije trudni svet, Saj vemo, da o svitu zore Zaaine tvoja lu6 nam spet!
Zasl6 je solnce tudi meni, Oj soiuce srece in rairul Zatonilo za hrib zeleoi Bies yjMkt^A mi je tMtt
otroci in z zen&karai je pameten razgovor nemogoS; njim je treba  pritrditi, da imajo prav, ako so hofie imeti mir pred njimi.   Tako  qdgovarjamo  tudi mi BCorriemB, rda je vse prav in resnifino, kar je piaal v tern oziru, same da moramo destaviti njegoviin be- j sedam neko  opombo.   Prvotni Gorieani bill bo res j pravi Italijani, po Adama, Nou in Jafeta v najbliS- I njcta sorodu z Manzonijem, ki je bil imeniten pripo-vedovalec italijanski, in z Dantejem, alovacim pesni-kom divne komedije. Le to posebnost imeti so prvotni goriSki Italijani, da niso govorili elate to§kan§c"in& in florenggine (morda takrat ni biio Se ni ToSkane de- | 2ele, ni Florence mesta), ampak neko cudnn narecje, j ki se v posameznih besedah  motion lofii od jez'tka v Tomazlcevem  slovarji  (Tomaseo,   Vocabolario   deila lingua it&liana). Tako na primer rekli so prvotni go-rifiki prebivalei travniku Travnik, atudeacu Studencc. potoku Potok, grapi Grapa, gori Gora, gorici Gortca, baronovemu posestvu BironovSce, kraju nize palafo J grofe Torna (zdaj viteza Boekmanna) Podturen, cVv-ljarjn 6evljar» mlekarci Mlekarca, pesterni Festarna, | podkovi Podkova, rakli Rakia, smetani Smetann, bojti j Bajta, bozjema volu Bozji vol (biaual), Tinci Tinea, j Maricki Maricka, itd. Z eno besedo prvotni GoriCani i bili so pravi in pravcati Italijani, samo da govorili so sloveuski jezik, kakersen je zapisan v JaneiiCevem slovarji in kakersen  govorijo se danaSnji  GoriCani. I Glede prvotnih prebivalcev goriskih in njih naroino- j sti smo torej na Cistern.
AH omenjeni BCorrXereK, ki ima veliko veljavo J v Trstu in katerema tudi v Gorici ne maojka hvale2« i nib ljudij, katerim polaga besede na pero, da jim ni .1 treba niisliti, kaj bi porocali, pot"2uje se posebuo o ; tem, da dandaaes silijo Slovenci iz hribov v Gorico . in zugajo poplaviti italijanski raj tcr da iu jemljejo j krnh iz ust Italijanoin, katerim povrafcajo dobro se ; slabim. PraSali bi najprej glasilo italijanskih omikan- > cev, ali je naseljevanje samo na sebi tak velik greh, ; da ga je treba zatreti z vsemi svetimi in nesyetimi j sredstvi? 6e je to, potem naj se ubrne italijanski ; oficijoz najprej na drzavo, ki v svoji temeijni postavi dovoljuje prosto gibanje vsakemu drzavljanu, ki se ni pregreSil zoper drzavni zakon. Potem naj se obrne na zgodovino, ki je dovoljevala od prvega pocetka til : in povsod vsaj pogojno, da so se ljudje naseljevali po ! svoji volji, da so Slovenci iz okolice nameScevali mestne drazrae, ki so izmirale, ter da so mnozlli §te- f vilo goriSkih prebivalcev, vsled Lesar je bilo niestu • tnogoce dosefii marsikaj, Cesar bi sicer ne bilo dose- j gl<>. SlednjiC naj se obrne na svoje brate Italijane ter [ naj zarcft nad njimi, zakaj se v mestu naseljujejo, in \ ce ima srenosti djvolj, naj popraSa celo zJdovski na- § rod. zakaj se je v Gorici naatanil in se vedoo raste ? po. Stevilu in po uplivu. Na te naj se „Corriere8 o-orne iu nad tcini naj ohladi svojo jezo.
Do zdaj aroo od „Corr.* kaj takega zastonj pri-^akovali. Prisli so v raesto Valnssi, Alpi, Faiduttt, Cartocci, Gentile, Donati, Tavasanis, Zandegiacomo, Stern, Steiuer, Skutecki, Michlatii'lt.er, Marani, Lovi-soni, Verzegnassi, Perco, Simzig, Canevari, Fuilani, Firmiggini in legijon druzih. a nikoli nismo sli§ali in nismo brali, da bi se bil „Corr." radi tell potozeval, samo 5e je bil Slovenec na vrsti, zaceloje pravo ii-dovsko blebetanje. Ako ima mogocni list kaj arcnosti, naj se loti tch oseb; zaganjati se v duhovSdino, ki se ne more in ne sme braniti, ter v slovenake rojake, ki si ne zuajo ali noCejo pomagati, je lahka re5; ali
Ne znani mi ga zarja krasna In ne blestece se nebd. — Edo ve, co Iu5 njegova jasna Spet sine v duio mi temnd.
Slovo.
Jasno neb6 nad menoj se razpenja, Solace prijazno me vabi na pot, Tendar oko mi rositi zaLenja, Ko se na tuje odpravljam od tod.
SneSne gore vi in bele doline, S kako radoatjo polnite src6, Eadar jutranje vas solnce obaine Ter 8e vrbovi vam v zlatu bleste!
Bavno sedaj se najlepae Sarite, Kot bi poslavljale vi se z mono. — Morda ne veste, da v erci budite Togo mi 8 svojo krasnoto 6avno ?
S pustin goljav se lehko je lofcti, Ko jih pokril 2e oblak je teman, Tezko je bele gore zapustiti, Ko jih obliya naj jasnejSi dan.
0! ne tecite tako mi iz oka,
Oj ppsusite se, grenke solzd!
Palico desna poprimi mi roka,
Z Bogota, oj z Bogom domaSe gore f Zadajo pesem zlozil je lani o BoLi5n, ko je Sel zadnjiS od doma v Gorico. Ker je dntil vedno bofe-zen v sebi, opravi5i se labko njegovt zuloet v peamib. ZloSil je se ve6 in tudi se lepiui pesmic, a pisatelj teh vr«tic jib cluSajno nima pri rokah. A zadosti je, oa se spo^n* uj^gova ^glaia ia met* I                      ,
' upiti proti mogoCnim, to je drugo. Tega poguma men-; da nCorr." nima ter se rajSe 6.rii mode stranke, ki mu je lahko o priliki v ponicc*.
BOorriere*, glasilo italijansko oraike v Gorici, oCita gori Ski in Slovcnoem kaj rad, da so prisli v me-sto kruha iskat, katt>rega jemljcjo Italijanom izpred nat, ter vsaks toliko zabteva, naj se nekateri Slovenci jstirajo Ccz mestno mejo ter odpoSljejo njih obfiinam. Na to bi pa radi pra&tii modrega „Corrieru", naj nam pove, zakaj so pi i§l» i'uM v Gorico ? morda zato da sipljejn denar mud ubogo in da delijo kruh med stra-dajucu ? Morda 2c, pa veudar prvi njih namen bil j« najbr^Q ta, da bodo tuknj trgovali m h tern redili se. 6e je torc'i Jidom to dovu'jeuo, zakaj bi se ne dovo-hlo Sloven«cin ? Winn, da nasproti ftdovskim, kar-njcIsKim in poitaliiau^^riiui d«)SI(Jcom goriSki varuhi uiso tako strugi. Znkuj .i»' pnSid dr. Pajer v mesto, ki je dobil siiuuik't dez'lni zas.tnpnik via nad 30.000 gld. ? nioi'iia zato, *ia podari svojo hi§o na Solkanski cfi&ti in dr/avm* nbligacij«? v tulni fhrambi gori§kim ubogini ? Zakaj so prisi- v Gorico: Perco, Verzegiia83J, Manini, Lovisoni. BalUlxMi, BMt, Mainnira, Giordano? morda zaio, da bi denar s-jali mud ubogo ljndstvo, in no zato, da bi dt.nar prejomali. In kdo jim (pc;-svbno oilvctnikom) najvf'i'plrtCuji'? SloviMtet*. Cetoiej boCetezaj».»diti koga iz n»e*ta, prcjinite najprej tegospri-d« tor tirajic JiIi tvz mestno snejn. Itazen „Pro patsie" bo malokil'i po njih ^aloval. 0« bi me^to pa tudi v re-snici kaj dalo revnejSim Slovencem. a'i bi bilo to kri-vidno? Od Slovencev dobiva inesto ^ \. dobicck, od «jih dobiva naklado za mestni tlak in ^oOO/q uadavka na dizavno uiitnino mesa in vinu. Toiej je populuo praviLuo, ee skrbi ne le za pnitalijancVnce, ui'tpak tudi za druge svoje prebivalci.
Sicer pa vemo, da BCorr." ni tako strnSuo hud na vsakega tnjca iu naseluika, atnj>ak le na one na -solnik^ sdovenske, ki hoi'ejo zvesti ostati svojemu nn* rodu. Kadar se nasprotno poka2e kaka druiba ita-1 j.iubkih (aravnikov, igralcev in enake baie ljudij, hitro ozuani v svojih predalth, kak Cude2 je pris>l v Gorico, ter vabi mo2e in otroke, naj gredo v „ina-rionette", naj placajo malo vstopnino. In ko odide tak ^impresario" (podjetnik) z goriSkim deaarom v oblju-bJjeno de^elo, BCorr.- S« porrdi, da je delal doiirc Baffarett. Itahjaiiskemu gluraafin goni BCorr.tt ljudi v mrezo, da jih akube; slovenskim ob^anom pa < fiita, da jemljejo mestnim 8inovom kruh iz nat. In to si upa trditi tujec 1 ki zivi od truda tukajinjpga prebi-valstva. In to trdi brez najmanje ovirc.
Ce hodimo Slovenci v mestu, da at pofiteno kruh slu^itno, ali ne hodijo tudi goriSk; Italijani (!) ua de-2elo, da groSe dobijo ? AH hodi dr. Bati6 na bozjo pot vsak ted en v Kauai, ali pa zato da spige stroA-kovnik (ekspenzar in honorar) ? Ko ae peljejo po §i-roki lepi cesti gospodje Spongia, Aaron Luzzattn. in Jakop Gentili s parom kouj, ali gredo moida denar trosit med prebivalstvo po deLcli? Ko ae napravljajo na dolga pota gospodje Ga8ser, Resen, Trombetta, Streinz in drugi, ali greds morda slovenskc kmete uCit hru§ke pefi? In tako se da dalje govoriti o tern in onem. Na§e preprifianje bilo je vedno to, da GoriCani ao navezani na degelo in de2elani ua Gorico; da, nam je Ziveti v dru:?bi in v prijaznosM, a ne v prepiru in oovraStvu; da vsakdo dobi delokrog sve-jim uioCem in vsakdanji kruh, ako hofic delati; ter da je graje vredno veCno hujskanje nekatetih sebicnih neporednezev, katerim je gori§ka narodnosfc deseta briga, ki se je le zato posluLujejo, da trupijo ubogo ljudstvo, ki ueved6 podpira njih jako vsakdanje teznje.
Gorifianke.
Uze zgorej smo omenili nekatere gospice go-ri§ke, katere je proslavljal trzaSki HMattino" kot nositeljice goriSkega italijanstva, a pokazali smo, da v njih zilah se pretaka prav 6vrsta slovanska krv. Vendar se ne more tajiti, da bi Gorica ne i-mela pravih in pristnih Italijank. ki so radi tega v veliki fiasti in spoStovanji in ki imajo velik upliv v vseh mestnih zadevah in v narodni politiki go-riSkega mesta. Reel se mora, da njih upliv sega daleL daleo cez zibel in ognjis6e, cez domaco hiso in mestne zadeve, da sega celo v drzavne in cer-kvene re6i. Nositeljici tega izrednega upliva na razne kroge dloveSke druiSbe v Gorici in v Primorji sti Castitljivi gospi Karolina pi. Lu^^atto in Angelina baronica Hitter. Prva je zvecfca h '¦¦, svojega rodu, razsvitljena ^enska, na vrhunci sort.*'-^.je semit-ske omike, plodovita in jako nadarjena ^isateljica, voditeljica in duSevna nafielnica italijanskemn gi-banjn v Gorici, spo§tovana in CeSfiena od sinov Ju-dovega rodu, od italijanskih goriSkih odlicnikov, od nafielnikov raznih avtcnomuih zastopov, ki hodijo k njej, da se jej poklanjajo, da ji izrazajo svoje naj-globocje spofitovanje in da jo praSajo za svet. V sili zatekajo se k nji mladi goriSki advokati, da jim sestavi kako profinjo do visoke c. k. vlade in do drzavnega zbora ali pa kak zagovor, oziroma obto2bo v kaki pravdi radi malih prestopkov ti-skovne postave. Karolina pi. Luzzatto je lu6, ki razsvetljnje temne glave goriSkim kricacem, plaS6, pod katerim se ekrivajo nekateri razposftjeaci, eye*
I toca roza, okolo katere se zbira nekaj misjedlakov I mestnih fantalinov, da se ufiijo od nje politiciie mo-{ drosti in delavnosti ter italijanske pravilne in pri-j nierne pisave, posebno za politiftno fiasnistvo. Ple-I menita gospa ima z njimi potrpljenje in jih ni Se zapodila izpred svojih vi'at, dasi dobiva za.te lek-I eye (podufievanja) razmerno majhen honorar (plafii-I lo). Njena slava sega Sez gorisko mesto, njen vo-I di'lni upliv Cez marsikatero 6astitljevo pleSo. , I          Skoro enakega, in v nekem pogledu morda Se
j vefiega upliva je Angelina baronica Eitter, rojena Sartori, Trzacanka, poro6ena z gospodom Henrikom baronom Ritterjem v Gorici, ki je v sorodu ali sva-kovScmi z rodovino plemenitih Boeckmannov, kateri j so dali soprogo vzviSenemu gospodu baronu Pretisu, I namestniku Nj. Velifianstva v Trstu in za Primorje. j Ta gospa se odlikuje po svoji veliki milosrenosti in radodarnosti, s katero hofie priklicati blagoslov bo-zji na svojo rodovino. Kjer se zafine v Gorici kako dobrodelno podjetje, je ta plemenita gospa gotovo poleg; za zavetisfie sv. Jo^efa v St. Roku darovala ] je mnogo tisofiakov in se ni straSila dela, ko jej je i bilo ponujeno pokroviteljstvo in vodstvo tega zavo-da, temvefi je sr6no in pozrtovalno vzela na se ves trud, ki je zdrugen s takim  odgovornosti  polnim i poslom. Radi  plemenitega miSljenja in neomejene ! radodarnosti zbira se v prostorih baronice Angeline ! Ritter veliko stevilo odliCne goriSke gospode, katera ve pripovedovati o dobrotijivosti in prijaznosti visoke gospe. Vsled svoje zveze z  visokimi kfrogi po krvi in svakov§6ini deli dobrote na vse strani ne I le v gotovem denaru, ampak tudi z uplivno besedo, j s katero doseze, da se izpolni marsikatera zelja, ki bi sicer ostala vedno neizpolnena.  Naravno je,  da vsled tega je v njeni pala&i skoro \edno gorka kljuka, za katero prijemajo razni prosilci. Kdor zeli za se ali za druge kako podporo, priznanje, imeno-vanje, dovoljenje, in kakor se imenujejo vse te re6i v Cloveskem ^ivljenji, upa da pot k baronici Ange-I lini mu ne more Skodovati. Pa tudi po denaru, ob-I leki in raznih potreb§6mah gre veliko iz njene MSe, I posebno takim plemi^em in meScanskira  druzinam, I ki vsled raznih nezgod imajo trdo stanje za vsak-I danji kruh in za tako zunanje postopanje, ki bi se I ujemalo % njih stanom. Radi njene razumnosti in I molcecnosti zaupala so se ji p^ogosto opravila, ki j se ne morejo tako   lahko   reSiti pismenim  potom I med raznimi mesti.  Posebno v osebnih in volilnih zadevah veljala je vedno kot orakel, kateri so pfa-sali za navod, svet ali pomo6 najvisje glave gori§ke. j          Kdor se je njej pripqroSil ter posluSal njen
. glas in izpolnoval njene migljeje, ni se kesal. V J volilnih zadevah v mestno stareSinstvo goriSko da-jala je vcasih avtentifine odgovore ter 6sme§ila marsikoga, ki je mislil, da zna. A najvecji upliv pridobila si je plemenita gospa 16. sept. t. 1., ko je prisostvovala in poveliCevala veliko, italijansko de-nionstracijo, katero je bil priredil dr. vitez Pajer v , veselje in proslavo goriSke „Ginnastiehe.w Tisti dan bila je visoka gospa predmet sploSnega obCudova-in strmenja. kajti ni se §e videlo, da bi bila zaupna oseba trzaske vlade tako ofiitno odobravala in pod* j pirala goriske italijanske pacijonalce, kakbr se je godilo tisti dan. Od tistega dne je splosno mnenje, da vitez Pajer si je izvolii posebno politicno nalo-go, spojiti namrefc v Gorici italijanski nacijonalizem s potrebami trzaSke vlade. V ta namen, zdi se, pre-menil je livrejo, poljubii roko go^pej Luzzattovi, nasmehnil se „Ginuastichitt ter objavil 61anke, ki naj bi prifiali nepremakljivost njegovih nacel z onih 6asov, ko je pesnikaril, navduSen po narcdnih ide-jah, in ko je bil najozji prijatelj tajniku dr. Favet-tijn, Z druge strani naslonil se je se trdneje na I trfaSkega svojega zavetnika in na gorisko mogofino I pokroviteljico, katero je imenovai v svojem listu I „CorrieruK mater goriSkega mesta. Tako sta bila ob enem dosefena dva namena: baronica Ritter prido-bili, si je prej neznano slavo in §e ve&ji upliv od prejSnjega, vitez Pajer pa trdno podlago, na kateri lahko za6ne svoj novi akt v politicnem 2ivljenji. S tem, da se je se bolje nego prej priblizal Karolini Luzzattovi in Angelini Ritterci, pokazal je uze na-prej, kako se mu posreCi, spojiti v Grouci nasprotne si stranke ter poloziti jih kot pripravno zrtev pred noge velikega in vztranjega mojstra v politiki, ki sadi v nasih casih nem§ko zelje na slovanskih tleh s pomocjo italijanskih nacijonalcev.
Velik pomen in velika moc" imenovanih plemenitih gospa goriSkih spozna se iz tega, da najvecji veleum, ki ga je kedaj Gorica imela v svojem ob-zidji, dr. vitez Pajer, si ni upal stopiti na volitveno pozorisfie v mestu, dokler si ni zagotovil naklonje-I nosti in poraoci teh najuplivnej§ih Goricank. Zato pa tudi ni dvomiti, da lahko sede na znpanski stol I gori§ki, kadar hoce.
Dopisi.
iz Sempasa, 29. oktobra. — Vfieraj imela je tukajSnja poddru2aica sv. Cirila in Metoda svoj letni pbCoi zbor. Ker se je seStf zadontoo Stevilo pravih
udov, otvori zborovanje podpredse&iik fi. gosp. Ivan I Kodre, vikarij iz Oseka. V svojem nagovoru sporai-njai »e jo mnogih zaslng dozdanjega predsrdnika g. Janeza Klobovsa. To konSanem pmoc" In t,ijiiikoveui I in blagajniknveni paicue volitev poddtugnicuega ua-celni&iva. Z veCino glasov bili so volj'ni v nnc>1ui-Stvo: pvvoroestnikg. Ivan Kodre, vikarij iz Oseka; njegovim namestnikom pa g. Anton Slokur, kaplan tukajSnji. Tiijuikom je voljen g. Jernej Rajar,«naduSi-ielj, iu njegovim namestnikora g. Ivan BatiC. Blagaj-nikom je voljen g. Josip Rijavec in nftiiK-sinikom pa g. Jernej Butic\ Na to volil je obfini zbor Se bvojega zastopnika pri obcnih glavnih zborih di uLbe bv. Cirt-la in Metoda. Od navzocih dobil je vt'Cino, glasovg. I Jernej Rajar, ter je tako voljen zastopnikom za pri-hodnje ieto. Ker ni bilo razven posebuih predlogov, zaklju&i predsednik zborovanje in razSli smo ae, vo§-ceft si eden drugemu lehko noc\ a poddruznici anj-bolji vspeb.                _____
V TolmiflU, 31. oklobra. — Tudi naSa Jupa-nija hotela je pokazati svojo neomahljivo zvestoho do presvitlega cesarja in svojo hvalaifoesi; ¦ za vse, kar je dobila v dolgih lotih po dobroti in miiosti preslav-nega svojega vladarja. Zato je ustanovila Stipendij letnih 240 gl. za dijake iz naSib krajev, ki po kon-caoib Sobih v Gorici pojdejo na kako visoko solo in se bodo udili za zdravnika, odvetnika, uradnika ali za insSenirja in zemljeuiorca. Takega Stipendija nimajo Se nikjer po naSih bribib ; Toimio je prvi v tern oziru.
Bliza se Vernih -duS dan in pobo2no verno ljudstvo nosi svojim duhovnim pastirjem darove, da bi za njegove ra"ujke maScvali in molili. To mi daje priliko omeniti, da po mnenji naSega gospoda e. k. okrajncga sodnika je dovolj, ako kdo, ko urnrje, za-puati za raaSe 5 gld. ali k vecjemu po 5 od sto. Nekatere stranke, kijso bile klicano pred sodnijo kot pride pri usttiem sporodilu umrlih, morale so rdiSati z nekako grajo, da so dotlSniki proved zapu(;iili v recent namen.
Qospod kaplan je Sel, gospod kaplan je priSel. Zgubili srno Cnoga, dobili pa drazega. C. g. Cargo se je bil Tolminu prav dobro privadil. orglal je v cerkvi, da je bilo vesplje sliSati. Ljudstvo ga je rado imelo, ker je bil prijazen in dober organist, brez katerega bi bile tolminske orgle morale, odkar je fiel Danilo Fajgeij na Serpenico. AH previdnost viSjih poalala ga je v Str2iS8e, v strmo vrhe, kjer solnce naj prej posije in se razlega petje, 6o kdo poje, dales okrog. Gospod kaplan imel je tudi svoje napake ; obceval je prijazno z Ijudmi, ki voljujo za liheralce, in bati se je bilo, da jib spravi v .eerkev; ali to Be vendar tie spodobi, da bi mlad kaplan ljuii spreo-bra5al: to ' prism je bolj zasiuznim mozem. Daljo je pouceval tiarodno petje in je bil priredil celo ee-sarsko slavnost se slovenakim pefcjcm v cltalnici, kjer «e sme le laSko in nemsko peti. Da tak kaplan ni za Toimio, je v Trstu in v Tolminu vi'6 ko uaravno.
iz Brd, 29. oktobra. — Braniti c.orkveno imetje proti napadnikom dolznostje vise in nize duhov§6ine. To dolznnst i?,polnjcvaje vpeljal je Gradenski vikar uekaj to2b radi motenja posestva in radt zanikerno-sti y plafcevanji dolinib zakupnin. To^be so sredno iz-viSooe v prid cerkvam; toda propadli nimajo miru tf-r so skleniii raascevati se. Zato tekajo od Poncija do Pilatft, da bi svoj namen doscgli; zato so tudi razueali glas, da bo Gradenski prestavljen. Tako naj bo branitelj prarice kaznovan P Kaj pa! Ue bo pre-Itavljeii- no bo zavoljo njih, iu prestavljali ga ne bodo oni. To pravico ima drugi, ki ne sodi po eoo-stranskera poroCilu in se stali§ea vadke poiitike, am-pak po doatojnosti in vz7iieoih nazorib.
Politifini razgled.
Ko so deielni zbori svoje dclo zvriili, pri-§Io je te&'Mo notranje poiitike v driavni zbor. Na dnevnem rcdu prvih sej bile so stvari ma-nj§ega pomena. Na§e 6itatelje more naj fc*jlj zanimati, da sti se obe stranki, desnica in levica, glede volitve I. in II. podpredsednika zedinili, prvim jc voljen po zelji grofa Taaffeja levicar Chlumecky, drugim pa Zeithammer, ud ceskcga kluba*. Iz prcdzadnje seje nam je zabolezeti odgovor ministra Gau(-a na interpelacijo ka-tero je bil stavil v zadnjem zasedanji posla-nec Nabergoj glede vpeljave in vzdr^evanja slo-venske Sole v Trstu, in pa interpelacijo posl. Viteftc'-a in tovari§ev na ministerskega predsed-nika. Minister Gau6 je odgovoril, da minister' stvo ne more siliti trMkega mesta, da bi v-peljalo in vzdrzevalo slove.isko Solo, ako stariSt slovejjskili  otrok  sarai tega ne zflhtcvnjo, da
hofie pa, ako oni to store", postavno postopati. Posl. Vitezid je interpelqvalzarad izvestja, ka-tero je izdala tiiaska policija o urodniku „Na-se Slogeu o piiliki njegove pravdc, v katerem izvestji policija trdi, da je M.. Mandid privrze-nec Skofa Strossmajerja, platan panslavist in protiavstrijec. Radovedno je vse, kaj «»dgovori minister in kako bode zagovarjal tr&isko vlado. V prihodnji §tevilki priobtimo interpelacijo po celem njenem obsegu.
Na Pruskem so se zadnje dni vr§ile prvot-T»e volitve v poslaniSko zbornicdr>S" p njili izi-du soditi bodo razne stranke zastopane po do-sedanjem §tevilu posJancev.
Ruska obitelj je kar po 6ude2u od§la smrti, ko se je se svojega potovanja vrafiala domov. Nekaj vozov onega vlaka, s katerim sta se pel-jala car in carevna, je skocilo iz tira in se razru§ilo; pri tej priliki je usmrSenih 19 in hudo ranjenih ve6 oseb. Listi trde, da nesre-La ni bila navadna, anipak da so jo prouzroft-le hudobne roke. Po vsem Ruskem imajo za-hvalnice? da je Bog obvaroval grozovite smrti carsko obitelj.
Srbski kralj Milan je izdal do srbskega naroda proklamacijo, v kateri pravi, da lioCe ustavo preustrojiti; v to svrho je imenoval po-sebno komisijo 71 mo2, katerej hode sam pred-sedovati. S tem korakom se hoce kralj neko-liko prikttpiti narodu, razdra^emu zarad brez-ozirnega kraljevega postopanja nasproti kraljici Nataliji, katera ima mogodno stranko v defceli. Ker ta Milanov korak hvalisajo posebno le i\-dovski in madjarski listi, zato mislimo, da je vse le pesek v o6i. Prihodnost bode uiila, ali smo bili krivi preroki.
Domafie in razne vesti
Imenovanja. Kadporo6nik pri 74, brambov skem batalijonu Anton Jacohi imenovan je stotnik druge vrstp. 6estitamo gospodu, ki se odlikuje po resni&io avstrijskem duhu in po splo§ni praviooljuO-noati, kiikor tudi po svojbtvih, Ki kin&ajo v vsem omikanega mo2a. — G. Mat^j Pr i in 0 i \ fi , Pevmski rojak, avsknltant pri tukajSuji c. k. mestno odrejeni in okiajni s^dniji, pojde kot tak b e. k. okrajni sodniji v Cervinjaii.
Obdina tominska sklenila je ustanoviti v spomin proalavljenja 401etnega vladanja Nj. VeliCan-stva Stipendij v letnem znesku 240 gld. za dijake iz obSiue tomin$ke, kateri Lele po dovrgenej gimnaziji ali realki Studirati zdravniStva, pravo ali pa obiako-vati katorokoli tehnidno Solo v Avstriji.
Konkurzi. Miha Furlani, znani italijanski rodoljub v Gorici, je bil naznanil konkurz c"ez svoje premosfenje; a ker ae je pogodil se svojimi upniki, ki bo se zadovoljili z nekiini odstotki (menda 30) svojih tirjatev, zato je c. k. okroina kot trgovska sodnija v Gr«>rUn preklicala ta konkurz. — V vecji in te2:ji konkurz priSel je pa Igiiac Stern, trgovec s turSico, pivom io Spiritom v Gorici. Prikril je pre-cejSnjo mno^ino Spirits, od katerega oi plaCal davkn, in kazeh, kntero so mu vsled tega nalozili (16.000 ali 20.000 gl.). bila je tako velika, da je ni nmgcl placati ter d<t jo napovedai konkurz in obeial. Tsi njegovi dolgovi se cesijo na 80.000 glM premo^enja je pa jako malo. Stern je bil v Dornborgu, Prvadici in drugod raofoo znana oseba.
Drobne novice. KatoliSki shod na Dnnaji bo od 26. do 29. novembra. Pogoji za udeleSituv na-bajajo se v voCjih katoliSkih listih in so lakko izve-jo tudi pri uredniStvu „8oCe". — V cerkvi osrednjega seraenisCa gori§keg.i bo prihodnjo nedeljo 4. t. m. kot ua god cerkvenoga patrona sv. Karla po 9. uti peta raaSa. — God vseh svetnikov in vernih du§ dan bila sta krasna dueva; zato je bila cesta proti goriSkemu pokopal&fiu oba dni polna ljudstva in pokopali§6e jako okraSeno z venci, liicMmi, kri2i in cvetlicam'. — Grob ranjkcga Prana K rjav ca bil je tudi letos prijetno ozaljsan, zacasni kvi po-pravljen in z venci oblo^en; a vendar bi zcleli, naj bi se dotiCn^mu odboru posrctilo, da bi se y pora-zurau s6 svakom ranjkcga ufcnjaka konefino odloCil za kak spomenik na mestu, ki je bilo u2e lani v ta namen kupljeno in plaCano. Nadcjam-) se, da za drugo obletnico Erjavieve smrti bo spodoben spomcuik uze gotov iu tiuplo peueieoo# «*
I         V   Rifembergn   bila   je   preteklo   nedeljo 28.
I t. m. lepa cosarslca slavnost, 0 kateri nam je doSel daljSi dopis, ki srno ga morali odlo2iti za prihodnjo stevilko, k«?r je bila danagnja uze polna. -~ Goriska z as t a v 1 j a vn i c a in z njo zdru2ena branilnica, ustannvljena po «rofu Thun.ii,   izdala je sklep    ra-
I cuna /a Ipto 1887. Prihodnjid poveuio kaj veC 0 njem. — Duo 31. oktobra bilo je iz^rebanih ve5 obligacij z e ni I j i § k e 0 d v e ze goriske. Drugi tedon prine-semo riizkaz iz2iebanih obligacij in pouk, kako treba
I napraviti dotifine pobotnice, da se izplaCa glavnica.
Duhovske zadaye. 6. g. Gregor g t r u k e 1 j, vikar na Girenjcui polji, odloiSen je bil za vikarijat v Plaveh; na njegovo mesto je imel priti 6. g. Anton Terpin, vikar v Zapotoku, inZapotokje imelostati zacasno bre< duhovnajalio pravem casu, prednosose dekreti razposlali, se je zvedelo, da v Plaveh, kjer i-majo eerkev in f.o imeli dubovna od leta 1871 na-prej, vikarijat ni Se sistemiziian (od vlade priznan in potrjen glede* dohodkov), ^e tudi je ranjki vikar, ka-kor drugi ojihovi tovariSi, samostaloo porocal, pisal mati5ne knjige tor dopisoval fikofiji in cesarskim u-radom. Sre6a za gospoda Gregorja z Gorenjega polja, j da se ni Se presalil, ker drugade bi se bil moral vr-1 niti na^ svoje prejSuje mesto ali pa zgubiti za pokoj-nino ona leta, ki bi mu j.h Bog dal pre2iveti v Plaveh. Tudi o 6. g. Janezu J u g u v Avcah se je nek-daj govorilo, da bi znal priti v Plave; a zdaj ostane seveda kakor pri bit na svojem raeBtu. Pri tej priliki naznanjamo svojim Sitateljem, da naSa poro$ila 0 du-hovskih premembah niso uradna, ker iz Skofije ne dobivamo 0 tem nikakih izvestij, ter porocamo le to kar izvemo na ulici. Pogosto so premembe prej zna* ne na deLeli ko nasemu uredniStvu; zato prosimo rojake na deieli, naj nam blagovoljno naznanjajo, kar izvejo v tem ozi: u, ker take novice za nimajo dubov-stvo in ljudstvo. Naj se ne bojijo, da radi obcevanja j z narai dobijo gnrje; panslavisti Brno pa id tako vsi j nekaterim ljudeni, ki uas koeejo po sill iineti za take. Hoka bude!
V Korrainu zgodil so je v nofi od 17. do 18. oktobra velik bozji rop. Neznani tatovi odnosli so dra-
I goven kiaS Matere bozje v cerkvi ev. Dominika (dei fiatM). Zapisnik u«radenih refiij naSteva veliko Stevilo uhanov, prstanov, zaponk, ur in drugega lepotiCja. Ko seje zvedelo to po Konninu  in  drugih vaseb,
j donaSali so veruski novih darov v takem fitevilu, da jih jg bilo vefi nego prej. Celo iz Goriee poSiljale so
I bogoljubne 2ensko svoje dari. Preteklo nedeljo prire-
I diii so slovesuo procesijo s podobo Matere bozje, da bi Boga ^iidostili za bogoskrunako dejanje. TamoSnji pred. g. dekan povabil je Njegovo vzvi&enost gospoda
I kueza in nadSkofa Alojzija samega, da je vodil pro^
I cesijo. Ali kako so se zaCudili zunanji verniki, da po giavnik ulieah, pokaterib se je peljal viSji pastir,
I so bila prilepljena kri5e5a vabila na pies, ki se je prirejal tisti dan 7 Korminu. Trebalo je ptigovar-janja, da niso zadeli plesati u2e med sv. opravilom. Prepricani smo, da pre5. g. kuozoSkof bi se bil ge iz
] Kormina vrnil nazaj, ako bi bil 0 pravem casu zve-del to veliko nedostojnost. ali pa zapazil omenjena vabila. Tako se Se vedno potrjaje, da kjer ima Bog svojo eerkev, ima peklenSSek avoj Bagrad zraven.
Kobaridska narodna  ditalnica bo ime'.a
8. novembra t. 1. ob dveh popoldoe svoj redni obtai
I zbor. Na dnevnem rcdu bode volitev novega odbora,
dalje predsednikovo, tajnikovo in blagajnikovo poro-
LiIo ter razni nay vet i. K obiloi udelezbi vabi
Odbor.
„I1 Diritto croato" (hrvaSko pravo) imennje se izvrsten list, ki od 1. okt. t. 1. naprej izbaja v j Pulji. Priporo6amo ga onim Slovencem, ki se hot6 I uciti italijanskeum jeziku, kajti njegova beseda pre-I sega po &8toti, lahkoti, razliLnosti in pravilnosti vsa-I kteri italijanski list v Primorji. To je umljivo, ker 1 listu je urednik dalmatinski Hrvat; a znano je, da Dalmatinci govorijo rnako ktasno hrvatski in italijaa-I ski jezik. Prvi poznavatelj italijanskega jezika, kate-I rega catsti vsa Italija, je dalmatinski Hrvat Miklavz* I Toma2i6, v Italiji znan kot Nikoio Tomaseo, ki je I skladal v svoji mladcsti hrvatske pesni. „I1 Diritto j croato" pa ni aamo radi lepeg* jezika vreden pripo-I roifanja, ampak Se bolj radi svoje vsebine. Njegova j pisava je vznesena. ognjevita, preprifialna in navdu-I Sevalna, kakerSna je posebno v naSih lenih, zaspanih I in obupanih Lasih prav potrebna. Na malem proetoru I (izhaja enkrat na teden) prinaSa veliko tvaline ter I se/.oanja Citatolja /, zgodevino in politiko hrvatako, se I slovstvom vseh slovanskih vodov, z zadevami naso I avstrijske dotnovine in posebe z narodnimi razmera-I mi v tuini Istri, ki so je zafiela vzbujati in na svoje l-noge stopati po 3voji modi brez najmanje tuje pomo-I Li, celo proti vsem naporom sovraznih ail, ki zavidno I gledajo, kako se istrski Slovan reSuje spon ia voz, I v katere je bil uklenjen dolga stoletja. Vse to napo-I re in bojc opisuJG omenjeni list z Livo besedo, da I se zdi, kakor bi se vse vrSilo pred 081m in da vsakdo, I ki ima Se kaj cVa pravice in pravnosti, zadne ljubiti j trpefie br^te, 6e tudi ni sicer nikoli mislil na nje. Ja-I ko podufini list stane za vse leto 5 gl. 60 kr., za J jol Jota 2 #, 30 JKr, V prvi ftevijfci gxfawti J9|rf»
vod is Gregorejcevih poezlj tor obeta, da boprinagal tadi iz dragih slovenakib in slovanskih piaateljey. Da je. list kaj vreden, spozna ae iz tega, da nam sovrazni listi so ga sprejeli kaj ceprijazno. AH to mu ni v Skodo, temvec* ? priporogtfo.
Umirovljono vojaStVd. Po izkazih vojnega ministerstva je pri Das nmirovljenib: 28 feldcajgmaj-strov, 17 podraaffialov, 142 generaloih majorjev. 556 polkovnikov,457 podpolkovikov, 1478 raajorjov, 3829 stotnikov in ritmajstrov* 906 nadporofinikov, 561 p:> roCnikov, 144 avditorjev, 669 vojaskib zdravnikov, 157 yaaunoTodij, 50 vojaakih. duhovnikov in 1100 vojaSkih urqdaikov. Vaem tern plaftnje se na leto 11,846.000 gld. inirovpiije. Poleg teh je pa tudi pri mornarici lepo Stevilo penzijonistov, ki vlecojo vai skupaj 501.300 gl. na leto. Invalidov jo okolu 40.000, ki posamte sicer ne vleiiejo innogo, a vsled svoje mnozmo potrebujejo tadi vefi sto tisofi goldiuarjev.
Zahvata.
V imeou vaeh soroduikov in Slahte se podpi-sani b tern prav arCno zahvaljuje vsem onim, kateri so naSemu nepozabnemu atrijcu gosp.
Antonu Kova6i6u
dne 27. oktobra t. 1. skazali posledajo frit, sprem-Ijaj^c ga k zadnjerau pocitku. Posebno pa se za-bvaljujem preca«titi duhovScini, gosp. uradnikom; „Braltiemu drustvu" ter pevskemu in bralnemo dru§t-vu nL ra" za podarjena krasna venca; posiednjemu p.i tudi za prelepe nagrobnice.
JOSIP KOVA&6, strifiDik.
Javna zaUvala.
V  imenu svojem in sorodnikov se najtopleje zahvaljujem vsem, ki so blagovolili danes sprenuti k veCnemu pocitka zeracljskc ostanke naSega nepozab-Jjivega strijca — dolgoletnega Supana kanalskega — gospoda
Petra Ivanci6-a,
popebnt g. vitezu Fr. Malni6-u, sedinjemtt Supanu, uradnikom in drugim odlicnim gospodom, prijateljem in znancem.
V  Desklah, 1. novembra 1888.
ANTON IVAN&k
ZAHVALA.
Smelo reLem, da „kar sem sejal, to zanjem." Gesio: „Vsi za enega, eden za vae," gojil sem ved-no. Naj bi to geslo vai nasi rojaki pospeSevaii z vae-mi svojimi mocmi, prisli bi kmaiu za oas vse boljSi caw. — Bog blagoslovi vse, ki to vzviseno in bla-godrjno idejo goj6; presrcna zahvala pa onim, ki v tern smisla podpirajo moje te$avno podjetje; najpro-srenejs& zabvala pa odbora „Tolminskega ufiiteljske ga drnitva," ki se je v poslednjem listu .Soce" ta-ko iskreno izrazil za me.
V Gorici, 30. oktobra 1889.
<3-» Liliar, trgovec.
Casopisi, ki so ponatisnili doticno izjavo „ToI* min&kega u&teljskega droStva," naj izvole* ponatisniti tudi to zahvalo in poslati mi racuo.
.Egp«BE«B«KSfiW3BPBsgffiB
M         ODPRL SEM         p
M v sredo 31. oktobra v Gorici,  Via Giardino M « St. 14 nov                                                   K
flmjHUlTlllTlTlllTl
j ter zagotavljam,  da bo  moja najvecja 8krb pi popolnoma zadovoljiti slavno ob5instvo z iz- [4] I vrstnim raarfiaim pi vera iz Schwechata, z iz- 3m| | bornimi vini in a prav dobro kabinjo.            W
)          Preudani              Jurii Hengl,   M
Kj                                           gollilnioarT       ™
MVSl GnSPODARSKI 8TR0J1!!
poBebno za ta lctni Las.                    I
najnovejS h aestav. Izdtfluje jih v30raz»iih Stovilkah, jam6i za izborno dolo ter prodaja najceneje in pod najboljimi pogoj'
1G. HELLER, Dunaj, ll. Praterstrasse, 78.
Obsirni cejiki po zelji brezplaCoo
in poStnine prosti.
-Na v»ako pra^anjo so drago yolje odgovoi,if
»^* Jiaci n aijbulja Wsgo ia ra najfiij* UnNk ^**
Po8red> v.ilci m aprejtn j»> in dobro pia&tjo; posleni, a«e«'ti ^o is6f»jo,
V GORICI
v sredi RaStelja h. §t. 7
priparoca prekupcevalcrm za solski &is
racunake tablice, klinfike, svinCniko, poresa in pero- ' ana drzala, brisno gumilastiko in 5milo polcg dru-zili pisnih potrebsein po najni/jih ccnab na dcbelo. Prav dobro oskrbljona zaloga krojaSkih in Jevljarakih potreblfitn ter priprav za kojenje in po-tovanje. Potni kovdegi in iolske torbe, papir za oi-garete, plotenina in zimska obatev, perilo iz celu loida (leseaega debeloga papirja), struno in otro&ke igraio.
Posebnc vrste:
detelje, trave in sodivnih semen.
ILUSTKOVAN
za leto 1889.
Uredil, izdal in zalo2il DRAOOTIN HRIBAR. Dobiva sc t flNarodni Tiskarni-4 in v bukvarni J. Gion-tinija v Ljubljani. — Cena 40 kr., po po§ti 45 kr. Vaebina: Popolen kalendarij, koledar, kateremu so pri-dejana tudi slovanska imcna, in cerkroni koledar. Nadnlje: Genealogija cesarske hise. Sodanji vladarji evropski. Splolno dolofibe c. kr. poste. Brzojavni ce iik. Lestvtra za, pristojbine kolekor. Sejmi na Kranjskem. — Zabavni del: Stirideaetlet-nica Tladanja cesarja Frana Joaipa I. NaSi zasluini nozje. Boija pota Slorencer. Na sveti vefier. SmoSnice. — Naznanila.
MiRIJACELJSEE EAPUiCE I
-------¦      ¦>    S3.    ^                                                                       %
bo izTratno zdravilo  za T8e  zelnd-   fk.
ieve bolezni; nepresegljito zdravilo   T
so ob slabei slasti do jedi, sla-   %
bem vzduhu,  napenanji. ki-   * slem zdrgovanji, zvyanji po
trebuhu, jprehlajenji zelodca,   »»
zgagi, nabiranji skamenelca, za  X.
odpravo preobilne zleme. ble-  X
dice, gnjusi in rigania, glavo-  Tr
_______      bola od zelodca, zelodievega  A,
¦k         rr^T^^^^Pr^P^JenJuiiizagaf4    v
f; preobjedi in prenatntu. glistam, bolezni i jL vranici, jetran in zlati zifl.
Cena  male  steklenice z naznanilom vporabe   \
j.              i/on»   JutiMj  siBKu-Hiue z naznannom  vporabe
TT  je 40, Te6je pa 70 kr.   Osrcdnja razpoSiljavnica jo
*   t Kromerizab.                                                          _
T             Marijaceljske kapljice niso skrivgno zdra-   f
tilo.   Njih sostanski deli bo imznanjeni na liatku o   v
-^   njih rporabi.
\             Prave Marijaceljske kaplje te dobo skorej   ^
J   r vsoh lekarnah t otitku i rurfeSo znamko zgorne   "f
%   podobe zalepljenem.                                                  M
X            V Gorici jih itnajo lekame Gironcoli, Cristo-   \_
'X   foletti, Earner in Pontoni; v SezanI pa Philip Ritschel.   j»
fjlh Jekarja.PlCGOll-Ta"
ni nikakor sredstvo, ki skoraj raztrga Creve-za in sill nanivuo njih delovanje ! Jlnrvec ta eaenou je polajSevalna pa vendar.gotova, uspeSna po-mofi, ki lo podpira na&a notranja telesiia delovunja in tedaj nc Skodi 5rcveaom nikdar, de bi so se toli-ko iaaa. zavZivala. Ona ozdravlja vse obolclosti <e-lodSeve in telosne, vrantSno in jetrno bolezni, kakor po-obno zlato iilo, vsako telosno zaprtjo, vodenico, dolgotrnjajoSo drisko vsled pokvarjonih croves, in je povrhu najuspeSnejSe sredstvo zopcr gliste pri otrocih. — Izdelovatelj jo poSilja v zabojtskih po 12 Bteklenic za 1 gld, 36 kr., pogtne strofibe trpe p. t naroSniki.
"WfinrrT™"*
oo<

s
Ilustrovan
NARODNI KOLEDAR
za navaduo leto 1889 dobi se v knjigarni in v prodajalnici papirja
Coppag & Skert
v Clorici na Travnlku itev. 14. — v SemeniSkih ulioah
0O<±j
«. it A E>O0
^          Kdor se hoSe oblaCiti  dobro,  liCno  in
«*  feeno, obrne naj se na glasovito t'vrdko:
; Ignacij Steiner
Gosposke ulice st. 5,
kjer se nabaja ved'no velika zaloga mo2kih, d'eSkih in otioSkih oblHr,'2enskih indekliSkib jop, neprornofinih piaSCev, ogrinjalk, triko, stanov in spodnjih ktil.
Bogata izbira domafiih in tujih rob; polcg najboljAe delavn'e moCi, da more tvrdka vjsakteregn, kolikcr mogoCe, zadovoljiti. Po-snetek iz e.enika:
zimsko hla^e od       3 gl. naprej, ziaiska oblcka od    10 gl.      „ povdnia suknja od 10 gl.      „ deSka obleka od       7 gl.      „ otroSka    „      »        3 gl. 50 kr. Vedno na razpolago anglefiko in   iVanoo* J ske posebno. mode za gospode in gospe.
(J. C GERBER) v Ljubljani priporoda
svojo  bogata in raznovrstno zalogo
slovenskih molitvenih knjig,
| po )ako nizkih oenah in razlifno vezanih, na primer | T papirja, v pol usnji pozIaSene, popolnoma v usnji z zlato obrezo,   v rujavctn usnji okovane, dalje ve-zane v slonovi kosti, v ponarejenem   kristalu, t ia- j metu in plisu,   a  pozlaSenimi ?ozli  in s podobo v sredi. Izdeluje pa jib tudi, kakorkoli zahteiajo Jas-  , tbi narofiniki.
Kdor vzarae veeje fitevilo knjis&ic, dovolim niu primorno zniia°J.o coac (rabat).
<6astito carofnike prosim, caj se kar Dftrav-nost na me* obraSajo.
Cenik posljem na zahtevanje brezplacno in franko.
Dal jo opozarjam svoje p. n. naroLnike in kupovalce, da se ie nekoliko Casa pr^dajajo in Sirijo mod ljudstvoni slovensk! molivveniki, ki niso na Kranjskem priSli ua svltlo, katerih ni spiaal  kak   gospod dahovnik in ki tndi
nimajo knezolkoftjskega, potrjenja. Na teh knjigafi se dalje nahajajo tudi taki napisl, kakor jih iinajo knjige, ki so v moji zalogl In Se celo trije razliC-ui napisi. med tern ko ie vsebina pri vaeh knjigah enaka.
f Dohivajo se po vseh knjigarnah. >
Izdavitelj in odfornuku redflik; M. KOlifilC — ttiiarymitoi Tislurfl* t Gorici.